Finalisti nagrade Luchetta Večmilijonska goljufija pri družbi Autamarocchi Zadružna banka Doberdob-Sovodnje z izgubo Primorski Št. 116 (20.744) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 prej do novice www.primorski.eu Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 19. MAJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Teritorialni in sektorski egoisti Dušan Udovič Včerajšnje slovesnosti v počastitev 150-letnice rojstva velikega buditelja Beneških Slovencev, Ivana Trinka, se nisem mogel udeležiti, a sem bil z mislijo vendarle tam. Ker imam ta privilegij, da po življenjskih izkušnjah dobro poznam prizorišča dogajanj, mi je bilo žal, da me na lep pomladni dan ni bilo tam. Gotovo je bilo prisotnih lepo število domačinov, Slovencev videmske pokrajine nasploh. Pa tudi kanoničnih predstavnikov manjšinskih organizacij, oblasti iz naše dežele in Slovenije ob takem dogodku ne more manjkati, medijska pozornost je tako rekoč obvezna. Dogodek, prežet s simboliko in za vse nas pomembnim kulturnim in zgodovinskim izročilom, lahko človeka napoti k razmišljanju tudi o današnjih vprašanjih. Začenši s tem, v kolikšni meri so v naši zavesti dejansko prisotni Benečija, Rezija, Kanalska dolina, Slovenci v videmski pokrajini nasploh. Včasih se je težko znebiti občutka, da se je v času glede tega marsikaj izgubilo. Pogosto se zdijo pomembnejši naši tržaški ali goriški vrtički, na katere smo koncentrirani, Benečija pride potem, kot da bi bila predaleč. Tudi krizna žarišča v naših ustanovah »pomagajo«, da se pogosto zapiramo vase. Najbrž se ne zavedamo, a po malem morda vsi postajamo večji teritorialni in sektorski egoisti, kot smo bili nekoč. NADALJEVANJE NA 2. STRANI sovodnja - Počastili obletnico beneškega buditelja Zahvala Ivanu Trinku ob 150-letnici rojstva SOVODNJA - V rojstnem Tarč-munu in v Sovodnji so včeraj počastili 150-letnico rojstva velikega narodnega buditelja Beneških Slovencev Ivana Trinka. Poklonili so se mu ob grobu na pokopališču v Tarčmunu, pred rojstno hišo sta njegova pranečaka Benedetta in Ivan Trinco s sovodenjskim županom Germanom Cendouom (na posnetku NM) odkrila ploščo, v Sovodnji je pevski zbor Rečan priredil kulturni program z glasbo in pesmijo, včerajšnjemu praznovanju pa je sledilo nagrajevanje natečaja Po sledeh Ivana Trinka, za katerega je dalo pobudo Kulturno društvo Ivan Trinko. Prvo nagrado za osnovne šole je prejela italijanska osnovna šola iz Sovodnje, za nižje srednje šole pa drugi razred dvojezične nižje srednje šole iz Špetra. Na 2. strani Trst: Štefan Čok pokrajinski tajnik DS Na 3. strani Oblak Niko: zgodba o vztrajnosti in uspehu Na 4. strani Na Tržaškem upad števila kaznivih dejanj Na 5. strani V Gorici podjetniki iz treh držav Na 8. strani Gorica se pripravlja na zgodovinski festival Na 8. strani non solo materassi TRŽIČ ul. Boito 38/E (nasproti vojašnice) Tel.: 0481.45.48.7 Delovni čas: pon. 15.45 - 19.30 tor. - sob. 9.30 - 13.00 in 15.45 - 19.30 LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI - PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD lEflDO VZGLAVNIKI H /] 100% lateks €66,00 k €19,80 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memory foam €498,00 €249,00 cm 160x190 -50% €996,00 €498,00 LEŽIŠČE cm 80x190 neodvisne vzmeti €458,00 €274,00 cm 160x190 -40% €915,oo €549,00 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% ortopedsko - vzmeti €198,00 €99,00 cm 160x190 -50% €396,00 €198,00 ELEKTRIČNA PODLAGA cm 80x190 -40% el dvigovanje vzglavnika in naslona za noge €832,00 €499,00 ELEKTRIČNI POČIVALNIK -40% el. dvigovanje celotnega počivalnika €984,00 €590,00 POSEIDON Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč V ■ cr Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 i ■-■ y Oraguljama Sk«rlüVHi Trst Ul. BattistR 2/TeL 040-760601Z 9771124666007 2 Nedelja, 19. maja 2013 ALPE-JADRAN, DEŽELA / sovodnja - Svečanost priredili občina in KD Ivan Trinko Po sledeh Ivana Trinka, 150 let po njegovem rojstvu SOVODNJA - Po sledeh Ivana Trinka je vabil naslov, ki sta ga organizatorja, Občina Sovodnja in Kulturno društvo Ivan Trinko izbrala za počastitev 150-letnice rojstva velikega buditelja beneških Slovencev. Po njegovih sledeh so se včeraj podali številni udeleženci, da bi s svojo prisotnostjo priznali in počastili njegovo neponovljivo delo. Najprej so se zbrali v njegovem Tarčmunu. Na pokopališču ob njegovem grobu je pod vodstvom dirigenta Nina Specogne zapel zbor Pod Lipo. Tam se je eden zadnjih beneških Čedermacev, Božo Zuanella, z lepimi besedami in molitvijo spomnil nepozabnega predhodnika. Slovesno je bilo pred Trinkovo rojstno hišo. Tu je Občina Sovodnja dala postaviti spominsko ploščo, ki sta jo odkrila mala monsinjorjeva prane-čaka, Benedetta in Ivan Trinco ter župan Germano Cendou, ki se je spomnil rojaka iz Tarčmuna; o njem, njegovem delu, poslanstvu in njegovi dediščini so govorili podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, deželni svetnik Sel Stefano Pustetto, vi-demski župan Furio Honsell, načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar, župan Podbonesca Piergiorgio Do-menis in županja Kobarida Darja Hauptman. Tretja etapa sprehoda po Trin-kovih sledeh je bila večnamenska dvorana v Sovodnji. Pevski zbor Rečan je s pesmijo in glasbo počastil 150-le-tnico rojstva Ivana Trinka. »Brat daj roko bratu... « je bil verz, ki ga je zbor izbral za svoj kulturni program. Prisotne sta nagovorila župan Cendou in predsednik kulturnega društva, ki nosi po narodnemu budi-telju ime, Miha Obit. Prisotna sta bila tudi čedajski župan Stefano Baloch, prvi občan, ki je dal po Trinku poimenovati ulico v svoji občini, in nekdanji župan Sv. Lenarta in sedanji deželni svetnik Giuseppe Sibau. Veliko zanimanje je veljalo za nagrajevanje natečaja Po sledeh Ivana Trinka. Žirija (predsednik Roberto Dapit z videmske univerze, člana Gra-ziano Podrecca, fotograf iz Sovodnje, in Lucia Trusgnach, predstavnica kulturnega društva Ivan Trinko) je podelila prvo nagrado za osnovnošolce italijanski osnovni šoli iz Sovodnje, prvo nagrado za nižje srednje šole pa je prejel drugi razred dvojezičnenižje srednje šole iz Špetra. Udeleženci slovesnosti pred Trinkovo rojstno hišo v Tarčmunu nm rai slo Danes po TV majska oddaja Alpe Jadran TRST - Majska epizoda oddaje »Alpe Jadran« ponuja tudi tokrat bogat izbor prispevkov in novičk s področja Srednje Evrope. Najprej bomo ugotovili, kako znanost pomaga gojiteljem ostrig na hrvaškem Pelješcu, obiskali bomo kliniko za kitajsko medicino na Bavarskem ter spoznali zanimivo zgodbo o »osamelem drevesu« z Doberdoba, ki je kljubovalo vihram prve svetovne vojne. V drugem delu oddaje si bomo ogledali bogato zbirko starih fotografij z območja Notranjske, praznovali štirideseto obletnico prvega spomeniškovarstvenega zakona v Nemčiji in nato odkrivali še spomeniško dediščino Pu-lja. Majsko druženje z oddajo Alpe Jadran se bo zaključilo s prispevkom o nenavadni ekološki hiši na Madžarskem. Srednjeevropski tv obzornik bo na sporedu danes ob 20.50, takoj po slovenskem TV dnevniku, s ponovitvijo v četrtek, 24. maja, z istim urnikom. PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA AVTONOMNE DEŽELE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE 2007-2013 GLAVNA DIREKCIJA ZA KMETIJSKE, AGR0ŽIVILSKE IN GOZDNE VIRE - SLUŽBA ZA RAZVOJ PODEŽELJA PREDNOSTNA NALOGA 4 - LEADER RAZPISI GAL CARSO - LAS KRAS Razpis za dodelitev pomoči za ukrepe v podporo turističnih kmetij in za izboljšanje ponudbe storitev in dostopa do turističnega trga iz Ukrepa 413 - Aktivnost 1 -Turistična nastanitvena zmogljivost. Rok: 3. junij 2013 Razpis za dodelitev pomoči za povečanje števila in prekvalifikacijo ležišč v strukturah, ki ponujajo nočitev z zajtrkom in nepoklicni najem sob iz Ukrepa 413 -Aktivnost 1 - Turistična nastanitvena zmogljivost. Rok: 1. julij 2013 Razpis za razvoj pobud, povezanih z rekreacijskimi in kulturnimi dejavnostmi in/ali s temi povezanimi dogodki iz Ukrepa 413 - Aktivnost 3 - Rekreacijske in kulturne storitve in dejavnosti. Rok: 1. julij 2013 Organ upravljanja Dr. Serena Cutrano Razpisi in zadevna dokumentacija so na voljo na spletnih straneh: www.regione.fvg.it - stran PSR - razdelek odprti razpisi; www.galcarso.eu Nadaljevanje uvodnika Prav gotovo bi bilo dobro in koristno, da bi se vprašali, če sta danes še v zadostni meri prisotni tista medsebojna povezanost in medčloveška solidarnost, ki sta podlaga za vsak skupni načrt in zavest, da smo Slovenci v tej deželi eno, naj si bo na Tržaškem, Goriškem ali v videmski pokrajini. To vprašanje ne more zadevati le nekaj manjšinskih javnih in kulturnih delavcev, katerih vloga je - da se razumemo - nezamenljiva. Zadevati mora nas vse, morda še zlasti mlajšo generacijo, ki je globalno ozaveščena in tehnološko temu primerno usposobljena, a tvega, da s svoje lestvice poznavanja in interesov izpusti to, kar se dogaja tako rekoč za vogalom. Vsega tega bi se morali v večji meri zavedati, kajti medčloveške vezi niso ustvarjene enkrat za vselej. Potrebno jih je spodbujati in gojiti, z ene generacije na drugo in to je za obstoj in rast vsake skupnosti, tudi naše, temeljnega pomena. Marsikaj lahko v tem smislu prispevamo tudi mediji, gotovo veliko več, kot smo bili tega sposobni doslej. Dušan Udovič čedad - Izvršni odbor SSO »Obeleževanja ključnih zgodovinskih dogodkov naj spoštujejo idejno raznolikost manjšine« ČEDAD - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je imel svojo redno mesečno sejo v četrtek v Čedadu. Predsednik SSO Drago Štoka je pozitivno ocenil srečanje, ki je bilo 16. maja v Državnem zboru Republike Slovenije, kjer so se predstavniki Slovencev iz Furlanije Julijske krajine srečali s predsednikom DZ Jankom Ve-brom in nato še s Komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jo sedaj vodi poslanec Danijel Krivec. Slovenija ima v svojih najvišjih državnih inštitucijah primerno poskrbljeno organizacijo, da tudi Slovenci v zamejstvu lahko pridejo do zadovoljive zastopanosti. Seveda bi bilo še najboljše, če bi lahko prišlo tudi do neposrednega predstavništva v Državnem zboru, piše v tiskovnem sporočilu SSO. Do sedaj je veliko zamejskih Slovencev pridobilo državljanstvo in se aktivno udeležuje volitev v Sloveniji. To bi omogočilo, da bi lahko Slovenci iz zamejstva in po svetu bolj aktivno in tudi učinkovito sodelovali pri vseh zakonodajnih postopkih, ki se neposredno ali posredno dotikajo Slovencev, ki živijo izven meja Republike Slovenije. Izvršni odbor je vzel tudi na znanje, da bo Urad za Slovence tudi letos organiziral prireditev Dobrodošli doma, kjer bo glavna govornica Luigia Negro. SSO je tudi obravnaval način obeleževanja raznih pomembnih obletnic, ki zadevajo zgodovinsko prisotnost Slovencev v FJk, kot tudi način medijskega obravnavanja zgodovinskih tem in predlogov, ki iz tega izhajajo. SSO je zaskrbljen nad dejstvom, da so večkrat zgodovinski dogodki povod za utemeljevanje določenih ideoloških idej, ki z zgodovinskimi dogodki samimi nimajo nobene zveze. Tak način pristopa ne pripomore h izboljšanju odnosov v manjšini in ne upošteva idejno raznolikost naše narodne skupnosti. Prav zaradi tega in zato da bomo kot skupnost čimbolj strnjeni in enotni SSO ocenjuje, da je potrebno imeti večjo odgovornost, obje- ktivnost, treznost ter poštenost in ne vleči vodo za vsako ceno na lasten mlin. Pri tem bi morali biti dovolj pozorni tudi naši osrednji skupni mediji, ki morajo odigravati vlogo manjšinskih dejavnikov in ne glasil določenih struj, še piše v tiskovnem sporočilu. Svet slovenskih organizacij je tudi obravnaval odnos z drugo krovno organizacijo SKGZ in ocenil, da je dosedanje sodelovanje odobrilo pozitivne učinke, še posebno v sklopu skupnega predstavništva. V prihodnje pa bo potrebno odnose med SSO in SKGZ poskušati utemeljiti na podlagi strokovne obravnave posameznih vprašanj. V prvi vrsti je problem, kako razpolagati v naši narodnostni skupnosti s finančnimi sredstvi. Ta morajo biti usmerjena v projekte in pobude, od katerih mora nastati konkretna obča korist in to mora biti tudi temeljno načelo za nadaljno programiranje. Na Izvršnem odboru so tudi pokrajinski predsedniki podali svoja poročila. Za Goriško je poročal Walter Bandelj, ki je omenil srečanje s krajevnim vodstvom SKGZ glede uporabe slovenščine v javnih prostorih in v odnosu z javno upravo. Goriška občina in škofija sta odkrili spominsko tablo na obisk papeža Janeza Pavla II. Na tabli je sicer naveden stavek papeža Woytile, ki omenja Slovence in Furlane, žal pa je plošča le v italijanščini, kar pušče grenak občutek. Predsednik SSO za Videmsko Giorgio Banchig pa je Izvršnemu odboru predstavil cilje, ki jih bo potrebno doseči v odnosu do nove deželne uprave. Najbolj pomembno je, da se spet začnejo dela na dvojezični šoli v Špetru, za kar naj bi v kratkem prišla na obisk pristojna deželna odbornica. Dežela Fjk naj sofinancira tisti odstavek čl. 21 zaščitnega zakona, ki zadeva gospodraski razvoj dela videmske pokrajine, kjer živi slovenska narodna manjšina. Prav tako je svoje poročilo za Tržaško pokrajino podal pokrajinski predsednik Igor Švab, še piše v tiskovnem sporočilu SSO. ^i ' ■¡t " EKdhi tt-'fthOhu. npil wmlM t-TAV* II Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje vabi na dogodek v okviru strateškega projekta ¡CON Vključevanje mladih in starejših v poslovno okolje na čezmejnem območju Predstavitev čezmejnih delovnih praks, obiski uspešnih podjetij v čezmejnem prostoru ter spletni tečaji torek, 21. maja, ob 15. uri v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. -ÏFT41. ■AmíYWIV.A hazvoi iu VP*, &.«.-. c Ministero deU'Economia e delle Finanze Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Nedelja, 19. maja 2013 APrimorski ~ dnevnik 3 nagrada luchetta - Izbrali finaliste v posameznih kategorijah, zmagovalci znani 3. julija dsi - Jutri Žirija izbirala med številnimi zelo kakovostnimi prispevki Mednarodno novinarsko nagrado Marco Luchetta bodo letos podelili že desetič, na včerajšnji novinarski konferenci v avditoriju televizijske hiše Rai pa so predstavili letošnje finaliste. Novinar in glavni urednik informativnega programa Rai v Furlaniji Julijski krajini Giovanni Marzini je spomnil, da že od vsega začetka nagrado podeljuje fundacija Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin, z njo pa vsako leto želijo počastiti spomin na tragično preminule novinarje. Letošnji finalisti so se v ožji izbor uvrstili zaradi člankov in prispevkov, ki razkrivajo bedno življenje otrok v deželah, v katerih vladajo vojna, nasilje, lakota in kaos. Številni evropski novinarji so snov za svoje pisanje črpali v Siriji, Afriki ter Aziji, rdeča nit vseh finalistov pa je, da pišejo o šokantnih zgodbah, katerih protagonisti so otroci. Nagrada je namreč namenjena spodbujanju in priznanju družbeno angažirane vloge, ki jo ima novinarstvo v poročanju ter obveščanju javnosti o krivicah, ki se dogajajo, je včeraj izpostavil Marzini in dodal, da je strokovna žirija letos prebirala zelo kakovostne članke in si ogledala zelo zanimive prispevke. Izbor letošnjih finalistov so predstavili za vsako kategorijo posebej, za pet nagrad pa se bo potegovalo petnajst novinarjev. Za nagrado Luchetta 2013 - nagrado za najboljši televizijski prispevek, ki je krajši od petih minut, se potegujejo Lucia Goracci in Valter Padovani, ki sta za Rai 3 pripravila prispevek o Siriji in mučenju otrok, Ian Pannell je za BBC prav tako obravnaval življenje v Siriji, o lakoti v južnem Sudanu pa govori prispevek španskega novinarja Gabriela Relana Bolivarja. Za nagrado Alessandro Ota 2013, s katero nagrajujejo najboljše daljše video-reportaže, se potegujejo francoski in nemški novinar ter italijanska novinarka. Tematika slednje je povezana s Sirijo. Za nagrado Marco Luchetta, ki je namenjena najboljšemu članku v italijanskem časopisu, se bodo pomerili Lucia Capuzzi za časnik Avvenire, Pietro Del Re za La Repubblico in Mar-zio g. Mian, ki piše za prilogo Io Donna. Vsi trije novinarji so se lotili pisanja zelo šokantnih zgodb, ki razkrivajo podrobnosti o otroški prostituciji in drugih oblikah suženjstva. V kategoriji za najdrznejši neitalijanski članek (v okviru nagrade Dario D'Angelo) se bodo pomerili Richard Lloyd Parry (The Times), Rosa Montero (El Pais) in Conor Pope (The Irish Times). Nagrado Miran Hrovatin za najboljšo fotografijo pa bo prejel eden od teh treh fotografov: Giulio Di Sturco (Io Donna), Jonathan Gregson (Panorama Travel) in Marco Gualazzini (L'Espresso). Izbor letošnjih finalistov je včeraj zelo pohvalil Giovanni Marzini, ki je spomnil, da bo slavnostna prireditev, na kateri bodo podelili nagrade, na sporedu 3. julija, in sicer na odru Stalnega gledališča FJK. Prireditev, ki jo poznamo pod imenom I Nostri Angeli - Naši Angeli bo posnela tudi državna televizija Rai. Naj povemo tudi, da bodo realizacijo dogodka tudi letos omogočili institucionalni in zasebni pokrovitelji. (sč) Včeraj so na deželnem sedežu Rai v Trstu predstavili finaliste letošnjega mednarodnega novinarskega natečaja Marco Luchetta kroma Bernard Nežmah o slovenskem časnikarstvu Zgodovina slovenskega časnikarstva sega nazaj v konec 18.stoletja, ko je Valentin Vodnik izdal svoje Ljubljanske novice. Dobrih 200 let dolga doba je zaslužila pozornost raziskovalca Bernarda Nežmaha, ki bo jutri gost Društva slovenskih izobražencev, kjer bo Alenka Puhar predstavila njegovo Časopisno zgodovino slovenskega novinarstva od 1797 do 1989. Gre za pionirsko delo s področja zgodovine medijev, ki ne predoča le široke in razkošne sliko podatkov, marveč z izčrpno analizo, podprto s pogosto pikantnimi in poantiranimi detajli, odstira številne pozabljene skrivnosti časnikarske dejavnosti in logike v Sloveniji. Njegova Zgodovina predstavlja zanimiv časopisni pregled dogajanja v Sloveniji pod Avstrijo, Jugoslavijo med obema vojnama in po 2, svetovni vojni v času totalitarizma vse do sojenja četverici. Bernard Nežmah piše za tednik Mladina in velja za enega prodor-nejših komentatorjev dogajanja na politični sceni Slovenije. Znan je po svojih intervjujih, reportažah iz tujine in socioloških analizah. Večer z Bernardom Nežmahom in Alenko Puhar bo v Peterlinovi dvorani, ulica Donizetti 3. Začetek ob 20.30 demokratska stranka - Prvi Slovenec za krmilom demokratov Štefan Čok pokrajinski tajnik DS Štefan Čok je novi pokrajinski tajnik Demokratske stranke. Na to mesto je bil po pričakovanji izvoljen na včerajšnji pokrajinski skupščini stranke, na kateri je prejel 44 glasov, medtem ko sta bili oddani dve beli glasovnici. Čok je bil sicer edini kandidat, vendar so zanj na tajnem glasovanju glasovali domala vsi, in to po več kot dvotedenski razpravi v stranki, ki je bila v zadnjem obdobju v hudem precepu. Čok je prvi Slovenec za krmilom Demokratske stranke. Poleg zahtevne naloge, ki ga čaka, mu to nalaga še večjo odgovornost, bodisi glede slovenske narodne skupnosti kot nasploh mesta, nam je povedal in poudaril, da je to vsekakor pomembna novost. Čok je nasledil Francesca Russa, ki je bil na zadnjih volitvah izvoljen v senat. Pred njim je bil na tem mestu zdajšnji tržaški župan Roberto Cosolini. Čok je po rodu iz Lonjerja in je zgodovinar, v preteklosti pa je bil tudi deželni koordinator slovenske komponente DS. Zdaj je tudi pokrajinski svetnik in zelo aktiven v zvezi italijanskih partizanov VZPI-ANPI. Čok bo na tajniškem mestu ostal vsaj do jesenskega rednega strankinega kongresa. Novi tajnik je zedinil vse notranje duše in frakcije DS in ima pred sabo naporno delo, kot to sicer velja tudi za državnega tajnika Demokratske stranke Guglielma Epifanija. Čok je vsekakor z navdušenjem sprejel novo vlogo v trenutku, ko potrebuje stranka temeljito delo in novosti v pričakovanju na jesenski kongres. Pozitivno je ocenil dejstvo, da je pokrajinsko skupščino zaznamovalo zelo konstruktivno vzdušje. Kot nam je napovedal, bodo zdaj takoj začeli z delom, prednost pa mora imeti posluh do ljudi. Zaradi tega, poudarja Čok, sta še predvsem nujna večji stik z ljudmi in prisotnost na ozemlju. V tej luči je novi pokrajinski tajnik tudi dejal, da bo novo tajništvo priredilo prve sestanke s krožki DS v manjših občinah, in sicer v Miljah, Dolini, Nabrežini, Zgoniku in Repentabru. Sicer je Čok na pokrajinski skupščini, ki jo je uvedel dosedanji tajnik Russo, izpostavil več točk, ki so po njegovem mnenju neizogibne. Poleg omenjenega posluha do ljudi (bodisi volivcev kot tistih, ki stranke niso podprli), je potrebno izboljšati koordinacijo oziroma sodelovanje med stranko in izvoljenimi upravitelji, ki ga je treba še razviti in nadgraditi. Pomembna je namreč pozornost do vsakodnevnega upravljanja, še posebej v obdobju, ko je javnega denarja vedno manj. Stranko mora vsekakor zaznamovati dolgoročna vizija, je še dodal Čok, temeljnega pomena pa je odprtost za pristop novih idej in ljudi. A.G. Štefan Čok sdgz - V torek na Opčinah predstavitev strateškega projekta iCON Čezmejne delovne prakse za mlade, on line tečaji in ogledi uspešnih podjetij Vključevanje mladih v delovno okolje na čez-mejnem področju: o tem bo govora na predstavitvi Strateškega projekta iCON v organizaciji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki bo v dvorani Zadružne kraške banke v torek, 21. maja, z začetkom ob 15. uri. Projekt iCON je bil finansiran v sklopu prvega razpisa Programa Cilj 3 Italija-Slovenija 2007-2013. Med drugimi nalogami si je zadal tudi vključevanje mlade generacije v čezmejne gospodarske procese z dvema, med seboj povezanima ciljema: nuditi mladim priložnost, da spoznajo potencialne delodajalce na svojem teritoriju in v sosednji državi, s sistemom čezmejnih praks pa tudi vzpostaviti sistem vzajemnega spoznavanja, ki bo lahko v srednjem roku sprožil prepotreb-ne dinamike čezmejnega gospodarskega sodelovanja. V tem kontekstu so bili v okviru projekta iCON najprej razviti spletni tečaji (Poslovanje v Italiji za slovenska podjetja, Poslovanje v Sloveniji za italijanska podjetja, Medkulturna komunikacija na gospodarskem področju, Internacionalizacija malih in srednjevelikih podjetij, Javna naročila v Italiji) - vsi tečaji so prosto dostopni na spletni strani projekta. Druge pomembne dejavnosti so priprava seznamov (mladi, zainteresirani za kontakt s podjetji, podjetja, ki bi mlade sprejela, starejših kadrov, ki bi bili na voljo podjetjem s svojimi iz- kušnjami) ter strokovne ekskurzije za mlade v zanimiva podjetja čezmejnega prostora. Najpomebnejša dejavnost je gotovo organizacija enomesečnih delovnih praks in izmenjav na upravičenem območju, ki zaobjema zahodni del Slovenije z Ljubljano, Furlanijo-Julijsko krajino, delom Veneta ter pokrajinami Ferrara in Ravenna v Emiliji-Romanji. Vse te dejavnosti in tozadevne možnosti bodo predstavljene v torek na Opčinah, ko bodo udeleženci dobili vpogled tudi v pravila za odptje podjetja v Italiji in v Sloveniji. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na SDGZ (info@sdgz.it, tel. 04067248-12/24). 4 Nedelja, 19. maja 2013 TRST / občina trst - Sporna stališča pristaniške oblasti o projektu Greensisam Staro pristanišče: spet Monassijeva proti Cosoliniju! Staro pristanišče spet buri tržaške duhove. Včeraj je izzvalo novo polemiko med pristaniško oblastjo in tržaško občinsko upravo. Predsednica pristaniške oblasti Marina Monassi je obtožila občino, da hoče zaustaviti projekt Greensisam grupe, ki jo vodi Pierluigi Maneschi. Pristaniška oblast je izdala pred časom dovoljenje grupi Maneschi za obnovo petih hangarjev neposredno za zgodovinskim skladiščem št. 26 in za poslopjem luškega poveljstva v Starem pristanišču. Tam naj bi zgradili vodstveni center Maneschijeve družbe Italia Marittima, hotel, trgovski center in parkirno hišo. Investicija naj bi bila vredna 120 milijonov evrov. Monassijeva je obtožila tržaško občinsko upravo, da želi zaustaviti ta podjetniški podvig, ker zahteva od grupe Maneschi plačilo urbanizacijskih stroškov. Tržaški župan Roberto Cosolini je takoj odgovoril na obtožbo. To, kar pravi Monassijeva, ni res, je poudaril, in spomnil, da je že na seji pristaniškega odbora opozoril na zadevo. Tržaška občina ne more zahtevati plačilo urbanizacijskih stroškov, če sama ne opravi urbanizacijskih del. Pač pa lahko zahteva plačilo za izdajo gradbenega dovoljenje, kot je to predvideno za zasebne gradbene posege. Prav v oceni gradbenega posega pa tiči jabolko spora med pristaniško oblastjo in občinsko upravo. Slednja smatra, da gre za zasebni poseg, saj je družba Greensisam zasebna last, medtem ko pristaniška oblast trdi, da gre za javni gradbeno delo. Pristaniška oblast je projekt posredovala deželni upravi, da bi ga ocenila. Deželna uprava je poslala dokumentacijo tržaški občini, da bi izdala svoje (obvezno) mnenje. Za Cosolini-jevo upravo ne more biti dvoma, da gre projekt oceniti kot zasebno delo, ker ga je predstavila in bo opravila zasebna družba. Zupan se je pred časom srečal z vodstvom družbe Greensisam. Takrat je družbi pojasnil, da občinska uprava Tržaško Staro pristanišče ne bo zahtevala plačila urbanizacijskih stroškov, pač pa je opozoril, da bo morala družba plačati gradbeno dovoljenje. Vse kaže, da je predsednica pristaniške oblasti Monassijeva prezrla do- kroma ločila, ki zadevajo gradbene norme, in na lastno pest odločila, da naj bi bil projekt Greensisam zasebnika Maneschi-ja ... javnega značaja. M.K. DIJAŠKI DOM - Zaključna prireditev in obračun prvega leta delovanja dveh oddelkov vrtca Zgodba o vztrajnosti in uspehu Prisrčno vzdušje, igrivost, pristnost otroškega izražanja, očarani in ponosni obrazi staršev, sorodnikov in prijateljev, ki niso uspeli umakniti pogleda s svojih malčkov ... V nabito polnih prostorih Slovenskega dijaškega doma Srečka Kosovela v Trstu je bilo v petek preprosto nemogoče, da ne bi zaznali tovrstnih občutkov. Na zaključni prireditvi so otroci vrtca Oblak Niko vsem prisotnim pokazali, kako je bilo preteklo šolsko leto bogato z izkušnjami, doživetji in ustvarjanjem. Vzdušje je bilo še posebno občuteno in slavnostno, saj je petkovo popoldne predstavljalo kronanje prvega leta delovanja dveh oddelkov vrtca. Septembra lani je namreč po dolgih prizadevanjih staršev Tržaška občinska uprava s sodelovanjem vodstva Dijaškega doma omogočila odprtje novega slovenskega oddelka vrtca. Petdeset razposajenih malčkov je s petjem, slovenskimi ljudskimi pesmimi, recitacijami in plesom dokazalo, kako pomembno vlogo je imel projekt slovenskega jezika. Ta je pod vodstvom vzgojiteljice Saške Krašovec potekal čez celo šolsko leto. Za nekatere je bila to priložnost za dodatno utrditev jezika, za ostale otroke, ki prihajajo iz mešanih zakonov oz. iz neslovenskih družin, pa je projekt predstavljal pomembno izkušnjo za uvajanje v slovensko besedo. Ključno vlogo je odigrala tudi glasba, preko katere so malčki lažje dojemali in osvojili podane vsebine. Pod taktirko Jane Drasič so ustvarili prijeten ustvarjalni trenutek. Ob številnih nasmehih se je morda utrnila tudi kakšna solza med nastopom najstarejših otrok, ki letos zapuščajo vrtec. Sedaj jih čaka nova, drugačna izkušnja, svojim mlajšim sovrstnikom pa so se želeli pokloniti s »pravljičnim prestolom«, na katerega se bo lahko večji otrok usedel in mlajšim prebiral pravljice. Vse to pa bi bilo nemogoče brez vzajemnega sodelovanja med vzgojiteljicami in starši. Predstavnica staršev Martina Pet-tirosso je v imenu vseh izrazila hvaležnost za vsakodnevno skrb in prizadevnost. Obračun prvega leta delovanja dveh sekcij vrtca je torej nadvse pozitiven in spodbuden in to predvsem v času vsesplošne krize, zaznamovane s stalnimi finančnimi rezi in krčenji sredstev. O bi- Na zaključni prireditvi so otroci vrtca Oblak Niko prisotnim pokazali, kako je bilo preteklo šolsko leto bogato z izkušnjami, doživetji in ustvarjanjem kroma stveni vlogi sodelovanja različnih komponent in inštitucij pričajo tudi besede ravnatelja Dijaškega doma Gorazda Pučnika. Niti Tiziana Craievich, ravnateljica vrtca, ni skrivala svojega navdušenja. »Odprtje druge sekcije vrtca predstavlja pomembno pridobitev za celotno mesto in njegovo vzgojno-izobraževalno ponudbo,« je povedala za naš dnevnik. »V prejšnjih letih je bila čakalna lista res dolga in marsikateri otrok ni bil sprejet. Sedaj pa se vedno bolj udejanja duh skupnosti. V teh prostorih namreč domujejo tudi jasli in potekajo obšolske ter druge dejavnosti Dijaškega doma za ostale starostne skupine.