St. 106. V Mariboru, Četrtek 12. septembra.        V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja trikrat na teden, vtorek. čotrtek in soboto, ter volja po pošti prejeman. u avitro ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo loto 10 gold., za pol leta 5 gold., za čotrt leta 2 gold. 60 kr. Za tule dežele za celo leto 12 gold., za pol luta 6 gold., sa ć>trt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila su plačuje od vjetiristopne petit-vrste 6 kr. čo se oznanilo enkrat ttaka. S kr. de me dvakrat in 4 kr. če so tri- ali vedkrat tiska. Vsakokrat se plaća štcmpelj za 30 kr. — Dopiai naj so izvole frankirati. —
Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. O p r a v n i i t t o. na kafro nai ae blagnroiii" r>'>BiiiaTi namenim*,  rokiamaeiie. oznanila, t. i. aoininisrranvTu* reći. )<• v tiskamirj: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. Št. 229
Shod treh cesarjev.
V Berlin zdaj svet obrača oči, kjer bo se sešli na Bismarkovo vabilo trije cesarji, v Evropi zdaj „ naj mogočnejši". Tega shoda se veseli pri nas v Avstriji eamo mala četa onih prusijanov, ki žele kakor brž bi se dalo, prikopčati polovico Avstrije k Prusiji. In veseli se je še berlinski postopač, ki ima gradiva za samopašno poželjivost gledati visoke gospode in njih sijajna spremstva. Tem se pridruži k večjemu še ona nova generacija nemškega naroda, kateri je zadnja vojska vzela vso čut za svobodo narodov in katera v tem nahaja vse zadovoljstvo, da je baš nemški Berlin in nemški junaški sivce" ono osrednje solnce, li kateremu druga  iz soseščine  hodijo  na poklone.
Ves drugi svet pak, namreč: Anglija, Fran-eoska, ruski narod, ogromna večina avstrijskih narodov in avstrijskega prebivalstva — vsa ta večina nema nobenega veselja nad temi pohodi, poljubi, objetjami in objed jami, zdravicami in mačeh i-avellističnimi lažmi, katero je Bismark uredil.
Vendar se v Berlin ne gleda tolikanj z nevoljo na diplomate , kakor z malomarnostjo. Občna je namreč v poslednje imenovanih evropskih državah in krogih misel, da je po eni strani to, kar „se sklepa", samo ob sebi umljivo, po drugi strani pak naganja Prusijo sila in potreba, da išče garancij miru, katerega misli za z d a j s pomočjo dveh sosednih držav Utrditi in si zagotoviti.
Prijateljstvo med Prusijo in Rusko je samo ob sebi umljivo, dokler — pa samo dokler car Aleksander ž:vi. Njegove simpatije za vse, kar je nemško, so znane, pokazal jih je ob vsaki priliki, če prav je v tej reči v nasprotji s svojim uarodom in njegovimi voditelji. Ako je ruski car pri berlinskem obedu napil na „slavo pruske armade", to nikakor ne omeče vsemu svetu vcepljeno prepričanje, da bodo enkrat ta slavna pruska vojska marširala na rusko , da se torej utegne uapitnica u as led njega  ruskega   carja  vse   drugače glasiti.
Glede Avstrije ne vemo samo mi, ne povedo samo "tuiš^ pruski agitatorji, temuč tudi našim (vsaj nekaterim) višjim krogom mora znano biti, da Bis-markovci polovico nje smatrajo kot gruško, ki jim bode v krilo pala.
Ali Nemčija ne more takoj v Busijo marširati po baltiške Nemce, ravno tako ne more precej začeti avstrijsko-nemške zrele gruške s starega habsburškega debla tresti. Ima doma posla dovolj. Bane zadnje vojske se imajo zaceliti, francoske kraje v Klzasu in Lotaringiji, mora nemški želodec še le prebavati , vojna pijanost v Nemčiji dela prostor neprijetni treznosti, južni Nemci so strez-nivši se začeli otresati pikelhavbo , katero jim je Bismark hitro na glavo potisnil, ko so bili zmage pijani pred Parizom; katoličanstvo, v katero je Bftmark dregnil, se pokazuje na Nemškem kot precej nevaren osir, proti kojemu se je treba otepati, — in poleg vsega tega se je s tal vzdignila nova Francoska, ki srdito roko do neba dviga » sveto piisego, maščevati nad brezmerno poželjivimi Nemci nesrečo svoje zemlje. Vse to so hude nezgode, ki morda celo kažejo, da je višek nemške slave že prekoračen, in da odslej pojde zopet navzdol. Da bi ta padaj - navzdol zadržal, med tem pa skušal one nezgode v Nemčiji sami popraviti in potem še le višje plezati — ukrenil je Bismark Rusijo in Avstrijo pridobiti z lepo.
Po vsem tem smemo vendar sklepati, da shod cesarjev in sklepi njihovih diplomatov ne-majo večje nego dnevne vrednosti. Vsem je treba miru. Nemčija ima svoje notranje posle in svoj strah pred Francosko. Busija nema še dozidanih železnic, katere so tako potrebne za hitro koncentriranje vojske, ki v Rusiji tudi še nij na istem stauji kakor je treba, da more stopiti Evropi nasproti. Avstrija je od znotraj ustavno in mednarodno razbita iu negotova. Vse države bi rade te notranje nedostatke popravile. Potem je „prijateljstvo" samo ob sebi razumno, ali srčno prijateljstvo to nij, če se prav vladarji medsohno nazdravljajo.
Delnico urnltvo „Narodna Marna"
7 L j ti bij ani.
Vsem delničarjem (tudi tistim, kateri še ni-Čosa nijso vplačali na podpisane svojo delnice) razposlale so se te dni legitimacije za ustanavljajoči občni zbor dne 14. t. m.
Kdor legitimacije nij prejel, naj blagovoli naznaniti to osuovalnema odboru; ako kateri delničar nij se dobil društvenih pravil, oglasi naj KO tudi zauje pri podpisanem odboru.
Osnovaliti odbor delniškega društva „Narodna tiskarna."
V Ljubljani, 8. dan septembra 1872.
1>i*. "Vošnjnlt,
tajnik.
Dnevni reci
shoda akcijonarjev ^Narodne tiskarne" 14. t. m. je :
1) Poročilo o delovanji osnovalnega odbora.
2) Volitev dveh delničarjev, da podpišeta zapisnik občnega zbora, in skrutinatorjev.
3) Volitev upravnega odbora 15 udov na tri leta.
4) Volitev pregledoval nega odseka 6 udov na eno leto.
Dnevni red shoda na Vrbi  15. sept. t. 1. ob llih dopoldne je:
1) Slavnostni govor dr. J. Razlaga.
