ZC3. V Llnblfanl, t soboto. 16. decembra 191!. Leto XXXIX. =3 d.ja po pošti: s= .1 celo leto aapre| K 26'— a pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6'SO za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35*— V Ljubljani na dom: Za celo le o naprej . & 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2' — V spravi prejeman meseCno K l-SO OVENEC Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): ia enkrat . . . . po 15 v ia dvakrat.....lit n ia trikrat . . . . „ 10 „ n večkrat primeren popust. Poslano ln rekL notice: aaoatolpna petltvrsta (72 nun) 30 vlnarlev i Izhaja: vsak dan, Urvsemii sedel)« ta prainlke, ob b. ari popoldaa. Iti" Drednlbtvo |e v Kopitarjevi ollol »tet. 6/111. Pokoplst se ne vračalo; nefranklrana pisma se ne s= sprejemalo. — Uredniškega teleiona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravnlitra |e f Kopitarjevi nliol itev. 6. "Ca Avstr. postne hran. račnn il 24.797. Ogrske Milna hran. račnn it 28.511. - Opravnlškega teleiona it 188. Današnja številka obsega IS strani. judovstvo. Judovsko vprašanje je bilo od ne- ( kdaj eno najbolj zanimivih. Kako je moglo to semitbko pleme ohramti skozi toliko stoletij svojo izrazito narodno individualileto, se kljub pritisku Asircev, Sumercev, Egipčanov, hele-nizma in Rimljanov vzd žati, potem pa, raztreseno po vsej zemlji, kljubovati vsakemu preganjanju in poiz usu je asimilirati svojim gostom, to je problem, s katerim so se od nekdaj pečali filozofi, theologi, anthropologi, zgodovinarji, narodni ekonomi, tako da je slovstvo o judovstvu mogoče eno naj • večjih izmed vseh panog človeškega znanja. V novejšem času so začeli zlasti raziskovati vpliv Judov na go. po-darsko življenje, tako predvsem Wer-ner Sombart. Sombart izvaja dejstvo, da je bilo judovstvo nositelj kapitali-stiškega gospodarskega sistema čis o p avilno iz pa: emskih posebnosti tega naroda. Jud je oster razumnik, brez srca in sentimentalnosti, teži samo za uspehom, nakopičenjem posvetnih dobrin, sovraži zemljo in pat^iarhalno-fevdalni način gospodarstva, je že zgodaj zamislil teorijo plodovitosti denarja. je trezen in varčen in se drži svojih verskih tradicij s tako t do ratnostjo, da je prav v tem iskati razloga, zakaj mu ni mogoče blizu. Toda tudi v tem oz^U se Je v ztul" njem stoletju vMfkd* 1'zpreinemlo. Moderni čas se je tudi judovstva lotil. Modernizacija judovstva pa je povzročila viden propad plemena. To je, kar je take splošne važnosti, da se nam zdi umestne* o tem nekaj izpregovoriti. Večina raziskovavcev se strinja v tem. da je moderna kultura judovstvu Škodovala. Dr. Theilhaber izvaja v svoji narodnogospodarski študiji (Der Untergang der deutschen Juden, 1911) sledeče: Judi v Nemčiji so zelo opustili svoje verske tradicije in je padla tudi njihova narodna zavest. Pobožni Jud izumira. Statistika dokazuje, da pride v Nemčiji na katoliško rodbino 5, na protest antovsko 4, na judovsko pa le 2 otroka. Jud, kojega največji ponos je bil velik blagoslov na potomstvu, je danes od neomalthusianskega sistema najbolj otrovan. Število porodov pri nemških judovskih rodbinah je celo nižje od f ancoskega, ki je med krščanskimi narodi najmenj plodovito. Število judov raste v Nemčiji leto za letom le vsled priseljevanja iz Poljske in Rusije. Nemško judovstvo se je iz dežele že popolnoma izselilo in se o^re-dotočuje zgolj po velikih mestih; v Berolinu je 1la vsega judovstva. V teh modernih kulturnih centrih je judovstvo spravilo toliko bogastva v svoje roke, da še danes maloštevilno judovsko prebivalstvo združuje trikrat toliko bogastva v svojih rokah kakor k ščan-sko. Toda judovske nacionalne posebnosti padajo. Mešani zakoni se množe, vedno več se jih pokrščuje, trgovina, industrija in akademični poklici stroke, katerim se Judi izključno posvečujejo, pa ubijajo živce, zdrave rezerve ljudskih sil iz dežele pa judovstvo nič več nima. Najasnejši znaki razpada judovstva so: vedno poznejši zakoni, spolne bolezni, ki so bile preje med judi skoro neznane, vedno naraščanje dušnih bolezni, nesposobnost za vojaščino, samoumori itd. Avtor je jud in govo i nara.nost o znakih, da se bo »judovska tragedija o Ahasveru kmalu končala«. — V tem oziru se seveda moti. Saj more degeneraciji slediti regeneracija, ne samo judov, ampak tudi krščanskih narodov. Na popolno a imilacijo judovstva s krščanskimi narodi pa iz religioznih razlogov ne verujemo. D. Ruppin (Die Juden der Gegen-wart, 1911), tudi jud) obravnava ta problem in je v vsakem oziru to vprašanje dozdaj najboljše obdelal. Tudi on objavlja veliko statistike in sicer vsega judovstva, ne samo nemškega. Konsta-tuje, da se judovstvo svojim narodapi-goistom tembolj asimiljuje, čiriflFilj njihovo prejšnjo vernost nadomešča moderna izobrazba. To še opaža povsod, kjerkoli je jud naseljen. Za vzi o ke asimilacije navaja: da so skoro izključno bavijo s kapitališkimi podjetji in akademičnimi poklici, ki slabim živčevje, so preveč bogati in preprečujejo potomstvo. Regeneracijo pričakuje pisatelj od zioniškega gibanja, to je od tega, da bi se judi mogli kje kompaktno naseliti, ustanoviti svojo državo, se vrniti k poljedelstvu in starim nacionalnim izporočilom. Dr. Green, jud iz Združenih držav, (Die Juden frage und der Schliissel zu ihrer Losung, 1911) vidi rešitev judovskega problema veliko globlje. Judov je 11 milijonov. Da bi mogli zopet kolonizirati Palestino, se mu zdi nemogoče. Najboljše, če se h krščanstvu iz-preobrnejo. Jezus je bil res mesija, je Tes izpolnil prerokbe. Tendenca celega Svetega pisma je, da se judovstvo po-kristjani. To je tudi Apostol proroko-val. So pa zopet drugi, ki verujejo v nadaljnji procvit judovstva in njegove narodne individualnosti. Henrik Loe-we (Die Spr&chen der Juden, 1911) meni, da se hebrejščina in hebrejska literatura razvija dalje in z njo tudi narodne, kulturne in religiozne posebnosti tega ljudstva. V tem stadiju se nahaja danes judovsko vprašanje, ki jo tudi za krščanske narode b.ez dvoma velike važnosti. Ljubljansko občinsko gospodarstvo. »Slovenski Narod« je te dni hvalil med drugimi občinskimi napravami v našem stolnem mestu tudi ljubljansko plinarno, češ, koliko dobička prinaša občini. O zgodovini nabave delnic te plinarne bomo o svojem času govorili, in to kmalu; za sedaj lc konštatiramo, da so sc te delnice vsled posredovanja prešnjega župana Ivana Hribarja kupile komad po 1200 kron, stale so 400 kron in danes jih kupuje plinarna, ker obstoji še delniška družba, celo po 350 kron. Ako bi občinski svet svoj čas razglasil, da kupuje delnice ljubljanske plinarne po 400 kron komad in ostal pri tej ponudbi dva meseca v slučaju, da dobi 400 komadov, srno preverjeni, da bi vsak delničar hitel rad na magistrat in jili ponudil za to ceno; in v ako bi ne bilo treba plačevati dclnic po 1200 kron na skrivnem, da ni skoraj nihče o tem vedel, kakor gotovi krogi, ki so bili pri tej kupčiji interesira-ni! Vseh delnic je 500; ako bi vse delnice kupili po 400 kron, bi bilo za to treba 200.000 kron. Sedaj je pa plačal I-Iribar delnico po 1200 kron in kupil 300 delnic za 360.000 K! Ali se vendar nc bodo enkrat Ljubljančanom odprle oči? V slučaju, da bi pa delničarji ne hoteli delnic prodati, bi si lahko zgradila občina lastno moderno plinarno in v tem trenutku bi bili delničarji primeram to podrtijo zapreti. To bi bilo bolj pametno kakor pa kupiti tako drago delnice, ki sedaj nič nc neso in nima občina za to nič druzega kakor prosto razsvetljavo borih sedemsto plinovih žarnic. Ali ima liberalna stranka v Ljubljani sploh kaj pojma o gospodarstvu? Menimo, da nobenega, drugače bi »Slovenski Narod« nc govoril take neumnosti o tisočakih, ki jih donaša plinarna ljubljanski občini. De- nar za nakup delnic je dovolil deželni zbor leta 1909, a do danes posojilo še ni v to svrho najeto. Vzel se je denar iz amortizačnega zaklada, kar je popolnoma protipostavno, ker mora biti denar loterijskega posojila v amorti-začnem zakladu pupilarno varno nar ložen. in mi pozivljemo naš deželni odbor, da tu napravi, in sicer takoj, red ter dožene sledeče: 1. Kdaj so se delnice plinarne kupile in s katerim privoljenjem? 2. Ali so se delnice kupile pred dotičnim sklepom deželnega zbora? 3. Zakaj se je denar vzel iz amortizačnega zaklada in so so prodali dobri papirji, namesto teh pa položil v zaklad delnice plinarne, ki ne donašajo ficka na leto? 4. Kaj je z dovoljenim posojilom, ali 6e je že realiziralo ali ne in zakaj se posojilo ne realizira? 5. Koliko delnic je dovolil deželni odbor kupiti in za katero ceno? V sličnem položaju je bila dunajska občina, ko je hotela graditi lastno plinarno. Gotova angleška družba jo hotela dunajski občini obesiti na vrat svojo staro plinarno in za to zahtevala 10 milijonov glri. Dunajska plinarna je bila projektirana na 32 milijonov gld. Vos Izrael je kričal da Lueger zapravlja občinsko premoženje, ker ni hotel kupiti podrtega angleškega podjetja in plačati bogato delnic, da bi izvestni krogi naredili pri tem svoj »rebah« ter jo raje zgradil popolnoma novo moderno opremljeno plinarno. Ta plinarna se amortizira, obrestuje in vzdržuje in donaša Dunaju^več milijonov kron na leto. Plin za razsvetljavo stane na Dunaju kubični meter 18 vinarjev za kurjavo in obrtne namene pa 12 vinarjev. V Ljubljani pa stane za razsvetljavo kubični meter 28 vin. in za kurjavo 20 vinarjev. In vkljub tej visoki ceni nima plinarna nobonega dobička, občini cla samo brezplačno razsvetljavo 700 žarnic, ker režija skoraj vso požre. Poprej, ko jc bila plinarna v nemških rokah, je en uradnik z majhno plačo vse opravljal, sedaj imajo pa ravnatelja, ki ima poleg svoje lepe penzije v plinarni šc lepo plačo, imajo inženirja, ker ravnatelj o celi stvari dosti nc razume in zna pravzaprav le podpisavati račune, poleg tega pa še posebnega knjigovodjo. Za, take dobičke se naj občani v Ljubljani liberalni stranki zahvalijo. Rekli smo, da liberalna stranka nima nobenega gospodarskega zmisln, Ko so kupili delnice za 360.000 kron, niso imeli pred očmi drugega kakor razsvetljavo cest in ulic. Ali se plin samo za to rabi? Ali ni treba misliti na LISTEK. R Bevk: Kri!. Zgodba. Pozd avljen, Križ! Sredi polja stojiš osamel, mej rodovitnimi njivami in nazoran mi in sredi valujočih žit . . . Ves črn je Tvoj les in teman in trhel je že od spodaj ... Pa pride vihar in podre hrast: tam ob robu polja je stal in delal senco in je v vetru mogočno šumel in prepeval pesem o svoji moči in senčil popotnika — zdaj ga ni več. a Ti, K iž, Ti še stojiš trdno v zemlji, a še močnejše v srcu onih, ki so