Hočemo poceni, hiter in kulturen prevoz
Področje mestnega potniškega prometa /e slejkoprej neure-jeno področje in postaja vedno večji problem našega mesta. Čeprav gre za dejavnost posebnega družbenega pomena, je bi/o to področje od nekdaj prepuščeno samo izvajalcu, t.j. Integralu TOZD Mestni potniški promet. Posledica neurejenega stanja pa je, da imamo opraviti z nekulturnim, dragim in počasnim prevo-zotn, poleg tega pa še z izrabljenim voznim parkom. Poskusi urejanja tega vprašanja pa se navadno končajo pri podražitvah, n/egove osnovne značilnosti pa se ne spreminjajo.
Potrebnd bo torej trajno in dolgo-ročno urediti to vprašanje. Način te-ga pa je v naši družbi že dolgo dogo-vorjen. Takšne zadeve moramo ure-jati na podlagi družbenega dogovar-janja in samoupravnega sporazume-vanja. Torej gre za vsestransko ureja-nje zadeve, poleg tega pa tudi za vse-stransko odgovornost in udeležbo pri uresničevanju programa. Samou-pravni sporazum, ki so ga ponudili v TOZD Mestni potniški promet, pa to ni.
Enostranski predlog sporazuma
Sporazum predvideva obveznosti tistih, ki naj bi združevali sredstva za ' rešitev tega problema, ne predvideva pa odgovornosti predlagatelja. Pri tem ne moremo govoriti o vsestrano-sti, ampak o enostranosti. To je torej prva kršitev osnovnih načel družbe-nega dogovarjanja in samoupravne-ga sporazumevanja.
Ta predlog samoupravnega spora-zuma je tudi poskus riesistemskega urejanja komunalnih zadev. Tudi združevanje sredstev prek tega sa-mqypravnega sporazuma predstavlja pot mimo sistemskega reševanja za-dev. Obstaja namreč samoupravna interesna skupnost za dejavnosti po-
sebnega družbenega pomena, potem je tu še SIS komunalnih dejavnosti in pa tudi Zveza skupnosti komunal-ne dejavnosti mesta Ljubljane, prek katerih tudi združujemo določena sredstva za urejanje komunalnih za-dev.
Vprašujemo, kaj je z njihovo dejav-nostjo?
Pri vsem tem izstopa še en poda-tek. Dejavnost posebnega družbene-ga pomena pri Mestnem pothiškem prometu je samo prevoz in servisira-' nje pa nič drugega. V programu raz-voja pa navajajo tudi parkirni park in nadstreške, pa informacijski sistem.
Parkirni park je vsekakor skupno vprašanje, nadstreški pa so že vpra-šanje zase. V preteklem letu so jih naredili 27, financirala jih jo komu-nalna skupnost, so pa tipski in vsak zase nekaj posebnega. Vprašanje je, če v času stabilizacije gospodarstva lahko plačamo za vsak tak nadstre-šek 13,4 starega milijona, še posebno če vemo, da jih je nekaj že poškodo-vanih in da je raven srčne kulture nekaterih naših občanov takšna, da jih sili v uničevanje družbenih do-brin.
Informacijski sistem predvideva izdelavo nove karte prog Mestnega
potniškega prometa z oznakami po-stajališč. Pred dvema letoma so bila v to vložena znatna sredstva in sedaj naj bi vse skupaj ponovili. Vprašanje je, če je to smotrno in gospodarno. Ce bo šlo tako naprej, potem nimamo nobenega zagotovila, da bo nova kar-ta ustrezna in da bo zdržala dve leti, ne da bi potem ugotovili, da ni ustrezna in da jo je treba ponovno narediti. Poleg tega pa ta informacij-ski sistem niti ni tako poceni; predvi-devajo, da bo stal 130 starih milijo-nov. Za ta denar pa bi lahko po po-'datkih TOZD MPP kupili 2,3 zglob-nega vozila, kar je vsekakor bolj smo-trna naložba.
Integral pa kar po svoje
Ob vsem tem je vprašanje, ali so res vse te dejavnosti zadeve, o kate-rih bi moral razmišljati MPP, ali pa gre za komunalne dejavnosti, o kate-rih bi moral razmišljati kdo drug. Po-leg tega pa vemo, da Integral odloča o sistemu prog precej stihijsko, če-prav pri tem posega v neposredne interese posameznih občin in krajev-nih skupnosti, ne da bi jih pritegnil k dogovarjanju in oblikovanju tega si-stema.
V sporazumuje ločena enostavna od razširjene reprodukcije. Enostav-no naj bi zagotavljali s ceno mesečne vozovni.ce, razširjeno pa z združeva-njem 0,25 odstotka od bruto izplača-nih osebnih dohodkov delavcev v združenem delu mesta Ljubljane. Vsekakor je v interesu mesta cenen, hiter in kulutren prevoz. Zelimo si tudi bolj »čisto« ceno za pešce. To naj
bi dosegli z izrivanjem individualne-ga prevoza in z varčevanjem z gorivi.
Skrite ambicije - kaj pa družbeni interes?
Iz vsega povedane^q bi lahko izlu-ščili določene sklepe. Vsekakor je v interesu Ljubljane, da ima urejeno področje potniškega prometa, ne le mestnega ampak tudi obmestnega, ¦ torej so dani vsi pogoji, da stopi do polne veljave instrument svobodne menjave dela. Vendar pa je treba za to postaviti jasne kratkoročne, sred-njeročne in dolgoročne programe. To zahteva tudi sistemsko - reševanje problemov, ne pa le pod plaščem sa-moupravljanja skrite razvojne ambi-cije, ki ne upoštevajo dovolj splošne-ga družbenega interesa.
Odstotek 0,25 od bruto izplačanih sredstev za osebne dohodke ni velik, ni pa tudi majhen. Ce se želimo od-krito pogovoriti o tem vprašanju, moramo torej natančno pregledati, kolikšen je ta dinar, kaj naj se z njim uresniči, ali je dovolj velik ali pa je premajhen.
Poleg tega pa naj bo jasna vloga, naloga in predvsem odgovornost sle-hernega udeleženca sporazuma, hkrati pa naj bo prisotno nedvomno zagotovilo, da bodo spoštovali in ure-sničevali interese vseh udeležencev te dejavnosti posebnega družbenega pomena, seveda pa le v okviru tiste-ga, kar je posebni družbeni pomen. Le tako je moč trajno rešiti problem in mu dati jasno perspektivo in svet-lo prihodnost
Jurij Popov