2) Odkritje spomeniČno ploše na Preširnovi rojstveni hiši.
3) „Na Prcširnovem domu", slavospev, spisal J. Stritar, zložil dr. B. Ipavee za zbor, čveterospev, tenor- iu bariton-solo;
4) „Strunam", besede Fr. Preširna, napev Dav. Jenka;
5) „Soldaška", besedo Fr. Preširna, napev dr. B. Ipavea; (poje pevski zbor ljubljanske čitatiuce; gg. J. Meden in J. Nolli sta blagovoljno prevzela tenor- in bariton-solo v slavospevu.)
6) Končni govor g. prof. J. Z u p a n a.
Listek.
X»i*ivinrt in Kocelj, kneza panonskih Slovanov.
(Češki spisal II a ve I k a, poslovenil prof. Karel G laser.) (Dalje in konec.)
Zdaj pridejo h koncu leta H(i'J poslanci iz panonske kneževine v imenu Koceljevcm papeža prosit, naj bi Metodu v Pano nij i duhovno oblast podelil. Tadajšnji papež Hadiijan II. je vsliŠal prošnjo iu že v začetku leta 870 je nastopil sv. Metod pot od papeža sprejetnši list, v katerem so poprejšnjemu zahtevanju liostishn ovemu in Svato-polkovcmu in Priviuovi prošnji ob enem ustreza. Ta list potrjuje, da Metod pravo vero uči, in dovoljuje slovansko liturgijo s tem dodatkom, da so pri maši epistola in evangelij poprej latinski, potem stoprv pa slovanski čita.
Sv. Metod pa takrat nij šel v Pauonijo, nego se jo hotel najprej v Moravo vrnoti, kjer še delo nij bilo celo dokončano in stoprv kasneje je hotel celo skrb na Pauonijo obinoti. Nepričakovani dogodki so pa njegov namen zmenili. Na Moravskom se je začel krvav boj z Nemci in ker orožje nij določilo, je po Svatopolkovem izdajalstvu Rosti-slavov  sedež bil uničeu.   Nemška vojska je udrla
v Moravo in se polastila vseh gradov iu mest iu Svatopolk je kot nemški vazal na sedež ugonob-ljcnc vlasti sedel.
Ti dogodki, ki so dali povod novim ubojem, so sv. Metoda napotili, tla nij šel na Moravsko. Svatopolk je bil to dobo tako odvisen od Nemcev, da bi tudi pri najboljši volji Metoda ne bil mogel vzdržati proti napadom nemških duhovnikov; tudi jo bila panonska kneževina takrat samostojnima kot Moravsko, v Panoniji je mogel Metod vspešno delovati. Došedši do Mosaburka je bil od Ko-eelja sprejet z veliko častjo in je začel nemudoma seme Kristove vere razsejavati.
Kocelj pasejo hitro prepričal, da BolnograSko tlubovcnstvo nikakor neče, da bi tuj knez na nje gova prava segal. Metod je bil takrat samo poglavar cerkveni in če je hotel brez zadržkov na cerkvenem polji delovati je moral dovoljenja prositi solnograškegR nadškofa in tudi v tem slučaji bi moral slovansko liturgijo, čeravno po papežu odobreno — popustiti iu se vsem ubijačem solno-graškega duhovenstva podvreči. Vrb tega je korist soluograškega nadškofa tudi bila korist nemškega kralja. To je prisililo Koeelja, se na papeževo stran obrnoti in od njegove oblasti za se varstvo iu samostalnost pridobiti.
Poslal je tedaj Kocelj Metoda v Kini in prosil papeža Iladrijana, da bi Metoda za biskupa posvetil in ono škofovsko stolico za-nj vnovič ustanovil, ki je bila za časa sv. Andronika v Srcuiu za duhovno upravo v Panoniji. Tako se je naj** lože ubranil solnograških napadov, ne razdirajo obstoječega prava, nego starše pravo — samostalno škofovstvo panonsko — oživljajo; tako se tudi nij bilo bati Kocclju nemilosti nemškega kralja. V drugih razmerah bi morda papež tej prošnji ne bil ustregel; takrat pa je papež sam želel, da bi na kakov način oslabil rastočo moč solnogra-Skega nadškofa, kateri se celo papeževi stolici maršikuterokrat nij hotel podvreči. Tudi se jo morda papež bal, tla ne bi Kocelj v Kimu neuslišan izhodni cerkvi pridružil, kakor je to dobo njegov sosed bulgarski knez Bogoris storil. Zarad tega je papež nemudoma Metoda škofa panonskega posvetil. Vruivši se je Metod leta S71. začel delovati kot najvišji pastir panonski. CJotovo mu nij bilo mesto določeno, tudi že zarad tega ne, ker jo zraven postal nadškof moravski. Prva leta svojega školovanja je Metod gotovo največ se bavil v Mosa-burku.
Po tej določbi je bila moč solnograškega nadškofa v Panoniji naglasoma uuičcna.   Metod je
Črez malo časa bodo kljubu temu shodu stvari take, kakor bi bile brez njega. V Avstriji bodo gnjile one zveze, ki denes vežejo njeno nenaravno organizacijo. Mir in čas bode ukrepil njene naravne faktorje, a razrušil umetne. V Rusiji bo rastel narodni slovanski duh. V Nemčiji bo treznost večja in zbudil se bode stari duh resničnosti, svobodoljubja in pravičnosti do drugih narodov, lu če prav nadvlad nje tudi na kasneje v Nemškem demon poželjivosti po tujih zemljah, — od severa, juga in zapada bodo prišli med tem Basom utvrđeni in vstali bojevnici narodne svobode, in Bismarkizcm bode osodo doživel, kakoršna je zadela nekdaj tudi velik Napoleouizem.
Zato smo lehko popolnem mirni, samo da delamo in v zaupanji verujemo, da dela zgodovina I nami za našo bodočnost.
Dopisi.
Iz <»ori<r<r. 10. sept. [Izv. dop.] Tabor v Renčali je prepovedan« Evo! klasično prepoved nalega okrajucga paše od besede do besede: „Pred-leciniitm družbe Soča v Gorici: Reševaje vlogo 2fJ pr. m. s kfero se za dovoljenje prosi, da se zamore Tabor v Renčali imeti, naznanjam pred seduiŠtvu, da prepovedani imetje omenjeuega Ta-borja v Renčali na podlagi g. t), postave pravic za zberališča, — glede de točke I in III programa in scer: Zahtevanje da se napravi ena krouovina Slovenija, in narodne postave, namerjajo premembe ustavne obstojnosti dežel v izključivnem pridu enega naroda, in da zamore njih razlaganje v ljudskemu zbirališču pod prostim nebom napraviti razdražbe in sovraštva med narodi v deželi uaha-jajočimi, v taki meri, da bi v tegnilo škodo ter-peti javno blagostanje in javna varčnost. C. k. okrajno glavarstvo v Gorici, dne 8. septembra 1872. — C. k. namesto, svet. I R. Reohbach 1. r."