« Pot, ki je privedla do vsega tega, pa je bila vse prej kot enostavna. Zadoščenja pa so zato še toliko večja. Vzgojiteljica Daria Smotlak je poudarila: »Zelo smo zadovoljni. Dodatna sekcija pomeni tudi večjo ekipo. Med sabo si lahko veliko pomagamo in gremo s skupnimi močmi naprej.« Težav sicer ne manjka, saj so trenutni časi vse prej kot lahki. Zgodba otroškega vrtca Oblak Niko nam torej priča o velikem pogumu, vztrajnosti in uspehu ter ustvarja tudi za širšo skupnost veliko spodbudo. (vpa) STV RAI - Ob 20.00 Prvi odcep desno Na Slovenski televiziji RAI bo nocoj ob 20-ih na sporedu mladinska oddaja Prvi odcep desno. Tokratna gostja bo logopedinja Mojca Muznik, ki je za svoje diplomsko delo prejela študentsko Prešernovo nagrado. V pogovoru z voditeljico Mairim Cheber in dijakinjami lice-ja Anton Martin Slomšek iz Trsta bo razkrila specifike te veje specialne pedagogike in ponudila dragocene nasvete vsem, ki bi radi ubrali to profesionalno pot. Oddajo bosta obenem obogatila prispevka, v katerih se bosta predstavili gledališka skupina Barvana kla-pa VZS Mitja Čuk in plesna skupina Vrtiljak. Režijo polurne mladinske oddaje podpisuje Ziva Pahor. gibanje 5 zvezd Prosta cona: kaj so delali parlamentarci? Parlamentarca Gibanja 5 zvezd Aris Prodani in Walter Rizzetto sta vložila resolucijo v parlamentu, s katero pozivata italijansko vlado, naj takoj izda ministrski odlok za carinske olajšave na območjih tržaške proste cone. Tako predvideva zakon iz januarja 1994 o ureditvi pristaniške zakonodaje. Odtlej je minilo 19 let, nihče od tržaških parlamentarcev, ki so od takrat sedeli v italijanskem parlamentu, pa doslej ni posegel, da bi dosegli izvajanje zakonskih norm o carinskih olajšavah. Tržaška občinska svetnika Gibanja 5 zvezd Paolo Menis in Stefano Patuanelli sta že napovedala, da bosta na jutrišnji občinski seji predložila enako resolucijo z namenom, da bi mestna skupščina podprla zahtevo po odloku, ki naj omogoči carinske olajšave na območjih proste cone v tržaškem pristanišču. Danes odprte osmice v Samatorci V okviru prireditve odprtih osmic bo danes več pobud. Med temi bo pohod prijateljstva iz Pliskovice v Sa-matorco. Start bo ob 10. uri v Pli-skovici, pohod pa bo trajal približno dve uri. V osmici pri Borisu pa bo šahovski turnir, ki se bo začel ob 11. uri. Dalje bodo kočije na voljo od 12. do 18. ure, potujoči muzikanti Godbe Salež pa bodo popestrili nedeljski popoldan v vsaki osmici. Ob 19. uri bo v cerkvici Sv. Urha koncert MePz Rdeča zvezda. Amaterski fotografi so povabljeni, da posredujejo eno sliko z najbolj značilnim utrinkom na naslov elektronske pošte osmice_samatorca@yahoo.it najkasneje do 27. maja. Otroke pa pozivajo, da v izbrani osmici pustijo risbo na temo kmetijstva. Brezplačna srečanja s psihologinjo Center Otrok in Odraslih Harmonija organizira brezplačna srečanja od ponedeljka, 20. maja, do nedelje, 26. maja, s psihologinjo Ingrid Bersen-da (telefon 3207431637) v okviru tedna psihološkega dobrega počutja. Poleg tega bo društvo organiziralo tudi tri predavanja: v torek, 21. maja, ob 18. uri bo psihologinja Ber-sendova vodila srečanja na temo Težave in specifične učne težave otrok: kako pomagati učencem in v petek, 24. maja, ob 18. uri predavanje na temo Izboljšaj odnos s svojim telesom tako, da boš v formi v ulici Canova št. 15. Psihologinja Bersendova bo skupaj s kolegico Segatovo predavala tudi v četrtek, 23. maja, ob 18. uri v Padovanskem družinskem centru v ulici XX. septembra št. 37 na temo Od para do družine. 100-letnica Godbenega društva Viktor Parma Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč vabi ob praznovanju 100-le-tnice godbe na niz koncertov, ki bodo na vrtu ljudskega doma v Trebčah. Program koncertov je sledeč: v nedeljo, 26. maja, bosta ob 17. uri nastopila Pihalni orkester Breg in Godbe-no društvo Nabrežina; v soboto, 8. junija, bodo ob 20. uri na vrsti Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Pihalni orkester Divača; v soboto, 15. junija, se bosta ob 20. uri predstavila Godbeno društvo Prosek in Pihalni orkester Kras Doberdob; v nedeljo, 30. junija, pa bo ob 20. uri jubilejni Koncert Godbenega društva Viktor Parma. Pobude na dan boja proti možganski kapi Na Trgu Cavana bo danes od 10. ure do 17.30 vrtni šotor združenja za boj proti možganski kapi Alice FVG, pri katerem bodo nudili informativno gradivo in informacije. Ob navzočnosti zdravnikov in nekaterih prostovoljcev bo mogoče tudi opraviti nekatere izvide z namenom preventive. Na voljo bo tudi rešilec združenja darovalcev organov, kjer si bodo lahko ljudje med drugim izmerili krvni tlak. Pobuda bo v okviru 14. državnega dneva za boj proti možganski kapi. Drevi koncert Davea Kilminsterja V Glasbenem domu v Ul. Capitel-li št. 3 bo danes ob 20.30 koncert znanega kitarista Davea Kilmin-sterja (igral je med drugim z Ro-gerjem Watersom), ki bo nastopil s pevcem Murrayom Hockridge-jem. Vstop je 14 evrov. / TRST Nedelja, 19. maja 2013 5 finančna straža - Preiskava o 230 lažnih odpustih in zaposlitvah pri družbi Autamarocchi Tržaški transportni velikan naj bi Inpsu »iztrgal« tri milijone Daleč največje tržaško transportno podjetje Autamarocchi naj bi se z ustanovitvijo fiktivnih družb dokopalo do treh milijonov evrov prispevkov zavoda Inps, goljufijo pa je razkrila tržaška finančna straža. Tržaška skupina, ki ji od same ustanovitve predseduje Oscar Zabai, naj bi v dveh letih protizakonito iztržila tri milijone evrov, in sicer tako, da je odpustila 230 šoferjev in jih v okviru programa mobilnosti spet zaposlila v dveh fiktivnih podjetjih, ki na prvi pogled nista povezani s tržaškim. Kazenska ovadba zaradi goljufije v oteževalnih okoliščinah je doletela tri osebe, ki zasedajo ključna mesta, njihovih imen preiskovalci niso razkrili. »Sedeža novonastalih podjetij sta v Umbriji in Toskani, eno od dveh pa ima svoje operativne sedeže še v Kampaniji, Venetu, Lombardiji in Liguriji,« je razložil polkovnik Claudio Bolognese, poveljnik davčne policije pri tržaški finančni straži. Tržaški transportni velikan, ki je v tem sektorju med najpomembnejšimi v Italiji, naj bi z zrežiranimi odpusti in zaposlitvami izkoristil olajšave za podjetja, ki z največ enoletno pogodbo zaposlijo brezposelne, v primeru zaposlitve za nedoločen čas pa se olajšava nadaljuje še drugo leto. Delodajalec prejme v tem primeru mesečni prispevek zavoda Inps v višini 50 odstotkov doklade, ki jo delavec prejema v režimu mobilnosti. Tako naj bi Autamarocchi v dveh letih nabral tri milijone evrov. Preiskava, ki jo je koordinirala tožilka Lucia Baldovin, se je pred dobrim letom začela po davčnem preverjanju pri družbi Autamarocchi, med katerim so finančni stražniki opazili nekatera protislovja. V nadaljevanju preiskave, ki je segla do raznih italijanskih dežel, so ugotovili, da je tržaška družba edina stranka novoustanovljenih podjetij, pri katerih so se zaposlili njeni donedavni (odpuščeni) vozniki. Eno od dveh novih podjetij pa sploh ni imelo svojih tovornjakov. Najelo jih je ravno pri družbi Autamarocchi, ki je za tovorna vozila plačevala zavarovalnino. Iz Trsta pa so baje prihajali tudi disciplinski ukrepi zoper voznike drugih, uradno nepovezanih podjetij. Napake so odgovorne drago stale, saj so preiskovalci razkrili goljufijo in sistem se je naenkrat zrušil. Po besedah polkovnika Bologneseja so bili šoferji nedvomno seznanjeni z dogajanjem, saj so bili njihovi delodajalci novi, čeprav samo na papirju. Šoferje sta fiktivni podjetji na podlagi posebne pogodbe »posodile« tržaškemu podjetju, tako da se njihove zadolžitve pred odpusti in po njih sploh niso spremenile. Edine spremembe so se dogajale na računovodski in upravni ravni, trdi finančna straža. Posledica goljufije pa naj bi bile tudi neupravičene davčne olajšave, ki so še v fazi preverjanja, zneske pa naj bi tudi v tem primeru šteli v milijonih. Tržaška skupina naj bi namreč samo navidezno plačevala fiktivni podjetji, del neobstoječih stroškov pa odbila od dohodkov. Ovadili so tri osebe, zoper katere je Inps - glavni oškodovanec - že uvedel upravni postopek. Od njih terja vsoto neupravičenih prispevkov, ki bo po navedbah finančne straže namenjena drugim podjetjem iz istega sektorja, saj so bila le-ta z nelojalno konkurenco prav tako oškodovana. Skupina Autamarocchi, ki ima sedež v industrijski coni v Žavljah, je leta 1986 nastala z združitvijo podjetij Auta in Marocchi. Ima vidno vlogo v italijanskem transportnem sektorju, je lastnica 1890 tovornih vozil in se ponaša z več kot stomilijonskim letnim prometom. Njen predsednik Oscar Zabai je januarja letos s tedanjim okoljskim ministrom Corradom Clinijem podpisal dogovor o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, zavzel se je tudi za izboljšanje cestnih in železniških povezav ter strogo vzdrževanje vozil družbe. (af) Predsednik Autamarocchi Oscar Zabai kroma Polkovnik Claudio Bolognese, poveljnik davčne policije tržaške finančne straže kroma Tržaški velikan Autamarocchi je lastnik 1890 vozil trasportonline.com Poškodoval ji je ličnico V noči na soboto je na Trgu San-sovino prišlo do primera nasilja, ki je povzročil nekaj preplaha. Mlado dekle so zaradi poškodovane ličnice odpeljali na zdravljenje v katinarsko bolnišnico. Policija in karabinjerji, ki so prišli na kraj dogodka, so ugotovili, da je šlo za spor med zaročencema. Fant je namreč udaril dekle v obraz, posledice vsekakor niso hude. Kradli na pokopališču Neznanci so v petek ponoči splezali čez ograjo pri vhodu v pokopališče pri Sv. Ani in vlomili v bližnje skladišče. Tam so poškodovali tri avtomate za pijače in iz njih odnesli več kovancev. Včeraj zjutraj je čuvaj poklical policijo. Brcnil vrata župnišča Brcnil je vrata zgoniškega žup-nišča, jih poškodoval in si prislužil kazensko ovadbo. Zgodilo se je v petek, proseški karabinjerji so imeli v postopku 46-letnega bolgarskega državljana A. I., ki je brezposeln in nima stalnega prebivališča. Razlogi za njegovo početje niso znani. kvestura - Praznik policije tokrat v skromnejši obliki Bistveno manj kaznivih dejanj Upad s 4687 na 4209 kaže na pozitiven trend - Kvestor Padulano: Tokratna slovesnost je skromna, sodelovanje z občani pa poteka skozi vse leto devin - V soboto v zavodu Združenega sveta Predavanje v spomin na 300-letnico kmečkega punta V soboto, 25. t. m., bodo v Devinu slovesno obeležili 300. obletnico kmečkega punta, ki je leta 1713 zajel tudi območje devinskega gospostva. Upor je prvotno izbruhnil na Tolminskem, kjer je bil naposled kruto zatrt, saj so voditelje puntarjev naslednje leto raz-četverili na Travniku v Gorici. Do punta je prišlo tudi zaradi slabih letin in živinske kuge, ki je v letih 1709-1713 razsajala na tem območju. Beneška republika je tedaj prepovedala uvoz živine in mesa iz naših krajev, kar je še poslabšalo že tako borne življenjske razmere. Oblasti pa so prav v tistem času privile davčni pritisk, tako da je kmetom zavrelo. Nekaj tisoč upornikov s Spodnjega Krasa se je spomladi 1713 zbralo v Devinu in oblegalo grad. Graščaka baje ni bilo doma, grajska straža, ki je bila oborožena s puškami in topovi, pa je streljala proti puntarjem, tako da je bilo kakih deset mrtvih in veliko ranjenih. Na ta dogodek spominja manjši kamnit spomenik na trgu v Devinu. Člani Jusa Devin pa ga kot potomci nekdanjih puntarjev nameravajo ob okrogli obletni slovesno obeležiti, in to v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina ter s Kmečko zvezo, ki je svoj čas dala pobudo za postavitev spomenika na trgu. V soboto bo profesor Aleksander Panjek z Univerze na Primorskem, odličen poznavalec tistih dogodkov, sicer pa domačin, predaval o kmečkem uporu izpred 300 let v avditoriju Jadranskega zavoda Združenega sveta v Devinu. Predavanje bo v dveh delih, in sicer ob 19.00 v slovenščini ter nato ob 20.30 v italijanščini. Svoja izvajanja bo predavatelj popestril s prikazom diapozitivov. Ob tem bo pod vodstvom prof. Stefana Sacherja nastopila pihalna skupina, ki bo izvajala glasbo iz 18. stoletja, Jus Devin in Kmečka zveza pa bosta poskrbela za zakusko. Med prireditvijo bodo tudi podelili nagrade za slikarski ex tem-pore na temo devinskega punta, ki se ga udeležujejo učenci osnovnih in nižjih srednjih šol na ozemlju devinsko-nabrežinske občine. Govor kvestorja Giuseppeja Padulana v veži tržaške kvesture kvestura sindikat sap Skromni praznik • • • v v jim ni všec Sindikat policije SAP se strinja, da je treba na splošno omejiti stroške, včerajšnji skromni tržaški praznik pa mu ne gre v račun. »V Trstu so se tovrstni dogodki v veliki meri organizirali ob podpori sponzorjev, ta dan pa je navadno priložnost, da se policija sreča z občani in jim predstavi svoje delovanje. Tokratno zaprtje pa gre v nasprotno smer,« piše v tiskovnem sporočilu pokrajinskega tajnika sindikata Lorenza Tamara. SAP je letos dal pobudo za organizacijo dneva proti nasilju med mladimi in dopingu, ki je potekal na policijski šoli pri Sv. Ivanu ob udeležbi dijakov nižjih srednjih šol. Sindikat obenem poziva k čimprejšnjemu imenovanju državnega šefa policije, ki naj bo sposoben policist. Letošnja novost praznika policije je bila nedvomno njegova skromnejša oblika, ki ji botrujejo težke gospodarske razmere v državi. Prireditev, ki je na Velikem trgu običajno množično obiskana, je včeraj - v Trstu in drugod v Italiji - potekala v veži kvesture. Ob 161. obletnici ustanovitve policije so bili navzoči samo policisti in njihove družine, vsebina pa je bila vsej prej kot retorična. Dopoldne sta se kvestor Giuseppe Padulano in prefektinja Francesca Adelaide Garufi s polaganjem venca najprej poklonila padlim policistom, krajši obred je vodil kaplan policije Paolo Rakic. Sledila sta kvestorjev govor in podelitev priznanj policistom, ki so se v zadnjem letu posebej izkazali. To so: Flavio Soldatich, Alessandro Monte, Paolo Manueli, Alessandro Linussi, Stefano Mansutti, Enzo Bove, Alessan-dro Zucchiatti in Mauro Vendramini. Kvestor Padulano, ki se je uvodoma spomnil preminulega šefa italijanske policije Antonia Manganellija, je med drugim poročal o kriminaliteti na Tržaškem, ki po podatkih policije upada. Od lanskega do letošnjega maja je kvestura na tem ozemlju zabeležila 4209 kaznivih dejanj, 478 manj kot v prejšnjih dvanajstih mesecih (takrat jih je bilo 4687, upad je več kot 10-odsto-ten). »V Trstu so življenjske razmere tudi zaradi visoke stopnje varnosti med najboljšimi v Italiji, zasluge pa imajo sile javnega reda,« je poudaril. Pozitivna je seveda vloga občanov, ki množično sodelujejo s policijo: na številki 113 so v enem letu prejeli skoraj 70.000 klicev. Pomembna pa je tudi preventiva, ki jo policisti vsak dan izvajajo s svojo navzočnostjo na terenu. »Policija tokrat ni stopila na trg, pobude v sodelovanju s šolami in prostovoljskimi združenji pa se bodo nadaljevale skozi vse leto,« je zagotovil Pa-dulano in spomnil, da kvestura v zadnjih letih vabi občane s fotografskimi in likovnimi razstavami ter predstavitvami knjig. 2. maja so v veži kvesture odprli razstavo o zgodovini policije med letoma 1852 in 1944, na ogled bo do 2. junija. V torek ob 16. uri bo v okviru razstave predavanje o zgodovini italijanske policije. 326 Nedelja, 19. maja 2013 TRST / P SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in SNG Drama Ljubljana Osnovni abonmajski program Peter Handke ŠE VEDNO VIHAR režiser: Ivica Buljan v sredo, 22. maja 2013 ob 19.30 (abonmajska premiera- red A) v četrtek, 23. maja ob 19.30 - red K v petek, 24. maja ob 19.30 (premiera-red A) v soboto, 25. maja 2013 ob 19.30 - red B v nedeljo, 26. maja 2013 ob 16.00 - red C (z avtobusnim prevozom za abonente) v ponedeljek, 27. maja 2013 ob 19.30 - red T v torek, 28. maja 2013 ob 19.30 - red F v Veliki dvorani SSG rezervacija je obvezna Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.teateissg.com uvodno srečanje ob slovenski praizvedbi predstave ŠE VEDNO VIHAR Petra Handkeja SLOVENIJA, SLOVENCI IN SLOVENSTVO V OPUSU PETRA HANDKEJA Gost srečanja: FABJAN HAFNER Moderatorka: MARTA VERGINELLA V sredo, 22. maja ob 18. uri v foyerju parterja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu VSTOP PROST Včeraj danes CI3 Lekarne SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Osnovni abonmajski program Avtorski projekt Igorja Pisona HOZANA TEKOČEMU RAČUNU Režija: Igor Pison Premiera in vse ponovitve v gledališču -Teatrino Basaglia v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu, Ul. Weiss 13. v petek, 31. maja ob 20.30 - Red A, v soboto, 1. junija ob 20.30 - Red B, v petek, 7. junija ob 20.30- Reda T in F v soboto, 8. junija ob 20.30- Reda K in B v nedeljo, 9. junija ob 16.00 - Red C (z avtobusnim prevozom za abonente) i/Se predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Danes, NEDELJA, 19. maja 2013 IVO, BINKOŠTI Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.34 - Dolžina dneva 15.04 - Luna vzide ob 14.02 in zatone ob 2.04 Jutri, PONEDELJEK, 20. maja 2013 BERNARD VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj C, zračni tlak 1012,8 mb raste, vlaga 72-odstotna, veter 7 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,2 stopinje C. OKLICI: Paolo Pikiz in Cristina Timpanaro, Manuel Longo in Martina Coslovi, Goran Dinic in Olivera Milovanovic, Riccar-do Siccardi in Edle Giozzet, Alioscia Cin-golani in Giuseppina Sabato, Domenico Blandini in Valentina Garbino, Vito Carbone in Graziella Radolovic, Gabriele Mot-tica in Claudia Clema, Ilario Muggia in Chiara Maria Forzoni, Alessandro Blason in Raffaella Antonucci, Erik Sedmak in Tatjana Kobau, Maurizio Marincich in Cinzia Calcich, Enrico Faleschini in Donatella Mezzacapo, Michele Troha in Elisa Rossetti, Emanuele Krmac in Aline Fernandes Dos Santos, Paolo Manuelli in Stefania Muntoni, Paolo Alberti in Simona Spagnuolo, Stefano Di Gioia in Katia Turilli, Franco Doz in Eda Komadina, Ondrej Švec in Chiara Mengozzi, loan Palagheanu in AlexandraPaula Afilipoae, Giorgio Polli in Patricia Maria Mac Guire, Gianluca Libardi in Anna Storaci, Massimo Ugolini in Monica Pinto, Carlo Pacorini in Claudia Pregara, Giuseppe Saturno in Dalida Cari, Eddy Ivan Blasco in Maria Mastrandrea. IH Osmice Nedelja, 19. maja 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Valmaura 11, Šentjakobski trg 1, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Valmaura 11 - 040 812308, Šentjakobski trg 1 - 040 639749, Opčine -Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Valmaura 11, Šentjakobski trg 1, Ul. GODBENO DRUŠTVO 'Viktor Parma" Trebče je odprla od ponedeljka do petka z urnikom 10,-15. in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.: 800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.teaterssg.com Ginnastica 39/A, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943. Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. maja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Garibaldijev trg 4 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabreži-na 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Garibaldijev trg 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabre-žina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 - 040 364330. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. \ Praznovanje / \ ioo-letnice godbe Na vrtu Ljudskega doma v Trebčah PROGRAM 26. mtija 2013, ob 17. uri koncert gostujočih godb. Nastopata Pihalni orkester Breg in Godbeno društvo Nabrežina. 8. junija 2013, ob 20. uri koncert gostujočih godb. Nastopajo Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Pihalni orkester Divača. 15. junija 2013, ob 20. uri koncert gostujočih godb. Nastopata Godbeno društvo Prosek in Pihalni orkester Kras Doberdob. JUBILEJNI KONCERT 30. junija 2013 ob 20. uri Godbeno društvo Viktor Parma H Čestitke Eno leto je minilo, odkar sta zagledali luč sveta najine dvojčice DENISE in NICOLE. Vse najboljše jima želijo mama Tatjana in očka David, nono Paolo z Vilmo ter nono in nona od Sv. Sergija. Raulu in Aronu se je pridružil bratec JOELL. Z veselo živahno družino se veselijo vsi v vrtcu J. Košuta v Križu. Ü3 Obvestila FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IGOR CACOVICH je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni! NA KONTOVELU pri Kndletvih sta odprla osmico Vasilij in Jasna. Vabljeni! Tel. št.: 040-225887. OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci. Tel. št.: 040229180. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. SAVRON ROBERTO je odprl osmico v Zgoniku. Pričakuje vaš obisk. Tel. št.: 347-2511947. V PRAPROTU 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. 3493857943. V RUPI ima Salomon odprto osmico. ZORAN je odprl osmico v Ricmanjih. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka »Rože za mamico in Veje se razcvetajo«, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Informacije: Igralni kotiček Palček, tel. št. 040299099, pon-sob 8.00-13.00. ASD CHEERDANCE MILLENIUM prireja Zaključno prireditev v okviru 10. obletnice društva, ki bo danes, 19. maja, ob 18.30 v občinski telovadnici v Zgoniku! Toplo vabljeni! IGRALCI SOKOLA obveščajo, da zaradi slabih vremenskih napovedi odpade danes, 19. maja, pik-nik na društvenem igrišču v Nabrežini. MTK - Mladinski trebenski krožek prireja osnovni tečaj fotografije s pričetkom danes, 19. maja, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Zadnja prosta mesta. Informacije na tel. 342-8084220. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira brezplačna srečanja: od ponedeljka, 20., do nedelje, 26. maja, s psih. dr. Ingrid Bersenda v okviru tedna psihološkega dobrega počutja; v torek, 21. maja, ob 18.00 srečanje na temo »Težave in specifične učne težave otrok: kako pomagati učencem«, v petek, 24. maja, ob 18.00 pa na temo »Izboljšaj odnos s svojim telesom tako, da se boš dobro počutil« v Ul. Canova 15. Skupaj s kolegico Segato bosta predavali tudi v četrtek, 23. maja, ob 18.00 v Padovanskem družinskem centru v Ul. XX Settembre 37 na temo »Od para do družine«. Tel. 320-7431637 (Ingrid). KRU.T obvešča tečajnike, da bo v ponedeljek, 20. maja, ob 10. uri zaključno srečanje delavnice »Razgibavajmo možgane« na društvenem sedežu, mentor prof. Vali Tretnjak. Lepo vabljeni! Tel. št.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA - Sklad Mitja Čuk organizira brezplačna srečanja od ponedeljka, 20. do petka, 24. maja, s psihologinjo-psihoterapevtko dr. Roberto Sulčič (tel. št. 349-3595560) ter predavanje »Starši, otroci in adolescenca« v ponedeljek, 20. maja, ob 18.30 v italijanskem in ob 20.00 v slovenskem jeziku na sedežu, Proseška ul. 131. Vabljeni! TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA: pod pokroviteljstvom zbornice psihologov FJK bo psihoterapevt dr. Iztok Spetič od ponedeljka, 20. do petka, 24. maja, na razpolago za brezplačno svetovanje za otoke, najstnike, družine in odrasle. Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 366-3625523 ali na iz-tok.spetic@tin.it. MFU - Magna Fraternitas Universalis CEGEN vabi na konferenci v knjigarni Borsatti - Libreria del centro, Ul. Ponchielli 3: »Ženski doprinos kulturi psihopedagogike« v torek, 21. maja, ob 17.30; »Ženski doprinos kulturi znanosti« v torek, 28. maja, ob 17.30. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi na informativni sestanek za prijavljene na Planinsko šolo na Planini Jezero nad Bohinjem od 1. do 6. julija. Srečanje bo v torek, 21. maja, ob 19. uri v prostorih ŠZ Bor na Stadionu 1. maja v Trstu. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 21. maja, ob 20.30 na svojem sedežu, Doberdobska ul. 20/3. Dnevni red: sporočila; sprejem zapisnikov; posegi na Ul. Pineta - mnenje; občinski davek na smeti in usluge - odobritev občinskega pravilnika/mnenje. SKD SLOVENEC vabi vaščane v torek, 21. maja, v srenjsko hišo v Boršt na sestanek v zvezi z organizacijo 43. Praznika vina, ki bo trajal od 31. maja do 2. junija. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 21. maja, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR vabita vse mlade od 16. do 35. leta, da se udeležijo predstavitve projekta »Obrtni poklici preteklosti za podjetništvo prihodnosti«. Predstavili se bodo obrtniki, ki se ukvarjajo z obdelavo kamna, lesa in pridelavo piva. V projektu sta predvidena strokovni tečaj in delovna praksa. Srečanje bo potekalo v prostorih Krd Dom Briščiki, Briščiki 77, v sredo, 22. maja, ob 17.30. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST sklicuje v četrtek, 23. maja, ob 20. uri sejo deželnega sveta, ki bo potekala v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini. Toplo vabljeni vsi kandidati SSk na letošnjih deželnih volitvah. SKLAD MITJA ČUK zbira otroška oblačila (od 3 do 12 let) do petka, 24. maja, od ponedeljka do četrtka od 10. do 16. ure na sedežu, Proseška 131, Op-čine. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja 51. praznik češenj od petka, 24. do ponedeljka, 27. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: v petek, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v soboto, od 20.00 dalje ples s skupino 3 Prašički; v nedeljo, od 18.00 dalje zabavna glasba godbe Sveti Anton, od 20.00 dalje ples s skupino Kraški mu-zikanti; v ponedeljek, od 20.00 dalje ples z Ansamblom Nebojsega. Odprtje kioskov: vsak dan ob 18.00, v nedeljo ob 16.00. Prisrčno vabljeni! TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA - Dan odprtih vrat z brezplačnim svetovanjem in informiranjem v skupnih prostorih na Opčinah, bo v petek, 24. maja. Dostop možen s predhodno telefonsko najavo ali direktno na licu mesta - Dunajska cesta 8-12 (od 9. do 13. ure logopedinja Miriam Kandut, tel. 347-8204897, od 9. do 17. ure psihologinji in psihoterapevtki Martina Flego, tel. 347-0157118 in Jana Pečar, tel. 328-3572108, od 11. do 16. ure psihomotricistka Loredana Kralj, tel. 380-3224745). DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST razpisuje natečaj za izdelavo društvenega grba-slikovnega logotipa. Vabljeni so dijaki slovenskih šol, grafiki in slikarji, ki imajo posluh in razumevanje do čebelarstva. Likovna dela naj imajo format 15x20 cm ali A4, tehnika je prosta. Svoje izdelke pošljite do 25. maja na naslov predsednika društva: Novak Danijel, 34018 Dolina, Mačkolje 129. Na podlagi ocen strokovne žirije bodo prvi trije izdelki nagrajeni s sladkimi dobrotami iz čebeljega panja. S Poslovni oglasi VELIKA AKCIJA: PELETI 220eur/T, DRVA NA PALETAH 1X1X1,80 120eur legnaacasa@gmail.com 00386-31770 410 po 16.uri 00386-40567905 334 2200566 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. 