PRIMORSKA DELAVSKA EHDTNDST GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJ E IN TRST Leto 2., štev. 5- Cena 4 lire TRST, četrtek 17. januarja 1946 Dajte nam ljudsko oblast, ki ste nam jo zagotovili ko smo se skupaj borili, pa bomo rešili vsa življenska vprašanja! Uredništvo in uprava: Via Monfort 3 lel. 29-206. — Rokopisi se m- vračaj.-.. Pokrajinska zveza Enotnih sindikatov Glavna skupščina in tvorijo trzaSko politifno okrožje, so naravnost vezani na Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov, da bi tako ne ustvarjali Se en forum za tržaško okrožje. Vsi imenovani forumi pa odgovarjajo za svoje delo Pokrajinskemu odboru Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev za Primorje in Trst. Temeljna področja našega sindikalnega gibanja v Pokrajini so sestavljena iz sledečih glavnih sektorjev: 1. Sindikalni pokret v industrijskih središčih, 2. sindikalni pokret na deželi. 3. sindikalni pokret med kmečkim delovnim ljudstvom. Borba proti razbijačem Središče vsega delavskega gibanja, borb in naporov delavnega razreda za uveljavljanje njegovih teženj je bil ravno Trst. Lahko tudi reCemo, da je uspelo samo v Trstu razbi-jaškemu sindikatu zavzeti določene pozicije med delovnim ljudstvom. Vse to je uspelo razbijaškemu sindikatu zaradi podpore strank CLisr-a in pa zaradi pokroviteljstva Zavezniške vojaške uprave. Danes skušajo vsaj na videz utrditi svoje pozicije v tovarnah s tem, da ustanavljajo svoje sindikalne urade, kjer so v manjšini proti ogromni vefini delavstva. Kot je to jasen primer Lloydov arsenal, kjer je samo 5 organiziranih Članov v Julijskih sindikatih. Pri tem pa moramo omeniti, da delodajalci gredo tej organizaciji v vseh ozirih na roke in v doloCenilr primerih tudi ZVE. Kljub vsemu temu imajo danes Enotni sindikati 33.000 organiziranih Članov v samem Trstu. Moramo pa omeniti, da Julijski sindikati s svojo razdiralno politiko še vedno uspejo pritegniti kakšno majhno skupinico ljudi, in to predvsem onih, ki so po rodu iz Iteiije. Proti takim še nadaljnim razbijaškim poizkusom bo morala naša sindikalna orga-nizacia najostreje nastopiti v interesu širo- Ljudska oblast in delovne množice Naš sindikalni aparat se mora še bolj izpo-jeniti. Borba za ljudsko oblast pomeni tudi vztrajno pripravljanje za prevzem take oblasti, da bi bile naše organizacije tudi potem kos velikim zgodovinskim nalogam, ki jih bodo široke ljudske množice poverile sindikalnim organizacijam. Za tak sindikalni pokret, kakršnega skušajo uveljaviti sindikalne organizacije cone B. je potrebno, da ima naše delovno ljudstvo več razredne zavesti in znanja o delovnih Pogojih in življenju v državah, kjer ima oblast !:• Tov. Marino Solieri je potem govoril o kon* troh cen s pomočjo od ljudstva izvoljenih organizacij. Obsodil je legalizira n je črne borze, in poudaril še enkrat razbijaško akcijo Julijskih sindikatov, ki škodujejo delavskim interesom in s tem koristijo reakciji. Italijansko-slovenske množice v pohodu na trg Unita Po govorih so se delavci razvrstili v Povorko z zastavo na Čelu in se podali na trg Unita med prepevanjem delavskih pesmi in vzklikanjem bratstvu in enotnosti slovanskega in italijanskega delavstva. Ko se je vsa mogočna reka ljudi zlila na trg Unitd, pred obdinsko palačo, se je podala k polkovniku Smutsu delegacija desetih Slanov sindikalnega gibanja in trije zastopniki tržaSkega tiska. Polkovnik Smuts je sprejel delegacijo ob 11.50 uri. Delegati so mu takoj podali spomenico in pojasnili svoje zahteve, nakar se je razvila živahna diskusija, ki je trajala do 13.30. Polkovnik Smuts je izrazil svoje zadovoljstvo,, da so navzoči tudi zastopniki tiska, da se tako pri ljudstvu ne bo u-stvarilo napačno tolmačenje o pogovorih. Razgovori delegacije s polk. Smutsom V začetku razgovorov je polkovnik Smuts dejal: «Ustan’ovili smo organe za kontrolo cen, ki so že zaceli delovati. Ti bodo cene lahko le stabilizirali, ne pa znižali, kajti znižanje je odvisno predvsem od količine blaga na tržiSču. Ko bo to reženo, bo reSeno tudi vprašanje cen. Ce bi pa hoteli podvzeti to akcijo Ze sedaj, ne bi mogli trgovci prodajati blagu po cenah, ki bi jim ustrezale. Zato je potrebno predvsem kontrolirati cene ali pa zvišati dobave. V ta namen je bil ustanovljen tudi center za dobave.» Polkovnik Smuts ie Potem omenil, da je naletel na velike težave zaradi skromnih finančnih sredstev. Vendar upa v končni uspeh. Takoj po začetnih pogovorih je tov. Radich izrazil željo, da bi rad pojasnil ljudstvu na trgu, da se pogovori nadaljujejo. Zato so se zastopniki z gospodom polkovnikom Smutsom podali na balkon, od koder je tov. Radich v nekaj besedah pojasnil delavcem, da se pogovori nadaljujejo ter jih je pozval, naj se mirno in disciplirano razidejo. Kot vedno, so tudi tokrat pokazali delavci svoje visoko disciplino. Pri nadaljnjih pogovorih je gospod polkovnik Smuts dejal, da so težave tudi v vprašanju blaga, ki ga potrebuje delavstvo. «Te težave so enake povsod v Evropi in niso take samo v Trstu. Tudi v ta namen je bila ustanovljena p.—'bna komisija. , Strokovnjaki so mnenja. da se tega vprašanja ne da rešiti s takim obtokom blaga kot je sedanji, marveč da bo treba dobaviti več surovin. Ce morejo postaviti sindikati kakršne koli konkretne, predloge, jih bo ZVU zelo rada upoštevala, ZVU ne odklanja svoje pomoči. Vedeli pa morate, da ni položaj tukaj nie slašbi, kot v Angliji in ostalih krajih Evrope. Delegatkinja iz tovarne strojev je izrazila polkovniku Smutsu dvom, da živi angleško ljudstvu v takem položaju, kot tržaško. Anglija ima vendar na razpolago surovine in ljudstvo še zdaleč ni tako izčrpano, kot tržaško v dolgi dobi fašističnega izžemanja. V pogledu zaposlitve brezposelnih delavcev je polkovnik Smuts pripomnil, da je odvisna od možnosti zaposlitve industrije z naročili tako domačimi kakor iz inozemstva, T0 velja predvsem za ladjedelnice. Težave pa so velike ravno zaradi valute, oziroma zaradi tečaja lire napram inozemskim valutam, predvsem funtu šterlingu in dolarju. Ravno zaradi tega so angleška in ameriška naročila usmerjena drugam, ne pa v Trst. Kljub temu gospod polkovnik Smuts upa, da se bo stanje izboljšalo. Da bi pa vsaj trenutno olajšala neznosno stanje delavstva, je ZVU skušala zaposliti