Tedaj imetje renskega taborja je prepovedano, da ne bi škode trpelo javno blagostanje in javna varčnost! Kjer je veliko imetja (premoženja), tam je blagostanje, in da se blagostanje ohrani, treba varčnosti (šparovnosti v rferdirbani šprahi"). Kdor ne razume, kaj so taborji, si prav lehko v tem smisla tolmači glavarstveni dekret. Tabor, poreče, to mora biti kak bogat zavod, ali kaj euaeega, kjer se nabira veliko javnega i metj a, pospešujočega javno blagostanje in da se to ohrani in množi, treba skrbeti za javno varčnost. Srečni okraj, bo po takem tolmačenji sklenil, kateri imaš tako modro, tako previdno in skrbno glavarstvo! A če razjasnemo takemu ue-vednežu, da tabor nema nobenega imetja, ampak da je velik ljudski shod pod milim nebom, prijel se bo za glavo in se ne bo mogel prečuditi, kako
vestno skrbel, da se je v slovanskih naselbinah slovanska liturgija vpeljala in se v jeziku narodovem beseda božja razlagala. Mnogo duhovnov neznajočih slovanske besede jo moralo panonsko kneževino zapustiti med njimi tudi proto-pop Richbatd, kateri je izgubivši zaupanje med Pa-nonci šel v Solnograd in teško saobraćaja čakal.
Tako pa je raslo število trmoglavih nasprotnikov Metodovih vsak dan in ti so v kratkem blago-darno delovanje zadrževali. Sv. Metod je obrnil svojo pozornost tudi na vzhodne pokrajine štirske in korutanške, ki BO pripadale Panoniji.
To so pričakovali njegovi maščevanja željni nasprotniki, da bi ga obdolžili, da je pre kot škof panonski svoj delokrog prekoračil. Leta 871 je bil sv. Metod zarad tega poklican pred sinodo — brez dvombe — solnograško in črez dve leti v ječi zadržan. Leta 874 je — morda zbog potožeb Ko-celjevih — papež škofa Pavla Aukouskega na Nemško poslal, da bi Metoda spon rešil. Še le takrat, koje papež Janez VIII. bavarske škofe, najhujše sovražnike Metodove preklel, je bil Metod izpuščen in se je vrnil leta 874 na jesen v Ko-celjevo kneževino.
Osoda pa mu nij pripustila, da bi bil tam dolgo deloval; nemški škofje namreč v obreko-
je moglo c. k. glavarstvo tako bedarijo skupaj znesti v svojo prepoved. Ako pa naše c. kr. okr. glavarstvo v čisto slovenskem okraji slovenskemu polit, društvu za brnmbo narodnih pravic v tako eminentno slovensko-narodni zadevi tak odlok pošilja, mislite si potem, kaj morejo dobivati slovenske stranke in županstva, kadar so sploh še tako siPČnc, da se jim v njihovem jeziku povelja dajo in odgovarja!
Morda pa hoč' gosp. glavar s takimi odloki dokazati, da slovenski jezik nij sposoben za ura-dovanje? Ce to namerava, moramo mu reči, da se je prepozno lotil, kajti njegov prednik v (lonci (kateri je bil tujec) in njegova tovariša v Tomiuu in v Sežani so že jasno dokazali, da se da v našem jeziku kaj lepo in gladko uradovati — treba samo znati, ali vsaj   za sposobno osebje skrbeti.
Druga misel, katera se nam uriva, je ta, da gosp. glavar ne spoštuje našega jezika, ne spoštuje narodnosti, med katero je postavljen in mrzi društvo, kateremu je odmenil zgorej navedeni dekret; kajti sicer bi si vsaj toliko prizadel, da bi mu poslal uevšečno prepoved v dostojni obliki iu ne tako polno napak in bedarij. To je gotovo vedel, da se takih odlokov vselej polastuje javna kritika; v tem primcrljaji so pa razlogi, s katerimi se mu je od zgorej pomenilo motivirati prepoved, še tako šepasti, da jih kritika niti ne more Oprostiti ostrih svojih ugovorov. Vedeti tedaj, da se bo prepoved javno raspravljala in pri vsem tem ne paziti, da so jej da dostojna oblika, da se objavi v pravilnem jeziku, ali vsaj brez toliko smešnih dvoumnosti, kolikor jih obsega glavarstveni odlok, je pač neodpustljiva nemarnost iu znači gosp. glavarja kot zagriznenoga zaničevalca slovenskega naroda ali pa — kot lenuha, za ka-koršnega se nam je že od ene in druge strani popisal.
Vsakako bo glavarstvena prepoved društvu „Soča" zdaten dokaz, kadar bo vprihodn jič povzdig-vala glas zoper posamezne javne urade na Goriškem in v prvi vrsti zoper okrajno glavarstvo v Gorici, katero nij imelo menda še nikdar tako nemarnega glavarja iu sploh revnega osebja, kakor zdaj.
Politični razgled.
V pri hod njih delegacijah bode vojni minister predložil svoj vojni proračun za leto 1872. On zahteva za vojsko nič menj kot 97,205 072 gld. in sicer 80,000.000 gld. redne potrebe in 11,205.072 gld. izredne. Gotovo, strahovita svota. In poleg tega se „N. Fr. Pv." sme veseliti, da, med tem ko je v Berlinu pruski iu ruski vojni minister zastopan, —  avstrijskega  nij, kar
vanji ntjso jenjali in so Kocclju sitnosti od nemškega kralja nakopičevali. To je čutil sv. Metod sam in se je podal morda leta 875 na Moravsko, ki je po Forchhcimskein leta 874. skleneuem miru popolnoma od Nemcev neodvisna bila. Z odhodom Metodovem jenjaj o vsa sporočila o Kocclji iu njegovi vlasti. Bržkone je pomagal Kocelj Lu-doviku Nemškemu in njegovemu sinu Karlmanu v bojih proti Svatopolku. Da mu je veliko mar za to bilo, da se mir in prijateljstvo z Nemci ohrani, se iz tega razvidi, ker se je tako malo brigal za to, da bi Metoda rešil iz rok nemških škofov; to namreč nij zagotovljeno, da bi bil papeža pri tej priložnosti pomoči poklical.
Po Metodovem odhodu so se v Panoniji zopet stare napake vrnolc in naroden raz por in vladoželnost sta pogubila nagloma seme, ki je začelo poganjati kal.
