ZM. Številka. I LJubljani, i UMA, Z8. oktobra 1915. XLVIII. leto. •v. * M • —>1~ . . B ";r» • v-* S <\ - i. ^ • < 1 f s ? "V - . L ■» i » •i. .Slovenski Narod" velja v LJnMfanl na dom dostavljen: jeio leto naprej • • • • K 24*— pol leta m • 12*— četrt leta m # > • • l • • 6*— na mesec „ • • • • ■ 2*— v upravu i štvn prejeman: celo leto naprej . « . . K 22*-— pol leta „ . • . . . 11-— četrt leta n # # . . . 5*50 na mesec . ;v. #f, + 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnaOovn nllcn at 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. Uhaja vsak dan zvečer izvzemal nedeljo li Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat no 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpiavniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati it d, to je administrativne stvari. ——.— Posamezna številka velja 10 vinarjev. g 1 Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ae ozira. £ nlfarodna tiskarna*1 telefon it «9. f s? celo leto skupaj naprej pol leta „ M četrt leta B \ ■ „ na mesec m - ,Sloveaaki Narod' velja po nosil: Avstro-Ogrsko: v -za l^emčljo-: ;^ celo leto naprej "» £ *tK 30*-^ za Ameriko in vse druge •dežele'*: i celo leto naprej « K 25 — . 13 — . 6*50 . 2-30 Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali •znamka**: Uprnvnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Knatlovn ulica st. 5, telefon *Jt.85- naše Čete so osvojile do-brunj vzhodno višegrada. — napredovanje kovessove jn gallwitzove armade. — boji v knjaževcu. Dunaj, 27. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. Vzhodno Višegrada so iztrgale naše čete sovražniku višine na obeh straneh obmejne vasi Dubrunj. Armada pehotnega generala von Kovessa je potisnila sovražnika v gorovje severno Gor. Milanovca. Avstro-ogrske sile so ga vrgle z bajoneti iz njegovih pozicij na višinah pri Topoli. Na obeh straneh Morave operirajoča nemška armada je osvojila višine južno Rače in prodira ob Mlavi navzgor. Oršovska skupina je vkorakala v Brzo Palanko. V Kladovem je bilo vplenjenih 12 težkih srbskih topov in velike zaloge municije, živil in obleke. Oddelki, zapadno Negoti-na se borečih bolgarskih sil, so napravili zvezo z avstro - ogrskimi in nemškimi četami. Proti Knjaževcu odposlane bolgarske sile so se bojevale včeraj v vzhodne delu tega mesta. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. * naše ARMADE SO dospele DO ČRTE valjevo - MORAVCI-ljig - topolka - JASJENICA-RACA - rešava. Berolin, 27. oktobra. (Kor. ur.) !Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan 27. oktobra. Balkansko bojišče. Vzhodno Višegrada smo osvojili Dobrunj. Armadi generalov von Kovessa In von Gallwitza sta sovražnika po-vsodi, kjer se je postavil v boj, porazil i. Z glavnimi silami sta dosegli splošno črto Valjevo - Moravci - Ljig-Topolka ter so prekoračile vzhodno od tam Jasjenico, Račo ter Rešavo na obeh straneh Svilajca. V dolini reke Pek je zavzeta Neresnica. Južno Oršove prodirajoče sile so vple-nile v Kladovu 12 težkih topov. V Ljubičevcu ob Donavi, vzhodno Brze Palanke smo z oficirskimi patruljami vzpostavili neposredno zvezo z armado generala Boiadževa. Desno krilo te armade sledi sovražniku v se ver o - zapadni in jugo - zapadni smeri. Boj za Knjaževac se nadaljuje. Vrhovno armadno vodstvo. BOLGARI SO ZAVZELI ZAJEČAR. Sofija, 28. oktobra. (Kor. urad.) Bolgari so osvojili trdnjavo Zaje čar. * BOLGARSKO URADNO POROčilo. Sofija, 26. oktobra. (Kor. urad.) Uradno poročilo o operacijah 25. t. m. pravi: Na celi fronti prodiramo naprej. V Negotinu smo našli velike zaloge moke in ovsa. V donavskem pristanišču Kuzjak, tik zapadno Prahova, smo vplenili 4000 telovnikov iz kožuhovine, 2000 površnikov, 2000 vojaških čepic in 300 zabojev municije. Pri Knjaževcu smo vzeli Srbom 4 topove in 6 municijskih voz ter vjeli 1 stotnika in 30 mož. — Na Kosovem je izbruhnila oborožena vstaja albanskega prebivalstva Droti Srbom. Bolgari so zasedli Knjaževac. Sofija, 27. oktobra »Agence Te-legraphique Bulgare« čuje, da so bolgarske čete v okolici Knjaževca dosegle znatne uspehe in zasedle to mesto, vrh tega so bolgarske čete z jurišom zavzele mogočno pozicijo Drenova glava, ki je ključ do utrjenega rajona pri Pirotu. SRBSKO URADNO POROČILO. Srbski generalni štab poroča 23. oktobra: Na severozapadni fronti so se srbske čete po srditem boju umaknile na črto levi breg Morave - Veliko Orašje (28 kilometrov južno Požarevca) - desni breg Jasjenice. Druge čete se umikajo na desni breg Kobršnice (ki se izliva pri Palanki v Jasjenico) ter na Turijo. Sovražniku se je pri Višegradu posrečilo, prekoračiti Drino s tremi bataljoni. V bližini te Črte smo ugotovili močne sovražne čete. — Vzhodna fronta: Pod močnim pritiskom sovražnika v smeri na Knjaževac, so se naše čete umaknile na obrambno pozicijo samega mesta. Sovražniku se je pri njegovem prodiranju proti Kraljevem selu posrečilo, preiti blizu vasi Drenovac (13 kilometrov Knjaževca) na levi breg Timoka. V okolici Pirota nobene spremembe. Ob južni Moravi smo odbili vse sovražne napade. Dodatek k srbskemu uradnemu poročilu z dne 21. oktobra: Protinapad, ki ga je izvršila ena naših kolon na desnem bregu Mlave, v smeri na Aljudovo (15 kilometrov Petrovca) ie imel popolen uspeh. Naše čete so vplenile dva gorska topa, 2 strojni puški in 2 poljski kuhinji. V teku nekega drugega protinapada v vasi Rasanac, smo ugrabili dve strojni puški ter veliko število konj in mul. Promet na Donavi. Iz Bukarešte javljajo: Najpozneje v dveh tednih se bo zopet začel promet na Donavi od Regensburga do Galaca. Še 30 km do Kragujevca. Preko Kopenhagena poročajo: Železnica Užice-Kruševac je pretrgana. Odprava municijskih zalog iz Kragujevca je postala zelo težavna. Čete centralnih držav se nahajajo le še 30 km od Kragujevca. Prodiranje Bolgarov. Angleški listi poročajo: Bolgari dobivajo vedno nova ojačenja. Opetovano so poskusili prodreti v smeri iz Vranja, pa so bili baje od Srbov vedno zopet pognani nazaj. Vsled osvojitve Skoplja in Velesa obvladujejo Bolgari železniško zvezo. Položaj je izredno resen. Pomoč je le mogoča, ako prispe dovolj težke artiljerije. Bolgarske čete štejejo približno 10 divizij z nad 100 topovi. Francoski listi pravijo: Glavna srbska armada se umika na celi črti. Le pri Pirotu stoje še močne srbske sile, ker hočejo Srbi trdnjavo za vsako ceno držati. Italijanski listi izjavljajo, da je položaj Srbije vsled osvojitve Skoplja posebno težaven, ker so Srbi izgubili vsako zvezo z Egejskim morjem in ker lahko občujejo z zavezniki le še preko Albanije in Jadranskega morja. Načrt, ki je bil dogovorjen med centralnima državama in Bolgarijo, se izvaja s čudovito preciznostjo. Bitka pr! Velesu. Iz vojnega časnikarskega stana javljajo: Pri Velesu se vrši najvažnejša bitka. Drugo poročilo pravi: Angleži in Francozi skušajo s približno dvema divizijama prodreti iz Dojrana čez Belašico planino, druge francoske čete pa se zbirajo s srbskimi silami v prostoru pred Prilepom tako, da je pričakovati v najbližnjem času na fronti Veles-Strumica večjih bojev med Bolgari in ententnimi četami. Skupno prodiranje angleških in francoskih čet na grško - srbski meji. London, 27. oktobra. (Kor. urad.) Parlamentni tajnik Tennant je izjavil v spodnji zbornici, da angleške čete na Grškem prodirajo skupno s francoskimi zavezniki ob grško-srb-ski meji. Municijski minister Lloyd George naznanja, da premier - minister Asquith, ki je popolnoma ozdravel, poda dne 2. novembra izjavo o vojni. Kooperacija bolgarskih in turških čet. Iz Sofije poročajo: V južni Makedoniji se bore ramo ob rami z bolgarskimi četami tudi turški polki. To je dokaz, da je sklenila Bolgarija s Turčijo jako ozko politično in vojaško zvezo. Ruski listi javljajo, da je v bojih pri Velesu posebno sodelovala turška kavalerija iz Male Azije in da so se pri Skoplju borili tudi turški peš-polki. Iz bojev za Skoplje. Bolgarski dopisni urad poroča: Na cesti v Kačanik smo našli trupla 28 Bolgarov, ki so jih Srbi izpustili iz zaporov, potem pa ubili. 300 Bolgarov iz raznih makedonskih mest so spravili Srbi v Kačanik. Srbi so mnogo Bolgarov, ki so jih vporab-ljali kot voznike, poklali. V Skoplju so ostale številne srbske rodbine, med njimi tudi svojci srbskih častnikov. Srbske oblasti in srbski višji častniki so nagovarjali člane ameriške misije, naj bežijo, Češ, Bolgari so barbari, svojim ljudem pa so rekli, naj ostanejo, češ Bolgari so dostojni ljudje. Srbi se umaknejo na Črno goro? Berliner Tagblatt« javlja iz Lu-gana: »Stampa« smatra za verjetno, da se bodo Srbi umikali na Črno gcro, kjer bodo bližje Jadranskemu morju, kjer jim Italija lažje pomaga. Srbski glavni stan v Cetinju? Listi poročajo, da se preseli sibski kraljevi glavni stan v Ce-tinje. »Le še pet dni.