več delavcev pri javnih delih. Finančne težave pa ovirajo tudi tu normalne dobave. Kar se tiče odškodnine za brezposelnost, je l gospod Smuts izjavil, da ZVU ne more zagotoviti njeno nadaljnje izplačevanje; vendar Pa bo skušala rešiti tudi to z ukrepi, ki jih trenutno proučuje. Brezposelnost bo prenehala takrat, ko bodo nastali tudi drugi pogoji za splošno ureditev v svetu. Zato pa morajo delavci imeli razumevanje in potrpljenje. Vendar le gospod polkovnik Smuts dejal, da o tem vprašanju ne more podrobno govoriti, ker ni dovolj poučen. Bo pa to pojasnil drugič. ZVU razume delavski položaj ter ga bo v mejah možnosti skušala izboljšati. Na vse to je tov. Radich pripomnil, da bodo delavski voditelji na vsak način podpirali akcije ZVU, vendar pa zahtevajo to, kar je nujno potrebno za njihovo življenje. Poudaril je, da se položaja delavstva te cone ne sme Primerjati s položajem delavstva v Italiji. To naCelo velja Ze od prej, ker so tržaški delavci uživali vedno boljše pogoje, ker so bili tudi boljši specialisti in je njihovo delo kvalitativno boljše. Zastopnik pomorščakov je dodal, da so Pripombe gospoda polkovnika o težkem položaju v svetu točne. Toda poudarjati je treba, da se tržaški delavci niso borili proti fašizmu le pet let. temveč 26 in da so bili tudi mnogo bolj prizadeti, kot vsi ostali. Prav zaradi tega razloga so imeli angleški, ameriški, francoski in ostali delavci gotove prihranke, ki jih tržaški delavci niso nikoli imeli. Položaj naših delavcev je torej danes občutno težji, ker so popolnoma ičrpani od 26 letnega fašističnega, izžemanja. Dajte nam ljudsko vlado... Eden izmed elanov delegacije je pripomnil, da govori gospod polkovnik o splošnem položaju v svetu. V Trstu lahko konkretno vidimo, kako so trgovine polne blaga. SEPRAL pa ne daje skoro ničesar. Zato bi bite. P®1* trebna neke vrste vlada, pod nadzorstvo«® ZVU, ki bi bila sposobna rešiti uspešno m vprašanje. Gospod polkovnik je pojasnil, da je ZVW ustanovila komisijo, v kateri je tudi zastoos nik sindikatov. To va riž Radich je bil mnenja, da bi m or »te ta komisija imeti tudi nabavno in prodajno funkcijo. Polkovnik Smuts se je zanimal, če gr* W za neko ljudsko ustanovo. Odgovorili so mo, da je to zelja ljudstva. Nadaljnji pogovor je tekel o vprašanju bete« poselnih delavcev. Zastopnik gradbene stroke je omenil, da j* brezposelnost tukaj ravno tako velika zal®, ker jemljejo nekatere tvrdke delavce iz Benečije, ki jih smatrajo za specialiste. Potrebno pa bi bilo zaposliti najprej domače delavce, potem šele tuje. Delavni Trsta bi blij sicer srečni, če bi laho zaposlili tudi tuje delavce, vendar pa je povsem naravno, da je poskrbljeno najprej zanje same. Vse to Pa se dogaja zato. ker so pri uradu za delo zaposleni kot uradniki bivši fašistični elementi, ki z lahkoto to dovoljujejo. Zato je potrebna kontrola njihovega delovanja po sindikatih. Potem so razpravljali še o raznih tekočih vprašanjih. Gospod polkovnik je obljubil, da se bo o vsem zanimal na višjih mestih. Na koncu je tov. Radich izrazil upanje, da bodo vsa vprašanja uzeta v resno razmotrivanje »n da bodo na ponovnih razpravah povoljno rešeni vsi problemi, ki težijo dane« tržaško delavstvo. '••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••' Protestiramo zaradi ukinitve sindikalnih radijskih predavanj Tržaška radiooddajna postaja je pred kratkim uvedla v svoj program tudi slovenska sindikalna predavanja, ki bi se morala vršiti po enkrat na teden. Naš namen je bil prispevati s sindikalnimi predavanji k pravilnemu razumevanju sindikalizma v najširših delovnih slojih. Delovno, ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta je sprejelo ta predavanja z navdušenjem. Njihovo veselje pa ni bilo dolgotrajno. Tretje predavanje bi se moralo vršiti 13. t. m., toda že pred tem datumom je an-glo-ameriška vojaška uprava prepovedala sindikalna predavanja. Delovno ljudstvo se je 13. trn. zaman zbralo okoli radioaparata. Ljudstvo je bilo z zadnjo ukinitvijo ponovno živo prizadeto Za časa borbe proti naci-fašizmu je bilo prepričano, da se bori za svoje koristi, če se bori ob strani zaveznikov. Zato mu je nerazumljivo, zakaj anglo-ameriška vojaška uprava ne kaže za njegove potrebe nobenega razumevanja. Naš urednik se je podal k angleškemu o-ficirju, vodji A. I. S.-a, da bi se poučil o razlogih ukinitve radijskih predavanj. Urednika pa niso sprejeli in se je moral zadovoljiti s pojasnilom uradnice, ki mu je izjavila, da je prepoved prišla »od zgoraj.« Čudno se nam zdi. da je omenjena prepoved prišla ravno v trenutku, ko sindikalnemu delovanju postavljajo povsod ovire. ^Dodati pa moramo, da bomo zaradi našega pravilnega razumevanja odgovornosti do najširših slojev vedno zastopali interesno linijo delovnega ljudstva napolju sindikalizma, Od te linije ne more in ne sme nihče odstopiti,če iskreno želi doseči blagostanje in procvitanje človeške družbe. Zato smo se tudi borili. Sedanja prepoved pomeni kršitev demokratičnih načel. Delovno ljudstvo se je bo- rilo, da doseže popolno svobodo in možnost vzpostavitve ljudske oblasti, ki edina zamo-re braniti koristi najširših slojev-koristi družbe. Seveda se morajo ljudskim težnjam in njihovim interesom zagotoviti vse možnosti izgradnje novega sveta, vse. res prave demokratične svoboščine. Le tako odpravimo neprisrčne in napete odnošaje med vsemi onimi, ki so se borili za ljudsko demokraci-jo-za boljšo bodočnost, za resnico ter za iskreno sodelovanje vseh svobodoljubnih sil sveta. JugaMjo preganja špekulante Beograjska »Borba« priobčuje članek o ustanovitvi posebnih svetov za sojenje kazenskih zadev no zakonu o preprečevanju špeku-lo cije. Ta odločni korak, piše »Borba«, v borbi proti špekulaciji in sabotaži, dokazuje, da se je naša ljudska oblast trdno odločila, pri. četi z neusmiljeno borbo proti vsem. ki so se navadili živeti na račun drugih in delati s pomočjo korupcije, poneverb in zlorabe svojih uradnih položajev. Naša država je država delovnega ljudstva. V njej pripada oblast delovnemu ljudstvu. ki ne bo dovolilo, da bi se v naš ljudski organizem vtihotapili ljudje, ki ga žele izpodkopati. Delavci, kmetje in poštena inteligenca, ki so na svojih ramah nosili breme hudih 4 let osvobodilne borbe in ki so izšli kot zma. govalci