Sv. Metod je z bistrim pogledom našel pot, po katerem bi se Panonija veselej bodočnosti bližala bila ; a Kocelj jo bil preslab, da bi bil vztrajno po tej poti hodil. Ta zaobračaj je določil o osodi njegovo kneževine.
O poslednjih letih Koceljcvega kneževanja ničesar ne čitamo v virih, da, še celo tega ne vemo kje je umrl.   List,  ki ga je papež Janez VIII.
bi toliko hotelo reči, kakor da smo že tako v ozkem prijateljstvu, da nam ne treba skrbeti, kjer Prus i skrbe, lu poleg tega je smel prusk tist Kolu. Ztg.u avstrijski annadi nasvefovati, naj s prusko skupaj ekscicira in manevrira ker je itak s Prusijo v Zvezi I — Res, za tako vladano Avstrijo, kakor zdaj na krmilu stoječa prusofilna stranka želi, bi no nnel pravi Avt-t.ijec ni krajcarja dovoliti, ker kaj treba armade ako se država sama svojemu smrtnemu   sovražniku izroča?
Češki „POktok" piinaša. dopis iz Insbmka, pitan menda od enega tistih tirolskih federalističnih poslancev, ki v dunajskem rajhsrntu sede, no da hi se dali ven spraviti. Ta dopisnik zagovarja sebe in svoje tirolske tovariše s tem, da pravi: „dokler tirolski deželni zbor kot mandatar nc sklene izotopa iz državnega zbora, tako dolgo moramo v njem ostati.u — Kakor znano imajo enake argum nte tudi naši slovenski lajhsratovci. „Pokrok", organ Čeških poshmcev, iz.eka, da so s to mislijo ne strinja, ker so tudi češki poslane! iz rajhsrnta že izostali brez f klopa deželnega zbora. Isto tako sodi tudi „Vateilund." Želeti bi bilo, da Tirnici V svojem prihodnjem deželnem zboru venda* enkrat tudi sklenejo (če misle da to treba) ne iti več v državni /bor. Potem menda bo vendar tudi črez naše velike mo£e in d.žavno-zborne govornike prišel slovanski duh Čekov!
Kot popolnem zanesljivo nc poroča federalističnim dunajskim listom, da kazensko sodntjsko preiskavo proti S k rej šo v s k e m u vodi general in namestnik Koller. Ko je ta one dni v svojej lastnosti kot zapovedujoči general na Češkem v Budjejovieah bil, došli so tjc predsednik praške deželne sodnije Jankovsky, državni pravd-nik praški Rapp in preiskovalni sodnik Ricliter, da se posvetujejo, kako dalje postopati v pravdi proti soviažcneinu nasprotniku sedanje vlade. Drugi dan je bilo v Pragi več mož zarad stvaii Skroj-šovskega zapitih in kljubu temu je Koller od pre-sidijalne^a tajnika praškega c. kr. namestniŠtva glasovitoga Rotkva dobil v Badjejovioe novost, da storjeno zap.ctjc nekaterih mož ,,nij doscglO zaželenega vspeha." — Ako so ta poročila resnična, potem je jasno, da je v Avstriji neodvisnost sodnikov Čisto prazna fraza, da so v avstrijskem pia-vosodstvti politične strasti incrndujnc , da politična (izrecno ustavoverni stranki prijazna) oblast vodi delovanje pravosodja. Vsakega pravicoljuba mpra tO v siec boleti, ako bi taki dogodki tudi ne bili znak preperelega državnega poslopja.
Iz Berlina dopisniki drugega zanesljivega ne poročajo kakor tO, kako višji godejo in paradira jo in ljudstvo zija. Vse drugo so ugibanja. — „N. Fr. Pr." ve več povedati to, da konferencij diplomatov dozdaj še nij bilo, temuč razgovaljali
Kocclju poslal, nam samo toliko pove, da je šo leta H77 živel; tudi 0 daljši osodi Panonije nam nič nij znano.
Kocelj brez dvombe nij zapustil nobenega sina in tako je kralj nemški kneževino zopet s k r a I j est v o ni z il r u žil.
Pozneje o najslavniši dobi Svatopolkovi je Panonija bila del velik« moravske države. Pa samo malo let. Pozneje sojo posedli M ud jari in slovanski jezik v teb pokrajinah uničili, zadnji ostanek nekdanje slovanske panonske države.
Dostavek k članku, razglašenemu v članku št. 90 „Slov. Naroda."
Imaje namen, razven drugih del o slovenskih dijalektih, izdati tudi polni slovar vseh med slovenskim ljudstvom živečih besed , ki nijso znane v spisovnej slovenščini . uljudno prosim vse omi-kance, kateri imajo priliko opazovati ljudstvo na deželi, da bi skerbno zapisovali vse p.isebnc besede ter je prišiljali za mene v Goriško čitalnico. Pod kategorijo besed, katere bi se morale zaznali ti, spadajo vse tisto besede, ki jih nij v slovenskih (s 1 o v c n s k o - nemških i. t. p.) slovarjih (Jancžiča in Drobuiča) ali pa ki se tam sicer nahajajo, pa le v drugem pomenu.   Kakor pri prav-
so se Bismark, Andraši in Gorčakov samo racd soboj, pa so videli, da ,.enako mislijo" o važnih političnih vprašanjih. Zanimivo, da Andraši isto misli kar Gorčakov in narobe!
Ruske novine ne pišejo o shodu cesarjev tako kakor bi rade, — ker nc smejo. Da pa pokažejo, kako nedrago jim je dobrikanjc njih carja 8 Prusi, pišejo mnogo o Francozih in o prijateljskih razmerah do njih. „Birž. Vjedom." pa ponavljajo svojo misel, da je ruska diplomacijo samo za to v Berlinu, da kontrolira Bismarkovce, da ne bi ničesa proti Busiji z Andrašijem ukrenili.
Bazne stvari.
* (Volitve za Matičin odbor.) Ker je znano, da se občni zbor „Slovenske Matice"» ki po pravilih ima biti v poletnih mesecih, pa tekoče leto 2(5. septembra sklicati, smo v poslednjem listu po volji nekaterih Matičinih udov razglasili kandidate za Matičin odbor. *) Izmed 40 matičnih odbornikov izstopajo vsako leto 10, in ker se je gosp. prof. Pajk sam odpovedal od-borništvu, se letos 11 odbornikov voli. Nasvetovani kandidati nijso le pošteni rodoljubi, vsi so bili in so še s svojim spretnim peresom delavni na duševnem polji, tedaj gotovo pred vsem poklicani, sedeti in svoj veljavni glas oddajati v odboru narodnega zavoda, kterega namen je, pospeševati slovensko literaturo. Zato z najboljšo vestjo živo priporočamo vsem društveniknm „Matice", naj volijo v odbor nasvetovane može.
