ftev.218.
Velja po poŠti:
ia celo leto naprej K 26'— za pol leta „ ,, 15' ia ietrt leta „ „ 6 50
«Ljubljani, o sobota, dne Z3. septembra 1905.
Leto mm.
xa en mesec „
2-20
V upravniStvu:
ga celo leto naprej K 20"— ji pol leta „ „ 10"— *a četrt leta „ „ 51--sa cn mesec „ „ v/O
Za poSllj. na dom 20 h sia mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
LOVENEC
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 15 h za dvakrat .... U ,» za trikrat
.... »w
za ve? ko trikrat . 8 V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
f IroHništVO 1« « Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?«z ureanisivo >dvor|S^ na'd t)sl<arno)i _ Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen M zo slovenski narod
Upravništvo le * Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — r	Vsprtjema naroinlno, Inserate in
reklamacije. (JpravnISkcga telefona Stev. 188.
Prešeren in politiko.
Pri nas so ljudje, ki vsako stvar iz-preobrnejo v politiko. Bodisi verska, gospodarska ali književna zadeva — vse jim e politično. Politično hočejo zase izkori-šiati vse, od telovadbe do Prešerna, od mleka do bogoslužnega jezika.
Ljubljanski škof je smatral kot svojo dolžnost s stališča krščanske morale obsoditi nagoto na Prešernovem spomeniku.
Vsled tega je nastalo grozno vpitje in tuljenje v liberalnem taboru. Zdi se nam, da so to obsodbo ne le pričakovali, ampak nalašč izzvali, kar je kazal ves način prireditve, in da so Yeseli, da ni izostala.
Kajti, kakor sicer ti gospodje ljubijo in zagovarjajo nagoto, — pa svojo lastno nagoto, ki je podoba narodnega izdajstva, skrbno prikrivajo in oblačijo.
Toda vse jim ni pomagalo. Ostra burja narodnega nezaupanja in splošne nevolje je razdrla umetna oblačila liberalne stranke, cunje so padle od njenega života in — narodni Judež Iškarjot je bil videti v popolni nagoti!
Zaman so se napredni krojači ozirali po novih cunjah, da bi pokrili svojo nagoto.
Prišla je slavnost odkritja Prešernovega spomenika, ki so jo hoteli izrabiti v svoje temne strankarske namene.
Prešeren naj bi s svojo nevenljivo slavo pomagal vzdržati in nadaljevati narodno izdajstvo!
Toda prišlo je drugače. M6ra znanih izdajskih zvez je tlačila Ljubljano ob slavnostnih dneh. Prišlo je mnogo pravih domoljubov k odkritju spomenika, mnego iskrenih Slovanov, in vse je bolelo srce, ko je slavnostni govornik obtakiprilikiv svojem znanem žargonu klical na boj zoper brate Slovence, na boj zoper ogromno večino slovenskega naroda!
Blamaža prirediteljev slavnosti je bila velika, politična nagota narodnih izdajic še večja, nego poprej. Vsi resnični rodoljubi,
vsi, ki so si ohranili čista uarodila' 8 so bili pa ogorčeni.
Nato je prišlo škofovo pismo županu Hribarju.
Kakor lačen volk na kost, tako so planili liberalni kolovodje na to pismo. Prišlo jim je ravno prav, da odvrne oči njihovih somišljenikov od njihove blamaže in od njihovega izdajstva, ter da vzbudi neumne strasti zoper ljubljanskega škofa, — predvsem pa, da si ž njim dobč absolutorij za svojo izdajsko politiko v zvezi s Schwegli in Heini.
„Narod" je hitel pisat, da bo sedaj vsa kdo razumel, kako neobhodno potreben je boj proti „ J e g 1 i č e v i stranki". Takoj so na Dunaju začeli obrekovati, da je škof tako poostril politično napetost, da je deželni zbor zaradi njega (!) v nevarnosti. V vse nemške liberalne liste so zanesli to neumnost, nad katero so imeli vsi judje ka-nibalsko veselje.
Zares, krasna logika, vredna duševnega idiotstva, v katerem životari večji del ver nih somišljenikov in čestilcev „Slov. Naroda".
Kaj ima škofovo pismo opraviti s politiko? Skof je ▼ svojem najsamolast nejšem delokrogu, kot ljubljanski škof, pisal županu Hribarju s stališča krščanske morale brez vseh dru gih ozirov.
Kaj se neki liberalci nad tem razburjajo? Kaj zdaj vpijejo zaradi krivice oni, ki sami vsak hip povdarjajo, da jih krščanska morala nič ne briga, da se raje drže naravnih nagonov, ki so v nasprotju s to moralo, ker ne poznajo razločka med človekom in živaljo!
Škofovo pismo je odločilno izključno le za one, ki se čutijo po svoji vesti vezane — temeljem svoje proste volje — poslušati glas svojega višjega pastirja.
S politiko pa nima to pismo celo nič opraviti. Ali ni naravnost besno iz škofovega pisma izvajati pravico do narodnega izdajstva, pravico, prodajati svetinje slovenskega naroda
LISTEK.
Dobrotni duh.
Spisal V. K.
Blizu Triglava je živel v skromni zagorski vasici pošten mladenič z lepim imenom Janez Muha.
Roditelji so mu bili umrli že zdavnaj; posestva je imel malo, premoženja nič. Pa vse to ga ni skelelo toliko kakor to, kar so trdili o njem poredni sosedje. Dražili so reveža, kadar so le mogli, skrivaj in očito, in mu očitali, češ, Janez Muha je tako neumen, da vsako spomlad posluša kako cveto koprive. Nekateri so ravnali še grje z njim. Imenovali so ga naravnost „modrijana\
Pa vse to bi bil Janez Muha z grenkimi slinami vdano in potrpežljivo pogoltnil natihoma, celo .modrijana" bi ne bil zameril nikomur resno, če bi ne bila prebivala konec vasi bihka Lenka.
To dekle ~inu je bilo namreč izmed vseh najbolj všeč. V resnici Lenka ni bila posebno lepa. Bila je dolga in suha ter je škilila, pa samo na levo oko. Kadar se je v veselju zasmejal« ali od jeze zarežala, se je
pokazalo, da ji je neusmiljeni zob časa okru-šil in izpulil že marsikateri zob iz preširnih ust. Taka je bila Lenka in vendar je ugajala Janezu nad vse. Kar ni se je mogei na gledati, kadar je praznično oblečena, z ži-dano ruto na glavi, pristopicala po maši domov grede skozi vas. Tedaj je vselej še enkrat pogledal tja doli, koder je bingljala debela verižica, odpel suknjo na široko in potegnil viržinko v žepu tako, da se je bolje videla iz suknje.
Take čase je bil ves srečen in pozabil je, kako so obrekovali sosedje tudi njegovo uro, njegov edini zaklad. Klobasali so, da je verižica iz najslabšega jekla in da je bil svoje dni priklenjen nanjo sosedov pes Sultan. Nekateri so ga opravljali, da sploh nima nobene ure, ampak da je na verižici pri vezan le ključ od omare; drugi pa so govoričili, da ima Janez Muha sicer pravo uro, ki je pa tako zanikarna, da se ustavi precej, če jo Janez ne potrese vsakih pet minut.
Le škilasta Lenka ga ni zbadala s takimi kvantuzami in to mu je bila velika tolažba. Stopil je torej enkrat, ko sta premetavala pokošeno seno, k njej in jo prijazno vprašal, ali ga ona hoče, če jo hoče on.
njega na j z a gri zenejši m so-vragom?
Se večja nego neumnost, je v tem slučaju hudobija, ki se zanaša na neumnost in nerazsodnost »Narodovega" občinstva.
Ker pravi škof, da je muza na Prešernovem spomeniku premalo oblečena — zato imajo Tavčar in njegova verna družba pravico nadaljevati zvezo s Schweglom in Hei-nom ! Kateri razsoden in res naroden Slovenec bode sprejel ta razlog, ki je za-jedno nad vse hudoben in tudi neumen !
Boj zoper „Jegličevo stranko" ? To je tudi poseben naslov — premišljen falzifikat! Mi ne poznamo nobene Jegličeve stranke". A .Narod" nazivlje namenoma tako katol. narodno stranko, če tudi je nebrojnokrat v dejanju dokazala, da je ta stranka zgolj politična stranka in kot taka avtonomno in strogo demokratično organizo-vana ter popolnoma neodvisna na vse strani odgovorna sama za svoja dejanja in v svoji politični borbi samostojna, ne poveljevana od ljubljanskega škofa.
Ali „Narod" hoče na vsak način, da' škof mora imeti stranko in čenča o „Je-gtičevi stranki', ki je ni nikjer drugod, nego .mazanih predalih .Slov. Naroda" in v nekaterih konfuznih glavah .Narodove" inteligence.
Sicer pa vsako pri nas ve, da si katol.-narodna stranka prosto voli svoje vodstvo, svoj osrednji odbor in svojega načelnika indajenajvišja inštanca v vseh strankarskih zadevah shod zaupnikov stranke. Načelnik stranke je pa že nekaj let samo dr. S u s t e r š i č , ki je bil na to mesto ope tovano na shodih zaupnikov soglasno poklican in katerega zopet le shod zaupnikov — in nihče drugi — lahko vsak hip odpokliče.
Vse to ne more biti neznano uredniku .Slov. Naroda*. A kljub temu piše o „Je-gličevi stranki" ...
Namen je prozoren.
Saj ni še tako dolgo, kar so izvestni krogi na visokem mestu knezoškofa razupil)
Lenka, ne bodi lena, mu je hitro poka zala figo. To se je zdelo Janezu Muhi slabo znamenje.
„Ti Muha muhasta", mu je odgovorila na vljudno ponudbo, „ali mar ne veš, da se človek ne sme ženiti brez denarja?"
To se je zdelo optimistu Janezu zopet dobro znamenje in iskra njegovega sladkega upanja se je vžgala v vesel plamenček. Lenka, si je mislil, je sicer škrbasta, toda za vsako škrbino ima prihranjen stotak. In še rajše jo je imel in kadar je količkaj utegnil, je premišljeval, kako bi si pomagal do potrebnega denarja.
Tako je ugibal tudi nekoč, ko je ležal pod hrastom v hladni senci. Kar jo je pri mahal mimo mladi kovač Cene, ki je bil lansko leto doslužil vojake. Cene je imel hudo bol.zen; bil je namreč vedno ,hudo žejen. Kako bi pa tudi ne bil, ko je moral stati toliko ob vročem ognju.
.No, kaj pa je tebi, Janez", ga je nagovoril, „da se držiš tako presneto kislo? Kaj pa ti manjka?"
„Oh", je odgovoril Muha, „denarja mi
manjka, denarja, vidiš!"
„Veš kaj", je dejal kovač po kratkem
kot .obštrukcijonista" v deželnem zboru; dasi se on ni obstrukcije niti najmanje udeležil, je vlada hotela celo izrabiti našega knezoškofa, naj bi on povzročil opustitev katol.-narodne obštrukcije.
Toda voditelji katol.-narodne stranke so takrat s suhimi besedami povedali na mero-dajnem mestu, da je katol. - narodna stranka strogo demokratično organizirana, na vse strani politično neodvisna in si sama določa svojo politično taktiko. Tako je ves vladni načrt padel v — vodo
M i pro tes t ira m o slovesno zoper to, da vlačijo našega nad vse požrtvovalnega, sveto živečega nadpastirja v dnevne politične boje, dasi on deluje, kakor vsakdo vidi, le v svoji cerkveni, višjepastirski službi kot varih vere in nravnosti.
Ravno tako pa protestiramo z isto slovesnostjo zoper to, da se vzvišeno ime Prešernovo zlorablja kot figovo pero za nagoto narodnega izdajstva!
Položni u Stori Srbiji.
(Izvirno poročilo.)
P r i z r e n , meseca septembra.
Pred časom so pregnali Turki v Malo Azijo nekatere najglasovitejše arnavtske razbojnike. Sedaj je pa nekaterim dovoljen po-vratek, med temi je glasoviti R u s t a Ka-b a š a n i n iz vasi Kabaša. Se*eda Arnavti s tem niso zadovoljni in zahtevajo, da se izpuste iz pregnanstva vsi pregnani Arnavti. Ko je v Djakovico in Peč prišel glas, da se ne vrnejo vsi, so Arnavti v znak protesta zaprli svoje „čaršije" (trgovine). Djakovački Arnavti so bili tako razburjeni, da so vjeli sultanovega odposlanca Sakir-pašo, o katerem sem Vam že poročal, da je sedaj med Arnavti. Arnavti iz Liume, ti najhujši med najhujšimi, se pripravljajo, da skupno z djako-vačkimi oboroženi pridejo v Prizren, ter tu zahtevajo od oblasti, da se tudi ostali Arnavti izpuste domov, da se ne i z -vrše reforme, sicer začno klati.
premišljevanju, .nekaj ti povem, pa nikomur ne boš pravil o tem !"
^Nikomur !" je obl ubil Janez in radovedno uprl oči v porednega Ceneta
.Za dva Štefana boš dal, Janez, pa ti
pomagam!"
.Kaj pa, precej, če mi res pomagaš. Zdaj pa povej že enkrat, Cene!"
„ Vidiš, Janez," je dejal kovač in sedel k Muhi v senco, „pri vojakih sem videl in slišal marsikaj, o čemer se tebi ne more niti sanjati. Posebno lepe reči pa sem zvedel o duhovih."
.Ni mogoče", se je začudil Muha in se naglo primaknil bliže kovača. „Pa bi ti vse raztrobil, da bi se mi ljudje smejali. Zakaj svet je že tako neumen, da se rad upira zlati resnici."
„Nič se ne boj pa govori, lepo te prosim' Jaz bom molčal, kakor sem že obljubil."
„Dobro. Veš kaj sem zvedel od prebrisanega moža, ki je imel črne bukve? Da se sme vsak duh vrniti z drugega sveta na zemljo, seveda le, če pretrpi prej hude muke. Tak duh prinese veliko srečo človeku, ki zna prav ravnati ž njim. Najrajši
Rusta K a b a š je zelo ogorčen na Srbe, ker je moral zaradi niih prebiti v pregnanstvu dve leti in pa še bolj zaradi tega, ker so mu Srbi med tem ubili dva sina. A ta okoreli zločinec se je sedaj pretvoril in je tudi pred Srbi tako domač in miroljuben kakor ovca. Tako je, ko je dospel, pozval k sebi na dogovor vse uglednejše Srbe iz okolice in je bil napram njim zelo ljubez-njiv Naročil jim je le, naj zahtevajo od turških oblasti, da se umakne vojska iz okolice samostana sv. Marka, ki je dospela tja, da čuva Srbe pred zločinci, kakršen je tudi Rusta. A da umiri Srbe, jim je obljubil, da so sedaj pod njegovim varstvom in da jih bo on čuval pred ostalimi razbojniki. Srbi sedaj ne vedo, kaj bi počeli. Ako se umakne vojska, bo Rusta pričel po stari navadi ubijati Srba za Srbom, ker jim ne more odpustiti, ker so mu ubili dva sina; ako pa ne bodo zahtevali, da se vojska odstrani, b«do s tem pokazali, da ne verujejo v njegovo prisego, a hujše žalitve ni za Arnavta ko to In potem zopet gorje Srbom. Naj se stvar izteče tako ali tako, dobro se za Srbe ne bo izteklo.
Razbojniški vodja L j u š a iz Kosovice je zahteval od Pera Klobukara in Toša Boljevčanina, ki sta pred arnavtskimi razbojniki pobegnila v Srbijo, da njemu predasta svoje imetje. Ko tega nista hotela storiti, ju je pozval na sestanek v selu Medvedja, zunaj Srbije. Ta dva sta na svojo nesrečo res prišla, in Ljuša je ubil oba. Zgodilo se pa LjuŠi ni ničesar.
Ena arnavtska razbojniška četa je napadla pred dnevi hišo srbskega prvaka T o dora Boškovica iz vasi Drenovčica. Todor jih je sprejel s puškinim ognjem. Boj je trajal celo noč, a pred zoro so Arnavti pobegnili, zapalivši Todoru petdeset voz sena, hrano in žito ter več poslopij.
Pred nekaj dnevi so arnavtski tatovi ukradli blizu Prištine trgovcu Jovanu Pan-ticu nekoliko voz koruze Tatove je turška oblast vjela, a jih zopet izpustila iz strahu pred Arnavti.
Seljaku Staneju Maksimovicu iz Mati-čana so Arnavti ukradli štirideset koz in enega konja. Ve se, kdo je tat, a reči se ne sme.
Poleg tega so razbojniki — Arnavti — ubili V i d o s a v a , kmeta iz sela »alinko-vice, M i 1 e t a , kmeta iz sela Opraške, in T i j a n i č a iz sela Crkoleča. To so znani uboji; koliko pa jih je, za katere se nikoli ne izve.
To je jasna ilustracija, kake razmere vladajo v Stari Srbiji za varnost življenja in imetja. A to še ni vsa slika te anarhije. To pa najbolje osvetljuje slučaj, ki se je zgodil s Sakir-pašo, posebnim sultanovim poslancem, ki je dospel sem, da umiri Arnavte, a ti so ga zarobili Na vprašanje, kaj Arnavti žele, da se umire, so Arnavti v Djakovici odgovorili da zahtevajo, da jim da sultan 3000 pušk, da se v Stari Srbiji ne uvedejo reforme in da se takoj iz puste iz prognanstva tudi oni Arnavti, ki so še ostali v prognanstvu. Sakir-paša jim je obljubil, da jim bo to izposloval, a šele ko se vrne v Carigrad. A Arnavti vedo, kako znajo Turki lagati, in so izjavili, da je paša toliko časa njihov vjetnik, dokler brzojavno ne izposluje njih želja. A da bi jim ne ušel, so Arnavti odredili stražo, ki ga je čuvala. Vsled muke in strahu je Šakir paša tako obolel, da ni m«gel hoditi. Zato so Arnavti pustili stražo, a Šakir paša je zbral vso svojo moč, podkupil nekaj Turkov, da so mu osedlali konja, in ko ni bilo Arnavtov, je skočil na konja in, čeprav bolan, pobegnil preko Prizrema v Skoplje, a iz »kopija je
odpotoval z železnico v Carigrad. Lahko se bo pohvalil pred sultanom.
Se-li človeku ne vriva vprašanje: Ako Arnavti tako ravnajo že s posebnim sultanovim poslanikom, s pašo, kaj si potem ti razbojniki ne dovolijo vsega z jadno neob-oroženo rajo, s — Srbi.
Na koncu še en slučaj. Na praznik Velike Gospojnice, 28. avgusta, je vozil neki Turčin Srba iz Prtštine, Krsta Zdrav-kovica z materjo, sestro in bratom v samostan Gračanico. Po poti se Srbin in Tur-čin-kočijaž spreta in v prepiru zakolje Turek vpričo matere, sestre in brata Krsta, vrže mrtvo truplo na pot in zbeži. Na klicanje matere, sestre in brata pribite Arnavti ter vjamejo Turka; a ko jim je ta povedal, da je ubil Srba, so ga izpustili
Taka je osoda tega naroda.
Tedenski pregled.
Na mednarodnem protialkoholnem kongresu v Budimpešti so bili katoličani častno zastopani. Za vse udeležence je bilo izvrstno preskrbljeno. Odlikovali so se dijaki abstinenti. Predavanja štirih ■ dni bodo natisnjena v posebni knjigi. — V-led novih izprememb v ministrstvu je dobila Gautscheva vlada skoro docela liberalen značaj Liberalna koalicija bi utegnila na daa priti z liberalnimi zakoni. — Umori v Varšavi so na dnevnem redu. Zadnji čas je bilo zavratno umorjenih šest policajev. Radi atentatov na policijo je proglašeno obsedno stanje. — Na Ruskem Poljskem bodo volili v gosudarstvenno dumo 27 poslancev. En poslanec pride na 385 tisoč prebivalcev; na ostalem Ruskem pa voli 250 tisoč volivcev enega poslanca. — V Baku je navidez mir, I a prebivalstvo je še vedno razburjeno; nekatere ! trgovine so še zaprte. Živila so se silno podražila.
Neposredno škodo cenijo do 500 milijonov mark. i Tolpe plenijo in mr>rč po deželi, kamor ne upajo ruske čete. — V Novem mestu je bil i7. t. m. shod volivcev, zlasti obrtnikov, da bi se razgovorih ! o mestnem gospodarstvu in postavili kandidate za III. razred pri občinskih volitvah. Na shod so prihrumeli v družbi raznih kričačev in tudi nevolivcev davčni, poštni in razni drugi c. kr. uradniki zlasti I od sodišča z namenom, da izpodrinejo obrtnika iz razreda, ki mu pripada. Povabljeni poslanec Šuklje je protestiral in povdarjal, da je tu shod volivcev in da nevolivci nimajo prostora na tem shodu. Shod bi moral otvoriti sklicatelj, a ti volivci in nevolivci so kar proglasili za predsednika Slančevega pisača. 1 Uradniki so se torej pri tej priliki izigrali kot nasprotniki ljudstva, dasi jim je ukazano varovati strogo objektivnost. Uradniki, varihi postave, so se borili na nepostavnem shodu ob strani nevolivcev in soc. demokratov proti volivcem - obrtnikom! — Slednji so pozneje sami zborovali Dvorni svetnik Šuklje je govoril o pomenu sedanjih volitev za Novo mesto. — V Kandiji je imel isti dan obrtni shod dr. Žitnik. — Iz lanskega poročila o šolstvu v Galiciji je razvidno, da je ondi 250 tisoč 6—12 let starih otrok brez vsakt ga pouka. Učiteljev je mnogo brez kvalifikacije — Cesar se je posvetoval z vojnim ministrom Pittreichom in z drugimi vojaškimi svetovavci o mažarskem poveljnem jeziku. Mažarsko poveljevanje je izključeno. — Sestava m.ve vlade bode baje poverjena grofu Zichy-ju. Te dni sprejme cesar voditelje združene ogrske večine, da jih pozove, če so voljni opustiti svoje zahteve o mažarskem poveljnem jeziku. — Peterburg ima po zadnjem štetju 1,210 846 prebivalcev, približno dvesto tisoč manj nego prejšnje leto. — Do 20. t. m. je na Pruskem umrlo za kolero 75 oseb, obolelo pa 2l3. — Posamezni deli predora skozi Karavanke so se ponižali. Treba bo poprave. Otvoritev železnice bo čez eno leto. V Vintgarju se nasip na ilovnatem svetu seseda proti Radolni. — Mleko so sklenili podražiti producenti v Ljubljani in okolici za 4 vinarje pri litru. Govori se o občni mlekarski zadrugi, ki naj bi se ustanovila.
V 38 okrajih moskovske gubernije vlada lakota.