nad sovražniki in ad onimi, ki so blodili v zmoti ne bodo dovolili raznim špekulantom, saboterjem in zločincem, da bi ovirali delo in razdirali to. kar so oni zgradili s svojim vztrajnim in težkim delom. Konferenca Pokrajinskega sindikalnega aktiva Dne 5. t. m. se je vršila v Trstu v prostorni Pokrajinski ga oubora Enotnih sindikatov konferenca Pokrajinskega sindikalnega aktiva. Na seji so razpravljali o najvažnejših sindikalnih vprašanjih. Delegati vseh okrajev pasa A pa so podali svoje re-ferate. Sejo je vodil tajnik Pokrajinskega odbora tov. Ivan Bukovec-Vojmir. Goriški delegat je v svojem izvajanju poudaril, da so Enotni sindikati v Gorici dosegli sporazum z Združenjem delodajalcev, da se delavcem prizna 100 lir draginjske doklade. Toda kljub temu sporazumu je ZVO na svojo lastno pobudo zmanjšala draginj-sko doklado na !K> lir za Gorico, a na 80 lir za goriško okrožje. Zato je povdari! potrebo po enotnem nastopanju ter zahteval naj bi sklenjenr sporazumi veljali za vso pokrajino s Puljem vred. Zastopnik tiskarjev je v . svojem poročilu poudaril, da je njihovo članstvo popolnoma solidarno z delom Enotnih sindikatov. Od Gl) tiskarniških delavcev v Gorici je 57 včlanjenih v Enotne sindikate, 3 pa sploh niso nikjer včlanjeni. V poslednji stavki so dosegli viden uspeh pri zvišanju plače od 10 na 1.1 lir na uro, kar ostalim strokam še ni uspelo. Posebno je nanje ugodno vplivala solidarnost tržaokih tiskarniških delavcev oh priliki stavke, ko so ti v prvem času zbrali zanje 22.000 lir, naknadno pa še 14.000 lir. Poudaril je obenem tudi tovariško pomoč, ki so jo ob priliki stavke gori škili tiskarskih delavcev dali tudi občinski uslužbenci. Tov. Batti je podal kratko poročilo o go-riSki stavki in poudaril solidarnost briških kmetov s stavkujočimi industrijskimi delavci. Brici so delavcem pomagali s hrano in denarjem ter jili tudi moralno podprli. Delegat i/. Krmina je podal kratko zgodovino organizacije sindikatov v tem kraju. V glavnem se na tem področju nahajajo poljedelski delavci, le malo jih je zaposlenih v tekstilni ali opekarski industriji. Kolikor ja delovnega ljudstva organiziranega v delavskih organizacijah, so vsi vpisani v Enotne sindikate, .julijski sindikati nimajo svojih pristašev v tem kraju. 16 sindikalnih podružnic deluje zelo dobro. V pogledu kmečkih sindikatov se opaža velika želja delavstva za aktivnejše delovanje na njihovem sektorju, posebno zato, ker je vprašanje kolonov posebno nujno, četudi se je v nekaterih primerih že doseglo nekaj pozitivnili rezultatov. Pričeli so tudi delo za sklenitev kolektivnih pogodb med delavci in veleposestniki. Problem kmetov na najzapadnejšem delu naše pokrajine, kjer vlada srednjeveški sistem fevdalizma, je zelo nujen. Zato ga je treba čimprej rešiti. Tovariš iz Brd je v svojem poročilu poudaril, da je bil organizatorski uspeh povo-ijen. V teh krajih ni industrijskih podjetij, temveč le večinoma maU kmetje in nekaj bogatih gospodarjev s koloni. Lani so uspe-li pri vseh zemljiških lastnikih doseči 25% dajatve namesto prejšnjih 50%. Kasneje so sicer lastniki zahtevali, naj bi se to stanje zvišalo v njihovo korist, toda ni jim uspelo. Tako so zdaj 60 organziranih gospodarjev prisilili, da spoštujejo iste pogoje kot za ča- sa osvobodilne borbe. Kolonov je v teh krajih okoli 500. Srednji lastniki zahtevajo blažji postopek in večj odstotek v njihovo korist. Med te spadajo tudi cerkvena posestva, ki zahtevajo, naj kmetje, ki so vzeli v zakup njihova zemljišča, plačajo 10 krat večjo najemnino kot prej. Pri vplačevanju v naturi pa zahtevajo zase 40%, kmetje pa niso pripravljeni dati več kot 30%. Kmetje zahtevajo iste pogoje, na katere so bili gospodarji pristali za časa osvobodilne borbe, ko je oblast izvajala osvobodilna fronta. Tovariš iz komenskega okraja je poročal, da imajo sedaj včlanjenih 982 kmetov in 1422 delavcev raznih strok. Vprašanje sporazuma z grofom v Rihenberku je rešeno tako, da mu dajejo 25% pridelka za zemljišča, ki. se nahajajo v ravnini. Osvobodilni odbor je tudi pravičneje razdelil zemljo med kmete, tako. da jo imajo vsi toliko, kolikor imajo sorazmerno delovnih sil na razpolago. Del grofovega posestva, ki se nahaja v Lukovcu na Krasu, pa ni vključen v to pogodbo, ker je zemlja manj. rodovitna ter dajejo zato kmetje zanjo kvečjemu 15—20%. Delegatka iz Kanala je pojasnila, da je v tem kraju največ malih kmetov, da imajo v kraju 9 sindikalnih podružnic ter da marljivo delajo na organizaciji. Člani so pripravljeni boriti se aktivno za vse demokratične pravice, kar so dokazali ob priliki protestnih not in zborovanj ob ukinitvi »Primorskega dnevnika«. V samem Kanalu je sindikalno gibanje popolno, ker se tam nahaja tovarna cementa. Vsi delavci so včlanjeni v sindikatih. Tudi uprava tivarne !ne ovira njihovega delovanja. Za družine padlih borcev so tovarniškki delavci zbrali znatno vsoto v iznosu 36.000 lir. Nato so razpravljali o možnostih zaposlitve nezaposlenih, članov ter o vprašanju vajencev. V Mirnu se normalno razvija organiziranje delavcev v sindikate ter jili imajo včlanjenih že okoli 2.000. Tov. iz Nabrežine jc podal poročilo o splošnem stanju ter izjavil, da je v tern kraju veliko nezaposlenih delavcev, ki so prej de-tali v Tržiču, in Trstu, ali pa v domačih kamnolomih, zaradi obsodbe vrednega postopka zakupca, cav. Gorjatta, pa zadruga, ki je bila ustanovljena, ne more delovati. Zastopnik iz Sežane je poudaril, da se L( nahaja.j večinoma polproletarei, ki imajo male kmetije, v prostem času pa se bavijo s kakšno obrtjo ali pa delajo na cesti oziroma na železnici. Imajo včlanjenih okoli 500 delavcev, na Repentabru pa nad 100. Zaradi ovir od strani ZVU je delovanje še težje, kar se tudi občuti pri delovanju za druge. Delegat iz Opčin je dejal, da imajo včlanjenih okoli 550 delavcev in okoli 400 pol-proletarcev, ki tudi večinoma delajo v mestu. Pravega kmeta, ki bi živel samo od kmetije, v tem kraju ni. Razen tega števila članov na Opčinah jih je še nekaj, ki delajo v Trstu in so tam včlanjeni. Nato je tovaril Bukovec-Vojimir podal zaključno poročilo in navodila za nadaljnje delovanje. Predstavnik slovenskega sindikalnega tiska je dodal kratko poročilo o delovanju našega tiska kakor tudi o radijskih predavanjih. Zadružništvo