27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3384966680 ali 040-910393. DELNO OPREMLJENO STANOVANJE dajemo v najem v Križu. Poklicati ob večernih urah tel. št.: 040-220729. GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 3200265573. IZKUŠENA in delavna gospa išče delo kot družinska pomočnica ali za nego ostarelih oseb. Tel. 333-6644567. PODARIMO mlade mucke. Tel. št.: 040-213996 (v popoldanskih urah). PRODAJAM nahrbtno kosilnico papillon z motorjem kawasaki td.33x, malo rabljeno, po dobri ceni. Tel. št.: 334-3539564. PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje lastne pridelave. Tel.: 3398201250. PRODAM Pando 4x4, letnik 2005, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-9220183 (ob uri obedov). PRODAM volneni žimnici. Tel. št.: 347-8111649. REPENTABOR, prodam mali grafiki slov. umetnika Mihe Maleša, l. 1960, ena prikazuje veduto na Tabor, druga srenjsko hišo. Tel.: 338-6603682. RESNA GOSPA srednjih let, z izkušnjami, nudi pomoč družini pri čiščenju, likanju, oskrbi starejših, za največ 8 ur dnevno. Zainteresirani naj pokličejo tel. št. 328-9486440. ZA KRAŠKO OHCET prodam dve ženski noši ter naglavne in naramne rute. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. Loterija 18. maja 2013 Bari 31 61 51 57 73 Cagliari 38 45 6 16 23 Firence 49 30 58 60 61 Genova 60 6 41 3 42 Milan 36 48 29 69 44 Neapelj 68 88 17 3 20 Palermo 39 18 12 3 8 Rim 68 44 79 58 39 Turin 85 76 84 17 42 Benetke 21 54 81 1 87 Nazionale 65 44 21 14 38 Super Enalotto Št. 60 14 20 24 36 40 81 jolly17 Nagradni sklad 2.142.365,88 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 32.560.260,24 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 11 dobitnikov s 5 točkami 29.214,08 € 929 dobitnikov s 4 točkami 362,38 € 34.896 dobitnikov s 3 točkami 18,85 € Superstar 15 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 36.238,00 € 169 dobitnikov s 3 točkami 1.885,00 € 2.720 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.908 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 40.683 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 19. maja 2013 7 KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, vabi DANES, 19. maja, ob 18. uri na srečanje ženskih pevskih zborov P 1WES® Nastopajo ZPZ Kontovel - Prosek -dir. Marko Stoka Ženska Kompanija »Fritule« -dir. Mario Petvar citrarka Maruša Pišljar ZPZ Ivan Grbec - dir. Silvana Dobrilla Dt JrSf t w i bpf m frrfc j: irtrti : tttctv Vflbl jum V Pilil llj-iù uVLifálirj. Dúflilílüjíva 1 íiífáhje pb kAjiQi ČiiOpiinA zyuHuvi nJi llOYJnaritVi AI Slwvi'nik'm med letoma 17SJ-19&9. ,:junkAiti Ali-iik.i in drier injig« Bcr^J *4rí™h Začetek ob 2O.S0 Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm in Slovenska Prosveta vabita v PETEK, 24. maja 2013, v dvorano ZKB na Opčinah (Ul. Ricreatorio, 2) na simpozij ob 100-letnici rojstva prof. Martina Jevnikarja Dopoldanski del (povezovalka Olga Lupine) 9.30- 9.45 Lojzka Bratuž Nagovor k spominu na Martina Jevnikarja 9.45-10.00 10.00-10.15 Robert Petaros Vera Ban Tuta Martin Jevnikar-življenje in delo (s posebnim ozirom na univerzo v Vidmu) Martin Jevnikar, docent slovenskega jezika in literature na univerzi v Padovi 10.15-10.30 Zora Tavčar Svečenik našega jezika in slovstva 10.30-11.00 ODMOR (Povezovalka Loredana Umek) 11.00 -11.15 Marija Pirjevec Martin Jevnikar 0 začetkih slovenske pripovedne proze 11.15-11.30 11.30-11.45 Marija Cenda Jože Horvat Zamejska branja Martina Jevnikarja »Nepogrešljiva dopolnila« (Dela in poklici pisateljev) 11.45-12.00 Vilma Purič Jevnikarjev pogled na slovensko mladinsko književnost 12.00-12.30 DISKUSIJA 12.30-15.00 PROSTO ZA KOSILO Popoldanski del (povezovalka Eva Fičur) 15.00-15.15 ZoltanJan Martin Jevnikar, leksikograf 15.15-15.30 15.30-15.45 Lida Turk Marij Maver Martin Jevnikar - sodelavec tržaškega radia »Bilo mu je v veliko čast in zadoščenje« Jevnikar in literarna nagrada Vstajenje 15.45-16.00 Sergij Pahor Društvo slovenskih izobražencev in študijski dnevi Draga - od začetka v Jevnikarjevem srcu 16.00-16.30 DISKUSIJA Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 20.00, 21.30 »L'uomo con i pugni di ferro«; 18.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streg-he«. ARISTON - 16.30, 18.45 »Treno di notte per Lisbona«; 21.00 »The parade«. ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »Ty-rannosaur«. CINECITY - 20.15 »L'uomo con i pugni di ferro«; 17.50, 20.20, 22.10 »La casa«; 15.10, 19.50, 22.10 »Mi rifaccio vivo«; 15.30, 18.30, 21.30 »Iron Man 3«; 14.50, 18.20 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 20.30, 22.20 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe 3D«; 15.40 »I Croods«; 17.15, 21.30 »Il grande Gats-by«; 15.00, 17.45, 20.30 »Il grande Gats-by 3D«; 22.15 »Effetti collaterali«; 19.10, 22.00 »Fast & Furious«; 16.45 »I love one direction«; 14.35, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 »Disney's, Violetta - L'evento«. FELLINI - 15.30 »I Croods«; 17.00, 20.20 »Miele«; 18.30, 22.00 »Confessions«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.50, 21.15 »Il grande Gatsby«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.15, 20.00, 21.45 »Viaggio sola«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »A lady in Paris«; 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.30 »Dvigni«; 17.20 »Iron Man 3«; 20.10 »Iron Man 3 - 3D«; 11.00, 13.00, 15.10 »Krudovi 3D«; 16.15 »Ljubimci nad oblaki«; 18.50 »Stranski učinki«; 14.40, 16.50 »Vaje v objemu«; 21.10 »Velika poroka«; 12.40, 15.25, 18.20, 21.15 »Veliki Gatsby 3D«; 11.20, 12.20, 13.20, 15.30 »Zambezia«; ¿Pogzeßtw podjetje sa ÚKUlMIt IT^Ë.ttKI ALABARDA na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 S Izleti MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA IZ KRIŽA PRI TRSTU POD VODSTVOM M°ALESSANDRA SVABA vabi na operno predstavo "Šiviljski Brivec " ("Ii Barbiere di Siviglia ") Gioachino Rossini Dvorana Tripcovich v Trstu ponedeljek 20.maja ob 20.30 Toplo vabljeni! (Vponedeljek 20. in torek 21. maja bodo v jutranjih urah predstave za otroke) 20.45 »Zlobni mrtveci«; 12.30, 18.05, 20.05 »Zvezdne steze: V temo«; 17.15, 20.00 »Zvezdne steze: V temo 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Effetti collaterali«; Dvorana 2: 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Iron Man 3«; Dvorana 3: 22.00 »Il grande Gatsby 3D«; 18.20, 20.15, 22.15 »Mi rifaccio vivo«; Dvorana 4: 15.00, 16.40 »Kiki consegne a domicilio«; 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 »Disney's Violetta, L'evento«. SUPER - 17.30, 19.00, 20.45 »La casa«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.40, 20.30 »Il grande Gatsby«; Dvorana 2: 20.30 »La casa«; 22.10 »Effetti collaterali«; 16.30, 18.30 »Violetta«; Dvorana 3: 15.30, 18.10, 21.30 »Il grande Gatsby«; Dvorana 4: 17.15, 19.50 »Iron Man 3«; 15.15, 22.15 »L'uomo con i pugni di ferro«; Dvorana 5: 15.10, 22.00 »Mi rifaccio vivo«; 17.30, 20.00 »Miele«. H Šolske vesti OTROŠKE JASLI MAJA, Repen 130 - če želiš, da bo tvoj otrok preživel poletne počitnice v objemu narave pod borovim gozdičkom, v vrtu s sadnim drevjem in cvetjem, obišči naš vsak dan od 7.30 do 16.00 ali pa pokliči tel. št.: 040-327522, 340-4022209. OBČINA DOLINA obvešča, da so od ponedeljka, 20. do petka, 31. maja, odprta vpisovanja za koristenje šolskih kosil in predhodne prijave za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza v š.l. 2013/14. Obrazci so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it in morajo biti predloženi na protokol od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.15 in ob ponedeljkih in sredah, od 14.30 do 16.45. Pojasnila na tel. št. 040-8329 239/281, faks 040-228874 (Urad za izobrazbo in šolske storitve) ali scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi 25. maja v London za 4 dni z letalom iz Brnika. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka). POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanja ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije na tel. 335-5476663 (Vanja). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo in na Poljsko, od 31. maja do 6. junija. Ogledali si bomo mnogo zanimivosti. Informacije in prijave: (00386) 70407923 (Dušan) ali dusan.pavlica@siol.net. KRU.T prireja v petek, 31. maja, društveni izlet v »Osrčje Istre«, mimo Aleje glagoljašev do Zminja in Dvigrada. Na razpolago še zadnja mesta! Člani dobijo dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, krut.ts@tisca-li.it. V SOBOTO, 1. JUNIJA, se bomo podali v Maribor na grob blaženega škofa A.M. Slomška in v baziliko Marije, Matere Usmiljenja. Spremljal nas bo Pavel Goja. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123 (s. Angelina). 13 Prireditve BALETNA PREDSTAVA »PLESNI GOZD« - po zmagi gozdnih vil nad čarovnicami začne čas plesa in veselja. Pridružite se nam danes, 19. maja, ob 18.00 v Kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani. Predstavile se bodo baletne skupine: ŠKUD 15. februar iz Komna, Baletno društvo Sežana, KUD Iga Grudna iz Nabrežine in SKD Franceta Prešerna iz Boljunca. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi danes, 19. maja, ob 18. uri na srečanje ZPZ »Zapojmo si pesem veselo«. Nastopajo ZPZ Kontovel - Prosek (dir. Marko Štoka), Zenska Kompanija »Fri-tule« (dir. Mario Petvar), citrarka Maruša Pišljar, ZPZ Ivan Grbec (dir. Silvana Do-brilla). KD KRAŠKI DOM prireja srečanje s klobučarjem Sergejem Pajkom, ki bo marsikaj pokazal in povedal o klobučarski obrti. Možna bodo tudi naročila za bližajočo se Kraško ohcet. Vabljeni v Kraško hišo v Repnu danes, 19. maja, ob 17. uri. OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi na ogled razstave »Spomin na Lorenza Fur-lanija«, ki je v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Odprta bo do danes, 19. maja, 16.30-18.30. ODPRTE OSMICE - SAMATORCA: danes, 19. maja, ob 10.00 pohod Pliskovi-ca-Samatorca, ob 11.00 v osmici pri Borisu šahovski turnir, 14.00-18.00 potujoči muzikanti - Godba Salež, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert MePZ Rdeča zvezda; fotografski natečaj, vožnje s kočijami (12.00-18.00), razstave, extempore za otroke. Prireditelj Občina Zgonik v sklopu Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva. SKD PRIMOREC Razstava vaške ustvarjalnosti v Hiški ud Ljenčkice v Trebčah bo na ogled danes, 19. maja, od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi na ogled filatelistične razstave in razstave starih razglednic ob 60. obletnici svoje ustanovitve v Prosvetnem domu na Opčinah danes, 19. maja, od 10. do 12. ure. V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK v Trnovci 15, je na ogled do danes, 19. maja, razstava »Umetniška dela 20. stoletja« z več kot 200 slikami številnih umetnikov iz območja Alpe Adria. Urnik: 10.00-13.00 in 16.0019.00. Info: 331-7403604 ali info@skerk-center.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 20. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na srečanje ob knjigi Časopisna zgodovina novinarstva na Slovenskem med letoma 1797-1989. Sodelovala bosta časnikar-ka Alenka Puhar in avtor knjige Bernard Nežmah. Začetek ob 20.30. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu, ki jo vodi Alessandro Svab, vabi v Dvorano Tripcovich v Trstu na Rossinijevo operno predstavo »Šiviljski Brivec« (»Il Barbiere di Siviglia«), ki bo v ponedeljek, 20. maja, ob 20.30. Toplo vabljeni! (V ponedeljek 20. in torek 21. maja, bodo v jutranjih urah predstave za otroke). PREDAVA NJE »Stres in anksioznost z vidika kognitivno-vedenjske terapije« psihologinje in psihoterapevtke Dr. Samuele Bandi, v okviru Tedna psihološkega dobrega počutja, bo v sredo, 22. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška, 20. Zainteresirani, ki se želijo v tednu od 20. do 26. maja naročiti na brezplačen psihološki razgovor, lahko pokličejo na tel. 329-7923539. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 22. maja, ob 10. uri na Kavo z razstavo Nivee Mislei »Bakreni odsevi«. Z umetnico se bo pogovarjal Deziderij Švara. DOKUMENTARNI FILM o Aleksandrin-kah: v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma bomo predvajali film v četrtek, 23. maja, ob 17.00 na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce, Ul. Filzi 14, 3. nadstropje, predavalnica S3. Vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete, vabi v četrtek, 23. maja, ob 20. uri na zaključni nastop solistov Glasbene Kambrce. Klavirska spremljava Beatrice Zonta. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na srečanje z zgodovinarjem Brankom Marušičem v četrtek, 23. maja, ob 17.30 v Narodnem domu. V pogovoru z Nadio Roncelli bo predstavil svojo knjigo Sosed o sosedu. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm in Slovenska Prosveta vabita na celodnevni simpozij ob 100-letnici rojstva prof. Martina Jevnikarja. Študijsko srečanje bo potekalo v dvorani ZKB na Opčinah v petek, 24. maja, s pričetkom ob 9.30. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 24. maja, ob 20. uri na »Rdeči večer«. V Kraški hiši bo gost pesnik Marko Kravos z jubilejnim izborom poezije »V kamen, v vodo«. Umetniški dogodek bodo ob pesniku soustvarjali Tinkara Kovač z uglasbitvami, urednica MK Nela Male-čkar in argentinski književnik Juan Octavio Prenz. V teku večera bo tudi odprtje razstave slik in male plastike Klav-dija Palčiča »Veter v (šk)oljki«, hommage Marku Kravosu. Prisrčno vabljeni! KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA iz Trsta vabi v soboto, 25. maja, v župnijsko dvorano pri cerkvi v Špetru na izročitev 25. Nagrade Dušana Černeta msgr. prof. Marinu Qualizzi. Na sporedu bodo tudi nastop zbora Rečan z Les, slavnostni govor Giorgia Banchiga in predstavitev knjige Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud. Začetek ob 20. uri. MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA vabi v športni center Zarja v soboto, 25. maja, ob 20.30 na 9. revijo moških vokalnih skupin in zborov »Fantje pojejo na vasi«. Nastopajo: MoVS Lipa - Bazovica, MoPZ Kraški dom - Repentabor, Oktet Aljaž - Sv. Anton, Prade, Dekani, Slov. vok. skupina 4GIVEN - Štajerska. Vstop prost. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 26. maja, ob 18. uri v ro-jansko dvorano, Ul. Cordaroli 29, na ogled otroške igre »Jurček« v izvedbi Slovenskega odra in režiji Lučke Susič. Pred pričetkom bo slovesno poimenovanje pevske sobe po msgr. Stanku Zorku. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ ob praznovanju 100-letnice godbe vabi na koncerte na vrtu ljudskega doma v Trebčah. Program: nedelja, 26. maja, ob 17. uri Pihalni orkester Breg in Godbeno društvo Nabrežina; sobota, 8. junija, ob 20. uri Pihalni orkester Ri-cmanje, Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Pihalni orkester Divača; sobota, 15. junija, ob 20. uri Godbeno društvo Pro-sek in Pihalni orkester Kras Doberdob; nedelja, 30. junija, ob 20. uri Jubilejni Koncert Godbenega društva Viktor Parma. ^ Zapustil nas je naš dragi Mario Petaros Žalostno vest sporočajo žena Elda in hči Sandra s Fabiom in Valentino ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v petek, 24. maja, od 9.30 do 11. ure v ulici Costa-lunga. Sledila bo sveta maša ob 11.30 v ricmanjski cerkvi in pokop na domačem pokopališču. Ricmanje, 19. maja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi dragega Mariota izrekamo družini občuteno sožalje. Ida, Vojko, Tatjana, Igor in Dimitri Luka, ob izgubi dragega očeta CORRADA ŠVABA izrekamo tebi in družini iskreno sožalje. Soigralci ekipe Kosovel Pogreb Mire Klun bo v sredo, 22. maja, ob 12. uri v boljunski cerkvi. Žara bo v cerkvi ob 11.30. Družina 15.5.2012 15.5.2013 Dragica Blaževič Si vedno v najinih srcih. Ramiro in Ana 18.5.2012 18.5.2013 Mario Gustin Vedno si v naših srcih. Žena Alma in hčere Križ, 18. maja 2013 Nedelja, 19. maja 2013 8 OW APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu doberdob - Predsednik Zadružne banke Doberdob-Sovodnje Peric pred občnim zborom »Kljub izgubi se članom predstavljamo s čisto vestjo« »Zadružno bančništvo proslavlja 130. obletnico ustanovitve prve posojilnice (tako so se današnje Zadružne banke imenovale dolga desetletja) v Loreggi pri Padovi; Slovenci smo prvo ustanovili pred 125 leti v Nabrežini, predhodnici Zadružne banke Doberdob in Sovodnje sta bili ustanovljeni pred 105 leti. V tem dolgem in jakega ponosa vrednem obdobju smo beležili veliko uspešnih let in vzponov, včasih tudi kakšen padec, a smo se vedno takoj pobrali brez večjih prask.« S poudarkom na koreninah je predsednik Zadružne banke Doberdob in So-vodnje Dario Peric začel pogovor s Primorskim dnevnikom pred petkovim občnim zborom. »V zadnjih petnajstih letih smo poskrbeli za utrditev naše banke, ki ima - čeprav je majhna po obsegu -trdne temelje in močno povezanost s prostorom. S premoženjskega vidika je naša banka danes med najbolj solidnimi v deželi. Kljub temu, da smo leto 2012 zaključili z izgubo 1.321.000 evrov, sta pokazatelja temeljnega kapitala še vedno med najboljšima v deželi. To nam dovoljuje, da se kljub izgubi predstavimo članom na občnem zboru s čisto vestjo in s prepričanjem v možnost dobrega nadaljnjega poslovanja,« pravi Peric in nadaljuje: »Da se razumemo; zaključiti poslovno dobo z izgubo ni ne v ponos ne v veselje nikomur. V naši banki smo se vedno trudili, da smo poslovali čim bolje in da smo bili čim bliže našim ljudem.« Med letom 2012 je kakovost posojil, ki jih je izplačala banka, znatne-je občutila posledice dolgo trajajoče gospodarske krize. »V upravnem odboru smo se zato odločili, da občutno dvignemo pokritost dvomljivih in slabih terjatev in to kar na 35 odstotkov, s 60-odstotnim kritjem zamrznjenih terjatev, kar je med najvišjimi stopnjami v celotnem deželnem bančnem sistemu. To ne pomeni, da so naše stranke slabše od tistih iz drugih bank, v današnjih težkih trenutkih pa smo se odločili za močnejše ukrepe in namenili izdatne rezervacije za terjatve. Tako lahko kljubujemo poslabšanju kakovosti terjatev in tudi spremembi tržne vrednosti stvarnih jamstev za dodeljena posojila. Danes je tržišče nepremičnin, predvsem trgovskih in proizvodnih močno v krizi, kar se odraža v vrednosti in v sami možnosti prodaje. Jamstva, ki so pred petimi ali desetimi leti bila več kot zadostna, so danes večkrat negotova, kar ni seveda "krivda" ne posojilojemalca ne banke, je pa dejstvo, s katerim se moramo soočati. Poleg teh neposrednih kritij smo namenili precej več sredstev tudi v sklade za terjatve. Od tod tudi bilančna izguba. Poslovanje je v letu 2012 drugače bilo v skladu s pričakovanji,« razlaga Peric. Višina vlog je ostala v bistvu nespremenjena v primerjavi s poslovnim letom 2011, tako pri neposrednih kot pri posrednih. Posojila so se zmanjšala za 4 odstotke, povečalo se je med-bančno poslovanje. Kljub občutenemu znižanju obrestne marže, torej glavnemu viru zaslužka bančne dejavnosti (za skoraj 30 odstotkov so se zvišale obresti, ki jih nakazujejo strankam), je dobro in vestno upravljanje domačega bančnega zavoda, za kar si Peric želi izrecno pohvaliti upravo in vse uslužbence, omogočilo dejansko nespremenjeno posredniško maržo v primerjavi z letom prej. Prihodki so torej ostali na isti ravni, nekoliko so se povišali upravni stroški, več kot dva milijona pa so namenili popravkom vrednosti zaradi oslabitev terjatev, kot je bilo že povedano. Med poslovnim letom so se plasirana sredstva pretežno usmerjala na področje fizičnih oseb in malih podjetij, kar potrjuje, da banka še naprej stoji ob strani svojemu prostoru tudi v objektivno težkih časih. Zadružna banka Doberdob in Sovodnje je tudi lani svojo konkretno in operativno bližino izkazala svojim članom, komitentom in lokalnim skupnostim. »Tako deluje v prvih letošnjih mesecih, tako bo delala tudi naprej,« poudarja predsednik Zadružne banke Dario Peric, hkrati pa pričakuje, da jim bo domače okolje tudi naprej in po možnosti še občutneje ob strani. Majhna banka ima gotovo več posluha in bolje pozna domačega komitenta in mu raje priskoči na pomoč v trenutku potrebe, tako je Zadružna banka Doberdob Sovodnje v zadnjem obdobju sprejela vse prošnje za zamrznitev odplačevanja posojil. Aktivna prisotnost, pozornost do domače stvarnosti, delovanje pretežno s krajevnimi, zasebnimi komitenti (velike banke imajo približno tretjino obsega v med-bančnem poslovanju, zadružne banke osredotočijo na delovanje s prostorom kjer živijo, kar 85 odstotkov poslovanja), ne nazadnje tudi dvojezično poslovanje so vrednote, za katere je treba biti pripravljeni plačati tisto majhno cenovno razliko, ki jo včasih zaznamo v primerjavi z velikimi vse-državnimi bankami, katerih pogoji so lahko stroškovno boljši, a vse ostalo je lahko pod velikim vprašajem. Kulturni center ^ Lojze Bratuž v sodelovanju s © Kcsport Vljudno vabljeni na srečanje In odprtje fotografske razstave VIKI GROŠELJ - VELIKANI HIMALAJE Slovenskega alpinista bo predstavil Peter Podgornik Kulturni center Lojze Bratuž Torek, 21. maja 2013, ob 20. uri Predsednik Dario Peric je nazadnje še pripomnil, da z deželno federacijo razvijajo celo vrsto pobud in ponudb, ki naj bodo čim bolj pisane na kožo komitentom in domačemu okolju. »V časih, ko gospodarsko obzorje ne kaže možnosti kratkoročnega izboljšanja, je treba nadgrajevati vzajemnost in iskati možne poti znotraj poznanega teritorija. Sodelovanje je temelj obstoja Zadružnih bank, sodelovanje naj bi bilo tudi vodilo naši banki za bližnjo bodočnost. Samo tako bomo lahko ohranili kakovostno in tudi slovensko prisotnost v našem prostoru,« je prepričan Dario Peric. Podatki, iztočnice in obsežna obrazložitev rezultatov poslovanja so v bilančnih osnutkih, ki so članom na razpolago v vseh podružnicah. O vsem tem, o prvih podatkih o letošnjem poslovanju in verjetno o bodočih smernicah bo govor na občnem zboru, ki bo v petek, 24. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Na njem bodo tudi obnovili kar štiri člane uprave: trem upraviteljem zapade mandat, eden pa se je predčasno odpovedal članstvu v upravnem odboru. (aw) Dario Peric bumbaca sggz - V okviru podjetja Icon Podjetniki iz treh držav so se srečali v Gorici Poslovnega srečanja se je udeležilo okrog 50 podjetij bumbaca Okrog 50 podjetij iz Slovenije, Italije in Avstrije se je udeležilo poslovnega srečanja »Match-making B2B«, ki ga je v minulih dneh v goriškem Kulturnem domu priredilo Slovensko goriško gospodarsko združenje (SGGZ) v sodelovanju s Slovensko gospodarsko zvezo iz Celovca (SGZ), In-formestom in partnerji evropskega projekta iCON. Srečanja so se udeležili v glavnem podjetniki, ki poslujejo na področju kovin-skopredelovalne industrije, obnovljivih virov energije in turizma; med firmami, ki imajo sedež v Italiji, so bila predvsem podjetja iz FJK in dežele Veneto. »Z rezultatom smo zelo zadovoljni. Pripeljati v Gorico 50 podjetij namreč ni enostavno,« pravi podpredsednik Slovenskega deželnega gospo- darskega združenja in predsednik SGGZ Robert Frandolič, po katerem so se podobne pobude s petnajsterico podjetij že udeležili lani na Koroškem, letos pa so poslovno srečanje razširili na podjetja s celotnega območja, kjer se izvaja projekt iCON. Frandolič napoveduje, da želita SDGZ in SGGZ po tej poti tudi nadaljevati: »Povezovanje goriških, tržaških in slovenskih podjetij z Avstrijo, a tudi z Bavarsko, je strateškega pomena za razvoj našega gospodarstva. Kot cilj smo si zastavili, da pomagamo našim podjetjem pri internacionalizaciji.« Frandolič dodaja, da se z goriško Trgovinsko zbornico že dogovarjajo o organizaciji podobnega poslovnega srečanja, ki bi potekalo prihodnje leto. (Ale) gorica - eStoria Prometne omejitve od srede Prihodnji konec tedna se v Gorico vrača priljubljeni mednarodni festival zgodovine eSto-ria, v okviru katerega se bo med petkom, 24. maja, in nedeljo, 26. maja, zvrstilo okrog šestdeset dogodkov. Glavno prizorišče festivala bo kot v minulih letih Ljudski vrt na Verdijevem korzu, kjer bodo namestili šotore in stojnice, pri katerih bodo prodajali knjige. Prireditev bo letos posvečena banditom: publika bo lahko prisluhnila zgodbam o ljudeh, ki so se upirali zakonom ali so jih kršili, ter o drugih ženskah in moških, ki jih je družba krivično izločila. Prometne omejitve bodo stopile v veljavo že v sredo, 22. maja, ko bosta od 8. ure dalje zaprta za promet odsek Verdijevega korza med ulicama Boccaccio in Petrarca in Ulica Petrarca (med Battistijevim trgom in Verdijevim korzom). Dostop do Ljudskega vrta z avtomobilom in tovornimi vozili bo od srede dalje dovoljen le za razstavljavce in delavce podjetja, ki bo postavljalo šotore. Od srede do ponedeljka, 27. maja, bodo zaprli tudi vse ulice, ki vodijo do prizorišča festivala. Čarovnije v Kulturnem domu V Kulturnem domu v Gorici bo jutri ob 20.30 v okviru 10. trojezi-čnega Festivala komičnega gledališča Komigo četrta abonmajska predstava. Na sporedu bo večer čarovnije »Magicamente ridere - Čaroben nasmeh«. Nastopili bodo priznani čarodeji Magicus iz Milana, Duo Luis iz Furlanije-Julijske krajine in Magico Cami iz Lom-bardije. Peta predstava v abonmaju Komigo 2013 pa bo bo v četrtek, 30. maja, ob 20.30, ko bo na uprizorjena sodobna klovnska predstava za odrasle Maje Dekleve Lapaj-ne »Moja nit je rdeča«. V glavni vlogi nastopa Eva Š. Maurer. Svečanost pri Peternelu Ob 15. uri v Gornjem Cerovem in ob 17. uri pri Peternelu bosta danes svečanosti v spomin na domačine, ki so jih Nemci iz maščevanja pobili 22. maja leta 1944. Pri Peterne-lu bosta spregovorila zgodovinar Jože Pirjevec in Elio Nadalutti, podpredsednik VZPI-ANPI iz videm-ske pokrajine. V Gorjnem Cerovem se bodo spomnili tudi Mirka Bre-zavščak, člana tajne organizacije Črni bratje, ki je umrl leta 1931 pri komaj štirinajstih letih starosti, potem ko so ga fašisti zverinsko mučili. Danes zjutraj bo tudi tradicionalni pohod Peternel-Korada-Peternel, ki ga prireja planinsko društvo Brda. Kdo je za premog? Po državnih in deželnih volitvah se tržiška zveza Legambiente spet oglaša v zvezi s termoelektrarno A2A. Državne, deželne, pokrajinske in občinske upravitelje poziva, naj enkrat za vselej razjasnijo svoja stališča in naj povejo, ali podpirajo načrt podjetja A2A, ki predvideva prenovo termoelektrarne s ciljem sežiganja edino premoga. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 19. maja 2013 9 gorica - Komigo gostil igro Johanna Padana in razkrivanje Amerik Kronistka kolonizacije Marina de Juli na komičen, grotesken in dramatičen način opisala zgodbo južnoameriškega plemena, ki se upira Špancem Najprej zgodba. Johanna je navadna punca, rojena v okolici Berga-ma, v družini z osmimi otroki, samimi sestrami. Glavno družinsko »bogastvo« je bila lakota, zato vsi komaj čakajo, da se poroči in odide. Dogajalo se je v času, ko so po Severni Italiji vedrili in oblačili Lancikenehti in je Krištof Kolumb odkrival Indijo, a našel Ameriko. Johanna mora zbežati v Benetke, kjer sreča idealnega moškega, ki pa ga preganja Inkvizicija. Ona se odloči in vkrca na ladjo v prepričanju, da izstopi nekje na Jadranu, a prvo pristanišče je Tunis in nato španska Sevilija. Tudi tam se zadeve zapletejo in zateče se na eno izmed Kolumbovih ladij ob njihovem četrtem potovanju čez Atlantik. Ni nepomembno dejstvo, da se pri vseh spremembah in premikih obleče v fanta, sicer bi ji umiki ne uspeli. Sami dokazi, kako je ženska v tedanjem času povlekla vselej krajši konec. (»Samo tedaj?