to Videli in spoznali. In Kristus na Križu . . . Črna in temna je njegova bolest. Nagnil je glavo in bolečine so mu zvile poteze obraza v grenek nasmev, poln blaženosti. Roke in noge in desno stran ima pre-bodeno in iz ran — zdi se, — še vedno curlja kri, počasi in skoraj nevidno in čez čelo so kaplje razsejane od trnjeve krone. Tam credi polia se zd;jo te rane še ve globo' ejšo in k i se pretaka iz žil v vse večji množini, tam sretji, polja, kjer raste imetje tem, ki so ga razpeli, a On, On jih blagoslavlja in jim odpušča . . . Nakvišku so dvignjene roke in ori so vprte na njive: žarki gredo iz oči in iz teh rok in pobožajo vsak klas, slednjo, še tako neznatno travico in evot-ko in vsajeno rastlinico, cla raste in obilo rodi . . . Križ in na Tebi Kristus razpet, kaj bi bili mi brez Tebe, "kaj bi b ez Tebe imeli! Ne morem si misliti: Jaz grem čez polje; obširno je polje in neskončno, a Križa nobenega ... Pa naj si je polje še tako rodovitno, meni je pusto p i srcu, zame je polje pustinja, velika obširna pustinja . . . Za(o: pozdravljen, Križ, sredi polja. ki blagoslavljaš in odpuščaš onemu, ki To išče z žejnimi očmi, in hoče, da gleda on Tvoie obličje in hoče, da gledaš Ti vse njegovo dejanje in ga nadziraš in vodiš s svojim trpečim pogledom, polnim ljubezni in umiljenja! Pozdravljen, Križ. ki od. rneš vsa-koga.', ki ne sočustvuje s Tvojimi ranami in išče Tvojega pogleda le v stiski in kadar mu solnce zašije, Te zataji! Pozdravljen, Križ! . . . * t * Sredi polja sta se srečala kmeta soseda . . . Vsak svoje posestvo sta imela na samoti, kjer je vladala tihota in mir in enemu je bilo ime Joško, drugemu Pepko. Niso bila velika njuna posestva, a vendar obširna dovolj, da bi bila lahko oba živela zadovoljna in srečna, le pridnosti clovoljno mero in zaupanja in molitev. Toda srečen in zadovoljen je bil samo eden: ta je bil Joško in nikdar ga ni nihče videl otožnega lica, nikdar ga ni slišal nikdo, da bi se najmanje pritoževal. Delal jc p-idno, vstajal je ob zgodnji uri, počival ob pravi uri in zvečer se je spravil k počitku, ko je bilo vse v redu. Imel je ženo in otroke: oboje jo ljubil. Imel je živino in polja: oboje je ljubil. Imel je molitev in delo: oboje je ljubil. Ljubezen pa je bila njegova sreča. Ker vse mu je vračalo: žena s zvestobo in pokorščino, otroci z ljubeznijo in udanostjo, živali in polje s plodovitostjo in molitev in delo z blagoslovom. To je videl Pepko in je bil nezadovoljen v svojem srcu. a ni se povprašal po vzroku: zakaj pri Jošku vse to? — In kakor hitro je občutil nezadovoljnost, je bila obsojena tudi njegova sreča. Imel je mržnjo do vsega, a vse mu je vračalo tako, kakor jo pogojeval — ka' o drugače? Tako sta se srečala sredi polja — prepirala se nista nikdar, lc pogovarjala sta se — in Popko je rekol Jošku: »Poglej tvoje njive in poglej moje njive, pa primerjaj! Tvoje klasje: pol-no jc, da se bilke lomijo in go®to in veliko, težko; tvoj krompir, trava, tvoje vse .... Kje le jemlješ toliko gnoja! Na mojem mi nc vzraste nič! Poglej: klasje je kot obrano, drugi pridelki so klaverni, zemlja je trda kakor rog . . . Saj je ista gruda kakor tvoja; skupaj se drži. Ali je na tvojem čudež, ali je na mojem prekletstvu?« . . . Šla. sta tedaj mimo križa. Joško se je odkril, pokrižal se je in priklonil z glavo, Pepko se ni menil, ravno je končal svoje besede in je pljunil na tla. Križ je stal ravno na meji obeh polj. Teman in trhel je bil in Kristus je gledal na Joškovo polje, na Pepkovo pa je padala k riževa senca . . . Joško je pomislil in jc odgovoril na sosedove besede s prevdarkom, kratko in jedrnato: to jo bila njegova navada. — »Ni nc čudeža na mojem, nc na tvojem prekletstva. Samo eno je: zamudil si mnogo. Ko si šel mimo, Ga nisi spoznal in zato te tudi On ne spozna, te noče spoznali. To jo prvo. In drugo: hočeš, da bi sc ti odprlo, pa ne trkaš . . .« temi visokimi conami delati dobičkov. To je le pesek v oči nerazsodnim davkoplačevalcem. To razume vsak židovski špekulant, da konsumente pritiska. Če občina ustvari kako podjetje, mora privatno špokulacijo na žep davkoplačevalcev zabraniti. Če imajo občani obče potrebne napravo, olajša jim io njih zaslužek, njih davčna moč raste in s to davčno močjo dohodki občino. Torej morajo merodajni krogi trezno premisliti, preden se spuščajo v taka podjetja. To kar sedaj dela občina pri plinarni in pri elektrarni, to bi uganil tudi vsak židovski špekulant. Davkoplačevalci nimajo nobenega dobička, plin je ravno tako drag kot poprej, za veliko manjši vsoto bi se dobile vse delnice, če bi se odkrito postopalo in plin bi bil cenejši. Najbolj pametna pa bi bila zgradba moderne plinarne, ki bi koristila celemu mestu, ne pa samo nekaterim ulicam. Ako bi bili v resnici strokovnjaki pri posvetovanju o zgradbi električne centrale, in ne gospodje kakor Šubic, Senekovič in Hrasky, bi ne bilo treba zabiti 15 milijona, bi se najlepši del mesta ob Resljevi cesti tako škandalozno ne pokvaril, bi imeli drugačno električno razsvetljavo po ulicah kakor so sedanje brljavke, bi imeli obrtniki kaj od tega. Tako je pa vse zavoženo in v doglednem času bo sedanja parna električna centrala ljubljanska le služila za rezervo, davkoplačevalci bodo pa morali invensti-rani kapital obrestovati in amortizo-vati skozi 50 let, kakor se bo gotovo tudi to zgodilo z ljubljansko plinarno. Delnice naj pa potem polože v mestni arhiv v mapo z napisom: »Tu leže drage delnice ljubljanske plinarne, kupljene, ko je bil Ivan Hribar župan ljubljanski in občinski svet v Ljubljani popolnoma v liberalnih rokah.« Spomin no občinske volitve v Zireh. 2 i r i, 14. decembra. Žirovski liberalci so silno težko prenesli udarec, ki so ga dobili zadnjič od liberalne gospode v Ljubljani. Smejali so se namreč liberalni vodje »neslanim« vzbruhom žirovske liberalne domišljije, ki so zagledali beli dan v »Jutru«. Ampak za ves trud in napor, pošten in nepošten, pa jim v Ljubljani tako plačujejo, ne to je preveč! »Farjem se laskate!« so žirovski liberalci zavpili nad grdimi nehvaležniki krog »Slov. Naroda«. Razvnela jiih je pa vendar tako ta klofuta iz Dolfetove roke, da so vložili pritožbo zoper volitve. Pa kaj, ko niso diplomat je! Naivni so tako, da so razbobnali po vsi žirovski dolini: »Saj vemo, da ne bo nič z našo pritožbo. Ampak zavleči se mora vsa stvar pri okrajnem glavarstvu in v Ljubljani, da dobimo v roke krajni šolski svet in cestni odbor.« Nemara pričakujejo, da bodo dosegli z zavlače-njem, kar so zigubili na en mah. Seveda, sedaj naj jim pomaga glavarstvo, vlada in Bog ve kdo. Iz tega ne bo nič! Liberalci niso bili za rabo, ko je še hodil dr. Tavčar z mladeniškim ognjem v Ziri in sejal liberalizem v pomladnih dneh, pa vam naj sedaj pomagajo mladi ljudje, ki klobasajo na svojih shodih take stvari, da se njih neumnost lahko otipa. G. Ribnikar se hvali, da je s shodom pri Katrnku, nad katerim se jeze liberalci sami, največ storil za libei*alno stranko. Ti ljuba nedolžnost! Kaj bodo pa rekli tisti, ki so kradli vpričo vladnega komisarja gla* sovnlce?! In sleparji, suroveži na volišču, ki bodo sedaj imeli gmotno škodo od svoje gorečnosti za naprednja-ke? In agitatorji, zlasti po Dobračevi? Studi sc nam, spominjati se vseh odurnih prizorov! Zavodni Žirovci! Stran od teh nadutih ljudi, ki vas pehajo v škode, sami pa iščejo svoje časti in svoje koristi! S častno večino smo zmagali sedaj; glejmo da bodo naši glasovi šo bolj narasli. V prvem razredu je dobila S. L. S. 124 do 129, liberalci 74 do 82 glasov; v drugem razredu S. L. S. 216 do 222, liberalci 151 do 159 glasov; v tretjem razredu S. L. S. •148 do 459, liberalci 302 do 316 glasov. V podobčinah je zmagala S. L. S. v mnogih krajih malodane z vsemi glasovi, drugod r. več nego nadpolovično večino; kjer so manj sijajne večine za S. L. S., kot na Žirovškem vrhu, 54 proti 52, se ni 31o za S. L. S. in pristaša liberalcev, marveč povsem za naSe ljudi, ki jih je napredna stranka meni nič tebi nič potaknila v svojo listo. No, Ledine pa veste, kako ste dobili z večino 7 glasov, ali pa vam bomo še v spomin pozvali to vašo »častno zmago«. Dobračevo, kjer rezidira šef liberalne stranke, najnovejši pesnik, ki pa naj išče za svoje proizvode herojev in herojinj le pri svojih ljudeh, pa ne bo nikoli v zadregi za najbolj komplicirane pikantnosti — in gospoduje s sv o-jo liberalno posojilnico, so si pa priborili z večino borih 16 glasov. Dva dni smo volili v liberailni gostilni pre* cej v stran od Žirov, cel teden skoro Je štela liberalna komisija in tipala naša glasovnice in pooblastila. Kje na Kranjskem so volitve tako vlekli? Izpostavljeni so bili naši možje ostudnim napadom najetih pijancev nevolilcev, moč jc bila v vaših rokah in volitve —i pa se šc tolažite s prihod njostjo? Na večer zmage je žirovska dolina začutila, da jo je objel duh trezne, pametne, za pravo omiko zavzete S. L. S. Prej so slavili liberalci tak večer s tulenjem in rjovenjem ter motenjem nočnega mirni. Možje S. L. S. so krenili na druge pot. Zastava S. L. S. jim zaukazuje druge reči, nego so liberalno divjanje in popivanje. Tujec pa, ki si se prej bal par liberalnih kričačev in se ogibal Žirov, vedi, da plapola mogočna zastava S. L. S. nad prijazno žirovsiko dolino — porok lepše bodočnosti. TRŽI6KE NOVICE. t Predavanja v drultm iv. Jožefa. Na praznik Brezmadežne 8. t. mes. je imel javno predavanje g. župnik Janaz Kalan o škodljivosti nezmernega vži-vanja alkohola. Na pod učni h slikah je kazal mnogobrojnemu občinstvu škodo, ki jo napravlja alkohol. — Zadnji torek je predaval gospod župnik o velikem pomenu časopisja v naših dneh. — Prihodnji torek zopet predavanje ob 8. uri zvečer. t Dekliška Marijina družba je priredila v nedeljo, 10. t. m., znani igrokaz »Lurška pastarica«. Občinstva se je nabralo toliko, da mnogi niso dobili prostora. Igralke in pevke so izborno nastopale. Vedno bolj se čuti potreba po lastnem društvenem domu in prostorni dvorani. t Stari občinski odbor je imel dne 12. t. m. menda zadnjo sejo. Odlok c. kr. okrajnega glavarstva, kaj storiti proti draginji, se je odstavil z dnevnega reda in njega izvršitev oziroma raz- to, da pvcbivalstvo rabi plin tudi za kurjavo? Imamo v Ljubljani žc visoke hiše. Koliko stane prenašanje kuriva in pepela strankam, koliko časa se izgubi! Ali bi ne bilo praktično misliti na upeljavo plina v stanovanja v te svrhe? Če se pa to zgodi, ali bo ta stara podrtija s svojim nezadostnim ozkim cevnim omrežjem zadostovala? Nikakor no! Ker že sedaj plin pojema, če se ga več rabi, kaj šele potem, če bo poraba