« »Dailv Telegraph« javlja 24. t. m. iz Niša: Četverozveza je srbski generalni štab potolažila, češ, srbska armada naj se drži le še pet dni, potem pa bo dovolj pomoćnih čet na razpolago. Vojvoda Putnik. Pariz, 27. oktobra. (Kor. urad.) Obžaluje se splošno, da je moral vojvoda Putnik iz zdravstvenih ozirov odložiti vrhovno poveljstvo nad srbsko armado. Prizren — zatočišče srbskih državnih oblasti. Iz Bazileje poročajo, da utrjujejo Srbi v vsej naglici Prizren, kamor se bodo, če bo treba, podale srbske državne oblasti. Beg iz Bitoija. Preko Curiha poročajo: Srbi evakuirajo Bitolj. Pri tem je prišlo do burnih prizorov in razjarjeno pre-biyalsiy_o je poškodovalo mnogo dr- žavnega imetja. Srbske oblasti so se preselile iz Bitoija v Ohrid. Prvi poraz francoskih čet v Makedoniji. Preko Amsterdama poročajo: Boji med Strumico in Krivo-lakom so končali v petek zvečer. Srbske in francoske čete so bile odbite, Bolgari jih zasledujejo. Reuter o bolgarskih načrtih. Sofija, 27 oktobra. (Kor. urad.) »Agence Telegraphique Bulgare« priobčuje naslednjo izjavo: Reuter-jev urad trdi na podlagi sporočil, ki so mu jih dali baje rusofilski bolgarski krogi, da bo Bolgarija, čim zasede Makedonijo, udarila na Turke, da nasilno zasede črto Enos Midia. Ako bi bilo verjeti poročilom tega dopisnega urada, hočejo Bolgari enako postopati tudi proti Grški, katero nameravajo po uničenju Turčije, prisiliti, da jim odstopi vso grško Makedonijo. — »Agence Tel. Bulgare« označuje te vesti za peklensko spletko, katere cilj je povsem jasen. Bolgarska vlada nima s takimi načrti ničesar opraviti. Bolgari so prevzeli železnico Dede-agač-Okčilar. Sofija, 27. oktobra. »Agence Te-legraphique Bulgare« poroča: Bolgarske oblasti so zasedle linijo De-deagač-Okčilar. promet na tej progi bo izvrševala bolgarska država. Bolgarske finance. Sofija, 27. oktobra. Finančni minister Ton cev in ravnatelj državnega dolga Stojanov pojdeta v petek na Dunaj in v Berolin, da uredita gotova finančna vprašanja. Pašlčev klic na pomoč v »Times«. Iz Londona javljajo: »Times« priobčujejo naslednji, od srbskega ministrskega predsednika Pa-šiča jim doposlani oklic: Z nadčloveškim naporom brani Srbija v sporazumu s svojimi velikimi zavezniki svojo eksistenco. Avstrija, Nemčija in Bolgarija so jo zato obsodile na smrt in naši skupni sovražniki nas skušajo sedaj že 20 dni navzlic junaštvu naših vojakov uničiti. Nas odpor ne more trajati do neskončnega. Zato prosimo Anglijo, naj stori vse, da bodemo sigurni, da nam prispejo njene čete na pomoč. Le tako bodemo mogli braniti našo skupno stvar, ki se nahaja v resni nevarnosti. Angleška ekspedicija v Solun. Rotterdam, 27. oktobra. (K. u.) »Nieuve Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Lord Landsdow-ne je rekel včeraj v gornji zbornici o ekspediciji v Solun, da je Anglija na predlog Venizelosa dala čete na razpolago, da bi omogočila Grčiji, da izvrši svoje obveznosti napram Srbiji. Angleška vlada je poslala malo bojno silo, ki je bila na razpolago, v Solun. Kasneje je izjavil Landsdowne, da štejejo angleške čete 13.000 mož. Francozi so poslali čete, ki se sedaj bojujejo na vzhodni meji Srbije, proti Bolgariji. Poročilo Landsdownovo, da je skrajno neverjetno, da bi se mogle srbske čete skupnim napadom sovražnika dolgo vpirati, je napravilo na zbornico globok vtisk, ki se Izraža danes tudi v časopisju. Novi predlogi entente grški vladi. Iz Aten poročajo berlinski listi: Zastopniki četverozveze so izjavili grškemu ministrskemu predsedniku, da nikakor ne žele takojšnje grške intervencije proti Bolgariji, oziroma proti centralnim državam, temveč da jim zadostuje,ako poudari Grška svoje principijelno nasprot-stvo proti Bolgariji in v tem smislu odgovori na avstrijski in bolgarski protest proti izkrcavanju četvero- zveznih čet v Solunu. Četverozveza izjavlja grški vladi, da ne bo noben grški vojak moral prelivati kri, ako Grška dovoli, da se izkrcavanje en-tentnih čet nemoteno nadaljuje. Grška ne prepusti nadaljnjega izkrcavanja? Preko Ženeve poročajo: Gr-. ška vlada je izjavila, da ne bo pripustila nadaljnjega izkrcavanja zavezniških čet v Solunu Grška hoče nastopiti proti četverozvezi. Iz Sofije poročajo: Grška posadka v Solunu je bila zopet za dve diviziji ojačena. Zapovednik princ Nikolaj je v nagovoru na vojake izjavil, da bo grška armada vsakogar, ki bi ogrožal nemoteni, mirni razvoj države, uničila. Poroča se, da je Grška za slučaj, ako bi četverozveza svojih čet ne hotela odpokli-cati, odločena, jih nasilno razorožiti. Anglija ne ponuja več Cipra. London, 2&. oktobra. Zunanji minister Grey je izjavil v zbornici, da je Anglija ponudila Grški Ciper takrat, ko je bila grška pomoč za Srbijo edina na razpolago in pod pogojem, da Grška takoj nastopi. Ker grška vlada ni mogla Srbiji na pomoč, je s tem odpadel tudi pogoj, pod katerim je bila stavljena angleška ponudba glede Cipra. Kralj Konstantin o svoji politiki. Reuter poroča: Kralj Konstantini je izjavil zastopniku ameriške »Associated Pressv«: Grška ima svoj meč le rahlo v nožnici. Ona ne ogroža nikogar, toda nikdar ne bo trpela, da bi se odigrali dogodki, ki bi ogrožali integriteto naroda ali svobodo države. Moja dolžnost je, da obvarujem državo pred poginom, kateremu bi mogla zapasti, ako se udeleži vojne. Vse hočem storiti, da preprečim to nevarnost. Vojno stanje na Grškem? »Miinchener Neueste Nachrich-ten« poročajo preko Dunaja iz Bukarešte: Grški kralj je podpisal dekret, ki odreja proklamacijo vojnega stanja na Grškem. Srbska delegacija v Solunu. Iz Soluna poročajo, da pride prihodnje dni v Solun delegacija srbskih državnikov, ki bo prosila grškega prestolonaslednika, oziroma kralja za pomoč, ker se nahaja Srbija v skrajno obupnem položaju. Po drugih vesteh hoče Srbija grško vlado prositi, da bi posredovala med njo ter centralnima državama in Bolgarijo. Politična poročila iz Grke. Vsa politična poročila, ki prihajajo iz Aten, iz Soluna in drugih grških mest, je treba sprejemati s skrajno nezaupnostjo, kajti grška vlada je, kakor javljajo praški listi, odpošiljanje brzojavk s politično vsebino iz Grške sploh prepovedala. Uspehi in neuspehi romunskih vojnih hujskačev. Oficijozna romunska lista »Viito-rul« ter »Independance Roumaine« ostro obsojata nedeljske demonstracije ter poudarjata, da so te demonstracije pokazale le prave cilje Fili-pescove in Jonescove, ki nimajo ničesar opraviti z velikimi interesi države. Pokazalo se je, da nimajo Unionisti nobenega trdnega programa, temveč špekulirajo le na strasti množice. S to ostro obsodbo intervencijo-nistov v nasprotju, stoji dejstvo, da je kralj Ferdinand po nedeljskih demonstracijah dal v ponedeljek oba poglavarja intervencijonistov, Fili-pesca in Take Jonesca, poklicati je' 3352 sebi ter ju je sprejel v dolgi avdi-jenci. Rotterdamske vesti poročajo preko Londona, da je nastop romunske vlade proti rusofilskim manifestacijam v Bukarešti, znamenje, da je Romunija od četverozveze že odpadla. Romunija je naročila nemški premog. Budimpeštanski listi poročajo: Romunija je naročila na Nemškem 5000 ton premoga. 300 ton tega premoga je že dospelo čez Predeal v Romunijo. Balkanska debata v angleški perskl zbornici. V perski zbornici je lord Lore-mirne interpeliral vlado zaradi akcije na Balkanu. Lord Landsdo\vne je izjavil, da je sedaj tam le malo vojaštva, ker ga več sedaj ni mogoče tja spraviti. Med tem se pripravlja večja armada za službo v jugovzhodni Evropi. Poskrbljeno je tudi za transportne ladje, ki prepeljejo vojaštvo tja, kamor bo namenjeno. Te odredbe so bile storjene v vsi naglici, ker je naglica največje važnosti in se Srbiji more le tako pomagati. Kako se bo velika vojna sila porabi- ITALIJANSKI NAPADI SO NEKOLIKO POJENJALI. — GORIŠKO MOSTIŠČE ŠE VEDNO POD LJUTIM OGNJEM. — NA TIROLSKEM TRAJAJO TRDOVRATNI BOJI NAPREJ. Dunaj, 27. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Italijanski napad na našo Primorsko fronto se včeraj ni vršil več s tako veliko vporabo ljudi in municije, kakor prejšnje dneve bitke. Sovražnik se obotavlja poslati v boj svoje v ozadju se nahajajoče sile. Več napadalnih poskusov na krnsko pozicijo se ni povspelo čez pričetek. Ponovni napadi na tolminsko mostišče so bili zavrnjeni kakor vedno. Odsek pri Plaveh je bil od časa do časa pod bobnečim ognjem. Napad pri Globnem je bil odbit. Pri Plaveh italijanska pehota ni mogla več napadati. V južnem odseku še vedno pod težkim ognjem se nahajajočega goriškega mostišča je vdrl sovražnik, ki je popoldne napadel, v mal kos jarka, ki ga je pa ponoči zopet izgubil. Streljanje topov na dober-dobsko visoko planoto se je znatno poleglo. Napadalna delavnost Italijanov na fronti ob Dolomitih traja dalje. Sunki močnejših sovražnih sil proti Col di Lana in Siefskemu sedlu so se izjalovili. Naša bolnica v Rovere-tu je bila obstreljevana z brizančnimi granatami. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. fiiifer, fml. * BITKA OB SOCI. Po tako ljutem prizadevanju italijanske armade na celi dolgi soški fronti, ki naj bi bilo za vsako ceno doneslo sijajnih uspehov, naznanja nam komunike našega generalnega štaba, da Italijani že popuščajo v svoji silovitosti in razmišljajo, ali bi poslali še svoje sveže čete na bojišče ali ne. Kakor veliki, tako so bili odbiti tudi manjši napadi, kakor navadno. Italijani so imeli skrajno naporne dni, ni čuda, da že odnehavajo. Seveda je pričakovati Še krutih napadov, še zadnjih poskusov, da se zastavijo vse sile, da bi vendar končno že enkrat kaj dosegli. Ali nič se ne motimo najbrže, če rečemo, da bo mogel nam pl. Hofer poročati, da je tudi zadnje poskuse italijanske ofenzive odbila naša armada in sovražnika ustavila tam, kjer je od 2ačetka vojne. Zadoščenje za našo armado ob Soči je toliko večje, ker so hoteli Italijani zadati Avstro - Ogrski smrtni udarec pri Soči, ali ustavila jih je tam ena naših armad, z delom naše vojske, kar tako z eno roko smo jih ustavili in ustavljamo jih in ustavili jih bomo tako, da bo moral Cadorna kam drugam iti si iskat lovorjeve vence. »Čudovita ofenziva.