«, vpraša z odra neposredno obiskovalce umetnica Marina de Juli iz Milana.) Sicer pa ji je pomagalo dolgoletno pomanjkanje in je ni bilo kje prijeti - »ne spred, ne zad«. Šele nato fabula dejansko opraviči naslov gledališkega dela, ki ga je napisal Dario Fo za moškega igralca, skupaj pa sta ga uspešno preuredila za žensko protagonistko. V Novem svetu se sreča z vzroki in posledicami španskega osvajanja in poskuša v me-težu tragičnih in hudomušnih okoliščin s svojo žensko občutljivostjo, pogosto pa z »velikim krompirjem«, uravnavati zadeve v prid sebi in kra- Marina de Juli kd jevnemu prebivalstvu. Na odru se spremeni v kronista kolonizacije. V duhu Fojeve družbene občutljivosti na komičen, grotesken in občasno dramatičen način opisuje zmagovito zgodbo južnoameriškega plemena, ki se z iskrivo domišljijo uspeva upirati španski invaziji. Očitno je, da gre za monolog, a Marina De Juli je sposobna napolniti velik oder, kot bi na njem bila peterica igralcev. Uspeva ji z glasom in s telesno govorico, mimiko in obsežnimi premiki, koraki, asimetričnim mahanjem rok in pogledi. Izjemna je verbalna in motorična razlaga »vkrcanja« na gugalno mrežo, kaj šele, kako na njej poteka erotična igra. Posebno poglavje je uporabljeni jezik. Verjetno so ga povsem razumeli le prisotni z več kot petimi križi na ramenih, ki so beneškega narečja navajeni iz nekdanjega predmestnega doživljanja prostega časa, gostiln, ljudskih veselic, tržnic... Dvomim, da bi južno od Roviga gledalci razumeli odtenke, ki jih vsebuje besedilo. Podobno, kot če bi pri nas sledili izvajanju igre v narečju, ki ga uporabljajo v Bariju. Nekaj je bilo tudi izmišljenih izrazov, katerim pa se je potrebno sproščeno predajati in poslušati fo-neme bolj kot zloge. Dario Fo nas je deloma navadil na svojo glasovno izraznost... Komičnost navadno izhaja, poleg ostalega, iz ustaljenih in preverjenih pristopov in vsebin: komaj nakazana elegantna vulgarnost, pomenska dvojnost nekaterih besed, nakazovanje brez imenovanja nekaterih delov telesa, sočni ljudski reki. A če ne bi bilo telesne izraznosti, bi bilo vse zaman. V tem pa je petkova gostja tretje predstave letošnjega trijezičnega festivala Komigo prava mojstrica. Očitno so to vedeli obiskovalci, ki niso bili omejeni na abonente - kar nekaj teh je bilo odsotnih - temveč so zaobjeli širok krog Fojevih občudovalcev do Tržiča in Krmina. Sicer pa ni neznana niti Marina De Juli, saj je bila v goriškem Kulturnem domu na obisku že tretjič, posebno pa so si jo zapomnili gledalci v lanskoletni igri »Ho visto un re«. (ar) gorica - Tri razstave del Maria Di Ioria Sokratov demon ključ za razumevanje umetnika Izbor likovnih del Maria Di Ioria (1958-1999), ki je v galeriji StudioFaga-nel v Ulici XXIV Maggio v Gorici na ogled do 8. junija, lahko primerjamo mali antološki postavitvi, saj kljub omejenemu številu eksponatov ponuja učinkovit prerez celotnega ustvarjanja goriškega slikarja. Samo razstavo pa dopolnjujejo še grafični listi, ki so na ogled v prostorih biroja arhitektov Di Dato & Mennino v Nunski ulici, in dela na papirju, ki bodo z jutrišnjim dnem (odprtje ob 18. uri) razstavljena v državni knjižnici v Gorici, v galerijskih prostorih, ki so poimenovani ravno po Di Ioriu. Iz časovno oddaljene perspektive se nam opus goriškega umetnika kaže kot v sebi zaključen in dosledno izpeljan slikarski proces, ki se od uradnega debija leta 1975, preko študijskih let na beneški akademiji in usodnega srečanja z Emi-liom Vedovo vleče vse do poslednjih, predsmrtnih dni. Zato se nam ključ za razumevanje Di Ioriove bivanjske in slikarske usode ponuja v podobi Sokrato-vega demona. Gre za nadnaravno bitje, ki je višje od človeka, a nižje od bogov, in je kot poosebitev notranjega glasu od otroštva vse do smrti usmerjalo življenje starogrškega modreca. Začetna Di Ioriova dela so majhnega, skorajda žepnega formata in se odlikujejo po omejeni barvni paleti, na kateri vsekakor prevladuje globoka, introspe-ktivno črna barva. V njej je slikar utišal tisto notranjo napetost, ki je po geometrično racionalnem obdobju z vso silo izbruhnila na dan ob srečanju z Vedovo, najvidnejšim italijanskim predstavnikom t.i. »action painting«, gestualnega slikar- Marko Faganel in Saša Quinzi stva. Odločujoča postane poteza, hitra, (na)silna in na prvi pogled povsem neobvladljiva, ki se z enako močjo kaže tudi v grafičnih listih. Ustvarjanje postane domena tudi fizičnega, telesnega doživljanja, zato se ravno ob Vedovi zgodi prehod na platna velikega formata, prehod, ki se bo v slikarjev spomin zapisal kot »strah vzbujajoč« napor. Izhod iz nastalega fizičnega in psihičnega izžemanja je Di Iorio iskal v prečiščenju poteze, v arhetipni, tudi barvno osušeni govorici. Njegova zadnja dela tako nihajo med dramatičnimi, »s krvjo« naslikanimi platni in bolj umirjenimi deli, na katerih osnovna znakovna govorica tvori slikarjevo sintakso. (sq) gorica - Pobuda Petra Figlja Vrhunsko vino in umetnost V petek bodo prvič predstavili vino Fiegl Merlot 1998 foto p.f. V lokalu Hendrick's v ulici Mazzini v Gorici bo v petek, 24. maja, potekala pobuda z naslovom »Arte & Vino« (Umetnost in vino). Glavni pobudnik umetnostno-degusta-cijskega večera je dvajsetletni Peter Figelj, najmlajši izmed članov družine vinarjev z Oslavja, ki svoje vino tržijo pod blagovno znamko Fiegl; pri organizaciji večera sodeluje tudi lokal Hendrick's, pokroviteljstvo je dogodku zagotovila goriška občina. »S to pobudo želimo dokazati, da lahko tudi mladi sami priredimo nekaj novega in kakovostnega,« pravi Peter Figelj in pojasnjuje, da se bo dogodek začel ob 17. uri, ko bodo pred lokalom trije dijaki umetnostnega zavoda Max Fa-biani ustvarjali v živo. Uporabljali bodo razne umetnostne tehnike, nekatere pa bodo povezali tudi s proizvajanjem vina, kar bo za obiskovalce pravo presenečenje. Poleg tega bodo organizatorji poskrbeli za brezplačen prigrizek proti večeru, točili pa bodo tudi široko paleto raznoraznih zvrsti Figljevih vin, ki bodo kupcem na razpolago po ugodnejši ceni. Med večerom bodo med drugim tudi prvič predstavili javnosti etiketo Fiegl Merlot 1998, v poznih urah pa bo sledila zabava ob spremljavi glasbe. »Dogodek pripravljam že nekaj časa, slučajno pa je naneslo, da bo potekal istočasno s festivalom eSto-ria. To bo odlična priložnost, da kulturo povežemo z umetnostjo in z značilnimi vini našega teritorija. Prav zaradi tega si prizadevamo, da bi se večera udeležilo čim večje število ljudi z Goriškega kot tudi turistov, ki se bodo v mestu mudili zaradi festivala,« zaključuje Peter Figelj. (av) gorica - »MMA« Bivši svetnik prvak borbe v jekleni kletki Podveršičevi danes (zgoraj) in leta 1985 Goričan Daniele Orzan je postal italijanski prvak v borilnih veščinah MMA-Full Contact (Mixed Martial Arts) na 6. italijanskem prvenstvu, ki je potekalo na sejmu »Fie-ra del Wellness« v Riminiju. MMA predvideva, da se borci katerihkoli borbenih veščin in športov znotraj osmerokotne jeklene kletke stoje ali na tleh spopadejo z različnimi udarci, grabljenji, prijemanji, vzvodi na sklepih in davljenjem. Pred slabim letom si je Orzan hudo poškodoval biceps, kljub temu pa se je uspel dobro pripraviti na dvoboj v Riminiju. Med borbo je že po prvih prijemih dokazal tehnično premoč nad nasprotnikom; na končni udarec ni bilo treba dolgo čakati, saj je Orzan v manj kot dveh minutah po začetku spopada nasprotnika udaril z levo pestjo v čeljust, s čemer ga je spravil na tla in zmagal. Orzan trenira pri goriškem društvu OKC pod vodstvom Giampaola Orzana. V prejšnjem mandatu je bil občinski svetnik, izvoljen je bil na takratni listi Oljke, potem pa je prestopil v Demokratsko stranko. Poklicno se ukvarja s teritorialnim načrtovanjem; ker ima med Slovenci številne prijatelje, slovenščino razume in jo za silo tudi govori. gorica - Podveršičevi že 60 let za točilnim pultom »Nimamo radia in televizije, smo tipična stara gostilna« »Nimamo radia in televizije. Smo tipična stara gostilna, kjer se ljudje srečujejo, se pogovarjajo, postavljajo si vprašanja in iščejo odgovore. To domačnost naši obiskovalci cenijo in se zaradi tega k nam radi vračajo.« Tako pravi Bogdan Pod-veršič o gostilni »Ronko Bienic« v Ulici Brigata Pavia v Gorici, ki jo njegova družina vodi že šestdeset let. Natanko na današnji dan leta 1953 je Bogdanov oče Franc Podveršič uradno odprl gostilno, ki je z leti postala kraj srečevanja Slovencev, Fur-lanov in Italijanov. Začetno je Francu pri delu pomagal brat Tone. Takrat so k Podveršičevim zahajali predvsem delavci iz bližnje livarne in predilnice. Ustavili so se pred ali po izmeni, da bi pokramlja-li, spili kozarček in od časa do časa kartali. Mestni lokali so bili zanje predaleč, sploh pa niso bili dostopni za njihove žepe. Septembra leta 1965 sta se poti bratov Podveršič razšli: Franc se je oženil z Adelo Ferletič iz Doberdoba in skupaj sta prevzela gostilno. Z leti so stekla razna obnovitvena dela, najprej zunaj, nato pa še v notranjih prostorih. Počasi, z doraščanjem sinov Damijana, Myrte in Bogdana, se je ponudba obogatila. Posebna pozornost je bila vedno namenjena ponudbi pristne kapljice briškega vina, ki ga sedaj prideluje sin Damijan, vsekakor pa so bile želje oz. okusi strank vedno na prvem mestu. Gostilna je bila zopet preurejena leta 1988, tokrat v celoti. Takrat je dobila naziv »Ronko Bienic«, in sicer po furlansko-slo-venskem ljudskem izrazu »ronk«, ki označuje hribovito območje, in po staroljudskem imenu kraja, kjer se nahajajo glavni nasadi trt v lasti družine. Od leta 1998 gostilno vodi Bogdan, ki mu pri delu pomagata mama Adela in sestra Myrta; oče Franc je umrl lani, tako da mu ni uspelo dočakati 60-letnice odprtja, čeprav si je tega zelo želel. »Večina naših obiskovalcev je Slovencev, k nam prihajajo iz okolice in tudi iz Slovenije. Cenijo to, da jim spregovorimo v slovenščini in da se pri nas počutijo kot doma. Večjezičnost je v naši gostilni stalnica vse od njenega odprtja,« poudarja Bogdan in pojasnjuje, da je gostilna odprta od 6. zjutraj do prvih popoldanskih ur. V njej nudijo najrazličnejše pijače in domač prigrizek, medtem ko so nekoč tudi kuhali. »Veliko gostov pride k nam že zelo zgodaj zjutraj; preden se odpravijo na delo, pri nas popijejo kavo in preberejo slovenski časopis,« pravi Bogdan in ugotavlja, da je zaradi gospodarske krize vse več ljudi brez dela, zato pa je tudi v zgodnjih jutranjih urah v gostilni manj obiskovalcev. »Da bi vsaj malenkost pomagali ljudem v stiski, ohranjamo čim nižje cene. Delo v gostilni nas veseli, zato bomo tudi v prihodnje vztrajno kljubovali težavam,« zagotavlja Bogdan Podveršič. 1 0 Nedelja, 19. maja 2013 GORIŠKI PROSTOR / štandrež - Didaktični projekt Mali umetniki so doma v vrtcu Pika Nogavička Danes na Prazniku špargljev nastop osnovnošolcev in ples Zaključna predstava štandreških malčkov Otroci iz štandreškega vrtca Pika Nogavička so pravi mali umetniki. To so dokazali med petkovo zaključno prireditvijo v župnijski dvorani v Štandrežu, kjer so zapeli in zaplesali, zatem pa so še odprli razstavo likovnih del, nastalih med celoletnim didaktičnim projektom, ki se je imenoval ravno Mali umetniki. Projekt so skupaj pripravili Združenje staršev in vzgojiteljice, finančno podprla pa ga je Fundacija Goriške hranilnice. Otroci so v družbi Jane Pečar spoznavali likovno umetnost; obiskali so Pokrajinske muzeje, kjer jih je med ogledom spremljal kustos Saša Quinzi, nato pa so v vrtcu gostili štandreškega kiparja Ivana Zottija in likovnico Karmelo Rusjan, ki slika s tehniko olja na platno. Malčki so obiskali tudi dom Andreja Budala, kjer so člani štandreškega društva Oton Župančič marega gradili pustni voz. Otroci so nato nabrano znanje prelili v prakso, tako da so se v vrtcu preizkusili v vseh tehnikah, ki so jih spoznali med obiski in srečanji. Projekt je predvidel tudi glasbeno delavnico, ki jo je vodila Jana Drassich, kar so se naučili, pa so otroci prikazali med zaključno prireditvijo. Po nastopu so odprli še razstavo likovnih del, ki so nastale med projektom in ki bo med Praznikom špargljev na ogled še danes in prihodnji konec tedna. Danes se bo praznik v priredbi prosvetnega društva Štandrež nadaljeval ob 19. uri, ko bodo nastopili učenci osnovne šole Fran Erjavec, zatem pa bo ples z ansamblom Kraški muzikanti. Obiskovalcem bodo na voljo šparglji in druge jedi na žaru, kot običajno pa tudi bogat srečelov. gorica - Vrtec Sonček v zanimivem projektu Po Skype srečanjih so prišli tudi na obisk Z Ljubljano so se povezali preko videoklica Slovenski vrtec Sonček je v minulih tednih gostil predstavnike in osebje vrtca France Prešeren iz Ljubljane, ki so v okviru dvodnevne strokovne ekskurzije obiskali tudi Gorico. Skupino je ob ravnateljici Maji Ku-naver sestavljalo 45 vzgojiteljic, pomočnic, kuharic in strokovnih svetovalk, ki so jih v Ulici Max Fabiani sprejele ravnateljica Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom Elizabeta Kovic in vzgojiteljice Katerina Fer-letič, Lucia Danielis in Mojca Terčič. Kovi-čeva je orisala tukajšnjo šolsko organizacijo, vzgojiteljice vrtca Sonček pa so s pomočjo slikovnega gradiva predstavile program vrtca Sonček, metode dela in razne projekte, ki jih izvajajo. Med temi je bil v letošnjem šolskem letu tudi zanimiv projekt »Pomahajmo v svet«, v okviru katerega sta vrtca Sonček in France Prešeren vzpostavila prijateljski stik. bumbaca Gre za mednarodni projekt za otroke vrtcev, ki ga prireja FINI zavod Radeče in ki je namenjen spoznavanju različnih kultur, običajev in načinov življenja ter posledično premagovanju predsodkov in nestrpnosti. Projekt je malčkom goriškega in ljubljanskega vrtca omogočil, da so se v minulih mesecih trikrat povezali prek spletne storitve Skype. Med video klici so se predstavili, si posredovali informacije in se predvsem zelo zabavali, izmenjali pa so si tudi fotografije in risbe. Ponovno se bodo srečali v torek, 21. maja, ko se bodo preko interneta v živo povezali z Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani, kjer bo potekala prireditev »Izzivi gospodarskega razvoja 2013«. Pri dogodku bo sodeloval tudi FINI zavod Radeče, ki bo s pomočjo malčkov goriškega in ljubljanskega vrtca prikazal video klic in delo oddelkov v sklopu projekta »Pomahajmo v svet«. gorica Kriza politike ali kriza družbe? V torek klepetalnica Goriškega loka »Dandanes je v hudo krizo poleg gospodarstva zašla tudi politika. Nezaupanje v politiko je veliko predvsem med mladimi, kljub vsemu pa se zavedamo, da je in bo prav od politike odvisen marsikateri korak našega življenja.« Tako pravijo prireditelji srečanja s podpredsednico goriške pokrajine Maro Černic (SSk), bivšim deželnim svetnikom Igorjem Kocijančičem (Levica) ter z goriškim občinskim svetnikom in predsednikom slovenske pokrajinske konzulte Davidom Pete-rinom (DS), ki bo v torek, 21. maja, ob 18. uri v čitalnici Feiglove knjižnice v KB centru v Gorici v okviru klepetalnic Goriškega loka. »Na zadnjih volitvah je čedalje slabšo politično sliko v državi zaznamovala tudi vedno nižja volilna udeležba in uveljavitev t.i. an-tagonistov politike, kot so zagovorniki Gril-love stranke, ki so simpatizerje našli tudi med slovenskimi volilci v zamejstvu. Kako si lahko razlagamo ta trend? Dejstvo je, da so državljani zelo razočarani in utrujeni, družbeno stanje je iz vseh vidikov izredno kritično in brezupen položaj marsikoga lahko pelje tudi v ekstremna dejanja, kot smo lahko priča raznim dogodkom v večjih italijanskih mestih. V Sloveniji ni nič bolje, celo veliko slabše, in tudi med slovensko manjšino se širi določeno nezaupanje do politike. Se politika te nevarnosti zaveda?« se sprašujejo pri Goriškem loku in opozarjajo na škandale, ki so v zadnjih mesecih zaznamovali politiko na krajevni in državni ravni. »Številne stranke so uporabljale javni denar v zasebno korist, kar predstavlja nedvomno velik madež, ki ga mora italijanska politika odstraniti v najkrajšem času. Do škandala z neopravičenimi stroški je prišlo tudi na deželi, kjer so številni deželni svetniki kljub visoki plači trosili javni denar za čisto zasebne zadeve. Politika danes potrebuje kar nekaj svežine. Vendar kako danes pritegniti mlade k političnemu udejstvovanju in obuditi veselje do politike kot sredstva, ki deluje v korist družbe in ne kot se večkrat dogaja posameznih skupin, lobby'ev ali celo izključno posameznikov? Vprašati bi se morali tudi, ali je javno financiranje strank še vedno nujno potrebno ali lahko razmišljamo o novih oblikah, ki sicer zagotavljajo enake možnosti vsem,« pravijo pri Goriškem loku. gorica - Glasbena urica v jaslih Tika Taka Glasba za dobro počutje, pesmice za učenje jezika V jasli s slovenskim učnim jezikom Tika Taka v Ulici Rocca v Gorici je v petek prišla na obisk profesorica Michela de Castro, ki vodi tečaj za predšolsko glasbeno vzgojo. Otroke je popeljala v svet glasbe in jim prikazala različne vrste inštrumentov in predmetov, ki na svojevrsten način proizvajajo zvok. Otroci so navdušeno sodelovali in sledili pesmicam in ritmu glasbe. Vzgojiteljice so marca na to temo priredile tudi informativno srečanje »Otrok in glasba«, ravno tako s pro- Michela De Castro v jaslih Tika Taka foto mnrk fesorico Michelo de Castro. Med srečanjem je spregovorila staršem o pozitivnem učinku glasbe pri razvoju otroka. Glasba namreč spodbuaja otrokov duševni, socialni in kognitivni razvoj. Tudi vzgojiteljice jasli se sklicujejo na ta način dela in uporabljajo pri vsakodnevnih dejavnostih slovenske pesmice in zgodbice kot metodo jezikovnega učenja. Pesmice in zgodbice dajejo otrokom možnost ponavljanja in učenja novih slovenskih besed ob petju in pozitivnem vzdušju. (mnrk) Vogrič in Zamar odkrivala antične tehnike fotografiranja Fotografski navdušenci z obeh Goric so se prejšnjo sredo zbrali v rotundi SNG v Novi Gorici, kjer je Fotoklub Skupina 75 postavil svojevrstno fotografsko razstavo. Simon Zamar in Marko Vogrič sta predstavila niz fotografij, izdelanih po starih postopkih z začetkov zgodovine fotografije. Predsednik kluba Silvan Pittoli je uvedel večer, ki sta ga popestrili učenki Glasbene matice iz Gorice Ema Vitez in Lea Skočaj ob spremljavi prof. Ambre Cossutta. Umetnostna zgodovinarka in kustosinja Galerije Tir v Solkanu Katarina Brešan je spregovorila o razstavi. Orisala je začetke fotografskih tehnik v prvi polovici 19. stoletja, ko so se umet-niki-kemiki trudili, da bi posnetek sploh dosegli, nato pa, da bi imeli obstojno podobo. Imena kot Daguerre, Fox Talbot in Niepce vsi poznajo, ne smemo pozabiti pa na našega pionirja fotografije Janeza Puharja, ki je pravi izumitelj fotografije na steklo pred Niep-cejem. V glavnem so nekdanji procesi temeljili na uporabi srebrovih soli, tako kot še danes v nedigitalni fotografiji. Vzporedno so se pojavili alternativni procesi, ki uporabljajo železove snovi. Astronom Sir John Herschel je leta 1842 izumil postopek cianotipije, s katerim se pod vplivom svetlobe železove snovi spremenijo in pridobijo značilno modro barvo, kianos v grščini. To je najbolj priljubljena tehnika med ljubitelji alternativnih fotografskih postopkov, tudi ker je cenejša, saj ne potrebuje srebra. V zadnjih tridesetih letih se med fotografi veča zanimanje za likovno izražanje v antičnih tehnikah. Tako izdelana fotografija je sad osebne priprave občutljive snovi in osvetlitve papirja skozi prosojni negativ pod soncem ali sijalkami. Skoraj alkimijski proces razvijanja in toni-ranja privede do končnega unikata, kar poplača ves vloženi trud. Simon Zamar predstavlja zaključene tematske cikluse v klasični cianotipiji v modro-belem. Različne ekspresivne momente prikaže v različno globokih modrinah. Za samimi podobami je namen avtorja prikazati, kako se do končne fotografije na papirju v antični tehniki lahko pride skozi vrsto različnih postopkov, od popolnoma kemijskega skozi film, do mešanega s filma skozi digitalni negativ, pa do celotno digitalnega »workf-low«a do zadnjega trenutka, ko sončna luč pričara podobo na akvarelnem papirju. Bolj »sprejemljive« tone - navadno v odtenkih rjave barve - lahko dosežemo z drugimi tehnikami in tudi s toniranjem cianotipij. Marko Vogrič zato predstavlja na treh različnih panojih fotografije v tradicionalni modri cianotipiji, tudi tu z negativi različnega izvora, pa serijo toniranih ciano-tipij, ki v postopku bledenja in obarvanja dobijo tone od vijolične, do sive in rjave barve, pa do čisto rjavih podob v tehniki Van Dyke brown, poimenovani po imenu odtenka r'ave barve, ki je tako ležal znanemu flamskemu slikarju. To je varianta cianotipije z dodatkom srebra in je bila in je še zelo priljubljena - zopet po zaslugi Johna Herschla - 1844. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 19. maja 2013 1 1 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LE KARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. ~M Gledališče V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 22. maja, ob 20.30 glasbena predstava Špasteatra iz Mengeša z naslovom »Slovenska muska«; nastopajo Lado Bizovičar, Miha Debevec in Gašper Konec; predprodaja vstopnic na mkapusin@siol.net. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.15 »Il grande Gatsby«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 »Violetta«; 20.30 »Il grande Gatsby« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 »Viaggio sola«; 15.30 - 20.00 - 22.00 »Confessions« (prepovedan mladim pod 14 letom). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.40 -20.30 »Il grande Gatsby«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 »Violetta«; 20.30 »La casa« (prepovedan mladim pod 14 letom); 22.10 »Effetti collate-rali«. Dvorana 3: 15.30 - 18.10 - 21.30 »Il grande Gatsby« (digital 3D). Dvorana 4: 17.15 - 19.50 »Iron Man 3«; 15.15 - 22.15 »L'uomo con i pugni di ferro«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »Miele«; 15.10 - 22.00 »Mi rifaccio vivo«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Il grande Gatsby«. Dvorana 2: 17.30 »Effetti collaterali«; 20.30 »Il grande Gatsby« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 »Viaggio sola«; 20.45 »Confessions« (prepovedan mladim pod 14 letom). JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: zasedena. Dvorana 2: 0 d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »La citta ideale«. fl Razstave V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CO-RONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Una novella patria dello spirito. Firenze e gli artisti delle Venezie nel primo Novecento. Opere dal gabinetto disegni e stam-pe degli Uffizi«; do 30. junija od torka do nedelje 10.00-18.00. Danes, 19. maja, bo ob 16. uri brezplačen vodeni ogled razstave. À Koncerti SNOVANJA 2013: v petek, 24. maja, ob 20.30 v cerkvi Sv. Ignacija v Gorici koncert liturgične glasbe iz sta-roslovanske, glagolitske in pravoslavne tradicije z naslovom »Dediščina Sv. Cirila in Metoda ob 1150. obletnici njunega prihoda v srednjo Evropo«. Nastopajo mešani zbor in komorne skupine Arsatelier, sopran Alessandra Schettino, mezzosopran Margarita Swarczewskaja, organist Mirko Butkovič, dirigira Mirko Fer-lan. KONCERT »VOLIAMO LA PACE - HOČEMO MIR« bo v četrtek, 23. maja, v kleti Rubijskega gradu na Gornjem Vrhu 40. Gosta bosta pevka Gabriel-la Gabrielli (Zuf de Zur) in priznani slovenski kantavtor Vlado Kreslin. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288). H Šolske vesti 10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajaka-štvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. KOTALKARSKI KAM P AKŠD VIPAVA bo potekal prva dva tedna po zaključku šole (1. teden: 10.06. - 14.06. in 2. teden: 17.06. - 21.06.) od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure (z malico) in je namenjem otrokom osnovne šole. V petek, 21. junija, bo potekala plesna delavnica z Jelko Bogatec (nujna najava po tel. 3339353134 -Elena), sprejemajo največ 20 otrok. KOŠARKARSKI KAMP za fante in dekleta od 6. do 11. leta starosti bo potekal v organizaciji ŠZ Dom in Dijaškega doma od 17. junija do 12. julija (4 tedenske izmene). Ponuja, poleg košarke, še vrsto dodatnih športnih dejavnosti, tekmovanj in srečanj, ekskurzij in izletov. Kamp vodita državna trenerja Andrej Vremec in Jan Zavrtanik. Informacije v telovadnici Kulturnega doma ali v Dijaškem domu (tel. 0481-533495 in www.dijaskidom.it), do zasedbe razpoložjivih mest. Cena je zelo ugodna. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče z naslovom »Narava je zabava« ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Mirama-ru, ob izlivu Soče, Strunjan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz; informacije in vpisovanja (po tednih) po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2013 za otroke od 3. leta dalje bo potekalo od 10. junija do 3. avgusta od 7.30 do 13.30 oz. 15.30 v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici v organizaciji AŠZ Olympia in Skupnosti družin Sončnica iz Gorice; predvpis s popustom do 7. junija. Na programu igre, animacija, risanje, ročni izdelki, izleti, kopanje v bazenu, veliko športa in zabave; informacije in vpisovanje vsak dan v jutranjih in večernih urah po tel. 335-5952551 (Damijana). POLETNOSTI 2013: Mladinski dom prireja med 3. in 7. junijem Pripravo na malo maturo za tretješolce; med 10. in 21. junijem Poletne izzive za petošolce in srednješolce (z videodelavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami,...); med 24. in 28. junijem Zeleni teden za srednješolce; med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka Šola za šalo za osnovnošolce in Srednja na štartu za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj Vstop v srednjo šolo, za peto-prvošolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549 / 536455 ali po elektronski pošti mla-dinskidom@libero.it. VEČJEZIČNA IN MEDKULTURNA VZGOJA: delavnica v sklopu projekta »Je-zik-Lingua« bo potekala v italijanskem jeziku v ponedeljek, 20. maja, ob 20. uri na osnovni šoli L. Brumatti v Romjanu, Ul. Capitello 8; informacije: info@jezik-lin-gua.eu. □ Obvestila KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi člane in kulturne sodelavce na redni občni zbor, letos nevolilnega značaja, ki bo potekal v torek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah. M Izleti cije in vpisovanje na sedežu društva v Ga-brjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087. AŠKD KREMENJAK vabi na orientacijski pohod danes, 19. maja: ob 8.30 zbirališče in vpis pred večnamenskim centrom v Jamljah, ob 9. uri start po skupinah (35 članske). Ob povratku bo poskrbljeno za kosilo. Organizatorji svetujejo primerno obutev in opremo. SPDG organizira v nedeljo, 26. maja, planinski izlet na Rovtarsko hribovje (nezahtevno, pribl. 6 ur hoje). Startali bodo na Medvedjem Brdu (785 m), povzpeli se bodo na Vrh Sv. Treh Kraljev (884 m) od tu nadaljevali pot do Rovt ter zaključili pohod na kmetiji Šinkovec na Medvedjem Brdu. Zbirališče pri Rdeči hiši v Gorici ob 7. uri; informacije po tel. 3397047196 (Boris) ali boris@spdg.eu. S Poslovni oglasi VELIKA AKCIJA: PELETI 220eur/T, DRVA NA PALETAH 1X1X1,80 120eur legnaacasa@gmail.com 00386-31770 410 po 16.uri 00386-40567905 334 2200566 ¿i Čestitke DARINKA in IVAN, po cesti ljubeznipeljita se še naprej, brez strahu in bolezni, rada se imejta kot doslej. Srečno ob vajini 40. obletnici poroke. Vaši R.E.P.K.I. V Levstikovi ulici na Poljanah bo jutri praznovala 80. rojstni dan naša draga MARIJA. Vse najboljše, predvsem zdravja in poguma, ji iz srca želimo vsi, ki jo imamo radi. Teta MARIJA, vse najboljše za tvoj rojstni dan! Nečaki iz Gabrij in Podgore Dragi NEDIR, v petek, 17. maja, si praznoval 10. rojstni dan. Vse najboljše ti želijo nona Vera, strica Li-vio in Sandro z družinama. Prispevki Družini Luciano in Roberto Ghelfi darujeta v spomin na Ido Lavrencic por. Peric 100 evrov za SKŠD Kras Dol-Po-ljane z željo, da bi bilo delovanje v prihodnosti uspešno. H Mali oglasi V NAJEM dajem povsem opremljeno stanovanje v Gorici, veliko 60 m2. Najemnina po zakonsko predvideni ceni. Tel. 348-5298655. 