—	Za novo rusko brodovje bodo dali v proračunu vsako leto 60 milijonov rubljev. — Soc. demokratje so imeli v nedeljo shod; na sporedu je bila nesreča pri zgradbi domobranske vojašnice. Dokazovali so, da se je trikrat kršil zakon, da je glavni krivec Tonnies, drugi njegov polir, tretji pa obrtni nadzornik. Posredovalec tvrdke je izjavil, da je Tonnies pripravljen vse storiti, kar se bo od njega upravičeno zahtevalo. — Japonski aomiral Katogo je bombardiral Petropavlovsk ter uničil več hiš. — Mirovna pogodba se potrdi in objavi v Tokiu 7. oktobra. — Potresni sunki v južni Italiji se še ponavljajo; razgrajal je ondi tudi hud vihar, ki je podrl več hiš
—	Prišli so na sled novi zaroti proti sultanu. — Arabci so premagali 2 bataljona sultanovih čet in iznova jeli oblegati stolico v Jemenu. — Mil. gosp. škof Trobec, slovenski vladika v Ameriki, je ob-
se mude ob križ - potih, kadar sije polna luna."
„Ali res? I kaj pa bi moral narediti, da bi bil všeč dobrotljivemu duhu?"
»Dve uri pred polnočjo ne smeš črh-niti nobene besedice in malo prod polnočjo greš čakat na križpot. Kadar se prikaže duh, v belo mrtvaško rjuho zagrnjen, se ga ne smeš ustrašiti in se mu moraš pokloniti že oddaleč in to trikrat. Pred njim moraš stati s povešeno glavo in B g ne daj, da bi mu hotel pogledati v obraz. Če ga potem prav lepo in ganljivo prosiš, ti more izpolniti vsako željo, toda samo eno!"
„Primojdunaj," se je razveselil lahkoverni Janez, »nocoj je polna luna! Še nocoj pojdem čakat na križpot!"
»Kadar hočeš; prav imaš, da ne odlašaš."
»Tja za Črni vrh pojdem, tam je križ pot nad vasjo, tam za graščakovim gozdom."
»Dobro, Janez! Zdaj pa pojdiva pit, jaz sem strašno žejen."
Šla sta v krčme. Janez je dal za dva bokala in za toliko slanine, kolikor jo je hotel kovač snesti. Ni sc mu zdelo škoda denarja; saj bi vse to dobrotljivemu duhu
pošteno uračunil, kadar bi mu razodel vročo željo.
Ko st4 se dobro najedla in napila, se je kovač poslovil in želel Janezu mnogo sreče. Muha pa mu ni dal od sebe, plačal je še liter in spremil kovača domov. Prekanjeni Cene se je delal hudo trdega in vinjenega; Janez ga je moral skoraj nesti v posteljo, kjer je kovač takoj zasmrčal smrčanje pravičnega.
Janez Muha pa jo je korajžno mahnil proti križpotu. Blizu razpotja je sedet v graščakovem gozdu na štor in čakal potrpežljivo polnoči. Počasi, počasi je potekal čas. Janez se je zbal, da ne bi zamudil pravega časa; zato je vstal, in se naslonil ob smrekovo deblo in je debelo gledal v polno luno na jasnem nebu, posutem z drobnimi zvezdami. In vedno iznova si je sestavljal in ponavljal lepe besede, s katerimi je bil namenjen omečiti dobrotnega duha.
Ura na vaškem zvoniku je udarila trikrat pred polnočjo. Janez Muha je bil izredno močan in je rad trdil, da se ne boji nobenega vraga. Vendar zdaj v tihi noči, v samotnem gozdu, mu je srce vendarle jelo
htual 5. sept. 40 letnico mašništva. — Kranjski deželni zbor bo sklican, kakor se čuje, dne 10. okt. — Otvoritev zavodov sv. Stanislava se je izvršila 21. t. m. slovesno in sijajno Ni bilo sicer toli unanjega hrupa, kakor n. pr. pri odkritju nečednega spomenika Prešernovega, ki za slovensko ljudstvo pač nima prave koristi, - pri otvoritvi zavodov pa se je vršila vsa slovesnost tem prisrč neje, tem iskreneje, združena z molitvijo, da bi novi, krasni zavodi bili res ognjišče in vzgojevališče naše prihodnje, zdrave inteligence. V prostorni gledališki dvorani je presvetli knez in škof podal račun o svojem petletnem delovanju glede zavodov, pojasnil velik pomen učilisča, kjer se bo naša mladina vz-gojevala v v e d i in č e d n o s t i, ter se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je delo izvrševalo. Knezoškof ljubljanski, kakor tudi ves slovenski narod je lahko ponosen na tako velikanski spomenik prosvete, na največji kulturni zavod, kar jih premore slovensko ljudstvo. — Arhitekt pl. Vancaš je pri otvoritvi podal prav točno poročilo o stavbi, o njenih podrobnostih itd. Pred sodiščem je bila ta teden zadeva mestne občine ljubljanske s kazin-skim društvom glede verande, ki ovira pot pred kazino. Zaslišanih je bilo mnogo prič.
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja 24. Marija, reš. jetn., Rupert; ponedeljek 25 Kleofa, Marija de S.; torek 26. Justina, Ciprijan; Gerard šk.; sreda 27. Kozma in Damijan muč.; četrtek 28. Vac-Ijav kr., Marcijal; petek 29. Mihael, Evtihij; sobota 30 Jeronim sp., Honorij šk
Notranje politični položaj.
Razpust zbornice. Gautsch je baje namignil voditeljem nemških strank, da namerava v kratkem razpustiti zbornico. Ako razpusti zbornico meseca novembra, vlada ne predloži vze napovedane predloge o češkem vseučilišču na Moravskem. Poslanci sodijo, da razpusti Gautsch zbornico, ko bodo zaklju čeni deželni zbori Nove volitve se vrše najbrže mesca januarja prihodnjega leta.
Nemci in Gautsch. Kakor poročajo listi, se je Gautsch pri zaslišanju voditeljev nemških strank čudil, zakaj so nanj nejevoljna Nemci nimajo nikakega povoda, da bi se razburjali in pritoževali. Odprava čeških vzporednic v Opavi dokazuje, da vlada upršteva želje Nemcev. Kar se tiče vseučilišča na Moravskem pa vztraja pri izjavi v zbornici, da se mora ustanoviti v sporazumu s Čehi in Nemci. Cehi niso dobili nobenih koncesij in tudi ne bodo dobili takih koncesij, ki bi nasprotovale nemškim koristim.
Čehi o položaju V Pragi je govoril poslanec DvoMk e položaju. Napadel je Gautscha, ki je nasproti Nemcem premehak in ne izpolni čeških zahtev. Čehi niso zakopali svojih državnopravnih zahtev, v^eški narod se bo razburil, če ne dobi drugega češkega vseučilišča in notranjega uradnega jezika. Stjimo pred odločitvijo, če bo zbornica delala ali ne. Dvofak je končal svoj govor: »Prihodnjost bo strmela, kako malenkostni so bili a v s t r i j s k i d r ž a v n i k i v času, ko se se v ostaliEv-ropi reševala svet pretres u-j e č a vprašanja." Poslanec Ryba je pa naglašal na nekem shodu, da izpremeni češki klub svoje stališče nasproti vladi, če Gautsch ne izpolni obljub, ki jih je dal Čehom.
bocialni demokratje proti G a u t s c h u. Včeraj se je vršila na Dunaju državna konferenca avstrijske socialne demokracije. Razpravljali so o Gautschevem napadu na ogrsko volivno izpremembo. Pernerstorfer je napovedal vladi boj »na nož". Socialisti hočejo vprizoriti preti Gautschu živahno agitacijo. Sprejeli so jako ostro izjavo, ki se končuje: »Vun s splošno, enako in direktno volivno pravice za nemške, češke poljske in jugoslovanske stranke! Ogrski socialist Garemy je naglašal, da Ogrske ni mogoče vladati drugače kakor s splošno volivno pravico ali pa z bajoneti.
nekako plašno utripati in mu je tolklo vedno burneje, čimbolj se je bližala ura duhov. Čudno je trepetal lunin svit po tihem drevju in gozdne sence so si podajale črne roke kakor roj strašnih pošasti. Večkrat se je obrnil Janez Muha plašno in poslušal na vse strani, toda nikjer se ni genilo nič.
Zdelaj v vasi je počasi odbilo polnoči. —
Mrzel pot je oblil Janezu čelo in nehote se je stresel. Vendar je pogumno stopil proti razpotju in tiho čakal.
Kar naenkrat so se mu jela tresti kolena. Tam od tamnega graščakovega gozda se je počasi bližala velikanska bela prikazen ! Janez je od strahu zamižal, da ne bi videl dolge mrtvaške rjuhe, ki se je pošastno vila v rahli nočni sapi. Roke so se mu tresle in zobje so mu šklepetali; od samega strahu bi bil najrajši ušel, pa se ni mogel geniti; rad bi bil zaklical na pomoč, toda glas mu ni hotel iz grla. Trepetaje na vsem životu je pričakoval strahovite pošasti, ki se je bližala tihe kakor megla.
Ta grozovita pošast ni bil nihče drugi nego navihani kovač Cene na bergljah.
Ni trajalo dolge, ko je stal beli duh
Dr. Adler je zahteval svobodno samostojno Ogrsko in svobodno samostojno Avstrij«
Avstrija na Balkanu.
»Esti Ujsay" poroča iz Carigrada: Tu trdijo, da nameravajo avstrijske čete zasesti Novi bazar. Pri Plevju so Avstrijci že baj. prekoračili turško mejo. Avstrija ima Po berolinski pogodbi pravico zasesti Novibazar a namerava zasesti leče -no pokrajine N,' željo sultanovo se je baje v tej zadevi ope. tovano posvetoval turški minister za zunanie stvari, Tevfik paša, pri avstrijskem posla-niku v Carigradu, baronu Callice.
Prebivalstvo baje vsled okupacije ne bo razburjeno, ker je navajeno avstrijskih p0. sadk, ki so že opetovano v Plevju in Prj. polju skrbele za red. Avstrijske ministrstvo za zunanje stvari zanikuje ta poročila.
Pred odločitvijo ogrske krize.
Danes zasliši vladar voditelje združene ogrske večine. Prvotno je nameraval vladar zaslišati Kessutha, Andrassyja barona B a n f f y j a in grofa A 1 a d a r j a' Z i c h y j a. A na željo poklicanih voditeljev je pozvan k zaslišanju tudi »spiritus reetor" sedanje večine grof A p p o n y i. „Magyar Orszag" priobčuje Košutev članek, v katerem naglaša, da žele voditelji rešitev krize, a da se ne nameravajo povrniti s praznimi rokami v domovino. Cesar pa baje ne namerava na nikak način odnehati v zadevi mažarskega poveljnega jezika.
Brezpravno stanje na Hrvaškem.
Zagrebška stolica je sklenila pozvati finančno ravnateljstvo, naj zaukaže, da se razpišejo in pobirajo davki tudi po ekse-kuciji.
Nemški socijalnodemo-kraški shod v Jeni.
Tajnik državni poslanec Molken-b u h r poroča o delovanju socijalnodemo-kraškega vodstva. Te poročile je jasno pokazalo, da socijalni demokraciji ni toliko na dejanskem izboljšanju delavskih razmer, kolikor na tem, da seje s hujskajočo agitacijo vedno večjo nezadovoljnost med delavce, jih naščujejo dostikrat čisto po nepotrebnem preti drugim slojem in take pripravlja tla za revolucijo, ki naj poruši ves sedanji družabni red z vsem, kar je v njem dobrega in ustvari socijalnodemo-kraško državo. Tajnik je poročal, da se je letos ustanovila posebna agitatorska š o 1 a v Diisseldorfu, kjer se zvečer brezplačno poučuje o načinu in sredstvih uspešne agitacije. Spomladi se je nemško socijalno-demokraško vodstvo pogajalo s poljsko socijalistično stranko, pa so se pogajanja razbila. Nadalje je poročal o stavki rudarjev na Vestfalskem ob Ruri Socijalni demokratje so se pri tem kaj malo izkazali, kar so storili, je bilo večinoma »razburjevanje javnega mnenja", ka kor je dejal tajnik sam. Da so prepistili borbo za ubogi delavski stan krščanski organizaciji in delavstvo izdali, je pa zamolčal. Socijalnodemokraško časnikarstvo seje zelo razvilo, tako da šteje stranka 55 dnevnikov. Osrednje glasilo ,Vorwarts" ima 84 527 mark dobička. Zanimivo je bilo poročilo, koliko kazni so morali delavci leta 1904 prestati zaradi socijalistiškega gibanja, stavk in agitacije Vseh kazni je bile: 2 leti, 3 mesece prisilne ječe, 65 let, 7 mesecev, 2 tedna zapora in 15.400 mark denarnih glob. Blagajnik G e r i s c h je preračunal dohodke na 723 069 mark, stroške
Dalje v I. prilogi.
pred Janezom, ki si je komaj upal dihati. Ubogi Muha je upognil glavo in v nepopisnem strahu pričakoval, kaj bo. Tiho je molil očenaš, tako goreče, kakor še nikoli.
»Kdo si ?" ga je vprašal zamolkel glas z drugega sveta in koščen mrtvaški prst se je dotaknil njegovega potnega čela. Kovač Cene je bil namreč pomolil izpod rjuhe oglodano kurjo kost.
Janez Muha od samega trepeta ni mogel žugniti nobene besedice.
„Kdo si?" je ponovil duh in zopet je čutil Janez mrzlo mrtvaško kost na čelu.
»Janez Muha", je odgovoril ponižno. Sam sebi se je čudil, da je vendar tako pogumen.
»zakaj motiš mir mojih kosti ?" je vprašal duh z votlim glasom.
Revež Muha je hipoma pozabil vse lepe besede, s katerimi je nameraval pridobiti duha zase in je zopet molčal.
»Nikar se me ne boj, sin prahu!" je šepetala prikazen. »Dober duh sem, srečo prinašam ljudem".
„Oh, preljubi duh !" je zastokal Janez Muha ves hvaležen.
pa
na 499118 mark. Od izdatkov je od-
111.284 za splošno agitacijo, 43 032 park za volilno agitacijo, 39827 mark za plačo socijalnedemokraškim državnim poslancem. Dr. S ii d e k u m je dodatno k točki o podraženju mesa predlagal, naj se pnvsod dela na to, da bodo mesta in trge preskrbovale z mesom občine same. Bern-stein se je zopet bavil s splošnim med „aredno politiSkim vprašanjem o angleškem parlamentu. Dejal je, da bodo volili v angleški parlament 30—50 delavcev (zel6 neverjetno), ti se pa bodo izrekli vsi za splošni mir F o r s t e r je poročal o delovanju socijanodemokraškega državnozbor-skega kluba. Dejal je. da je državni zbor popolnoma nezmožen rešiti socijalnopoli-tiška vprašanja.
Nadalje se je na shodu sprejel predlog, naj se z vso močjo dela na to, da državni zbor sklene ločitev cerkve od države. Sprejela se je tudi resolucija glede reforme vojaškega kazenskega zakonika. — Zanimiv je bil referat poslanca F i -s c h e r j a o praznovanju 1. maja. Kon-štatiral je, da se je v tem oziru pojavilo nasprotstvo med socijalnodemokraško organizacijo in delavskimi strokovnimi društvi. Govornik je to zel6 obžaloval in povdarjal, kako velik demonstracijski pomen ima praznovanje 1. maja. Strokovna društva, ki so proti 1. majniku, so premalo idejalna in ne pomislijo, da se delavcu gre v prvi vrsti za boj med stanovi, ne pa za male praktične potrebe (!) Shod je potem sprejel zelo ojstro resolucijo, ki nalaga delavcem dolžnost, praznovati še nadalje 1. majnik. Sprejeli so tudi resolucijo, ki obsoja ruski de-spotizem, proslavlja ruske revolucijonarce in izjavlja, da je proti carjevemu samo-držtvu dovoljeno vsako sredstvo. Največ zaslug za rusko revolucijsko gibanje ima seveda socijalna demokracija.
Debate ob priliki resolucije o praznovanju majnika so se sicer mirno končale, pa so vendar pokazale, da med socjalno-demokraškim vodstvom in delavskimi strokovnimi društvi v načelnih vprašanjih ni edinosti. S c h m i d t je branil strokovna društva n grajal to, da znanstveno glasilo socijalnih demokratov „Neue Zeit" podcenjuje pomen parlamentarizma in tako-le po-vspešuje, da se stranka anarho-socijalistov, ki se od pravih anarhistov le malo ločijo, vedno bolj razširja. F r i t s c h iz Berolina je dejal, da praznovanje majnika v Berolinu vedno bolj pojema. Vnela se je zelo huda debata, konečno so sprejeli omenjeno resolucijo, vendar pa določili, naj se na prihodnjem mednarodnem kongresu sklepa o tem, kake časom primerno izpremeniti določbo o 1. majniku. Na predlog dr. L i e b -knechta se je sklenilo mladino ščuvati proti vojaštvu. To bo res — nadebudna mladina.
Sedmi mednarodni shod za delavsko zavarovanje
so včeraj zaključili. Sklepali so o sestavi mednarodne statistike o nezgodah. Izvolili so komisijo, ki naj proučuje to zadevo. Člani komisije so: Fuster, Kaan, Klein, Koegler, Magaldi in Boser. Prihodnje zborovanje se vrši v Rimu. Razpravljati nameravajo osobito vprašanje o zdravniški službi pri delavskih zavarovalnicah in o ustanovitvi vseučiliških stolic za socialno medicino. Zborovanje je zaključil častni pred-
sednik dr. Koerber z daljšim govorom, v katerem je naglašal, da mora priti zavarovanje na tako stopinjo, na kateri delavcu ne bo več potrebna beraška palica.
Rusija.
Bombni napadi. V varšavskem saškem vrtu je bila vržena včeraj opoldne bomba. Ranjenih je več oseb. Policija je prijela napadalca, ki je ranjen. Vzrok napada še ni znan. Tudi iz Helsingforsa poročajo o bombnem napadu. Vvazaškem mestnem parku je bila predvčerajšnjim vržena ob pol 10. uri zvečer bomba. Pok so čuli v mestu in okolici. V bližnji gubernaterjevi palači je počilo 55 šip. Poškodovan ni bil nihče. O napadalcu nimajo nikakega sledu.
Kavkaz.
Iz Bakua so izgnali 15.000 perzijskih delavcev. Pričakujejo, da izžene ruska vlada iz mesta še 15.000 perzijskih delavcev. Mesto zapuščajo tudi ruski in armenski delavci. Jako otežkočeno bo zopetno pridobivana nafte, ker bo manjkalo delavcev. Tatari so napadli v Samaku armenski mestni del. Onemogočen je promet z živili, ker so ceste v oblasti roparjev. V Šuši je lakota. V Baku so odposlali 2 bataljona pehote, oddelek lovcev, 2 kazaški stotniji in eno artiljerijsko baterijo. V Batumu je odkrila policija pri nekemu Perzu tajno skladišče za orožje in strelivo.
Zemljiška izprememba v Avstraliji.
Južno - Avstralska vlada je predložila zbornici zakonski načrt, ki je v socialnem oziru velikega pomena. Po tem zakonu naj bi imela vlada pravico nakupiti vsako zemljišče, ki je vredno nad 20.000 funtov šterlingov. Vlada namreč namerava na ta način pomnožiti število naseljencev.
Svobodomiselni neolikanci-
Verno ljudstvo v Kalabriji prireja javne obhode in molitve, da vsaj v tem najde tolažbo v strašni potresni katastrofi, ki je porušila toliko trgov in vasi ter vrgla ljudstvo v najhujšo bedo. Liberalcem pa to ni prav. Oni so na krmilu vlade, so krivi, da je kalabrijski in sicilski kmet najbednejše bitje na zemlji, nimajo fondov, da bi hitro in izdatno sezidali po potresu prizadetemu ljudstvu vsaj lesene koče in mu preskrbeli kruha, tako da morajo Kalabrijcem poslati mile darove iz Trsta in Gorice, in vendar se še tako sirovi, da ljudstvu ne privoščijo niti tega, da bi zadostilo svojemu verskemu čutu, ki mora biti po svobodomiselnih načelih vsakomur sveto in nedotakljivo. Liberalni list »Provincia di Como" kolne tistega Boga, h kateremu moli Kalabrija, in piše: „Ta Bog je Bog potresov, Bog klerikalcev, ki mori svoje vernike in ubija otroke na materinih prsih, to je Beg, morilec ljudstva ..." Nevera je že tolika, da spadajo moderni brezbožneži že med dušno bolne. Nevera je psihopatičen pojav, drugače si ni mogoče razlagati tega liberalnega i z -bruha blaznosti. Pravi morilec ljudstva je tisti malik, ki se imenuje liberalizem, tisti malik, katerega njegovi privrženci častijo s tem, da se udajajo nenravnosti in pohotnosti. Ta malik je privedel moderno Italijo na rob propada. Prvi, ki je Kalabrijcem tudi gmotno pomagal je bil papež, ki jim je poslal milijon lir in jim je še več obljubil, liberalci pa ne znajo drugega kot
„Če me natanko ubogaš, ti izpolnim katerokoli željo. Kaj želiš ?"
„Denarja bi rad, častiti duh !" je prosil Muha, nekoliko ohrabren po prijaznih besedah bele pošasti.
»Koliko pa ?" je vprašal duh.
„En mernik cekinov !" je prosil Janez zaupno. „Prav lepo vas prosim, gospod duh, in nikdar vam tega ne pozabim, če mi pomagate in vse vam storim, kar zahtevate, vse, samo kaj takega ne, kar bi bilo zoper božje in človeške zapovedi."
„Poslušaj torej, sin Adamov," je dejal duh. „V Ljubljani živi stara sorodnica, katere ti ne poznaš. Ona ima cekinov več mernikov. Vse to dobiš po njeni smrti ti sam. Toda zdaj tolike dobrote še nisi vreden. Potrpi in čakaj! Za pokoro pa pojdi zdajle precej doli na konec vasi, potrkaj na okno Lenke, oponašaj trikrat glas mačka, štej do devetdeset in se vrni domov. Ne daj se zmotiti, in naj se zgodi kar hoče, stori vse, kar sem ti ukazal, sicer ne dobiš nobenega počenega cekina in vse bi bilo zastonj. Pojdi injnolči!"
Bela prikazen je zginila zopet v gozdu. |anez Muha se je globoko oddehnil, si obrisal potno čelo in jo je nemudoma urezal proti Lenkini bajti. Potrkal je z dolgo pretijo močno na okence.
„Kdo je?" je zavpila Lenka nejevoljno zgoraj.