« Berolin, 26. oktobra. »Berliner Tageblatt« piše: Kolikor bolj se časopisje zaveznikov jezi radi vojaške politike Italije, toliko bolj povzdigujejo italijanski listi zasluge Italije za vojno četverozveze. Najnovejša Ca-iđornova poročila navdajajo italijansko časopisje z največjo zadovolj-nostjo. »Corriere della sera« naglasa velik pomen te močne ofenzive v trenotku, ko ima Avstro - Ogrska jako težke boje proti Rusom in Srbom. la, je deloma odvisno od tega, kakšen bo položaj, kadar dospe na svoje mesto. Dva dogodka zadnjega časa sta provzročila globokosežno pre-membo vojaškega in političnega položaja. Prvič prememba v stališču grške vlade, ki je prišla do dobro prevdarjenega sklepa, da po svoji zavezniški pogodbi ni dolžna iti Srbiji v današnji usodni krizi na pomoč; vrh tega — žal mi je, to povedati — se vrši vojna v severni Srbiji tako, da srbske čete ne bodo mogle dolgo kljubovati napadom, katerim so izpostavljene od avstro-ogrskih in nemških čet, med tem ko jim pomagajo Bolgari z bodalom v hrbet Srbov, spričo tega so zavezniki povsem edini, da je s prevdar-kom odločiti, kam postaviti nova oja-čenja in kje poskusiti odločitev. Poskusili bomo, porabiti angleške čete v to, da zabranijo prehod centralnih držav skozi Bolgarsko. General Mondo ima naročilo, naj o tem čim prej predloži poročilo. Vlada se ne bo dala zapeljati v prenagljeno postopanje. Vsi koraki se bodo storili z vpoštevanjem najboljših nasvetov, kar jih bo dano v vojaškem in pomorskem oziru. loma zasesti. Pozneje pa so izvojevan naši hrabri alpinci z neprestanim naskokom izgubljene jarke nazaj in so vjeli 70 mož, med njimi dva oficirja. Na bojišču je bilo pokopanih 302 sovražni trupli. Na višini nad Sv. Lucijo se razteza zasedeno ozemlje do sedla med koto 588 in višino neposredno južno od tam. V odseku Plavi smo zavojevali včeraj tako-zvan okop »razdrte hiše«. Protinapad sovražnika, da bi ga dobil nazaj, se je izjalovil s težkimi izgubami. Vjeh smo 11 mož. Na Kraški planoti ves dan intenziven obojestranski artiljerijski ogenj. Naše baterije ob Soči so povzročile velik požar v okolici Devina. Potopljen italijanski parnik. Pariz, 25. oktobra. »Matin« poroča iz Soluna: Italijanski poštni parnik »Scilla« je bil v Egejskem morju potopljen po nekem podmorskem čolnu. Salandrovo stališče omajano. Odprta pot Giolittiju. Poročila iz Ženeve, sloneča na izjavah uglednega italijanskega politika, zatrjujejo, da je stališče Salan-dre, ki nima v parlamentu večine, vsled počasnega italijanskega vojevanja zelo oslabljeno. Ako v prihodnjem zasedanju v novembru ne pojde gladko s kreditom štirih milijard, je odprta pot Giolittiju. Predstoječe zasedanje vpliva na vojaške operacije. Dokler bo notranji politični položaj nejasen, se morajo boji koncentrirati samo na alpsko mejo. Barzilai pri kralju. Kot družabnik kralja, opazuje »minister še neodrešenih dežel« Barzilai, kako se vrši tretja velika bitka ob soški fronti. Nikakega dopusta. Lugano, 26. oktobra. Italijanska vlada je odklonila prošnjo, da bi se nekaterim letnikom dalo dopust, da morejo vršiti potrebna državna dela, češ, da je sedaj, ko narašča italijanska ofenziva, nemogoče, odpustiti koga s fronte. Milanske borze. Chiasso, 27. oktobra. Predsednik zveze italijanskih trgovskih zbornic je predlagal včeraj v seji, katere so se udeležili tudi zastopniki italijanskih borz, naj se naprosi vlado za zopetno otvoritev borz. Obenem je, po sprejetem predlogu, izbral komisijo v svrho posvetovanja o odredbah, ki bi omogočile zopetno otvoritev borz brez motenja za javni kredit. V Milanu je policija včeraj privatno zborovanje borznih agentov razpustila in aretirala agenta Magna-nija. Kakor poroča »Corriere della sera«, je to postopanje oblasti posledica raznih špekulacij borznih agentov. ko je izjavil, da bo trajalo prihodnje zasedenje dume samo tri ali štiri dni. Med člani dume vlada zaradi tega veliko razburjenje, ker je s tem rečeno, da vlada noče dopustiti daljših razprav o političnem položaju aH o zunanji politiki. Člani dume so sporočili vladi, da si te svoje pravice ne dajo prikrajšati. Vlada namerava obsedno stanje razglasiti razen Pe-trograda, Moskve in Kijeva, tudi še v drugih mestih. ZAPADNO BOJIŠČE. BOJI NA ZAPADNI FRONTI. Berolin, 27. oktobra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan 27. oktobra. Zapadno bojišče. Ob cesti Lille - Arras se je snoči po neki francoski razstrelitvi razvil neznaten boj, ki je potekel za nas ugodno. Severo-vzhodno od Massi-ges so vdrli Francozi v boju z ročnimi granatami na ozkem mestu v naše najsprednejše jarke. Ponoči smo jih zopet pregnali. V zračnem boju je sestrelil poročnik Immermann peto sovražno letalo, francoski dvokrovnik z angleškimi častniki, ki so vjeti. Dva na-daljna aeroplana sta bila strmoglav, Ijena za sovražno črto. Eden je bil od artiljerije popolnoma uničen, drugi leži severno od Souchez. Vrhovno armadno vodstvo. m m m Francoska zračna armada. Pariz, 27. oktobra. »Agence Ha-vas« javlja, da je ustanovljena posebna liga, ki hoče Franciji zagotoviti gospodstvo v zraku. Zgraditi hoče več tisoč letal. Angleška kriza. Berlinski listi poročajo, da je padec ministrstva Asquith sklenjena stvar in ravnotako ustanovitev Čisto konservativnega ministrstva, kateremu bo na čelu Balfour. Čuje se tudi, da bo parlament razpuščen. Dalje poročajo berlinski listi, da je angleško ministrstvo sklenilo odstopiti, če vztraja Grey pri tem, da se umakne. V Londonu so bila važna posvetovanja, ker angleško - ruskega nesoglasja ni več tajiti. — Končno se poroča, da je minister Lloyd - George na nekem shodu izjavil, da ne odstopi, tud: če ministrstvo demisijonira, češ, da ne služi vladi, nego kralju in narodu. Vojno posojilo.; Bili so časi, ko sta veljali Francija in Anglija za najbogatejši državi na svetu. A v sedanji vojni se je pokazalo, da ne moreta doma dobiti za nadaljevanje vojne potrebni denar, nego ga morata iskati v inozemstvu. Tudi Rusija in Italija sta se že zaradi vojne zadolžili po vsem svetu. Avstro - Ogrski in Nemčiji tega ni potreba. Ti državi sta že pokazali, da imajo njihovi lastni državljani dovolj sredstev, da jih posodijo domovini za nadaljevanje vojne in srečno zmago, ki prinese vsem tako zaželjeni mir. Naša država kliče sedaj tretjič vse prebivalstvo, naj ji posodi denar za izvojevanje lepše prihodnjosti. Vsi sloji imajo patrijotično dolžnost, da se vojiiega posojila udeleže, vsakdo je poklican, da pomaga. Posebno pa je sveta dolžnost vsel tistih, ki jim je vojna prinesla nepričakovane dobičke, da podpišejo vojno posojilo. Pri prvih dveh vojnih posojilih so zlasti velike industrije, potem banke in hranilnice ter veliki kapitalisti prispevali, zdaj pa so na to poklicani tudi še drugi krogi. Industrijalci, trgovci in kmetovalci so v času vojne izredno mnogo zaslužili in prihranili. Letina je bila prav dobra, še boljša kakor v prejšnjih letih in kmetovalci so prodajali svoje pridelke po tako visokih cenah, da si takih še v sanjah niso mogli nikoli predstavljati. Kmetovalci so zaslužili dosti denarja in ga imajo na razpolaganje. Pri prvem in drugem vojnem posojilu se kmetovalci ravno niso potrudili s podpisovanjem; država upa, da se to sedaj zgodi v večji meri. Tudi hišni in zemljiški posestniki, ki nimajo dovolj denarja v gotovini na razpolaganje, lahko podpišejo vojno posojilo. Da se jim to omogoči, je vlada že pred meseci, namreč v mesecu maju, dovolila pristojbin-ske olajšave pri najetju posojil. Ljudje še o tem pri drugem vojnem posojilu niso bili natančno podučeni, zato se tega niso v večji meri posluževali; zdaj je pričakovati, da bodo hišni in zemljiški posestniki izrabili tudi te pristojbinske olajšave v namen, da podprejo čim več vojnega posojila. Tekom petnajstih mesecev, kar trafa vojna, se je jasno pokazalo, da naše narodno gospodarstvo ni nič trpelo. Angležu Francozi in Italiiani Sonninov list »Giornale d' Italia« piše, da čudovita ofenziva italijanske armade pridobiva vsak dan nove lo-vorje Italijanom. (Res že neverjetno, da more italijansko vojno časopisje še vedno natvezati ljudstvu »lovor-je« in se to ljudstvo ne upre, tako da bi bilo časopisje prisiljeno, govoriti resnico. Ne lovorjev, ampak mrtvece in ranjence prinaša »čudovita ofenziva-« Italijanom v takem številu, da bo ta ofenziva res čudovita!) ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 27. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: 24. oktobra. Ofenziva v dolini Ledro izkazuje nov sijajen uspeh. Naše čete so vdrle dne 22. oktobra v kotlino Bezzeca in zasedle kraj in višine, ki ga obvladujejo na severu na obeh straneh doline Concej. V gorenjem Cordevolu smo napadali prav iz bližine strmo utrdbo Cola di Lana; tudi smo vzeli dve mali utrdbi na polovici gorske višine in vjeli 25 mož. V dolini Rienz v noči na 23. oktober na naše pozicije pri izlivu Po-pene Basse poskušeni sovražni napad, je bil zavrnjen. V dolini Fella so se vršile pri Pontablju in Leopolds-kirehnu za nas ugodne praske. V krnskem odseku smo dokončali zasedenje južno - vzhodnega pobočja Mrzlega vrha in odbili dva ljuta sovražna napada na naše pozicije na Vodilu. Na Sabotinu in na poti v Podgoro v goriškem odseku smo osvojili nekaj okopov. Na Kraški planoti se je vršil včeraj ves dan z veliko trdovratnost-jo boj na obeh straneh. Ne oziraje se na razdirajoče učinkovanje sovražnega artilerijskega ognja, je jurišala naša pehota večkrat, da si osvoji sovražne postojanke, ki so bile vsled učinkovitega, dobro zadevajočega ognja naše artiljerije že razdejane. Sovražnik je otvoril iz številnih topov in strojnih pušk ljuto hitro streljanje in je poslal nove kolone na protinapad. Važne pozicije so bile tam parkrat vzete, izgubljene pa zopet pridobljene. Zvečer pa so imele naše Čete dosežene uspehe na levem krilu, vzhodno Petovelj in v središču nasproti Markotinom, v trdni posesti. 1003 vjetniki, med njimi 16 oficirjev, 3 strojne puške in drug vojni materijal, to je plen našega orožja na ta težki dan ob soški fronti. 25. oktobra. Med Gardskim jezerom in Adižo so zavojevale naše čete navzdol Monte Altissima proti Nagu pod križnim ognjem sovražne artiljerije na gori Bianca in utrdb ob Rivi, 24. pozicijo na Dosso Casina in Dosso del Remit in so pridobile tako z višinami 18. in 19. osvojenimi severno Brentonika in Crosano, pod svoje območje cesto, ki vodi od Rive čez Nago v Mori. V sovražnih okopih smo našli orožje, municijo, ročne bombe, kotle, žaromete, ščite in drug materijal. Trije sovražni napadi na naše nove pozicije v dolini Rienz v noči na 24. oktobra, so bili zavrnjeni. Zasledujoč bežečega sovražnika, so prispeli naši do sovražnih kritij in so izsekali v žičnih ograjah dolge vrzeli. Dobili smo poročilo o srečnih izpadih naših kolon v dolini Felle. Tudi Lu-sonit je zgorel. V krnskem odseku je izgubil sovražnik pri odbitem dvojnem napadu na naše pozicije na Mrzlem vrhu 21 vjetnikov. Še ljutejši je bil napad, ki ga je pričel z vrha Vodila proti naši globokejši črti pri Za-tolminu do Mrzlega vrha, pri čemer se mu je posrečilo, predreti jo in de- Vojna z Rusijo. PREGANJANJE RUSOV PRI CAR-TORIJSKU. Dunaj, 27. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Preganjanje Rusov, zapadno Čartorijska, se nadaljuje kljub ljute-mu odporu sovražnika. Sicer nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. | NOV USPEH NEMŠKIH CET PRI DVINSKU. Berolin, 27. oktobra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 27. oktobra. Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga. Južno železnice Abeli - Dvinsk so vdrle naše Čete v okolici Timsu-nov, približno 2 kilometra široko, v rusko pozicijo, vjele 6 častnikov in 450 mož ter vplenile 1 strojno puško in 2 metalca min. Osvojeno pozicijo smo držali proti več ruskim napadom. Le pokopališče pri Sasalih, 1 kilometer severo - vzhodno Gabunov-ke, smo ponoči zopet zapustili. Armadna skupina generala feld- maršala princa Leopolda Bavarskega. Zapadno Čartorijska je prodrl naš napad do same črte Komarov-višine ob Kamjenuhi, južno Mjedvič. Vrhovno armadno vodstvo, * RUSKO URADNO POROČILO. POROČILO. 25. oktobra. Pred Rigo se nadaljujejo boji. Južno jezera Babill so Nemci brez uspeha začeli ofenzivo. Pri Olaju artiljerijski boj. Na levem bregu Dvine so Nemci opetovano ljuto napadli južno železnice pri Ilukstu. Borba je bila huda. Pet nemških napadov je bilo odbitih. Med šestim napadom so vdrle nemške čete v naše utrdbe. Naše čete so se bojevale hrabro in hladnokrvno. Pobile so velik del Nemcev, druge pa vjele. Tudi šesti nemški napad je bil z močnim istočasnim nastopom artiljerije in infanterije odbit. Pri Friedrichstadtu so manjši boji ob Dvini. Na levem bregu Dvine seve-rozapadno in zapadno Jakobstadta in v gozdovju zapadno Livena so bili le spopadi manjših oddelkov. Pri Dvinsku, okrog Iluksta srditi boji z Nemci, ki so neprestano prodirali. Po zasedenju Iluksta so Nemci poskusili svojo ofenzivo nadaljevati, pa so bili na robu gozda vzhodno Iluksta zadržani. Sovražnikove poskuse, prodreti vzhodno vasi Pašilina južno Iluksta, je naš ogenj zavrnil. Na cesti Novo - Aleksandrovsk - Dvinsk južno jezera Medum artiljerijski boj. Hudi artiljerijski boji so tudi na na fronti od Demenskega jezera do Drisvijatskega jezera. Na fronti med jezeri Drisvijati, Boginskoje, Miad-ziolskoje, Naroč in Višnjev na mnogih krajih spopadi brez posebnih uspehov. Omeniti je samo, da so naše čete zavzele vasi Zdegile, zapad- no Boginskega jezera, in vasi Pa-stuški, zapadno Kozjanega. Pri vasi* Smorgon je bil slab sovražen oddelek z lahkoto razgnan. Ob gozdovju južno Kreva in na fronti pri Ljub-či ob zgornjem Njemenu, pri Kraši-nu severovzhodno Baranovičev (13 kilometrov) vlada mir. Boj ob kanalu Oginski blizu Vulkc južno Vigu-novskega jezera se nadaljuje. Sovražnik je napravil več brezuspešnih napadov, da bi izgubljene pozicije zopet dobil. Na levem bregu Strija, južno jezera Nobel, več malih bojev. Sovražnik je napravil več hudih napadov pri vaseh Kukle in Komarov zapadno Čartorijskega.Na tem mestu se je sovražniku posrečilo, nas nazaj potisniti, a s takoj pritegnjenimi rezervami smo obnovili prejšnji položaj. Pri protinapadu smo napravili mnogo vjetnikov; doslej se je naštelo blizu 1000 mož, dalje južno ob Ikvi in pri Novem Aleksinjecu nič boja. Po zanesljivih znakih je imel sovražnik pri Novem Aleksinjcu velike izgube. Na levem bregu Dnje-stra, kjer se izliva Strvpa, artiljerijski boj. Vzhodno Černovic vlada mir. Ruski glavni stan napoveduje novo ofenzivo. »Pester Lloyd« javlja preko Amsterdama: »Times- poročajo iz ruskega glavnega stana: Generalni štab izjavlja, da je kriza ruske armade, ki je nastala vsled neprestanih napadov od maja do oktobra na 700 mili dolgi fronti, srečno prestana. Ruska armada je pripravljena, pričeti novo ofenzivo. Obsojen general. Iz Stockholma poročajo, da je bil dne 2. oktobra od vojaškega sodišča v Vitebsku obsojen bivši trdnjavski zapovednik v Kovnu, general Grigo-rijev, na 15 let ječe, ker je zapustil trdnjavo, vsled česar je prišla v roke sovražniku, ne da bi se bila izkoristila obrambna sredstva. Nazori ministra Hvostova. Berolinski »Lokalanzeiger« javlja iz Kodanja: Pred kratkim za ministra notranjih del imenovani Hvo-stov je rekel nekemu časnikarju o bodoči ruski notranji politiki: Zdaj je pred vsem potrebna močna in mirna notranja oblast. Na časnikar-jevo vprašanje, kdaj je notranja oblast močna, je rekel minister: Kadar se opira na zakone. Močna državna oblast ne sme prebivastva samo" dražiti. Vladi je potrebno edin-stvo z narodom. Imamo le en cilj, da vojno zmagovito končamo, in naš cilj je kakor prej, Berolin. Če se nemški pohod podere, pojde hitro, kakor bi se tajala kepa snega. Danes ie najprej treba zmagati, ne začeti reforme pred koncem vojne. Reforme so gotovo potrebne, a čas bo zanje šele po vojni. Zlasti se mi zdi, da bo treba močno omejiti državljanske pravice Zidov. Prepovedati se jim mora, da bi sploh imeli zemljišča. V boju za obstanek so 2idje bolj trdovratni kakor ruski kmet. Ne smemo dopustiti da bi 2idje požrli naše gospodarstvo. Ruska duma. »Lokalanzeiger« javlja iz Stok-holnja:, Etedsednjk dume Rpdzjaji- h I *..... imajo svobodo na morju in dovažajo iz inozemstva vojne potrebščine in gre za te njihov denar v tuje dežele. V Avstro - Ogrski in v Nemčiji je to drugače; ti dve državi ne uvažata ničesar iz drugih držav in si doma preskrbujeta vse, kar je potrebno za nadaljevanje vojne. Vsled tega ostane ves denar, ki je izdan za vojne potrebščine, v domovini in gre po vseh deželah in občinah. Še nikdar ni bilo med ljudmi toliko denarja, kakor ga je sedaj. Če se en del tega denarja da državi v obliki vojnega posojila na razpolaganje, se bo ta denar dotlčnikcm dobro obrestoval, gospodarsko življenje pa s tem tudi ne bo ovirano. Skoro sedemtisoč milijonov kron denarja je bilo za prvo in drugo vojno posojilo vzetega iz prometa, a nihče ni tega Čutil, gospodarsko življenje je vzlic temu vse lepše in lepše procvitalo in donašalo lepe zaslužke. Ravnotako tudi sedaj, pri tretjem vojnem posojilu še misliti ni na to, da bi se v gospodarskem oziru kaj občutilo, če bi se državi posodilo toliko in toliko milijonov. Saj jih država takoj zopet izda in denar pride zopet med ljudi in jim omogoči, napraviti nove dobičke. Zato pa kličemo vsem: Podpisujte vojno posojilo! Issli iz Andi! I* Cesarjeva zahvala goriško-gra- diščanskim piemenitašem. Pred kratkim se je predstavilo odposlanstvo goriško-gradiščanskih plemenitaških posestnikov pod vodstvom barona Locatellija iz Krmina pri ministrskem predsedniku grofu Stiir-gkhu in izrazilo čustva nezlomljive zvestobe vladarju. Potom namestni-štva v Trstu je došel odgovor s cesarjevo zahvalo za ponovne izraze dinastičnega in patriotičnega mišljenja goriško - gradiščinskih plemeni-tašev. Za vojaško okrepčevališče na Krasu je došlo doslej, kakor se poroča iz Trsta, darov 18.679 K 92 v. Novice o Ročinjcih. Kakor je znano, so Italijani Ročinj evakuirali m so odpeljali prebivalce v občino Št. Lenart pri Čedadu. Zdaj je dobil gosp. Ivan Poberaj, železničar v Podmelcu, pismo od sestre v Ameriki, v kateremu mu piše, da je prejela pismo od matere. Mati ji je sporočila, da so Ročinjci nastanjeni pri kmetih. Spati morajo na slami po skednjih. Ljudje da so dobri, toda drago da je vse. Slabo da je tudi radi tega, ker niso vzeli s seboj nič obleke. Umrli so že tam: Anton Pernat (Klenjak), Ana Srenjšček (Lah-čeva), Anton Dugar (Tinčič) in več otrok. Gospa Krega u je bila že z vsem previđena in so pričakovali smrti dan na dan. Pri istem kmetu, kjer so Poberajevi, stanuje družina Mihaela Durjava (Avčanova). Andrej Modrijančič, sedaj Gers-dorf št. 62, pošta Zelnitz pri Mariboru, poizveduje po gospodični Rozi Kadenaro, c. kr. poštarici, in g. Andreju Klemencu, c. kr. finančnem pregledniku, oba v Breginju, katerega so zasedli Italijani začetkom vojne. Ako kdo kaj ve\ naj mu sporoči. Svojega brata išče Fran Sok, trdnjavska bolnica št. 1, oddelek IV., Pulj, mornariška postaja. Brat je služil pri poljskem lovskem bataljonu št. 8. 