0 Prireditve AŠZ OLYMPIA vabi v »Olympia Cirkus« v četrtek, 30. maja, ob 18. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine «Gymplay«, rit-mičarke, orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia, »Olympia Coach Team«. Nastop bo snemala in oddajala TV FVG Sport Channel na kanalu 113. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ prirejata v petek, 24. maja, ob 20. uri na sedežu društva Tržič v Ul. Valentinis 84 v Tržiču predavanje Branke Sulčič z naslovom »Spoznavajmo naša gradišča«. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Ba-saglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« v ponedeljek, 20. maja, med 16.30 in 18. uro srečanje na temo dobrega počutja. Vodila bosta Roberto Semoli in Daniela Porta; vstop prost.. UPOKOJENCI CISL iz Gorice, Števerjana, Moša in Sovodenj organizirajo 25. maja Praznik včlanjevanja v gostilni Korsič v Šte-verjanu. Prisotna bosta državni tajnik Mario Menditto in deželni tajnik Gianfranco Valenta; informacije in vpisovanje na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481-533321 od 9. do 11. ure od ponedeljka do petka do 20. maja, oz. do zasedbe mest. ŠPORTNO ZDRUŽENJE MLADOST sklicuje izredno srečanje s člani, z igralci, odborniki, domačini in ljubitelji nogometa v sredo, 22. maja, ob 20. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu na temo izboljšanja delovanja društva in o načrtih prenovitvenih del ob igrišču. aškd kremenjak vabi na zaključno prireditev v petek, 24. maja, ob 18. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Nastopili bodo harmonikaši in plesna skupina, mažoretke iz Doberdoba in otroški zbor vrtca in osnovne šole iz Sovodenj. SKRD JADRO in društvo Ali sul mondo nuovo vabita na predavanje Paola Pas-qualinija z naslovom »Neznani leteči predmeti v zgodovini« v soboto, 25. maja, ob 18. uri na sedežu društva ACLI v Ronkah, ul. S. Lorenzo 3. Pogrebi JUTRI V RONKAH: 12.00, Arrigo Mi-ninel (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. JUTRI V KOPRIVNEM: 10.30, Tullio Alt (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V MARIANU: 11.00, Sara Piani vd. Seculin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ob težki izgubi moža FRANCA BIZAJA izrekajo iskreno sožalje ženi Mauri in vsem sorodnikom člani Društva Sabotin in pevci Moškega zbora Štmaver DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informa- Doberdob m Sovodnje www.hccdoS.it îodiwa. wlniowVfia kl» ifQt îrftJ t Oùtef dúbu IGO;, «M i*ca ZA lit dH-76JÉ11 - bH*D «t CflHÎ ílciPcD -phavr44tcr.i[Hlnj4S fTrlrJihjvjrrtiiVjj-.hHji.hliJjj-pj- Öui^i toíís in ttr^fa T™ » íts^c (Kí.thi GùtfUf- pil «H6UHÏ1B VABILO NA REDNI OBČNI ZBOR ČLANOV VI j udrio vjIj i mo i Lnc na f e dni ob d n i zba r i lanov. hI bo v drugem ihlkanju v petek, 24. m d j d ¿013, ob lB.oo uri v Kulturnem domu v Gorici, ul. L Brass £l zo. i sledečim dnevnim redom: Redni občni zbor 1) Poročila Upravnega Sveta m .Nadzornega odbora, diskusija ter odobritev bilance za poslovno leto Z012. 2) Kritji izgub« za p'j j lov no leto 2012. Z) Odobritev sistema za nagrajevanje upraviteljev in Sodelavcev ter obvezna informiranje občnega zbora. JJ V skladu s 30. členom statuta, določita mah s i mal nega kredita, ki ga banka lahko dodeli i lanom, strankam in upraviteljem banke. 5> Določitev honorarja neodvisnemu upravitelju in odobritev načina o izračunu povračila &tnoiliou pri ¡evrievanje mandata, 6) Po predhodni določitvi števila članov Upravnega sveta* volitve članov v Upravni svet. Občnega zbora se tihko udeležijo vji člani, ki jp vpisani v člansko knjigo vsaj devetde?ef tfni pred občnim j/iorpm. Osnutek bilance s prilogami poslovnega leta 20 L 2 je na razpolago članom na vseh podnužnkali banke v uradnih urah, P-S, ■ Poobttffit* it ififlto dvignifo rti rtdtiu j"rt podruinicth tart^e vtmd/dh unh. Opctjrjjme vjs, ito nj zakonskih dotočmijr-j v ['en^rtu, kc dvigni poobijitiif. ntvttti tudi ime poobtoi&na. Obveščamo i lame. da je banka ip^ejela Pravilnik o poteku obine^a itiora m volitev, ti Vam je na fjr-poiago na iefleiv banke- in na pod^initah.. v-jak iian ¡ma pr-avnoh da ti^iplaino doti" d Pravilnika- ZA VPRAVNi SV£T Predsednik, Parj'i> Peric ■ V ,' .i' ..j fin/ ■ in • -' ■ 1 j . r*. • . ji I .: *■' _ ' :' M S® ! . i- ¿V i ' I! .■ ■ 1JH i ■ iS« M .V'? m' ff Moj 1. Dviganje mlajev, postavljanje zastav, po' 1. maj ostaja v naših krajih zelo priljublje doživljali in kako ste preživeli mednarod pokazali na svojih fotografijah. Celoten i si lahko ogledate na naši spletni strani w mi je zraslo ITl-r Brje pri Koprivi >1, m PRIMOŽ STURMAN 1 fi1' . Li".' i ' '■■ /.Ji ■ u * Trebenska godba Viktor Parma - prvomajska budnica -zasluženi počitek godcev in... DEJAN MALALAN ttfltt BCH FT7 A F> t K Dviganje mlaja v Jamljah MakuC dvigujejo mlaj na Jeremitišču ROBERTB°gdan "a p<>v<>rki s Pd ERIKA SKERL EMANUELA nisi ' i L .'-9 1. maj v Poljanah pri Doberdobu DAMIJANA OTA Mlaj v Medjevasi Nataša Peric ■ Prvomajska stara frnaza v Nabrežini ANTON JAZBEC 14 Nedelja, 19. maja 2013 INTERVJU, RUBRIKE IRINA BOKOVA, GENERALNA DIREKTORICA UNESCA Dediščina kot most do skupnih kultur Generalna direktorica Unesca Irina Bokova se je v Sloveniji pred kratkim udeležila srečanja sveta ministrov za kultuo Jugovzhodne Evrope. Kot je dejala za STA, dediščina niso le kamenje ali naravne lepote. Dediščina je nosilka vrednot in idej različnih kultur in civilizacij in to je tisto, kar je danes pomembneje kot kdajkoli. Slovenija ima na Unescovem seznamu svetovne dediščine tri vpise - Škocjanske jame, rudarsko mesto Idrija in kolišča na Ljubljanskem barju. Je to za tako majhno državo veliko? Na Unescu se nikoli ne opredeljujemo glede tega, kdaj je vpisov dovolj. Ker pa za vpis na omenjeni seznam veljajo zelo strogi kriteriji, bi Sloveniji čestitala za vse tri vpise, tako za Škocjanske jame, ki so bile vpisane že pred več kot dvema desetletjema, kot za vpis dediščine rudarjenja v Idriji in španskem Almadenu, ki je bila na omenjeni seznam vpisana lani v Sankt Pe-terburgu. Kar pa je po mojem mnenju resnično pomembno, je ohranjanje zelo strogih kriterijev, kot so določeni v konvenciji o svetovni dediščini. Lani je, denimo, Unesco Škocjanske jame odlikoval kot enega od vzorčnih primerov dobre prakse gospodarjenja s spomenikom. Poleg tega smo jih vključili v publikacijo, ki smo jo lani izdali ob 40. obletnici omenjene konvencije. Nekaj lokacij ima Slovenija tudi na poskusnem seznamu ... Da, na poskusnem seznamu ima tri lokacije - partizansko bolnišnico Franja, Klasični Kras in Fužinske planine v Bohinju. Za Kras je v pripravi serijska čezmej-na nominacija, v kateri sodelujejo še sosednje države - Italija, Hrvaška, BiH, Srbija ter Črna gora. Ocenjujem, da je kar nekaj možnosti za vpis. To bi bil lep prispevek na svetovni seznam. Se v številu vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine po vašem mnenju bolj odraža politična volja po ohranitvi in zaščiti naravne in kulturne dediščine ali zavedanje javnosti o pomembnosti njenega ohranjanja in zaščite? Menim, da oboje. Politična volja je seveda pomembna, vendar je ključno tudi prepoznavanje pomena kulturne dediščine v današnjem svetu. Zaradi globalizaci-je je danes, ko prihaja do modernizacije urbanih območij in tudi nekaterih lokacij v naravi, pritisk še večji. Po drugi strani pa je pomembno tudi zato, ker moramo vedeti, od kod prihajamo. Na Unescu vedno poudarjamo, da dediščina niso le kamenje ali naravne lepote. Dediščina je nosilka vrednot in idej različnih kultur in civilizacij in to je tisto, kar je danes še pomembneje kot kdajkoli prej. Danes potrebujemo dediščino kot most do skupnih vrednot in kultur. Vemo, da na svetu ni »čistih« kultur. In tudi razstava Podobe Balkana: Identiteta in spomin v dolgem 19. stoletju, ki so jo v ponedeljek odprli v Narodnem muzeju Slovenije, priča o sodelovanju muzejev v regiji, o skupni zgodovini in dediščini, pa tudi o tem, kako preko tega vzpostaviti povezave. Pri vpisu kolišč na Ljubljanskem barju in rudarskega mesta Idrija na Unescov seznam je šlo za skupinski nominaciji. So te v zadnjem času uspešnejše? Težnja po transnacionalnih in čez-mejnih sodelovanjih pri pripravah nominacij za vpis na Unescov seznam vsekakor obstaja in mi jo vzpodbujamo. Na na eni strani tako vzpodbujamo sodelovanje med državami podpisnicami konvencije, po drugi pa omenjeno pretežno vzpodbujamo tudi zato, ker številne lokacije segajo preko meja posameznih držav. Tak tip partnerstva in povezovanja je po mojem mne- nju odlična ideja, v kateri se odražajo tako zgodovinske kot sodobne težnje po sodelovanju in kulturi kot mostu za boljše razumevanje med državami. Slovenija si prizadeva tudi za vpis dediščine arhitekta Jožeta Plečnika na omenjeni seznam. So na njem že tovrstni vpisi - opus enega umetnika? Kakšne so po vašem mnenju možnosti za uspeh? Menim, da je ideja dobra, čeprav tovrstnih vpisov na seznamu še ni. Imamo denimo dela Gaudija kot serijsko nominacijo, vpisa pa še nobenega. Slovenije glede na kriterije konvencije o svetovni dediščini nič ne ovira, da ne bi izbrala nekaj Plečnikovih najlepših del na Dunaju, v Pragi in po Sloveniji in prepričana sem, da je mogoče najti argumente za njihov vpis na Unescov seznam. V kolikšni meri vpis na omenjeni seznam pripomore k prepoznavnosti kulturne in naravne dediščine v svetu? Zelo. Vpisana dediščina pride v globalno zavest. Poleg tega je to tudi nekaj prestižnega, saj priča o njeni izjemni univerzalni vrednosti, kar je pravzaprav glavni kriterij za vpis naravne ali kulturne dediščine na seznam. Poleg tega vemo, da na okolico deluje razvojno. Poveča se denimo turistični obisk in to za vsaj 40 do 50 odstotkov. Sočasno se je potrebno zavedati tudi pritiskov. Povečan turistični obisk namreč zahteva trajnostno upravljanje z lokacijo. Vemo, da so mnogi spomeniki postali žrtve lastnega uspeha. In ker ne želimo, da bi vpis na seznam pripeljal do uničenja spomenika, si prizadevamo za traj-nostni turizem in upravljanje s spomeniki naravne in kulturne dediščine. Kot dober primer takšnega ravnanja bi ponovno omenila Škocjanske jame. Kako pa vpis na seznam pripomore k zaščiti naravne in kulturne dediščine? Osnovni cilj konvencije o svetovni dediščini je prav njena zaščita in ohranjanje. Ne gre le za neke vrste lepotno tekmovanje. Ker so nekatere lokacije iz različnih razlogov ogrožene, denimo zaradi klimatskih sprememb, naravnih katastrof ali zaradi tega, ker se nahajajo na konfliktnih območjih, smo vzpostavili tudi seznam ogroženih spomenikov. Tako imamo tudi nekaj primerov, ko so bile lokacije nanj vpisane in potem, ko so se zadeve uredile, z njega izbrisane. Kot primer bi navedla Everglades na Floridi, kjer sta veliko škode povzročila neustrezna urbanizacija in kmetijstvo. Potrebne so bile velike investicije in sprejetje ustreznih odločitev na nacionalnem in mednarodnem nivoju, da so se razmere izboljšale. Seveda pa jih je potrebno še vedno nadzorovati. Vpis na seznam ogrožene dediščine sproži mednarodno pozornost, politično voljo, pa tudi vire. Trenutno nas tozadevno zelo skrbi dogajanje na Maliju ali v Siriji. Nesnovno kulturno dediščino varuje konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki je bila sprejeta oktobra 2003 v Parizu. Vpisana je tudi na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kako se je pokazala potreba po vpeljavi tega seznama? Varovanje nesnovne kulturne dediščine je zelo pomembna, zanimiva in nova tema na področju dediščine. Sama verjamem, da je nesnovna kulturna dediščina zaradi globalizacije, ko družbam grozi poenotenje, danes deležna še več pozornosti, nujnost po njeni zaščiti se je še povečala. Osnovni cilj omenjene konvencije je prav ohranjanje te izjemne dediščine, povezane s tradicijami, verovanji in različnimi praksami, ki v mnogih družbah danes že izumirajo. Sopodpisnica omenjene konvencije je tudi Slovenija, na tem mestu bi poudarila, da s slovensko nacionalno komisijo za Unesco sodelujemo zelo dobro. Unesco obeležuje številne svetovne dneve, ki jih pospremi s poslanicami. Koliko gre tukaj za formalnost in v kolikšni meri se po vašem mnenju tovrstna obeleževanja resnično dotaknejo ljudi? Z obeleževanjem svetovnih dnevov imamo zelo dobre in pozitivne izkušnje, saj tako pritegnemo pozornost tako posameznikov kot skupnosti. Nedavno smo denimo prvič obeležili mednarodni dan radia, pri čemer smo opozorili, za kako pomembno komunikacijsko sredstvo pravzaprav gre. V mnogih državah in družbah je še danes eno najpomembnejših. Lani pa smo prvič obeležili svetovni dan jazza, ki je prav tako prinesel pomembno sporočilo. Jazz je na eni strani zvrst glasbe, na drugi pa vsebuje vrsto sporočil - denimo o človekovih pravicah, an-tirasizmu in seveda o vplivih različnih kultur, saj vemo, da se je jazz rodil v Afriki, se razširil v ZDA in Latinsko Ameriko, danes pa ga igrajo po vsem svetu. Ko danes poslušamo jazz, lahko zato na eni strani slišimo neke klasične oblike in na drugi razlike, ki so posledica vplivov različnih kultur. Prav to je čudovito, saj uteleša Unescovo sporočilo o raznolikosti, dostojanstvu, antidiskriminacji, človekovih pravicah in modernosti. To je v ospredju, ko se odločamo o obeleževanju svetovnih dnevov. S srečanjem sveta ministrov za kulturo Jugovzhodne Evrope na Brdu pri Kranju se je sklenilo enoletno predsedovanje Slovenije, katerega osrednja tema je bila kulturna vzgoja. Je bilo doslej v državah iz regije na njej premalo poudarka? Bi lahko rekli, da se na tem področju razmere izboljšujejo? Menim, da je bilo slovensko predsedovanje odlično in tudi na Unescu pripisujemo kulturni vzgoji velik pomen. Zavedam se, da ni ravno veliko držav, ki bi ustrezno prepoznale njen pomen in vanjo vlagale. Vendar pa danes v izobraževalnem sistemu potrebujemo ljudi, ki nimajo le tehničnih znanj, temveč premorejo tudi ustvarjalnost in domišljijo. To je usmeritev, ki jo želimo vključiti v svetovni načrt o izobraževanju, in hkrati sporočilo, da ima vlaganje v kulturno vzgojo pozitiven učinek tudi na ekonomijo, družbeno vključenost in kohezijo. Tatjana Zemljič (STA) POD ZELENO STREHO " n ■1 mm S stenami Sí J * ali brez njih? Barbara Žetko Potrebe in želje prebivalstva se v letih spreminjajo. To velja tako v službi kot v družini, tako v prehrani kot v športu, tako v modi kot na kateremkoli drugem področju. Bivalni prostori niso izjema in sledijo novim zahtevam in modnim trendom z neverjetno hitrostjo. Stanovanje, ki smo ga preuredili pred petnajstimi leti, se nam zdi danes ponovno potrebno prenove. Pastelne barve in črno beli kontrasti, ki so smo jih vzljubili pred dvajsetimi ali tridesetimi leti, smo jih danes nadomestili z veliko izrazitejšimi, živahnimi, včasih celo agresivnimi barvami. Sterilnost nekaterih materialov, kot sta npr. kovina in plastika, smo postopoma zamenjali z lesom, praznost prostora pa smo napolnili z najrazličnejši predmeti: z dvojnimi zavesami, primernimi za vsako svetlobo in vsak letni čas, z raznimi blazinami, ki pokrivajo divane in omogočajo udobnejše gledanje televizije, z velikim številom slik, ki visijo na stenah in krasijo prav vsak prazen kotiček. Precejšnje spremembe opazimo tudi v razporeditvi in površini posameznih bivalnih prostorov in torej v različnem dimenzijskem razmerju le-teh glede na velikost našega doma. Pred petdesetimi leti so npr. gradili taka stanovanja, kjer je bilo stranišče ločeno od kopalnice, kuhinja minimalna, veža pa pretirano velika. Jasno, da so obstajale izjeme in da so različni faktorji pogojevali izbire načrtovalca, vendar so se takrat investitorji relativno malo vtikali v načrtovanje in so prepuščali skoraj vse odločitve o zasnovi tlorisa geometru ali arhitektu. Danes se je stanje spremenilo, saj smo mnogo bolj pozorni na razporeditev notranjih prostorov in imamo pogosto zelo jasne pojme o tem, kakšen bi moral biti naš dom, da bi zadostil vsem našim željam in potrebam. Na razpolago imamo cel kup revij, ki nam ponujajo najbolj elegantne in najučinkovitejše rešitve in nakazujejo, kako lahko spremenimo naš dom v sanjsko hišo. Hiša naših sanj pa se z leti spreminja in kar je bilo pred nedavnim nesmiselno, postaja danes nujno potrebno. Če so naši starši posvečali veliko pozornost urejanju dnevnih prostorov, to je jedilnici, dnevni sobi ali kabinetu, ki je bil namenjen knjižnici oziroma delovni sobi, smo nove generacije z leti začele usmerjati to pozornost bolj servisnim prostorom, kot so kopalnice, kuhinje, garderobe in shrambe. Teh namreč je vedno več in postajajo iz leta v leto vse prostornejše. Majhno revolucijo v tlorisu naših domov pa predstavlja tako imenovani open space, ki smo ga uvozili iz Združenih držav Amerike in za katerega se danes odločajo predvsem mladi pari, a ne samo. Veliko ljudi bi radi imeli odprt prostor, ki v enem združuje kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo, včasih celo vežo in hodnik, in ki nudi stanovalcem občutek širine, pa tudi nadzor nad dogajanjem v hiši. Vse stene, ki delijo posamezne prostore, so torej odvečne pregrade, ki onemogočajo, da so družinski člani vedno v stiku. Bivanje v takem prostoru je lahko res zelo prijetno, če se vsi v družini dobro razumejo in če dejavnosti posameznikov niso v konfliktu med sabo. Lahko pa se spremeni v pravo muko. Obstaja seveda negativna plat medalje, ki je mnogi ne upoštevajo, ko se odločijo za rešitev odprtega dnevnega prostora. Tako kot se stanovalci prosto premikajo iz kuhinje preko jedilnice v dnevno sobo in obratno, tako se tudi zrak in zvok nemoteno širita po prostoru, kar je lahko precej moteče, predvsem če pogosto uporabljamo kuhinjo. Naj bo naš aspirator še tako močan, se ne bomo mogli zlahka izogniti smradu cvrtega olja, potem ko bomo za večerjo pripravili ribe, ali pa gostemu dimu, ko bomo po pomoti sežgali golaž, ki ga bomo pozabili na ognju. Ravno tako nas bo motilo ropotanje pomivalnega stroja, medtem ko se bomo na fotelju s knjigo v rokah skušali vživeti v privlačno zgodbo našega najljubšega avtorja. In gotovo se bodo naši otroci stalno pritoževali, medtem ko bomo v jedilnem kotu glasno kramljali s prijatelji po dolgem prazničnem kosilu, oni pa si bodo želeli v tišini ogledati DVD celotne trilogije Gospodarja prstanov, čeprav poznajo na pamet skoraj vsak dialog. Lahko bi naštela dolg seznam prijateljev, sorodnikov in znancev, ki so se pred leti z navdušenjem odločili za odprt dnevni prostor, kasneje pa so se skesali in doumeli, da morda stara praksa ločitve teh prostorov ni tako nesmiselna in neposrečena, kot so si na začetku predstavljali. Zdaj pa dvigujejo tiste stene, ki so jih pred leti podirali in skrbno zapirajo tista vrata, ki so jih imeli za odvečna. Če se torej odločimo za odprt prostor, resno premislimo, kakšne bodo posledice za naše bivanje in če smo resnično pripravljeni sprejeti vse negativne posledice. Na revijah in po televiziji zgleda, da je v takih domovih vedno vse urejeno in pospravljeno, vendar si samo za trenutek predstavljamo prizor, ko že celo jutro pripravljamo obilno kosilo in kar naenkrat se nenapovedano prikaže na vratih kolega našega moža. Mar ne bi iz obzira ali zadrege radi zaprli kuhinjskih vrat? Seveda, če bi jih le imeli ... / MANJŠINE Nedelja, 19. maja 2013 1 5 V petek v Flensburgu in Apenradeju v organizaciji danske in nemške manjšine Kljubovanje manjšinskih dnevnikov finančni krizi osrednja tema letošnje skupščine zveze Midas V petek je v Flensburgu in v Apenradeju, mestih ob dansko-nemški meji, kjer živita danska oziroma nemška manjšina potekala letna skupščina zveze manjšinskih dnevnikov MIDAS. Poleg izvolitve nove predsednice, o kateri poročamo ločeno in odobritvi običajnih letnih poročil in finančnih dokumentov, so tudi etos predstavniki manjšinskih dnevnikov namenili največjo pozornost finančni krizi, ki je močno prizadela večino manjšinskih dnevnikov. Tokrat je bil v ospredju primer dnevnika Diari de Balears, ki izhaja v katalonščini na Balearskih otokih. Mi-quel Serra, direktor založbe, ki izdaja tudi krajevni dnevnik v španskem jeziku ter tednika v nemščini in angleščini za tujce, ki živijo na otočju ali tam preživljajo dopust, je namreč pojasnil, da zaradi upada dohodkov od reklame in od prodaje finančno ni več kos nalogi in se pogaja z novim katalonskim dnevnikom Ara, ki izhaja v Barceloni, da bi dosegli dogovor o skupnem časopisu. Če pogajanja ne bodo uspešna, bodo ostali Balearski otoki brez katalonskega dnevnika in to prav v času, ko deželna vlada Kataloncem omejuje jezikovne pravice. Siegfried Mattlock, odgovorni urednik nemškega dnevnika na Danskem Der Nordschleswiger, ki je bil za premostitev hudega finančnega primanjkljaja že lansko leto prisiljen prodati svoj zgodovinski sedež in deluje sedaj v manjših najetih prostorih, je povedal, da se sedaj pogovarjajo z vodstvom krajevnega danskega dnevnika o skupni medijski hiši. »Tega ne delamo zato, ker bi se imeli radi, ampak ker tako iščemo skupno rešitev za preživetje obeh dnevnikov,« je dejal. Podjetje, ki je bilo lastnik edinega ruskega dnevnika v Latviji Vesti Se-godnya, je šlo v stečaj in sedaj se odgovorni urednik Nick Kabanov pogaja z nekim ciprskim off-shore podjetjem, ki je prevzelo lastninski delež. Želja je, da Solidarnost s turškima tednikoma v Grčiji Stanje manjšinskih medijev v Grčiji je bilo na tokratni skupščini manjšinskih dnevnikov Midas deležno posebne pozornosti. V Grčiji sicer ne izhaja noben manjšinski dnevnik, vendar sta pred kratkim dva turška tednika, Gundem in Millet, prosila Midas za podporo v boju proti grškemu sodstvu. V Grčiji turška manjšina ni priznana, na osnovi lausanskega sporazuma je priznana samo islamska manjšina, ki pa jo večinoma sestavljajo Turki. Zato se grške oblasti borijo proti vsem dejavnostim, ki nimajo strogo verskega značaja in so na zahtevo neke učiteljice uprizorile proces proti obema tednikoma, ki sta bila na prvi stopnji obsojena na visoke denarne kazni, 125 oziroma 150 tisoč evrov. Te kazni so dvajsetkrat višje od kazni, ki jih grška zakonodaja predvideva za lokalne medije, sodniki pa so jih izrekli z utemeljitvijo, da so pisanje obeh tednikov povzeli tudi nekateri vsedržavni mediji. Namen te gonje je ukinitev obeh tednikov. Na skupščini Midasa so po krajši razpravi soglasno obsodili to početje grških sodnih oblasti. Sprejeli so resolucijo, v kateri poudarjajo, da so sredstva obveščanja v manjšinskih jezikih bistvenega pomena za ohranjanje manjšinskih jezikov in kultur kot sestavnega dela evropske jezikovne in kulturne raznolikosti, o kateri je govor v 3. členu Lizbonske pogodbe. »Zaprtje obeh tednikov v turškem jeziku bi predstavljalo veliko izgubo za turško govorečo skupnost v Grčiji,« so zapisali. Ob tem Midas poziva grške oblasti, naj turško govoreči skupnosti v Grčiji priznajo pravico do rabe lastnega jezika v svojih sredstvih obveščanja. Ob popolnem spoštovanju pravnega reda in grške zakonodaje MIDAS poziva grške oblasti in izrecno pristojno prizivno sodišče, naj pri obravnavanju tega primera upoštevajo spoštovanje kulturne in jezikovne različnosti ter tudi temeljno pravico svobode izražanja. bi govoreči skupnost v Latviji zagotovili ohranitev tega dnevnika, pogajanja tečejo, vendar rešitve zaenkrat še ni. S popolnoma drugačnim problemom se ukvarja madžarski dnevnik na Slovaškem Uj Szo. Leta 2012 je slovaška vlada odobrila temu dnevniku 90.000 evrov finančnih sredstev, vendar te odločitve niso sporočili Evropski komisiji. Sedaj iz Bruslja poizvedujejo, kako je s tem financiranjem glede na določila EU o svobodnem trgu in z njimi povezanimi konkurenčnimi klavzulami in zato je Slovaška zaustavila izplačilo. Znano je sicer, da je Evropska komisija prav pred kratkim, ko je šlo za primer danskega dnevnika v Nemčiji potrdila, da manjšinski dnevniki ne sodijo med proizvode, za katere bi morali uveljavljati določila o konkurenci, vendar birokracija terja svoj čas, medtem pa Uj Szo denarja ne prejema. Spet drugačen je problem, ki se pojavlja v Kataloniji. Velik katalonski dnevnik El Punt - Avui je namreč izstopil iz Midasa z utemeljitvijo, da je ka-talonščina nacionalni in ne manjšinski jezik. Odločitev je povezana z dogajanji v Kataloniji in polemikami o referendumu o osamosvojitvi. V zvezo s tem so na skupščini ocenili, da bodo morali preučiti statut zveze in ga morda prilagoditi novemu stanju. O tem bo tekla razprava v prihodnjih mesecih. Midas sedaj šteje 27 članov, v 12 jezikih iz 12 evropskih držav. Na skupščini so soglašali v ugotovitvi, da manjšinski dnevniki potrebujejo tako organizacijo, ker v odnosu do evropskih institucij lahko kaj dosežejo samo, če so med seboj povezani. Nazoren primer je dejstvo, da si je Midas izboril sodelovanje v kampanji za volitve Evropskega parlamenta, skupno 100.000 evrov v letošnjem in prihodnjem letu. Gre za kampanjo, katere namen je prepričati Evropejce, naj se udeležijo volitev. K pobudi je pristopilo deset manjšinskih dnevnikov in kampanja bo stekla v prihodnjih mesecih. Sicer pa Midas nadaljuje z ustaljenimi pobudami, med drugim z informativnimi obiski mladih novinarjev. Lansko leto je bil tak obisk pri Lužiških Srbih, letos pa načrtujejo obisk v Bruslju v okviru prej omenjenega projekta za promocijo evropskih volitev. Ob koncu je treba še omeniti vključitev manjšinskih dnevnikov v kampanjo za zbiranje podpisov za pred- Edita Slezakova nova predsednica Midasa Desno Michl Ebner čestita novi predsednici Editi Slezakovi Edita Slezakova je nova predsednica zveze manjšinskih dnevnikov v Evropi MIDAS. Po treh mandatih namreč to mesto zapušča Toni Ebner, odgovorni urednik in direktor južno-tirolskega dnevnika Dolomiten. Statut sicer omejuje predsedniško funkcijo na dva štiriletna mandata, vendar je bil pred štirimi leti Ebner na splošno željo izvoljen v tretje, tokrat pa je ocenil, da je napočil čas za zamenjavo. Ebner sicer ostaja še nadalje član vodstva zveze, prav tako ostaja sedež v Bocnu, kjer deluje glavna pisarna v okviru Evropske akademije. Dejav-nostglavne pisarne od vsega začetka financira bocenska pokrajina. Edita Slezakova je v odboru Midasa vse od ustanovitve. Po iz- obrazbi je inženirka, sicer pa je direktorica založbe Petit Press s.a. v Bratislavi, ki izdaja madžarski dnevnik na Slovaškem Uj Szo. Aktivno je vključena v dejavnost madžarske manjdine na Slovaškem, v okviru odbora Midasa pa se je doslej ukvarjala predvsem z madžarskimi mediji na Slovaškem in v Romuniji ter s tehničnimi vprašanji, med drugim s preverjanjem možnosti sodelovanja na področju tiskarske stroke. Za predsednico je bila na občnem zboru izvoljena soglasno. Novi odbor zveze Midas sestavljajo poleg Slezakove in Ebnerja še Albert Saez, Bjarne Lonborg, Martxelo Ota-mendi, Jens Berg in Bojan Brezigar. ložitev Evropske državljanske pobude (European Citizen Initiative). Gre za novo možnost, ki omogoča državljanom Evropske unije, da s pobudo, ki jo podpiše najmanj milijon ljudi, opozorijo Evropsko unijo na nek problem in od nje zahtevajo ustrezno rešitev. Besedilo pripravlja manjšinska zveza FUEN in pobudo bodo predstavili prihodnji mesec na njenem letnem kongresu, ki bo tokrat na Južnem Tirolskem. V pobudo bo vključen tudi predlog za evropsko financiranje manjšinskih medijev. Na skupščini so soglašali, da pobudo podprejo tudi manjšinski dnevniki in po svoje pripomorejo k zbiranju podpisov. Novinar ugledne nemške revije Der Spiegel Keno Verseck letošnji dobitnik novinarske nagrade Otto von Habsburg Kot že vsa prejšnja