Janez Muha je hitro zamijavkal in začel šteti. Revež ni vedel, da Lenka mačkov ne more trpeti in da jo je kovač Cene že neštetokrat dražil z mijavkanjem.
„Jaz ti že pokažem!" se je jezila in zlila celo ploho pomij na Janeza, ki je pridno štel. „Ali mi ne greš?"
.Miau!" je zapel vdrugič po ukazu do-brotljivega duha Janez Muha po mačje, ves moker in oprižan. Dospel je šele do številke šestdeset.
„Se nima dosti ta grdoba!" je zaroban-tila razkačena Lenka in je razlila nad trdovratnim mijavkačem še drugo porcijo pomij, ki jih je imela vedno pripravljene za hudobnega kovača Ceneta. „Ali se mi ne spraviš ?"
Miha je še vtretjič zamijavkal, zdaj pa že precej žalostno. Navzlic obema hudima plohama je vztrajno štel do devetdeset in je odkolovratil Lenka je še dolgo vpila za njim in mu obetala, da prihodnjič izlije še vse kaj drugega po njem Modri Janez Muha pa ni šel nikdar več mijavkat Lenki pod okno, ampak tiho in potrpežljivo čaka doma, kdaj dobi obljubljene mernike cekinov.
psovati cerkev, ki pa blagoslavlja tiste, ki jo kolnejo.
Drugo mirovno posvetovanje v Haagu.
„Eclair" sodi, da je obiskal Witte predsednika francoske ljudovlade po carjevem naročilu zato, da predloži Loubetu spored za drugo mirovno posvetovanje v Haagu in dobi izjavo Francoske, da se udeleži posvetovala.
Vstaja v nemški jugozahodni Afriki.
VVolffov urad poroča, da kolonijalni urad v Berolinu še ni potrdil vesti, da je ustaški vodja Vitboj ušel generalu Trothi in napadel pri Keetmanshoopu nemški konvoa.
Po vojsbi.
Ruski vojni vjetniki.
V Matsujami je umrl poveljnik „Pere-svjeta", Boitsmam. Japonci so dovolili Ne-bogatovu, Smirnovu, Grigorjevu, Rješinu in dragim ruskim častnikom, da se smejo povrniti v domovino, ako dajo častno besedo. Roždestvensky je že skoraj popolnoma okreval. Nahaja se v Fužimi. Japonski vojni minister je dovolil vjetim ruskim častnikom več svobode.
Iz Hamburga je odplulo 21. in 22. t. m. dvanajst velikih parnikov v Vzhodno Azijo, da prepeljejo ruske vjetnike
London, 21. septembra. Japonci so zaplenili severno od Sahalina ameriški par-nik „Barracontaa.
Jeseniške novice.
Burna seja občinskega odbora je bila tudi 20. t. m Ostro so nekateri odborniki prijemali župana Klinarja, zakaj je oddal popravo škarpe na cesti v Plavški Rovt svojemu zetu Valli ju. Eden odbornikov mu je zabrusil v obraz, da so sklenili odstaviti ga od županske časti, nakar jim je župan vrgel akte.
Tovarna napreduje. Letos je razširila cinkarijo, iz Radovne napeljuje čez Mo-žakljo elektriko, gradi električno železnico s Save na Javornik, ki bo stekla oktobra, zida novo tovarno žičnikov in novo Martinovo peč. Dosedaj so bile 4 Martinove peči, sedaj jih bo pet. Postavila je letos tudi novo pisarno „Amtshaus" in novo kantino.
Umrl je 17. t. m. Franc Hefner, o katerem smo poročali, da se je ponesrečil na Mirci. Umrl je vsled poškodb na nogi, katero mu je bil povozil voziček.
Slovesno je v nedeljo, 17. t. m. prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda, g. Tomo Zupan, blagoslovil novi šolski vrtec na Savi Po blagoslovljenju je bila otroška veselica. Navzoča je bila ogromna množica ljudstva. Tamburaši „Katol. delavskega društva" so izborno igrali in krasno je pel mešani zbor.
130 otrok in še nekaj več se je oglasilo letos za vrtec na Savi, seveda ne bedo mogli v dva razreda biti vsi sprejeti. Meseca oktobra se bo odprl vrtec tudi za Jesenice v starih prostorih v Ferjanovi hiši na Savi.
Naša šola. Nadučitelj g. Medič ima dopust za nedoločen čas. Vodstvo je začasno prevzel g. učitelj Guštin, g. Mediča pa su-plira gdč. učiteljica Remžgar.
Neznosne razmere. Lanske leto je gdč učiteljica Remžgar kot provizorična učiteljica imela 800 kron letne plače, letos kot suplentinja pa 600 kron. Ali ima kot suplentinja mar manj dela? Nikakor ne ! Čez 90 otrok ima učiti! In vendar ima celih 200 kron manj plače! Kako naj izhaja s 50 kronami na mesec pri taki draginji kakor je na Jesenicah? Nemogoče! Nič se ne bomo čudili, če bomo lepega dne slišali: Gdč. Remžgar se je lepo zahvalila za tako mastno službo in šla — privatizirat.
Smešnomajhen magacin so postavili za tak kolodvor, kakršen je sedaj na Jesenicah. Magacin je vedno prenapolnjen, blaga ne morejo vsega izložiti iz vozov ali pa ga morajo pustiti zunaj na solncu in dežju. Pač ne moremo razumeti, kako pri gradbi nove železnice na eni strani razsipajo (v korist nekaj posameznikov) na drugi strani pa strahovito stiskajo — v škodo občinstva.
Vse se norčuje tudi z magacina za prekladanje. Podoben je popolnoma gorenjskemu kozolcu. Res — kakšne kozolce prevračajo pri gradbi nove železnice, je pa že od sile !
Koroški ,,Mir" se je nam Jeseničanom zopet zameril. Čakali in čakali smo, da bi poročal kaj o zborevanju krščanske socialne zveze v Mariboru. Zastonj! „Miru popolnoma ignorira to ne samo za Kranjsko marveč za celo Slovensko, tudi za Koroško velepomembno gibanje glede organizacije ljudstva na podlagi krščanskih načel. Da, drugo leto moramo na Koroško !
Senožeče novice.
V Senožečah dva Boga. Nekdo vpraša otroka: Janezek koliko je bogov ? Odgovor: dva. Dotični ga strese za ušesa rekoč: Ti porednež, kdo te je tako naučil? Deček jokaje: Mama so rekli, da sta v Senožečah dva, eden je župan Garzaroli.
Skoraj vsi senožeški farani obsojajo ostudne dopise „Slov. Naroda". Le par oseb je, katere se strinjajo s tem, pri priložnosti jih morda navedemo Vse se jezi nad lažnjivim dopisunom. Celo onim, ki so do sedaj brali „S1. Narod", da celo tistim, ki so nanj naročeni, se gabi tako umazana pisava; sedaj rajši segajo po „Slovencu" in ^Domoljubu". Prav tako Ko bi nam ne verjeli, vam lahko postrežemo z več sto podpisi, da senožeški farani še niso tako globoko padli, da bi se strinjali s takimi dopisi.
Kričeče razmere v Senožečah. Trdo nam gre posebno letos za vodo; in vsega tega je kriv naš g. župan. Pred njim se morajo vsi tresti. Gorje onemu, ki bi se o tem pritožil! Neki posestnik je baje omenil, da mogoče tovarna izrablja vodo in žunan je vložil tožbo zoper njega. Naj vendar komisija preišče, kam odhaja potrebna voda ? Cemu stoji prazen vodnjak ? Ce so cevi pokvarjene, zakaj se ne popravijo ? Vsi ljudje se čudijo, zakaj je bilo po zadnjem dopisu v „Slorencu" nekaj dni dosti vode. Od kod je tako hitro prišla? in kam se je tako hitro izgubila ? Najboljša »pumpa" za vodo je nazadnje vendar le dopis v Slovenca". Porabimo torej to priliko in voda bo pritekla, če le naš župan udari s palico kakor Mojzes ob skalo, saj je dosti mogočen, ako ne be imel preveč opraviti z Marijino družbo.
Vse Senožeče žalujejo, ker so izgubile nekega „moža" s kozjo bradico in tenko „štimico". Imeli smo z njim svoje .špase", ko se je zibal in kakor po jajcih stopal gori in doli po trgu. Zakaj nam je vendar pobegnil tako daleč ravno sedaj na zimo in zapustil devico tajnico, s katero je stanoval skupaj. Ustrašil se je menda močne kraške burje, ki je začela pihati po Senožečah vsled dopisov „SL Naroda".
Strah v Senožečah. Od par mesecev sem v Senožečah nekaj straši; pa ta strah občutijo samo liberalci. Grozne noči morajo prečuti v gostilnah med „krokanjem", da ta strah malo preženo. Ta strah jim je nedolžna stvar — „ M a r i j i n a družba!" katera se je pri nas ustanovila. Ko bi naš župan že ne imel sivih las, bi jih bil moral dobiti sedaj od omenjenega strahu. Kar po hišah je letal in popraševal ves zbegan: „Ali se bo vaša tudi vpisala v Marijino družbo?" „Da, gotovo". „Ne, tega ne, nikar ne pustite, to je moja smrt. Jaz se družbe najbolj bojim; z vso silo moramo delati, da to zabranimo v liberalnih Senožečah, že te sramote ne bomo mogli prenesti; pa še nekaj, kar je bolj važno; ljudstvo bo po družbi postalo bolj samostojno in b^ počasi odpadlo od nas " Se par zgledov: Župan k svojemu oskrbniku: „Ali se je res Vaša hči zapisala v Marijino družbo ?" Odgovor: „Da". Župan: .Takoj se mora izbrisati, drugače izgubite službo pri meni." In res je pritekel ta mož v strahu v kaplanijo izbrisat svojo hčer! — Rada bi stopila v družbo sestra županovega postiljona, pa zopet mu grozi, da izgubi službo pri njem. Takih in enakih zgledov bi lahko še več našteli. Potem se nikar ne čudite g župan, če vam ljudstvo kliče na glas: Župan naj se briga za vodovod in druge prepotrebne stvari, naše duše naj pa pusti pri miru! Če je sam liberalec, zakaj bi morali biti tudi mi? Bog ne daj!
Zelodeo prebavlja in čisti"
Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možne olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Frag-nerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča lahko odvajenje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. 431 (7—4) a
Edini, od profesorjev in zdravnikov preizkušeni in priporočeni zobni preparati brez kisline
| Ces.in kralj, dvornega zobozdravnika dr. J G. Poppa, PunaJ XIII 6 pravi
AMTIIi:itIX
ustna In zobna voda, tudi proti vsem bolestim v ustih in zobeh po K 2'80, 2'—, 1,— in ne peneči se, brezkiselni zobni ereme v ttibah po 60 v (pene | mila in kisline vselej razjedo zobe) čisto in ohranjajo usta zobe in zobno meso vednč lepe, zdrave brez duha in bolečin. Dr. Popp je poslal sedaj svoji j slavni zalogi pri g. lekarnarjufl\ayru v Ljubljani 1000 »ub zčbneja Kremi, ki se prodaja | sedaj za polovično ceno, torej za 30 v tuba, da se I »lore vsak prepričati o njegovi izborni kakovosti.
2uy0 a 5—6
Idrijske noulce.
i 25 letnico mašništva je ob
hajal 19. septembra dekan Mihael Arko. Moški zbor katoliške družbe mu je napravil večer preje podoknico ter mogočno zapel tri zbore. Ša mnogo let!
i Rudniški ljudski šoli sta pričeli zopet svoje delo, letos obe še dokaj urejeni. Pričakovati je torej zopet dobrih uspehov. Koncem počitnic so bile stalno nastavljene tri učiteljice in dva suplenta, ker za stalno službo ni bilo moških prosilcev. Odpovedal se je službi učitelj I. Bajželj, ker nastopi na realki mesto telovadnega učitelja. Deška petrazredna ljudska šola ima 473 učencev, na dekliški sedemrazrednici pa je 539 učenk, na obeh skupno torej nad 1000. V I., II. in III. razredu so na obeh šolah vsporednice. Najbolj je obljuden IV deški razred z 80 učenci. Sedaj deluje na obeh zavodih poleg vodje in voditeljice po en stalni in pomožni veroučitelj, 13 stalnih uči teljev in učiteljic, dva suplenta, po učitelju Bajželju izpraznjeno mesto se je začasno tudi izpopolnilo, skupno torej 21 učnih moči Prostovoljno pomaga na dekliški šcli tudi še ena radovoljka.
i Ugovor proti zadnji dopolnilni volitvi je deželna vlada rešila. V slovenskem prevodu se glasi razsodba: „Deželna vlada razsodi na ugovore, vložene po Josipu Vi touš in tovariših, da pri tej volitvi ni bil Andrej Perko izvoljen odbornikom, dalje ne dr. Milan Papež in Alojzij pl. Koschin na mestnikoma, ampak odbornikom Josip Vi-touš, dalje namestnikoma dr. Robert Ogo-reutz in Vaclau Helmich in da je v izpo polnjenje tretjega še nedostajajočega namest nika odločiti po žrebu med dr. Milanom Papež, Alojzijem pl. Koschin, Ivanom Vogelnik in Ivanom Tušar." Kakor je znano, so bili Andrej Perko, dr. R. Ogoreutz, dr. M. Papež in Al. pl. Koschin kot kandidati narodno-napredne stranke od narodno-na-predne komisije proglašeni za izvoljene.
i Pogorel je posestnik Kavčič v Doleh nad Idrijo. Zažgal je baje malovreden mlad fante.
i Radi „Slovenčevega" po počila, da je imenovan bivši župan Dra gotm Lapajne suplentom na mestni realki, se je »Narodov" dopisnik zopet zagnal v Oswalda ter piše o laži in zavijanju. Kdo je v „Slovenca" pisal, na tem pač ni ležeče. Glavna stvar je dejstvo samo. V tem oziru podamo tudi mi pojasnilo. Koncem avgust a t. 1. je sporočil ravnatelj dr. Bevk Delim. Glažarju naslednje: „Govoril sem večkrat z g. županom v Vaši zadevi, toda končno mi je odgovoril, da ni nikakor mogoče izpolniti Vaš h pogojev in sicer že iz razloga, ker se ni v taka postavka postavila v letni proračun. Žal mi bode, če se pošlo vite od našega zavoda, na katerem ste vestno in pridno delovali. — Izrekam Vam najlepšo zahvalo za ves Vaš trud in želim veliko sreče in zadovoljstva na novem zavodu. — Če bi rabili kako izpričevalo o Vašem službovanju na tukajšnjem zavodu, Vam ga prav rad naredim." — „Slovenčevo" poročilo je torej v polnem obsegu resnično, nasprotno pa moramo popraviti „Narod". Dosedanji namestni učitelj za francoščino ni samo „k o n c e m preteklega šolskega leta večkrat zatrjeval, da v Idriji ne bo več služboval", ampak je to govoril vse leto, povedal pa tudi vzrok, namreč — milo rečeno — čudne razmere, ki odganjajo tudi druge dobre moči od zavoda, „Narodov" poročevalec naznanja, da je imenovani namestni učitelj „prosil za učno mesto na gimnaziji na Sušaku, katero je tudi dobil." Pove naj še, kdaj je prosil in k d a j je dobil službo na Sušaku. Kolikor je nam znano, se mu kot vestnemu in pridnemu učitelju ni bilo bati, da bi ne dobil službe, čakal pa je dekreta iz Idrije, vsled česar še ni bil imenovan za Sušak, ko je dobil odpoved ravnateljstva mestne realke. Ni se ga vprašalo „baje", kakor pravi »Narod", ampak resnično, o čemer priča dopis ravnateljstva, pri katerem zveste lahko tudi pogoje. Obrnete se lahko v tem oziru tudi na župana, ki je »končno odgovoril" ravnatelju. Prav tako ni res, „da se ni hotel profesor Glažar izjaviti določno, ali ostane ali ne", marveč je 14 julija t. 1. izjavil, da ostane pod pogoji, dogovorjenimi z ravnateljstvom, ter tudi čakal o počitnicah od mestnega županstva pot«m realčnega ravnateljstva dekreta Službe - bila so tudi druga mesta prosta — so se razpisale „tako, da je bilo moči oddati mesta pravim učiteljem ali pa namestnim; v razpisu ni bilo govora o kaki popolni plači, kakor to laže Oswald", piše »Narod". Ta je pa lepa! Ali pravi učitelji v Idriji ne bodo imeli p o -polne plače od sedaj naprej ? Ako bi bil slučajno kak tak prosilec, ali bi tedaj tudi »moralo" imenovati ravnateljstvo namest-nega učitelja ter prezreti izprašanega pro silca, „in sicer že iz razloga, ker se ni taka postavka postavila v letni proračun"? Ako bo nova moč za francoščino za 400 kron cenejša, je popolnoma prav. V državnih zavodih so namesini učitelji iuui plačani po številu učnih ur, in morda bi tam kateri n anj plače imel nego v Idriji. Zadnja opomnja
v „Narodu" je pa klasična: »Pripominjamo še, da Glažarja ni potrdil deželni šolski svet, ker ni bil avstrijski državljan, čeprav je že drugo leto poučeval, dočim je Dragotin Lapajne že višjeoblastno potrjen." Da je poslednji potrjen, verjamemo, saj ima svoj ab-solutorij, a da se je županstvo in ravnateljstvo pogajalo s profesorjem, ki sedaj bijejo po njem, da je Hrvat, je pa tudi čudno. Ali tudi to spada med idrijske razmere? Sicer pa proti novemu učitelju francoščine nimamo nič, Bog daj blagoslov njegovemu trudu !
i Mestna realka v Idriji je otvo rila letos V. razred ter se izpopolni v par letih torej v celo realko. Učenca ima 202 in sicer jih je v pripravnici 48, v I. razredu 42, v II 34, v III. 30, v IV 26 in v V. 22, torej brez pripravnega tečaja 154 dijakov. Poučuje ravnatelj in 9 učiteljev. Neobvezna predmeta sta petje in laščina. „Na-rod" poroča o latinščini, pa bo najbrže tiskovna pom«ta.
i Krščansko gospodarsko društvo v Idriji priporoča svojim članom, da si ogledajo za zimski čas že došlega mnogo lepega in cenega blaga, za moške in ženske, da ne bode potem izgovora: Nisem vedel, da imate itd., ker tu mora biti tudi najizbirčnejši član popolnoma zadovoljivo postrežen.
Izpred sodišča.
Mestna občina in „Kasino(C.
Včeraj dopoldne.
(Konec.)
Priča gosp. stavbin. svetnik D u f f e pravi, da je mestna občina dala 1. 1886. napraviti Samotni tlak na raznih krajih in tudi v Šelenburgovi ulici ter pred kazino. Takoj drugo leto so ga pa morali že popravljati, ker je bila podlaga slaba. Popravljali so tudi pod verande. Predloži tudi tedenske plačilne izkaze. Popravljalo se je pa tudi še pozneje in tudi pod verando, s kazino se glede verande ni dogovarjal. Tudi onih kamenov, podlage stebrov ni dal on napraviti v tratoar, mogoče, da so delavci to storili brez njegove vednosti (!) Oa je predlagal županu Gras selliju, naj se napravi šamotni tlak ob ka zini še dalje doli. Ker se je pa ugovarjalo da bi se pa potem težko vozilo skozi pre hod pod balkonom, se je to opustilo in sklenilo, da se tlak naredi le v tej daljavi, kakor je sedaj. Pravzaprav je predlagal, da se tlak naredi naprej mimo kazinskega vrta doli do sedanjih Wolfovih ulic, kar se je pa odklonilo z ozirom na prevelike stroške Izključi pa, da bi se pri polaganju tlaka oziralo nanovo verando. Priči se prebere zapisnik dotične seje kazinskega odbora, v kateri je dr. Schaffer predlagal, naj se stopi v dogovor z mestnimi inženirji, nakar izjavi, da se ne spomni, da bi bil kedaj govoril s kom od kazine o kaki verand*, ko bi bil, govoril s kom o tem, bi bila njegova dolžnost, zahtevati načrt od verande, kar pa ni zahteval.
Dr. E g e r : Kako pa to, da se magi strat za to stvar ni brigal, ko vendar pravite, da niste dali dovoljenja? Zakaj občina ni zahtevala takoj, da se odstrani? Priča na to neve odgovora. Dr. Trii l'e r : To je konvenijenca. Včasih so pred vsako kavarno stale mize in stoli, pa se ni nihče za to brigal.
Prejšnji tlak pred kazino je bil ožii. Popravljali so tlak, ker so bili v zavesti, da je to javni tlak, ker sicer bi ga občina ne popravljala.
Priča Hinko Magister je postav Ijal omenjeni tlak pred kazino in ga tudi popravljal večkrat prav do srede verande. Ko je kot vodja tlakovanja bil navzoč, ko so delali prvi tlak, ni videl nobenih kame nov in lukenj v tlaku
Na vprašanje, zakaj je tlak višji, pravi priča, da zaradi regulacije, ker je regulacija vseh ulic odtisna od nivoja Kongresnega trga.
Priča Hartmann, kavarnar v kazini, je šele od 1. 1893. sploh v Ljubljani. V tem času se ne ve spominjati, da bi se tlak popravljal.
Priča Zupan, kazinski sluga, od 1. 1880. ni videl nobene poprave na tlaku Mogoče pa je, da so popravljali tlak tudi pod verando, ker večkrat ne pride iz hiše kar po 2 dni. Predno so postavljali tratoar, so bili temelj in kamni za stebre že položeni. Položili so jih zidarji. So pa li bili ti zidarji Toniesovi ali mestni, neve.
Priča Peter Grasselli se ne spominja, da bi bil sploh kedaj s kom o verandi govoril. Samoobsebi pa je umevno, da nobenega dovoljenja ni dal kot župan, to že iz previdnosti ne, ker tega storiti ni imel pravice. To ima določati mestni magistrat v svojih sejah. Ne spominja se, da bi o verandi govoril z gospo Ošwal-dove in to je tem manj verjetno, ker se spominja na druge stvari, o katerih je ž njo govoril. Torej bi se gotovo spominjal tudi
na kak pogovor glede verande, kar ni tako malenkostna stvar. Po mesecu juliju leta 1886 ni prišel nikdar v kavarno v kazino.
Priča pojasni, da ni bilo nobenega povoda protestirati, ker si on ni mogel misliti, da bi si iz tega zamogel kdo lastiti kako pravico do javnega sveta in pa ker je mislil, da se bo na zahtevo veranda ostranila. Stav • beni načrti se pri malih stvareh niso nikdar zahtevali. Saj so bili tudi drugi taki slučaji, ki jih našteva, pa ni bilo nikjer nobene sitnosti. To je smatrati le za uslugo obrtniku. Drugi posestniki verand so po mnenju priče iste prostovoljno odstranili.