2. marškompanija; Kdor kaj ve\ je napro-fem, da sporoči Franu Soku. Dnevne vesti. — Gospodska zbornica in politični položaj. Eksekutivni odbori vseh treh skupin gospodske zbornice so imeli zadnji čas posvetovanja o sedanjem položaju. Na podlagi storjenih sklepov so šli zastopniki tistih gospodov, ki so se posvetovanj udeležili, včeraj k ministrskemu predsedniku grofu Sturgkhu, da mu vsestransko pojasne svoje mnenje o današnjem političnem položaju. V deputaciji so bili: grof Goluchowski, knez Ftirstenberg in baron Czedik. — Vladne konference v Sarajevu. Pod predsedstvom skupnega finančnega ministra dr. pl. Korberja, so se vršile predvčerajšnjim in včeraj vladne konference, ki so se bavile s tekočimi zadevami. Včeraj je odpotovaj minister v spremstvu deželnega šefa z avtomobilom v Mostar, odkoder se preko Metkoviča vrne na Dunaj. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil ognjičar 5. trdnjavskega topničarske-ga polka Franc Jenko. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila četovodja 26. domobranskega pešpolka Simon Koren in četovodja 12. črnovojniškega polka Josip Levic. — Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda je dobil rezervnii Djaporšoak 27. oesoolka Robert G o r k i č. Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili: poddesetnik Makso Ž a g e r ter infante-rist Tomaž K r e k 7. pešpolka; četovodja Ivan Medved ter infanteristi predmetov pospeševati zelo važne in koristne namene, ako izmenjajo take predmete, ki jih lahko pogrešajo, pri glavnem novčnem uradu, ali pri državnih izmenjevalnih uradih Andrej K r u š i č, Franc T o m a ž i č I (puncovnih uradih) v Pragi in Grad- in Ivan Č a t a r 4. domobranskega pešpolka; korporal 400. črnovojniškega etapnega bataljona Karel Harne r n i k in korporal 4. domobranskega pešpolka Friderik M a r t i č -n i k. — Bronasto hrabrostno sveti- cu. Zlati in srebrni predmeti se lahko pošljejo tudi po pošti na te urade, ki bodo v tem slučaju uradno dognano vrednost potom poštne hranilnice nakazali. Posestnikom zlata se more izdati o prostovoljni izmenjavi njih njo so dobili: topničarja 7. topničar- zlata proti bankovcem potrdilo (cer-skega polka Franc B e r g a n t in Fr. I tifikat), kateri bo še poznim potom-2 i vi č; četovodje 4. topničarskega I cem drag spomin na svetovno vojno, poika Ivan M o ž i n a in Josip O p e- I — Pri podružnici c. kr. priv. av-k a, Ivan Adamič, pijonir brzojav- I strijskega kreditnega zavoda so med nega polka Josip Gregorčič in drugimi podpisali tretjega avstrijske-topničar 39. topničarskega polka Ma- I ga vojnega posojila, izdaja oktober tija Ovčar. 1915: ravnatelj Josip Luckmann, — Nove določbe glede pogojne Ljubljana, 30.000 kron; Jakob Honig, pravice za enoletno prostovoljno Ljubljana, 20.000 kron; Lotte See-službo in predčasne pripustitve k | mann, Ljubljana, 10.000 K; Viljem dopolnilni skušnji pri prostovoljnem vstopu v skupno armado ali deželno brambo. Povodom novega novačenja letnikov 1892, 1893 in 1894 ter lb95 in 1896 se je odredilo v sporazumu dotičnih avstro-ogrskih ministrstev nastopno: O n i v 1 e t u 1896. rojeni imajo dokazati, da so v šolskem letu 1915./16. vsaj v onem tečaju na zavodu, ki prihaja v po-štev za enoletno prostvoljstvo, ki jim daje, ako končajo tečaj, v zmi-slu § 21., 3. odstavek orožnega zakona, pravico do pripustitve k dopolnilni skušnji. Oni v letu 1895. rojeni imajo dokazati, ako nimajo še spričevala, ki jih vsposoblja za enoletno službo, da so v šolskem letu 1915./16. v onem letniku ali temu predidočem, ki jim daje, po do-vršitvi letnika, pravico do enoletne službe. Oni iz let 1893. in 1894. morajo dokazati, da so bili v zadnjem letniku zavoda, ki prihaja v poštev glede enoletne službe. O n i v 1 e t u 1892. rojeni morajo dokazati, da so bili pri naboru leta 1914. spoznani za sposobne, so služili, pa so bili odpuščeni in vsled vojaške službe niso mogli pridobiti si pravice do enoletne prostovoljske službe letu 1914-/15. Predčasna pripustitev k dopolnilni skušnji iz letnikov 1895. in 1896. se dovoljuje s prostovoljnim vstopom v armado ali deželno brambo, ako so spoznani za sposobne in morejo dokazati, da so v letu 1915./16. v letniku, ki jim omogoča enoletno prostovoljstvo. — Oddaja zlatih in srebrnih predmetov državnim izmenjevalnim uradom. V mnogih gospodinjstvih se dobe zlati in srebrni predmeti (nakit ali drugo), ki se sploh več ne rabijo, ali pa vendar brez občutne žrtve lahko pogrešajo. V roki posameznika nimajo ti predmeti nobene posebne gospodarske vrednosti, zbrani v posesti države ali občekoristnih zavodov pa se zamorejo za splošnost zelo plodonosno porabiti ter pripomorejo nadvse važnim gospodarskim nalogam do izvršitve. Iz domoljubja in smisla za obči blagor so že doslej mnogi dali take zlate in srebrne stvari brezplačno na razpolago vojnopo-možni akciji »Zlato dam za železo« za njene občekoristne namene. Po dosedanjih uspehih je pričakovati, da bo ta vojnopomožna akcija tudi v naprej dobivala s patrijotičnimi darili zlatih in srebrnih predmetov zadostna sredstva. Ker pa marsikateri vsled svojih gospodarskih razmer, ali vsled večje vrednosti zlatih in srebrnih predmetov ni v položaju, ali ni pripravljen iste brezplačno prepustiti, se opozarja, da se more pod sedanjimi okoliščinami tudi proti plačilu oddajati take predmete glavnemu novčnemu uradu aH pa državnim izmenjevalnim uradom (puncov-nim uradom v Pragi in Gradcu) kateri izplačujejo vrednost žlahtne kovine v kronski veljavi — ter s tem služiti v veliki meri splošnosti. Pri tem se nudi prilika, da se dobi za v takih zlatih in srebrnih predmetih se nahajajočo kovino višje cene, kakor pred vojsko ali po vojski. Zlati in srebrni predmeti, ki se neposredno ali po posredovanju izmenjevalnih uradov oddajo glavnemu novčnemu uradu, se bodo tamkaj stopili, od nepravih primesi ločili, v novce ali šibike predelali, ali pa spravili v kako drugo, za trgovino z žlahtnimi kovinami pripravno obliko. Potem se bo zlato in srebro po potrebi porabilo. Velik del pojde k avstro - ogrski banki, kjer služi ali za okrepitev kovinske podlage našega denarstva, ali pa nabavi inozemskih plačilnih sredstev in potemtakem za plačilo inozemskih surovin ali izdelkov, ki jih vojaška uprava ali domače gospodarstvo potrebujeta. Nekaj zlata ___ se od jeseni lanskega leta proda tudi I Voine stalno prebivali *v mestu Kra-zlatarjem proti predložitvi od zadru- kovo, oziroma Podgorce, se morajo ge izdanega potrdila o potrebi ter v teku osmih dni s svojimi izkaznl-pod nadzorovanjem resnične indu- I Cami pri policijski, oziroma politični strifalne porabe, da se tem obrtnikom oblasti svojega bivališča v to svrho vsaj v omejeni meri omogoči vzdr- I javiti, da se sestavi konsignacija, na žavanje njih obratov in da se v tej I podlagi katere bo trdnjavsko po-obrtni panogi zaposlene osebe obva- j veljstvo v Krakovu vrnitev dovolilo, ruje brezdelja. Kakor je videti, za- j Ko bo dospelo to dovoljenje, bodo norelo cojestnjJa jfegh m ttfifernih 1 morali prizadeti x teku treh tednov Treo, mestni stavbni mojster, Ljubljana, 10.000 kron (poleg tega večje zneske na 1. in 2. vojno posojilo); Franc Tomz, lesni trgovec, Ljubljana, 10.000 kron (na vsa tri vojna posojila 30.000 kron); L. B„ Ljubljana, 5000 kron; Julija Righetti roj. baronica Codelli, stotnikova soproga, Ljubljana, 5000 K (na vsa 3 voj. pos. 9000 kron); U. Robežnik, Vič pri Ljubljani, 5000 kron; Franc Sajovic, Medvode, 4000 kron; ces. svetnik Ivan C. Roeger, Ljubljana, 3000 kron (na vsa tri vojna posojila 12.000 K); oskrbništvo mase varnostne straže, Ljubljana, 2000 kron; Štefanija Lo-rinsieh. Trst, Via Amalia4, 1000 K; Pavel Velkavrh, Ljubljana. 1000 K. — »Čista zemljiška knjiga.