leta je zveza manjšinskih dnevnikov Midas tudi letos nagradila novinarje, ii so se v lanskem letu posebej izkazali pri poročanju o manjšinah. Midas podeljuje nagrado Otto von Habsburg novinarju, ki je v prejšnjem letu v velikem večinskem mediju poročal o manjšinski problematiki in izpostavil najmanj en primer v zvezi z neustreznim ravnanjem z manjšinami. Nagrado Midas pa prejme novinar dnevnika, ki je član Midasa, ki je namenil posebno pozornost manjšinam, ki so drugačne od manjšine, v okviru katere dnevnik deluje. Midas tako nagrajuje os-veščanje o manjšinski problematiki med velikimi evropskimi narodi, ki sicer z manjšinskimi vprašanji niso seznanjeni, pa tudi seznanjanje pripadnikov posameznih manjšin s stanjem in s problemi drugih manjšin. Nagrado Otto von Habsburg je letos prejel nemški novinar Keno Verseck, sicer svobodni novinar, ki pa je redni sodelavec uglednega in pomembnega nemškega tednika Der Spiegel. Verseck že dolga leta poroča o problemih manjšin v srednji in vzhodni Evropi, veliko je pisal predvsem o Romih, prav tako pa se je posvetil odnosu med Romuni in Madžari. Znani so njegovi članki o sta- nju v mestu Cluj - Koloszvar v Transilvaniji. V lanskem letu opa je veliko pozornost namenil vojni za zastavo v romunski regiji Szekler, ki ima svojo lastno zastavo (seveda gre za zastavo Madža- rov, ki sestavljajo glavnino krajevnega prebivalstva, čeprav zastava sploh ni podobna madžarski državni zastavi), a je romunske oblasti ne dovolijo izobe-šati. Njegovi članki so odmevali v številnih evropskih državah, Romunija z njimi ni bila zadovoljna, vendar Verseck ni odnehal. Midasovo nagrado pa je prejela novinarka nemškega dnevnika ADZ, ki izhaja v Romuniji, Christina Chiriac. Glavnino svojega dela namenja sicer nemški manjšini v Romuniji, vendar je v zadnjem letu napisala veliko člankov o drugih manjšinah in tako svojim bralcem omogočila primerjavo med stanjem v Romuniji in manjšinami v drugih evropskih državah. Iz njenih člankov je razvidno, da so evropske povezave temeljnega pomena za obstoj in razvoj manjšin, njihovih kultur in njihovih jezikov. Keno Verseck prejema nagrado Otto von Habsburg Presednica Slezakova izroča nagrado Cristini Chiriac 16 Nedelja, 19. maja 2013 KMETIJSTVO / V DUGI POLOVICI MAJA, NA ZAČETKU JUNIJA Varstvo trte v času cvetenja in oplodnje Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB Pred nami je čas cvetenja in oplodnje vinske trte, ki predstavljata izredno pomembni fioziološki fazi, zato je umestno, da jima tudi letos posvetimo primerno pozornost. Faza cvetenja se začne takrat, ko se na posameznih cvetovih začno ločevati venčni listi s cveta, oz. ko odpade 5% cvetnih kapic. V naših razmerah se faza cvetenja običajno začne v drugi polovici maja in v začetku junija. Trta začne cveteti pri temperaturi nad 15 stopinj, optimalna temperatura pa je pri 25 do 35 stopinj C. Za dobro oploditev relativna zračna vlaga ne sme pasti pod 40%, pri preveliki vlagi pa se tudi pri optimalni temperaturi cvetne kapice odpirajo počasi. V večini primerov ne odpadejo, ampak ostanejo na plodnici, zato je oploditev v tem primeru ovirana, vendar je še vedno boljša, kot če je temperatura previsoka. V vlažnem vremenu cvetni prah ne more dolgo ohranjati kalivosti, zelo redko je kaliv več kot tri tedne. Ker vseh jagod, če bi se oplodili vsi cvetovi, trta ne more prehraniti, se jih osiplje od 60 - 80%. Vzrok osipanja je lahko tudi pomanjkanje posameznih hranil, najpogosteje pa nesorazmerja med hranili (najpogosteje je preveč dušika in pomanjkanje bora, kalija in fosforja). Oploditev lahko zelo otežujejo močan veter, prenizke temperature (pod 15 stopinj) in prevelika bujnost trt. Potemnele brazde na pestiču (dva do tri dni po cvetenju) so znamenje, da je bila oploditev uspešna, pri neoploje-nem cvetu pa brazda pestiča ostane sveža, vlažna in svetla. Na boljšo oplodnjo lahko posredno vplivamo z izbiro lege, ustrezne sorte in podlage, z gnojenjem ipd. Faza cvetenja in oploditve traja okrog tri tedne. SPREJEM IN ODVZEM HRANIL V FAZAH OD BRSTENJA DO CVETENJA V prvih štirih tednih po brstenju trta kaže zelo majhne potrebe po hranilih. V tem času jih v celoti pokrije iz zalog. Do cvetenja v dobro oskrbovanem vinogradu trta zato sprejme zelo malo hranil, tudi dušika. Dodajanje dušika do časa malo pred cvetenjem iz tega razloga ni smotrno! Preko korenin se prične sprejem hranil šele konec maja, ko se pojavi večja potreba po dušiku, manj pa tudi po fosforju, kaliju, kalciju in magneziju. Dušik pospešuje rast in vpliva na oblikovanje grozdov. Če z dušikovimi gnojili gnojimo po končanem cvetenju, bo v tem primeru les slabše dozorel in bo manj odporen proti nizkim zimskim temperaturam, hkrati pa prebujna rast mladic pospešuje tudi potrebo po drugih elementih, povzroča izčrpanje in neuravnoteženost drugih elementov in omogoča slabšo odpornost vinske trte! VARSTVO VINSKE TRTE Ob koncu maja in začetku junija, ko torej začne cvetenje, se poveča nevarnost peronospore in oidija, v primeru neugodnih vremenskih razmer lahko tudi sive grozdne plesni na ka-brnkih. Do zdaj smo proti peronospo-ri uporabljali kontaktna sredstva na osnovi mankozeba ali folpeta, ki uspešno zatirajo tudi črno pegavost. V tem času pričnemo (tudi zaradi bujne rasti) z uporabo polsistemičnih ali sistemičnih pripravkov proti obema glivicama. Uporaba teh sredstev se je v zadnjih destletjih močno razširila, ker so tudi kurativna. Delujejo namreč tako, da prodirajo skozi povrhnjico v rastlino (trto) in se z rastlinskimi tokovi prena- šajo v vse dele rastline in na ta način preprečujejo nastanek ali širitev bolezni, zato jih lahko uspešno uporabljamo tudi po okužbi (naveč 48 ur). Sistemična sredstva proti peronospori zavarujejo trto 12-14 dni, tista proti oidiju pa 1012 dni, zato so razmiki med škropljenji proti oidiju malo krajši. Pomemben je tudi način delovanja fungicidov, ki vsebujejo kontaktno in sistemično učinkovino in imajo zato dvojen način delovanja (npr.: Benalaxil + kontaktno sredstvo, Metalaxil +kontaktno sredstvo ipd.). Med cvetenjem in ob strnjevanju grozdnih jagod pa je pri občutljvih sortah in v slabem vremenu smiselno dodati botriticide proti gnilobi. Idealno je, če škropimo s sistemičnimi sredstvi tik pred cvetenjem in potem 10 do 12 dni ne škropimo, medtem večina kabrnkov odcveti. Navajamo nekaj sistemikov za zatiranje peronospore in oidija. Proti prvi lahko uspešno uporabljamo sredstva, ki vsebujejo folpet (Folpan 80WDG) cimoxanil (Curzate, Asco 23), metalaxil (Ridomil Gols SL), dimeto-morf (Forum 50 WP) ciazofamid (Mil-dicut) ali ista sredstva kombinirana z kontaktnimi sredstvi. Proti oidiju pa tetrakonazol (Concorde 40EW, Domark 40W), tebuko-nazol (Folicur), miklobutanil (Micloter), penkolazol (Pencor 10EC), Quinoxifen (Arius), spiroxamin (Prosper 300) me-trafenon (Vivando) ipd. Navajamo tudi dva učinkovita organska kontaktna pripravka: proquinazid (Talendo) in meptildinocap (Karastane Star, Kort-hane). Za ekološko varstvo trte v vseh njenih razvojnih fazah lahko uporabljamo proti peronospori bakrena sredstva (bakrov klorid, bakrov oksid ter bordojsko brozgo), proti oidiju pa žveplo v raznih oblikah (v prahu, mikroni-zirano in močljivo). Pri tem seveda upoštevajmo, da učinkuje baker od 6 do 7 dni, žveplo pa, odvisno od oblike, od 3 do 5 dni. Če se omenjeno škropljenje ne izide, moramo škropiti tudi med cvetenjem. V tej fazi se pri zatiranju pero- nospore nikakor ne priporočajo bakrovi pripravki, sprejem foliarnih gnojil pa je tudi močno omejen in med cvetenjem ni upravičen. Po cvetenju nadaljujemo z zaščito proti peronospori in odiju z si-stemiki v 10 do 14 dnevnih presledkih, kar je odvisno od stanja okužb in vremenskih razmer. Sistemične fungicide ne uporabljamo več kot trikrat letno. Po cvetenju tako še enkrat do dvakrat uporabimo sistemične pripravke in nato preidemo na kontaktna sredstva, tako proti peronospori kot proti oidiju. Najnevarnejše obdobje za razvoj oidija se prične po cvetenju, ko se gliva naseli na zelene jagode in je zato treba biti posebno pozorni na to obolenje, proti kateremu ukrepamo po opustitvi sistemikov z žveplom (v prahu ali močljivim) ali drugimi kontaktnimi sredstvi. V ISTEM OBDOBJU KOT VINSKA TRTA Cvetenje oljke pomembna faza Magda Šturman Cvetenje oljke predstavlja zelo pomembno fiziološko fazo te sadne vrste. V naših krajih poteka približno v drugi polovici maja do začetka junija. Zato je dobro upoštevati nekatere nasvete o pravilnih ukrepih v tem času, da bomo imeli čim boljši pridelek. Za oljko je značilno, da obilno cveti, do 500.000 cvetov na rastlino. Le iz 1 do 2 % cvetov pa se razvijejo zreli plodovi. To je za oljko normalno in je tudi odvisno od več dejavnikov. V primeru dežja ali nizkih temperatur med cvetenjem se ta odstotek zmanjša. Oljka je delno samooplodna vrsta. Belica je na primer samooplodna sorta, pa čeprav se bolje oplodi, če v bližini gojimo kako drugo sorto. Večina toskanskih sort, ki jih pri nas gojimo, pa so samoneoplodne. Da se izognemo slabi proizvodnji samoneoplodnih sort, zasadimo v oljčni nasad mešane sorte. Važno je tudi, da med sortami izberemo kako sorto, ki proizvaja veliko cvetnega prahu, kot na primer sorta pendolino. Slednjo moramo ob sajenju primerno porazdeliti po oljčnem nasadu, upoštevajoč smer vetra. Na vsakih 20 dreves posadimo 1 ali 2 oljki sorte pendolino. Oljka je vetrocvetna rastlina, to se pravi, da se opraši s pomočjo vetra. Čebele pri tem nimajo nobene vloge. Prav zaradi tega oljka proizvaja veliko cvetnega prahu, ki je zelo lahek in ga zato veter zlahka odnaša. Cvetni prah oljke je zelo droben in suh. Cvetovi oljke so drobni, beli, skoraj neopazni in brez posebnega vonja, saj ni treba, da z vonjem in velikostjo privlačijo čebele. Da oljka dobro cveti, je odvisno bodisi od sorte, kot tudi od vremenskih in gojitvenih pogojev. Stalno moramo ohranjati oljke v dobrem stanju, moramo pravilno obrezovati in gnojiti. Če je pred cvetenjem dolgotrajna suša, se lahko oplojevanje zmanjša. V skrajnem primeru moramo zalivati. Dobro je, če pred cvetenjem travo pod oljkami pokosimo, pod mladimi oljkami pa obdelamo. Trava namreč jemlje oljki vodo in hranilne snovi, ki so oljki v tem času še posebno potrebni. Približno teden pred cvetenjem je dobro, da pognojimo z dušikom. Na ta način povečamo oplojevanje oljk. Uporabimo približno 450 gramov amonijevega sulfata ali 200 gramov uree na srednje veliko rastlino. Za mlade, komaj posajene rastline uporabimo polovični odmerek. Namesto umetnih gnojil lahko uporabljamo tudi kokošji gnoj in druga gnojila, ki vsebujejo dušik. Namesto klasičnega gnojenja lahko opravimo listno gnojenje, pri katerem gnojilo raztopimo v vodi in z njim škropimo rastline. Na ta način rastlina sprejema hranilne snovi preko listnih rež in ne preko korenin, kot pri klasičnem gnojenju. To je hitreje in bolj učinkovito. Najboljši uspeh dosežemo, če škropimo v oblačnem in ne prevročem ali suhem vremenu. V takih okoliščinah so namreč listne reže bolj odprte. Ob suhem, vročem in sončnem vremenu pa se listne reže zaprejo, da ne bi rastlina izgubila preveč tekočine. Po škropljenju vsaj 6 ur ne sme deževati. Listno gnojimo z dušikom tudi v primeru dolgotrajnega deževja, ko dež preveč izpere dušik iz tal. Z listnim gnojenjem ukrepamo tudi po toči, če je bila pred cvetenjem dolgotrajna suša ali pa v primeru splošne oslabelosti drevesa. Najbolj pogosto uporabljamo ureo, ker je najbolj topljiva in poceni, v odmerku 30 gr na 10 litrov vode. Paziti moramo, da ne presežemo tega odstotka, saj je urea zelo koncentrirana in bi lahko povzročila ožige. Lahko uporabljamo tudi ostale pripravke na podlagi dušika. Listno gnojenje z dušikom je izreden ukrep za takojšnjo reakcijo. Gnojenje preko korenin ostaja še vedno glavno gnojenje v letu. Pred cvetenjem oljke je koristno tudi škropljenje z borom. Rahlo pomanjkanje bora nekoliko zniža oplojevanje in torej proizvodnjo plodov. V naših krajih je razširjeno rahlo pomanjkanje bora, saj je slednje povezano tudi z vsebnostjo kalcija v tleh. Znaki hujšega pomanjkanja bora so zmanjšan pridelek, porumenelost in posušitev končnega dela listov in pa končni listi, ki rastejo zelo blizu tako, da ustvarijo podobo roze-te. Ob še hujšem pomanjkanju listi odpadejo. Včasih opazimo tudi tipični znak t.i. »opičja glava«, zadnji del plodova se posuši in plod nekako spominja na glavo opice. Ob suši se znaki pomanjkanja bora še povečajo. Da točneje ugotovimo, ali v oljčniku primanjkuje bor, lahko opravimo listno analizo. To se izplača le v primeru večjih oljčnih površin. V manjših nasadih je vsekakor priporočljivo listno gnojenje v času, preden se odprejo cvetovi. V prodaji obstajajo razni pripravki, ki vsebujejo bor za listno gnojenje. Če pa je pomanjkanje kronično, kar lahko opazimo tudi s talno analizo, lahko vsake 2-3 leta klasično gnojimo z borom. Raztrosimo ga skupaj z drugimi gnojili in jih za kakih 10 cm globoko vdelamo v tla. SVETOVALNA SLUŽBA KMEČKE ZVEZE V SODELOVANJU Z ZKB Podaljšan rok za prispevek za zavarovanje vinogradov Agencija za izplačevanje v kmetijstvu (AGEA) je sporočila, da se rok za predstavitev vloge za pridobitev prispevka za delno kritje premije zavarovanja vinogradov podaljša do 31. maja 2013. Kmečka zveza vabi vinogradnike, da se poslužijo te ugodnosti, saj je višina prispevka za kritje premije do 80%, kar pomeni, da je v breme vinogradnika relativno nizka vsota. Možno je zavarovanje proti škodi po naravnih ujmah in vremenskih neprili-kah (toči, vetru, pozebi, ipd.). Glede na naše vremenske razmere je priporočljivo predvsem zavarovanje proti škodi po toči. Zdi se nam primerno poudariti, da je edina oblika pomoči pri zavarovanju vinograda proti škodi po toči v obliki omenjenega prispevka na premije. Izključena je namreč vsaka druga oblika odškodnine na morebitno nastalo škodo na pridelku vsled naravne ujme. To praktično pomeni, da kdor se ne zavaruje, ne bo v primeru škode po toči deležen nobene oblike pomoči. Za dodatne informacije so na razpolago uradi Kmečke zveze. Kmečka zveza prireja tečaje HACCP Kmečka zveza prireja sklop tečajev za osebe, ki so odgovorne za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil z aplicira-njem principov sistema HACCP. Po pravilniku EU št.852/2004 je Dežela z zakonom 21/2005 določila obveznosti za osebe, ki proizvajajo, pripravljajo, strežejo in prodajajo živila. Med slednje spadajo tudi upravitelji kmetij in družinski člani, ki jim pomagajo pri omenjenih opravilih. Problem zadeva, kot že navedeno, vsa gospodarstva, ki se v keterikoli obliki ukvarjajo z živili, zlasti pa osmičarske obrate in turistične kmetije. Upravitelj podjetja, ki je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje postopka HACCP, mora uspešno obiskovati 8-urni tečaj, ob koncu katerega prejme potrdilo o opravljenem tečaju. Po zakonu predvidena usposobljenost ima veljavnost petih let, nakar bo treba tečaj ponoviti. Tudi družinski sodelavci in osebe, ki pomagajo pri pripravi živil, morajo uspešno opraviti krajši tečaj s prilagojenim programom. V tem primeru je predviden 3-urni tečaj, ki pa ima veljavnost dveh let. Za odgovorne na podjetju za vzpostavitev postopkov HACCP bo naslednji tečaj 23., 28. in 29. maja. Za sodelavce in osebe, ki pomagajo na podjetju pa bo prvi tečaj v torek, 21. maja, drugi pa v torek 4. junija. Vsi tečaji bodo potekali od 18. do 21. ure v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se čimprej prijavijo v uradih Kmečke zveze ali po telefonu 040 362941. w Nedelja, 19. maja 2013 17 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Marquez s prvega mesta, Rossi šele 8. LE MANS - Španec Marc Marquez (Honda) bo današnjo dirko za VN Francije v Le Mansu (start ob 12.00), četrto preizkušnjo SP, začel s 1. startnega mesta v elitnem razredu motoGP. Na kvalifikacijah si je drugo izhodišče privozil svetovni prvak Lorenzo (Yamaha), tretji pa je bil Dovizioso (Ducati, na sliki ANSA). Rossi bo startal s 8. mesta. V razredu moto2 je bil v kvalifikacijah najhitrejši Japonec Nakagami (Kalex). Španec Vinales (KTM) bo začel s prvega mesta v najšibkejšem razredu moto3. kolesarstvo - Vreme nagaja Dirki po Italiji ] Sara Errani v Rimu brez finala RIM - Na teniškem turnirju serije WTA z nagradnim skladom 2,369 milijona ameriških dolarjev v Rimu so že znani finalisti. Serena Williams (v polfinalu je premagala Romunko Halepovo 6:3, 6:0) bo igrala proti Belorusinji Azarenkovi (6:0, 7:5 proti Sari Errani). Pri moških je Nadal je odpravil Čeha Tomaša Berdycha s 6:2 in 6:4, Federer pa je bil boljši od Francoza Paireja s 7:6 (5), 6:4. Nibali povečal prednost Zmagovalec Mauro Santambrogio, v ozadju »roza« Vincenzo Nibali ansa HOKEJ NA LEDU - SP Finale Švica-Švedska STOCKHOLM - Hokejisti Švice so finalisti svetovnega prvenstva elitne skupine v Stockholmu. V polfinalu so s 3:0 (0:0, 1:0, 2:0) premagali reprezentanco ZDA. V boju za zlato medaljo se bodo danes pomerili z domačini Švedi, ki so prav tako s 3:0 (1:0, 1:0, 1:0) premagali Finsko. Švicarji so tako že osvojili prvo medaljo po daljnem letu 1953, danes ob 20.30 pa bodo imeli priložnost, da srebro še oplemenitijo. Švica še nikoli ni osvojila naslova prvakov, Švedi pa bodo na domačem ledu lovili deveto zlato medaljo, prvo po letu 2006. V malem finalu se bosta ob 16. uri v dvorani Globe pomerila ZDA in Finska. APrimrski ~ dnevnik nogomet - B-liga Napredovala sta Verona in Sassuolo SASSUOLO - V zadnjem krogu B-lige je Sassuolo šele v sodnikovem dodatku premagal Livorno (1:0) in tako napredoval v Aligo. V prvi ligi bo prihodnje leto igrala tudi Verona, ki je igrala neodločeno 0:0 z Empoli-jem. V play-off so se tako uvrstili Livorno, Em-poli, Novara in Brescia, ki je z 2:0 premagala in prehitela Varese. Poleg Grosseta in Pro Ver-cellija sta v prvo poklicno divizijo izpadla (brez možnosti igranja play-outa) še Ascoli (po 7 sezonah B-lige) in Vicenza. A-LIGA - 38. krog: Sampdoria - Juventus 3:2 (Strelci: Edre b 31., De Silvestri v 57. in Icardi v 69. za Sampdorio, Quagliarella v 25. in Giaccherini v 91. za Juventus). Danes vse druge tekme zadnjega kroga (Inter - Udinese ob 20.45, v Trstu ob 20.45 Cagliari - Lazio). PORAZ KOPRA - V Sloveniji, predzadnji krog: Mura - Koper 3:0, Gorica - Triglav 0:0, Maribor - Celje 5:1, Olimpija - Aluminij 2:0, Velenje - Domžale 0:1. KOŠARKA - A1-liga, četrtfinale, peta tekma: Varese - Venezia 84:75 (4:1), Milano -Siena 82:67 (3:2). PRVAKI - Vaterpolisti Pro Recca so osmič zapored postali državni prvaki. V finalu so s 13:5 premagali Brescio. A2-LIGA: Como - Pallanuoto TS 8:7. ZABODLI SO GA - Nekdanjega srbskega košarkarskega zvezdnika Predraga Danilovica so po napadu s hudimi poškodbami prepeljali v beograjsko bolnišnico. Zdravstveno stanje Danilovica je že stabilno. Danilovi-ca, ki je predsednik beograjskega Partizana, so v restavraciji neznanci napadli z nožem. BARDONECCHIA - Italijanski kolesar Mauro Santambrogio (Vini FantiniSelle Italia) je zmagovalec 14. etape dirke po Italiji, ki so jo zaradi sneženja spremenili. Vincenzo Nibali (Astana) je v cilj prikolesaril tik za rojakom in mu kavalir-sko prepustil etapno zmago, saj je ohranil rožnato majico vodilnega kolesarja letošnjega Gira. Nibali je včeraj potrdil odlično formo, saj je še okrepil vodstvo: prvi izzivalec za prevzem skupnega vodstva Cadel Evans (BMC) končal etapo z zaostankom 33 sekund, kar pomeni, da Avstralec za Nibalijem v skupnem seštevku zaostaja že za 1:26 minute. Vodilni je prevzel še nekoliko večji naskok pred Uranom Uranom in Scarponijem, ki ga je mraz povsem izmučil, tako da je njegov nadaljnji nastop vprašljiv. Vreme letos precej nagaja kolesarjem na italijanski pentlji. Prireditelji so morali zaradi novih nevšečnosti na 14. etapi iz trase črtati vzpon na Sestriere, saj je v tamkajšnjih Alpah snežilo, na 2035 metrov visokem cilju je zapadlo pet centimetrov snega in več. Z ustreznimi obvozi so prireditelji današnjo 168 kilometrov dolgo preizkušnjo podaljšali na 181 kilometrov, cilj pa je ostal v Bardonecchii. V nevarnosti je tudi današnja 15. etapa. Najvišja točka letošnjega Gira, prelaz Galibier v Franciji 2642 m, ki naj bi bil hkrati tudi cilj, je trenutno ni prevozna. Izidi 14. etape: 1. M. Santambrogio (Ita/V. Fantini) 4:42:55, 2. V. Nibali (Ita/Astana) isti čas, 3. C. Alberto Betan-cur Gomez (Kol/AG2R ) + 0:09, 4. S. S. Gonzalez (Špa/Euskaltel) 0:26, 5. R. Uran Uran (Kol/Sky) 0:30, 6. C. Evans (Avs/BMC) 0:33, 7. D. Pozzovivo (Ita/AG2R); skupno: 1. V. Nibali (Ita/Astana) 57:20:52, 2. C. Evans (Avs/BMC) 1:26, 3. R. Uran Uran (Kol/Sky) 2:46, 4. M. Santambrogio (Ita/Fantini) 2:47, 5. M. Scarponi (Ita/Lampre) 3:53. Spinning Marathon na goriškem Travniku GORICA - Na goriškem Travniku se je včeraj zvrstil prvi dogodek športne manifestacije Let's Go Triathlon, ki bo vrhunec doživel čez en teden, ko bo mesto ob Soči gostilo triatlonsko sprint preizkušnjo. Na Travniku so včeraj popoldne (foto BUMBACA) vrteli pedale na spinning, neke vrste sobnih, kolesih. Spinning Marathon sta skupno organizirali goriška telovadnica Star bene in novogoriška Magma X. odbojka - Slovenski odbojkar Damir Kosmina pri Veroni v A1-ligi »Tu ne ostanem« Žejen igranja in zmag, nekoliko zaskrbljen zaradi pereče ekonomske krize in dokaj nezadovoljen z letošnjo sezono. Tako se nam je pred dnevi predstavil Da-mir Kosmina, slovenski odbojkar, ki je v zadnjih treh sezonah nastopal v A1-ligi v Veroni, tam pa nikakor noče ostati. Zdaj že razmišlja o A2-ligi ali o ekipi v B1-li-gi, kjer bi lahko okusil spet zmagoslavje: »Zelo rad bi sprejel ponudbo v B1-ligi, v kakovostni ekipi, ki bi se borila za napredovanje,« je priznal 29-letnik, ki resnih ponudb doslej še ni prejel, upa pa, da bo novega delodajalca dobil čim prej. Tudi v letošnji sezoni Kosmina ni dobil prave priložnosti v najvišji italijanski ligi. »Kljub obljubam trenerja, nisem igral. Kot v prejšnjih treh sezonah sem večinoma zamenjal podajalca na bloku, to pa je bilo tudi vse. Standardni korektor Gavotto je bil za trenerja nenadomestljiv. Tudi ob koncu prvenstva, ko je bilo že jasno, da se ne bomo uvrstili v play-off, nisem igral, saj mi je trener zaradi poškodbe blokerja spremenil igralno mesto. Tako sem na koncu treniral v vlogi blokerja in v tej vlogi odigral tudi nekaj tekem, med drugim dva niza proti Macerati,« je povedal Kosmina, ki s trenerskimi izbirami ni bil zadovoljen. Kosmina je letos vstopil v 33 nizih in dosegel 9 točk, najmanj v zadnjih treh sezonah, odkar igra v A1-ligi. V sezoni 2011/12 je vstopil v 75 nizih in zbral 11 točk (zaradi večjega števila ekip so odigrali v rednem delu 4 tekme več), v sezoni 2010/11 pa 40 nizov in dosegel 11 točk. Trener Bruno Bagnoli mu je sicer letos za vložen trud na treningih vedno čestital in bil z njegovim doprinosom zadovoljen, vendar opravičeval se je, ker ni igral: »Ponavlajal mi je, da me na igrišče ne pošlje zaradi različnih težav.« Nasploh so ekipo pestile številne poškodbe, tako da se cilji kluba sploh niso Damir Kosmina (desno) v družbi podajalca Marca Meonija, ki je letos igral manj, saj je trener Bagnoli zaupal mesto režiserja mlademu Avstralcu Harrisonu Peacocku uresničili. Verona je bila ob koncu prvenstva zadnja, pa čeprav so ekipo sestavili za uvrstitev na sredino lestvice. »Mislim, da sem kljub vsemu napredoval, saj sem vedno vestno treniral, igral pa sem malo. Kljub temu mislim, da sem za B1-ligo gotovo konkurenčen,« razmišlja visoki odbojkar, ki tačas razmišlja tudi o tem, da bi moral v Veroni ostati največ dve sezoni. Zaskrbljen je tudi zaradi pereče ekonomske krize, zaradi katere se veliko klubov odpoveduje ligam. Med drugim mu klub mora še izplačati več kot polovico obljubljene vsote. Če se bo Verona naslednjo sezono vpi- sala v prvenstvo (kaže, da se bo, saj je pred dnevi klop zaupala bivšemu reprezen-tantu Andreii Gianiju), mu bo moral klub izplačati vsaj del manjkajoče vsote, če se bo odpovedala nastopanju, pa plače morda ne bo prejel. Po koncu rednega dela prvenstva je Kosmina v Veroni treniral še nekaj tednov, zdaj pa vzdržuje formo pri Slogi Tabor. Veseli ga, da ima doma kakovostno ekipo, kjer lahko v družbi prijateljev še naprej trenira. O igranju v B2-ligi še ne razmišlja, zelo rad pa bi dobil ekipo v višji ligi bližje doma, vsaj v severni Italiji. Veronika Sossa 1B Nedelja, 19. maja 2013 ŠPORT LETOŠNJI KRASOVI NASPROTNIKI ZA DRŽAVNI POKAL, PLAY-OFF IN PLAY-OUT V play-offu nogometne D-lige se je od Krasove skupine C v drugi del uvrstil le veronski Virtus Vecomp, ki bo danes igral v gosteh proti ekipi Olginatese. V finale državnega pokala D-lige pa se je uvrstil Delta Porto Tolle, ki bo danes v Perugii igral proti ekipi Torre Neapolis. Delta Porto Tolle (na sliki KROMA na gostovanju v Repnu) se je v Krasovi skupini uvrstil na 1. mesto in je že napredoval v drugo poklicno divizijo. Tekmo bodo prenašali tudi po televiziji Rai Sport 2 ob 14.00. Danes se bo začel tudi play-out. V skupini C bo Sanvitese gostil Cereo, Giorgio-ne pa Montebelluno. TURNIR ZARJE USPEL V športnem centru Zarje v Bazovici (na sliki KROMA) je bilo včeraj živahno. Bazovsko športno društvo, ki letos praznuje 90 let obstoja, je organiziralo (v sodelovanju z ZSŠDI) mednarodni nogometni turnir v kategoriji cicibanov, na katerem je nastopilo osem ekip. Poleg domače Zarje so igrali še Mladost, San Giovanni, Koper, Tabor, Trieste Calcio, Breg in So-vodnje. Organizatorji so nagradili vse nogometaše. Zmagovalci (Trieste Calcio) pa so prejeli še pokal. / Rezultati naših ekip v realnem času Dobiš jih na www.primorski.eu ¡¡S ali tudi preko twitterja primorski_sport fl odbojka - Po porazu na povratni tekmi play-outa v Reani selitev v D-ligo Sloga Tabor izpadla Reana - Sloga Tabor 3:0 (25:20, 25:20, 25:13) Sloga Tabor: Antoni 7, Cettolo 1, Kante 5, Romano 4, Taučer 2, Žerjal 4, Rauber (libero), Fiorelli 0, Guštin 0, Milič 0, Trento 0. Trener: Peterlin Pot Sloge Tabor v C-ligi se je končala v Reani del Rojale, kjer je domača ekipa tudi drugič v play-outu premagala naše od-bojkarje in si tako priigrala napredovanje v C-ligo, od katere se slogaši poslavljajo. Pe-terlinovi varovanci so igrali veliko bolje kot pred tednom dni na Opčinah in so se v prvih dveh setih povsem enakovredno kosali z domačini. Ti so izredno forsirali servis (in jih veliko tudi zgrešili), dobri bili tako v polju kot na mreži, spodbujala pa jih je tudi izredno glasna publika, ki je napolnila domačo telovadnico in ustvarila res enkratno vzdušje, ki ga v teh ligah težko zasledimo. Slogaši so v drugem setu bili dalj časa tudi v vodstvu, v končnici tako prvega kot drugega niza pa so prišle na dan stare hibe ekipe: povsem naivne napake, zgrešen sprejem in upanje po boljšem izidu je splavalo po vodi. V tretjem setu pa so bili domačini odločno boljši, slo-gaši so popustili in Reana se je s svojimi navijači lahko veselila napredovanja v C-ligo. Trener Sloge Tabor Ivan Peterlin: »Priznati moram, da sem upal, da bomo po igranju play-outa obdržali C-ligo, vendar se je Reana izkazala za odlično ekipo, upam si trditi, da celo boljšo od marsikatere, ki je bila v C-ligi že letos. Izpad pa ne predstavlja nobene tragedije, mladi igralci so kljub neugodnemu rezultatu veliko napredovali, kar je za dolgoročno društveno politiko tudi najpomembneje.