trikrat, in še večkrat tako velika! Potom bodo ti izvrstni strokovnjaki, ki sc plačali delnico po 1200 kron, ki ima vrednost 400 kron, zaprli to butiko in občinski svet so bode moral baviti z ?gradbo moderne plinarne. V svojem poročilu o elektrarni lota 1896 jo poročevalec občinski svetnik g. Senekovič sam izjavil, da plinarna v sedanjem stanju nikakor no zadošča, ker so plinove cevi poškodovane in za-mašono. ,V kakem stanju je bilo omrežje cevij naj dokazujejo sledeči podatki: Do leta 1890 je bila izguba plina v ceveh 4 do 5 odstotkov, po polaganju vodovodnih cevi 8 do 10 odstotkov in po potresu lota 1896 v raznih mesecih od 25 do 51 odstotkov. Konstatiralo se je leta 1906 o priliki obravnav glede plinarno, da jo največja cev 20 cm široka, druge pa 15 do 17 cm. Dolžina cevi je znašala 195 kilometrov, pod pritiskom je pa bilo 17-5 kilometrov, to se pravi: plin se je moral vsled neugodne lege plinarne na najvišjem kraju mesta, pritiskati v nižje ložeče dele mesta, kar gotovo ni priporočljivo za dobavo plinarne, če ima skoraj vso svoje cevno omrežje pod tako neugodno lego. In sedaj naj nese ta. podrtija mastno tisočake! Delnice, ki jih ima sedaj občina, stanejo 360.000 K, 300X1200 K. Obresto-vanje in amortizacija tega kapitala najmanj 5%=18.000 K. Delnice ne nesejo nič, torej je teh 18.000 K izgubljenih in se paralelizirajo s prosto razsvetljavo 700 plinovih svetilk. Ako računamo, da gore vse svetilke po 6 ur na dan, imamo 4200 ur na dan. Ena Auerjeva žarnica, potrebuje 105 litrov plina na uro, kar stane 294 vin., če se računa isto ceno za občino, kakor za navadne stranke. — Plinarna je dajala občini razsvetljavo vodno po izdatno znižani ceni. Ako bi pa občina sklenila s plinarno nogodbo, mora družba za 50 odstotkov ceneje dajati plin občini, kakor navadnim strankam. Če bi družba dajala plin, bi morala nositi tudi vse stroške vzdrževanja. Ker ima pa mestna občina sedaj plinarno v rokah, si zaračuna istotako plin, kakor poprej, ko tega ni bilo. Stroški vzdržava-nja Auerjevih žarnic stanejo približno 0-36 vinarjev na uro. To stroške bi pa morali poprejšnji delničarji nositi, če bi občina jemala kakor poprej plin. Dopisnik v »Narodu« računa, da se plača polna cena plina. Potem bi seveda stalo 700 žarnic po 6 ur na dan, na uro 2 9i vinarjev, okroglo 45.000 K občino: toda tako se no sme računati; računati se mora najmanj s 50 odstotki, to je 22.500 kron, kor m' plina stane plinarno 8 8 vinarjev, plin sam pu 5 vin. Ako tedaj vzamemo 18.000 kron obresti ocl 360.000 kron, na drugi strani prihranek za razsvetljavo 22.500 kron. sc ti velikanski tisočaki skrčijo na 4500 K, in še »i izginejo, ker je poprej oskrbovala proti proračunu elektrarna razsvetljavo, kateri sedaj nekaj dohodkov odpade. Taka je tedaj ta sijajna kupčija z dclnicami l^Hjanske plinarne! Najbolje se pa počutijo poleg sinekuri- V tem sta dospela do doma. Jošku so prihiteli otroci nasproti in mu plezali v naročje, zato jo prekinil besede, vzel je najmlajšega in ga je poljubil na čelo. >?Ata, šo! . . .« »Ata, mene! . . .« Klicali so in se spenjali nanj — Pepko pa jo postal in pomislil ... Ni razumel sosedovih besed, vsaj natančno ne. Toda nekaj se mu je posvetilo. — i Nezadovoljen sam s seboj in z mržnjo v srcu se je poslovil in stopil v hišo . . . * * ♦ Ponoči je imel Pepko nemirno spanje in čudne sanje--- Tam mod njivami stoji križ in t?Ieda na Joškovo polje. Ko se stori noč in se zablesti rimska cesta preko neba in vstajajo sence, tedaj se tudi na križu nekaj nalahno zgane . . . Trhel les zapoka in se zamaje. — Glej! --■ Kristus se je osvobodil žreb-Ijev ... Ta trenutek stopi na mehko, rosro poljsko stezo: nalahko je odet v tančico in trn jeva krona mu je še vedno okrog glavo. Kam Ga bo peljala pot? . . . Stopil ie s steze na Joškove njive, lako nalahno, da se skoraj ni dotaknil stov V plinarni, Se nekateri krogi. Sodbo si pa naj nerede davkoplačevalci sami. Veliko bolj pametno bi bilo, če bi naredila občina svojo lastno plinarno kakor Zagreb. Storjen bi bil izdaten korak v gospodarskem oziru naprej, stara podrtija bi sama nehala in bi se ta del mosta leno reguliral. Sedaj pa tiči občina s svojim kapitalom notri, ne dobi nobenega obrestovanja, kakor razsvetljavo 700 žarnic, kar se paralclizi-ra, o kakem dobičku ni govora, razvoju mesta je pa zaprta v tem delu pot, delničarji nimajo nobenih dividend, kon-sumenti morajo slab plin ravno tako drago plačati kot poprej in razvoju Ljubljane ne zadošča ta podrtija. Kje je toda j ta velikanski dobiček? Občina ima staro podrtijo, ki leži za plinarno na najbolj neutrodnem mestu, na vratu, izvestni gospodje se pa lepo na tihem smejejo. Zahtevamo pa od deželnega odbora najodločneie ureditev tega dolga pri amortizačnem zakladu. Gotovi gospodje se še spominjajo, kako ugodno bi se lahko kupila plinarna, predno se je začela graditi elektrarna. — Telegram, da se naj ne podpiše pogodba s fiimo Siemens-IIalske, je prepozno došel, IIorsky-Senekovič sta že podpisala. Za mestno elektrarno pa sta bila dva načrta. Eni z istomemim tokom in vodno silo, za katerega se je prvotno odločil občinski svet, drugi z enakomernim tokom in parno silo, tega je zavrgel občinski svet. Pi vi je bil, če se prav spominjamo, za 300.000 kron dražji in bi stal 1,100.000 K. Pozneje se je pa občinski svet, v katerem so imeli v tej zadevi prvo besedo Šubic, Senekovič in Hraskj, odločil za parno silo. Delo se je poverilo firmi Siemens-Halske in je firma Ganz et comp. propadla, akoravno je že vse načrte izdelala. Sedaj imamo v Ljubljani tako drago elekti*iko, da se ta razsvetljava smatra za luksus, in si noben obrtnik ne more omisliti elektromotorja, ker ne more zmagovati cene 4 vin. za hektovatno uro. Ali se to pravi pospeševati obrtni stan? Kdor lc more, si omisli svojo električno centralo, ker občina ne more dati cenejšega toka; proizvajanje s parno silo je namreč tako drago, da mora te cene vzdržavati. Prvotno na 800.000 K projektirana centrala stane sedaj približno t-5 milijona kron in donaša občini, kakor jc razvidno iz računskega zaključka za leto 1909, 29.760 kron, od tega se pa mora odbiti 12.000 K v proti-^ računu za javno razsvetljavo, tako da ostane borih 17.760 kron pri investiranem kapitalu 15 milijona in to le, ker so cene toka tako visoke in za nižje sloje nepremagljive. In to se naj imenuje umno za blagor vsega prebivalstva vneto gospodarstvo! Res, kratek pogled morajo imeti nekateri volilci ljubljanski, da podpirajo take dezolatne razmere in to liberalno gospodarstvo, ki skrbi v prvi vrsti samo zase, masa ljudstva ji je pa deveta briga. Ljubljanska okolica bo imela v kratkem cenejši električni tok, kakor Ljubljančani; vkljub temu bodo pa še nekateri trdili, da. je to gospodarstvo vzorno. Za ceno 15 milijona bi se dala taka električna praktična centrala narediti, da. bi bila v vsaki hiši električna razsvetljava in bi vsak obrtnik imel svoj motor. Obrtniki, sedaj pa. še silite za to stranko, ki se razume na tako vzorno gospodarstvo! Namen občinske uprave ni z visokimi cenami ustvarjati podjetja in s tal, kot duh ... In šel je tja, med razore in je pogledal slednjo bilko, klas, travico in vse, vse . . . In kjer je manjkalo moči za rast, jo je dodal in kjer vode, jo je dolil, zlomljeno cvetko je poravnal in povsod je natresel blagoslova . . . Ko je bilo vse vrejeno, se je zopet vračal med razori, med visokim žitom: sama trnjeva krona mu je plavala nad klasjem — in je stopil spet na križ in ondi visel z nagnjeno glavo. In iz oči in iz rok so mu še vedno sijali žarki in so se razlivali po njivah, samo po Joškovih, zakaj tja je bil obrnjen njegov obraz . . . To je sanjal Pepko in je zastokal v sanjah in vztrepetal, ter se zbudil... Skozi okno je sijal mesec — stopil je tja in pogledal skozi. — Tam doli je polje, oboje, obsežno in eno je bogato, cvetoče in rodovitno in drugo ni ... In sredi polj stoji križ. z razpetim Kristusom: samo senca, se vidi, ki pada na nasprotno stran . . . Ko je tako gledal, se mu je porodila misel in niti se je ni upal ponoviti — obul se je in odšel iz hiše in po travnati stezi, med njive. Tam pri križu je postal, pomislil je še enkrat in pogledal, če ga kdo nc I vidi in na to ... Prijel je križ z obema rokama in pritisnil k prsim, ter je napel moči, da je vse zapokalo v njem in mu je vda-rila kri v lica — skoraj je obupal, da ga izdere ... Še enkrat je poskusil s pomnoženimi močmi in voljo — zapokalo je v zemlji in križ se je zamajal in se dvignil — bil je na vrhu . . . Komaj ga je vzdržal, da ni padel na tla: težak je bil. — Tako! — In posadil ga je spet v zemljo — šlo je lažje — poravnal zemljo okrog njega in se je ozrl z zadovoljstvom nanj. Zdaj je bil obrnjen križ na njegovo polje, Kristusove oči so gledale njegove njive in roke so bile tja odprte. Prvič je bil zadovoljen in se je vrnil — pogledal še enkrat skozi mesečino ter se vlegel-- A * * Drugo jutro ... Zgodaj je vzel Joško motiko, šel aa. polje, pokrižal se in stopil v razor. Še na Križanega. je hotel pogledati, da bi mu izročil v varstvo vse in bi mu On z blažonim smehljajem odgovoril —■ a tw je obstrmel: Križ jc gledal na nasprotno stran: videl sc je samo gol les in malo trnjc-ve krone na desni in košček tablice I. N. R. J. — drugega nič. »Saj je to moje polje! Saj se nisem zmotil!« Pogledal je polje, na katerem je stal in ono na nasprotni strani steze: to polje je lepo in je bilo vedno moje, a ono zanemarjeno tam sosedovo — včeraj mi je sam potožil in dajal sem mu nauke. Težko mu je bilo in je gledal polja in na. Križanega, a ni vedel, ali jo resnica ali sanja . . . »Kak dokaz imam, da je to polje moje? Ni ono polje moje, ki je lepše: koliko je lepših polj na svetu! Na moje polje je gledal križ in jaz sem gledal nanj in ne bilo bi mi ni trenutka brez njega. Oči so se zmotile . . .« Ni pomišljal ni trenutka več; stopil je črez stezo v drugo polje in pogledal na Razpetega: isti nasmehi j aj kot preje — in zasadil je motiko v tla--- Trda je bila zemlja in zanemarjena, polna robidja in plevela: kedaj sem te tako zanemaril, uboga njiva? In kopal je, da mu je kapa! znoj v brazde in ni jenjal . . . Visoko na nebu jc stalo solnce in sence so bile kratke, ko je prišel Pepko in je postal na robu polja ter sc je začudil. »Kako, kako, prijatelj?