« Nekateri posestniki so ponosni na to, da je njih imetje neobremenjeno, da imajo, kakor se pravi, čisto zemljiško knjigo. Marsikdo bi zdaj gotovo najel denar na svoje posestvo, da bi kupil vojno posojilo, a v mislih mu je »čista zemljiška knjiga«. Z ozirom na to je sedaj pravosodno ministrstvo dovolilo, da se sme v takih slučajih v zemljiški knjigi izrecno zapisati, da je bila »zastavna pravica vknjižena v svrho najetja vojnega posojila«. Tako bo v zemljiški knjigi ovekovečeno, da je posestnik najel denar le iz patrijotičnega nagiba. — V ruskem vjetništvu se nahajajo sledeči kadetje in enoletni prostovoljci 17. pešpolka: Josip Bariče-vič, Milan Vidic. Josip Vidmar, Josip Zakrajšek, Leopold 2gur. — Poljedelsko ministrstvo svari kmetovalce in živinorejce, naj ne kupujejo klaje, ki je ponujajo gotove firme, češ, da so to riževi otrobi. Te riževe otrobi so zmleti iz riževih lu-pinj in niso za nič. — Drugotedenske oddaje moke pri mestni aprovizaciji. Pekom bo drugi teden oddajala mestna aprovi-zacija moko v torek popoMne in v četrtek zjutraj. Trgovcem pa v sredo in petek zjutraj. — Krompir v mestni aprovizaefii v »Mestnem domu« dobe jutri dopoldne stranke, ki imajo številke od 121 do 200, popoldne od 200 do 300 in v soboto dopoldne od 301 do 400 in popoldne od 401 do 500. — Konec priglaševanja otrok na mestnem magistratu. V soboto se nepreklicno zaključi vpisovanje otrok do 4. leta v mestnem tržnem uradu. — Naši igralci v Osjeku. Za Borštnikom in Irmo Polakovo sta postala H. Nučič in Josip Križaj stalna člana kralj, hrvatskega kazališta v Zagrebu, kjer sta že tretje leto. Za temi je prišel lani k zagrebškemu kazalištu še Rudolf Bukšek, ki je bil eno sezono poprej v Osjeku. Letos pa so na hrvaškem gledališču v Osijeku nanovo angažirani Bol. Peček, Edvard Grom s svojo ženo Hartovo in bivši kapelnik slovenskega gledališča v Trstu, Slovenec Polič. Kritika je ž njimi zadovoljna. Tako so vsi slovenski igralci našli kruha na Hrvaškem; edini nestor naših igralcev, Cerar Danilo, je ostal v Ljubljani ter se posvetil — trgovstvu. Naš Talijin hram pa je postal torišče kraljice Kino, zaradi katere si še nedavno silno moralična deželna gospa Cenzura zdaj rada zatiskuje obe očesi. V nemškem tukajšnjem gledališču se začno predstave s 1. novembrom 1.1. in bo prihajala gostovat celovška opereta. Ali bi ne bilo umestno, da bi se poskrbelo za deželno slovensko gledališče gostovanje zagrebške opere in operete? V Zagrebu imajo opero, opereto in dramo tudi med vso vojno dobo. Kaj, če bi hotel biti Zagreb za Ljubljano isto, kar bo Celovec? Begunci, ki so pred izbruhom v svojo domovino odpotovati. Za prosto vožnjo se bo izdajalo pri preje označenih uradih priporočila na železniško upravo. — Iz ljudskošolske službe. Za suplentinji v Laškem potoku sta nameščeni Josipina O b e r m a n in Miroslava Božnar. — V Sv. Križu pri Litiji nadomestuje učiteljica Ljudmila A b r a m nadučitelja Antona Turka, ki je odšel v vojaško službo. — Umrla je v Ljubljani dobro znana bivša gostilničarka na Zgornjem Rožniku, gospa JericaPer-šin, v starosti 72 let, mati gospe Roze dr. Kavčičeve, soproge dvornega svetnika. Naše iskreno sožalje! — V Ljubljani, v Kolodvorski ulici 39 je umrla gospa Ana Jenko, soproga računskega podčastnika. Naše sožalje! — Zdravstveno stanje v Ljubljani od 17. do 23. oktobra 1915. Novorojencev je bilo 18 in 2 mrtvorojen-ca. Umrlo je 34 oseb in sicer 14 domačinov in 20 tujcev. Za vratico (davico) je umrla 1 oseba, za jetiko 6 (med njimi 5 tujcev), vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 26. Razen zgoraj omenjenih je umrlo še 5 vojakov za Iegarjem, 1 vojak pa za grižo. — Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer za škrlatico 1 vojak, za tifuzom 1 domačin, tujcev iz drugih občin ter 202 vojaka, za grižo 35 vojakov, ki so že bolni dospeli z bojišča. Za vratico (difterijo) je nadalje obolelo 5 domačih otrok in 3 iz ljubljanske okolice za trahoma (egiptovska očesna bolezen) 20 vojakov. Žrebe prevrnilo motor. Nekdo se je peljal z motorjem po državni cesti v Grosuplje. Kar mu prileti nasproti neko žrebe in se zaleti naravnost v motor. Kolesar je padel na tla in se znatno poškodoval. Tudi motorno kolo je obilo trpelo. Otrok utonil. Štiriletni deček Ivan Bolha v Mali vasi, občina Ižka vas, se je igral v bližni žage, kjer je zaposlen njegov oče. Ko je šel deček čez most, je padel v potok z brvi in utonil. V hišo Marije Kožuhove na Sapu se je priklatil neki neznan človek in vzel žepno uro, ki je visela na steni in izginil. Orožniki so prijeli nekega človeka, ki je doma bale SežanŠčine, po poklicu krojač, in ga izročili sodišču. Pri njem so našli ukradeno uro, Cigani. Prijeli so v Ustjah pet ciganov, dva možka, dve ženski in enega dečka, ko so se pripravljali, da ukradejo pri neki kmečki hiši nekaj kokoši. Izročili so jih sodišču. S tiralico zasledovano Marijo Podlipnik so aretirali v Suhadolah in jo izročili okrajnemu sodišču v Kamniku. Zasledovana je radi zločinske goljufije. Lujizine toplice na Bledu bodo dne 30. novembra prodane na javni dražbi. Cenjene so na 271.173 kron. Tatvina. Neki uzmovič je ukradel posestnici Antoniji Maroltovi v Zagorici pri Bledu iz omare za obleko pozlačeno damsko uro z verižico vred, zlat prstan z višnjevim kamnom in črno usnjato ročno torbico. Našla se je v Vapčji vasi — Semiču — večja svota v bankovcih. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri c. kr. okrajni sodniji v Metliki. Ponesrečil se je v Celju vojak Pantelija Zarič. Prišel je z brzovla-kom iz Ljubljane, pa je pozabil pravočasno izstopiti. Ko se je vlak že pomikal naprej, je skočil Zarič iz vagona, toda tako nesrečno, da je padel pod kolesa, ki so mu odtrgala glavo, levo nogo in levo roko. Cene živilom v Gradcu. Zadnji teden je mestna občina prodajala krompir, ki ga je sama pridelala, po 14 vinarjev kilogram; drugod ni bilo dobiti ali čisto nič, ali pa celo malo krompirja. Graški listi pišejo, da je vzrok tega pomanjkanja deloma to, da vojaška uprava kupuje po deželi krompir, deloma pa to, da prebivalstvo samo hodi iz Gradca na kmete po krompir in ga plačuje po 18—20 vinarjev kilogram. Sadje stane 28 v kilogram, dasi je slabo; boljše kvalitete so zdatno dražje. Istotako ne pride na trg dovolj masti, zelja in moke. Umrl ie v WoIfseggu na Gornjem Avstrijskem dr. Frano Kulišić, bivši glavni urednik dubrovniške »Crvene Hrvatske«. Bilo mu je še le 31 let. Umor v Vrhovcu pri Zagrebu. Zagrebški gostilničar Rudolf Gleich ima na Vrhovcu pri Zagrebu hišico, v kateri sta stanovali dekli Ana Krasnik in Ana Šimunjak, ki sta vodili gospodinjstvo in oskrbovali živino. V noči na 25. t. m. je pet fantov šiloma vdrlo v hišo, a dekli sta jim srečno vtekli. Tri izmed teh nasilnih zaljubljencev so vjeli, dva pa sta ušla. Naslednje jutro je Ana Krasnik nesla mleko v mesto, Ana Šimunjak pa je ostala sama doma. Ko je gostilničar Gleich popoldne . . . zastopstva« v Ljub- munjak mrtvo. Ustreljena je bila V, trebuh. Monstre - proces prične dne 3. novembra v Banjaluki pred posebnim deligiranim senatom okrožnega sodišča v Sarajevu. Obtoženih je skupaj 156 Srbov vseh slojev iz Bosne in Hercegovine radi veleizdaje, ker da so bili v neposredni zvezi s srbsko »Narodno obrano« in ker da so delovali v bosanskih društvih: »Prosvjeta« in »Srpski Sokol« v ve-leizdajniškem smislu. Med obtoženimi so bivši bosanski deželni poslanci, odvetniki, profesorji, višji in nižji duhovniki, zdravniki, inženirji, viso-košolci, gimnazijci, učitelji, trgovci, razni obrtniki in kmetje. Proces bo trajal 4 do 5 mesecev, ter je dosedaj največji, kar se jih je odigralo v mo-narihiji. Obtožnica zahteva za vse obtožence smrtno kazen, oziroma za one, ki še niso 20 let stari, 201etno ječo. Kino »Ideal«. Danes nastopi zadnjikrat monakovska golo-plesalka Olga Desmond v štirodejanski drami »Nocturno«. Vsled njenega ljubkega igranja je dosegla pri občinstvu veliko pohvalo.. Vsakomur se priporoča, ogledati'si to svetovno znano plesalko v tem filmu. — Jutri je priljubljeni posebni večer z dramo v treh dejanjih in eno predigro »Zlo«. Sestavil Rihard Oswald in v glavni vlogi Alfred Abel. Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 10. do 17. oktobra letos 159 volov, 1 bik, 45 krav, 248 prašičev, 52 telet, 30 koštrunov, 3 kozliče. Zaklane živine se je vpeljalo 53 prašičev, 2 kravi, 20 telet, 3 koštruni in 1162 kg mesa. Mlada tatica. Nekemu beguncu v Gor. Šiški je bilo ukradenih 30 K, ena menica in več legitimacij. Prišlo se je kmalu na sled, kdo je ukradel. Ukradla je neka 131etna deklica. Nekaj časa je tajila, potem pa priznala tatvino. Denarnico je bila zakopala na njivi. V njej ni bilo nič več denarja, našli pa so denar zakopan za neko hišo. Mlado dekle ima na vesti že več tatvin. Padla ie pri nabiranju suhega lesa na Gradu na neki strmini neka 31 let stara ženska, in sicer je priletela na dvorišče neke hiše na Starem trgu. Reva je tako poškodovana, da so jo morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Za drva je letos hudo! Bicikeli je ukradel neznan tat iz veže neke gostilne v Konjušm ulici. Bicikelj, ki nosi napis »Greifenberg«. je vreden 150 kron. Žrebanje razredne loterije (5. razred, 15. dan). 