J - Lepljiva tckočina, past >Z\ žužolk<\ Povsod v nafravi vlacia ' ncusmiljena 'bjrba za cbslanck in cetlo rože. ki ?.e narn zde t;ko lope in ne;':ne. so ;pogosto najokrutnejšo ^n.orilkc. Vsa živa bitja '8u v neprestani borbi jr.ed soboj ;n toj ncinmi^ljijni borbi se pridru?.uje*jo tudt rastline. Nckatc,T<- grorlo lako rrlcoC v ib>j, na.strjvljajo zan!<e, forganizirajo straio, ima.jc> celo uiotnike, ki jih pofasi požro. To črr.o do- lc opravlj.-i jo največltrat .rt.jihovi Us'l; Sice. Ena .°.U cvctne čai/.med tnltih '^aillnih r;ir.tlin jo cvetiic s pc.sniikini iruun:)]!! ?'*.':ončna ro.:n.«. Njoni ži•\«! rdečl cvcti privabijo n'i'hudcga ¦¦lvitcčo Łnžcl" o, jo zag^.:!b:jo in uboga žc;i;a sr nahajf. n;ien¦jc at v Ie,-/'jivl tekD<iini. ¦l'".pr.a borba 211- želka se vedno bolj pagreza v rdečo cvoLočo čašo, dokler popolnoma ne izgine v njcj. Brcz števila je sredstev, ki se jih .poslužtijejo »žuželkojcdne rastlinc«, da uniiijo svojo žrtev. Nekatcre jih zadavijo, druge Katiušijo. Glad ima v tej veftni borbi za življenje povsod istc zakone... rrva-lcfalUa. Prva ženska. ki se je dvipnila z letalom v zrak, jc bi!a AmeriOanka . gospodičjia Edith Drucc. To so je zg-odilo lcla 1908. v francoskem mostu Lc Mans. P>dith Dnice je tvcgala prvi žoTiski polet na majjhnem Ipscncm lotaln tvrdke Wright, cnc )>rvih lctnlskih tovarn r.u. svctu. Vodil sra jc lasi.nik VVi.lbur Wright sani. liptalo so jo majavo dvignilo 7 zcmljo, to \>r>vzpolo do viSine l'H) iu> trov in jc ofcVa'0 •••¦¦¦¦ ' • niimite v zrakn. Ko je pristalo, so prircdili po- (fiirnni letalki navdušcno r cvacije. Njcno imc je bi- *lo objavljcno v vaeh ča- > -Bcpisih, prva žcnska, ki ee je <!vifrnila z lctalom . v zrak. jo pcstaia nai- ^prUjubi.ienejša junakinja ;'«veta. Isi dolgo od tc.^a. ;8<o jc prircdila nrka anie- ^¦kans.M !ctalsk.''_ dra?.ba. 'Irtnl.ski dan v JJjujorku. 'iPr: tej nrilikl co je spo- ji.nila prve lolaiko in jo je povabila ra v.cipomin- B'rd izlci.«. Nudila ji jr .V.:!Jk'U-:-ko modcrno pot- niško loialo za polct na<l Njujorlcom. Edith Druco 'jc vabito ljtibc-:?nlvo in hvalržno nprojola. Ko jt1 lclt.lo krožilo mnl nobo- ¦lifniki, je posta^a naon- lcrat ziskrbljcr.a. Vsa •tv.da jc napisflla na li- atcl. nol:aj bo:o.l in jlh i (M!a pilotu. To so bi.e do prvc jiinfikinjo ka: »Ne tako hitro, mladi mož, in ne previsoko!