Poročilo zadružnega odseka pri PNOO-ju. Obrnili smo se na referenta za zadružništvo pri PNOO-u in ga zaprosili, da nam poda v kratkem nekaj podatkov o delu tega odseka v preteklem letu, V svoji izjavi je poudaril, da je naše ljudstvo zaradi fašističnega režima in nasilja izšlo iz te strašne vojne gospodarko zelo oslabljeno in obubožano. Jasno je, da se iz tega položaja lahko opomore edinole, če združi vse svoje preostale gospodarske sile v lastno korist in za napredek skupnosti v okvirju tozadevnih zadrug. Odsek je imel načrt ustanoviti po potrebi nove zadruge, predvsem obnovitvene in kreditne. v kolikor ne bi prišla tu v poštev obnovitev starih podobnih zavodov, ki jih je fašizem ukinil ali prevzel v svoje roke. Kar se tiče programa, se ta izvaja precej povoljno kljub močni oviri, ki jo predstavlja italijanski zakon o zadrugah, po katerem se morajo ravnati tudi naše zdruge. Od junija meseca 1945. do sedaj so bile ustanovljene sledeče zadruge: A) TRŽAŠKO OKROŽJE: 1) Nabavljalna zadruga nameščencev (PNOO) 2) Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu 3) Nabavna in prodajna zadruga v Tomaju 4) Kamnoseška zadruga v Nabrežini 5) Gradbena zadruga v Sežani 6) Konzumna zadruga nameščencev B) GORIŠKO OKROŽJE: 1) Okrajna nabav;.a in prodajna zadruga v Komnu 2) Okrajna nabavna in prodajna zadruga v "Kanahi 3) Okrajna nabavna in prodajna zadruga v Sežani 4) Okrajna nabavna in prodajna zadruga v Kojskem 5) Nabavna in prodajna zadruga za o-kraj Miren C) 'ZA OBE OKROŽJI SKUPAJ: v 1) Zadruga vojnih oškodovancev s s^d«*-zem v Trstu. ' ' Poslovanje vseh teh zadrug je kljub temu, da imajo na splošno zelo veliko število članov, gospodarsko še zelo omejene tako bodisi zaradi pomanjkanja kapitala, bodisi zaradi nezadostnega razumevanja za njihovo važnost za povojno gospodarsko obnovo, predvsem pa zaradi nerazumevanja s strani sedajnih oblasti. Zadužna prosveta Oddelek za Zadružno prosveto je 12. t. m. sklical sestanek, katerega so se udeležili predstavniki raznih organizacij. Namen sestanka je bilo vprašanje organiziranja zadružne prosvete, katare naloga je vzgojno-poučnega značaja, oziroma preusmeritev iz dividualistično-kapitalistične miselnosti v zadružno Na sestanku so razpravljali o pomenu in namenu zadružno-prosvctnega delovanja. Prečitali so tudi načrt o delovanju kadra. Delegati so ugotovili, da je treba vzgojiti primeren kader zadružnih akivistov. V ta namen je treba ustanoviti v vsakem okraju 14 dneveni zadružni tečaj. V teh tečajih naj obiskovalci utrdijo svoje znanje v pogledu zadružništva, ki se sklada z našimi prilikami. V a namen je tudi potrebno prirejati čimveč sestankov. Kmečko zadružništvo V zadnjih dnevih so se vršile konference kmetovalcev in članov Kmetijske nabavljal-ne zadruge v vseh krajih, kjer se te zadruge nahajajo. Zadružniki iz sežanskega, na-brežinskega in miljsko-dolinskega okraja so izglasovali na svojih sestankih ter predložili ZVU resolucijo sledeče vsebine: Kmetovalci. Italijani in Slovenci, protestirajo proti temu, da se pri reorganizaciji Pokrajinskega kmetijskega zduženja (Consor-zio Agrario provinciale) še ni vzelo v obzir želje ogromne večine naših kmetovalcev. Protestirajo tudi proti temu, da bi samo stari člani odločali o bodoči usodi omenje- Namesto ukinjenih radijskih predavan] Sindikati in zadruge Ce hoCcmo govoriti o odnosu med strokovnimi organizacijami in zadrugami, moramo predvsem ugotoviti, da sta ti dve enoti organizacijsko popolnoma neodvisni. O delovanju svojih odborov odgovarjata obe organizaciji v svojem delokrogu naravnost svojemu Članstvu. V kolikor pa to delovanje spada v o-kvir ne le članstva, marveč tudi med splošne ljudske in državne kompeteftee, so tako sindikati kot zadruge odgovorni pred ljudsko obastjo. Jasno je, da neka določena zadružna ali sindikalna organizacija ne more delovati proti interesom ali na škodo delovnega ljudstva, organiziranega v drugih sindikalnih ali zadružnih organizacijah. Ljudska oblast skrbi zato, da se delovanje vseh takih organizacij razvija skladno s splošnimi interesi vseh elanov velike državne družine. Drugo dejstvo, ki ga moramo poudariti, je. da članstvo obeh organizacij pripada v primeru nabavno-prodajnih zadrug skoraj Popolnoma obem organizacijam hkrati. Take zadruge imajo mestni značaj in štejejo med svojimi člani delavce in nameščence, ki živijo izključno, ali v največjem delu, od svoje plače. Razen nabavno-prodajnih zadrug imamo tudi kreditne, hranilne in posojilne, stanovanjske, obnovitvene, električne, zdravstvene, prosvetne, zavarovalne in delavsko-obrtiške zadruge. Te vrste zadrug tudi spadajo skoraj Izključno v območje mestnih zadrug, oziroma vključujejo mezdne delavce, ki se združujejo zato, da se gospodarsko zaščitijo pred raznimi izkoriščevalcL Razen teh zadrug imamo tudi kmetijske proizvajalne zadruge, kakor tudi našo zadrugo vojnih oškodovancev. Te zadruge so proizvajalne in niso tako tesno vezane na problem, ki ,ga danes obravnavamo. V. teh zadrugah se namreč združujejo lastniki, ki se želijo zaščititi pred raznimi izkoriščevalci v izvajanju določenih del na svojem zemljišču, in z lastnimi sredstvi. Oni niso mezdni delavci a!i nameščenci ter kot taki ne spadajo v delokrog sindikatov. Člani takih zadrug se združujejo le zato, da se zaščitijo pred trgovskimi posredniki in oderuhi. Ti bi po nepotrebnem zvišali cene kmečkim proizvodom v mestih ter povzročili s tem tudi podražitev industrijskih proizvodov, ki jih kmetje kupujejo v mestih. To vprašanje bi se moralo obravnavati na posebnem predavanju. To pa zlasti zato, ker ni tako tesno vezano na predmet današnje razprave odnosov meh sindikati In zadrugami. Najvidnejša in najznačilnejša oblika sodelovanja sindikatov in zadrug se opaža v delavsko nameščenskih nabavno-prodajnih zadrugah. Mestni delavci ne pridelajo nobenih živil in so poponoma navezani na zadružno organizacijo. V pogledu zaščite delovnih in socialnih pravic se združujejo v sindikate. Zaradi zaščite svojih potrošnih interesov ra so združujejo . v nabavno-prodajne ■ zadruge. Popolnoma upravičeno., je, da,; naši delavci zahtevajo znižanje cen jestvin, a z druge strani zvišanje plač. Vendar Pa je jasno, da nega združenja, ker so k njegovemu uspehu prispevali kmetovalci