« »E, tako, bo že . . . Ali njivo sem bil res že zanemaril — Bog mi greh prava prepustila novim občinskim možem. t Družinski ve"er se je vršil nedavno v dvorani gostilne Globcčnik. Sklicali so ga protestantje. Na tem sta nastopila dva luteranska pastorja. Par nemških katoliških družin je bilo kajpada tudi navzočih. V Tržiču niso tla za odpadniške večere še godna. Slovenski in nemški otroški vrtec priredita jutri hožičnici. Nemški obhaja obenem 251etnico obstoja. t Skioptično predavanje o vulkanih bo jutri, 17. t. m., točno ob pol osmih zvečer v spodnji dvorani društva sv. Jožefa. Nad CO barvanih slik bode pojasnjevalo predavanje. Vstopnina: Sedeži 40 h, stojišča za odrasle 20 h, za šolsko mladino 10 h. KROMERIŠKE VOLITVE. Dopolnilne volitve v kromeriški mestni skupini na Moravskem za državni zbor imajo večji kot običajni pomen. Veliki uspehi moravske katoliško-na-rodne stranke so vzbudili v češki javnosti splošno pozornost. Treba je namreč upoštevati, da pri letošnjih glavnih volitvah moravski katoliki niso postavili svojega kandidata, ampak podpirali Staročeha. Ravno 6 mesecev pozneje — 13. decembra t. 1. — pa je združila katoliška stranka med vsemi strankami največje število glasov — dosti več ko pri glavnih volitvah Sta-ročeh. Edino čisto nenaravni zvezi najbolj nasprotujočih si elementov se je posrečilo doseči pri ožjih volitvah e-čino nekoliko sto glasov. Kandidat katoliške stranke je bil docent dr. P. Šr&mek, liberalna koalicija je volila Vilj. Votrubo. Lahko rečemo, da je napredovala katoliška stranka od junija v tem okraju za 800 "lasov. Taka iz-prememba v mišljenju volivcev ni nekaj vsakdanjega. To so uspehi oiiganl-satoričnega dela in edinosti moravske kat.-narodne stranke. Veseli nas ta uspeh posebno zato, ker se je zopet enkrat pokazalo, da tudi v mestih katoliška in ljudska ideja napreduje, če se dela. DAROVI. Mohorjani za »Sl. Stražo«. Mohorjani v Gočah in Erzelju, 15 K. — V Senožečah, po č. g. Jan. Bcšter, župniku, 10 K. — Sv. Bolfenk pri Središču, po č. g. Ivanu Zadravec, župniku, 15 K. — Sv. Križ pri Mariboru, po č. g. Antonu Kocbek, župniku, 8 K. — Na Radišah pri Celovcu, 10 K. — Na Koroški Beli, 30 K. — V Idriji, po č. g. Mat. Arko, župniku, 11 K 52 v. — Sv. Duh v Ločah, po župnijskem uradu, 14 K 70 v. — Srpenica, Gorenjsko, po kuracijskem uradu, 5 K. — Zagradec, po č. g. Evg. Berlan, župniku, 5 K. — V Slavini, po župnijskem uradu, 22 K. — Leskovec pri Ptuju, po č. g. O. Škamlec, župniku, 20 K. — V Ostrici p. Sp. Dravograd, po župnijskem uradu, 20 K. — Medgorje, Koroško, po č. g. Andrej Kaplan, župniku, 4 K. Sv. Magdalena v Mariboru, po č. g. Vin. Žolgar, kaplanu, 20 K. — Vurberg pri Ptuju, po č. g. Alojziju Kokelj, župniku, 4 K 50 v. — Bukovo, p. Cerkno, Gor., po župnijskem uradu, 5 kron. — V Hrenovicah, po č. g. Iv. Zupan, župniku, 20 K. — Trnje na Krasu, po č. g. Mateju Ahačič, kuratu, 1.7 K 52 vin. — Sv. Jurij na Žili, po č. g. Antonu Štritof, provizor, 11 K 10 v. — Sv. Miklavž pri Ormožu, po č. g. Franu Štu-hcc, kaplanu, 13 K. — Kotlje, Koroško, po župnijskem uradu, 3 K. — Sv. Peter pod Mariborom, po župnijskem uradu, 13 K 34 v. — Šmartin pri Saleku, po č. g. F. S. Cizej, župniku, 12 K. — V Raj-henburgu, po č. g. Jos. Tratnik, kaplanu, 32 K 60 v. — Sostro, po č. g. Jan. Molj, župniku, 10 Iv. — Sv. Jurij ob Ščavnici, po č. g. Jan. Kunce, župniku, 31 K. — Brezno ob Kor. želez., po č. g. M. Volčič, župniku, 7 K 77 v. — Svetinje po č. g. Fr. Bratušek, župniku, 6 K. — Mnogo je šo slovenskih župnij, k a t er i h čakajo obmejni b r a t j e , d a se jih spomnijo! Potrkajte vsaj pri premožnejših, zbirajte za »Slov. Stražo« med župljani ob veselih in žalostnih prilikah in pošljite nabrano kot dar župnije »Sl. Straži«! LJUBLJANSKA OKOLICA. Občinske volitve v Rudniku. Občinski odborniki so nam v zadevi občinskih volitev poslali sledečo izjavo: List »Jutro« je prinesel dne 12. novembra 1911 sledeči dopis: »Za župana na Rudnik' je bil včeraj izvoljen naprednjak g. K. Lenče, vinotržcc na Lavrci. Svetovni so gg.: Andrej Babšek iz Babnego-rice. A Martinec iz Sela, Fr. Mlakar iz Sreanjevasi, M. Narobe iz Dalnjevasi, in J. Rotar iz Rudnika. Vsi, razun Martine«, so odločni naprednjaki in je s tem tudi ovržena abolna »Slovenčeva« trditev, da na Rudniku niso zmagali samostojni napredni možje. Mi kličemo vrlemu novemu rudniškemu županu g. Lenčetu in vrlim naprednim rudniškim svetovalcem krepak »Živijo«. Podpisani občinski svetovalci in odborniki obsojamo odločno ta dopis ter izjavljamo, da nismo napredne liberalne stranke temveč pristaši Slovenske Ljudske Stranke, katere je bil tudi prejšnji občinski odbor ter hočemo taki tudi zanaprej ostati. Nam gre lc za novo šolo, ki jo hočemo imeti na Lavrci na tako-imenovani »Baherci«. — Anton Martine. — Franc Hribar. — Janez Benko. — Janez Jeršin. — Anton Garbes. — Andrej Babšek. — Franc Mlakar. — Franc Glavič. — Jože Erklavc. ~~ Franc Žganjar. — Janez Škerjanc. — F. To-mec. — Miha Narobe. — Matija Vrbič. — Matija Vrečar. — Podpisalo je torej izmed 18 odbornikov 15 in manjkajo samo podpisi treh odbornikov. Mislimo, da. liberalci sedaj vedo, pri čem da sol lj Katol. slov. izobraž. društvo Vič-Glince uljudno vabi h gledališki predstavi, katero priredi 17. decembra 1911 v »Društvenem domu« na Glincah. — Spored: 1. Nagovor. 2. »Dimež strah kranjske dežele«. Ljudska igra s petjem v šestih slikah. Spisal A. C. Danilo. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 70 h, III. vrste 50 h; stojišča 30 h. — Vstopnice se prodajajo v nedeljo od 10. do 12. ure in od pol 4. do 4. ure pri blagajni v »Društvenem domu«. lj Slov. katol. izobražev. društvo na Selu in Vincencijeva konferenca za Vodmat-Selo-Moste vabita k božičnici dne 24. decembra ob pol sedmih zve- čer v salonu pri g. Oražmu na Selu. —• Spored: 1. Govor, govori g. kaplan Ver-hovc. 2. Igra »Materina molitev«. Igra v treh dejanjih. 3. Obdarovanje 32 otrok, katerim razdeli Vincencijeva konferenca obleko, perilo in obuvalo, in pecivo. Sedeži L vrste 80 h, II. vrste 60 h, stojišča 30 h. Obdarovani otroci so vstopnine presti. K obilni udeležbi vabita oba odbora. Razne stvari. Prevaljeni Rotschild. Ko je pred kratkim umrl glavar francoskih Rot-schildov, je priobčil list »Puris Midi« zanimiv dogodek iz življenja umrlega. Nek mlad komik, ki je bil v posesti dragocenega antičnega Čajnega servi-ca, je prišel v denarne stiske ter je bil prisiljen, da proda podedovano družinsko dragocenost. Trgovec z antikvite-tami, kateremu je ponudil svoj zaklad na prodaj, mu je svetoval, naj porcelansko service, ki ga je cenil na 50 li-soč frankov, ponudi baronu Rotschil-du, edini osebi, od katere bi mogel dobiti primerno ceno. Gledališki igralec se je ravnal po naisvetu ter šel s posodo v baronovo palačo. V ta namen si je nadel masko napol živega starca ter se tudi primerno preoblekel. Rotschild mu je ponudil za čajni servic 15.000 fr., a starček ga je prosil s tresočim glasom, naj namesto da bi mu izplačal gotovo vsoto, določi dosmrtno mesečno rento 400 frankov. Z ozirom na starčkov© slabotnost se Roischild niti trenutek ni obotavljal, da ne bi sprejel ponudbe, in iznajdljivi komik je leta in leta vsak mesec vlekel svojo pokojnino. Čez leta pa je dobil nekoč povabi'o.na.i se oglasi pri Rotschildu. Igralec je prišel zopet maskiran kot slaboten starček, ko pa ga Rotschild vpraša. kako se počuti in koliko je star, je potegnil komik, ki si je med tem časom v svetu pridobil že mnogo ugleda. sivo lasuljo z glave ter pojasnil celo zadevo, ki je danes 50 let staremu igralcu prinesla namesto ponujanih 15 tisoč frankov čistih 80.000, ki se mu jih je v teku let izplačalo v mesečnih obrokih pri blagajni bogatega bankirja. Socialnodemokraški monarhisti. Socialna demoki*acija je, kakor znano, republikanskega mišljenja, odpraviti hoče monarhije in noče o vladarjih ničesar vedeti. Toda socialna demokracija zna tudi kaj drugega. V neki brošuri, ki uči, kako je treba nastopati na shodih, in ki je izšla, v socialnodemokraški knjigami v Monakovem, je tiskano sledeče: Voditelj . . . otvori sejo . . . in konča z željo, da bi prireditev imela uspeh, in kjer jc navada, tudi s slava-klici cesarju, deželnemu gospodu ali kakemu drugemu protektorju. — Torej kjer je navada, naj socialnodemokraški voditelji otvarjajo shode s slava-klici vladarju! Da to ni socialno-demokraško, nam bo tudi potrdil kak Kristan ali pa dr. AdleK in da ise sc-rialnodemokraškim voditeljem pri tem ne gre za drugo kot za slepilo zbo-rovalcem. Radovedni smo, ako bodo avstrijske socialnoclemokraške knjigo-tržnice sledile svojim nemškim trgovskim tovarišem. Kje so najbolj varčni ljudje? Na Danskem je leta 1909 imel povprečno vsak posameznik 364 70 frankov naloženih v hranilnicah, na Pruskem 231 60, na Norveškem 195 55 frankov, v Združenih državah 173 79 frankov, v Avstriji 15703 na Švedskem 147-26 fr. in na Angleškem 97 65 frankov. Šele za Angleško pride Francoska z 9i87 fr. in za Francosko Belgija z 9081 franki, Ogrska z 97 24, Italija z 73.92 fianki, Nizozemska z 6479 in Rusija z 1627 franki. V Švici mila zima. Vsevedoči vremenski preroki, ki so napovedovali zgodnjo zimo, so se temeljito zmotilL Še nikjer v švicarskih gorah ni takore-koč prave zime, da bi lastniki raznih zimskih športnih zabavišč mogli biti zadovoljni, akoravno jc v St. Moritzu sezona že otvorjena in so celo že v nižje ležečem Engelbergu pričeli z zimskim špo tom. V St. Moritzu je vsekakor že 30 do 40 cm debela snežena odeja, s čemur se že da kaj napraviti. V Predalpah pa sega sneg komaj do 1200 metrov v nižavo in mesec december mora dobro pomagati, da bo o Božiču, ko se šele navadno prične prava sezona, kaj snega. Na višavah vlada neprestano čudovito vreme. Dne 1. decembra so videli v notranji Švici še krave na paši, kar je nekaj izredno nenavadnega v tem času. Poročajo tudi o ])laninkah, ki vdrugič cveto, in o jagodah, ki zore na gorkem zimskem solncu. November je bil za. 2Va stopnji gorko j ši kot bi moral biti uonmahio, in od junija so bili vsi meseci nekoliko gorkejši kot navadno. Tudi padavine so močno zaostale za normalo, tako da sc boje v gorah za zimo pomanjkanja vode. Hitra kazen. V osebnem vlaku Kassel—Bebra je te dni ukradel nek inozemski delavec svojemu sopotniku ves denar ter skočil v bližini postaje Rothenburga pri Fuldi iz vlaka ter obležal na progi mrtev. Zlomil si jc tilnik. Polic, nadzornik pred sodiščem. Te dni se vrši pred porotnim sodiščem v Bolcanu razprava proti bivšemu ta-mošnjemu pol. nadzorniku Francu Ru-dorferju, ki je obdolžen, da je kot varuh dveh mladoletnih otrok poneveril njemu v varstvo izročenih 3640 kron. Poneverjeni znesek je medtem soproga obtoženca založila pri sodišču. Dve osebi vsled preobilega alkohola umrli. V Eferdingu je nek kmet več poljedelskih delavcev pogostil najprej z jabolčnikom, nato pa z žganjem. Četudi so bili že vsi popolnoma pijani, so vendar izpili 19 letni Karel Birkel-bauer, 23 letni Franc Beck in 30 letni F. Maritsch še tri litre žganja. Na poti domov so se vsi trije zgrudili nezavestni. Birkelbauer in Beck sta kmalu nato umrla, ne da bi ,se prej zavedla, Maritsch pa. se bori s smrtjo. Lvovska vohunska afera zavzema vedno večji obseg. Včeraj so aretovali v Brodyju neko žensko, ki je istotako bila članica vohunske družbe. Dosedanja. preiskava je dognala, da je bilo aretovani vohunski družbi največ na tem ležeče, da prouči strategično važne železniške proge. Pri aretovanih so konfiscirali celo vrsto železniških zemljevidov. Doslej so aretovali nič oprosti! — toda zdaj bo šlo. Ti imaš vse bolj lepo, čedno —« Še je postal Pepko in je pomislil. Spoznal je položaj in vrnila se mu je stara nrav, šc s toliko večjo silo. — Nasmehnil se je zadovoljno. »Bo šlo, bo šlo . . . Saj priden »i, moči ti tudi še ne manjka.