« • 1'tice uče govoriti. O Italijanskih trgovcih 3 pticami in rcjcih ptic pravijo, da imajo posc¦bcn talcnt, da nan.ijo pticc govoijenja. V resnici izvirajo najzanlsnivejše živali te vrsto iz Italije ali pa vsaj iz rol: italijanskih strokovnjakov, kt uče ptico govoriti. V novcjšem ča?n uporabljajo sicjr drugod kot uf.ilo čedalje bo!j gramofonsl<e 7-loščo in tako izgubljajo ilalijanski ličilclji ptic tudi Ccdalje bolj svoj posebni položaj. Najboljše »govornicc« so slcj ko prej papige in vrane, a tuili druge pticc sc naučc nckoliko besed ali celih stavkov: Sevcda ni ^ovvra o tcm, da bi /iv:i:i stniscl bcsčd, ki jili izfcvarjajo, tudi rsv.tiin.u-. SCasoma sicrr !r' ' Utpolnitvi kakšnc svojc želje. skiepajo, da vsebu-  jc stavok, ki pra izgovo- rc, določono vprašai.ie. a to je bolj stvar privaje- nosti nc.co pa umevanja. i Nn.jnimlcnicjša kn.j'i- nlca kvoI.t l)i l>ila hUorij \mlčon:i. Pri nekcm na- padu nemških lctal na ang]o5ki Manchostpr ro boirsbe razdcjalc tudi po- eiopjc, v kalciem.Ec na- haja s!r>vita manrheoler- eka lctiji^nica. Xa sreCo jc knji: nira sama osta!a nc.poSk: dovana. Knjižni- t:i v M;'.nchcEtni ima s!o- vlto eVjirko prvh t<ska- r'''.\ kr. iig, k.ii;or tudl i¦¦¦' ogo lckcpirtov. Polet a si zbrjuii v tej . ližniri tudi vsi roknpi- .. , ki 'o bili p:;-nni kJaj i.oli na J)lago, nvilo ali l.ak.šnn <imge UksUlijc. :.'¦¦¦ danji.t knjiznično p| ¦ pje : o zidali ,med lcti i' ;7 ir. 19?,0. .Ie to ora i jjinoOonirj.šili knji;:nic na svctu. Stavba je okroR-la, kcr v ta.ki satvbl iknjižnica laže posHujo. Na dvoriSču je vclik vrt s Hdopmi in niizami, kjer Ialiko čitaš in pišcS. Do-slej šo nctocna knjižnica ni bila zidana v taki ohliJci. če jo glcdaS iz ,2taka, dobiš prej vtis il.ire arcn,s, kakor pa znanstvcne ustaTjove. Na <lnn poroke izročijo ja.pcn:i'.?e ncvcste svojirn staršpm vae darove, kl .-,'j jih prcjclo cd sorctir;i!;ov in znanccv, da so ;ia i a način vsaj malo v&ivlzijo starScm za trud. ki r.o ga liiicli 7, njim;, ito -.0 jih vzgajaii. KoSi\ja na loilu. V oUolici mcota Vi;puri, Hi jc mcnrla rajhoij trpolp v finsko-ruski vojnl, jo St> le scdaj pričela prav t kciSnj.T, kaikrSne anio vu,jcni v poletnem :'¦¦¦" ' Kmeitjp. kosijo po ' : nill r.;r"\-'--- !: ': : l:rat, ko pritisne mraz, ter zamrzncjo močvirja. Iznad fpodnje lcdpno p!a- sti Strli močna trava kvi.*ku, in to ko.sijo kmetjc zares na lc;iu, kajti polpli aploh nc mo- rcjo priti na močvirja. j»Moi*pm:i« niroška i/rra. Franroski otrooi so st Jzmialili novo icro. Isrrajo .se 'bpguncc.. Vsi, kar so vidcll na pobr-^u, seda.j ponavljajo v igri: 'vzamejo oirošlce vozitkc, zavijnjo odojc, vr.glavniVe, rjulie, cblcke, vsc na lože na voz, ves tovor  pritrdijo z vrvico in se padajo na »daijno pnt«.  f-ilo bi ro.s to?.ko iznajti  s->dobncjšo igro. Toda kormi no lirvavi srrc pri n:)s)i na n.-odo ncdolžnih ^cLrok, ki žlvo v tnkn ?:n- )< str.ih in .'^rozot polnih "i.i.sih, da r.ajde šc v njih ,n zavostno cclo snov za tr-Oji. igrc.