* (Za potujoče k P rešimo vi slavno-s ti) je R u d o 1 f ova železnica privolila iz Ljubljane v LeSOO znižano vožnjo tako, da kdor plača 4. red se vozi v tretjem, kdor plača .'J. red, se lehko vozi v 2.
* (P reši r nova slavnost.) Iz Ljubljane se nam piše, da presv. knezoškof ljubljanski, J. Widruer, nij privolil posvcČenja spomenične plošo pri Picširnovi slavnosti 15. sept. Tedaj izpada ta točka iz razglašenega programa.
* (Iz Goriškega) se nam piše, da pojdejo celo Tominei s svojimi pevci na Vrbo k Preši i novi svečanosti.
*) V dotično notico vrinila se jo neka sicer nestvarna pomota. V nam poslanem pismu «• glasi: „nasve-tujeuio mi podpisani za VOlitOV v OabOf „Slovensko Matice" pri občnem zboru za leto 187-J" . . .
Urodn.
Ijicah, pesmih i. t. d., je tudi pri besedah neobhodno potrebno natanjčno naznaniti kraj, v katerem se rabi dana beseda. —
Mimo besed je za gramatično karakteristiko posameznih dialektov posebno važno — celo važnejše, poznat vse posebnosti v deklinaciji, kon-juga-iji in spi., nje v spremembah, skladji (\Vort-bildimg) in vzajemnih razmerah vseh besed slehernega dijalekta. Tedaj tudi v tem obziru obračam pazljivost vseh omikancev ua ljudstvenc dijalekte. Pri tem jo še bolj, kakor pri samo leksi-kalncm materijalu (to je pri golih besedah), potrebno naznanjati vsakokrat kraj, kjer so opazuje neka posebnost. —
Spoštovajc literaturno lastnost, ne bom tujega dela podaval za svoje ter pri vsaki besedi in pri vsaki gramatični posebnosti nc zanemarim omeniti, kdo me ž njo seznanil.
Slednjič obračam pazljivost na nektere prav zanimive glase , ki se nahajajo v nekterih slovenskih dijalektih. Tako na primer, v Bleski okolici žive 1) Boglasnik, kateri Englezi izraznjejo zc zvezo čerek th in ki se v novogrškem jeziku razvil iz starogrškega & (th, tketa). Za ta glas bi se namreč moglo porabiti grško b (tketa); 2) soglas-nik, sredni med trdim poljsko-ruskiin i in med Čisto-ustnim v (w). — Gotovo je, da, kakor pri zapisavanji pravljic, pesmij i. t. p., tako tudi pri zapisovanji posamesnih besed 'in gramatičnih posebnosti) se morajo izrazovati vsi glasi popolnoma zvesto, popolnoma natanjčno.
J. Baudouin de Courtenay,
docent petrogradsko univerze.
* (Študentom visokih sol in abituri-j e n t o m.) Iz Kranja se nam piše : „ Izvolite v nSIov. Narodu" naznaniti, da se zbero slovenski študentje Visokih šol 14. septembra v Kranji, da se potem skupno udeležč Pieširnovc slavnosti. K shodu v Kranji so nam tudi  abiturijenti  dobro došli."
* (Slovenske založnice v Mariboru) pravila so od c. k. namestnije potrjena in odtok dostavljen dotičnomu osnovalnemu odboru (v katerem so: dr. Radej, dr. Domiukuš, dr. Janko Sr-nec, prof. Pajk, notar Rapoe, posestnik Suškovie, posestnik Divjak iu dr.) — Da bi zdaj slo le tudi z delovanjem naprej !
* („Marburgcr Z ci tu n g") in mariborski iilistcrium se jezč nad našo kratko notico o „ju-belfestu", ki je bil zadnjo nedeljo tukaj. Posebno jih jezi, da smo razglasili, ka je telegram poslan pruskemu cesarju. Tajiti pa si na te odlično avstrijske lojalnosti ne upajo — ljudje ki so vselej polna usta imeli kadar je šlo Slovence kot državi nevarne očrniti. Da se pa „M. Z." za advokata wreligijoznega" petja in za umetnostno omiko slovenskega ljudstva potegne, je ravno tako smešno, kakor dopisi iz Maribora v dunajske liste, ki mrgole laži in perfidijc. Tako je eden teh dopisnikov (v „Prcssc") iznašel, daje tukajšni nemški advokat dr. Duhatsch s svojim koneipijentom vred protektor klcrikalstva! Klerikalci se bodo gotovo za to protektorstvo lepo zahvalili.
* (Iz Kozjega) se nam 10. sept. piše: No-cojšno noč so tatje v tukajšuo farno, cerkev stili in monstranco z resnim telesom vred, katera je 85 gld. stala, in srebrni kelih, katerega na 180 gl. cenijo, odnesli. Dozdaj se drugega nc pogreša. Vrlo lepi časi. Zločinec je pri stranskem oknu na kapeli sv. Antona skozi železno mrežo v cerkev zlezel, v tabernakel stri in z ukradenimi rečmi pri stranskih vratih kapele sv. Antona pobegnil. Tat, ki je skozi okno v cerkev zlezel, moral je hiti tenkega telesa, ker bi druga5i.se ne bil mogel skozi gater zviti.
* (K s p o r o č i 1 u mariborske gimnazije) pristavljamo še to, da je vsled njegove statistične tabelo v M.ari boru na gimnaziji 151 Slovencev in 89 Nemcev. To so ve, da je Nemec direktor Gutscher štel, torej jih na škodo resnice in na škodo števila Slovencev še pomnožil. Poleg tega velja na mariborski gimnaziji pravilo, kolikor mogoče na drugih nemških gimnazijah, posebno od severa, falirauih, če ne izpodenih dijakov jemati, da so le nemški. Kljubu takemu stenju in kljubu taki zlorabi, vendar „ncmški" Maribor (v zadnjih dneh seje upilo, da je „dcutsch, deutsch. dcutscb") ima večino Slovencev v onem zavodu, iz katerega prirašča naša prihodnost. Se se nij-smo udali, in Maribor je že zdaj za \)0 % bolj slovenski nego je Strasburg bil kedaj nemški — če je prav na meji nemštva in ga zdaj dominira četa kričačev in — uradnikov.