« »Ne bom se hvalil. Ali če Bog hoče, še jo bo, da bom preskrbel svojce.« »Dobro delaj!« »iZ božjo pomočjo . * .« Pepko je stopil na polje, lepo in cvetoče in je šel mej razori nalahno se smehljaje in ko je prišel do konca, se je vlegel v senco in počival . . . Joško pa je močil grudo s kapljami moja in ustnice so mu zdaj pa zdaj zašepetale prošnjo do Boga, srčno in udano. In glej! — si videl, človek, Že kdaj čudež in veruješ vanj? Iz polja v polje se je pretakalo bogastvo in blagoslov, počasi dan za dnem in se je kopičilo in množilo . . . Če si videl to, si gotovo obstrmel! . . . In predno se jc Pepko zavedel, da bo čas žetve — kakšno mu jc bilo polje! — in ko je stopil preko njiv soseda, se je razsrdil. »Ali je na njegovem čudež, ali io na mojem prekletstvo!?« Križ pa je stal sredi polja in Kristusove oči in roke so blagoslavljale in dajale moči in življenja, roke in oči Kristusove . . . Joško pa jo stal v razoru; naslonjen na niotiko je počival in jc mislil nanj . . . Pozdravljen, Križ! Prerukvajne Šembilje gespude placreš-pehtarl. Več ket ena ura sma špancerala iz gespudam Ribnkarjam pu Šclnburgu ulc. Use sorte m jc prpoudvou iz soje prakse kot žvinsk dohtar in tud ket placrešpehtar; nazadne m jc začeu pr-poudvat tud, kuku u delvou ket deželn puslanc, pol ket držaun puslanc in šc bi pol, ket menistr. »Ta nar rajš b biu fenančn menister, dc b pukazu ldem, kuku se more iz gnarjam ukul hodet«, m jc reku in se pu varžetc putaplou, dc je tku zažvenklal, kokr dc b edn krugl-ca u zid vrgu. »Gespud placrešpehtar; jest um mo-gu jt pu sojeh upraukeh«, sm mu reku več ket desetkat, ke ee m je zdel že mal | ?renaumen puslušat negave flauze; pa useli me jo prjeu za rukau in me pr-držu: »Pučak no šc en mal, de se šc kej pumenma«,in začeu m je spet ud konca prpoudvat tist, kar m je že preh deset-kat puvedu, zatu sm mu puskusu jest beseda na ježek pulužit. »Gespud placrešpehtar, uni maja men gvišn kej gvišnga za puvedat, pa na veja kuku b začel! Kar pu pravic, nej puveja; mene se ni treba prou nč šenerat, moučat znam pa tud, kokr de b m ježek prmrznu, kedr je treba. Astn, gespud placrešpehtar, kar iz farba na dan!« »Pepe, ugnou s, de m neki na srce leži! Neki b t rad puvedu, pa na vem, če u prou, ke je pa svet zdej tku najevc-rcn. Učaseh je folk še neki držu na prerukvajne, tu se vid pu tem, ke sa dal sajnske buklce vn, ke jh dondons nubc-dn več na pugleda. Tud na cuprnce sa držal Ide, čc prou jh pu mojcli mislch nekol ni blu na svet---« »Ilolt! Cuprnce in cuprnki sa pa še dons na svet! Kar tih nej uja ud tega«, sm mu jest prestrigu beseda. »Nekar me na mot, de t use puvem; pa takeh m na prau, ke sam na verjameš, dc b blu res--« »Kdu prau de ne! Al ni tu cuprnija, ke »Učitlska tiskarna« iz »Jutruga« douga prefite dela? A ni tu cuprnija, ke prauja leberalci, de uja usa Kranjska dežela zbulšal brez gnarja, čc ja u soje ruke dubeja? Gespud dohtar Taučar je se clu tku nekok reku, de uja use deželne duklade in naklade kratk in mal dol udpraul!? Tu jc cuprnija, dc šc nekol take---« »Dej no že jejnat ud teh cuprni praut, ke je use skp nč! Jest na cuprni-je prou nč na držim ,še tulk ne, kulkr je za nuhtam črnga. Prerukvajne je pa use neki druzga! Na prerukvajne pa držim žc iz lastne skušne---« »Nej na greja! Jest pa glih na prerukvajne nč na držim —« »No čak de t puvem; pol uš pa dr-gač guvuru. Loj, jest sm mou u Šišk ena Šembilja, ke m je že ud kar sva se spuznala. use sorte prcrukvalu in uso du frementa se je tku zgudil---« »Vn iz dukazem!« »Loj! Tiste leta, ke sma se iz Šembilja seznanla, m je prec prerukvala, de u še huda predla Iblan tekat, ke ja uja mel pud kumanda gespudi, ke se nhn imena jejnaja na r. In viš: Iblana sa mel pud soja kumanda Hribar, dohtar Taučar in dohtar Trilllar, in Iblana je bla res u takmo lebet, de ni za guvort. Kar sa te gespudi u roka prjel, use sc jm je pufrtičl. Gespud Hribar je mou žc tku nasrečna roka, de, če jc puma-ranča u lft vrgu, pa mu je kojnska figa nazaj dol u roka prlctela. in tu use sam zavle tistga nasrečnga r, ke ga maja na konc sojeh imen. Če b še en čas te gespudi Iblana kumanderal, pa b šlu use iz lima. Tud iz dežela ni blu nč bulš, ke sa mel te gespudi še pr dežel za guvort. No, a ni res, Pepe?« »Ja, tu je. pa res! Tu je pa skus in skus res! Nej na peleja še mene enkat h tist nhn Šembilj, de ja um še jest praSu, če se u Amba preh spametvu, manj kot 16 oseb, ki so prizadeto v tej vohunski aferi. Velika gojuflja v ogrski komerci-alni banki v Pešti. Pred par dnevi je prišlo vodstvo ogrske komercialne banke na sled goljufiji, vsled katere je banka oškodovana na podlagi ponarejenih menic za 280.000 kron. Policija je šla takoj z vsem svojim aparatom na delo in danes po preteku par dni so krivci že znani. Goljufija se je izvršila tak orle: Bančni uradnik komercialne hanke Zoltan Ryhlicky, ki je bil zaposlen v meničnem oddelku, jc sklenil izvršiti goljufijo s pomočjo ponarejenih menic, glasečih se na razne ma-žarske firme, pri tem činu ga je podpiral neki jud Bauer-Bajor. znan agent v Pešti. V začetku oktobra 1. 1. sta Ryh-licky in Bauer-Bajor izvršila svoj načrt. Ryhlicky, ki je poznal natančno poslovanje svoje ba/nke, je telefonično vprašal ravnatelja komercialne banke, Fellnerja, ali je pripravljen dovoliti firmi Orenstein in Koppel (izda! se jo kot ravnatelj te firme) 300.000 K kredita. Fellner mu je to takoj dovolil, ker je firma Orenstein ena prvih firm v Pešti in mu je rekel, naj se o natančnejših pogojih (obrestni meri itd.) dogovori s šefom meničnega oddelka. To se je zgodilo. Drugi dan — 6. oktobra -- je prišel v banko agent. Bauer-Bajor in si je dal izplačati na podlagi ponarejenih menic okoli 280.000 K. Podpise na menicah sta izdelala Ryhlicky in Bauer-Bajor. kot akceptanti in giranti so bile podpisane razne firme, ki so bile redno v zvezi s komercialno banko. Predložene menice so pregledali razni uradniki, v kontrolnem oddelku jih je vidiraA Ryhlicky in denar se je izplačal. Nikdo ni vedel o goljufiji. V začetku decembra so zapadle prve menice in takrat so izsledili to goljufijo. Sum je padel na uradnike meničnega oddelka, po podpisih so dognali, da je krivec najbrž mladi uradnik Ryhlicky. Ko je ta videl, da ni izhoda, jc Sel domov in izvršil samoumor. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Svojo krivdo je odločno tajil. Še-le, ko sta izpovedala njegov brat in stric, da je Zoltan Ryhlicky izvršil to goljufijo, se je udal. Njegov tovariš Bauer-Bajor je pobegnil in ga policija še ni mogla izslediti. Denar, ki sta ga na tak način izvabila komercialni banki, je naložen pri raznih denarnih zavodih, do sedaj se je dobilo že nad 210.000 K. Požar v kinematografskem gleda« Ušču. V Rcutlingenu je 12. t. m., ko je bil semeni, nastal požar v nekem kinematografskem gledišču, ki se je zelo hitro razširil in povzročil veliko paniko med občinstvom. Požar je popolnoma vpepelil gledišče, kakor tudi hišo, v kateri se je nahajalo. V gnječi pri izhodih iz gledišča je bilo več otrok lahko ranjenih. Kralj igralcev nmrl. V Genevi je umrl te dni največji igralec sveta, ta-kozvani jubilejni igralec, Ernest Ber-son, ki je v jubilejnem letu kraljice Viktorije zaigral okoli 250.000 funtov Šterlingov deloma pri kartah, deloma pri konjskih dirkah. Roparji ustavili vlak. Iz Varšave poročajo, da je na postaji Rogov 18 oboroženih roparjev ustavilo osebni vlak ter uropalo železniško blagajno. Visokost uropane vsote ni znana. Smrt pri nogometni tekmi. Iz Pariza poročajo, da je v Roanue pri nogometni tekmi z žogo med nogometnima kiuboma iz Roanue in Lyona eden iz- med igralcev sunil z nogo v glavo Voditelja moštva iz Roanue ter ga tako ubil. Nova špionažna afera v Wilhctlm$. hafnn. V Wilhelmshafnu so aretirati nekega mornarja oklopnice »Posen>-, ker je vrgel raz krov v morje tajne dc}e nekega topa. Prijet morilec. V Piseku je občinski policaj ustavil nekega sumljivega človeka na cesti ter ga bolel predstaviti policijskemu uradu. Tujec pa je pobegnil ter ustrelil štirikrat na policista, ne da bi ga zadel. Končno se je posrečilo nekemu orožniku begunca prijeti. Dognalo se je, da je aretovani že večkrat kaznovani vlomilec Jožef Walenta. Domnevajo tudi, da je Walenta oni morilec, ki je 3. t. m. vlomil v Hoficah v tamošnje konsumno društvo in ustrelil odbornika konsuma, tkalca Rybo, ki ga je pri vlomu presenetil. Sodni svetnik poneveril 230.000 H Pred deželnim sodiščem v Altoni je bil 13. t. m. obsojen sodni svetnik dr. Wae-the na tri leta ječe, ker je poneveril 230.000 mark denarja varovancev. Družinska drama. 