« odbojka na mivki - Deželna prvaka Jernej in Nejc Terpin na državni finale Nejc (levo) in Jernej Terpin s kolajnama in pokalom Potem ko sta pretekli teden dijaka Gregorčiča Nejc in Jernej Terpin osvojila goriški pokrajinski naslov na šolskem tekmovanju v odbojki na mivki, sta se včeraj okitila še z deželnim naslovom med naraščajniki. V Corde-nonsu, kjer je stekla deželna faza, sta se na najvišjo stopničko uvrstila brez izgubljenega niza. Deželni naslov jima daje tudi pravico do nastopa na državni fazi, ki bo od petka do nedelje v Manfredoniji. Za šolo Gregorčič bo to prvi nastop na državni fazi. Pravico do nastopa sta si pred leti zagotovili tudi dijakinji Mateja Petejan in Aleksija Antonič, ki pa sta se nato nastopu odpovedali. Nejc, dijak 1. razreda, in Jernej Terpin, dijak 3. razreda znanstvenega liceja - sicer druga bratranca in igralca Olympie - sta v kvalifikacijskem delu premagala dvojici šol Sello (Videm) in Kennedy (Pordenon), v polfi-nalu sta ponovno srečala par iz Vidma in ga spet premagala, v finalu pa sta bila s 15:4 in 15:11 boljša od dvojice šole Gregoletti iz Pordenona. nogomet - V Gorici mm vv • Narascajmki Juventine nabirajo izkušnje Juventina - Pro Romans Medea 0:4 (0:1) Juventina: Ferro, Wacher, Pljuč, Visintin, Barone, Komjanc, Tomadin (S. Antonini), Beltramini, Clancis, M. Antonini, Forchiassin. Trener: Ledri. Naraščajniki Juventine so morali v predzadnjem prvenstvenem krogu priznati premoč gostov. Ledrijevi varovanci se vsakič potrudijo, pozna pa se, da so premalo izkušeni. Enakovredno so se jim kosali le v prvem polčasu, nato pa so popustili. Naraščajniki Juventine bodo v zadnjem krogu goriškega prvenstva v sredo, 22. maja, ob 18. uri v Pierisu igrali proti domači ekipi. Okrog 120 učencev na športnem dnevu v Zgoniku Amaterski športni krožek Kras je pred dnevi organiziral tradicionalni športni dan za osnovnošolske otroke iz bližnje okolice. Približno 120 učencev osnovnih šol Avgusta Černigoja s Proseka, 1. maja 1945 in Lojzeta Ko-koravca - Gorazda iz zgoniške občine, Alojza Gradnika iz Repna in Alberta Sirka iz Križa se je pomerilo v štirih disciplinah, seštevek rezultatov pa je sestavil končno lestvico po razredih in spolu. Otroci so tekmovali v sprintu (30 m), skoku v daljino z mesta, metu kroglice in poligonu. ŠK Kras je organizator športega dne že od šolskega leta 1981/82, približno 20 let pa se tekmovanja udeležujejo učenci štirih osnovnih šol iz bližje okolice. Izidi: 1. razred deklice: 1. Karolina Škerk (Gradnik), 2. Jana Škerk (Sirk), 3. Harolin Hrovatič (Gradnik); dečki: 1. Niko Gregori (Gradnik), 2. Elias Pahor (Kokoravec Gorazd), 3. Emil Starc (Kokoravec Gorazd); 2. razred: deklice: 1. Isabel Cossutta (Sirk), 2. Milena Milič (Gradnik), 3. Ivana Blason (Čer-nigoj); dečki: 1. DEan Tence (Sirk), 2. Denis Emili (Černigoj), 3. Gregor So-sič (Sirk); 3. razred deklice: 1. Gaja Del Latte (Sirk), 2. Giada Corazza (Černigoj), 3. Veronika Suber (Gradnik); dečki: 1. Maksimilijan Rupel (Černigoj), 2. Liam Calabrese (Sirk), 3. Maks Škerk (1. maj 1945); 4. razred deklice: 1. Johanna Keschbaumer (Černigoj), 2. Sara Tenze (Sirk), 3. Caterina Sedmak (Černigoj); dečki: 1. Enrico Slavich (Gradnik), 2. Nicholas Taucer (Černigoj), 3. Martin Pisani (Gradnik); 5. razred deklice: 1. Martina Stergonšek (Sirk), 2. Anna Ciuch (Černigoj), 3. Naomi Skerk (Gradnik); dečki: 1. Tarek Nelson (Sirk), 2. Samo Tomasetig (Černigoj), 3. Matija Pipan (Gradnik). □ Obvestila IGRALCI SOKOLA obveščajo, da zaradi slabih vremenskih napovedi odpade današnji pik-nik na društvenem igrišču v Nabrežini. ASD CHEERDANCE MILLENIUM prireja Zaključno prireditev v okviru 10. obletnice društva, ki bo danes, v nedeljo, 19. maja, ob 18.30 v občinski telovadnici v Zgoniku. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 14. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ul. 109, 18. redni volilni občni zbor. ZSŠDI vabi na sejo smučarske komisije, ki bo v četrtek, 23. maja, v Križu, v domu A. Sirka ob 20.30. AŠZ SLOGA IN AŠD SLOGA TABOR vabita na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 27. maja ob 20.00 v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Dnevni red: izvolitev predsedstva, tajniška poročila, poročilo nadzornega odbora, odobritev dokumentov, nagrajevanje najboljših, volitve novega odbora. JK ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa open bic in FIV 555. Tečaja potekata od ponedeljka do petka od 13.00 do 18.00 ure: prvi od 17. do 21. junija; drugi od 1. do 5. julija; tretji od 15. do 19. julija; četrti od 29. junija do 2, avgusta. Število mest je omejeno. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858, e-mail:info@yccupa.org.org in na spletni strani www.yccupa.org. JK ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih. Tečaji so namenjeni osnovnošolcem, ki znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00: prvi od 10. do 21. junija; drugi od 24. junija do 5. julija, tretji od 8. do 19. julija in četrti od 22. julija do 2. avgusta. Število mest je omejeno. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858, e-mail:info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od 10. do 28. junija ciklus začetniških in nadaljevalnih tečajev za osnovno in srednješolce. Informacije in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) ali na tenisgaja@yahoo.it. AŠD MLADINA - Rolkarska sekcija vabi na predstavitev rolkarske panoge vse otroke, ki si želijo združiti šport z zabavo in naravo. Pričakujemo vas vsak torek ob 17. uri pri restavraciji Pettirosso v Križu. Za informacije pokličite na tel. št.: 3474742793. AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 2001 in mlajši) od ponedeljka, 17., do srede 26. junija. Informacije in prijave na mail: sloga.info@gmail.com ali na ZSŠDI (040-635627 - urnik: 8.00 - 14.00) do petka, 31. maja. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata, od 10. junija do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta starosti. Informacije: v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih od 9.00 do 12.00 ter ob sredah in petkih od 18.00 do 20.00; tel. 040422696, e-mail: info@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsirena.it AŠD SK BRDINA organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih v sedežu društva, Repentaborska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije: Vanja 335-5476663. ŠD SOVODNJE organizira mladinski nogometni kamp 2013 na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 10.6. do 14.6. od 08.30 do 12.30. Prijavnina znaša 40,00 EUR in se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje opremo za treniranje (majico in kratke hlače) z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.1999 do l.2008. Prijave do torka 4.6. Informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 00393283674301 (Rudi Devetak), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039 - 3346691042 (Edi Pavletič), 0039-3280680499 (Simon Feri), 0039 -3272354383 (Luka Cijan), 00386 - 40607320 (Rok Černe). AŠD SOVODNJE - vabi na Festival nogometa 2013, ki bo na nogometnem igrišču v Sovodnjah v soboto 8. junija 2013 ob 17.30 uri. S sloganom: »stopimo na igrišče vsi skupaj«, vabimo vse igralce, njihove družinske člane in simpatizerje vseh generacij našega društva, da skupaj počastimo uspešno letošnjo sezono. Po odigranih revijalnih tekmah sledi skupno druženje. / ŠPORT Nedelja, 19. maja 2013 19 košarka - Polfinale play-offa deželne C-lige Breg - Bor 1:0 V polni telovadnici, ki je skoraj pokala po šivih, so bili brežani s skupinsko igro boljši - Na koncu se je poškodoval M. Grimaldi (Breg) Breg - Bor Radenska 84:74 (24:26, 44:40, 59:58) Breg: Gori 13 (0:2, 2:9, 3:8), Kos 18 (4:6, 4:9, 2:5), A. Grimaldi 15 (1:2, 7:14, -), M. Grimaldi 12 (4:5, 4:9, 0:1), Cigliani 8 (-, 1:6, 2:5), Ferfoglia 15 (8:8, 2:3, 1:2), Se-mec 3 (1:2, 1:2, -), n.v. Schillani, Gelleni, Sternad, Nadlišek, Mattiassich. PON: A. Grimaldi. Trener: Kladnik. Bor: Bole 12 (-, 3:5, 2:3,), Madonia 4 (0:2, 2:3, 0:2),Crevatin 3 (0:2, 2:3, 0:2), Meden 15 (0:2, 6:10, 1:7), Contento 2 (-, 1:1, -), Babich 4 (4:4, 0:1, 0:3), Sosič 4 (2:2, 1:1, 0:2), Zivic 28 (8:12, 7:17, 2:2), Fumarola 2 (-, 1:3, 0:2), n.v. Favretto in Pertot. PON: Babich. Trener: Popovič. Breg je na prvem polfinalnem srečanju končnice deželne C-lige po izenačeni in dopadljivi tekmi pred nabito polno dvorano osvojil prvo zmago, kar pa mu daje le prednost, vendar nikakor ne gotovosti za napredovanje v finale. Bor Radenska seveda še ni vrgel puške v koruzo in hoče pred domačimi gledalci izsiliti tretjo tekmo. Ve se, da je na derbijih vse mogoče. Breg si je zmago priigral šele v drugem delu, predvsem po zaslugi skupinske igre, ki je svoje sadove obrodila tako v napadu kot v obrambi, medtem ko je Borova igra slonela vse preveč na igri posameznika - Zivica -, ki na koncu sam vse odgovornosti enostavno ni mogel zdržati. Njegova premoč je bila očitna na začetku srečanja, ko je Bor tudi povedel na največ sedem točk (26:33), »njegovih« 20 točk pa to še potrjuje (v drugem delu jih je dodal »le« osem). Izenačenost prvega dela srečanja, v kateri sta ekipi igrali skoraj frenetično, je prekinil Kristjan Ferfoglia, ki je s trojko na koncu drugega dela izenačil (38:38) in nato še povedel (44:40). košarka - U19 Dom boljši od Bora, jutri za prvo mesto Dom Mark - Bor 71:56 (15:16, 36:30, 53:44) Dom Mark: Coz 2, Zera, Franzo-ni 9, Zavadlav 12, Bogaro 2, Termini 2, Abrami 12, Bensa 4, Antonello L. 21, Antonello M. 2, Peteani 4, Mattiussi 1. Trenerja: Zavrtanik in Dellisanti. Bor: Ferluga 4, Kocijančič 13, De Luisa 2, Gruden 1, Mandič 2, Vittori 17, Faiman 5, Ianche 12, Albanese nv, Buzzi. Trenerja: Faraglia in Sancin. Domovci so osvojili tudi povratni derbi z Borom, tako da bo zadnji krog, jutri, odločal o končnem položaju na lestvici. V primeru zmage proti Ronkam, bi se rdeči namreč uvrstili na prvo mesto, drugače pa bodo drugi. Če pa se povrnemo k derbiju, lahko mirno rečemo, da je bila prva četrtina v rokah Bora, saj je s srčno igro prišel v vodstvo. Domovci so nato odgovorili v drugih desetih minutah in ob koncu polčasa je vse kazalo na izenačeno nadaljevanje. Domači pa so na začetku tretje četrtine dobro izkoristili prednost domačega igrišča in takoj poved-li s trinajstimi točkami naskoka. Kocijančič in soigralci so nato reagirali in se v zadnji četrtini približali na šest točk zaostanka, tedaj pa jim je zmanjkalo moči za preobrat, tako da so do-movci ponovno vzpostavili nekoliko višje vodstvo in do konca upravljali rezultat. Po lepem derbiju si zaslužita pohvalo Franzoni pri Domu za odlično obrambo, med igralci Bora pa bi pohvalili Vittorija, ki je v napadu zadel kar pet trojk. (av) Vzpostavljeni ritem je Breg ohranil tudi po odmoru, ko se je izkazal s skupinsko igro in z razpoloženim Gorijem povedel z desetimi točkami (58:48). Takrat sta osebna in tehnična napaka Brega omogočili Boru pravo reakcijo, dvojica Meden-Zivic sta z delnim izidom 1:10 spet odprla tekmo (59:58). Reakcija pa je bila bolj navidezna, saj je Bor ostal v napadu brez idej, Breg -čeprav v zadnjih petih minutah ni mogel več računati na poškodovanega Marca Grimaldija, dotlej zanesljivega pod košem - pa je energično nadaljeval in z bolj raznoliko igro spet povedel (73:64). Ko je Bor s Sosičem in Babichem le dobil pot do koša, pa je bilo za preobrat že prepozno. Breg je namreč s prostimi meti le potrdil priigrano prednost. Trener Bora Radnske Boban Popovič: Breg je zasluženo zmagal, saj tokrat nismo bili razpoloženi v napadu. Igralec Bora Radenske Miran Bole: Popustili smo na mentalnem nivoju, ne- kajkrat smo tudi nadoknadili visok zaostanek, na koncu pa smo občutili morda nekaj treme. Oni so najbrž tehnično boljši, mi pa bi morali izkoristiti bolje naše fizične značilnosti. Igralec Brega Kristjan Ferfoglia: Kot na pravih derbijih je bilo izenačeno do konca. Nam je šlo lažje, tokrat predvsem pri metu, na trenutke smo uspešno zaustavili tudi Zivica, okrog katerega se večinoma vrti igra Bora, in na koncu je bil rezultat na dlani. Pričakujem spet trdo tekmo, vsekakor pa smo na Stadionu 1. maju že zmagali. Trener Brega Klemen Kladnik: Pričakoval sem tako tekmo. Na začetku smo Boru dopustili preveč, nato pa smo strnili obrambo in steklo je tudi v napadu. Zmago smo si zaslužili, vendar to še nič ne pomeni. V petek bo povsem druga zgodba. (V.S.) Ostali izid: San Daniele - UBC 71:64. Marco Grimaldi se je kot kaže huje poškodoval v 35. minuti. Na sliki zgoraj Kristjan Ferfoglia (Breg) in Diego Zivic (Bor). Veselje navijačev Brega v polni dolinski telovadnici in čestitke pomožnega trenerja Bora Borisa Vascotta trenerju Brega Klemnu Kladniku kroma TROFEJA MINIBASKET ZSŠDI Sveže, zabavno, živo in raznoliko Skoraj sto najmlajših košarkarjev vseh slovenskih društev v Italiji se je včeraj popoldne zbralo v Dolini, kjer je zaživel pravi košarkarski maraton. Ob tekmah so vaditelji program popestrili še s spretnostnimi štafetami v teku, metu in dvokoraku. Režiserja Trofeje ZŠSDI, ki je stalnica ob koncu sezone, Erik Piccini in Marko Švab sta želela čim bolj dinamičen in raznolik popoldan, zato sta letos uvedla krajše, sprint tekme. V telovadnici so najmlajši igrali na dveh manjših igriščih tri proti tri po štiri minute, na zunanjem igrišču pa so igrali po šest minut štiri proti štiri. Tak sistem je omogočal vsem igralcem veliko igranja in zabave. Košarkarske prvine so nato mali košarkarji pokazali še v štafetnih igrah, ki pa niso potekale ločeno po klubih, ampak v mešanih skupinah, tako da je bilo tekmovanje tudi priložnost spoznavanja novih prijateljev. Polnoštevilno so nastopale skupine minibasketa Bora, Brega, Doma, Polet/Konotovela in Sokola, ki so jih spremljali vaditelji in pomočniki. Ves popoldan so se na tribunah tekme in igre ogledali tudi številni starši. Gostitelj klub Breg je vse košarkarje odlično sprejel, ob koncu jim je pripravil tudi zakusko. (V.S.) Domači šport Danes Nedelja, 19. maja 2013 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA (play-off) - 16.30 v Fagagni: Pro Fagagna - Juventina 2. AMATERSKA LIGA (play-out) - 16.30 v Vilešu: Villesse - Primorje NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Cormonese NAJMLAJŠI - 10.30 v Štandrežu: Juventina -Azzurra; 10.30 v Tržiču, Ul. 1. maja: Aris - Sovodnje NAVIJAŠTVO CHEERDANCE MILLENIUM - 18.30 v telovadnici v Zgoniku: zaključna prireditev ob 10-letnici TENIS D3-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja B - Ferriera Servola B; 9.00 v Ribiškem naselju: San Marco B - Gaja A Jutri Ponedeljek, 20. maja 2013 NOGOMET VESNA CUP (polfinale) - 20.30 v Križu: Vesna -Sovodnje JUTRI PO TV KOPER OB 18.00 Športel o goriškem Domu in Jadranu U19 Vse besede, ki bodo tokrat izrečene v oddaji Športel bodo šle skozi koš. Na »koš« bodo metali: Andrej Vremec, ki se v zadnjih sezonah trudi, da vnese svežega kisika košarki pri ŠZ Dom, predsednik goriškega društva Luka Bresciani in uspešni trener državnih finalistov ekipe Jadran U19 Dean Oberdan.Točno ob 18.00 bodo po TV Koper Capodistria na sporedu tudi prispevki tekme košarkarjev U19 med Domom in Borom, končnice prvenstva deželne C-lige,v kateri sta se srečala Breg in Bor, poslovilne tekme Jadrana v državnem finalu U19 in zaključno prireditev AŠD Cheerdance Millenium v Zgoniku. 20 Nedelja, 19. maja 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.35 A sua immagine 12.20 Linea Verde 13.3016.30, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in - L'Arena 16.35 Show: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nad.: Un medico in famiglia Rai Due ^ Rai Tre 7.10 Film.: Romanzo d'amore 8.45 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Testimoni del tempo 13.25 Passepartout 14.00 Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 ora B NedeIja, 19. maja Rete 4, ob G2.35 ler) 17.10 Film: Fermati, o mamma spara! (kom.) 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.35 Nad.: Tierra de Lobos 23.40 Film: Boogie nights (kom.) nik 14.05 Kronika 14.40 Film: L'uomo ombra (pust.) 16.25 Nan.: The District 17.55 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.30 Film: La casa degli spiriti (dram.) 5 Canale S ^ Tele 4 7.00 Risanke 9.40 New Art Attack 10.00 Maša 11.00 A come Avventura 11.30 Aktualno: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Quelli che aspettano 15.40 Quelli che 17.20 Tornado - La furia del cielo 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 1.00 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 22.35 La Domenica Sportiva 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 9.40 Ciak Junior 10.30 Dok.: La vita dei mammiferi 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Serija: Anna e i cinque 16.30 Nad.: Come un delfino 18.50 Kviz: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la Domenica b "1 21.30 FiIm: II mistero deIIe pagine perdute (akc., i. N. Cage) 0.10 Film: Ne-mico al mio fianco O Italia 1 7.40 17.00 Risanke 10.45 Motociklizem: Moto3, VN Francije, prenos dirke 12.00 Dnevnik 12.15 Motociklizem: Moto2, VN Francije, prenos dirke 13.10 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 15.05 Kolesarstvo: Giro d'ltalia 2013, prenos 15. etape (Cesana Torinese -Col Du Galibier) 18.10 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Che tempo che fa 21.30 Report 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Gazebo u Rete 4 7.10 Super partes 8.25 Nan.: Vita da strega 9.00 Dok.: BBC Knowledge 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.00 Ricette all'italiana 13.45 14.40 Nad.: Tierra de Lobos - Speciale 14.00 Dnevnik 14.45 Film: Coma profondo (tri- 14.00 Motociklizem: MotoGp, VN Francije, prenos dirke 15.00 Fuori giri 15.50 Internazionali d'ltalia, BNL Roma 18.30 Dnevnik 19.00 Nad.: Cosi fan tutte 19.20 Film: Baby birba - Un giorno di liberta 21.25 Le iene show La 7 LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 Fuori di gusto 12.00 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.301 menu di Benedetta 13.30 Dnev- VREDNO OGLEDA Dogville Danska, Finska, Nemčija, Italija 2003 Režija: Lars Von Trier Igrajo: Nicole Kidman, Stellan Skars-gard in Paul Bettany Prvi del zajetne režiserjeve trilogije, posvečene ZDA - deželi priložnosti - pripoveduje o mestecu, v katerega pelje samo ena cesta. Po strelu, ki ga zaslišijo tudi v daljavi, se vanj zateče mlada in prestrašena ženska Grace. Očarljiva svetlolaska beži pred mafijo in pridigar Tom, na katerega naleti med svojim begom, ji ponudi skrivališče. O njeni usodi pa bodo morali odločati vsi prebivalci Dogvilla, saj si Tom ne more privoščiti, da bi ji nudil zatočišča, ne da bi se pred tem posvetoval tudi z ostalimi. Danski režiser je z Dogvillom spet spojil približal gledališče filmu in spojil obe umetnosti v eno. Izmišljeno mestece je v filmu nakazano le bežno, z belimi, narisanimi črtami. Prostori v katerih se dogaja večina zgodbe, pa so strahovito prazni in zapolnjeni samo z najnujnejšimi predmeti. 6.00 Voci in piazza 12.30 Qui studio a voi stadio 18.00 Ricette di Giorgia 18.10 Tanta salute 18.50 Nogomet 23.00 Dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.00 Risanke 10.15 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.40 Sledi 11.15 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! 14.50 Domači ansambli 15.10 Film: Na klancu (Slo.) 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Nan.: Georges Feydeau - Vesele zgodbe iz zakonskega življenja 18.15 Legende velikega in malega ekrana 18.50 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Kdo si upa na večerjo? 21.00 Dok. film: Divji 22.00 Dok. serija: Na poti 22.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Nad.: Polje krvi (t Slovenija 2 6.55 Skozi čas 7.35 Globus 8.10 Alpe-Do-nava-Jadran 8.40 Turbulenca 9.10 Glasbena matineja 12.00 19.15 Žogarija 12.30 18.50 Rad igram nogomet 12.55 Nogomet - evropska liga: Chelsea : Benfica, finale, posnetek 15.00 Pesem Evrovizije 2013, posnetek izbora 18.20 Kolesarstvo - dirka okoli Slovenije, reportaža 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nad.: Mali širni svet 20.55 Dok. feljton: Ivan Hribar - župan za vse čase 21.25 Dok. odd.: Crulic - posmrtna pot domov 22.40 Dok. film: Benjamin (t Slovenija 3 6.05 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 14.50, 18.15 Tedenski pregled 7.20 11.15, 15.55 Svet v besedi in sliki 9.20 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 16.10 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.15 Tednik 14.45 „Q" 15.30 Mediteran 16.00 X-Festival 17.00 Potopisi 17.25 Le parole piu belle 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.15 Šport 22.30 Koncert 23.00 VII Festival corale 23.45 Koncert: Slowind Tv Primorka pop pop TV A Kanal A 8.00 Naj posnetki z interneta 8.20 Film: Super zvezda 9.50 ŠKL 10.55 Astro Tv 12.00 Motociklizem: MotoGp, VN Francije, prenos dirke 15.20 Film: Usodni nagon 17.00 Serija: Zakladi s podstrešja 18.00 Volan 18.45 Serija: Igrače za velike 19.25 Pazi, kamera! 20.00 Film: Mreža (i. S BuIIock) 22.10 Nad.: Budva na morski peni 23.30 Film: Kralji south beacha 15.0017.00 Tv prodajno okno 15.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 16.00 Žogarija v Piranu 16.30 Pregled leta - maj 2012 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 23.00 Tedenski pregled 20.00 Med nami 21.00 Na cesti z motorjem - Varno! 21.30 Na kavi z Giannijem 22.00 Mozaik za gluhe in naglušne 23.30 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.25 Serija: Igra laži 11.20 Dok. serija: Jamie - obroki v pol ure 11.55 Serija: Zvezda dizajna 13.00 Film: tatica diamantov 14.45 Nan: Castle 15.40 Film: Nekoč in danes 17.35 Nan.: Zabeljeno po ameriško 18.15 Dok. serija: Ana kuha 18.55 24UR -novice 20.00 Slovenija ima talent 22.05 Film: Glasba iz druge sobe 0.05 Film: Hiša demonov RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Na-povednik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; ).00 Verska odd.; 9.30 Klasična glasba; 10.00 Slovenija v 15 pogledih; 11.00 Observatorij; 11.35 Playlist; 12.00, 20.00 Fejiz Files; 12.30 Dnevnik; 13.00 Veterinarica; 14.00 Za eno uro radia; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Dnevnik, šport; 20.30 Med nami rečeno v glasbi; 21.30 Melodična Apulija; 22.00 Extra; 23.00 Pic-Nic Electronique SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost: Andrej Perko; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Mali športnik; 15.30 DIO; 16.00 Odbojka fi-nale;18.00 Morda niste vedeli; 18.10 Rokomet Islandija: Slovenija; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstru-mentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Čas pred vami je pravi za ljubezenske pustolovščine. Teden bo živahen in poln druženja s prijatelji, zaradi česar boste morda čutili pomanjkanje energije za delo v službi. m^l BIK 21.4.-20.5.: Do svojih bližnjih boste preveč kritični, kar vam lahko zamerijo. Pikolovstvo vam bo delalo težave tudi na delovnem mestu, kjer boste nadzorovali delo vsega kolektiva. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ob stikih z neznanci bodite bolj prijazni. Z nasmehom poskušajte komu polepšati dan. Kritika na račun vašega dela se bo pojavljala ves teden, kar vam ne bo niti malo ustrezalo. RAK 22.6.-22.7.: Vaša energi-«« ja bo v prihodnjih dneh močno izstopala. Mars vas bo navdal z drznostjo in pogumom, ki ga boste pokazali v spopadanju z obveznostmi na delovnem mestu. y^ LEV 23.7.-23.8.: Odlično po-(^^r čutje se bo kazalo v dodatni motivaciji pri opravljanju dela. Zelo boste optimistični in včasih celo naivni, kar lahko nekateri ljudje izrabijo. Zdravje: dobro. DEVICA 24.8.-22.9.: Vaša ču-^^ stvena inteligenca bo v prihodnjem tednu visoka. Zato vam bo uspelo rešiti nekaj težav, ki so se v preteklih dneh pojavile v odnosu s partnerjem. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Po- ^ ^ nudila se vam bo priložnost, da osebi, ki vam je blizu, zaupate o težavi iz preteklosti. Ta vam je doslej povzročala preveč skrbi. Čas je, da se soočite s strahovi. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Vezani škorpijoni bodite pripravljeni na verbalni napad partnerja, ki se mu vaš odnos ne zdi primeren. Z dialogom poiščite kompromis in mu zaupajte svojo plat zgodbe. STRELEC 23.11.-21.12.: Nova poslovna ideja vam lahko odpre vrata pri ustvarjanju kariere. Bodite samozavestni in se ne pustite zavesti na videz mikavnim ponudbam. Zdravje: pazite na prehrano. KOZOROG 22.12.-20.1.: V službi se boste sprli z nekim sodelavcem. Vzrok prepira je lahko vaša samovolja, ki vas bo popolnoma onesposobila za timsko delo. V ljubezni si boste zaželeli novosti. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V vaše življenje bo vstopila oseba, s katero se boste odlično razumeli že na prvem srečanju. Poskušajte pokazati pravi obraz in se ne skrivajte za ideali, ki jih zasledujete. RIBI 20.2.-20.3.: Pazite se zlobnih jezikov, ki vam bodo delali težave. Bodite prepričani vase in ne dovolite, da bi vam nesramno obrekovanje vzelo samozavest. Ljubezen: dobro! / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 19. maja 2013 21 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nad.: Il commissario Montal-bano 23.15 Porta a Porta V^ Rai Due ^ Rai Tre 21.10 Film: Se solo fosse vero (kom., ZDA, '05, i. R. Witherspoon) O Italia 1 7.00 Nan.: Zeke e Luther 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nan.: Una mamma per ami-ca 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Sport mediaset 13.40 Simpsonovi 14.35 Nan.: What's my destiny dragon ball 15.00 Nan.: Naru-to 15.25 Nan.: Lupin 16.05 Nad.: Smallvil-le 17.50 Nan.: The middle 18.15 Nan.: Life Bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI -New York 21.10 Nan.: Arrow 23.00 Nan.: Nikita La 7 6.40 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 9.15 Nan.: Seltz 9.30 Rubrika: Protestantesimo 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Detto fatto 16.10 Nad.: Senza traccia 17.45 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal minds 23.40 Made in Sud LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: Coffe break 11.00 Rubrika: L' aria che tira 12.2518.45 Rubrika: I menu di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nan.: Diane- uno sbirro in famiglia 17.10 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita 23.45 Omnibus notte ^ Tele 4 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 9.00 Agora - Brontolo 10.00 La storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo, sledita Tgr LIS in Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: Lassie 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Celi, mio marito! 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Pappa e Ciccia 22.55 I Dieci Comandamenti u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.10 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Nan.: My life 16.45 Nad.: Suor Therese 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna -Il Quotidiano 21.10 Quinta colonna 23.55 Film: Kiss kiss, bang bang 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.05 Show: Ami-ci di Maria (v. M. De Filippi) 16.50 Pome-riggio cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-solvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 12.45 Musa Tv 13.00 Ricet-te di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Il caffe dello sport 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta It Slovenija 1 6.25 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 7.00 Dobro jutro 10.1515.40, 18.30 Risanke in risane nanizanke 11.05 Dok.: Megabiti energije 11.25 Potepanja 12.05 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.05 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.30 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura z Bernardo 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Opus 23.35 Knjiga mene briga (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 8.55 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 14.40 19.00, 22.50 Odd.: Točka 15.45 Na lepše 16.10 Dok. film: Divji 17.05 Kaj govoriš? 