iz vse pokrajine. Spomenica ugotavlja nadalje, da Se med člani omenjenega udruženja nahajajo še vedno tudi taki, v katere kmetovalci nimajo zaupanj, ker so se kompromitirali za časa fašizma. Kmetovalci želijo, da se reorganizacija o-menjene ustanove izvrši po demokratičnih načelih, to je v sporazumu s kmetovalci in tako, da bo ustrezalo koristim večine naših kmetovalcev. Podoben je polažaj v pogledu poslovanja UPSE-e in drugih ustanov, ki se bavijo z delitvijo krme in drugih kmetijskih potrebščin. Tudi se stvari v bistvu niso spremenile. Našega kmeta odnosno njegovih predstav nikov, niso vprašali za mišljenje v pogledu reorganizacije in poslovanja teh ustanov. želimo, da se v pogledu teh organizacij — neslavnega slovesa — sporazumno z našimi predstavniki podvzamejo vsi potrebni ukrepi. Zadružni drobiž SEJA KMETIJSKE NABAVNE IN PRODAJNE ZADRUGE V TRSTU Dne lO.t. m. se je vršila seja Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Trstu. Po poročilu o zadružnih sestankih, ki so bili v Sežani, Nabrežini in Miljah, so prišli na obravnavanje tekočih zadev. Zlasti so obravnavali razne sklepe za pospešitev delovanja zadruge. SESTANEK ZADRUŽNIKOV NA NABREŽINI Dne 9. t.m. se je všil na Nabrežini sestanek zadružnikov. Na sestanku so podali poročilo o stanju kmetijstva v tržaškem okrožju. Nato so obravnavali stanje, ki vlada v razenh kmetijskih ustanovah. Vsi prisotni so poudarili nujno potrebo, da se vse kmetijske ustanove reorganizirajo v interesu vseh kmetovalcev. V zvezi s tem so enoglasno sprejeli resolucijo, ki so jo predložili ZVU. SESTANEK ZADRUŽNIKOV V MILJAH Dne 10. t m. se je vršil sestanek krajevnih kmetijskih in zadružnih referentov v Miljah. Na sestanku je bilo zastopanih 18 vasi. Tudi na tem sestanku je bila sprejeta resolucija zaradi potrebne reorganizacije Pokrajinskega kmetijskega združenja, jo resolucijo so predložili ZVU. V I—£ fc t- ■——j Sovjetska žena in sindikati Žene Sovjetske zveze se v velikem ctsegu poslužujejo enakopravnosti, ki jo uživajo na vseh področjih gospodarskega, kulturnega in družbeno-političnega življenja dežele. 'J uresničenjem enakopravnosti ženske z moškim, s tem, da jim je zajamčila pravico do dela, do enake plače za enako delo, do počitka, socialnega zavarovanja in državnega varstva interesov matere in otroka, z oskrbo plačanega dopusta nosečim ženam, z o-bilnimi In prelepimi rodilišči in otroškimi vrtci, z vsem tem je Sovjetska zveza dvignila ženo gospodarsko, politično in kulturno. Do svoje gospodarske neodvisnosti j c prišla žena z delom. Z delom v podjetjih, v fabrikah, v uradu, v kolhozih in sovhozih. Politično in drugo izobrazbo pa je dobila sovjetska žena, predvsem delavka in uradnica, v svoji sindikalni organizaciji. V sindikatih se je žena-delavka vzgajala in prodirala v duha tistega novega, kolektivnega človeka, ki je hkrati rezultat in moč socialistične družbe. S pomočjo sindikatov uživa sovjetska žena-delavka vse tiste pravice, ki so zapisane v sovjetskih zakonih. S kolektivnim delom in z aktivno udeležbo pri socialnem in kulturnem udejstvovanju v sindikatih, se je sovjetska žena povzpela na svojo sedanjo visoko socialno in kulturno stopnjo. »Sindikati so šola komunizma« (Lenin). In res. Sindikati so vzgojili ženo za nov odnos do dela, Vzgojili tako, da razume na čelo- o večji produkciji z manjšo porabo sil in časa, to se pravi, da so jo izoblikovali v vsepovsod spoštovano udarnico in stahanov-ko. Kajti ti dve veliki gibanji za nov način dela, za medsebojno tekmovanje pri delu, za nov odnos do dela, ti dve veliki gibanji sta vodila in vodijo še vedno sindikati. Danes imamo v Sovjetski zvezi na tisoče žena, ki so v sindikatih dobile strokovno izobrazbo in ki zasluženo nosijo na prsih častna odlikovanja junakinj socialističnega dela. Ta veliki vzpon sovjetske žene pri delu je prišel do največje veljave za časa velike domovinske vojne, ko je sleherna sovjetska žena, ki je bila sposobna za delo, nadomestila svojega moža, brata ali očeta v industriji, v uradu, v prometu ali pri delu v kolhozih in sovhozih. Ker si je sovjetska žena prilastila novo tehnično' delo, je v razmeroma kratkeme času prišlo do spremembe produkcije iz mirnodobske v vojno produkcijo. Pri tem imajo veliko zaslugo sindikati in njihovi aktivisti. In te ogromne množice sindikalnih aktivistov vodijo danes v resnici vse množično delo v proizvodnji, v politični in kulturni smeri in ti aktivisti so organizirali množice v zaledju za pomoč fronti. Oni so mnogo pomagali Rdeči vojski in so tako ogromno prispevali za osvoboditev svoje domovine in vsega človeštva nacifašizma. Ves čas vojne so žene delale v produkciji, skoro povsem same so delale pri prometu in v kmetijstvu. Bile so na najodgovornejših mestih: predsednice kolhoza, ravnateljice sovhozov, traktorskih postaj, načelnice železniških postaj, strjevodje pri vlakih, ki so vozili municijo na fronto, od tam pa ranjence v zaledje. Kmetice, kolhoznice so skrbele, da je imela vse potrebno fronta in da ni nič manjkalo v zaledju. Sovjetska žena je'povsod aktivno sodelovala v tekmovanju, za katero jih je navdušila boljševiška partija s tov. Stalinom na čelu in katero sindikati tako sijajno uresničujejo s tem, da mobilizirajo ogromne množic,, svojih članov. Sovjetska žena, članica sindikatov, ima v tem tekmovanju častno mesto. x Veliko vlogo igra sovjetska žena v sindikalnem zavarovanju, v tistih odborih in komisijah, v katerih uživa ona sama kot delavka in mati. največje pravice zase in za svoje otroke. Večino teh odborov in komisij vodijo odbornice v fabrikah in podjetjih. In žene kot sindikalne organizatorke v fabrič-nih oddelkih so se odlikovale pri izvrševanju svojih dolžnostih. Sindikalni organizator, ki ima v svoji delovni brigadi 20 oseb, pozna dobro vse svoje člane in njihove potrebe. On izbere v svoji brigadi člana za kulturno delo, drugega za delo med otroki-pionirji, tretje".'' za otroške vrtce in počitniška razvedrila, izbere delegata za socialno skrbstvo in za obisk bolnih delavcev in delavk, katere je po potrebi in zdravniškem navodilu uvravičen prepeljati tudi v bolnico ali pa sanatorij. Sindikalni organizator in njegovi pomočniki so odbor brigade, ki deluje samostojno pod vodstvom odbora fabrike ali podjetja. Pri