471etni delavec Komeke v Gommernu pri Magdeburgu je ustrelil svoje tri otroke v starosti 11 7 in kt let ter nato tudi samega sebe. V nekem pismu izjavlja, da je storil grozno dejanje v obupu, ker mu je umrla žena. Kolera. Zdravstveni oddelek ogrskega notranjega ministrstva poroča da sta se pojavila v provinci dva nova sumljiva slučaja kolere. Rdeči poštenjak. Listi poročajo, da je bil voditelj soc. demokratov v Seda-nu, Taffet, obsojen te dni radi zapeljevanja mladostnih deklic in trgovine z dekleti na šest mesecev ječe. Vsled enakega vzroka so obsodili v Stenay-u tamošnjega soc. demokrašega voditelja, ki je poleg tega tudi lastnik neke nesramne hiše, na štiri mesece ječe in 3000 frankov globe. Konflscl an jc bil zaradi razširjanja mobilizacijskih vesti češko-radikal-ni list »Češke. Slovo«. Cene sladkorja padajo na praški kakor tudi na nemških borzah. Svojo hčerko in sebe zadavila. V Magdeburgu je žena vpokojenega poštnega uslužbenca Wieganda, bržkone v hipni norosti, zadavila z ruto najprej svojo desetletno, hčerko in nato •tudi samo sebe. VOHUNSTVA V GALICIJI IN NEMČIJI. Iz Lvova se poroča : Vohunska zadeva zavzema vedno večji obseg. V Bro-dyju so aretirali 13. t. m. neko žensko. Dosedanja preiskava je dognala, da je šlo za vohunstvo na strategično važnih železniških progah. Dosedaj je aretiranih 16 oseb. Med tem, ko obsojajo Rusi avstrijske vohune, zapira Avstrija ruske vohune v Galiciji, Nemčija pa angleške vohune. Vsak dan dohajajo iz Nemčije poročila o angleških vohunst-vih. »Tageblatt« poroča iz Wilchelms-havna, da ima Anglija natančne načrte o preskrbi vode v Wilchelmshav-nu in da je tudi izdan važen vhod v .Tadebuzen. V Schweanitzu je pa bila iz vojašnice ukradena artiljerijška vizir-na cev. »Češke Slovo« je bilo konfisci-ra.no, ker je, kakor poročajo nemški listi, razširjalo poročila o mobilizaciji. ABDUL HAMID NEVARNO OBOLEL. »Berliner Zeitung am Mittag« poroča iz Carigrada: Ti'di se, da so pre- predn mu um jest pušten ušesa naviu, al u čaku in soje naumnast naprej ugajnu. dokler nam jest frezura zmešu.« »Čak, u tem puznej! Kar sm t zdej puvedu, tu še ni use. Moja Šembilja m je še naprej prerukvala. Rekla je, de uja za tistem časem, ke uja mei ta velita beseda gespudi, ke se nhn imena na r jejnaja, pršli tak časi, ke uja usa ku-manda uzel u roka gespudi, ke se nhn imena iz r jejnaja, pa tud iz R začneja ln tekat, je rekla, se u pu Iblan in pu cel dežel cediu sam mlek in med. — Memgrede nej t umenem, de se je začeu mlek res že cedit pu Iblan prec, ke sm ratu jest placrešpehtar in sa ratale iblanske pudgane še enkrat, bi debele, k jh iz mlekarn futram. S tem je du-kaiz duprnešen, de moja Šembilja sama gola resnica prerukuje. — In, viš Pepe, te časi, ke uja dubl kumanda u roka tak gespudi, ke maja spred in zad r. sa že pred uratem! »Kaj m na puveš!« »No, le pušluši! Ta peru je pršou u deželn zbor gespud prefesar Rajsnar. za nint je šou u držaun zbor gespud dohtar Raunihar in zdej nazadne sm pršou še jest, gespud Ribnkar, u deželn zbor. Velik muči res Se nima.ma zdej, al moja Šembilja, ke sm ja mou u šišk, sc nekol še ni zmutila in se tud zdej na more. Mi erl se bližama krmile, Kranj- ska dežela in Iblana pa zlatem časem. Tu ie kokr prbit in nubena reč na more tega več drgač nardet. Gespud Hribar je spudletu že, gespud dohtar Tau-čar in Tritllar pa še bota. Nubena žau-ba jima na pumaga. Mi, ta mlad, ke mama spred in zad r, uma na kojn, pa je ven! — Šembilja je tud prerukvala, de uja tud gespudi, ke se začneja iz J in jejnaja iz J, enkat pršli du velike muči in časti, ampak ne duma na Krajnskem temveč zuni u svete. In- viš, Pepe, tud tu se je že mal izpounil. Ud našga gespuda rotuškega kumesarja Jančigaja pu pol brata, sa že naredi na Kinezarskem za menistrskega predsednika in ga boja za cesarja in se piše zdej pu kinezarsk Juan—ši—kaj. Ta je dusegu taka čast, kakršne še nekol nu-ben Krajne neker in kua še čaka našga gespuda Jančigaja, tu sc pa še na ve. Sevede, duma u ena figa dusegu, ke ga Rožnkauken Miha na more lajdat in mu pousod pulena pud noge meče; če b šou pa. kam deleč preč, tku deleč, de b ga Mihatu pulena več na dusegl, b mu pa na falil. Moja šembilja tu že ve.« »Zdej m pa še puvej, kašna prhod-nast ma člouk. ke se iz P začne, pa iz e jejna?« »Pena z luč! Tu s pa ti! Ti s pa biu, s zdej in uš ustou, pa če so usi mudrija-ni ud »Jutra« na glava pustauja Boltatu Pepe lz Kudeluga. peljali bivšega sultana Abdul Hamlda iz Soluna v Carigrad, ker je nevarno obolel. KITAJSKI DIPLOMATI REŽEJO KITE. — RUSI V PEKINU. Neki funkcijonar dunajskega kitajskega poslaništva je izjavil, da je vlada sprejela predloge vstaškega odbora. Princ-regent je prisegel na ustavo. V deželo se je zato vrnil mir. Ko se je sprejela ustava, so bili obveščeni zastopniki Kitajske v inozemstvu, da sinejo odložiti kite. Dunajski kitajski poslanik si je že pustil odrezati kito. Reuterjev urad poroča, da je odrinilo 350 ruskih vojakov v Pekin. V Ljaoja-nu so izbruhnili novi nemiri. Proti Mukdenu, kjer je proglašeno oblegovalno stanje, prodira 600 vstašev. Državni zbor. Dunaj, 15. decembra 1911. Italijanska fakulteta. Danes je v proračunskem odseku dunajski poslanec Friedmann predlagal, naj se italijanska pravna fakulteta ustanovi v Istri, na Goriškem ali v Trstu; kraj naj določi vlada z na-redbo. Iz te moke ne bode kruha. Vse-nemški poslanec Malik je nadaljeval svoj govor. Ker se je ob 11. uri pričela zbornična seja, je Malik govor pretrgal in izjavil, da ni še končal uvoda. Malik se je naučil od poslanca Gostinčarja, ki je lani govoril že šest ur, preden je pričel o stvari sami. Ako ima Mailik dobra dihala, utegne zavleči italijansko fakulteto do spomladi. Tiskovni odsek. Danes je tiskovni odsek po daljši razpravi sklenil, da se v zadn'em zasedanju izdelani načrt novega tiskovnega zakona razpošlje vsem časnikarskim društvom in interesiranim korpo-racijam, ki naj v Štirih tednih izrazijo o načrtu svoje mnenje. Proti temu predlogu so glasovali samo soc. derno-kraški poslanci, ker so mnenja, da so take enkete navadno brezplodne. Železničarskl odsek . Poslanec dr. B e n k o v i č je danes v železniškem odseku odločno grajal vilado, ker glede železnic zanemarja sploh vse južne dežele. Govornik zahteva od vlade jasen odgovor glede liške železnice, s katero bi se zvezale železniške proge na Kranjskem in Štajerskem. Vlada naj poskrbi za boljšo zvezo osebnih vlakov via Zidan most—Zagreb in odkloni višje tarife na Južni železnici. Govornik graja upravo Južne železnice v narodnem oziru in zahteva tudi slovenske napise na Spodnjem Štajerskem in Koroškem. Enako grajo zaslužijo vagoni državnih železnic na Koroškem. Govornik končno zahteva, naj se železniško ministrstvo ozira tudi na južne dežele, ko bode sestavljalo načrt za lokalne železnice. Draginjskl odsek še vedno ni končal svojih razprav o draginjskih predlogih. Stvar postaja že smešna, ker vse kaže, da je vlada pasivna nasproti temu vnrašanju. Zato je danes predlagal dr. V e r s t o v S e k, naj se odsek razide, ker bodo itak vse njegove resolucije romale v široki vladni koš. Govor poslanca Jarca. Zbornica je danes končala razpravo o proračunskem nrovizoriju. Govoril je tudi poslanec Jarc. Ker se govor bavil z raznimi vprašanji, važnimi za naše dežele, ga priobčimo po stenografskem zapisniku v celoti. Za danes pa podamo samo vodilne misli. Uvodoma je govornik protestiral proti brezstidnemu načinu, kakor je govoril poslanec Malik v včerajšnji seji o katoliški cerkvi in njenih napravah, zlasti pa proti izrazom, ki jih je rabil znani Lurya-Zcnker. Izrazil je svoje začudenje, da. se predsedniku ni zdelo vredno, radi tega kaj ukreniti. V sedanjem položaju skrbi največja nemška stranka (»Nationalverband«) za zabavo. To kaže njena, taktika v vprašanju laške fakultete, predloga glede učiteljskih plač in uradniške ga vprašanja. Resna stran noložaja pa je politični kartel, ki so ga sklenile nekatere stranke z vlado, da napravijo nove dolgove in si denar porazdele med seboj. Obstoj tega kartela jc vladi glavna stvar, državne in ljudske koristi pa stranska. Posamezni ministri si ne upajo razviti svojega programa, dokler jim tega ne dovoli vladna večina. Govornik se je bavil podrobno s pritožbami radi poslovanja v posameznih ministrstvih. Obširno je govoril zlasti o zaostalosti noljedelskega minitsrstva in o naših železničnih in poštnih razmerah. Končna misel govomikova je bila, da se Slovenci ne vznemirjamo radi sedanjega političnega položaja. V taboru sedanjo večine je pač vlada, ne pa Av-strija. To dokazujejo najbolj ideje, ki jih zastpajo stranke večine. Wolf je govoril leta 1909, ko je bil že v vladni večini, naravnost za zedinjenje z Nemčijo. Zato je sedanja zveza Pangermanov s Slovani nenaravna in se bo prejalislej razbila. Slovensko ljudstvo dobro ve, kaj je storilo za Avstrijo v preteklosti in ne dvomi, da pride kmalu čas, ko ga bodo morale vpoštevati vlade — v interesu obstoja države. (Živahno pritrjevanje.) Popravki. Dalje so še govorili češki agrarec Š v e j k in glavna govornika dr. S m o-d la k a in vitez P a n t z. Dr. Smodlaka je brez vse potrebe surovo napadal Štiri dalmatinske poslance, ki so 61ani »Slovensko - hrvaškega kluba«. Vlačil je na dan domače prepire med strankami in sploh nastonil v vlogi junaka v burki. Odločno ga je zavrnil dr. D u-1 i b i č, češ da taki napadi in sumniče-nja ne spadajo v državni zbor, kjer skoraj nihče ne pozna dalmatinskih krajevnih razmer in si ne more ustvariti prave sodbe. V dalmatinskem dežel, zboru naj se razpravljajo take stvari. Dalmatinski pravaši so v »Sloven-sko-hrvaškem klubu« našli zveste in odkrite prijatelje, ki goje s Hrvati kot en narod vse ideale politične, narodne in gospodarske težnje. Za to bratsko ljubav so pravaši hvaležni Slovencem in z zaničevanjem zavračajo napade in sumničenia dr. Smodlake. Med tem govorom je bil velik krik. Dr. Smodlaka je vedno z medklici dr. Dulibiču segal v besedo; slovenski poslanci so z vso odločnosti« zavračali neslanosti dr. Smodlake in burno pritrjevali tovarišu Dulibiču, ki je mirno in stvarno odbijal in odgovarjal Smodlaki, ki si bode zapomnil današnji dan. Nato so »stvarno popravljali« Gruber, Malik, Seitz, Fuchs in Diamand. Nemir je postajal vedno večji, da ni bilo mogoče razumeti poročevalca, ki je imel zadnjo besedo. Glasovanje. Pri § 1. ki po vladnem načrtu določa šestmesečni proračunski provizorij, je dr. šusteršič predlagal, naj se dovoli provizorij le do konca aprila. Dr. Korošec predlaga glasovanje po imenih. Za ta predlog so glasovali »Slovensko - hrvaški klub« češki radi-kalci in češki socialni demokratje. Predlog je obveljal. Glasovanje po imenih je trajalo tri četrt ure. Vladni načrt § 1., s katerim soglaša večina v odseku. je obveljal z 276 glasovi proti 180. Za vlado so glasovali nemški, poljski in večina čeških poslancev, izmed jugoslovanskih poslancev edini dr. Ravnihar. V ostalem so obveljali naslednji paragrafi, kakor jih je sklenil odsek. Med drugim se vlada pooblašča, da sme najeti posojilo 177,588.780 K. Ko-nečno predlaga dr. Muhhverth, naj s« glasuje po imenih o resoluciji poslanca Malika, ki zahteva od vlade načrt zakona glede razporoke. Malikov predlog je biil odklonjen s 198 glasovi proti 177. Za Malikov predlog je glasoval tudi dr. Ravnihar; mnogi poslanci so se odtegnili glasovanju, med temi tudi Dalmatinci, ki niso člani »Sloven-sko-hrvaškega kluba«. Dr. Steinwen-der je glasoval proti, kar je vzbudilo veliko začudenje. Dr. Steinvvonder je odgovoril s posmehom, češ, avstrijski parlament ima nujnejše skrbi, nego