S tem je bila zaslišana zadnja priča.
Dr. E g e r priloži zapisnik vseh članov kazinskega ravnateljstva od 1. 1860. dalje in stavi predlog, naj se zaslišijo še nekateri člani ravnateljstva iz 1. 1860—70, ki bi potrdili, da je bilo ravnateljstvo tedaj mnenja, da imajo pravico na spornem prostoru.
Dr. Triller protestuje, ker se takrat ni moglo govoriti še o nobeni pravici; če so pa to razlagali iz kupne pogodbe, so sami odgovorni za svojo zmoto. — Sodišče predlogu ni ugodilo, nakar je na kratko pojasnil stališče mestne občine dr. Triller glede verande in prostora pod kostanji:
Vsi ugovori zoper tožbo mestne občine, braneče prostost javnega sveta vsakoršnega bremena toženemu društvu .Kazino" nasproti, izkazali so se neosnovanimi. Ako toženo društvo trdi, da je pridobilo lastninsko pravico do prostora, na katerem stoji veranda, potom inedifikacije, dognalo se je, da nedostaja za to že poglavitnega pogoja § 418 o. d. z., to je, stalne s stavbiščem ne-razdružno zvezane stavbe, kajti po izvedencih in pričah je dognano, da je sporna veranda sploh le provizorična in prestavljiva zgradba brez trajne zveze s svetom na katerem stoji. Vrhu tega pa kazinskega dru štva tudi ni mogoče smatrati poštenim graditeljem, kajti postavilo je verando brez stavbnega dovoljenja in zana-šaje se brezdvomno na kulanco mestne občine, ki vsakemu obrtniku, v kolikor to javni oziri dopuščajo, rada dovoli na prošnjo začasno uživanje javnega trotoarja; tudi je mesto varovalo javnopr. značaj trotoarja, na katerem stoji veranda, s tem, da je le ta tro-toar, kedar je potreba nanesla, popravljalo in končno nasprotuje inedifikaciji tudi deželni zakon z dne 26. sept. 1874, štev. 7, drž. zak., ki izrecno prepoveduje ter celo kaznuje vsako utesnitev javnih potov.
Kar se tiče dozdevnega pri posest vova-nja pravice imeti postavljeno pred kazino verando in v nji mize in stole, tudi takemu priposestvovanju nasprotuje od leta 1874. naprej zgoraj navedeni deželni zakon; vrhu tega pa tudi splošne zakonite določbe o javnem svetu, glasom katerih je možna privatna javna posest na takem svetu le v toliko, v kolikor ne nasprotuje njegovemu javnopravnemu namenu, kar se pa o sporni verandi mora trditi.
Najvažnejši ugovor zoper priposestvovanje pa je utemeljen v § 1477 o. d. z., glasom katerega nepoštenost pesesti tudi pri 401etnem uživanju izključuje priposestvovanje; da je pa bila kazin-ska posest zlasti iz vsega spočetka, to je od leta 1850. naprej nepoštena, to je spričo jasnemu besedilu kupne pogodbe z dne 23. dec. 1837 brezdvomno, kajti takratna direkcija se pač še ni mogla izgovarjati na nepoznanje te pogodbe, kakor so izku-šale v pravdi to storiti poznejše direkcije; vsebina navedene kupne pogodbe pa naravnost izključuje kako pravico društva ,Kazino" do spornega sveta pod verando in v Zvezdi. Zategadelj mora veljati tu pravno načelo: Kar je izpočetka krivo, ne more postati veljavno tekom časa. Sicer pa sledi iz predloženega sejinega zapisnika kazinske direkcije iz leta 1885, v katerem se govori izrecno le o društvenih pravicah, izvirajo-čih iz omenjene kupne pogodbe, da je vsako sklicevanje na nepoznanje te pogodbe le takezvana „Vogelstrausspolitik". Da društvo „Kazino" ni moglo izvajati iz postavljenja verande pred kavarno v dobri veri nikakoršnih pravic, to izpričuje tudi dejstvo, da so obstojale svoječasno take verande pred različnimi kavarnami in kondi-torijami (Marolani, Fischer, Karel, Virant itd.), da pa nikomur ni prišlo na misel, iz vajati iz dotične k u 1 a n c e mestne občine kake pravice. Tudi ni bila sporna veranda v nobeni najemni pogodbi med kazino in kavarnarjem navedena med najemnimi objekti, tako da ni niti jasno, kdo naj je bil subjekt spornega dozdevnega pripose-stvovanja, društvo »Kazino" ali kavarnar? Smatrati je namreč dokazano, da je bil lastnik vsakokratne verande v prejšnjih letih vsakokratni kavarnar, ne pa društvo. — Vsi ti ugovori govore tudi zoper priposestvovanje tlakovanega prostora v Zvezdi, pri čemur je tudi še uvaževati, da se je ta prostor v teku let glasom izpovedb prič brezdvomno menjaval, tako da se danes ! prostor, glede katerega naj velja pripose-1 stvovanje, niti ident flkovati ne da. Ako se končno'uvažuje še, da se tudi način už Vanja spornih prostorov po kazini (le ob le-
pem letnem času, le po dnevi itd.) že na sebi ne da z lepa spraviti v sklad z zakonitim pojmom realne služnosti, ne more biti dvoma, da je tožba mestne občine, kater« podpira slednjič tudi še izkazani običaj rabe javnega sveta v vseh večjih mestih, vseskezi upravičena in zastopnik mestne občine predlaga torej, da se tožbi v polni meri ugodi.
Ko je govoril še dr. Eger, se je razprava zaključila in sodišče bo razsodbo razglasil« pismeno.
Nemška kultura. Velik german in hajlovec je c. kr. kancelist pri ljubljanskem rudniškem uradu Robert Schloif iz St. Ruperta pri Celovcu Vkljub temu, da živi in jč slovenski kruh, se obnaša preti Slovencem jako sovražno. Posebno ga je bodla zadnja Prešernova slavnost dne 10 t. m. Gospodar hiše, kjer stanuje, g. Iv. Ma-telič, je dal okrasiti svojo hišo s slovensko trobojnico. To pa ni bilo všeč temu nem-škutarskemu kulturonoscu in je dal svoji nemški jezi duška s tem, da je opsoval gospoda Mateliča z „Windischer Hund, kro-atisches Schwein, ravbar, bandit, jetzt ist der Hauptrauber gekommen", ter s tem reševal nemško čast. C. kr. nemški agitator se obsodi na 2 dni zapora, katera kazen se izpremeni v 20 K denarne globe. Tožitelj prijavi ničnostno pritožbo glede premajhne kazni.
Tatinski vlačugar. Jožet Lup-šina, 25 let stari delavec iz Gaberja, brez stalnega bivališča, je bil že petkrat zaradi tatvine kaznovan, Dne 12 majnika je pobegnil v Kočevji iz zavarovalnega zapora. Od 10. aprila do 26. junija t. 1. je izvršil na škodo raznih strank 4 velike tavine ter izmaknil le gotovega denarja 333 K nevšteto vrednost ukradenih dragocenosti, kakor ure, verižice, prstane in raznetere obleke; Dne 13 julija zvečer se je v Dol. Ribnici vtihotapil v Bizjakovo hišo in se pod posteljo skril z namenom ponoči izvršiti tatvino. K sreči ga je zapazil gospodar ter ga dal p» orožnikih aretovati. Sodišče ga je obsodilo na dvainpol leta težke ječe, obenem pa izreklo, da se bo oddal v prisilno delavnico.
Tepež v Šiški. Miha [oš t, črevljarski pomočnik in Jožef Košak, hlapec, oba v Ljubljani, sta bila iz Franco-tove gostilne od šišenskih fantov domu spat izpodena. Pred gostilno se jima pridruži Jožef Vidmar, čevljarski pomočnik ter nju pregovori k boju. In res so vsi trije oboroženi z nožmi napadli bratanca Tomaža in Ivana Kavčiča; prvi je bil težko, a drugi lahko ranjen. J o š t in V i d m a r sta do bila vsaki po 4, Košak pa tri mesece težke ječe.
Izpred okrajnega sodišča v Ljubljani.
Korajžen Gameljčan. Fran Maček in Tan. Kopitar sta dne 13. julija 1.1. ob 9. uri pila žgano pijačo v Alešovi gostilni na Ježici. Okolu 10. ure sta šla pijana proti domu, na potu sta srečala tropo fantov z Jezice in jih napadla. Pri tem je mahni' Maček proti Mih. Čerinu in ga sunil z nožem v vrat, nakar je ta zastokal: „Jaz imam že dosti", ter so ga potem precej ranjenega domov pripeljali. To pa Mačku še ni bilo dovolj. V družbi J. Kopitarja je pozneje napadel Lovreta in Gregorja Pečnika in Jožeta Jakopiča, jih dregnil z nožem in znatno poškodoval. Sodišče obsodi Fr. Mačka na dva mesca strogega zapora in plačati mora M. Čerinu za bolečine 150 K. Nasprotno se pa oprosti J. Kopitar.
K 1 o p o t e c mu je vzel. Janez Babnik, kovač na južnem kolodvoru je meseca majnika t. 1. raz hišo zagnal klopotec, ker so se baje vojaški konji plašili, in ga domu odnesel. Pozneje je prodal Babnik omenjeni klopotec posestniku Novaku za ceno ene krone, katero sta potem skupno po grlu pognala. Janez Babnik in Franc Novak se obsodita na en dan zapora s postom.
3. P o v o z i 1 j o j e. Alojzij Mesesnel, mlinar na Viču se je peljal dne 17. t. m. na Dobrovo ponoči biez luči in na potu podrl Ivano Kušar na tla in jo poškodoval. Sodišče obsodi Mesesnela na tri dni zapora s postom.
Nepoboljšljiv igravec. Vkljub temu, da nima Kočevar pravice krošnjariti in igrati po raznih gostilnah in je bil že opetovano radi tesa kaznovan, tf vse kazni ne poboljšajo. Dne 29 julija t. 1 je v Aurovi gostilni prodajal svojo krošnjo, pri tem pa igral prepovedane igre in ope haril tri gospode skupno za 8 K. Sodišče obsodi junaškega igravca na 7 dni zapora
Naročajte se na »Slovenca Nabirajte novih naročnikov Cim več bo naročnikov, ten bolj se bo »Slovenec" izpopolni in več bo nudil svojim čitate I jem.
Dalje v II. prilogi.
Štajerske novice.
š Kolo J« ukradel v Mariboru dne 19. t. mes. 22letni brezposelni pleskar Rudolf Juš iz Dobrinja vodovodni-škemu instalaterju Karolu V u n k pod pretvezo, da se bo peljal na kolesu samo do prve trafike. Kolo je vredno 200 K Juš se je baje odpeljal proti Gradcu.
š Mariborsko mestne gledališče se otvori dne 23 t. m.
š Branje se je že pričelo na mnogih krajih na Spudnjem Štajerskem. — Vino bo vsled lepega in toplega vremena, ki je bilo do sedaj, letos prav dobro in po nekodi ga bo tudi veliko. — Opozarjamo' že sedaj vse vinske trgovce, gostilničarje in ljubitelje dobre kapljice na letošnji pridelek in jih vabimo na poizkušnjo. Vreme je sedaj bolj hladno in deževno.
š Deželna vinska klet in klet deželne hiše v Gradcu bo letos nakupila kakih 1500 hI. dobrega in pristnega vina.
š Letošnje vremensko streljanje zoper točo je stalo mariborski OKrajni zastop 3521 K 5 v. Iz tega se pač lahko razvidi, da je pretilo v okolici Maribora letos mnogokrat kritično vreme.
s Umrla je v Mariboru mestna učiteljica in pose&tnica Sabina Kučera v 47 K tu starosti.
š Učiteljske službe na Štajerskem razpisane. Razpisano je mesto nadučitelja na tnrazredni ljudski šoli v Spodnji Polskavi, pošta Pragersko. — Na petrazredni ljudski šoli pri Sv. Rupertu v Slov. goricah pa je 1. nov. dopolniti mesto definitivnega učitelja.
š Demonstrativni shod prirede dne 24. t. m. v Goizovi pivovarni v Mariboru mariborski socialni demo kratje. Dnevni red je: Ministrski predsednik Gautsch in splošna volilna pravica.
š Zvit tiček je trgovski učenec v manufakturni tigovini Tavčer v Mariboru. Dne 20. t. mes. zvečer se je dal zaprt ti v imenovano trgovino in ko so zjutraj trgovino zopet odprli jo je pri stranskih vratih popihal z nabranim blagom in nekaj denarjem, katerega je vzel iz blagajne. — Podal se je takoj na kolodvor in hotel odriniti na Du-aaj. Toda stražnik mu je prekrižal pot. Okradeni fgovec je dobil vse zopet nazaj, razun par cigaret, katere je nadebudni mladenič p«noči pokadil.
š Koncert Marice Heritesove v Mariboru. Slavna češka vir-tuozinja na gosli, gdč. Marica He-ritesova, bo priredila dne 1. oktobra v »Na rodnem domu" v Mariboru koncert. Slovensko občinstvo iz Spodn ega Stajerja in iz Koroške se opozarja, da ne zamudi priložnosti slišati občudovano umetnico iz sveto-znane Sevčikove šole v Pragi. Uprizoritev koncerta je prevzel agilni „Klub Cehov v Mariboru". Začetek ob 8. uri zvečer. S 1 o -enci, vdeležite sekoncerta w obilnem številu!
š Porotno zasedanje v Mariboru. Umor. hako zelo so potrebna izobraževalna dru.tva na Štajerskem jasno dokazuje sedanje porotno zasedanje v Mariboru. — Sedanje porotno zasedanje se bavi večinoma z mladoletnimi ubijalci in morilci; likdo izmed teh pa ni bil član naših dru-itev, ampak vse je preveval duh nemčurskega „Stajerca", kateremu so iz srca udani. Dne 21. in 22 t. m je stal pred porotniki I91etni Anton M a n k o od Sv. Benedikta v Slov. goricah. Obdolžen je bil umora Dne 11. majnika t 1. zvečer je na hinavski na-5in izvabil svojo znanko 19letno Terezijo Markuzzi, ki je bila z njim že osem mesecev v blagoslovljenem stanu, iz hiše njenih staršev in jo v bližini zaklal. Zadal ji je z nožem smrtonosno rano na levi strani vratu. Napisal pa je listek, katerega je položil zraven žrtve, po katerem naj bi Terezija Markuzzi sama končala svoje življenje. —- Da se je bil pred umorom hud boj med njima, dokazujejo rane na morilčevih prstih, v katere ga je umorjenka močno ugriznila. Morilec odločno taji svojo krivdo, da-siravno potrjujejo vse okoliščine, da je on morilec, tako n pr. nož, katerega je pozabil pri žrtvi, pisava dotičnega listka, ki se je našel pri umorjenki. Obravnavo je vodil dežel-nosodni svetnik M a r o k u 11 i, državno pravdništvo zastopal državnega pravnika namestnik dr. Duhatsch, zagovornik pa je bil dr. M r a v 1 a g. Obsojen je bil na 12 let težke ječe.
Dnevne nouice.
Otvoritev zavodov sv. Stanislava se je vršila v najlepšem redu v veliko zadoščenje vsem, ki so se je udeležili — Bila je slavnost, posvečena edino le znanosti umetnosti, vzgoji in časti domačega dela. Opazila se je pri tem popolna odsotnost deželne vlade kranjske. Odstopivši učni minister Hartel je bil še pred svojim odste-
:
pom poslal jako prijazen odgovor na vabilo in bi se bil slavnosti osebno udeležil, ako ne bi bil prej svojega portfelja moral izročiti nasledniku. Škofovi zavodi v Sent Vidu so zdaj po svoji opravi najeminentnejši učni zavod kranjske dežele. Vsi, ki so si zavod ogledali, to tudi brez ovinkov priznavajo. — Te je najvažnejši spomenik naše domače kulture. Političnega momenta pri vsej slavnosti ni bilo nobenega. Bila je le šolska in cerkvena slavnost. Iz nje smo pa videli, kdo da je v naši deželi vnet za kulturni napredek šolstva in omike in komu je šolstvo le prazna beseda. Neskaljena harmonija, ki je vladala ob tej slavnosti, nam bodi poroštvo, da pridejo časi, ko se vsi Slovenci združijo na temelju krščanske omike!
Grdo je napadel „SI. Narod" fml. ekscel. pl. Chavanna, ker se je udeležil otvoritve škofovih zavodov. „Narod" mu očita, da se je kot aktivni vrhovni komandant v deželi udeležil »tako provokatičnega političnega slavlja, kakor je bilo ono v St. Vidu"! A pri vsej slavnosti se ni slišala nobena politična beseda, niti najmanjše stvari, ki bi bila količkaj spominjala politike, ni bilo zraven. V drugih deželah pridejo k takim slavnostim zastopniki vseh oblasti; to zahteva že takt in dostojnost. Tudi fml. eksc. pl Chavanne je pokazal s tem le kot mož in častnik, da razume kaj je taktno in dostojno. Posebno mu pa zamerijo njegovo napitnico. .Narod" pravi, da je »vrhovni armadni poveljnik zapel pane-girik narodnemu našemu škofu, pel slavo duhovščini in idealnim njenim ciljem ter končno na način, ki slovesnejši biti ni mogel, izrekel željo, da bi škofovi zavodi dosegli poln uspeh." Ali ni to prav? Kaj se jezite? »Narod" pravi, da bi bil moral vojaški dostojanstvenik molčati. Ali je to svobodoljubno? Če si je vojaški poveljnik, ki gotovo ve ceniti razne zavode, ogledal konvikt in potem svobodno povedal o njem svoje mnenje, ali je to kaj napačnega? Učite se takta in dostojnosti od njega!
Reforma katoliške cerkve
„Narodu" ne da počitka Ni mu prav, da mi toliko temeljitega poročamo o reformi ruske cerkve; ker naših izvajanj seveda ne more izpodbiti, jih hoče odpraviti s tistimi frazami, ki so na stalnem repertoaru „Na-rodovega" uredništva. Dejstvo je, da so veliki ruski misleci sami izprevideli potrebo korenitih reform v ruski cerkvi in da so tudi izprevideli, da je največje zlo za rusko cerkev in za krščanstvo sploh tista verska brezbrižnost, ki jo goji plitvi liberalizem. Proti tej umski in nravni propalosti pa se je in se še najbolj bori ravno katol. cerkev, dočim se ruska temu vplivu liberalnih idej ne more ustavljati; zato tudi katol. cerkvi že iz tega vzroka ni treba reform v njenih načelih. Sicer pa stoje tisti, ki bi hoteli nekaj nebistvenih reform v ka-noničnem pravu, na popolnoma drugem stališču kot „Narod"; .Narod" noče reforme katoliške cerkve, kakor to dopoveduje tistim, ki mu vse verjamejo, ampak hoče podreti načela krščanstva sploh in uveljaviti svoja načela, ki se pa ne razločujejo od nagonov brezumne živine. To dokazuje vse njegovo pisarjenje, ki meri zgolj na po-živinjenje ljudstva. Najprej naj torej „Narod" reformira sebe, da ne bo stal na svojem, v podlistku njegove zadnje sobotne številke slovesno proklamiranem pasjem stališču
Poslušajte, kmetje, kako o vas pišejo! Shod mlekarskih produ-centov ljubljanske okolice je dal „Narodu" zopet povod, da kaže vse svoje sovraštvo do kmečkega stanu. Da bodo kmetje vedeli, kako o njih pišejo izpitani magnati, ki šampanjca pijejo, da jim kar od mize teče, jim tu navajamo „Narodove" nesramnosti. Liberalci pišejo o kmetu:
„Nos se vam bo obesil, to vemo, toda to nas ne moti, vam povedati svoje mnenie. Vsem se zdi vaša nakana kot nesramno iz-mozgavanje in odiranje. „Kar kožo naj nam potegnejo raz telesa," se sliši na trgu, in to se bo skoro zgodilo Kmet odira meščanstvo, da je to naravnost že lumparija. Res ni čuda, če naš po božni kmet leta po božjih potih in se raduje z našimi kronicami v Loreti, Rimu, Lurdu
itd.; potuho ima, in vi mu pomagate še nadalje odirati in goljufati občinstvo. Mleko, katero hočete podražiti, že danes ni vredno tega denarja, katerega plačamo za to brozgo. V njem se najde moka, riž in druge primesi, kar kaže, da je kmet brez vesti in mu je le za drobiž in goljufijo. To je krščanska ljubezen! — Gospodje dražilci mleka, spominjajte se malo našega Krista, ki je rekel: „Ljubi svojega bližnjega bolj kakor samega sebe." (Ta liberalec ne zna krščanskega nauka! Op ur.) Dobesedno sicer tega ne zahtevamo od vas, toda vsaj toliko ljubezni zahtevamo, kolikor jo gojite sami do svoje častitljive osebe. Mi smo tudi ljudje in od zraka se ne more živeti, rfhjšterkugle" se pa ne skuhajo kakor repa! Gospodje trebušnjaki faj-moštri, zaljubljeni kaplani, tudi vam priporočamo, da raje poučite raz lečo kmeta, da je goljufija greh in da odiranje revežev ni po božji volji, pa da ga vodite v Loreto gledat .modroc", na katerem je baje ležala sama mati božja, kakor je pravila neka Marijina podrepnica o njem!"
Ta sramotno podli izbruh liberalne si-rovosti proti kmetu se je bral v .Narodu" dne 20. septembra. Naslednji dan piše ta banda :
„S 1 o v e n e c" , glasilo šenklavških gadov, igra tudi glede podraženja mleka skrajno hinavsko vlogo. Guglje se tako, da bi mu okoličanski posestniki nič ne zamerili, ljubljanski delavci pa ne zapazili, da jih ima za norca. Agitacijo med kmeti, da naj se podraži mleko, so začeli klerikalci. Revizor klerikalne zveze S e 1 i š k a r je že pred več tedni hodil po Posavju in kmete pre pariral, naj zvišajo ceno mleka. Seveda ni tega storil Seliškar na svojo roko, marveč po naročilu vodstva klerikalne gospodarske organizacije, ki hoče zvišati ceno mleku, da bi sama pri svojih zadrugah imela več profita Klerikalci so torej provzročitelji podraženja, a bi to radi prikrili in utajili."
Vsi kmetje ljubljanske okolice so nam pa priče, da je vse gibanje za mlečne cene izšlo iz kmetov samih, brez vsake politike. z,daj pa piše glasilo liberalnih kapitalistov o kmetu :