* (Magjarsko proganjanje Srbov.) V novosadski „Zastavi" beremo: „Včeraj (7. sept,) popoldne je tukajšnji sodni stol g. dr. Lazo K o-stić-a dal z ji preti in to na zahtev poštanskoga kriminalnega soda. Uzrok je, kakor čujemo, govor njegov pri nazdraviei na banketu v li čigra d u. — Tega še nij bilo — piše dalje ,,Zast." — da zdravice govorjene v krogih, kamor nij javnega pristopa, postajejo predmet kriminalnega preiska-vanja. Nemec harem nobeden nij bil pred sod ni j o stavljen zarad govorov v Ilauovru. Kakor se čuje, podtika se dr. Kostič-u „veleizdajstvo." — Drug dan je več novosadskih meščanov dalo in podpisalo poroštvo za dr. L. Kostič-a, da bi bil iz ječe izpuščen, dokler je preiskavanje. Ako se računa, da posledica takih zaporov bode zastrašenje srbskega naroda ali poedinih njegovih sinov, prevarili se bodo Magjari v računu ; še nc poznajo srbskega značaja. Nečejo ni v tem Si bi slabši biti kot sami Magjari, znali bodo zapore in nevolje moško prenesti . . . „Nije svihuj dana poslednji, navijaju se oblaci i nad našim protivnicima. U času izkušenja svoga videt če, Sta su učinili!" Tako „Zastava."
* (V Mohaču) na Ogcrskcm seje bila po vodni nesreči velika ladija z velikim tovorom blaga v Donavo pogreznila. Z vsemi mašinami in pripravami je nij bilo mogoča iz blata, v katero je bila na duo vode pogreznila se, vzdigniti. Ali tam ostati nij smela, ker bi se bilo okolo nje in na nji toliko peska in blata nabralo, da bi bilo plovljc-njc s parobrodi težavno in bi se bil celo tok reke v tistem kraji spremenil. Zato so sklenili pod vodo razbiti jo z dinamitom. Inženirja Milina in Casnek sta to delo prevzela. Poltrctji cent dinamita (t. j. toliko razbijalne moči, kakor jc ima 110 centov pultra) so spustili v škatlicah v vodo do ladijc. Te škatljiee so bile v zvezi z vrvjo napolneno a smodniško pavoljo, ki je segala nad vodo. Ko se je ta zapalila, bežali so delavci proč. Čez 5 minut se je cul strašni grom pod vodo. Velikanski valovi so se 4 klaffrc visoki vzpeli in daleč okolo se je voda burila. Kmalu so videli kosce latlije plavati nad vodo, ladija na dnu je bila popolno razbita.
Gospodarske stvari.
l*oiiiiio>4»v.iKii<* viii-K«';;-.* mo*f*i |»o ■»«»! iot-il.
Od vseh strani se čnje letos splošna pritožba, da vsled hude zime in neugodnega vremena ob času cvetenja je v vinogradih tako prazno, da šo polovice lanskega srednjega branja ne bomo dobili. Grozdje lepo zori in po vsem je upati, da bo letošnja vinska kapljica se smela na stran postaviti nnjžlahni.Šim vinskim pridelkom tega stoletja. Pa kaj nam to pomaga? zdihuje vinorejec, ki zamišljeno prehodi svoje gorice in vidi le tu in tam posamezne grozdiče gledati izpod zelenega perja. Kaj nam pomaga najboljše vino, saj ga nc bodemo mogli prodajati, ker ga še za domačo rabo , za posle in delavec , nc bode dovolj ? Delavci pa nečejo delati, ako se jim ne postreže z vinom. Kaj tedaj storiti? —
V Burgundiji na Francoskem, kjer priraštaje
po vsem svetu sloveča hurgundiška vina, bila jc stara navada, da so lastniki po prešanji tropine prepustili delavcem. Ti so si nanesli vodo na tropine in po nekojih dnevih so odtakali to tekočino, ki je potem vrela, kot drugi mošt in dajali neko lehko vino , katero je poleti prav dobro teknilo delavcem. Na nižjem Avstiijanskcm blizo enako ravnajo iu to drugo vino imenujejo „llau-sehvcin." V zgornji Italiji, po Primorskem, Istrskem iu deloma Dalmatinskem tudi pretakajo prvi mošt od tropin , na katere potem vodo milijo in si pripravljajo tako zvano „vino piceolito." Ideja, mošt poinnoževati, je tedaj stat a in Francoz Petiot ima le-to zaslugo, da je veliko imenitnost teh prostih skušenj spoznal, ter svoje nasvetovano ravnanje stavil na znanstveno podlago.
Vino je tekočina prav komplicirane kemične sestave; navadno normalno vino bi moralo imeti 8 do 10 funtov alkohola na 90 funtov vode iu v tej alkoholični tekočini raztopnih G do 8 odtisočkov kisline, potem v manjši razmeri čreslovine (tanina), glicerina, mineralnih in organičnih soli, barvila, beljakovinskih iu klejnatih tvarin , '/a°/o cukra, OgljenSeve kisline, sestavljenih eterov in hlapnih olej.
IzvzcinŠi alkohol in ogljenčcvo kislino, ki se delata še le med vrenjem mošta iz cukra iu sestavljenih eterov, ki tudi deloma med vrenjem, deloma v starem vinu se razvijejo, se vso druge tvarine nahajajo v grozdnih mehih in peceljnih. Edini OUker jc po večjem le v grozdnem soku. Vinu pa njegov značaj, okus, boket in aroma ne daje alkohol, ki se lehko dolije vsakemu vinu, temuč vse te tvari ne, ki smo jih omenili iu ki so nakopičene v mehih, pečkah in peceljih.
Vse te tvarine pa nijso lehko in naglo raz-topne in če je katera tekočina do neke mere ž njimi nasitena, se v njej več ne razstopč. Vse to je Petiot po kemičnem piciskavnnji dokazal in to jc temelj po njem imenovanega P c t i o t i z i r a n j a vina. Našel je namreč, da pri oprešauji tropin so komaj poti del izvlečuih tvarin z moštom odteka, štiri petine pa ostaucjo v tropinah. Ako se uanj
Toda nalije, se v 24 tirah zopet toliko teh tvarin, to je: tanina, barvila, beljakovine, hlapnih olej itd. v vodi raztopi, da ima ta tekočina vse lastnosti prvega mošta, le ne cukra; kajti euker jc lebko raztopljen in odteče skoro s prvim moštom. Mi imamo tedaj pozneje pijačo, ki je v vsem vinu podobna, le alkohola ima premalo, je slaba in nc opijani. Temu pa lehko pomagamo. Alkohol se dela pri vrenji iz cukra in sicer daje vsak funt enkra v avstrijskem vedru tekočine 7«0/o alkohola v vinu. S tem jc povedana vsa teorija Pctiotizi-ranja. Vodi, ki smo jo nalili na tropine, moramo po odtakanji od tropin dodati toliko enkra, da bo vino pozneje tisto moč imelo, katero mu hočemo dati. —
(Konec prih.)