tem velikem in zelo pomembnem socialnem delu so žene na prvem mestu. Pridno ter udarniško delajo v produkciji in u-darniško izpolnjujejo svoje socialne dolžnosti, ki jim jih nalaga zaupanje delavstva« Socialna zaščita INVALIDSKO VPRAŠANJE Kmetijstvo Jlaše kmetijstvo v preteklem tetu Težko je danes govoriti na splošno o našem kmetijstvu. Po tolikem trpljenju in žrtvah, katere je naš kmet prispeval za osvoboditev', je vse ostalo pri starem. Kmet danes ne uživa potrebne zaščite in si še celo ne more pomagati, kakor bi si želel. Ljudske oblasti so postavile »kmetijske odseke«, ki imajo nalogo predstavljati interese kmetov m jih rešiti gospodarske krize, v kateri se sedaj nahajalo. Ker pa je ukinjena izvršna moč ljudskih organov, je tudi onemogočeno uspešno delovanje kmetijskih odsekov. V tem času pa so še nadalje zadržale svojo moč stare fašistične ustanove, kot. je UPSEA i. t. d. Najbolj pereča vprašanja naoega gospodarstva so: Vprašanje Živinske krme. V tržaški okolici in štirih okrajih — Nabrežina, Sežana, Milje — Dolina in Opčine — se je zmanjšalo v zadnjih štirih letih število goveje živine od 8418 na 6876 glav, oziroma za 1542 glav. Razen tega je letošnja suša tako težko prizadela naše kmete, da nimajo dovolj hrane niti za, zmanjšano število goveda, V samem sežanskem okraju primanjkuje okoli 5.800 stotov sena, v milj-skem pa 3.000 stotov. Za celo okrožje bi bilo potrebno do spomladi najmanj 20.()00 stotov sena. Kljub temu da vse oblasti priznavajo te potrebe, niso do sedaj še ničesar ukrenile. Nujna posledica te nemarnosti preostalih fašističnih ustanov je ta, da mora' kmet prodajati svojo živino, kar bo pa neizogibno zmanjšalo za 50 odstotkov že itak nizko številčno stanje naše živine. Tako stanje bo trajalo več let in bo občutno vplivaid na proizvodnjo mleka, katerega pomanjkanju je že sedaj zelo pereč problem; saj je usodno za otroke in bolnike. Vprašanje umetnih, gnojil. Zaradi pomanjkanja hlevskega gnoja je vprašanje umetnih gnojil posebno pereče. Letna potreba bi bila v tržaškkem okrožju približno 24,000 stotov superfosfata, 7.500 stotov dušičnih gnojil in 5.500 .stotov kalijeve soli. Tudi v tem pogledu ne podvzemejo postoječe ustanove nobenih Korakov, zato so naši kmetje prepuščeni sami 'sebi. Mnogo kmetov je izvršilo jesensko setev brez gnojenja. Zato smo v skrbeh za prihodnjo letino, ko je že letošnja bila tako slaba. Veliko naših kmetov že sedaj nima svojega krompirja, marveč ga mora kupovati. Znano pa je, da je krompir pri nas najvažnejša hrana. Kljub vsem težavam pa moramo priznati našim kmetom ogromno energijo, dobro voljo in prizadevanje pri izvajanju njihovih del. Posejali so 20% nad normalno površino. Ze sedaj nastaja aktualno vprašanje modre galice in žvepla, ki bosta potrebna v prvih spomladanskih dnevih v naših vinogradih. Modre galice bi bilo potrebno okoli 1.000 stolov, žvepla pa okoli 1.300 stotov. Ce bodo v tem pogledu ravnali, kot na drugih sekktorjih, bo naše vinogradništvo hudo prizadeto. Dne 8. t. m. je bila v Sežani kmečka zadružna seja, na kateri sta bila navzoča tudi okrožna referenta za zadružništvo in kmetijstvo pri P. N. O. O.-ju. Na seji so razpravljali o raznih aktualnih gospodarskih vnra šanjih. Referent za zadružništvo pri PNOO-ju je podal kratek referat in poudaril pomen za-družniškega delovanja. Posebno važno je vprašanje zadružne organizacije, utemeljene demokratičnih načelih. Kljub temu, da danes gospodarske ustanove nimajo potrebne pomoči javne uprave, ki je vsa v anglo-ameriških rokah, ljudstvo rado podpira te gospodarske, ustanove, ki so edino demokratične in za katere se je borilo. Tako, kot zahteva vzpostavitev ljudskih oblasti, zahteva tudi uveljavljenje vseh demokratičnih, gospodarskih ugtanov. Zadruge, za katere se poteguje ljudstvo, so kmečke nabavljolne zadruge in zadruga vojnih oškodovancev. Kmečke nabavke so vse cetralizirane pri Consorzio Agrario, s sedežem v Trstu, ki je bi'ša fašistična, italijanska ušianova in pri UPSEA-i, znani zadnji aferi, ko so njeni funkcionarji prodajali na črni borzi nakazila za živinsko krmo. Kmečke zadruge bi morale predvsem rosili problem nabavke pena. krompirja in. raznega semenja. Potreba tega je ravno letos zaradi suše posebno ve-lik-a. Pred nekaj" meseci, ko je še deloval Izvršni NOG v . Sežani, je ZVIT- dovolila temu kmetijskemu: odseku določeno količino krme, nato. pa je po ukinitvi Izvršnega odbora dodelila to količino preko zastopnika Consorzio Agrario tergovcem. Očitno je, da ljudstvo s takim postonkom, ki bojkotira delovanje zadrug,, ni zadovoljno. budi zadruga vojnih oškodovancev ne more delovati, ker ne najde nikjer votrebne podpore in razumevanja. S{KHt: Avgusta meseca se je vršil v Trstu ustanovni občni zbor Zveze društev za telesno vzgojo, na katerem je bilo zastopanih 36 društev iz vse pokrajine. Izvoljen je bil odbor, ki mu je bila poverjena naloga organi-žira ti ludi pri nas športno udejstvovanje na zdravi podlagi, kjer pridejo do izraza skupnost, ne pa posameznik. Takoj se je pričelo z vežbanjem prostih vaj in uspeh je bil očiten že mesec dni pozneje, ko se je prvega fizkulturnega zleta v Ljubljani udeležilo nad 800 telovadkinj in telovadcev iz našega Primorja. Meseca oktobra je zveza sodelovala pri telovadnem nastopu v Sežani ob priliki odkritja spomenika padlim borcem. Tu je nastopilo prav lepo število mladink in' mladincev. Pri nastopu smo imrii priliko vi deti tudi naše pionirčke, ki so nastopili z raznimi igrami Tudi na nogomet se ni pozabilo. Organiziran je bil turnir, na katerem se udejstvuje 18 moštev iz Trsta in bližnje okolice. V goriškem okrožju se vrši prav tako nogometni turnir, pri katerem so. deluje večje število društev. Vršilo se je tu- V območju sodobne socialne politike j‘e vprašanje zaščite in skrbstva vojnih žrtev brez dvoma eden najvažnejših problemov. V okviru te zaščite je invalidsko vprašanje vredno največje pozornosti in zahteva so. delovanje javnih in zasebnih ustanov, kakor tudi poedincev. Na ta vprašanja se je v predvojnih državah, izvzemši morda ene same, le malo ali skoraj nič storilo. Vsi zakoni in uredbe, ki so jih izdajali brezčutni in sebični predstavniki vladajočega razreda, so bili ena sama vrsta krivic. Vojne žrtve iz prve svetovne vojne, ogromne