.Producentje imajo že danes velikanski dobiček. Mleko prodajajo po osem krajcarjev (seveda v njem vode, moke itd), dočim jih velja pristno, nepokvarjeno mleko le t r i krajcarje. Ko bi prodajali nepokvarjeno mleko, bi imeli pri litru pet krajcarjev dobička, ker pa narede iz enega litra vedno tri litre mleka, imajo seveda kolosalen dobiček. Saj vidimo, kako je po ljubljanski okolici. Zadnja kravja dekla se že oblači v svilo, kmetice se kar blešče v zlatu in v svili in ne vedo, kam bi z denarjem, moški pa pijejo. Povrh pa kupujejo kar mogoče velike in drage zvonove, se vozarijo po božjih potih in dajejo prav bahaško za maše in take reči Koliko pa j e v L j u b -ljani ljudi, ki žive tako dobro in morejo tako zapravljati kakor kmet v ljubljanski o koli c i ? Dobra polovica ljubljanskega pre bivalstva živi dosti slabeje, kakor ti kmetje in ravno te ljudi hočejo kmetje zdaj zopet odreti. Hinavski .Slovenec" pa pravi, da hočejo kmetje sami sebe rešiti (!'), da delajo v lastno izgubo (!!). R e -šitve so potrebni kmetje na Notranjskem in na Dolenjskem, ne pa v ljubljanski okolici, kjer že ne vedo, kako bi zapravljali krivični dobiček, ki ga imajo pii živilih."
Kmetje, zapomnite si, tako piše o vas liberalna stranka!
Se teh je bilo treba 1 „Gott-scheer Bote" poroča, da je na shod svobo-domiselcev v Parizu došla tudi pozdravna brzojavka iz Kočevja na kateri so podpisani neki Erker, Lesar in Bartelme. — Torej ti ljudje pošiljajo pozdrave na shod anarhistov, ki je sklenil, da morajo »klerikalci s svojim Bogom vred crkniti", na shod, ki je izrazil svoje simpatije anarhistom, ki so v preiskavi zaradi atentata na španskega kralja, na shod, ki je anarhijo priglasil za svoje geslo! Lepa družba! Se vsakemu eno bombo!
K poročilu o otvoritvi škofovih zavodov nam je še dostaviti, da je na čelu sprevoda korakala šentviška čitalnica z zastavo. — Napise v vestibulu zavodov je sestavil mil. g stolni prošt prelat dr. K u 1 a v i c.
Liberalci proti škofu. Na vse mogoče načine poizkušajo liberalci škofa spraviti v politiko. V nemške liste so spra-
vili notico, da je baje dr. Ploj rekel dopisniku „Slov. Naroda", da je škofovo pismo neizmerno škodovalo Slovanski zvezi. Gosp. dvorni svetnik dr. Ploj nam naznanja, da ni o tem z nikomer niti besedice govoril in je poslal tudi tak popravek v „N. Fr. Presse".
O sklicanju kranjskega deželnega zbora se mnogo modruje. V .N. Fr. Pr." beremo inspirirano poročilo, ki trdi, da* potovanje barona Heina na Dunaj ni bile v nobeni zvezi s sklicanjem deželnega zbora. Čudno! Kaj pa bi bil sicer baron Hein delal tam ? Saj je vendar deželni zbor zanj zdaj najvažnejša zadeva! Ali pa sploh na Dunaju ž njim več o tem ne govore? Dalje čitamo, da se bo baron Gautsch sam peg a j a 1 z v se m i tremi strankami, a šele po sklicanju državnega zbora. Isti glas v „Neue Fr. Pr." trdi, da je malo upanja na redno zasedanje, ker je ^brezobzirni boj radikalcev proti škofu zaradi njegovega postopanja ob Prešernovi slavnosti poostril položaj". S takimi neumnimi izgovori hočejo odvrniti pozornost od glavne stvari. Prešeren in škof nimata pri obstrukciji prav nobenega opravka. Katoliško - narodna stranka hoče priboriti slovenskemu kmečkemu ljudstvu večino v deželi — za to se gre in za nič drugega!
Opozarjamo krajne šolske svete in vodstva izobraževalnih in drugih društev na današnji inserat „Katoliške Bukvarne" v Ljubljani tikajoč se raznih učil.
—	Mlekarska zadruga v
Šmarci pri Kamniku je koj pri svojem začetku pokazala, da se je premišljeno zasnovala, akoravno se je nekaterim ljudem zdelo, da je pri nas mlekarna nepotrebna, in da ne bo mleka. Danes oddaja sama vas Smarca 300 1. mleka, tako da mlekarna prejema mleka na dan 500 — 520 1., a še se vsak dan število povečuje. To smo hoteli povedati tistim, ki so bili in so še trdno prepričani, da bo naša mlekarna gotovo propadla. Vendar delujemo 2 meseca že s tako lepim uspehom, da smo prav veseli. Mi se pa zanašamo na pomoč Božjo, na požrtvovalnost vodstva zadruge — in na .Gospodarsko* oziroma „Za družno Zvezo", v Ljubljani, ker zadnji dve sta nam zelo veliko koristili, zakar se jima javno zahvalimo. — Mlekarska zadruga v Smarci reg. zadr. z. o m poroštvom.
—	Slovenskim starišem ! Šolske sestre, ki poučujejo žensko mladino v šoli sv. Cirila in Metoda v Trstu, kupile so si lastni dom. V njem otvcrijo dne 1. novembra tega leta privaten zavod za pouk in odgojo slov. deklic od 6. leta raprej. V zavodu se bodo poučevali razven vseh šolskih predmetov razni jeziki, risanje, ženska ročna dela in godba. Vsprejemale se bodo tudi gospice tržaških družin v pouk o raznih ročnih delih, akoprav so šoli že odrasle. — Natačna pojasnila in pogoji se izvedo v samostanu šol. sester : via Pasquale Besenghi št. 6. — Na ta zavod se opozar-jijo slov. stariši, kateri zelč preskrbeti svojim hčericam boljšo omiko in skrb. vzgojo. — Opomnimo še to, da hiša stoji na hribu v čistem zraku, v zelo mirnem delu mesta, odkoder je krasen razgled na morje. Obdaja jo senčnat vrt.
—	Iz Višnjegore se nam poroča: Dne 21. sept. t. j, v četrtek vršila se je volitev za obč. odbor v mestu Višnji-g o r i. Do sedaj je sedel na županskem stolu g. Štefan Pirnat, bivši učitelj, sedaj posestnik, trgovec, državni pravdnik itd. v Višnjigori, zvest pristaš Tavčarjeve garde ali „značajen liberalec", kakor se sam imenuje. Njegovo go spodarstvo se vid. na vseh koncih in krajih šenjskega mesta. Kakšno zaupanje uživa mož v Višnjigori, pokazalo se je pri volitvi; bil je izvoljen v odbor z enim glasom, in še ta glas mu je dal njegov 2 1 1 e t n i sin Vinko, ki je tu kos ene* -žnega uradnika. Kakor se vidi, s>> i Višnjigori Tavčarjevim pristašem tla izpjdkopana. — V občini Križkavas so tudi pomedli s starim županom in ga nadomestili z novim v osebi Ivana O m a h n a , posest, na Pristavi, svetovalca pa sta A n t o n Jaklič, posestnik in predsednik kr. šol. sveta v Višnjigori in Janez Vovk, posest, v Križki-vasi; vsi so odločni možje katol. narodne stranke. — S šolo v Višnjigori gre počasi, menda podjetnik nima denarja, ne ljudi.
—	Iz St. Jerneja, 20. septembra. Pod častjo župntkovo alt županovo je, da bi odgovarjala dopisniku, ki je v „Slov. Narodu" z dne 19. t. m. v svojem kratkem s trudom in znojem skrpanem članku na-gromadil toliko neresnic, zato odgovarjamo kratke. — Dae 5. t. m. je bila v Št. Jer-
neju obravnava radi začasnega všolanja nekaterih vasi v Belo Cerkev pa radi ustanovitve nove šole na Vrhpolju. Radi všolanja nekaterih Beli Cerkvi tako bližnjih vasi so se zborovalci kmalu zedinili; ugovarjali pa J so ustanovitvi nove šole na Vrhpolju, ker je ista v sedanjih razmerah nepotrebna. Da se prepreči daljne prerekanje in se pride do zapisnika, poprosi g. župnik za besedo ter pravi: Izjavljam, kar je g. okraj, glavarju po debati lahko jasno, da smo — izven če-tvorice iz vasi Vrhpolje — vsi zoper ustanovitev šole na Vrhpolju. Da se zavarujem zoper očitanje, kakor da bi bil nasprotnik šoli, povdarjam, da sem sam na svojo roko ustanovil šolo, kjer jo šolske oblasti niso ustanovile ter se morem tudi izkazati z jako laskavim priznanjem c. kr. okr. šolskega sveta za okolico ljubljansko. Sem pa zoper ustanovitev iz stvarnih razlogov. Po zatrdilu nekega šolskega referenta smemo šteti 10 % šolodolžnih otrok na prebivalstvo. Naša župnija šteje krog 7000 duš, torej 700 šolodolžnih otrok. Imamo pa sedaj 8 razredov s 16 oddelki. Pride torej na oddelek 44 otrok. Ravnokar pa smo odstopili v Belo Cerkev 4 vasi, na absecce moramo na kme tih tudi računati 10—15%. Tako pade število šolodolžnih otrok pod minimalni postavni niv6 na en oddelek." O cerkvi pri tem g. župnik ni črhnil niti besedice, pač pa med splošno debato opozarjal na potrebe, katere še občino čakajo. Ali ne veste, da je treba tudi v cerkvi upoštevati h'gijeno? Kedaj se je dopisniku sanjalo, da je gosp. župnik v občinskem odboru stavil predlog, naj se deželna podpora za šolo porabi za nadarbinska poslopja, nam je neumljivo. Od vseh 26 občinskih odbornikov nobeden ne ve za to, samo kljukec, ki v odboru — mesta nima. Laž je dalje, da se k tej obravnavi niso povabili vsi interesentje, ko je bilo vendar po občinskem slugu na javnem trgu oklicano kakor vsa druga oznanila. Laž je dalje, da je hodil sedaj občinski sluga okrog nabirat podpisov. Niti v eni hiši, niti pri eni stranki ni bil. Pač je to storil pred štirimi leti, pa po nalogu občinskega odbora. Ali je pri Vas štiri leta sedaj?! Komu edino bi taka šola koristila? Na Vrhpolju je nekdo, ki ima malo štacunico. Da bi prodal več sladkorja in rožičev, želi si poleg svoje hišice imeti šolo. Kako pa je ta mož vnet prijatelj šoli in kako zavzet za šolski napredek pa Vam pojasni dejstvo, da je moral lansko leto plačati 15 K globe, ker je tako zanikerno pošiljal svoja otroka v pol ure oddaljeno šent-jernejsko šolo!
—	Nasilni ogrski finančni stražniki. Ogrska finančna stražnika Jožef Baboicszsy in Simon C>ziley sta ponoči vdrla v nek hotel na Reki, napadli ondi bi vajočega finančnega nadzornika in njegovo nevesto, slednjo pretepali in iz sobe ukradla več dragocenosti, pri tem sta rju'a kot dva divjaka. Oba so zaprli.
—	,,Slovenska dijaška zveza" priredi dne 2 4. t. m. v S t u d e n e m ob priliki ondotne veselice predavanje .Nekaj pogleda iz preteklosti slovenskega naroda in njegovo sedanje kulturno sta nje". — Predava Zvezin član, tov. phil. J. P u n t a r.
—	Drugi saharski cesar. ,Ntw York Herald" poroča, da se je v Tangerju pojavil drugi saharski cesar. Mož je avstrijski milijonar baron Fovnt in se je podal z večjim spremstvom v Saharo.
—	Velika nesreča na Du naju. V Seilerjevi tovarni za celuloid na Dunaju je izbruhnil 22. t. m. dopoldne požar, ki je uničil delavnice. Delavce je požar grozno prestrašil. Poskakalt so skozi okna na ctsto. Kolikor je znano, sta vsled požara umrla dva delavci, trije so bili težko, 6 pa lahko ranjenih.
—	Lačni mesa. Pred kratkim je poginilo nekaj krav blizu Gradišča ob Soči. Nekateri mesa lačni Fu lani so šli izkopat krave, nabrali so mesa, kar se jim je zdelo dobro, ter ga použili. Seveda so bili zatega-del nekateri pošteno bolni.
—	C. kr. deželno predsed-ništvo za Kranjsko je dovolilo vstopiti v državno stavbeno službo absolvira nemu tehniku Ivanu Marek.
—	Zavod sv. Nikolaja v Trstu. Velezaslužna gospa Marija Skrinjar, ustano viteljica zaveda sv. Nikolaja za brezposelne služkinje je na dan ustanovitve po sedmih letih dne 5. sept. 1905 izročila notranjo upravo in vodstvo zavoda gčn. Mariji Z tnik in Luciji Šere, kateri si bodeti prizadevali posnemati jo v požrtvovalnosti in ljubeznjivosti do vseh deklet, katera bodo iskala pomoči v zavodu. V kratkem objavimo in odpošljemo vsem dobrotnikom nova pravila, imena od-boruic in duhovnega voditelja ter obširno poročilo o stanju in delovanju zavoda. — Odbor zavoda sv. Nikolaja za brezposelne služkiaje v Trstu, 7. sept. 1905
—	Letina na Dolenjskem. Končana je žetev ovsa, ki ga je manj in je slabši, kakor lani. Sploh je žito letos manj obrodilo kakor lani, izvzemši pšenice. Pozni krompir obeta biti dober, kaker tudi koruza.
Ajda obeta dobro žetev. Lepo vreme je jako ugodno za vinsko trto. Grozdje bo izvrstno, a manj ko lani. Jabolk je malo, češpelj srednje veliko, tudi hrušk je malo. Splošno je letos letina na Dolenjskem povoljna.
—	Znižane cene varstvenim organom. Južna železnica je dovolila cesarskim, kakor tudi občinskim policistom za polovico znižano ceno, ako se peljejo v službeni obleki
—	Lloydovo ladjedelnioo v Trstu zares nameravajo prodati neki angleški družbi. Iz Angleškega je prišel in-žener Magnay, da vodi tozadevna pogajanja, ki bodo menda že koncem tega meseca končana.
—	Alkohol in samomor. Predvčerajšnjem se je zastrupil v Trstu vrtnar vile Rusconi (ulica Rossetti), 32!etni Alojzij Grilanc. B.l je nepoboljšljiv alkoholik in je tudi samomor izvršil v stanju bolestne otož nosti, povzročene vsled prevelikega pijančevanja.
—	Novo šolo ,Družbe sv. Cirila in Metoda1 za Istro so otvo-rili v F a b c i h v občini sv. Ivan od Sterne (pri Vižnjanu). Kako je bila potrebna, dokazuje to, da se je že sedaj vpisalo vanjo 140 otrok od 6.—12. leta. Streljaj od druž-bine šole se nahaja „Legina", ki pa bo odslej bolj klavrna.
—	Za otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah je daroval gospod vele-tržec Fran Kollmann štiri lepe podobe za šolske sobe ii gospod tovarnar za pohištvo Ivan Dogan deset stolov. Najiskrenejša zahvala !
—	Duhovniki semiške deka-nije imajo svoj sestanek sodalitatis ss. Cordis Tesu dnč 27. t. m. na R a d o v i c i. Začetek ob 10 uri dopoldne.
—	Duhovniške vesti iz Istre. Čast. g. Ivan a n d i č , župnijski upravitelj v Lindaru, je prestavljen za upravitelja v K r b u n e ; nameščena sta čast. gg. novo-mašnika A Benvenuti v Skedenj pri Trstu, Petronio pa v Piran. C g. Josip Flego, doslej kaplan v So-vinjaku je premeščen v Slum, g. Ladislav T o n k o v i č pa iz Sluma v S o v i n i a k.
—	Odlikovanje. Cesar je podelil deželnemu šol. nadzorniku v Trstvu gosp. Franu Svida red železne krone III. razreda.
—	Hud vol. Dne 17. t. m. zasadil je vol Marije Lampret s Plešivice njeni kravi rog v čelo s tako silo, da je bilo čez polovico roga v kravji glavi. Nesrečna žival je radi tega poginila na paši, kjer se je nezgoda dogodila.
—	Letina. Zadnje dni polagoma dežuje Ta dež je za poljedelce jako dobrodelen. Sedaj se seje ozimna rž, ki pri sc-jatvi zahteva mokro zemljo. Kmetom je znan pregovor o nji: »Vrzi me v blato, dam ti zato zlato*. Tudi druga žita potrebujejo sedanjega dežja, ki bode predvsem tudi paše zboljšal in »zelenel.
—	Izjava. Prostovoljno gasilno društvo v Verdu izjavlja, da ni v nikaki zvezi ali dotiki z dopisom v „Slov. Narodu" z dne 29. avg. t. 1., s katerim hoče »Vzajemni zavarovalnici" škoditi. Odbor društva je do sedaj poizvedoval po dopisniku, pa brez uspeha. Diuštve take in enake dopise ob soja ter ob enem obljublja, da hoče i nadalje pomagati kar bo najbolj mogoče pri požarih, kakor je tudi do sedaj, posebno v Horjulu. To je našega društva edini namen: Svojemu bližnjemu pomagati v nesreči, in razne zavarovalnice varovati prevelikih poškodb Ta izjava naj bo zgoraj omenjeni zavarovalnici v zadostilo in s tem naj bo debata končana! Na pomoč! Prostovoljno gasilno društvo v Verdu, dne 21. septembra 1905 Nače*nik: Ivan Šuštaršič, nač. namestnik: Ivan Tomš č.
—	Iz Litije se nam piše: Okrajna posojilnica v Litiji je kupila prostor ob novi sodnijski ulici, ondi namerava zidati svoj „Posoji!niški d' m" in čujemo, da se tja pre seli tudi pošta. Res čudimo se načdstvu posojilnice, da ravno to „fl ko" kupi za stavbo posojilnice, saj je vendar znano, da ima posojilnica že davno čez 50 000 K rezervnega fonda; za ta denar se vendar lahko napravi nekaj, kar bi bilo bolj v olepšavo in napredek trga. Koblerjeva hiša, ta že davno čaka kupe*.. Kdo bi je bil lažje kupil ko posojilnica? Mar zopet čakate, da bi najlepši prostor v Litiji zavzel kak bogat tujec — Nemec? In dotični prostor, na katerem hočete zidati sedaj, je li sploh primeren za kako stavb šče? Kvečjemu za kako barako, kakršno imate že ob mostu, v ne poseben kras Litije. Drugod zidajo posojilnice stavbe, ki so v korist splošnosti, n. pr. „Narodne dome". »Narodni domi" so potrebni; to mora priznati vsakdo, če ima le količkaj smisla za edinost in napredek slovenskega naroda, seveda ne mislimo takega .Narodnega doma" kakor je v Ljub ljani, v katerega ima žaiibog vstop samo inteligenca slovenska ia nemška. V Litiji potrebujemo .Narodni dom" tak, da bi imeli v njega vstop vsi Slovenci, brez izjeme vsi.
V našem naprednem in tako ličnem trgu ni ne ene dvorane, ki bi bila primerna za gledališke predstave in razne shode. Take dvorane nam je živo potreba. Nemški živelj se y Litiji vedno bolj šopiri. To že vsi čutimo. Že „Narod" je omenjal nemške predrznosti, kake prosto si upajo po Litiji hajlati in izzivati z izdajsko .Die Wacht am Rhein". Znano je, kaj so vse dopočeli pred tremi tedni v dobro znani .narodni" hiši. Celo noč je bil tak hrup, da izmed stanovalcev sosednih hiš ni nihče zaspal. Še cele vsi prestrašeni so hodili gledat na okna, kaj je, da je tako vpitje in streljanje iz revolverjev. In kaj je bilo? Neki .burši" v družbi litijskih „narodnjakov" so rjuli: „Heul!K, pela se je že imenovana izdajska pesem in v svoji pijanosti so streljali v zvezde. Bog zna čemu ? In to se je godilo celo noč! Na kolodvoru so 7. t. m. še celo izzivali Slovence: »Živio - pfui!" Kateri narodnjak imrf tako hladno kri, da bo še nadalje mirno gledal tako početje Nemcev v naši krasni Litiji? O žal, v Litiji je še toliko narodne zaspanosti kakornikjer drugodi. Le za osebe se prepirate, pri tem pa pozabljate, na kar je potrebno misliti. H >čete imeti zavedno inteligentno ljudstvo, zbirajte ga in izobražujte ga! Intiligenca med narod! Hočete ohraniti Litijo sebi, zidajte: „N a -rodni dom!" Toliko naj za danes za dostuje. Pri priliki še ipregovorimo kaj več. Svoje mnenje smo povedali, ko je načelstvo posojilnice dalo klicati pred cerkvijo, da če ima kdo kaj zoper to, da bi se zidala posojilnica ob sodnijski ulici, naj se oglasi. Oglasili smo se in povedali, da je največja nesmisel tam zidati posojilnico. To izprevidi vsak otrok in, če te storite bjdete gotovo še obžalovali prej ali slej. Če pa hočete koristiti trgu in če hočete plodo-nosno naložiti denar, kupite Kobleijevo hišo in zidaite: .Narodni do m!"
—	Prepovedan izvoz pre-šičev. Ker se je zadnji čas zanesla pre-šičja kuga iz krškega, novomeškega in litijskega okraja na Ctško in Tirolsko, je prepovedala kranjska deželna vlada izvoz prešičev v sledečih občinah: Mirnapeč, D/or, Smuka, Doberniče, Velika Loka in Trebnje v novomeškem, Sv. Križ, Mokronog, Sv. Ru-pert in Teržiše v krškem, ter Moravče, Dole, Gradišče in Prapreče v litijskem okraju.
—	Požar v brzovlaku. Pri brzo-vlaku, ki vozi na progi Dunaj-Budimpešta, se je vnel 20. t. m. poštni voz. Vlak se je moral ustaviti; uradnik se je rešil, da je skočil z voza, sluga je pa opečen po rokah in na glavi. Voz je popolnoma zgorel, iz-vzemši blagajne. Zgorelo je tudi veliko zavojev in vrednostnih pisem. Skoda znaša več tisoč kron.
—	Kolera. Za kolero se umrle tri osebe v Lodzu. Na Pruskem je od 21. de 22 t. m. obolelo za kolero 9, umrli sta pa dve osebi Za kolero je dozdaj obolelo na Pruskem 236, umrlo pa 80 oseb V Avstriji je kolera prenehala.
—	Nesreča na elektriški železnici v Jassyju. Dne 21. t. m. je skočil s tira tramvajski voz, ki se je zaletel v neko hišo. Ubitih je bilo 5, ranjenih pa 25 oseb.
—	Novo mašo bosta darovala v tržaški okolici dne 1. oktobra t. 1, ob deveti uri na Opčinah č. gosp. Gabrijel P i š č a n c in pri Sv. Ivanu č. gosp. M i -h a e 1 K u š o.
—	Umrl je včeraj na Stari Vrhniki pri Vrhniki osmošolec Andrej Mesec v 20. letu po daljšam bolehanju vsled je-tike. Bil je zelo priden in nadarjen dijak.
—	Vabilo na slavnostno ve selico katero priredi bralno-pev-sko društvo „Prešeren"o priliki praznovanja 50Ietnice pevanja pevcev gg. J Toškan in J. Zerjal, v nedeljo, dne 24. septembra 1905, na vrtu g. Venturini-ja s prijaznim sodelovanjem »Tržaškega So-kola", pevsk. društva „K o 1 o" iz Trsta in pevsk. društva „Vodnik" iz Doline. Začetek ob pol 4. popoldne. Pri veselici in plesu svira vojaška godba pešpolka št. 97. Vstopnina k veselici 0 5 K; k plesu 1 K za osebo. Č sti dobiček za nabavo društvene zastave. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi uliudno vabi odbor.