POMlUUO. *)
Iz Lipe, 6. septembra. V številu 85 cenjenega časopisa „Slovenski Narod" pritožuje se meni znan dopisnik jadljivo zavoljo slabega Btanovanja njegovega; mene pa javno napada in obdolžujc, kar se iz njegovega dopisa razvidi, neko sleparije. — Stanovanje gg. kaplanov je bilo res potrebno popravka. Nabralo ge je v ta namen nekoliko denarja, to-da — premalo. Ker je ravno c. k. okrajni glavar g. Fc-gic pred nekoliko dnevi tukajšno obč. glavarstvo s svojim pohodom počastil, se mu jo ta stvar še nekoliko bolje ustno, kar prej no dovoljno pismeno, razjasnila. Vidcvši g. Fegic, da so potrebe tnkajšnega ljudstva od due do dne večje, je na-kauil slavno c k. namestniŠtvo glede popravka kaplanije za podporo prositi, opiraje se na to, ker je farni patron „Njih Veličanstvo, naš svetli cesar" ; ali — nij se vzel obzir na to, in prošnja bila je povse odbita. — Razpisala se je nemu-dora po odloku slavnega c. k. namestništva za popravek kaplanije in šole javna dražba. Od pod-vzetnika poprijelo se je delo, in nadjati se je, da bode delo v malih dneh dobro dovršeno. — Da pa ne bo sam Rog znal, kakor Vi g. dopisnik v Vašemu dopisu pišete, kam je denar, kateri jc v ta namen, za popravljanje kaplanije in sole skupljen, hočem javno pred svetom kazati: „Denar, kateri se je v namen popravka kaplanije nabral
*j Zakasnjeno. — Odgovornost prejema dopisnik.
Urcdn.
in tudi drugi občinski denar je bil in je še vedno v občinski denarnici, od kterc pa jaz niti kljnča nimam, ampak pošteni obč. pisar g. Rotmeier." — Obrekujetc me tudi, da sem travo na pokopališči svojemu žlahtniku prodal. Da sem jo prodati pustil, to je res, toda samo iz tega uzroka, da se nijso vsi pulili zanjo, kakor pretekla leta, ampak da jo v mirn en sam pokosi in spravi. Pri tem pa jc tudi občinska denarnica 4 gold. bogatejša. Čuditi se je bilo pri dražbi trave na pokopališči edino temu, ker Vas, vrli gospodine ! nij bilo videti, ker so nekateri pripovedovali, da imate misel konja kupiti, ^za ovršavati Vašo težavno službo. Dobili bi jo bili Vi znabiti ceneje, aR pa, da bi bili lo en novčič više obetali, gotovo ne bi jo bil imel moj žlahtnik, nego — Vi. — Norčujete se nadalje še z mojim podpisom; to-da jaz menim, da se kotel ponvi nikakor rugati ne more, ker sta oba črna. Venđar-le moja krivnja nij, da so tako podpisujem, temveč mojih učiteljev, od katerih sem se v starih nekdanjih časih nekoliko brati in pisati na učil. Verujte mi gospodine! da ne obstoji narodnost samo v podpisn, temveč" skazati se more človek da je kaj, v delih iu dejanji. Da Vam pa g. 'dopisnik Vašo narodnost, katera se kot petelin na zvoniku po svetu obrača, spričam, naj Vam služi samo en dokaz s Pred nekoliko časom prišla je k meni neka stara ženica iz Šapjan tožeča se zavoljo laške pridige, katero je g. D. v omenjeni filiali imel, prosivši, da bi v bodočnost kaj takšnega v cerkvi zabranil, kateri sem le nasvetoval, da se k mnogočastnemu g. dekanu glede te stvari obrne, kar je ženica gotovo storila. Slava Vam zato vrli narodnjc.če! — Bodi Vam to za danes dosti. Matija Kalčič, nadžupan.
Listnica opravniitva. G. dr. M ... a v Ljubljani. Ne zamerite nam neprijetne pomote. Sedaj popravljeno.
VII itd mož,
21 let star, vojašč rte prost, ki je izvršil VI gimnazijskih razredov ter jo zmožen slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika popolnoma v govoru in pismu, želi kako njegovim vednostim odgovarjajočo službo vsaj do 1. oktobra t. 1. Blagovoljna pisma sprejema pod Šifro: „F. G. 39," adininistra-(170—1) cija tega lista.
Dvoje deklet
(173—3)
so sprejme v popolno preskrbljenje, na željo so jima daje poduk v igranji na glasovir in v ročnih delih. Povpraša naj se v otroškem vitu (Kinder-garten)  tliiio IterctujM v Mariboru.
Podpisani žnpan naznanja p. n. gospodom zdravnikom, da jc za nadomestiti s 1. oktobrom 1.1. na ~V 1*1*11 ttkem mesto zdravnika. Gospodje zdravniki, kateri imajo akademične grade kot doktori zdravilstva, so slovenskega jezika popolnoma zmožni in pripravljeni svojo prakso tukaj zvrševati, naj blagovole obruiti se do konca tega meseca s potrebnimi spričevali na podpisano županstvo. Tudi se prevzame lahko hišna lekarna poprejšnega g. zdravnika.
(175-
Na Vranskem, dne 8. septembra 1872. 1) Župan: Ptljk.
•m I
m
a
•So ^
P   53 --
m T2
o <n d
.M m **
* <*
8 S
o
JC 8
2 2 kg
i*
i »
rt m o u a L.
o d
C«
44
v- _-
© rt .O S   P O
P B o H
p «*H s, ,2 n J
a
.si 'p'
rt -i
S
O O)
a
"S 2
ri £ 3 cs
i ^ g
S-S a *
S s s
S S*
ji  O 8
h. pO P
O
rt ■■-
I p si
-O
■j. © O
S rt
© '5* m rt
p. p
Cf) rt
o J=>
* rt
O
! Zvit KI !
Pravi prostor najboljše ure najceneje kupovati,  je tovoniica za ure FILIPA PROIOIA
Hothenthurmatraaae, Nr. 9, gegeniibvr der IVollteile na Dunaji.
Vso ure, na sekundo  regulirano, so prodajajo s blatno garancijo.