množice nesrečnežev, ki so jih ti brezvestni ljudski oderuhi pognali krvaveti na razna evropska bojišča, so morali trpeti zaradi njihovih špekulacij. Za prelito kri. za izgubljene ude, so jih po končani vojni vrgli na ulice, pro. sjačiti miloščine. Nova vojna, v katero so bili po zaslugi velekapitala znova vrženi milijoni in milijoni delavcev, kmetov in delovne inteligence, je terjala novih žrtev. Vrste invalidov iz prejšnje vojne, ki so se tekom povojnih let že močno razredčile, so se znova po. množile. Nekatere države, tako n, pr. Jugoslavija, so sicer močno opustošene, na znotraj pa prečiščene in prenovljene. Dvignile so se iz svetovnega krvavega meteža v novo življenje. čez noč so pomedle vso preostalo zalego oportunističnih elementov, znanih reakcionarnih protiljudskih režimov. Ti so se pod krinko demokracije skušali vtihotapiti v novo politično in gospodarsko živ. ijenje nove jugoslovanske države, skušali V novi po svo- so nadaljevati svoje podlo početje, Jugoslaviji pa izdaja sedaj ljudstvo’ jih organih zakone, ki ščitijo njegove potrebe in koristi. Veliko pažnjo posveča FLR Jugoslavija tistim, ki so za njeno svobodo in neodvis. nost prelivali svojo kri, žrtvovali svoje zdravje — najdražje pač, kar človek ima. Vojni invalidi iz narodno-osvobodilne vojne spadajo zaenkrat še v oskrbo narodne vojske. V nadaljnjem razvoju bodo s svo. jimi tovariši iz prve svetovne vojne vključeni v ministrstvo za socialno politiko. Prav iz istega razloga se je takoj po osvoboditvi pojavila želja združitve vseh vojnih žrtev v eno samo enotno organizacijo. V ta namen se je osnoval poseben iniciativen odbor združenja vojnih invalidov. Ta odbor je pripravil osnutek pravil nove invalidske organizacije in sklical prvi Kongres vojnih invalidov Slovenije v Ljubljani. Kongresa so se udeležili v večjem številu tudi invalidi iz Slovenskega Primorja in Trsta. Organizacija vojnih invalidov je bila skozi vso predvojno dobo v borbenem odnosu do vseh tedanjih režimov. Postala je tako važen činitelj, da predlaga mere za rešitev in. validskega vprašanja in pazi, da se izvršujejo zakonite določbe, ki jih je ljudska oblast izdala. Na kongresu vojnih invalidov v Beogradu, na katerega so tudi primorski invalidi poslali svoje zastopnike, so bil izneseni mnogi predlogi v pogledu novega invalidskega zakona. Ta zakon bo dostojen izraz miselnosti in čustvovanja družbe v pogledu socialne zakonodaje .v; Jugoslaviji, Jz fovjetstite »veze Miting ob priliki 25. obletnice odobritve načrta za elektrifikacijo ZSSR. Moskva — Ob « priliki 25. obletnice od-britve načrta za elektrifikacijo Rusije po 8. Vseruskem kongresu Sovjetov, se je vršil v klubu znanstvenikov v Moskvi miting. Poročilo o izvršitvi elektrifikacijskega načrta je podal akademik Križanovsky, eden izmed avtorjev načrta, Ta načrt, je dejal akademik Križanovsky, je bil dokaz najvišje modrosti in velike dalekovidnosti. Lenin in Stalin sta pozvala ljudstvo, naj ga izvrši. Kljub vsem težavam zaradi povojne gospodarske zmede, so načrt, ki je imel vso izvršili. zaslombo pri ljudstvu, uspešno To je bilo prvo zmagoslavje partije Lenina in Stalina. Občinstvo je z napeto po zornostjo sledilo predavanju akademika Križanovskega. Križanovskv je nadalje govoril o svojih razgovorili z Leninom in o modrih nasvetih, ki jih je dajal Lenin znanstvenikom, ki so se udeležili izdelovanja načrta. Križa-novsky je poudaril, da so bili vodeči znanstveniki naravnost očarani od Leninove zamisli pridobiti nove vire energije in usme- di tekmovanje v odbojki. Sodelovalo je 7 moštev. Tudi lahke atletike se ni prezrlo. 10. decembra je bilo, tekmovanje v teku »čez dni in strn« po celi pokrajini. V Trstu samem je tekmovalo 61 tekmovalcev, razdeljenih v 4 skupine V mesecu januarju se bodo vršile v Trstu finalne tekme. Veliko pozornost je posvetila Zveza telovadbi. V to svrho je prapravila že dva tečaja za vaditelje in sicer: v Trstu ob 5.—17. novembra, ki ga je obiskovalo 18 tovarišic in 7 tovarišev. V Kopru je bil tečaj od 3. do 17. decembra. Obiskovalo ga je 25 mladink in mladincev V najkrajšem času bodo podobni tečaji v Trstu, Kopru in Gorici. S3 morajo najprej izloCiti prekupčevalci mecl potrošnikom in proizvajalcem. Ne more se doseči nobena ureditev plač in mezd. dokler ni nekega regulacijskega organa, ki prepre-zuje svojevoljno dviganje cen živil, kakor hitro delavcem zvišajo plaCe. Najboljši urejevalec cen je ravno nabavno-prodajna zadruga, ki neposredno poveže mestnega delavca s kmečkim proizvajalcem. Tudi v tem primeru je zelo razvidno, kako važna je povezanost med kmetom in industrijskim delavcem ter. njihovo medsebojno gospodarsko razumevanje in podpiranje v korist enega in drugega. Kakor strokovne organizacije, tako morajo biti enotne tudi zadruge. Pristop v zadrugo mora biti omogočen vsakomur, ki ima Poštene namene in ne stopa v njo s špekuiant-skimi nameni. Vsak član zadruge mora imeti pravico nadzirati njeno celotno delovanje ter pravico do konstruktivne kritike, ki ima za cilj uspešnejši razvoj n.ienega poslovanja v korist vseh elanov. Osnovno načelo delovanja vseh zadrug je še vedno samopomoč tudi v državah z ljudsko oblastjo. Delovno ljudstvo se organizira zato, da si samo pomaga, se medsebojno podpira in z združenimi močmi doseže skupno blagostanje. Ker je to tudi cilj strokovnih organizacij, je naravno, da so strokovne organizacije zainteresirane pri delovanju zadrug. Tesna povezanost med strokovnimi organizacijami in zadrugami je tudi značilna s stališča, da so vse povezane in imajo svoj vrh v ljudski oblasti, oziroma v splošni ljudski volji. Na ta način tvorita obe čvrste stopnice, ki vodijo navzgor k splošni stavbi državne ljudske oblasti., V tem se ravno razlikujejo demokratične zadruge od vseh drugih liberalističnih ali ostalih zadružnih pojmov, kajti s tem težijo k državni ureditvi. Jasne je da želimo st, .'