—	Z Drezovice. V nedeljo podalo se je okoli 450 vernikov z brezoviške fare s posebnim vlakom k Mariji Pomagaj, odkoder so se podali tudi na Bled. Vožnja je znašala tje in nazaj 1 K 80 h. Vodil jih je g. Fr. Juvan, kapelan na Brezovici, ki je za romarsko pot vse potrebno ukrenil. Mnogo jih razen Ljubljane še ni videlo drugega kraja in so zelo hvaležni, da so se pri tej priložnosti mogli ogledati tudi lep kos Slovenske domovine.
Ljubljanske noulce.
Kaj bo z mlekom?
Da bodo naši čitatelji informirani ©d vseh strani, priobčujemo dopise, kakor nam dohajajo. Zanimanje za vprašanje preskrbovala Ljubljane z živili je veliko, in ker je vprašanje edino ie gospodarskega značaja, se naj tudi obravnava le kot tako.
Od kmetov ljubljanske okolice sme dobili sledečo izjavo: Napačno je, kar se piše po listih, da bi mi hoteli mleko podražiti. Tudi prejšnji dopisniki v .Slovevcu" niso bili kmetu dovolj pravični. Tu se ne gre za zvišanje cene, ampak za regulacijo prometa z mlekom. V četrtek se bo vsem strankam odpovedalo mleko po stari ceni.
Posestnik iz okolic« nam piše: Mi smo pri „Lloydu" sklenili, da se vpelje litrska mera za mleko in povišanje cene, da bi se od 1. oktobra t 1. prodajalo mleko liter po 10 krajcarjev. K temu nas je nagnil sledeči razlog: Vse se je spremenilo v zadnjih 50 letih, delavske moči so trikrat dražji, le mleko ima isto ceno kot pred 40 ali 50 leti. Pravično je, da se cena mleku poviša. Vzroki so nekako sledeči: Obdelovanje polja je silno drago, posebno v ljubljanski okolici. Koscem se je plačevalo na dan s hrano vred pe 2 K de 2 K 50 v. Hrana s pijačo stane do 2 K, grab-ljevkam s hrano po K 120 do K 1-60; ža-njice s hrano po 2 K. Tudi med letom so se dobivali delavci le s hrano po 2 K in delavke po 1 K do 1 K 20 v Obrtniki brez hrane imajo navadne na dan 3 K do 3 K 40 v. Hlapci imajo letni ga plačila po 200 do 250 K in še več; dekle po 140 do 200 kron; pa še za tako visoko plačilo se težko dobe. Star pregovor pa pravi: „Krava molze pri maveljnu". Toraj, ako se hoče, da ima krava kaj mleka, se mora tudi dobro krmiti. Vse to, kar je za to potrebno, kakor otrobi, „malec", „prešanje" itd. se je pa zadnja leta močno podražilo. Da se bo višja cena dosegla, je treba vplivati na ljubljanski magistrat, da zapove litrsko mero. Potem na mlekarne na deželi, da se zavežejo z gotovim zneskom kot kavcijo, da bodo mleko prodajali po taki ceni, da bodo tudi posestniki v ljubljanski okolici zamogli zahtevati za liter mleka 10 krajcarjev, ali sploh, kakor se bo cena določila. Ti bodo pa morali vložiti v društveno blagajno tudi primeren znesek za poroštvo, da bodo rabili litrsko mero ter prodajali mleko po določeni ceni.
Izmed odjemalcev mleka se nam piše: Na podraženje mleka moramo odgovoriti s tem, da odslej jemljemo mleka toliko menj, kolikor so ga podražili prodajalci. Ti na ta način s podraženjem ne boda prav nič na boljšem. Gospodinie si bodo mesto kave lahko pomagale z drugimi za-jutrki, kjer ni treba mleka ali vsai pretežno menj kakor pri kavi. Več rodbin je tako že storilo. Ker je dandanes precej nadomestkov zi kavo, kjer se ne rabi nič ali pa malo mleka, ni dvomiti, da bodo revnejši odjemalci morali posili seči po tem sredstvu.
Iz delavskih krogov se nam piše: Jaz imam ženo in šest otrok, a zaslužim na dan samo 2 K. Plačevati moram stanovanje in kupiti vse, kar rabimo za življenje. Mesa si .ne moremo privoščiti. Kar dobimo tečne hrane, je vse le mleko in rastlinska jed. Vsako najmanjše podraženje povzroči v našem gospodinjstvu silne skrbi in popoln preobrat, ker si moramo preračunati vse do zadnjega krajcarja, če hočemo izhajati. Zato je pa podraženje mleka za nas silen udarec; mi moramo priti v ravnotežj« z dohodki in stroški. Življenje se je podražilo; zdaj se bodo pa morale zvišati tud delavske plače po mestih.
Kmet zježice nam piše: Se tistil par vinarjev ne privoščijo žuljavemu kmetu odkar se prirejajo shodi glede podraženjt mleka so Ljubljančani silno razburjeni, sam ne vejo, kako bi preprečili vso stvar, da b iztrgali revnemu kmetu tistih par vinarjev Dopisnik v »Slovenskem Narodu" se mnoge prizadeva, odjesti kmetu kruh. — Vsakemt stanu se je že kaj ugodilo bodisi delavec uradnik ali obrtnik; le kmet, ta je vedno ii povsod zadnji, ako se gre za njegov obstanek. Sedaj se je nam kmetom trpinom zda nile, da je mleko po dvajset vinarjev boka preceno; pri sedanjih razmerah nikakor n mogoče izhajati, letine so slabe, krma draga, davek vedno večji, delavec drag in ga sploh ni dobiti za dobro plačilo. Zdaj, ko se nahaja kmet v najhujših stiskah zaradi po manjkanja poslov, pa grmi in vre v Ljubljani radi podraženja mleka za teh par vinarjev, celo lumparija in goljufija se nam predbaciva. To je sramota 1 Kmet ne trga hlač po klopeh, ne prebira knjig in ne čita časnikov, marveč se ubija z delom noč in dan, kakor črna živina, med tem ko gospoda o poletnem času o svojih prostih urah v senčnatem vrtu in po zimi pri topli peči sedi. Pa dandanes se vseedne že toliko zaveda, da ve, kakšna je razlika med trpinom in gesnodo. Poglejte kmeta, ko pride v mesto! Že na obrazu se mu bere, da je trpin, vse slabo mora sam jesti in dobro prodati, da si pridobi kak krajcar za vsakdanje potrebe in za davek, katerega mu vedno nalagajo. Niti uradnik, niti sluga ne živi tako slabo kakor revni kmet. Krompir, repa in korenje je kmetovo življenje, mnogokrat pa še tega primanjkuje, gospoda si pa privošči kaj boljšega. Po dvajset vinarjev liter mleka pri sedanjih razmerah
»kakor ni predrago, ako se preračuna, koli«, stane reja živine. Komaj imamo za pod-late za božja pota, ki so »Narodu" v že-' ■ —j nam že ne ostaja nič. Sploh pa božja ota nič nimajo opraviti z mlekom. Tu P za obstanek revnega kmeta, ne pa
88
«re za	. -. ..»„.-----, ne pa za
romanje v Rim. Ako kakšna ljubljanska mharica poleti tje, nas kmetov za tisto tudi koža Zato ne srbi. Vsakemu svoje — ,a vse pošteno!
Mlekarji in mesarji. Z barja B nam piše: Kaj se pa zdaj tisti jezični dohtur Tavčar tako jezi čez mlekarje ? Ko so ms^ani podražili meso, je pa tako molčal, kot da ne zna do pet šteti!
ukali bolezen že v mladosti, ter se šele polagoma v poznejših letih pojavi. Torej sta-riši, če vara je ljubo zdravje svojih otrok, pazite na nje in prepovejte jim igre v pesku, kjer tičijo prve kale nevarne bolezni.
lj Nesreča. Ko je včeraj na lovu 201etni posestnikov sin Jakob Ozebek iz Se-brelj pri Tolminu izprožil puško je je razneslo in mu na levi roki odtrgalo vse prste. Bil je danes prepeljan v tukajšnjo deželno bolnišnico.
lj Pred Prešernovim spomenikom. A: »Zakaj se pa muza tako nerodno drži, da bo plašč izgubila?" — B.: „Ne more si pomagati; ali ne vidiš, da je levičnica ?"
lj Socialnodemokraška poezija. Tudi nepristni preletarec Etbin Kristan je postal navdušen od Prešernove muze. 2bil, sešil in skrpal je dolgo pesem: »Pre jeren v Olimpu", v kateri pravi Prešeren: Kako bi ne? saj motam biti resen in moliti se moram prav učiti, ki so postavili me k Frančiškanom. Dežela kranjska nima lepšega kraja,
ko prostor ob Ljubljanici dišeči. Ce bo Kristan delal take pesmi, mu bodo postavili tudi spomenik ob Ljubljanici dišeči ob mokraškem konsuranem društvu.
lj Predsedstvo slov. trgovskega društva ,,Merkur" daje tem pot >tn vsem svojim članom kakor tudi dru gim interesentom na znanje, da je mesto ©d-stopivšega dosedanjega vedje s 15. t. m. prevzel poslovanje društvene posredovalnice g. Ivan Eržen, uradnik trgov, zbornice. Uradne ure ustanejo neizpremenjene in sicer kakor so bile preje od 8. do 10. ure zvečer v društveni pisarni (Narod. dom). Uradovalo se bode vsak dan razun nedelj in praznikov. Opozarja se gg. trg. sotrudnike, da se držijo natančno po predpisih posredovalnega poslovnega reda, kateri se jim vpošlje v slučaju posredovanja. Gg. trgovce pa se prosi, da se vedno, kadar potrebujejo pomožnega osobja, naj si bode za trgovino ali kontoar, obrnejo naravnost na društveno
Sosredovalnice. Kot posebno važni pogoj, a zamore posredovalnica uspešno in zanesljivo delovati navajamo, da delodajalci, kakor tudi delojemalci, pri vsakokratnem vsprejetju ali nastopu v službo, to takoj naznanijo posredovalnici po dopisnici, katero jim ista že preje vpošlje.
lj Najdeni denar si Je hotel prisvojiti. Na trgu, kjer sj prodajajo živila, je včeraj pripeljala neka kmetica z vozom, kateri je pri izstopu z voza padla na tla denarnica. To je opazil delavec Franc Fajdiga iz Podjelše okraj Kamnik, ki je denarnico pobral in jo odkuril s trga. Kme tica je takoj poklicala policijskega stražnika, ki je begunca prijel. Pri Fajdigi so res našit denarnica z vsebino 17 K, katero je moral izročiti lastnici, sam pa iti s stražnikom v zfpor.
lj Mestna policija je areto-vala hlapca A. E. radi neke tatvine, ki jo je izvršil na deželi in potem prišel službe iskat v Ljubljano. Oiožništvo je o tatvini obvestilo policijo, katera je hlapca izročila sodišču.
lj Izgubil je včeraj učenec I. Sterle iz Ljubljane v St. Vidu nad Ljubljano žepno uro. Kdor jo je našel, naj jo prinese v naše upravništvo.
lj Tatvine. V hiši na sv. Jakoba trgu št. 2 je ukradel neki neznani tat briv skemu mojstru gosp. Nikolaju Ogriču več orodja. Antonu Anžicu, mesarju je bil ^elskem drevoredu ukraden dvokolesni ze-lenobarvani voziček vreden 60 K. Angeli Puc, prodajalki čevljev na Starem trgu št. 9 je neki uzmovič ukradel na zidu viseče črevlje vredne 8 K.
lj Hrvat proti Hrvatu. Oroslav Omiljenovič, brivski pomočnik v Ljubljani, je govoril dne 10. t. m. v neki ljubljanski gostilni proti Mici Trampuš, češ, da je njegov tovajiš Oroslav Vidmar smrkavec, ker ga ne pozdravlja in da ga je že poznal, ko je skočil iz opank v črevlje Oroslav Omiljenovič je bil obsojen na 12 ur zapora katera kazen se izpremeni v 6 K denarne globe.
lj Nevarno tatico Ano Petrič, katere junaških tatinskih činih smo poročali včeraj, je danes izsledil in odvedel zapor nadstražnik Papler Tatico so izročili dež. sodišču.
lj Prisiljenec pobegnil. Včeraj popoldne je pobegnil prisilienec Herman Lipizer doma iz Trsta. Ubral jo je čez Poljanski most proti Golovcu.
lj Svarilo. Dan na dan se vidi otro-čiče, ki se valjajo po raznih š;tališčih na tleh in igrajo s peskom Naši stariši ozi roma varuhi pa ne vedd da je ravno v tem pesku mnogo bacilov, ki se razširjajo, po obilnih izmečkih šetajočih ljudij Koliko je tičnih ljudij posedava klopi v »Zvezdi", ka teri kljub naredbam mestnega magistrata opljuvajo tla. Za temi pridrvi mladina, brska pesek in diha nevarne bacile v se. Ni torej čudo da naša mladina postaja jetična že v nežni mladosti. Mnenje mnogih zdravniških strokovnjakov je, da se jetičnim ljudem
Književnost In umetnost.
* Rudolf Baumbach. Predvčerajšnjim popoldne je umrl v Meiningenu znani pesnik Baumbach. Rojen 28. septembra 1842. v Kranicbfeldu na Turinškem, se je posvetil naravoslovju in ie obiskaval predavanja na vseučiliščih v Wiirzburgu, Frei-burgu, Lipskem in Heidelbergu, kier je postal doktor filozofije. Od 1. 1868. do leta 870. je služil kot vzgojitelj v Gorici, odkoder se je preselil v Trst, kjer je živel začetkoma kot zasebni učiteli, pozneje pa sot samostojni pisatelj. L. 1885. je šel v Meiningen, kjer mu je 1. 1888. podelil vej voda Jurij naslov dvornega svetnika Rajnik je bil velik prijatelj krasnih naših planin, si jih je prepotoval in v svojem navdušenju za planine je zložil mnogo krasnih lesmi. Svoj prvi uspeh je pa dosegel, ko je 1. 1879. izdal 1. 1877. v nemščini »Zlato-r o g , eine slevenische Alpensage". Baum bach spada med najbolj priljubljene nemške ljudske pesnike. Tudi Slovenci žalujemo za njim, ker je v krasnih pesmih opeval le-3eto slovenskih planin in esobito tajnosti našega Triglava
Telefonske ln brzojavna porotno.
Dunaj, 23. sept. Udeleženci k onference pri v 1 a d arju so izjavili Goluhovskemu, da so v 1 a d a r j e v i p o g o j i nezdružljivi njihovimi načeliindaso po ogrskem državnem pravu pogaja n j a m o g o č a 1 e m e d vladarjem in ogrskimi državljani. Vladarje v p o i z k u s r e š i t i krizo, se je ponesrečil. — Dvorni krogi so vsled tega ogorčeni naMažare. Položaj seje tako poostril, da se je bati najhujših posledic.
Dunaj, 23 septembra. Cesar je sprejel danes v avdijenci voditelje ogrske v čine : Kassutha, Andrassyja, Banffyja, Appo-nyija in grofi Zichyja. V svojem nagovoru je pozval voditelje, naj prevzamejo sestavo vlade. Iz svojega programa naj izločijo zahtevo po mažarskem poveljnem jeziku. Cesar zahteva nadalje skupnost armade in zu nanjih stvari. Vlada naj bi rešila trg. pogodbe, državne potrebščine in predloge vojaških novincih, kakor tudi višje izdatke za armado za 1. 1904. in 1905., kakor je bilo sklenjeno v delegacijah. Pozval je vo ditelje. naj v blagor države delujejo za re šitev krize.
Dunaj, 23. sept. Tudi »Vos. Ztg1 poroča iz Carigrada, da avstrijski vojaki 1 tahadrijskem sandžaku v Novem Pazaru razdeljujejo med kristjane orožje in so presto piii turško mejo. Sultan je ukazal, naj se v tem okraju ne pobira davkov, da se ljud stvo še boli ne razburi.
Dunaj, 23 septembra. Cesar je pove ril grofa Kirakyja, da se pogaja z ogrsko koalicijo.
Trst, 23. septembra. Društvo »Patria je priredilo v »Pol. Rossetti" javen shod, ki se je izrazil za italijansko vseučilišče Trstu. Dijak de H a a g je obsodil delova nje italijanskih poslancev, poslanca M a z o rana in H o r t i s sta se pa zelo nerodno in s frazami opravičevala. Mazorana je konštatiral, da je poležaj Italijanov skrajno slab, da sta Conci in Delugan »italijansko stvar izdala* (?), terje pretil,dase bedo Italijani z vso močjo upirali ustanovitvi drugih vseučilišč, dokler nedebijo pravne fakultete v Trstu. Po shodu, ki se ga je udeležilo komaj de 400 oseb, so priredili klavern obhod, katerega so socialni demokratje hoteli razbiti. Več iz-grednikov je bilo zaprtih. Med temi so same propale iz Trsta izgnane eksistence.
Dunaj, 23 septembra. Včeraj dopoldne je imela tu sejo srbska artiljerijska komisija Popoldne je pa odpotovala v Feliks-
dorf, kjer se prične preizkušnja topov iz Skodove tovarne, ki bo trajala na račun srbske vlade sedem do deset dni.
Reka, 23. septembra. Tu je pogorela mehaniška tovarna »L a z-z a r u s * do tal. Škode je nad milijon kron. 150 delavcev je brez dela.
Dunaj, 23. sept. Včeraj so zaključili shod o preskrbi prisiljencev. Prihodnji shod se vrši v Gradcu.
Pariz, 23. septembra. »Petite Repu-blipue" poroča, da je deloval Roosevelt za mir ne iz sočutja, marveč iz strahu pred rumeno nevarnostjo, ki grozi Ameriki. Mnogo (itajcev in Japoncev se je namreč selilo v Zedinjene države, po sklenjenem miru bodo pa zlasti Japonci lahko tazvijali svojo de-avnost v Koreji in Mandžuriji.
Peterburg, 23. sept. Semkaj je došel Blancon in je dvoru izročil mirovno pogodbo.
Varšava, 23. septembra. V ponede-jek je sklican v Moskvi shod vseh članov zemstev. Posvetovati se nameravaje o dumi in o ruskem notranjem položaju. Shoda se udeleže tudi odlični poljski politiki, s katerimi se nameravajo pogajati o rusko-polj-skem zbližanju.
Varšava, 23 septembra. Car namerava obiskati za 14 dni graščino Spaler pri Skjernjevicah na Ruskem Poljskem.
Varšava, 23. sept. Kot odgovor na scc. dem. oklic je izdal generalni gubernator S k a 1 o n povelje, v katerem naglaša, da se sme vojaštvo poklicati le v najhujšem slučaju, a kadar je pozvano, mora nastopiti z vso odločnostjo in tako varuje vojaško čast. Boljše je, da pade nekaj nedolžnih žrtev, kakor pa da bi bilo zaničevano vojaštvo.
Kijev, 23. septembra. Po shodu psi-hijatrov je prišlo do demonstracij. Govorniki so poživljali ljudstvo na oboroženo vstajo, razdeljevali hujskajoče razglase in razvili rdeče zastave. Policijo so sprejeli z žvižganjem in „marseljezo".
Mitava, 23. septembra. Kurlandski generalni gubernator je dovolil nastaviti po sestnikom stražnike, ki pa ne smejo biti j inozemci.	1
Pariz, 23. septembra. Cenzura ne pusti dostavljati nikakih brzojavk iz Bakua. Izvzete niso niti brzojavke petrolejnih družb.
Peterburg, 23. septembra. Razbojniške čete so v okolici Bikua napadle vlak in ranile 53 potovalcev. Hoteli so vpleniti pošto, pa so jih razpršili kazaki.
London, 23. septembra. Nemčija in Angleška nameravata sklicati kitajsko konferenco, da se urede denarna vprašanja. Ki tajci nameravajo otvoriti inozemski trgovini sledeče mandžurske provincije: Kirin, Nio-yuala, Hunčun, Kven-Tin in Cikitur.
Berolin, 23. septembra. Ravnateljstvo Siemens in Halske v Berolinu je sklenilo odpustiti 10.000 delavcev. Odpuščeni so, ker ni hotelo brezpogojno pričeti delati 470 stavkujočih delavcev in delavk.
Madrid, 23. septembra. Maroški morski ropar Baliente se je ponoči na 21. t. m. polastil vseh španskih ribiških ladij južno od Cente. Moštva sicer ni pridržal v vjetništvu, pač pa zahteva več tisoč durov za zaplenjene ribiške mreže. Španska vlada je zato poslala svoje brodovje proti Centi.
Carigrad, 23. septembra. Zaradi napada na sultana sta bila v navzočnosti ameriškega glavnega konzula in njegovega tajnika zaslišana Armenca Wardanian in Afa-rian, ki pripadata revolucijskemu odboru Hinčak. Zadnje napade je vodil neki Cha-neszian, ki se imenuje tudi Artavac ali pa Badrekoscian. Po izjalovljenem napadu na sultana so nameravali baje zarotniki povzročiti politične umore in s silo dobiti sredstva za nadaljnje napade. V Carigradu se vrše vsak dan hišne preiskave, pri katerih je zaplenila policija veliko letakov in pisem.
Cnrigrad, 23. septembra. Iz strahu pred zarotniki so poostrili varnostne odre ribe Policija in vojaštvo sta dobili stroge ukaze.
Cosenza, 23. septembra. Neurje je trajalo tudi včeraj. Nevihta in ploha sta povzročili na polju mnoge škode, poškodovane so celo hiše, zasilne koče in šotori. Strela je ubila v Piano del Lago nekega otroka, v bližini San Pietro Guarano pa dva kmeta.
Poznanj, 23. septembra. Včeraj je bil povožen bančni ravnatelj dr. Haram. Samoumor ni izključen.
Heidelberg, 23. septembra. Zaprli so lastnika hotela »Herderhof", ki je s svojim hlapcem umoril in oropal Angleža Ho-vvard Neida._______
n\ereorolo£i£no poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 n m
a « a	Č.i opazovanj.	Stanje barometra r mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	N.li«	► _ J3 £
j 22	9. zveč.	734 0	10-6	sr. vzh	obl.	39
i 23 i	7. zjutr. 2. pop.	733 3 732 4	10 1 IG 3	sl. jvzh. JI	1) del. jasno	
Zahvala-
Za vse dokaze sočutja povodom bolezni in smrti naSega nepozabnega očeta
Jakoba Keršiča
posestnika in trgovca
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo prerano umrlega i< večnemu počitku, izrekamo tem potoni vsem sorodnikom in znancem najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo g. župniku Korelju za mnoge in tolaživne obiske v dolgi bolezni, g. poslancu Pogačniku, g. učitelju Zirkelbachu in vsem, ki so prihiteli ska-zati pokojniku zadnje spoštovanje.
Podbrezje, dne 22. sept. 1905.
Žalujoča rodbina KerSič.
1940 1—1
Veliko zalogo absolutno zajamčenega