Samo 17 ali 18 nld ,,ruv »"Bu'ik'* prefino v ojcnji po-
oamu i/ an i o ym. 7llll;eHH 8'clirn» kron om rt rt k H ura 7. <i vodnim plaMcin. proflno omu i Ur mi t, z verižico
iz tulini/.ljilu in iiimlii 1 ]oliDin vr«'<l. Samo  14  ali   17  nld   l,rnv unirlcikn smbrna kronomo-«•■"• trsku ura z enojnim plttiflettl i"
kriKtiiliiiiui HO'kli z VtriSiftO i» iiieiluljiiiuiin v tuku. Comn |Q o li 90 nlrl Brobrnl reroentoari, brra klj'.u'n
v n ii i ti n i ji<"ii liMoiifiii toku. Coirn R nli in nlrl  prav ;»n«if.ka oUIndruta um. v
aarro o au iu gia. j. rob,n,j» Ul.iKtJl|ll(.M1 Htt.k1n, „no
voriiico iz tiilmizliitu, usnjiistiiM tokom in ji i h m *' n i m
f.i<:min icarantUnim listom, ^nmn 1/1 ali IR nlrl pr*v .hi-Ii-.Uu rcmontoitttkii um oamu       a" •» «,u- h i,, prince of VVnlei nfJmofitiaJ-
.i kalibra h kristalnim »ti'kluiu, kolt-sjimi iz nikla v piavom, listcin  zlatu *,   te uro imajo  moli tlrtitfhii
prednost« da m dajo brez kljm'a naviti; k takim
uram Uniji vsak vaii/iio iz talmizlata z uiolaljuiiuin in (jaru u t il n i m  Ustom zastonj. Cnnin   IO   fijf|   ura   v t u 1 in i zl at u   z  (Ivoinini  |ilairom, sn-
oun.u tm HIH* von«to, skakalcem, krietalnlml itekll in niklnvim kolesji'iii, z vcriilt'0 iz pravfga talmizlata, ■iieilaljoiiom, usnjaBtiui tokom iu pjttrantUnlm listom vrnil.
C.inm   9R   lin  ^4.   nlrl    «nbrna Riiloiiio-rcmdiitoarska
damo       uo       tjm. B    kj M llu linv kljll(,u 11U.
viti, a verižico iz talini/.liita in im ilaljonom vred.
Comn uli 20 nld '"'"v s,'el"'mi flderna ura, s samo   10  dii  -u yiu. kri8tuinilll Tokiom, elegantno
vcriiicii in medaljonom. Comn   |9     |R     |R    nlrl    ,lrl'  lA SWJ»e ll »rebra s kri-OdlllU   l£,    I**,    IO    yiU.   sl.ll||imj S„.K||, minijaturni lui
in nt. prelino t otfnji pozlaCima z verižico za okolo vratu vreil, vne v toku.
Samo 16. 18, 20  gld. Ist,! z «iv<'J"i'-» plaMem in rt-
'     "   a'"'  n/icn za okolo vratu. C9mn   09   OC   Of!   „1,1    zima ura MRMnn M kristalnim
aamo -ii, ^0, »su giu. Hl(.klom j,, Vlll.ižjt.0 za oUoi0
Samo 40 ali 48 gld. r{AllU' .,n,",,i,nti
^v   jj'"'  |n  veri/.uaiiii  za okolo vratu.
Samo   60 ali 70 y|d/Itte ■ dvojnim plašUem.
9nmn 7^ ali 1(11) nlrl z,ftti remontoarl za gospode damo  /O ail lUU  gm. B eleffantnimi  verillcatnl za
okolo vralu.
Samo 70 80 100 nld E,utl ri-inontom-i za pospoilo s Ortiiio   *"» »"i ■"«•» yiu- krUtuliiim steklom.
Samo 90 ali 120 gld. l8tl z lv°Jnii» piaWem.
Samo 200 ali 400 gld. p£0p«»$^,tm'm«**i Srebrno urno veriSioe gltl. 8.60, .'J, 4, 5, o, 7, 10 do gld. 12,
Zlate urno verižico  gld. 18, iiO, 2.r», 30, .'iT>, 40, 50,
(JO, 70, HO, 90, 100. itudilei t uro 7 gld.
Uro za na BtOtlO s podobo, a, 3 in 4 kose igrajoč b,
gld. 70, HO, 90. Ure h trepotikoljom, 2, 3 in 4 k(jso igrajoče, gltl. 80,
100, 120.
Iffralnioe, 2,4, (>, H kosov igrajoči*, gld. 15,86,56,75. Allmm za fotografije t mamkogld.8, 10,12 dogl. 16. Tobačnieo /. iiiu/iko 7 g d.. fiO kr. Smodkaraioe t muaiko 1H gltl. Šiviilttico ■/. muziko 15 gld.
Ure s trcpetikeJjem lastnega izdelka s 5letno garancijo:
Take, ki se vsak dan navij:ijo gld. 10,  II. 12. Take, ki se  vsak H. dan navijajo gltl. IG, 17, 1H, 19, 20, 22.
Take, ki se vsak S. tlan navijajo in vsake pol uro
bijejo gld 80, 3:5, 85. Taki«, ki se, vsak H. dan navijajo, vsako četrt uro
Tako, ki so vsak meseu navijajo g!d. 2H, c0, 32. Uro za pisarnica gld. 10 15, 20. Uro za kavarno gld. 15, 25, 30.
Velik a delavnica za f opravke.
Stare ure, gostokrat dragi rotlAvinski spominki, so popravljajo in narejajo tako, kakor bi bilo novo. (Jene za popravke s 51otno garancijo gld. l'/s, 3, 5 do 10 gld.
Edina in sama naloga
prav angleških   to* Otff ##• K. A'llianifff«
VhI<>iI po ote h ■■«•»!» Imcnovaiijn dvorna zalagarja Nj. Vel. kraljico Viktorijo, kralj. Visokosti
princa WaXeskega In vojvodo Bdinburgskega, Nj. Vel. Sultana in Nj. Vel. kralja 1'ortugalskega.
Pismena naročila
se za poštni povzetek ali pos'an zresek v 24 urah store. Na posebno ž djo se tudi ure in verižice pod povzetkom na izbir pošiljajo in za nazaj poslano denar vračuje.
Cene naše tovorniee so vedno nižje ko povsod najnižje in stojimo vedno s svojimi izdelki na vrhuncu časa.
ki nove naročiti žele, ^'»l, ki stare za nove za menjati žele, VnI. ki slabe za dobre  zamenjati želo, so proseni, naj se na to firmo obrnejo.
UtJL  Staro   zlato  in sndtro,  državni papirji, so za najvišje cene namesto plačila jemljejo.
bi jej o in uro ponavljajo gld. 48, fiO, 55.
Tovornica za ure W. ti ioiniii-a Rothenthurmstrasse 9, l^uii.ii.
sli' 8>ii isl ioni #4> sritt'i ! V najnovejšem času naznanjajo trgovci /. igračami in bazarji, ki si ime tovorničarji ur pri-BVOJajejo in celo svarila na svitto dajejo, popolnem navadne ure broz vrednosti za angleške. Mnoge pritožbe, katere nam 0 tem dohajajo, nam dajejo povod svariti pred tem sleparstvom in p. t. občinstvo varovati škode. (30—2G)
izdatclj m odgovorni uruduik Martin Jelovaek.
Tinkar: F. S kaza in drugih.