17.20 Prava ideja! 17.50 Dober dan, Koroška! 18.00 Prava ideja! 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Nad.: Dediščina Evrope 20.50 Nan.: Inšpektor Banks 22.25 Razred (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55 Sporočamo 6.25 Poslanski premislek 6.35 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 15.30, 17.25 Poročila 9.05 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.30 10.30 Poročila 9.40 Tedenski izbor 11.25 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 19.00 Dnevnik 13.55 Evropski pre- mislek 17.10 Tedenski napovednik 17.50 19.30 Kronika 18.40 21.25 Beseda volilcev 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 22.50 Danes, izbor 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Koncert: Slowind 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 22.40 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 19.30 Dok.: Italija 20.00 Me-diteran 20.30 Artevisione 21.00 „Meridia-ni" 22.15 Kino premiere 23.30 Presek Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Znanstveni večer 21.00 Na kavi z Giannijem 21.30 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 22.00 Glasbeni večer pop Pop TV 7.25 Nad.: Biser 9.05 10.10,11.35 Tv Prodaja 9.20 18.05 Nad.: Larina izbira 10.40 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Igra laži 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Pod eno streho 15.00 Nan.: Peklenske mačke 15.55 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Nan.: Čista desetka 21.00 Film: Stare sablje 2 (kom., ZDA, '95) 22.00 24UR - zvečer 23.25 Nan.: Agenta pod krinko Kanal A 6.00 16.30, 18.00, 19.45 Svet 6.30 Odd.: Igrače za velike 6.55 Risanke 8.30 Nan.: Fra-sier 8.55 Nan.: Will in Grace 9.25 16.35 Nan.: Dva moža in pol 9.55 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 13.45 Nan.: Frasier 14.15 Nan.: Ji-mova družina 14.45 Film: Aussie in Ted 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Umor v Beli hiši 22.00 Film: Običajni gršnik 23.45 Nad.: Spartak - Kri in pesek RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Kolar: Iqball hotel - 12. nad.; 18.00 Zvonka Zu-panič Slavec - Z očmi zdravnice; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Pri- ims Ponedeljek, 20. maja Iris, ob 21.05 VREDNO OGLEDA The pledge ZDA 2001 Režija: Sean Penn Igrajo: Jack Nicholson, R Wright Penn in Hellen Mirren Jerry Black, detektiv, na dan upokojitve odloči, da se posveti primeru posilstva in umora osemletne deklice. Zaupajo mu tudi neljubo nalogo, da sporoči tragično novico dekličinim staršem. Pretreseni materi priseže da bo našel morilca. Policija takoj osumi zaostalega Indijanca, ki so ga videli na prizorišča umora, a ko se ta samomori, se primer zapre. Jerry pa si ne da miru. Nekaj mu pravi, da je umor priznal nedolžnež in da je pravi morilec nekje na prostosti. S pomočjo računalnika izve za še druge podobne primere in ugotovi vzorec: žrtev je vedno svetlolasa deklica v rdeči oblekici... Scenarij filma je nastal po romanu švicarskega dramatika in avtorja krimi-nalk Friedricha Duerrenmatta iz leta 1958, dogajanje pa iz Evrope prestavljeno v Ameriko. morski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metalmorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.35 Šport: Bubbling; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 9.00 Športna oddaja - R. Orto; 9.30 Zgodbe o človeških dvonožcih; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 20.00 My radio;16.00 Pome-riggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 23.00 Osservatorio. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Razmerja; 12.30 Naval smeha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 19. maja 2013 ITALIJA, SVET / rim - Manifestacija sindikata Fiom-CGIL »Najprej delo!« »Ne moremo več čakati!«- Prisotni Vendola, Barca, Cofferati, Rodota, odsotno vodstvo Demokratske stranke - Tajnik sindikata Landini: Osamljenost delavcev dramatična RIM - Demonstracija za delo sindikata kovinarjev Fiom z naslovom Ne moremo več čakati! je včeraj privabila na rimske ulice več desettisoč ljudi. Po oceni organizatorjev naj bi jih bilo kakih sto tisoč. Večina je bila kovinarjev in drugih delavcev, pa tudi ljudi, ki so ostali brez dela; mnogo je bilo mladih. V sprevodu je korakal tudi Nichi Vendola z generalnim štabom stranke Sel, nekdanji premierski kandidat levice Antonio Ingroia, nekaj je bilo tudi predstavnikov Gibanja 5 zvezd. Izostali pa so vodilni predstavniki Demokratske stranke. Prav njihova odsotnost je najbolj bila v oči organizatorje. Prisoten je bil sicer nekdanji minister Fabrizio Barca, pa Matteo Orfini, predstavnik tako imenovanih »mladih Turkov«, in evroposlanec Sergio Cofferati. »Pričakoval sem, da bodo prisotni tudi predstavniki moje stranke,« je omenil tajnik sindikata Fiom-CGIL Maurizio Landini. Vodja poslanske skupine Demokratske stranke Roberto Spe-ranza mu je večer prej telefonsko sporočil, da se ne more udeležiti sprevoda, a da mu bo poslal sporočilo. Vendola se je pikro obregnil ob odsotnost Demokratske stranke. »Epifani-ju ne morem nič svetovati. Pravim le, da sem levičar; če se ne udeležim sprevoda Fiom, kam naj sploh grem?« Vendola računa, da bo z Barco in Landinijem »zgradil veliko koalicijo za delo.« Takole jo je »opravičil«: »Osamljenost delavcev in delavk je dramatična. Ljudje izgubijo delo in so tako obupani, da se celo odrečejo življenju. Delo je glavni, največji problem v Italiji, vse ostalo so prazne marnje,« je ocenil Vendola. Landini je pridal svoje: »Vlada se sedaj ukvarja z davkom na nepremičnine Imu. Ta davek je bil slabo zasnovan, a ne gre ga ukiniti za vse. Za lastnike velikih imetij ga je treba obdržati.« Landini si prizadeva za druge prioritete: davka na dodano vrednost ne gre dvigovati, odvisno delo mora biti deležno davčnih olajšav. Pač pa je treba obdavčiti velika premoženja in finančne rente. Na odru je govoril tudi Stefano Ro-dota. »Mnogokrat smo slišali besedo žrtve. A sprašujem se: zakaj? in za koga? Ali lahko žrtvujemo pravice in smatramo za edino veljaven zakon to, ki nam ga vsiljuje tržišče?« Na manifestaciji: desno tajnik sindikata Fiom-CGIL Maurizio Landini, levo Gino Strada ansa vatikan - Papež sprejel nemško kanclerko Pogovor o veri, gospodarstvu in nadzoru nad finančnimi trgi VATIKAN - Papež Frančišek je na zasebni avdienci v Vatikanu sprejel nemško kanclerko Angelo Merkel. V nekaj več kot 45-minutnem pogovoru sta se poglavar Rimskokatoliške cerkve in nemška protestantska kanclerka dotaknila vprašanj vere, globalizacije in vloge Evrope v svetu, pa tudi gospodarskih vprašanj. Merklova je po pogovoru poudarila, da je ključna stvar nadzor nad finančnimi trgi. »Gospodarstvo obstaja zato, da služi človeku,« je dejala. Krize po njenem mnenju razpihuje tudi pomanjkanje socialnih usmeritev. Papež je pred dvema dnevoma kritiziral »tiranijo« finančnih trgov in se zavzel za etične reforme, ki bi zagotovile tudi več pomoči za revne. Denar bi moral služiti in ne vladati, je opozoril. Nemška kanclerka je poudarila še, da se ji zdi po- membno negovati temelje družbe, pri čemer Rimskokatoliška cerkev igra osrednjo vlogo. Papež Frančišek je, kot je dejala Merklova, dal jasno vedeti, da bo svet Evropo še potreboval. Kanclerka v Vatikan sicer ni prišla praznih rok. Papežu je kot darilo izročila celotno zbirko oz. 107 zgoščenk nemškega dirigenta Wilhelma Furtwanglerja ter dela nemškega pesnika Friedricha Holderlina v treh knjigah iz leta 1905. Holderlina je argentinski papež v dveh mesecih, kar opravlja delo vrhovnega poglavarja Cerkve, že večkrat citiral. Merklova je sredi marca že prisostvovala slovesni umestitvi Argentinca Jorgeja Maria Bergoglie. Že takrat ga je povabila na obisk v Nemčijo. Bergolgilo je na mestu papeža nadomestil Nemca Jo-sepha Ratzingerja. Papež in kanclerka ansa hrvaška - Danes lokalne volitve v skoraj 600 enotah lokalne in regionalne samouprave Test priljubljenosti strank Najbolj zanimive tekme za županske stolčke v Zagrebu in Splitu - Na Reki zmaga SDP že v prvem krogu - V Istri spopad med Kajinom in Jakovčicem ZAGREB - Hrvaški volivci bodo danes volili več sto predstavnikov, ki bodo v naslednjih štirih letih upravljali skoraj 600 enot lokalne in regionalne samouprave. Najbolj zanimive tekme za županske stolčke so v mestih z najbolj atraktivnimi proračuni, kot so Zagreb, Split, Osijek in Zadar.Lokalne volitve so praviloma priložnost za preverjanje "vmesnega časa" priljubljenosti političnih strank. Te bodo imele danes resne tekmece tudi med neodvisnimi kandidati, kot je zagrebški župan Milan Bandic. Čeprav so v preteklih letih proti Bandicu vložili vrsto kazenskih ovadb, predvsem zaradi domnevne korupcije, državno tožilstvo ni vložilo nobene obtožnice proti nekoč enemu od najmočnejših članov SDP. Bandic, ki populistično lovi svoj peti županski mandat, ima znova največ možnosti za zmago, čeprav sta medtem njegove politične apetite na nacionalni ravni presekala volilna poraza na predsedniških in parlamentarnih volitvah. V verjetnem drugem krogu 2. junija se bo Ban-dic, ki ga podpira tudi Katoliška cerkev, najbrž pomeril s kandidatom vladne levosredinske koalicije, mini- strom za zdravje Rajkom Ostojicem ali ekonomistom Vladimirjem Ferdeljijem, ki ga podpira opozicijska sredinska koalicija HSLS-HSS-Zelena stranka. V SDP trdijo, da je glas za Bandica v resnici glas za HDZ, češ da je največja opozicijska stranka "fiktivno" kandidirala svojo mestno svetnico Margareto Maderic le zato, da bi olajšala delo Bandicu. Hrvaški premier Zoran Milanovic je na lokalnih volitvah leta 2009 podprl Bandica. Ta je nekaj mesecev kasneje izstopil iz SDP, ko je kandidiral za predsednika države, čeprav se je stranka odločila kandidirati Iva Josipovica. V SDP se zavedajo, da bodo njihovi kandidati na lokalnih volitvah pod udarom zaradi tavanja vlade pri iskanju izhoda iz gospodarske krize, ki je mnoge volivce SDP ne le razočarala, temveč spravila na kolena. Si pa stranki ni treba beliti las zaradi Reke in Primorsko-goranske županije, kjer kaže na zmago njenih kandidatov že v prvem krogu. Milanovic želi prevzeti oblast tudi v Istrski župa-niji. Podpira "odpadnika" iz IDS Damirja Kajina, ki se je zoperstavil nekdanjem prijatelju in dolgoletnem predsedniku županije Ivanu Jakovčicu. Hrvaški premier je s to tvegano potezo ogrozil celo vladno koalicijo, ker so v IDS napovedali, da bodo izstopili iz vlade. Kajinu jav-nomnenjske raziskave kažejo slabše kot Jakovčicu. Presenetljivo so zadnje ankete tri dni pred volitvam pokazale, da bi se lahko zudi Split v ponedeljek zbudil kot "rdeče" mesto. Kandidat SDP ima namreč nekaj točk prednosti pred kandidatom HDZ ter skoraj deset točk pred aktualnim županom Željkom Kerumom. Glede na rekordno nizko volilno udeležbo na aprilskih volitvah v Evropski parlament ni realno pričakovati množičnega prihoda državljanov niti na lokalne volitve, kar naj bi bilo v prid HDZ in njenim koalicijskim partnericam. Pred štirimi leti je na lokalne volitve prišla dobra tretjina registriranih volivcev. Politični analitiki od lokalnih volitev na Hrvaškem ne pričakujejo tektonskih sprememb na političnem zemljevidu Hrvaške. Če SDP kot najmočnejša stranka na Hrvaškem ne bo zmagala v Zagrebu ali ne bo dobila kakega drugega večjega mesta, bo po neuspehu na aprilskih volitvah v Evropski parlament ugriznila v še eno kislo jabolko. V tem primeru se bo tudi Milanovic verjetno soočil z glasnimi kritikami znotraj stranke. (STA) Francija legalizirala istospolne poroke PARIZ - Francoski predsednik Francois Hollande je včeraj po večmesečni burni politični razpravi v državi podpisal zakon o istospolnih porokah. Francije je tako postala 14. država sveta, ki je legalizirala istospolne poroke. Francosko ustanovno sodišče je v petek zavrnilo pritožbo desne opozicije na zakon, s tem pa je bila odstranjena še zadnja ovira za sprejem zakona, ki istospolnim parom dovoljuje tudi posvojitve otrok. Polovica bogastva v rokah 10% družin RIM - V Italiji je vedno večja razlika med bogatimi in revnimi. Raziskava panožnega sindikata Fisaac-Cgil o italijanskih plačah v letu 2012 je namreč pokazala, da je skoraj polovica bogastva (47 odstotkov) v rokah 10 odstotkov italijanskih družin. Ostalih 53 odstotkov je porazdeljenih med ostalimi 90 odstotki družin. Iz študije je poleg tega izšla izrazita razlika v razmerju med plačami menedžerjev in odvisnih usluzbencev. Povprečen letni dohodek odvisnega delavca je 26 tisoč bruto evrov, top managerjev pa 4,326 milijona evrov. Sinova je vrgla iz tretjega nadstropja VARESE - V kraju Busto Arsizio blizu Vareseja je včeraj 42-letna ženska iz še nepojasnjenih razlogov vrgla 3-letnega in 6-letnega sina skozi okno stanovanja v 3. nadstropju. Otroka sta padla z višine 7 metrov na spodnjo teraso v prvem nadstropju in bila po padcu hudo poškodovana. Z rešilcem so ju prepeljali bolnišnico, za oba so si zdravniki pridržali prognozo. Mati je preiskovalcem povedala, da ni zdržala več. Po zasližanju so odredili hišni pripor in jo odpeljali v psihiatrično bolnišnico. Rešili so jih izpod plaza BRESCIA - Gorska reševalna služba je v dolini Val Camonica včeraj rešila štiri osebe, ki jih je v tamkajšnjem gorovju zasul plaz. Dva alpinista so rešili takoj, druga dva pa so našli uro kasneje pod snegom. Eden izmed njih je bil hudo poškodovan. Temeljnega pomena je bilo vsekakor dejstvo, da so imeli pri sebi posebno napravo Arva, prek katere so jih reševalci lokalizirali. Lažni razpisi za furlanske podjetnike VIDEM - Apulijska družina si je zamislila lažne razpise za dobavo kave, živil, aparatur in pohištva za pravosodno in zunanje ministrstvo. Ponaredila je vse potrebne dokumente, zrežirala obiske lažnih predstavnikov ministrstva in inšpektorjev ter prepričala furlanske podjetnike, da posrednikom izročijo potrebni denar. Državno tožilstvo v Vidmu je po preiskavi ka-rabinjerjev iz Feletta Umberta vpisalo na seznam preiskovanih osem ljudi iz pokrajine Lecce. 67-letni Giuseppe Mei, njegov sin, žena in še pet sokrajanov naj bi v letih 2008-2012 ogoljufali tri furlanske podjetnike. Giuseppe Mei se jim je predstavil kot predsednik pomembnih ministrskih odborov ter jim predlagal, naj sodelujejo na razpisih za potrebe raznih ministrstev, tudi za dobavo pohištva za zapore in veleposlaništva. Z lažnimi razpisi in odloki (tudi s ponarejenim podpisom ministra Angelina Alfana) ter z uprizoritvami inšpekcij ter uradnih sestankov so bili tako prepričljivi, da so jim podjetniki zaupali večje vsote denarja. / PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 19. maja 2013 23 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Velika dvoranai V sredo, 22. maja ob 19.30 / Peter Handke: Še vedno vihar. Režija: Ivica Buljan, nastopajo: Ivo Ban, Nina Ivani-šin, Saša Pavček, Matjaž Tribušon, Marko Mandic, Aljaž Jovanovic , Veronika Drolc, Luka Cimprič in Nikla Pe-truška Panizon.Ponovitve, 23., 24. in 25. maja, ob 19.30; v nedeljo, 26. maja, ob 16. uri ter 27. in 28. maja, ob 19.30. Gledališče Basaglia V petek, 31. maja ob 20.30 / Igor Pison: Hozana tekočemu računu. Režija Igor Pison. Ponovitve 31.maja, 1., 7. in 8.junija ob 20.30 ter v nedeljo, 9. junija ob 16.00 GORICA Kulturni dom (Ul. Brass, 20) V ponedeljek, 20. maja, ob 20.30 Večer čarovnije »Magi-Camente... Ridere« / Nastopajo: Magicus, Duo Luis in Magico Cami. _SLOVENIJA_ SNG Veliki oder V soboto, 25. maja ob 19.30 Franc Lehar: »Nabucco«. / Ponovitve: 27., 28. in 31. maja. ob 19.30 V četrtek, 30. maja ob 19.30 Anton Foester: »Vesela vdova«. / Ponovitve: 15. in 18. junija. ob 19.30 GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 19. maja, / Giacomo Puccini: »Tosca«; dirigent: Donato Renzetti; nastopa- jo: Alexia Voulgaridou,Roberto Frontali, Paolo Rumetz. Ponovitev 21. maja 2013. Gledališče Rossetti Dvorana Generali Danes, 19. maja ob 16.00 in 20.30 bo na sporedu musical »Priscilla kraljica puščave«, režija Simon Phillips, igrajo Simone Leonardi, Antonello Angiolillo, Mirko Ranu in Loredana Fadda ter drugih. Predstava je priredba nagrajenega filma Stephana Elliotta in Allana Scotta "The Adventures of Priscilla Queen of the Desert" Veliki trg V soboto, 25. maja, ob 21.00 bo koncert pop punk skupine Geen Day. TREBCE V nedeljo 26. maja ob 17.00 Godbeno društvo Viktor Parma vabi na koncerte ob praznovanju 100-letnice godbe. Na vrtu ljudskega doma v Trebčah bodo sledeči koncerti: nedelja, 26. maja, ob 17. uri Pihalni orkester Breg in Godbeno društvo Nabrežina; sobota, 8. junija, ob 20. uri Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Pihalni orkester Divača; sobota, 15. junija, ob 20. uri Godbeno društvo Prosek in Pihalni orkester Kras Doberdob; nedelja, 30. junija, ob 20. uri Jubilejni Koncert Godbenega društva Viktor Parma. BARKOVLJE V sredo, 29. maja, ob 20.00 prireja SKD Barkovlje v dvorani v Ul. Bonafata 6, koncert »Na zdravje, Maestro!« ob 80-letnici skladatelja in zborovodje Adija Daneva. Sodelujejo: MePZ Barkovlje, Glasbena Kambrca in MePZ F.B. Sedej iz Števerjana. Vodi Aleksandra Pertot. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Kino Šiška V ponedeljek, 24. junija, ob 21:00 nastopala bo znana ameriška sludge metal skupina Down. Phil Anselmo, zloglasni exPantera vokalist, s svojim all-star bendom Down (plus člani bendov Crowbar, Corrosion Of Conformity, EyeHateGod). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava »Proces o Rižarni«, posvečena dogodkom iz leta 1976, ko se je proces odvijal, na velikih razstavnih panojih se vrstijo glavni akterji procesa, velik je poudarek na delu Albina Bubniča in Maria Magajne, katerega so skoraj vse fotografije. Na ogled je tudi fotografska razstava Giovannija de Martinisa : »Progetto Eutanasia: ster-minare i disabili (Projekt evtanazija: pokončati invalide)«. Razstavi bosta na ogled do 2. junija. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Skladišče idej - Magazzino delle Idee, ANPI-VZPI prireja razstavo Ko je umrl moj oče- risbe in pričevanja otrok v italijanskih taboriščih. Razstava bo odprta do 2. junija s sledečim urnikom: torek, sreda, petek 10.00-13.00, četrtek 10.00-13.00 in 15.00-17.00 (31. maja, 1. in 2. junija 10.00-13.00 in 16.00-20.00). SKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi še danes 19. maja 2013 na ogled fotografske razstave "Krkavče - Istria.Ter-ra" Branka Lenarta. Postavitev bo na ogled ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11-12.30 / 15-17) GABROVICA Fotovideo TS 80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardija in Miloša Zidariča v gostilni v Gabrovici s temo »Women front/back«. Odprta bo do konca maja. ZGONIK V enoteki bodo do 16. junija razstavljena umetniška dela fotografa Calu-dia Saccarija z naslovom »Radici-Ko-renine«. Kolekcija fotografij ima vlogo reportaže trenutkov, ki jih lahko doživljamo na našem Krasu, to je fotografski dokument naših krajev. Prost vstop. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20): v sredo 22. maja ob 18.00 bo odprtje razstave unikatne keramike Ivana Skubina Razstava bo odprta v Galeriji Kulturnega doma vse do 16. junija 2013 po sledečem urniku: od ponedeljka do petka: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ IZOLA V muzeju Parenzana (Ul. Alme Vivode 2) je do konca maja odprta razstava o oblačilni kulturi v teh krajih v začetku 20. stoletja, na kateri razstavlja svoje lutkice tudi Danila Tuljak Bandi iz Doline. / Urnik: ob četrtkih, petkih in sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedij-skega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV slovarček - ADE = ameriški pisatelj, humorist (George) • AJAR = francoski pisatelj • DOROŠENKO = ukrajinski politik • FIRA = kraj v Grčiji • ITM = italijanska tovarna koles • NAKATA=japonski filmski režiser (Hideo) 24 Nedelja, 19. maja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / Z začetka bo oblačno oz. zelo oblačno, zjutraj obstaja večja verjetnost deževnih padavin, ponekod bodo nevihtne, drugod pa zmerne do obilne. Popoldan se bo z jugozahoda začelo jasniti. Ob morju bo začel pihati zmeren jugozahodnik. Zvečer bo vreme povečini lepše z možnimi posameznimi plohami v gorah in v nižini. Na zahodu države bodo že dopoldne prve plohe in nevihte, sredi dneva in popoldne pa se bodo padavine prehodno razširile proti vzhodu. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, najvišje dnevne od 18 do 22, na vzhodu države do okoli 24 stopinj C. V nižini bo vreme spremenljivo, v gorah pa oblačno. Nestanovitno vreme s plohami in nevihtami, ki bodo bolj verjetne v gorah in predvsem popoldan, vendar bi se posamezne plohe lahko pojavljale po malem povsod, čeprav bodo manj verjetne ob morju, kjer bo pihal zmeren jugozahodni veter. Meja sneženja bo okrog 1.700 m. Jutri, torek in sredo bo delno jasno. Več oblačnosti bo predvsem v hribovitem svetu zahodne Slovenije, tam bo občasno tudi deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. S» TOLMEČ O 9/17 TRBIŽ O 6/14 éi ČEDADo* CELOVEC 06/17 KRANJSKA G. O 2/10 O TRŽIČ 8/16 S. GRADEC 06/16 CELJE 9/18 O KRANJO VIDEMO 10/19 11/19 GORICA 12/19 O LJUBLJANA O 8/18 N. GORICA O 10/17 12/19 O POSTOJNA O 8/15 PORTOROŽ O 12/19 N. MESTO 7/19 O^ KOČEVJE O ČRNOMELJ O 1968 - Močna ohladitev v pretekli noči, meja sneženja se je ponekod spustila pod 1000 m. V Podolševi na Koroškem (1247 m) so zjutraj izmerili 15 cm novega snega, na Javorniku nad Colom (1100 m) 3 cm snega. Danes: ob 2.13 najnižje -24 cm, ob 7.41 naj-g višje 9 cm, ob 13.00 najnižje -29 cm, g ob 19.32 najvišje 47 cm. S Jutri: ob 2.32 najnižje -37 cm, ob 8.27 naj-E^ višje 15 cm, ob 13.39 najnižje -28 cm, ob 20.01 najvišje 53 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 19,2 stopinje C. -JO SGG m .......... 19 1GGG m ..........11 1SGG m ...........6 2GGG m ...........B 2SGG m ........... G 2S64 m...........-1 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 7,5 in v gorah 8,5. Gerard Depardieu kot tat umetnin MOSKVA - Francoski igralec Gerard Depardieu bo nastopil v akcijskem trilerju Turquoise (Turkiz), ki ga bodo snemali v njegovi novi domovini - Rusiji. Depardieu bo odigral glavno vlogo francoskega tatu umetnin, ki pride v Moskvo, da bi razrešil brutalni umor svojega sina. Film bo režiral Philippe Martinez. Ob Depar-dieuju bo v filmu v vlogi baletne plesalke in koreografinje ter lastnice kluba nastopila britanska manekenka in igralka Liz Hurley, ki je v Rusijo prispela v torek in na Twitterju navdušena zapisala: »Živjo Moskva!« Snemanje filma se bo uradno začelo v glavnem mestu Čečenije v torek. Depardieu je letos v rodni Franciji povzročil pravo razburjenje, ko je sprejel rusko državljanstvo, ki mu ga je v januarju ponudil ruski predsednik Putin. Britanska študija pokazala, da upokojitev škoduje zdravju LONDON - Upokojitev negativno vpliva na duševno in fizično zdravje, je pokazala študija IAE, ki jo je objavila britanska medijska mreža BBC Študija je pokazala, da se upokojitev srednjeročno in dolgoročno odrazi v »drastičnem poslabšanju zdravja«. V študiji so primerjali upokojence s tistimi, ki so z delom nadaljevali tudi, ko so dosegli starost za upokojitev.Pokazalo se je, da se neposredno po upokojitvi zdravje sicer rahlo izboljša, nato pa znatno poslabša. Upokojitev za 40% poveča tveganje za depresijo, za 60% pa je večje tveganje za katero od fizičnih bolezni. Učinek je enak pri ženskah in moških. cannes - Neusmiljen dež »odplaknil« zabave na plažah Vreme primerno le za v kino Čeprav ima Benicio Del Toro skoraj dva metra, in kljub temu, da je imel dežnik, je na včerajšnjo tiskov-ko prišel moker kot piščanček. Dež v Cannesu ni prizanesel nikomur in vreme je skozi ves dan bilo primerno le za v kino ... Prvi konec tedna cannskega festivala je od nekdaj zakon. Večina sprejemov, večerij in zabav na jahtah, v zasebnih vilah, v hotelih in na plažah poteka prav med prvim festivalskim koncem tedna, med petkom in nedeljo. V teh dneh namreč dobesedno oživijo številni vikendi in na letih iz Pariza v Nico je v bistvu nemogoče dobiti prostor. Da pa Cannes pridobiva na mednarodnem »glamour« ugledu dokazuje tudi nadvse številna prisotnost Rusov in njihovih razkošnih plovil, ki so zasidrana med pristaniščem in odprtim morjem in na katerih se večer za večerom vrstijo sprejemi. Tipično jesenski (ne pomladanski) dež, ki je označil včerajšnje dogajanje na Azurni obali, pa je vsaj delno pokvaril načrte tudi njim. Nadležne padavine so namreč prisilile mednarodne filmske hiše, da so se sinoči zadnji trenutek odpovedale partyjem na plaži in se zatekle v luksuzne dvorane tukajšnjih hotelov. Za manjši sprejem je včeraj poskrbel tudi Slovenski filmski center. V prostorih paviljona, ki ga slovenski fil-marji delijo z Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Črno goro, Srbijo in Bolgarijo, so organizirali slavnostni aperitiv, da bi tako predstavili letošnji Gros-smannov fantastični festival filma in vina, ki bo potekal v Ljutomeru med 15. in 20. julijem. Istočasno so ob pri- sotnosti tujih gostov predstavili tudi Evropsko federacijo fantastičnih festivalov, v katero je od letos včlanjen tudi ljutomerski. Slovenska kinematografija je letos v Cannesu prisotna deseto leto zapored, četrtič v skupnem paviljonu jugovzhodnoevropske kinematografije. Včerajšnji festivalski prime time, se pravi osrednji dogodek, pa je bil v celoti francosko obarvan. Ob 19. uri so v Grand Théâtru Lumiére predstavili zadnji film Arnauda Desplechina, Jimmy P. (Psychotérapie d'un Indien des Plaines), ki ima za protagonista Indijanca, Jimmyja Picarda, ki se po drugi svetovni vojni vrne s skrivnostno boleznijo. Ker mu drugače ne morejo pomagati, ga sprejmejo v vojaško kliniko za mentalne bolnike v Kansa-su. Zdravniki pa ne uspejo postaviti pravilne diagnoze in zato pokličejo na pomoč francoskega antropologa in psihoanalitika Georgesa Devereuxa, ki je specializiran prav v preučevanju kulture ameriških staroselcev in v bistvu začetnik etnopsihiatrije. Film, ki ga je Desplechin posnel po Devereuxovi resnični zgodbi, ima za protagonista Mathieuja Amalrica in spet prepričljivega Benicia Del Tora, ki je v Cannesu leta 2008 že prejel nagrado za najboljšo moško vlogo,v filmu Che Stevena Soderbergha. Če bi prve zlate palme delili že včeraj, pa bi težko katera od njih ne šla Japoncu Hirokazu Koreedi, za film Soshite Chichi ni naru (Kakršen oče, takšen sin). Zgodba govori o dveh družinah, Ryoota in Yudai, katerih šestletna sinčka je neka bolničarka načrtno zamenjala takoj po porodu. Iz bolnišnice na lepem pokličejo obe druži- ni in jima sporočijo, da imata na domu napačnega otroka. Po začetnem šoku se vsi skupaj odločijo za nekakšno skupinsko terapijo. Obe družini se s težavo odločita za pravo rešitev, saj sta na sinčka že zelo navezani. Vseeno pa dvom, da kri ni voda, postavi pod vprašaj čustveno navezanost in uniči vse gotovosti. O tragediji, ki ob odkritju boleče resnice rani obe družini, pa japonski režiser spregovori dovtipno in hkrati tenkočutno, s tem, da nadvse doživeto ponudi gledalcu dvome in težave s katerimi se soočajo mame in očetje. Simpatična interpretacija obeh otroških protagonistov pa dodaja delu neprecenljivo vrednost, ki je sicer letos v Cannesu skupna kar številnim filmom, v katerih nastopajo otroci. (Iga) Zgoraj Keita Ninomiya (desno), Shogen Whang (levo) in režiser japonskega filma Kakršen oče tak sin, spodaj pa Benicio Del Toro (desno) in Mathieu Amalric ansa