so razporočenci. Odstop načelnika generalnega štaba Konrada pl. Htt.zendorfa. Ko je zbornica rešila tretje branje i začasnega proračuna, odgovarja ministrski predsednik grof Sturgkh na interpelacije, ki so bile vložene z ozirom na odstop bivšega načelnika gen. štaba. Naglaša, da odgovarja sporazumno z vojnim ministrom Auffenbergom. Konstatira, da ima po ustavi nositelj krone izključno pravico, da po najvišji sodbi kot najvišji vojni gospod izbere osebe generalnega štaba in najvišje vojaške funkcionarje. Vlada izjavlja, da bivši načelnik generalnega štaba Konrad pl. Hotzendorf ni odstopil zaradi zunanjih vplivov in tudi ne radi zunanje politike, kakor so naglašali časopisi. V sporazumu s skupno vlado izjavlja, da so ostali temelji zunanje politike neizpremenjeno taki, kakor jih je že ponovno obrazložil zunanji minister v delegacijah in njegovi predniki v obeh zbornicah državnega zbora. Odločno zopet odklanja dr. Adlcrjeva izvajanja v njegovi interpelaciji, čoš da sc nahajajo v vplivnih krogih tej politiki nasprotna naziranja, katera trditev se izrablja za to, da se neparla-mentarno v zbornični razpravi peča a članom najvišje vladarske hiše. Izrecno naglaša, da merodajni krogi, krte-rim je. izročena sknb zp obrambo monarhije, popolnoma soglašajo glede n.' •• ^ i » r-0 -0 izvesti tavo gle-r r> •/ nji 1 ako • (udi na notranji •nv-.pj, y, oz'rom na interpolacije ki fzvr^jo lojpzen , da !e ie poslabšalo r"?e razmerje nasproti drugim državam doVčno izjavlja da ne kaže zu-p p n 11 položaj za ce''a; n'kakih znakov, ici hi nas orlvezpii dolžnosti, da še na-riaMo uveljavljamo rol'tiko na vzdrža-va"ic miru z mimo odiočn^s 'o in z navadno nam doslednostjo Zbonrca je od l-Ion P a rredloe: poc1. Seitza. da naj se otvori razprava o odgovo -u ministrovega predsednika. Prrd'of»e že'ez».,Jtar'ev. Zborn'ca prične nato razpravljati o noroč;lu odreka državn'h uslužbencev glede na odredbe, s katerimi naj se izboljšajo dohodki železničarjem. Kakor smo po rčnM že danes teden, je bila volma vlada izdati za izboljšanje železničarjem li 000.000 kron. Poslanri vseh strank so se pa v odseku zedinili, da naj se zviša ravzp.urav niso naravnost v odseku. To. o čemur s" razpravlja ie sicer vipdna predloga pod imenom u^sl F^fmannp. toda o vladni predlogi se še ni vršilo prvo branje v zbornici in zanadi tP{ra ie to vse skunaj no zp<-lnsri »reševalcev« u-adništva le nekako predposveto-vanje. iz irnovsKe in ifflnfiRe zbornice. Včeraj v petek, dne 15. t. m. popoldne ob 5. uri se je vršila javna seia trgovske in obrtne zbornice v magistrat-ni dvorani. Predsedoval 3e javni seji ravnale1 j g Pammer. OverovatePem zapisnika ie nredsednik imenoval gospoda Kregar j a in gospoda Rohr-m a n a. Zan'snik zadnje seje se je odobril. Predsednik ie poročal bledeče: Železniške zadeve Predsedstvo je naprosilo generalno ravna+eli^v* c. kr. priv. južne železnice. da uvede čimprej na nrogi Zidan most—Zagreb v vsaki smeri "o en nov osebni vlak. Novi vlak v smeii Zidan most—Za"TPb naj b' odhajal iz Zidanega mosta ob 11. uri 10 minut ponoči. V smeri Zacrreb—Zidan most naj bi od hajal iz Zagreba ob 8 uri 15 minut zvečer in prihajal na Z dan most ob 10 uri 30 minut ponoči. S predlagano pomno žitvijo osebnih vlakov bi se vozne prilike na tej progi potrebam primerno iz-bol šale za nočni promet bi bile dobre r,n ri^1"'1*" epvcm in jugu. . ravna'eljsivu c. kr. državnih železnic v Trstu je predsedstvo predla- galo izpremembo voznega reda na progah Ljubljana —Jesenice —Trbiž ter Lj'1' 'nmnik. 1. Čakalni čas pri osebnih vlakih, ki vozijo iz Ljubljane na Trbiž, naj se na postaji Jesenice kolikor moč skrajša. 2. V voznem redu za letno sezjno naj se določi, da bo vozil osebni vlak štev 1722, ki je odhajal ob 5. uri 47 minut zjutraj iz Ljubljane, v bodoče že meseca maja, od meseca junija pa vsak dan, dočim je vozil doslej vsak dan sloprav od 1. julija dalje. 3. Večerni vlak štev. 1720, ki odhaja iz Ljubljane ob 10. uri 10 minut zvečer, naj bi sc preuredil v toliko, da bi vozil do Trbiža. 4. Na progi Ljubljana—Kamnik naj se za bodoče tucli za zimsko sezono obdržita v prometu vlaka štev. 2159 in 2160, ki vozita v letni sezoni iz Ljubi'"ane in iz Kamnika ob nedeljah in praznikih ob 11. uri, odnosno ob 9. uri 20 minut zvečer. Zbornica je poročilo predsedstva kakor tudi tajništva soglasno odobrila. Nakup lastnega zborničnega poslopja. Zbornica je sprejela v tej zadevi sledeče predloge: 1. Kupi se poslopje v Beethovenovi ulici št. 3., oziroma 6; predsedstvo se pooblašča, da sklene kupno pogodbo po kolikor mogoče nizki ceni. 2. Glavnica za kupnino, za stranske stroške in za adaptacijo se preskrbi: a) iz zaklada za višjo trgovsko šolo se vzame 80.000 kron kot posojilo proti 4l,4% poluletno nazaj plačljivemu obrestovanju in amortiziranju v 35 letih, b) Kar še manjka, se vzame hi-potečno posojilo na kupljeno poslopje. Predsedstvo se pooblašča, da najame tako posojilo, čc mogoče, po 4%c/o in plačljivo v 50 letih. 3. Predsedstvo so pooblašča, da se obrne do mestne občine in izposluje primerno odškodnino, ker se mestna občina oprosti od dolžnosti za preskrbo brezplačnih zborničnih prostorov. 4. Predsedstvu se naroča, da stavi predloge glede adaptacije kupljenega poslopja in izposluje sklepom pod 1. in 2. odobritev c. kr. trgovinskega ministrstva. Zbornični proračun se odobri. Zbornica bo potrebovala v letu 1912 75.131 kron. Ker pa zbornica ne izhaja več z 6odstotno doklado, se je ta zvišala na o s e m o d s t o t k o v. Nato se je utemeljeval nujni predlog gospodov Mejača in Loža rja, naj zbornica naprosi tukajšnje finančno ravnatel stvo, naj uradne ure tako izpremeni, da se bo uradovalo od 8. do 2. ure popoldne. Napravi naj se tudi pripraven prostor, kjer bodo stranke čakale, da jim ne bo treba stati na mrzlem. Napravi naj se tudi na hodniku finančne direkcije orientacijski načrt iz katerega bo razvidna lega posameznih sob s številkami in imeni dotičnih uradnikov. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Nato utemeljuje zbornični svetnik Hafner sledeči predlog: Od leta do leta prihaja na Kranjsko, posebno na Gorenjsko več Istrija-nov, ki odpro svoj vinotoč, in prodajajo vino na drobno in debelo. Vsak kmet oziroma vinogradnik ima pravico prodati svoje lastne pridelke; vendar se pa dovoljenje takih vinotočov zlorablja. V več slučajih se je dokazalo, da ne prodajajo kmetje samo svojega vina, ampak da prodajajo vina raznih vinskih trgovcev. V slučaju, da prosi domačin za koncesijo vinotoča čez ulico, postopajo oblasti z vso strogostjo; okr. glavarstvo povpraša gostilničarsko zadrugo, občino in slednjič še žendarme-rijo. Ako se ena ali druga teh oblasti proti temu izreče, se prošnja takoj zavrže. Pri tej trgovini z vinom lastnega pridelka, in tudi če se vino kar naravnost v odprtih steklenicah prodaja čez ulice, kar bi domač trgovec ne smel, pa ni nobene kontrole in nobenega nadzorstva. Večkrat se zgodi, da se taka trgovina prepiše na drugo ime in se ista naprej izvršuje, prejšnji lastnik trgovine pa pride drugo leto zopet z drugim dovoljenjem. Pri vsem tem trpi naša trgovina z vinom in gostilničarska obrt. Visoka zbornica torej skleni: Deželno vlado naj se vpraša, ali hoče varovati domače vinske trgovce in gostilničarsko obrt in vpeljati skupno z istrsko deželno vlado, strogo kontrolo. Ta kontrola naj se uvede na sledeči način. Istrska vlada naj določi, da mora vsak, kdor hoče prodajati svoje vino na Kranjskem, naznaniti, koliko ga je pridelaj in naj kontrolira te podatke potom finančne straže ali pa potom deželnih dacarjev. Nadalje mora lastnik vinotoča povedati, kje se bo naselil, da morejo merodajne oblasti kontrolnim organom dotičnega okraja, naznaniti množino vina lastnega pridelka. Predlog je bil soglasno sprejet. Deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug je zbornica dovolila za pisarniške potrebščine itd. 100 K. Obrtno-pospeSe-valncmu uradu na Kranjskem, za pod- poro udeležencem strokovnih tečajev pa 200 K. 1 Zbornica je izvolila nato v šolski odbor obrtno - nadaljevalne šole v S p. Šiški g. Janeza Z o r m a n a , trgovca v Spodnji Šiški; v Postojni g. Adolfa J u r c a ; v Kamniku g. Jankota G r a -še k ; v Mengšu g. Feliksa Stare; v Št. Vidu nad Ljubljano, g. Simona J o -v a 11 ; v Ribnici g. Franceta P i c e k ; v Novem mestu g. Adolfa Pauscr ml.; in v Metliki g. Franceta Pru s. G. L o ž a r omenja nato, cla je zbornica podelila nekemu učitelju podporo za obisk tečaja za obrtno-nadaljevalne šole. Dotični učitelj jc sprejel podporo od zbornice, udeležil se pa kurza ni. Treba je, cla se v prihodnje take stvari zabranijo in le tistim cla podporo, ki sc res dejansko udeleže tečaja. G. dr. Murnik je pojasnil, cla je dajala zbornica podpore, ako jc ravnateljstvo izjavilo, cla je dotični sprejet v omenjeni kurz. Na predlog g. Ložar j a je zbornica sklenila, da bo v prihodnje zbornica dajala podporo samo takim učiteljem, ki se boelo dejansko udeležili tečaja in se bo izplačala podpora šele takrat, ko bo ravnateljstvo zbornici naznanilo, da se doti eni k tečaja udeležuje. Javni seji je sledila tajna seja. Podelile so se ustanove bivšim revnim obrtnikom in vdovam revnih obrtnikov. Kot najbolj potrebni in vredni so se smatrali tile prosilci, ki dobe po 50 kron: Gestrin Ferdinand, krojač; Pilko Franc, ključavničar; Marzollini Mih., kavarnar; Kosem Ignacij, čevljar; Ma-lič Matija, čevljar; Kasch Franc trgovec; Stadler Josip, klepar; Trtnik Jakob, krojač; Poženu/ffosip, trgovec, vsi v Ljubljani. Svete Jernej, čevljar, Bevke. Košir Alojzij, poclobar, Ljubno. Jazbec Miha, krojač. Novo mesto. — Po 20 K: Sever Primož, bivši mizar na Viču. Reisner Franc, krojač; Kle-bel Alojz, krojač; Puh Ludovik, mizar; Hubscher Ivan, krojač; vsi v Ljubljani. Kovačič Franc, mizar v Kašlju. Novak Jožef, knjigovez; Urbančič Ivan, kovač; Koleša Anton, mizar; Špan Marko, čevljar; Koprive Jernej, čevljar; Jazbar Jakob, pek; Košak Anton, čevljar; vsi v Ljubljani. Gregel Matija, ključavničar, Metlika. Riedl Ivan, slamnikar, Domžale. Pečnik Josip, bivši kovač, Kranj. Klobučar Viktor, čevljar, Tržič. Rozman Ivan, mesar, Kranj. Švigclj Janez, urar, Mokronog, Bučar France, čevljar, Novo mesto. — Po 40 K dobe: Saller Barbara, fotografa vdova; Ga rich Alojzija, tapetnika vdova; Koller Barbara, pleskarja vdova; Koschier Elizabeta, čevljarjeva vdova; Rumpel Adela, vdova izdelovalca glasovirjev, vse v Ljubljani. — Po 20 K dobe: Ma;ce Marija, čevljarjeva vdova; Peterca Matilda, čevljarjeva vdova; Krimer Marija, mizarja vdova; Klein Marija, tapetnika