pristnega vina
m/f^/m
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine Izjemne cene,	H3t so Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
V lepem trgu na Gorenjskem ugodnem prostoru,
se odda v najem
na
hiša
v kateri se nahaja dobro vpeljana^ trgovina z mešanim blagom in trafiko. Nastop 22. oktobra t. 1.
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo „Slovencau.	1950 3-1
Odda se 1908 6-2 nemeblovana event. meblovana
sobe)
Kje pove iz prijaznosti uprav, tega lista.
Novo urejena
19«
2-1
pehanja
se odda z vso opravo. — Nastop 1. nov. Več pove lastnik Alojzij Frčhlich pri Mar. pomagaj na Brezjah, p. Radol)ica.
Sprejme se, proti dobremu plačilu
zanesljiv In dobro Izurjen
poslovodja,
za trgovino z meSanhn blagom.
Naslov pove uprav. »Slovenca". 1929 t—1

TO

mrn
S N E S
Z
ta
N P
H c
cn
o
O
C
■n a
•	Ji
—m
r"
c »
C*i n ~ g
*	?
n -i
ja ra
9C 14 O O
^ OM
«x »'
3 o
cro
N "i rt p.
c - gj ^ ™ 3 3 » o. S. P P <
Er-S'
»»
Cfi ^ O "O
_ o
CL U)<
n c;
B
p P
R
m"0
B n P O ►tj
O O o
B < Si
* " B
M.
co SI rt
3 p p
C a	E5CLB I-4
I O w O ^rt S
s.< « g g<3 p'S g
o
» O ® B ffff
-llHi*
(LOi
SI
o-S §"°
A
f. n' <• S- s s- 3 b. rt — E2 O p"a ::J reS^SprtJjpprt J" o " B. S | e- a 5 K g B er < ff j, S.
i sr- »S.HSSSS...! n
(O
»g B
S 8
3 5-^g.
p c - S 2. p 5;
. o.	»—■ ^
"OD1 <j to TO B N o
S S ° &e.
< O-
a cro
» g l3. S' h n
g	ff Ei »
& a p i
r- <—• r*

ar h-
rt f«- — ,rt
Ol » O -
i
»r »
m °
o
rt 3
■a
o
S. e o a N g- p
<	■ < n 3 >a
3 ^ 1 3 0 n 2
O. ££ rt 2 K-Irl P B
"> 2. 3 5 & D. rt
<	g" | g. & O -S g
&>§ O B ffgg.'
•SvU E? 3-2.3 a
« p
rt a —. --
0 rt 3 ' * » ti o $ g is ,, e.
p o m ~ B a 56 O to
5 SL P, K •a S p
S<N Š2.0®? l*> <"* N
rt I ST O S" .
ELZ-ca JTH. S
•a S> o b S"B H SI & 5; rt w B f5
■ ■ p K rr O. ? O
M
0»
(XX
0
= 3
co
SO Ui
M
5	C3
6	S"
o «
< s
A
Kamnosek
Ignacij ČnmerniK
Ljubljano, Komenskega ulice 26.
1886 6-2 se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa
kamnoseška dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov.
Speclallteta
modnih telesnikov za gospode, izvirno angleških oblek, površnikov, paletotov, športnih sukenj. — Popolno zbrana zaloga najnovejših oblek za jesen in zimo za dame, deklice, gospode in dečke.	1946 3-1 Čudovito nizke cene.
Pnglcl^c 5l<ladi5Če cblcl^ 0. Bernatovič, Ljubljana, Glavni trg 5.
Pritlično skladišče
na najživahnejšem delu mesta, s zložnim prostim dovozom, 160 m prostora, se z dnem 1. novembra odda v najem po
dogovoru tudi za več let.
Dopisi do 28. t. m pod „Skladišče" na upravništvo tega lista.	1943 3-1
Učenec
ki si želi priučiti ključarskega obrta sprejme takoj Fran Florjančič Hil-šerjeve ulice, Ljubljana.	1945 3—1


Panorama Kosmorama
v Ljubljani
Dvorski trg 3, pod „Narodno kavarno".
Od nedelje 24. septembra do uštevši sobote 30. septembra:
1937
jvedsko
Naznanilo i« priporočilo.
Usojam si slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem otvoriia pralnico in sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: pranje raznovrstnega perila, likanje na lesk, apretiranje oblek, bluz, zastorov, kakor tudi nevestinih oprav.
Na zahtevo pošiljam po perilo in je dostavljam na dom brezplačno, zato pa zadostuje samo ena dopisnica. Zagotavljam točno in ceno postrežbo.
1944 3-1	M. Žvan.
Ljubljana, Poljanski nasip št. 12.
Učenec
za čevljarski obrt sprejme takoj
Ivan Gačnik, Rožna dolina štev. 190, p. Vič pri Ljubljani, kamor naj se pošljejo pismene ponudbe.	1941 2—1
Katoliška Bukvama v Ljubljani
1922 ima bogato zalogo 3~3
šolskih knjig
za vse ljudske šole.
Službo
cerkvenika
želi premeniti vseh cerkveniških opravil vajen neoženjen cerkvenik v starosti 32 let. — Naslov pove upravništvo. 1933 3—1
Sprejmem
izurjenega
stenosrafa
veščega slovenske in nemške stenografije.
Dr. Josip Furlan
1931 3—3 odvetnik v Ljubljani.
Na željo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik
Hamburg-Amerika Linie
F U. SEUNIG, Ljubljana
1928 52—1 Dunajska eesta 31.
Izvpstna prilika potovanja v
AMERIKO Ldrs HAMBURG
z"najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost 'vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še večjpovejo številke, obsežnosti novih parnikov, katera^se imenujeta.
nrvi- Amerika 690 firevUev doig, 74 si-
prvi. AlllUlKd rok, 53 globok, nosi 22.250 ton,
druBi: Kaiserin Augusta Victoria
nosi 25.000 ton, torej vsaki .še enkrat večji, kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8,—12.000 ton.
Vožnja preko oceana samo 7 dni. Potniki odhajajo v pondeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.
,Katol. BuKvarna' u Ljubljani
priporoča raznovrstna učila za nazorni poduk, katera so
deloma v zalogi, deloma jih točno oskrbi. Sprejema tudi
naročila na vsa tukaj navedena učila in daje tozadevna
pojasnila.
Verouk.
Veliki nastenski zemljevidi: Jlaardt-Orošen, Palaestina, na platnu v mapi K 16 —, s palicami K 18- — . Jav\xrek, Palaestina aus der Vogelschau, na platnu K 14 —. Riess, Wand-karte von Palaestina, na platnu K 9*12, s posebno raz-vijalno napravo K 10 80.
Biblične slike: Slikovna biblija, 40 barvanih slik. V pol platnenem zavitku K 1970, lak K 2218, nalepljene K 4110. Wand-bilder zum Unterricht in der biblisehen Ge-schichte (Schreiber-Esslingen), 30 barvanih podob K 9'60, na kartonu K 2650. Schnorr von Carolsfeld, Bilder aus der biblisehen Geschichte, 2 zbirki po 15 slik. Barvano a K 18 —, nebarvano i K 12 —. Swoboda, Liturgische Wandtafeln, 25 barvanih slik K 30 —, na kartonu K 54 50.
Helioplast, stereoskopični aparat, K 4 80. Dobi se tudi zbirka geo-grafičnih stereoskopih slik za verouk. (Cena slik K 2'—).
Zemljepisje.
Veliki nastenski zemljevidi: Baur, Vojvodstvo Kranjsko, na
platnu v mapi K 16'—, s palicama K 18"—. Haardt-Orožen, Nastenski zemljevid Evrope, na platnu v mapi K 15.—, s palicama K 17—. Haardt-Orošen, Nastenski zemljevid polut, na platnu v mapi K 18 —, s palicama K 20 —. Haardt-Rutar-Orožen, Monarhija Avstro-Ogrska, na platnu v mapi K 13—, s palicama K 15"—. Haardt, Schulvvand-karte von Afrika, na platnu v mapi K 10—, s palicama K 12—. Haardt, Schulwandkarte von Asien, na platnu v mapi K 18'—, s palicama K 20 —. Haardt, Schul-wandkarte von Amerika, na platnu v mapi K 13 -, s palicama K 15 —. Haardt, Schulwandkarte von Au-stralien, na platnu v mapi K 15-—, s palicama K 17—.
Globusi: Zemeljsko oblo, premer 32 cm, na priprostem stojalu (slovensko) K 24-—, isto premer 22 cm, na priprostem stojalu 10'60. Dobijo se pa tudi večja in manjša obla po raznih cenah.
Zerlegbarer Globus, zweiteilig, izdaja A s popolno opremo, premer 22 cm K 31—, isto premer 32 cm K 54 —. Taisto, izdaja B, na priprostem stojalu, premer 22 cm K 17'—, isto premer 32 cm K 33'—. Tellurium-Lunarium, na priprostem stojalu štev. 1, K 30—, štev. 2, K 48'—.
Holzel, Geographische Charakterbilder fiir Schule und Haus, velika izdaja, 37 barvanih slik, 59 : 79 cm a K 4 80, nalepljeno a K 6 —.
Holzel, Stadtebilder (Pariš, London, Wien, Prag, Berlin)
140 : 93 cm, v večbarvnem tisku a K 6-—.
Zgodovina.
Bilder zur oesterreichischen Geschichte, 7 podob, nalepljene K 360. Bilder aus der Geschichte fiir
Schule und Haus, v barvotisku, 15 zvezkov a 4 podobe, cena enega zvezka K 14 40.
Naravoslovje.
Schreibers kolorierte Wandtafeln: 1. Teil: Sauge-tiere, 5 tabel na platnu v mapi K 10 80, 2. Teil: Vogel, 5 tabel, na platnu v mapi K 1080, 3. Teil: a) Reptilien, Am-phibien etc., 5 tabel, na platnu v mapi K 10 80, 3. Teil: b) Wandtafeln fiir den ersten naturkundlichen Unterricht, 2 tabli, na platnu v mapi K 4 80. — Schreiber, Naturgeschichtliche Wandbilder fiir den An-schauungsunterricht, 2 serije po 20 barvanih podob K 7-20, nalepljene K 12—.
Anatomija,
Eschner- TVenzel, Anatomische Wandtafeln, 4 podobe K 1%—. Schreiber's Anatomische Wandtafeln in zerleg-baren Abbildungen, 4 podobe na platnu v mapi K 30'—; dobijo se tudi posamezne table, in sicer: 1. Knochengeriist, 111. Nervensystem, IV. Blut- und Lymphgef3ss-System na platnu a K 3 60; II. Muskulatur und Ein-geweide (razdeljivo) na platnu K 21—. Heinicke - Bret-sehneider, Dresdener Bilder gegen Alkohol, 6 podob K 12—.
Nazorni nauk.
Schreiber, Erster Anschauungsunterricht fiir die
Jugend, 27 barvanih podob K 4 80, nalepljene K 12'—. Schreiber. ArbeitsstMtten und Werkzeuge der wichtig-sten Handwerker, 4 table na platnu v mapi K 960.
„Katol. Bukvama" v Ljubljani.
1918 3—2
Stara, dobro idoča
trgovina
X deželnimi pridelki se fakoj odda.
Želi se tudi prodati k temu spadajoče
gtr posestvo. -2Sfi
Naslov povč upravništvo »Slovenca".
Velik uspeh
}e doseglo naše avstralno milo brez sode
128la 26—7 (zak. zav.)
»/, skatlie K P—, l/. škatlja K2 -. v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, ogrcev itd. Najboljše sredstvo za roke !
Manol je edino in res preizkušeno, pri plemstvu splošno vporabljeno sredstvo, da se doseže zdrava in čista polt.
Tisoče priznanji Dobiva se povsod !	Zahtevajte Manol I
Glavna zaloga :
F. Vitek & Ko., Praga, Vodna ulica.
V Ljubljani naprodaj v drožerijah: Anton Kane, A. Korbar, V. Wiebe.
OGLASI
MEW
* » nista
• MIIIIMI UMU MU ••••UM IIII M
= . .	10nK = Preje: Gradišče St. 1,
i Stanje vlog 31. avg. 1905 { sedaj. Kongresnitrg
| čez 11 milijonov kron. j št> 2, I. nadstr.
Lastna glavnica K 214.843*38.
Najboljša in najsigutmejša prilika za štedenjel
Ljud^a posojilnica
. *	.	t i.	■	i	I_____f__1_____. ,1	! i 1, «	i n l/r\	iln
• IIHIIIIIIMIIIIIMM""!*"**"111111111'11*11*
Denarni promet 31. avg. { 1.1905 čez 37 milj. kron. j
41
uie^ kakega odbitka, tako, 9 UL sprejme vložnik od vsacih vloženih |U 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure popoldan ter jih obrestuje po • Stanje vlog 31. avg. 1905: K 11,531,564-77. Denarni promet do 31. avg. 1905:37.4I9.749 55.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1905.
Dr Ivan Susteršič,	Josip Šiška, knezoškoiijski kancelar,
predsednik.	podpredsednik.
1906 40—3	Odborniki:
Josip Jarc,	Anton Belec
sestnik
veleposestnik v Medvodah. Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani.
Frančišek Leskovic, Ivan Pollak ml
hišni pos. in blag Lj. pos.	tovarnar.
Karol Kauschegg,
veleposestnik v Ljubljani.
posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Matija Kolar,	Ivan Kregar,
župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani. Karol Pollak,	Greg. SHbar,
tovarn, in pos v Ljubljani. župnik na Rudniku.
-Y0RK in LONDOK
nista prizanašala niti evropski c t lini ter je velika tovarna srebrnim prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. P; šiljam torej vsakomur sledeče predmet« le proti temu, da se mi povrne
gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih n»
JeV s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. »rebrnih Vilic i amega komada.
6 kom. amer. pat. srebrnih ledllntf {||C ;
12 kom. amer. pat. srebrnih kaVBtfc
žile;
i kom. amar. pat. srebrna zaiemat nlcazajuho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal nlca za mleko;
6 kom. ang. Viktorla čaSIC za po*
2	kom! e/ektnih namiznih svečnlKoi i kom. cedilnik za čal; , i kom. najfin. slpalnlce za sladKfti
42 komadov skupaj samo gld. 6"«6 Vseh teh 42 predmetov je popre, stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit po tej minimalni ceni gld. 6"60. Ame ričansko pat. srebro je znano, je skot in skozi bela kovina, ki obdrži boji srebra 24 let, za kar se ga ran tuje. najbo\jši dokaz, da leta inserat ne t» melji na nlkakrinl slepariji, zave«
jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bili blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in na, mkdo! ne zamudi ugodne prilike, da si omish to krasne garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	l?23 2
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blag
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,	.
ali če se znesek naprej vpošije. Čistilni prašek za njo 10 kr. T Pristno le z zraven natisnjeno varst-
veno znamko (zdrava kovina).	^»j
Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garnituro Jak; »adovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolki S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljer,
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jai-koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo B3hm, okrožni in tovarniški »cavnii, S poslanim nanrznim orodjtm sem zel6 zsdo-d »oljen — Mihael Kovačevid,ravnat. pomožn uradov dež pri viadi v Sar.jevu. — Sirajevo 22 okt I9l>4
Štefan Nagy
trgovina z železnino
Ljubljana
Vodnikov trg št. 5, pred škofijo
priporoča
svojo bogato zalogo
pristno pozlačenih
nagrobnih
križev
po najnižjih cenah. 8-2
Naznanilo.
Slavaemu občinstvu mi je čast najvljudneje naznaniti, da sem si osvojil znano in nanovo renovirano
I^auarne in gostilne
pri »Nlalcm slonu" u Uodmatu.
To podjetje je že od nekdaj na najboljšem glasu in se bom tudi jaz potrudil kar najbolje postreči vsem željam čč. obiskovalcev moje kavarne in gostilne in sicer z najboljšim Koslerjevim carskim pivom, z dolenjskimi, štajerskimi in vini v buteljkah, kakor ob vsakem dnevnem času z najokus-I nejšimi gorkimi in mrzlimi jedili. I	K obilni udeležbi vabi najvljudnejše
I	Josip Carl
A. 1892 3-3	kavarnar in gostilničar.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. II. stop.
se priporoča preč. duhovščini zal
II. nadstr. (Medijatova hiša),
0"
j«) izdelovanja $ cerfivenifi
para-mentov.
Izdeluje cele ornate
kazale v vsej) liturgičnih barvah, pluvljale, obha-Jllne burze, itole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno eerkvono perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenj« starih paramentov tudijado-voljno prevzame.
HepopaEeno, snažno, zdrauo ln dvakrat na dan
s vete mleko
katero so dosedanji odjemalci priznali kot najboljše, dalje
sladko smetano »
Fran Ševčik
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih trocevmh in drugih
pušk
kakor tudi samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebščin pri najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo točno in najcenejše.	1600 20-7 Ceniki na zahtevo zastonj.