5000 K dobi 73.760. Po 2000 K dobe: 6006, 11.944, 19.684, 25.240, 26.389, 45.832, 53.343, 64.373, 65.410, 66.187, 68.342, 75.692, 79.637, 81.276, 81.558, 94.028, 94.086. Po 1000 kron dobe: 3649, 3696, 6387, 6771, 7106, 9804, 14.667, 15.502, 16.538, 17.527, 18.170, 20.561, 24.728, 26.959, 33A21, 33.976, 35.840, 37.672, 54.128, 54.312, 56.297, 61.468, 67.161, 70.22S, 71.149, 73.271, 77.393, 78.681, 80.308, 89.536, 92.876, 92.970, 93.069, 94.241. 104.699 Z Rožne stvari. * Ogrski državni zbor se sestane dne 27. novembra k rednemu zimskemu zasedanju. * Ogrski ministrski svet. Včeraj popoldne ob 4. se je vršil v palači ministrskega predsedstva pod vodstvom ministrskega predsednika Tisze ministrski svet, katerega so se udeležili vsi v Budimpešti navzoči člani vlade. * Osvoboditev avstrijskih vojnih vjetnikov. Pri svojem prodiranju v Makedoniji, so bolgarske čete v mnogih krajih osvobodile internirane avstrijske vojne vjetnike, katerih niso mogli Srbi pravočasno spraviti naprej. Osvobojeni Avstrijci so že na potu v Sofijo. * Zaplenjeni zvonovi. Uradni list dunajske nadškofije naznanja, da zvonovi, ki so bili prostovoljno oddani, ne zadostujejo, za potrebe vojne uprave in dia se bodo pobrali vsi zvonovi, ki niso neizogibno potrebni za cerkvena opravila ali pa posebno dragoceni kot umetniški spomeniki Vojna uprava bo zvonove plačala. * Židovski oderuhi so si napravili v Moravski Ostravi velikansko skladišče mila, slanine in masti. Hoteli so to blago zadržati in je prodajati, čim bi cene še bolj narasle. Oblasti pa so to zločinsko početje izsledile in celo skladišče, v vrednosti več kakor 1 milijon kron, zaplenile. Proti oderuhom je uvedena seveda kazenska preiskava. Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem sluluju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega Književnost. — »Slovenski Trgovski Vest- nik« ima v svoii oktoberski številki sledečo vsebino: —r.: t Ferdinand Souvan, D. R. Mam: Nove pristojbine, dr. Vik. Sušnik: Novi avstrijski konkurzni red, H. Se var: Iz blagovnega znanstva, dr. F. M o -horič: O draženju neobhodnih potrebščin. — Raznoterosti: Poštna hranilnica leta 1914. — Dopisnica. — Brzojavni promet v okolišu južno-zahodne fronte. — Znameniti jubilej. — Nagodba z Ogrsko. — Tretje vojno posojilo. — Ujedalec naše lesne industrije. — »Camioia«. Teh izvestij Muzejskega društva za Kranjsko VI. letnika 3. zvezek ima sledečo vsebino: Viktor Steska: O Lambergih. Michelangelo Baron Zois, Neue Fun-de von Romermiinzen in Krain. Dr. Janko Ponebšek: Naše ujede. Profesor Alphons Paulin: Ober einige fur Krain neue oder seltene Pflanzen nnd die Formationen ihrer Standor-te. Slovstvo. Murko prof. dr. Mat-thias, Bericht ijber eine Reise zum Studium der Volksepik in Bosnien nnd HerzegowIna im Jahre 1913. Sitzungsbericht der Kais. Akademie der Wissenschaften in Wien. [Dr. J. D.]. — Regen, J., Ober die Anlockung des Weibchens von Grvllus campe-stris durch telephonisch iibertragene Stridulationslaute des Mannchens; Haben die Antennen fur die alternie-rer*đe Stridulation von Thamnotrigon apterus Fab. c? eine Bedeutung?: Untersuchungen Ober die Stridulation von Grvllus campestris L. unter Anwendung der photographischen Registriermethode: Untersuchungen uber die Strrdulation und das Gehor von Thamnotrigon uterus Fab. i (Boris Zamiki. Dr. Gv. Sajovic, Pri-rodopisni sestavki v letnih Izvestiih naših srednjih šol. Zapiski. Mantu-ani, Pozabljen rojak. — V. Steska, Sv. Mieronim in najstarejše drevo na Kranjskem. Društveni vestnik. Odlikovani udie. — Imenovanje. — F. S., Predavanje dr. B. Zamika »O bojih v živalstvu«. — Častni diplomi. — Novi udje. —- Umrli udje. Gospodarstvo. — Z druženimi močmi. Še nikdar ni bilo tako važno izkoristiti vse moči v interesu skupnosti, nego sedaj ob času svetovne vojne. Ob času pomanjkanja krmil in maščob, bi bilo greh, ako bi zametavali sad, ki se da rabiti za krmilo ali za izdelovanje masti. Zato je centrala za krmila (poslovalnica c. kr. poljedelskega ministrstva uvedla dalekosežno akcijo za zbiranje vseh oljnatih sadov in vabi vse kroge prebivalstva na sodelovanje. To akcijo je zato treba označiti za velikopotezno, ker je centrala za krmila brez ozira na tržno ceno teh sadežev nastavilo čezmerno visoko ceno, da bi posebno spodbodla veselje do nabiranja. Dolžnost staršev in učiteljev je, da otroke in brezposelne ljudi navajajo na to, da morajo tudi pomagati s svojimi slabimi močmi, da omogočijo olajšanje preskrbljevanja s krmili in maščobami. Natančnejša sporočila o cenah, ki se plačajo in o sadežih, ki se žele v inseratu v današnji številki stan 5. Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«, Meteorolosicno porotno. Vlfhu n*(j morjem 306*2 Sreda i zračal tlak 716 mm tis "o epazo- 2 • vanja o Stanje! barometra ? mm Vetrovi .«* S Nebo 27. S, pop.! 732 1 ! 9.zv. ! 734 1 7341 * 1 28- 7. zj 451 si. svzh. dež 31 j M » 2*3 si. vzh. i oblačno Srednja včerajšna temperatura 3'9°. norm. 8'3C. Padavina v 24 urah mm 5 9. Cena: >/> steklenice K1 20 Vi steklenica (zadoSča mesece) K 2 — Dobiva se povsod! t Kdor Odol dosledno rabi vsak dan po naših današnjih vednostih kar najbolje neguje zobe in usta. Najboljša ustna voda. «*,V.\v.v Ako naročite mu_ in to nemudoma storite« 1 gttti nrtrifrkm jjšm krih 1 «ftt nntap litbm B 1 pttU haanftndt htzilifci 1 dtiftii tat 3°o »Bij, srett iz Ma 1HD 1 B 4% nisi S roft a L 1184 Molbi »t-nk u fsei prtfltftiL fichitaih H-itw um S krm dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana. Tri dobro ohranjene kopolne peči ■NF" se kupijo« ~VB Ponudbe z navedbo cene na upr. »Slov. N'aroda« pod „Kopftlna peč/ Ž797" 2797 i" Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem fn znancem tužno vest, da je naša nadvse ljubljena, nepozabna soproga, oziroma dobra mamica, hčerka, sestra, teta, svakinja in sestrična, gospa Ana Jenke soproga računskega podčastnika i včeraj, dne 27. oktobra, ob 11. uri zvečer po kratki mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, v 23. letu svoje dobe, mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek, dne 29. oktobra ob 2. uri popoldne iz Hiše žalosti, Kolodvorska ulica št. 39. na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Priporočamo jo v blag spomin! V LJUBLJANI, dne 28. oktobra 1915. Žalujoči oitalL Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 1 ■ •* * t M* Koza dr. SiivC ćeva naznanja v svojem in v i ov tužno vest, da je njih iskrenoljubljena, nepozabna mati ozir. iašco, s .ara mati in teta, gospa Jerica Peršin bivša gostilničarka na Zgornjem Rožnika, po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče danes ob 6. uri zjutraj v 72. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bode v petek, 29. oktobra ob 4. uri popol. iz hiše žalosti, Kolizejska ulica .vila Roza" na pokopališče na Viču. Sv. maše za pokojnico se bodo brale v župnih cerkvah oo. frančiškanov v Ljubljani in na Viču. Predraga rajnica se priporoča v molitev in blag spomin. V LJUBLJANI, dne 28. oktobra 1915. m Vend se hvaležno odklanjajo. Posebna naznanila se ne izdajajo. obstoječe iz 4 sob, kabineta, kuhinje in z vsemi pritiklinami, it i I. novembrom 1015. odda t Slomškovi ulici 14, n. nadstr. Več se poizve v pisarni tvrdke Joh. M athlan, Dunajska cesta it. 14. 2788 (Badeofen) 2786 »E> KUPI. Ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda«. „Kino Central" u dež. gledališču. Samo danes še: Veliki spiritistična drama. Velika spiritistična drama. Duhovidec. Izborne dela donaiske kinematografične umetnosti« delujoče z naj- ralinfranelšfml sredstvi lotogralije. Igrala najboljše umetnice in umetniki prvih beroliuaUh gledaliifc Senzacija v kinematografiji! Predelava danes ob pol 8., 7.9 In ob pol 9. url zvefter. Jutri v petek specialni večer: „Kraljica noči" a Henny Pprien ▼ glavni vlogL ion on parfumerija, fotografična manufaktura itd. Ustanovljena leta 1897. Jnton Kane Ljubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. Opr. št. E 313/15-9. 2789 Dražbeni oklic. Ns predlog zahtevajoče stranke Hranilnega in posojilnega druStva v Ptuju po dr. Ivanu Fermevcu, odvetniku v Ptuju, bo dne 1. decembra Ob 9. Uri predp. pri tem sodišču, v izbi št. 2 na podstavi s sklepom z dne 9. avgusta 1915 E 313/15-8 odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knj'ga Ptuj (Pettau) vi št 347 faiša V Ptuju, Ober-BraU- gasso tU 4 in travnik paro- 271 3 na Zg. Brega, cenilna vrednost 22.525 K 20 h, najmanjši ponudek 11 262 K 60 b; zemljiška knjiga Mestni vrh (Stadtberg) vi. št. 18, btta *L 21, vlaičarlja it 20, k vinogradom, travnlM, gozdom, nllvaml ln pašo t lunari 10 ha 58 a 39 m2, cenilna vreenost 22.051 K 94 h, najmanjši po« nudek 14.701 K 30 h; zemljiška knjiga Janžki vrh (Johannesberg) vi. št. 1, blša it. 4, viničarija it 5 ln gospodarako poslopje, travniki, gozd, njiva In paša v Izmeri 4 ha 69 a 47 m2, cenilna vrednost 6292 K 29 h, najmanjši ponudek 4194 K 86 h; zemljiška knjiga Dojena vi. št 30 vinlčarska hiša it 24 ln klet, travniki In paša, gozd v izmeri 93 a 73 m2, cenilna vrednost 884 K 61 h, najmanjši ponudek 589 K 74 h; zemljiška knjiga Dolena vi. &t 31 nflve, paša, gozd, travniki ln vinograd v Izmeri 11 h 87 a 33 m2, cenilna vrednost 8059 K 27 h, najmanjši ponudek 5372 K 85 h. K nepremičnini zemljiška knjiga Mestni vrh vi št. 18 spadajo sledeče pritikline: preša, sodi, vlolčarsbo la gospodarsko orodje v vrednosti 2222 K, k nepremičnini zemljiška knjiga Janžki vrh vi. št. 1 preša, sodi In orodja v cenilni vrednosti 902 K. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje. C kr. okrajna sodnija Ptuj odd. IV., dne 20. oktobra 1915. IROI>IN"Roche Se dobi » vseh lekarnah Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha, influenci. Sirolin t 3l Vad uši j ivi .katerim Sirolin tna/no olehče naduho. 4. S krof uzni otroci, pri kaferih učinkuje Sirolin z. ugodnim vspehom na splošni pocufek. Kdo naj t Vsak. ki rrpi na frajnem kašlju lažje je obvarovati se bolezni.nego jo rdravifi. ,2. Osebe s kroničnim ka/arom bronkijev, ki s Sirolinom ozdrave. i* ■ Sohichtovo perilo - vojno perilo NajcenejSi in najboljši način praafa: Namoči perilo nekoliko m ali čes noč s pralnim praškom „teasfca hvalaMa Peri tedaj dalj kakor običajno- Samo malo mil« — najboljše Schichtovo milo znamka »Jelen« — je Še potrebno, da se najlepše perilo dobi Prihrani delo, čaa, denar In milo. 2063 OglMJ je najboljše sredstvo za čiščenje rok t kuhinji in v hiši. Dobiva se povsodil 4p 1951 1324849 243. Stev. .SLOVENSKI NAROD- dne 28. oktobra 1915 Satrn 5. Telefon štev. 16« Telefon fttev. IS. Leta 1878. ustanovljena delniška družba m Stavbno podjetništvo j pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina delaj opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — ===== Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. ===== Stranka brez otrok fsče 2793 stanovanje dve sobi in kuhinjo za november ali december. Ponudbe pod „nOVOmber/ december" na uprav. »Slov. Naroda«. brivski pomočnik se pod jako ugodnimi pogoji sprejme tako] pri 2794 0. Fettich - Frankheim v Ljubljani. vojaščine prost, s celoletno sodno in nad 3 letno odvetniško prakso, išče Službe« Nastop 15. novembra. V slučaju potrebe prej. Ponudbe na uprav-ništvo »Slovensk. Naroda«. 2787 Kupilo se dva do trije vprežni konji Ponudbe pod „Konfi 2775" na upr. »Slovenskega Naroda«. 2775 Proda se po nizki eeni lep, skoro 1 meter dolg 2767 ptičar (Vorstehhund), žlahtnega plemena ^Princ p!. Trautek" prenesen „Polnter", nekoliko dresiran, l3/* leta star. Ponudbe na „Ptičar 2767" na upr. »Slovensk. Naroda«. Sprejme se takoj ceneč v večjo trgovino na Notranjskem, mešane stroke, s potrebno šolsko naobrazbo. Prednost imajo tisti, ki so obiskovali meščansko ali drugo srednjo Šolo. 3stafam se sprejme izvežbana in spretna prodajalka s 1« decembrom t. I. 2753 Kje, pove iz prijaznosti upr. »SI. Nar«- NA IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne 2652 plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje, perilo in modne predmete. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič ■ Bučar Ljubljana, Star! trg 9. Lastna hlia. Neprekosljiva v otroških oblekcah i: in krstni opravi, ss Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili. 99-------- - " •■•«.•. Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. fteservv! fondi K 71,S4S.3S2-16. — Izplačane odškodnine in kapltallfe B 145,150.178*29. Po velikosti druga vzajemni zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. --- Vaa pojasnila dajei--—- Generalno zastopstvo t Ljuljali čigar pisarne so v lastni ban- - čni hiši = v Gosposki uliti štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. J/(odm salon T, J^arborič Si» Jrfildner naši ===== Ljubljana, Jrfestm trg štev. ? = priporoča svofo veliko nalogo ftneanik klobukov, pralnih oblik peres, cvetlic i. i d. Vedno velika izbera žaui/il klobukov. ^Popravila točno in ceno. Popravila točno in ceno. lil iii lil H II i Ti ii (Landes-Industriebank A. G.) Budimpešta, V. Ferencz Joszef-ter 6 obavlja nakup in prodajo blaga v komisiji. Daje tudi posojila no u lovnih skladiščih ležeče Nago. Naslov za brzojave s „Industrljale". Telefon 131—65, 131—66. 8 ii m ■ ii i ii Išče se s posebnim vhodom. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod »poseben vhod/2766". 2766 (k 6 s e r n e) od starega sklepa, ki se konec oktobra mora, prevzeti kg po K 7 75 iz Buda-peste po povzetju. A, Šot, agentura u LJubljani. Orehe, suhe slive, suhe hruške ln krompir POT kupuje tvrdka IVAN A. HARTMANNA naslednik A. TOMAZIC, Ljubljana, t vsaki množini po solidnih najvišjih cenah. 253S lltvfl pravi kostanj suhe ćešplfe, suhe hraike, laneno la konoplieno seme, bučna zrna, prose« krompir, želod, jetice (Knopper), orehe, vosek, vinski kamen, suhe gobe, pre« divo, sveže sadje, sploh vse deželne pridelke veletrgovina ^nton JColenc, Celje« Istotako tudi prasne olfnate la petrolejske sode, vse vrste vreče, steklenice z zavo|em sa mineralno vodo. 2480 r= Najboljša in najzdravejSa -j barva1 za lose in brado je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla,' rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št« t. Kasne kite, podlage ln mrežlee vseh vrst; gledalisčne ln toaletne ===== potrebščine Itd. ' a M n »•t Vsak šolarček lahko pomaga, da sa omili pomanjkanje krmil in maščobnih snovi. Centrala za krmo c. kr. poljedelskega ministrstva na Dunaju l9 Grattnerkol 1, kupnjo oljnata aemena ln ladeie po naslednjih cenah: Bučne peike ...... ^ K Peške solnčnih rož ■ . . i m Bukvice (izluščen žir) . . & „ Peške sladkornih melon in vodenih dinj ■ « • ■ i« Kumarne peške . • . . š f f dalje vsa druga oljnata semena in zrna kakor n. pr.: Semena lipe, borovca, smreke, Jelke, koje, maoesna, dalje orehe, ki za človeka niso več užitni i. t. d. po cenah, ki odgovarjajo vsebini olja in vrednosti krme. V svrho domomhe glede eea naj se pošlje na centralo sa krmila« Dunaj !., Grattnerhof 1, vzorec srednje vrste kot vzorec brez vrednosti. Cene veljajo za 100 kg za zdravo, ne jalovo, suho blago, ki je prosto primesi, za množine nad 50 kg od železniške postaje dobavitelja, za manjše množine franko Dunaj, izvzemši vreče, katere se plača 4 K 3*50 za 100 kg netto. Pred odpošiljatvijo naj se naznani količina in kraj vloženega blaga centrali za krmila, ki dopošlje tozadevna navodila za razpošiljatev. Blago ao po dospetja takoj plate v gotovini alt pa se nakaže vejnl ookrM pod naslovom, U gn teli odpolUJatoIJ blaga. Centrala za krmila odda nakupljena oljnata semena, sadeže, zrna i. t d. pod egido c kr. trgovinskega ministrstva ustanovljeni in s sodelovanjem zastop* nikov vlade delujoči Avatrljakl eontrall olja ln masteh d. dr. Dunaj I., (Osterreichische Ol- und Fettzentrale A. G.), Stubenring 8/10, ki jih predela deloma vrmaščobne snovi in oljnate preše. 2790 n H 36 QA Priporočamo našim z gospodinjam s j KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske 2 i tovarne y Ljubljani Sprejme se 8 konverzacijo, kakor tudi eventuelne instrukcije. Kje, pove uprav. »Slovensk, Naroda«. 2754 prodajalka se išče za trgovino mešanega blaga. Nastop službe 15. nov. Iv. Golftk, Šmarje pri Jelšah JV(odm scuon Stuchly - M^sch/ce Ljubljana Osebno izbrane novosti 3 Dunaja. Pripor oia: največjo izbero klobukov ŽldOVSkCt UllCa Št. 3 Dvorski trg t, 3a dame in device kakor tudi bogato zalogo talnih klobukov. Zunanja naročita na izbiro 3 obratno pošto. Solidno blago* &ooraviia točno in vestno. tPrhnano nbke cene. 5abcgobe (pnteirapeB ss sel las es > lepo zdravo, prima blago kupufe po najvišjih cenah vsako množino Franc Mstheis, Eggenberg pri Gradcu. Bergstrasse 32. 2711 spreten manufakturist kakor tudi špecerije zmožen nu¥" se sprejme "®3 pod ugodnimi pogoji v trgovini mešanega blaga in deželnih pridelkov Ant. Verbiča nasl- JOSIP SAVILI, St, Jur ob Inž. železnici. priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št 9 svojo bogato zalogo za gospode in dečke ter mične novosti 309 Ceniki zastonj in franko ISANATORIUM • EMONA i ZA-NOTRANJE • IN-KIRURG 5C NE -BOLEZNI. •PORODNIŠNICA f LJUBLiJANA • KOMENSKEGA ULICA- 4 sef-zdr^nk praMARij^D^FR. DERGANG Dva gospod Prodaja Okoli 200 hektov zajamčeno naravnega vina iz letnikov 1912. in 1913. predaja Miho uttnt dobara v Zapira, flia ulica 111 HT se sprejmeta na hrano in stanovanje. Kolezijska ulica št- 36. Občinski tajnik slovenščine in nemščine zmožen, vojaščine prost, teli primerna slnibe. Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«. 2757 <§ Momp. <ŠPeter 3io%ina tovarna čevjev '^^^^ a f&r%iča, Sorenjsho prodaja lastne izdelke na debelo m drobno o Sjubljanu $reg> nasproti so. Sakoffa mostu. VoJClŠlci CSvtJi %a moštvo *n častnike se dobe v vsaki množini. Naznanitev preselitve Usolam si slavnemu občinstva vljudno naznaniti, da sem preselil svojo zalogo špecerlje, kolo-nljalnega blaga, rudninskih vod, bencina, petroleja ln soli v lastno hišo na Kongresnem trgu 14 (preje TIU). Prodajalnlškl prostori se nahajajo na dvorišču nasproti vhodu. Priporočam se cenjenim odjemalcem tudi tu za najštevilnejši obisk z zagotovilom najpazljivejše postrežbe. Z odličnim spoštovanjem JULIUS ELBERT. 2763 Modni £jubtjana, Židovska ulica št. 8 n 2 i. rt skladišče nasproti štev. 7 priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izhero najoknsneje nakitenih klobukov, vedno j, novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita. Popravila po želji. Žalni klobuki vedno v zalogi Zunanja naročila obratom po^^^^^j^^j ii 3322 8