Urbani izziv, posebna izdaja, 2013 75Predstavitve in informacije Špela KRYŽANOWSKI Feng šuj in projekt vitalne hiše tisti boljši, že upošteva. In to praviloma ne načrtno kot del feng šuja, ampak in‑ tuitivneje, kot del dobre projektantske prakse. To je tisto, čemur pravimo zdra‑ va kmečka pamet, po kateri je na primer bolje sedeti ob robu ali zidu, kot pa sredi odprtega prostora. Osnovne psihološke principe dobrega bivalnega okolja, o ka‑ terih govori tudi šola oblike, simbolizira pa jih kompozicija petih fengšujevskih živali, vsi nekako že nosimo v sebi, in to, kar praviloma manjka, je le, da bi si morali znati bolje prisluhniti. Na drugi strani pa za fengšujevsko šolo kompasa v klasičnem oblikovanju ni alternative. Kompasne smeri so klasičnemu projek‑ tantu pomembne samo z vidika večje ali manjše osončenosti objekta, rojstni podatki stanovalcev ali natančen datum zaprtja konstrukcije pa na zasnovo tlori‑ sa ali notranjo opremo ne vplivajo. Na splošno lahko rečemo, da se uporabe principov feng šuja v projektu praviloma ne vidi na prvi pogled. Če gre seveda za praktika ali projektanta feng šuja, ki ne uporablja kitajskih simbolov  (na primer vetrnih zvončkov, tradicional‑ nih kitajskih kipov ali drugega okras‑ ja). S kitajskimi simboli ni nič narobe, če so vključeni v celovit koncept, niso pa nujno potrebni za dober feng šuj prostora. Enako učinkoviti so lahko simboli iz lokalnega kulturnega okolja. Največja vrednost feng šuja je v vsebi‑ ni ne v zunanjem videzu. S pomočjo fengšujevske šole kompasa, natančneje vzhodno od zahodnjaškega sistema, je tako na primer mogoče za vsako osebo izbrati spalnico, ki ji z vidika rojstnega datuma in geometrije objekta najbolj ustreza. Podobno velja za izbiro barv‑ nih kombinacij za prostor, pri kateri se najprej upošteva rezultate fengšujevske analize časa  (na primer xuan kong). Tako bo prevladujoče bela dnevna soba v duhu elementarne faze kovine govori‑ la o umirjanju časovnih zvezd zemlje v prostoru, vendar samo tistemu, ki bo o tej informaciji poučen. Za vse druge bo to pač prijetna, prevladujoče bela dnev‑ na soba. Feng šuj namreč ni stil, ampak je vsebina. Oblečemo ga lahko v poljub‑ no obliko, stilni izraz ali usmeritev. Pri feng šuju gre najprej za izogibanje res slabih in privabljanju ugodnih vplivov. Kakovosti bivanja, ki naj bi iz tega sledi‑ la, ni mogoče prepoznati samo iz tlorisa ali je opaziti na fotografiji v reviji. Tukaj ne gre za fotogeničnost rešitve, ampak najprej za njeno vsebino. Pa vendar, ali nam feng šuj lahko ponudi tudi izhodišča za popolnoma svojstven pristop v oblikovanju? Nekaj, kar bi se tudi vidno razlikovalo od utečene pro‑ jektantske prakse? Po odgovor na to vprašanje je treba nazaj na začetek, h kitajski filozofiji. Tisto, kar je pri feng šuju v primerjavi s klasično projektant‑ sko prakso najbolj unikatno, je njegov koncept življenjske energije qi. Qi naj bi se gibala kot veter in voda  (izraz feng šuj dobesedno pomeni veter in voda), zato naj bi tudi arhitektura, ki jo uteleša poskušala, posnemati njeno gibanje. Kaj Feng šuj je del tradicionalnega kitajske‑ ga znanja, katerega cilj je ustvariti zdra‑ vo in harmonično okolje za življenje in delo. Izhaja iz kitajske filozofije in se je na različnih območjih Kitajske razvijal več tisoč let, najprej kot umetnost pra‑ vilnega oblikovanja grobov, pozneje pa kot umetnost gradnje bivališč. V zgo‑ dovini sta se izoblikovali dve veliki šoli feng šuja: šola oblike in šola kompasa. Šola oblike je intuitivnejša, šola kompa‑ sa pa bolj matematična. Obema je sku‑ pno, da opazujeta tok življenjske sile qi po pokrajini ali prostoru in ocenjujeta njeno kakovost. Feng suj je danes ena najstarejših formaliziranih in nepre‑ kinjenih tehnik raziskovanja ustroja narave. Zanimanje za feng šuj se je na Zahodu povečalo predvsem v zadnjih tridesetih letih, s pojavom priročnikov o feng šuju v zahodnoevropskih jezikih. Kljub priljubljenosti tematike, ki je svoj vrh doživela okrog leta 2005, se arhitek‑ turna stroka v Sloveniji in v tujini do feng šuja ni opredelila. Strokovnih arhi‑ tekturnih člankov ali knjig na to temo pravzaprav ni. Hkrati je obstaja problem strokovnosti večine dostopne literature in zelo majhno število izvedenih znan‑ stvenih analiz, ki bi na akademski način lahko potrdile ali ovrgle učinkovitost tehnik feng šuja. Zato se vsekakor