Odlikovan jsl častno diplomo In zlato svetinjo rParizu~1905.
Ivan Triller
Meni in umetni kjučavničar na Bledu
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot štedilnike, umetno dovršene ograje, obhajilne mize, nagrobne križe, železna vežna vrata, lestence, svetilke itd. v najtrpežnejši in najsolidnejši izdelavi po najnižjih cenah. 1189 9
Gostilna ?
K)
z dvema vrtoma za zelenjavo, enim krasnim senčnim vrtom za goste, eno njivo in s koncesijo za žganje; ležečo ob treh cestah, edina v taisti in dveh zraven ležečih vaseh, komaj 10 minut iz trga, poslopje v dobrem stanu in gostilna dobro obiskana, se v Savinjski dolini proda zaradi nakupa dru-zega prostora. Cena po dogovoru.
Več pove upravništvo »Slovenca«.
Zahtevajte zastonj
In franko moj veliki, bogato iiustrovanl glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst ntkelnaBtlb, Hrubrnih in zlitih ur z znamko Bo»k»i)f, Ilahn, Ornega, SehaffliauKcn, »fla«liutte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in srebrnln po IzTirnib torarni&klh cenah.
Nikel. remonl. ura......K 3'—
sist. Roskopf patent ura .... . i — „ „ črna jekl. rem. ura , 4-— švic. izvir. Roskopf pat. ura . . „ 5'— Ooldin rem. ura „Luna" kolesje „ 7 50 6rebr. „ „ „01oria" . , 7-60 „ dvojni plašč . , 11-50 „ oklep, verižica z rlnčlco "na pero in karab., 15 gr. težka . 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z .Luna" kolesjem » 9'50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3'—, švarcvaldska ura K 2 —. Za malo uro 3ietno pinmeno jamstvo! Nlkak rlslko! Zamena dovoljena, aH denar nazaj!
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100-29
Velik gostilniški
(Schlagrahm) in za kavo, kislo smetano, fino okusno vsak dan sveže
surovo čajno maslo, izvrstni sir
po »Trapistovem« načinu doma izdelan, posneto mleko,
katero je zelo porabno in poceni za mlečne jedi, kruh itd. in druge mlečne izdelke vljudno priporoča
Prva ljubljanska mlekarna
V. Seliškar 1898 3	Prešernove ulice št. 5, na Bregu it. 1.
Mleko in drugi mlečni izdelki iz moje mlekarne se prodajajo tudi v hiši g. Mahra, Vodnikov trg, iilijalka g. I. I. Kantza.
štedilnik
18H 3 (Sparrherd)
prav malo rabljen se poceni proda pri
Avgustu Jenkotu, peku v Ljubljani, Marija Terezije cesta 7.
Globus
čistilnim ekstraktom. Najboljše čistilo rmsuetu.
MAGGIJEVfl ZABELA
Je edlao in staroznano sredstvo, da se |iripr« vi slabi'n juham, omakam, ragu,snčivju i(o v hipu nepričakovano močan in prijeten okus. — Zel6 Izdatno, zato najse ne odd& preveč;
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga in delikates pa dišav.
Steklenica od 50 v više.	Izvirne steklenice se napolnjiyejo prav cen<
909	'
asa
Josip HoeeVat*
krojač v Celju, Kolodvorske ulice št. 5
se priporoča prečast. duhovščini in
drugemu slav. občinstvu v izdelovanje
vsakovrstne obleke
iz trpežnega in solidnega blaga, po najnovejšem kroju po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo
izjotouljene obleke, zimske in Športne suknje, haueloke in
._________i, 1948 10—1
0 za gospode in dečke v največji izberi Q po najnižjih cenah.
EKZD

Sprejmem takoj
koncipijenta
s substitutijsko pravico,
stenografa
in
1947 3-1
knjigovodjo.
Plačam po dogovoru.
Dr. Janko Brejc
odvetnik v Celovcu.
CVIČEK
lepo svetlordeč, liter po 23 in 25 kr ima naprodaj vinska zadruga v Leskovcu pri Krškem (postaja). 1952 1 Pišite kar g. kaplanu Fr. Vrhovcu.
Prejmeta se 1981 2-1
dua učenca u kleparsko obrt
hrana in stanovanje v hiši. Jakob Fliegl, kleparski mojster Rimska cesta st. 14. Ljubljana.
K LAVI R
dobro ohranjen, po nizki ceni proda zaradi pomanjkanja prostora
pr. petrič
1953 2—1	naduč telj v Naklem.
Nova hiša
11 let davka prosta, 4 stanovanja, vrt lep, pripravna za vsakoršno obrt, med cestjem, 208 obsežno zemljišče, je zaradi družinskih razmer takoj pod ugodnimi pogoji naprodaj. — Poizve se pri g. Pod gorele-U v Rožni dolini pri Ljubljani. 1942 2-1
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Fotopl. umet zavod I. vrste. V soboto zadnji dan razstave
lepe ŠVICE. Interlaken, Lauterlirunnen, Grindelwald.
Od nedelje 24. do vštetega 30. septembra 1905:
HT času primerno.
ŠVEDSKO.
Izlet Iz Stockholma ter zanimivo potovanje po Jamtlandu in Lap-1938	landu.
Odprto Tsak dan oil !». ure zjutraj <lo 12. Ia od 2. ure C	popoldne do I), zrefer.
I VSTOPNINA: Eno potovanje 40 vin. Dijaki, otroci in I vojaki od narednika nazaj 20 vin Abonemcnl-karte : 6
I potovanj 2 K, 10 potovanj 3 K. Dijaki, društva, otroci ■ I- v:;;..|.i polovico. — Sole In druitva rnifane rene!
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
0000000000000000$
o o
o	o
o	o
o	o
O	I o
o	o
o	o
o	o
Najcenejša pot za zdaj!!
„RED=STAR ■ LINE"
. _ o
OOOOOOOOOOOOOOOOO nost, snaga in zdrava hrana je na njlb Q
a	58j 27 Q Pr' nas Prvo ^dnje.	Bed Star. Q
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
v Ameriko
preko Antwerpna v New- York, Philadelphia.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
franc Polenc
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorba osem dni. To je prinito. Uljud-
Ceno Čaftko posteljna perje
) Kg novega skubljenega K 9 50, boljšega K 12—; belega, jali« mehkega, 18'—; kron 24-— mehkega, skub-Ijenega K 30 —; kron 36- — . Pošilja se Iranko proll povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih Btroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 159 p. Plzen na Češkem.
1793 D 6—3
lkabl|enega K
ineinobelega,
		<•	
C**	a •TJ m	33 U C	
	• —t	CJ	
	3	>	
		O	
>	O	tO	M
	-a		
	iS		Mi B
>N	<u	03 ■a	*
	M		t*.
			
<mmm	O		
<	o «	o JO	V C
	Z	o W3	55
Odlikovan
Z Zlato kolajno In iasfno diplomo
v Parizu.
.	fla	003 104—f>4
AntonIPresker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega In solidnega blagp po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
m IVAN ORAŽEN
zdravnik V Lijubljani
opozapja na svoj
otftopedično ~ zdravilni zavod
.== izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uulfo™ avstrijskega društva železniških uradnikov.
v katerem se zdravi raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd.
Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9 —10. dop. in
od 2. —3. ure popoldne	173910—6
v Wolfovih ulieah št. 12, I. nadstropje.

Kašelj!
1
Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne
Kaiser=jeve karamele za prsa
274ft not" Potrjenih spričeval dokazuje LI tU gotov uspeh pri kašlju, hripavosti, kat^ru in žlezi.	712 36 -9
Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z varstveno znamko „Tri Jelke".
Zaloge v : orlovi lekarni, deželni lekarni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn-koczy v Ljubljani, S. pl. Sladoviču v Novemmestu in Fr. Wacha v Metliki.

I
4
P


Zdravje je največje bqqagtvoj__
Kapljice sv. Marka.
..............."H. ' /'u ~iifi * Hi *" 'n'1 ' i**I ~ 'n *
Te glasovite in nenadkriijive kap-ljice sv. Marka se uporabljajo za Ej notranje in zunanje bolezni. O
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: fl\esfna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
mestnd lekarna, Zagreb, Markov trg it. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-- K. L 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8'— K. & 5 ducatov (60 steklenic) 17-— K.
3	ducate (36 steklenic) 11'- K. J
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamid, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1.1360. ftCStllU lUKOMU, Zd^Cl), U8<anov|Jena 136P-Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je največje bogastvo !
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseb boleznih
11
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
hvireti: Giesshubl Sauerbrunn,
islsz. postaja, zdravilno kopsliičs pri Karlovih varit
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseb lekarnah, večjih uauerijskib prodajalnicah in trgovinah z jestvinami ie 'laom
Zaloga pri Mlhasl Kastnsr-ju in Peter Lastnik-s « >l«ol|ani	32 52-34
^istem JJerlitz.
Honorar 10 K mesečno. — Prijave do 29. t. m.
Stari trg 20, I. nadstropje. 1936 3—2
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah i 912 32	F. H I T I
Pred škofijo št. 20. B«- Zunanja naročila se točno izvršujejo,
INDRA TEA
Dobi se povsod.
Najboljši čaj na svetu.
1927 30-2 jndra Tea Import Company, Trst.
Pri nakupovanju
.—- suknenega = in manufakturnega -—== blaga	.
tCS" Najcenejša vožnja v Ameriko, "gg
* * »
g
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
jtj	v Ijubljani	^
S Špitalske ulice štev. 4 gg
5	250 52—32 JI
g Velika zaloga = $ $ suknenih ostankov. *
Dunajske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspesno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin Skat-ljica 70 vin. - Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo »tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	42 28
1856 52-47
Popolno prepričanje
da Je lekarnarja
Tblerry-a Balsam In centlf. mazilo
p Tseh notr. boleznih, lnfluencl,katarlll, krflh In »netjlh »seli »rut, slabostih, motenju v prebarl, ranah, absceslh In telesnih poSkodbah Itd nedoseino uspešno sredstvo, Vam pojasni pri naročilu bal-sama ali na ieljo posebej brezplačno poslana knjižica s tiso? iiTlr. /.ahralnlh pismi kot domafl 8Teto»alec. 12 mal. ali 9 dvojnih »teki. balBama o kron, «0 malih ali 80 dvojnih steklenic K 14. - Dva lončka centi folijskega mar.lla frankoSK 0« vin Prosim nasloviti na lekarnarja A T H1E K It Y v Pregradi pri BogaSkl-Slatini. — Ponar. In raz-prod. ponarejanj se sodnljsko zasledujejo.
n jt
s.
0)
E <
E. Kristan
oblastveno Koncesijoni-rana potovalna pisarna
za
^Ameriko
v Ljubljani Kolodvorskeulice št. 41
46« 43-29
(na dvorišču).
m
J*
3
(D
W
U
®QT* Najcenejša vožnja v Ameriko. TB28
1600 64- 53
Valentin Golob
(pr, Andr. Drnškovlč) Ljubljana, Mestni trg it, 10.
trgovina z železnlno
— priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ===== izdelka
Velika (zaloga) Izbera pristno pozlačenih na grobnih krlžev. e** Postrežba točna! Cene zmerne!
Založnik zvez« avstrijskih «. kr. državnih uradnikov
Največja izbera
najaoljših in najcenejših
duokoles in šivalnih stroje«
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati.
♦ ♦
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo. ♦ ♦
Lastna delavnica za poprave.
60 52—37
Ivan Jax in sin
(trgovina s Šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.

l Vence.1 Trakove.
Benedikt, Ljubljana.
Stavbeno, umetno in konstruk=
cijsko ključavničarstvo.
Hidralične vidre in sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti".duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mlrodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta; valjlčnl zastori in solndne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—9	oporami brez vijakov.
AVGUST REpIČ
LJUBLJANA (v Trnovem) ^ izdeluje, prodaja in popravlja vsako-— vrstne — ___
^^ — m	Mit/
po najnižjih oenah.	| ^
^ Kupuje in prodaja stare vinske sode. su;
in ^ iK iK »S/K iK ^ ^ ^ ^
S
i %
iz portland-cementa in peska
mm
p
v C
G)
CQ
M
mm mm
Sff
v, o
N O
i
m
p.

it
Zaloga čevljev
Julija Štor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah št. 5.
Največja zaloga moških, damskih In otroških čevljev, čevljev za lawn-tennls In pristnih
golsserskih gorskih čevljev. ---
Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
771 52-24
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki Severonemškega Lloyda
IZ

mm mm
Bremena
Hes-jforko
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Vfilhelm d. m Grosse. i*
^ Prekomorska vožnja traja samo 5-6 dni. w
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenegaparobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge amenSkih. že-g	leznic dobite v Ljubljani edino-le pr. 1663 52-6
EtfUlird THUČCtr-jU, V Koioduorskih Ulicah a.35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
j7 Liubliane ie vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se ti-kaioča pojasnila točno Tn br^zjlačno. Postrežba poštena reelna in solidna
kajota pojasnila i	v	Colorado, Mexiko, California, An-
rihh Wvomitm Nevada Oregon in Washington, n udi naše društvo posebno ugodno °irvanredno^;enočez SSon^dhod na tej progi' iz Bremena enkrat
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmore in na vse ostale dele sveta, kakor. Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd, itd.
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
_ v sodčkih in steklenicah. -—— Najstarejša svečarska tvrdka. - Ustan. pred 100 leti
$
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čehelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
koii se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja ločno in pošteno postreči.
1657 52-6 LtJUBLiJAriA.
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hisa.
Važno!	Važno!
gospoduje trgovcc is živinorejce. S
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. - Zaloga svežih mineralnih 1658	vod iz soli za kopel. 52—b
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočtjivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija JlntOn Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Ustanovljeno /. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schdnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna in kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi sl.občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v me-tu in na deželi kot priznano reelno in fino
po najnižjih cenah.	^
1966 62—44 j
1893 4-2
Jilodi.
Nova tovarna za lesne izdelke kupuje skozi celo sledeče hlode proti gotovini na kubični čevelj franko državni kolodvor Ljubljana:
Vrsta.....I. II.
Smrekove, jelkove, in borove hlode od 24 cm debeline naprej, dolgost 4, 5, 6, 7 in 8 metrov	K —-54 —'52
Bukove hlode od 26 cm debeline
naprej, dolgost 2.20 in 4.40 m K —-48 —• 44
Hrastove hlode od 28 cm debelir
naprej, dolgost od 2 m naprej K 1'--'80
Tovarna za lesne7 izdelke.
Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6
vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago,
ker se po tej labVo vsaka tudi najmanjša rana razvije t zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo merilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdrzuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje "vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
——— RazpoiUJa se vsak dan. ——-1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 316 ve pošljejo 4 pušice, ali K 4'60 6 pušic poštnine prosto na vsako postajo
avrstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203.
/V\arija Elsner =--
podučuje v
glasovirju
po metodi „Glasbene Matice", lahko 2 do 3 v eni uri.	1889 2-2
Pojasnila na vprašanja od 8,—12. ure dopoldne v Frančiškanskih ulicah štev. 8, 1, nadstropje, levo.
Gospodične
katere se želč izobraziti
v šivanju in krojnem risanju
1828 52—5	sprejema
Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi
kroj po životni meri.
t odpt«iMia iuiii v . iiloto najmarjovrslnejK'1 trpežno, krasno blago «a bandera, baldahlne, raznobarvno plaččo, kazule, pluviale, dalmatike, vo-lume, albe, koretelje, prte itd
»ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* ;adi vezenje, prenovljenje stare obleke tn vhu popravilu. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji eenl landeru in vso drugo obleko.
!'vaftastite gospode prosim, da st blagovoli pri naroč.ilift Miititi ua domačo tvrdko ter ne uvaž.ujeio tujih tvrdk, dru-to in potujožili agentov.
'jjaitotavljaje hitro in uajpo&leuejšo po&ire&Dc in najnižjo eitno, catrjuje, da bode hvaležna tudi ia najmanjše naročilo Najodliinej&iut jtposcovanjauu ao priporoča 1565 26 24
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja on posod?
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.
teč

Originalni
Pazite na tvorniško znamko.
šivalni stroji.
SINGER C o. delniška družba za šivalne stroje.
399 20-18	v Ljubljani sv. Petra cesta št. 6.

Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
zraven Figovca,
1
1 i
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča:	471 29
Portland- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (Fltigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za kočjje. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode!
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti Jišlerju".
@®@@@®8Sfi@S@Si
Kuharica
i|čc služb« 1917 2~2
najraje h kakemu gosp. duhovniku.
Naslov povč upravništvo.

persche
Llubljana 1647 51 pred Škofijo 21 zraven rofov{a.
Priporoča svojo bogato zalogo v
modnem in svilenem blagu fer potrebščine za krojače in šivilje.
Največja izber modernih kravat za dame in gospode, ovratnikov, srajc, nogavic, rokovic, čepic za otroke, predpasnikov itd.
Modercl Izvrstne oblike I
SODAR
le z dobrim spričevalom, oženj en ali samski, kateri bi moral opravljati tudi kletarska dela, JfggF se takoj sprejme v stalno službo.	1920 2
Mesečna plača po dogovoru.
Karol Lenče,
vinski trgovec v Laverci pri Ljubljani.
Gričar & /TVejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
Največja zaloga zgotovlje-nih oblek za gospode, dečke in otroke, velikanska izbira najnovejših modelov v konfekciji za gospe in deklice. 1846 6—5
posebnost:
Vsakovrstne zelo praktične
obleke zašolarje
H	po najnižjih cenah.	g.
imm
Zahtevajte ppi nakupu
1320 39—13
chicht-ovo štedilno milo
z znamko „ jelen". "VI
Kdor hoče dobiti zares jamčeuo pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime »SOHIOHT" in varstveno znamko ..JELEN"-
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Ono je
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.