."riti ta vsega državnega zivjenja. Četudi danes obravnavamo samo odnos sindikatov do zadrug moramo vendar poudariti, da želimo in z vsemi silami težimo k temu, da ravno zadruge postanejo važen gospodarski sektor v splošni dršavni ureditvi. Jasno, da želimo stvoriti ta državni sektor v splošnem kot sestavni del ljudske ureditve države, ne samo V nabavno potrošnem zadrugarstvu. marveč v vsem zadružnem sektorju sploh. Razvijanje posebne inciative v cilju osebnih koristi ni prepovedano v državi z demokratičnimi ljudskimi nazori, v kolikor seveda ta pobuda ne škodi interesom večjih skupin'ali vsega ljudstva. Zato se tudi v državah z ljudsko oblastjo ne prepoveduje svobodna privatna trgovina in obrt. Vsak Posameznik ima prosto akcijo, vendar s tem ni rečeno, da skupine državljanov ali ljudska oblast nima možnosti nadzirati to akcijo. Ce delovanje privatnega značaja škoduje skupnosti, ali številčno večji skupini ljudi, je naravno, da se prepreči tako delovanje posameznika. ki škoduje skupnosti ali delu te skupnosti. Naravno je tudi, da državna ljudska oblast ne bo podpirala sebičnih namenov posameznika,, marveč interese širokih mas. Višja oblika gospodarske delavnosti je zadružni sektor. Zadruga predstavlja določeno skupino gospodarsko zainteresiranih ljudi, združenih v enoto. Zadruga še ne vključuje sloje. Ne vklučuje vse ljudstvo, vendar pa imamo tudi organizirano ljudstvo, ki si želi zaščite pred sebičnimi interesi PO-edinca v korist skupnosti. Pravično in pravilno je. da ima raje neko določeno korist večja skupina, kakor pa posameznik. Ze preje smo ugotovili, da so nujnejši interesi večje skupine, kakor pa interesi enega samega človeka. Razen tega je tudi prirodno, da Po-edincu s sebičnimi težnjami ne bomo dovolili uživati istih -pravic kot jih ima skupnost, o-ziroma da ne bomo dovolili privatnemu trgovcu včlaniti se v zadrugo. On bi z ene strani črpal koristi, ki jih uživajo elani z razvitim čutom skupnosti, na drugi strani bi te člane odiral v Cisto sebične in proti družbene interese. Ravno tako se ne sme dopuščati združevanje manjšega števila sebično usmerjenih elanov človeške družbe na škodo večjega števila siromašnejših in nesebično usmerjenih članov človeške družbe. Zato nočemo zadrug bogatašev in izkoriščevalcev. Zahtevamo 1® zadruge za one, ki jim preti nevarnost. pred gospodarskim podjarmljenjem s stilni izkoriščevalcev. Doba fašizma je za nami. Tedaj so se tudi industrijci združevali v sindikate, da bi se zaščitili od delavcev. Združevali so se, da bi lahko uspešneje izkoriščali delavce s pomočjo svoje organizacije. Sindikalna organizacija je organizacija delavcev, ki jih kapital in njegovi predstavniki zares izkoriščajo. Na žalost pa se je do sedaj vedno dogajalo, da je kapital izkoriščal delavstvo. Ce so pravilna načela, da se mora prej zaščititi večja množica ljudi kot manjša, je tudi res. da imajo na to zaščito pravico prej delavci kot delodajalci. Ravno tako je tudi pri' zadrugah. Zadruge morajo biti take, da zaščitijo najširše ljudske množice. Te najširše ljudske množice so pa ravno delovne množice. Te množice Pa uradno predstavljajo Enotni sindikati, pred-stiaža v borbi za dosego vseh pravic delovnega ljudstva. Oni so prepričani, da bodo e-dino tako rešili problem pravega odnosa med dohodki in stroški tako v pogledu kmeta-proizvajalca, kakor tudi delavca-proletarca. Albin ZabriC riti gospodarstvo države po tehničnili vidikih, ter da so se z navdušenjem lotili dela za sestavo elektrisikacijskega načrta. Elektrisikacija je postala temelj sociali-' stične industrializacije Sovjetske zveze, ki so jo izvršili v letih Stalinovih petletnih načrtov in s tem dvignili vojaško in gospodarsko moč države. ----♦---- MOSKVA — TASS — Predsednik odbora za arhitekturo pri ukrajinski sovjetski socialistični republiki Ivan Malozemov je podal na vsezvezni konferenci izčrpno poročilo o obnovi sovjetskih mest, ki so trpela zaradi nemške invazije. Malozemov je izjavil, da se sedaj vrši arhitektonsko načrtno delo v 75 mestih sov < jetske Zveze, kakor Harkovu, Kievu, Lvovu, Dnjepropetrovsku in drugod. V 23 okrožjih ukrajinske republike so bili ustanovljeni posebni arhitektonski študiji za projektacijo standardnih kmečkih hiš. Izmed 500.000 hiš, ki so jih Nemci porušili v ukrajinskih vaseh, jih je bilo obnovljenih že 200.000. Ukrajinska prestolnica se dviga iz ruševin in pepela. Pri obnovi mesta sodelujejo ne samo gradbeni strokovnjaki, pač pa tudi tisoči meščanov. Skrbno varujoč splošni stil stare ruska prestolnice bogatijo sovjetski arhitekti arhitekturo Kieva z novimi elementi. Na njegovih ulicah in trgih se dvigajo spomeniki v čast zgodovinskih bitk. V mestu se gradi prvi, 10 kilometrov dolgi odsek podzemne železnice. Obnovit-, veno delo naglo napreduje tudi v Odesi. V letu 1945. je bilo porabljenih več kot 40 milijonov rubljev za obnovo hiš in javnih ustanov v mestu. Obnovljenih je bilo 10 sanatorijev in počitniških domov. Odeško luko razširjajo V njenem osred« n'"' d 'n gradijo oETnmno pomorsko potniško postajo. Tu bo lahko pristajalo nekaj prekooceanskih parnikov naenkrat. _ Na obali je bil zgrajen nov stadion za 70.000 gledalcev. Obnovitveno delo tudi v Doneski kotlini jako napreduje. Mesto .Štabno, ki so ga Nemci popolnoma porušili, so zopet dvignili iz ruševin Izgradnja družinskih hiš v Ukrajini ja zavzela velik obseg. Vlada je nakazala velike kredite posameznim graditeljem, preskrbela z gradbenim materialom ter s strokovnimi nasveti. UDEJSTVOVANJE DELOVNE INTELIGENCE NA POLJU SINDIKALNE PROSVETE V petek 11. t. m. se je vršil sestanek predstavnikov delovne inteligence Na tem sestanku so razpravljali o možnosti poglobitve kulturnega dela na sindikalnem področju. Potrebno je, da se doseže čim večje in pravilnejše razumevanje za vsa sindikalna vprašanja pri vseh slojih. Tudi delovna inteligenca se mora seznaniti z bistvom teh problemov in prispevati k pravilnemu pojmovanju sindikalnih problemov in sindikalizma sploh. To pa lahko najlažje doseže z udejstvovanjem na polju sindikalne prosvete. Na ta način bo delovna inteligenca v največji meri prispevala pri skupnih napor h za. doseg, resničnega blagostanja in za dejansko poveznost vseh razredov v delovno skupnost ki mora sloneti na dobrem medsebojnem spoznavanju. V ta namen se je sestavil poseben odbor, katerega naloga je, izdelati delovni program, na podlagi katerega bo prešla delovna inteligenca takoj h konkretnemu delu. Vsled pomanikanja prostora komo Sete v prihodnji Številki nadalje vali podlistek: Sindikalno gibanje v Sovjetski zvezi, ki je hil ob-invlim r naH 4. številki. Odgovorni urednik: Albin ZABRIC.