po‑ javlja vprašanje, na kakšen način bi bilo mogoče tradicionalno znanje feng šuja uporabiti na sodoben način, v zahodnja‑ ški arhitekturni praksi 21. stoletja? Kje je največja razlika med klasičnim obli‑ kovanjem in tistim, ki upošteva tudi principe feng šuja? In ne nazadnje, zakaj feng šuj sploh upoštevati? Veliko priporočil fengšujevske šole obli‑ ke se v klasični projektantski praksi, vsaj Slika 1: Vitalna hiša – ptičja perspektiva (ilu‑ stracija: David Hosta) Urbani izziv, posebna izdaja, 2013 76 Predstavitve in informacije to pomeni v praksi? Odgovor je osuplji‑ vo preprost: oblikovanje brez vogalov in ravnih črt. Tovrsten tip oblikovanja z mehkimi gibajočimi se linijami se je po‑ gosteje začel uveljavljati v zadnjih dveh desetletjih, in sicer s prihodom sodobne računalniške tehnologije, ki je izvedbo fizično omogočila, predvsem pa poe‑ nostavila. Kljub vsemu v zahodnjaškem svetu še vedno močno prevladuje »šti‑ rioglato« oblikovanje. Zato ne gre samo za tehnologijo, ampak bolj za dejstvo, da je ves naš način delovanja utemeljen na vogalu (oziroma pravemu kotu) in rav‑ ni črti. Pravi kot v gradnji je primarno rezultat gravitacije. Steber in preklada, tvorita pravi kot in sta arhetipski mo‑ del gradnje. Ravna črta in ortogonalna geometrija sta model za učinkovitost in industrijski razvoj. V naravi pa ravnih črt in pravokotnih vogalov praviloma ni. Tam, kjer so, pomenijo nenadno spremembo in uničenje (na primer klif, slap, prepad in podobno). Narava se giba v mehkih valujočih linijah. Pokra‑ jine, ki omogočajo in podpirajo življe‑ nje, so praviloma mehke. Reke vedno vijugajo, griči so rahlo zaobljeni. Tudi raziskave, izvedene v okviru okoljske psihologije, potrjujejo, da imajo ljudje raje zaobljene linije kot ravne črte. Za‑ obljena linija je dinamična, skrivnostna in mehka. Zaobljena linija je simbol ženskega principa in tega v sodobnem tehnicistično‑utilitarističnem svetu zelo primanjkuje. Primer arhitekture, ki uteleša princip mehkega gibanja življenjske energi‑ je qi, je konceptualni projekt Vitalna hiša[1]. Ta je zasnovana tako, da je njena osnovna geometrija v celoti sestavljena iz krivulj in ravnih črt, praviloma brez pravih kotov. Na ta način je mogoče oblikovati v vseh merilih, tako enopro‑ storne razstavne paviljone kot velike poslovne stavbe. Prav tako ni omejitve v višini. Zgradbe so lahko pritlične ali večetažne. Poleg geometrije, ki upošteva gibanje življenjske sile qi, je pri vitalni hiši poudarjen tudi pojem vitalnosti, živosti. Hiša je obravnavana kot živ, zdrav in vitalen organizem. S pomočjo radiestezije in sodobnih spoznanj bio‑ informacijske tehnologije je oblikovano optimalno bivalno okolje za počitek in regeneracijo in spodbudno dinamično okolje za uspešno delo. S pomočjo me‑ todologij feng šuja je prostor prilagojen tudi rojstnim podatkom uporabnikov, osnovni legi hiše na lokaciji in izra‑ čunom vplivov časa. Hkrati so seveda upoštevani tudi lokalno podnebje in sodobna dognanja ter uveljavljeni stan‑ dardi projektantske prakse: optimalno izkoriščanje osončenja, ustrezna ener‑ getska učinkovitost, povezovanje notra‑ njih in zunanjih ambientov, odpiranje na kakovostne poglede, upoštevanje funkcionalnih potreb naročnika in obli‑ kovanje doživljajsko bogatega prostora. Uporabljeni materiali za izgradnjo hiše so kar najbolj ekološki in hkrati čim vitalnejši. Za to so posebej primerni naravni materiali: les, kamen, opeka in slama. Bolj ko so uporabljeni materia‑ li živi, večjo življenjsko moč imajo in lažje podpirajo vitalnost uporabnikov. V procesu nastajanja objekta zato po‑ leg naročnika in projektanta sodeluje tudi razširjena ekipa strokovnjakov, ki vključuje tudi radiestezista, bioenerge‑ tika, praktika feng šuja in strokovnjaka za informacijsko biotehnologijo. Pro‑ jekt Vitalne hiše tako uspešno združuje vrhunsko oblikovanje in tradicionalno modrost in dokazuje, da je feng šuj mogoče uporabiti tudi kot izhodišče za sodobno projektiranje. mag. Špela Kryžanowski univ.dipl.inž.arh. Arhitelje arhitekti, d. o. o., Ljubljana E‑pošta: spela.kry@gmail.com Opombe [1] Arhitelje arhitekti, d. o. o., avtorji projekta: Špela Kryžanowski, udia, Bojan Leva, udia, in Darja Valič, udia, Ljubljana, 2011. Slika 2: Vitalna hiša – vrtno pročelje (ilustracija: David Hosta) Slika 3: Vitalna hiša – notranjost (ilustracija: David Hosta)