vdova; Šubic Marija, čevljarjeva vdova; vse v Ljubljani. Včerajšnje veive na Hrvaškem. Pod vladnim pritiskom, kakršen je mogoč samo še na Hrvaškem, so so vršile včerajšnje volitve za hrvaški sabor. Ban Tomašič si jo včeraj s pomočjo cele armade priboril 18 mandatov in tudi sam je prišel v sabor, tocla z nečuveno nepostavnostjo. Ko jc ob tri četrt na 4. uro videl, cla ima v prvem zagrebškem okraju š iri g'asove večino, je volitev zaključil. Volitev bi se pa morala vršiti do štirih. Kdor jo proti tej nepostavnosti protestiral, jc bil zaprt. Po telefonskem sporočilu, ki srno ga danes prejeli, je izid sledeč: stranka prava si je priborila 12 mandatov, koalicija 14 mandatov, mažaroni vla-dinovci 18 mandatov, v 10 okrajih jc potreba ožjih volitev. Volitvo so sisti-ra!i v okrajih: Korenica, Slunj '(pravaški okraj), Karlovac, Slatina in Vrhov-sko. Od stranke prava so izvoljeni sledeči: Zagreb ITI.: Franjo Hrustič, trgo-voc; Samobor: dr. Ante Pavelič, odvetnik; Perušič: Stipe Vučetič, župnik; Ivanec: Cezar Akačič, lekarnar; Kri-ževci: Franc Novak, župnik; Viličsela; Ivan Zatluka, hranihrčni ravnatelj; Brod na Savi: dr. VI. Prebeg, odvetnik, Ga čin: Drag. pl. Ilrvoj, pisarniški ravnatelj; Koprivnica: Stjepan Zago-rac, župnik; Otočac: dr. Zivko Petričič, odveinik; Požeija: Stjepan Lesny, župnik; Jaška: dr. Ivan Banjavčič, odvetnik. KoalicionaŠi so izvoljeni sledeči: Varaždin: dr. Pero Magdič; Ogu-lins dr. VI. pl. Nikolič: Plaški: dr. Bogdan Meclakovič; Srb: Petar Krajnovič; Gračac: Pajo Obradovič; Brlog: dr. Srdjan Budisavljevič; De"niče: Franjo Ser. Križ; Virginmos.: Bude Budisavljevič; Glina: Nikola Erccgovac; Pe- !rin'a: dr. Aleks. Badaj; Kostajntra: dr. Bogdan Stojanovič; Do.enji MIho-ljac: dr. Fr. Poljak; Vojnič: Vaso Mua-čevič; Valpovo: trgovcc čačinovič. Vladni kandidati so izvoljeni v sledečih okrajih: Zagreb I.: ban Tomašič;' Zagreb II.: dr. Spevec; Zemun: podban plem. Chavrak; Udbina: Gašo Dovč; Draga-nič: J. Grandavec; Dauvar: dr. S. Schsvurz; Vokovar: Tli. grof Pejačevič; Morovič: Lacl pl. Jankovič;šimanovcl: Josip Karamata; Rima: vladni pan-german Josef Moser; Hrtkovci: dr. Al. Ivič; Stara Pazova: Nikola Petrovič; Virovitica: dr. Fran J. Spevec; Djako-vo: dr. Lovro Radičevič; Ma tinci: dr. V. pl. Nikolič (zemunski); Vinkovd: dr. Tropš; Našice: grof Pejačevič; Nu« štar: Miroslav Braschan. Ožjo volitve so potrebno v desetih, okrajih, in sicer: Belovar: koailiciotnaš Vorkldin ia dr. Šuperina, kmečka stranka; Herce-govac: koalicionaša Wilder in Jemriš, kmečka stranka; Novska: Kovačevič, kmečka stranka, in vladinovee Orša-i nič; Pakrac: koalicionaš Markoyič in vladinovee Grubič; Ilok: Novas, srbski radikalec in vladinovee Prankovič; Mitrovica: koalicionaš Popovič in srl> ski radikalec Miladinovič; Karlove!: vladinovee Sckulič in srbski radikalec Ivrasojevič; Bošnjaci: Babogredac, kmečka stranka in vladinovee Tičarič; Irig: koalicionaš Simeonovič čokič in vladinovee Kopovič Vacko; poleg teg-a je ožja volitev še v Dalju med kmečko Radičevo stranko in vladkiovcem. Nadalje se nam je poročalo o raz-> nih novih nasiljih pri volitvah. V kra-i ju Gorenica, kjer jc bila izvolitev Srba Pribičeviča gotova stvar, so naenkrat z žandarmerijo \iolilno komisijo raZr gnali in glasovnice uničili. Čudno je, cla je v drugem zagrebškem okraju zmagal vladni kandidat dr. Spevec. V Zagrebu je bilo prepovedano kočijažem voziti opozicionalne volilce. Pripravljajo se v vseh okrajih pritožbe zoper To-mašičeva nasilja na kabinetno pisarno. V Zagrebu je vložen protest proti izvolitvi bana Tomašiča, ker je ob tri četrt na 4. uro vladni zastopnik zapri vrata vsem pravaškim volilcem in jo pustil glasovati samo Tomašičcve volilce. Vsled tega so člani volilne komisije odšli iz volilnega lokala in volil-nega zapisnika niso podpisali. V Ogu-linu je taanoši\ji okrajni predstojnik zapovodal stotniku, naj opozicionalne volilce nc pusti na volišče. Stotnik pa jc odgovoril, cla ni agitator in da je njegova naloga skrbeti za red in mir V Hrvaški je mnogo uglednih časnikarjev, da sc na lastne oči prepričaj« o mažarskih nasiljih. Med drugim se nahajajo v Ogulinu poslanec Baljak. profesor Masaryk, angleški publicist Ccottus Viator in francoski žumalist Soiseau, urednik lisla »Reuo de deux mondes«. Včeraj so bili zopet zaplenjeni vsi opozicionalni listi in »Ag- a-mer Tagblatt«. Ožje volitve se vrše takoj danes. Obenem se voli danes tudi 14 novih poslancev. (O nadaljnjem izidu poročamo med telefonskimi poročili.) NADVOJVODA HENRIK FERDINAND. O nadvojvodi Ferdinandu so to dni pisali listi, da so je spri z dvorom in da je zato na dopustu kot ritmojstoT 6. dragonskega polka brez pokojnino. Nasproti tem vestem pa poroča dunajska \Dvorna in družabna korespondenca tla objavljena »pustolovska« poročila niso istinita. Nadvojvoda Henrik Ferdinand jc bil še to sredo gost svojega strica, bavarskega princ egen-ta. V Monakovem prebiva že dolgo vrsto let, ker se jc posvetil umetnostim. Promeščenje v dopustno stanje armade jc slično a suite stališču tistih nemških princev, ki začasno ali trajno opus!c svoj vojaški poklic in se posvete kakemu poklicu, ki jim ugaja. Nadvojvoda Henrik Ferdinand se udeležuje oficielnih dvornih slavnosti in jo v dobrih odnošajih nasp: o i svojim bavarskim in avstrijskim so ldnikom. Nadvojvoda se je v Mona' oveni, kj».r biva stalno že več let, kot ume nik toliko naučil, cla bi ga lahko zavidal marsikateri učenec umetnosti. Nadvojvoda Henrik Ferdinand je sin trsknn-, skega velikega vojvode Ferdmanda iV. i Star jc 33 let. Dnevne nov'ce. + Cer"enim naročnikom! Koncem tekočega meseca poteka naročnina z malo Izjemami vsem p. n. naročnikom našega dnevnika »Slovenca«, tako onim, ki plaču ejo list celo- pol- ali četrtletno. kakor tudi mesečnim plačeval-ccm. Potrebna je torej obnovitev naročnine. V to svrlio prejme v današnji f cvilki v. ak p. n. naročnik položni-c o. Naj jo izvoli vsak izpolniti ter z zneskom vred čim preje oddati na d omači pošti; z naglim in točnim plačevanjem se upravi lista prihrani mnogo dela in si vsak naročnik zasigura redno in pravilno prejemanje lista. Oni p. n. naročniki, ki so te dni že plačali naročnino na račun leta 1912, naj pa položnico prihranijo za poznejšo pošilja-tev. Do kedaj ima kdo plačano naročnino, je itak vedno razvidno na naslovnem listku. — Pošiljalci naročnine za nove naročnike, naj pa zahtevajo v to svrho nove položnice ali pa pošljejo znesek po nakaznici. Na vsak način naj se pa novi naročniki vselej posebej označijo. -f Naša organizacija. Zdaj ob koncu leta se je zbralo nekaj številk, ki kažejo moč slovenskega krščansko organiziranega ljudstva. Statistika S. K. S. Z. za leto 1911 izkazuje: 462 izobraževalnih društev, 43.229 članov, 109.550 knjig, 243 pevskih in 86 tamburaških zborov, 277 gledaliških odsekov, 1108 predstav, 20 skioptikonov, 2586 predavanj, 55 lastnih domov. — Zveza Orlov za leto 1911 izkazuje: 150 odsekov, 4000 rednih članov, med njimi 2700 telovadcev, 2400 uniform, 982 predavanj, J750 podpornih članov. —1 Marijinih idružb je samo na Kranjskem 383, izmed članov pa samo deklet 30.000. — »Slovenska Straža« šteje 109 podružnic na Kranjskem, 54 na Štajerskem 15 na Goriškem, 14 na Koroškem, 5 na Tržaškem, 2 v Istri. — Velika je arma-d£, ki koraka pod našim praporom. -f Zaslugi čast. Poslanci S. L. S. so si v zadnjih letih s svojim odločnim nastopom, vsled mase volivcev, ki stoji za njimi in zelo premišljeno politiko pridobili tak ugled kakor ni enakega v prejšnjih časih uživalo nobeno zastopstvo slovenskega naroda v parlamentu. Zato naši poslanci tudi vedno kaj za naše dežele dosežejo. Kaj pa dr. Ravnihar? Mož je v vladni večini, in sicer v družbi s tistimi Čehi, ki jim vlada siplje kar milijone. Koliko bo pa Ravnihar domu prinesel? Ali bo tudi kaj milijonov za Ljubljano? Morebiti dobimo že letos nov kolodvor ali bo pa vlada prekoračenje proračuna pri lobrtni šoli plačala ali pa se uistanovi zborno poveljstvo v Ljubljani ali univerza ali kaj podobnega? Pa ni še nič o tem slišati. Pač — nekaj je pa Ravnihar vendarle naredil razun tega da je vstopil v vlado. Glasoval je namreč za razporoko in možnost, da se katoliško ločeni zopet poročijo. To je pa velik uspeh za slovenski narod! Dr. Ravnihar pripada sicer stranki, o kateri je dr. Tavčar zadnjič na shodu v Pre-stranku rekel, da je »prava, katoliška strank a«, vsled česar ne razumemo, kako je njen dunajski zastopnik mogel glasovati za stvar, ki je skoziinskozi proti katoliški veri — vendar nekaj je pa Ravnihar le napravil.. Tistim Ljubljančanom in Ljubljančankam, ki niso s svojim zakonskim stanom zadovoljni, bi bil za Božič iz Dunaia rad prinesel razporoko, možem drugo ženo in narobe, če bi parlament ne bil vsega tega odklonil. Potem naj še kdo reče, da ni ljubljanski državni poslanec pravi fant od farc. -f Povesi o stari ljubezni in nesrečnem otroku. Dr. Tavčarja je pričelo biti sram svoje stare ljubezni. Če ga kdo nanjo spomni, postane zelo nervozen. Ljudje pa se pri tem muzajo in pravijo: »Stara ljubezen, če ne gori, pa tli.« In tudi pri dr. Tavčarju ni drugače, če bi tudi sedaj rad utajil vse svoje besede, ki jih je dal pred oltarjem nekdanji izvoljenki, s katero ga je poročil Ivan Hribar. V deželnem zbo u po slovenskem zapisniku po sili od nemško-slovenske zveze ločeni dr. Tavčar jo svojim žurnalistom zapove-dal, naj proglase za laž vse sladke besede. s katerimi je nekdaj obsipal ljubljanske Nemce. Nesreča pri tem je le ta. da ljubljanski Nemci še žive in da se še dobro spominjajo, kako je dr. Tavčar od kazine do »Narodne tiskarne« »rožice sadil«. Tako kot s svojo staro ljubeznijo pa dr. Tavčar ravna tudi j, nes ečnim otrokom, ki ga je pred leti rodila ta zveza in ki so mu v Ž'"reh dali dolgo ime »Liberalcem groš, klerikalcem knof«. Dr. Tavčar se sedaj tudi noče več spominjati, da je politični boikot on rodil. Če bi mu kaj posebno - erjeli, bi mislili naposled celo, dn se jo na stara leta spokoril, ker svo-j^ n ln^tnefa otroka proglaša. za »velik greh«. Celo miloslljive liberalne da- me se pa tega greha ne zavedajo, ker čujemo, da so cenjene dame letos sklenile, da bodo v času, ko dr. Tavčar bojkot proglaša za nekaj nemoralnega, celo pri revnih šolskih otrocih izvajale bojkot in da na nekaterih ljubljanskih ljudskih Šolali, kjer niso vsi učitelji po njihovem okusu, lotos ne bodo več sodelovalo pri »Božičnicah« tako kot običajno. Tako bodo jutri dcli'e »narodne dame« obleke učencem ljudskih šol ne ozirajo so na revščino, ampak na politično prepričanje. Celo v »Božič-n i c e« otrok so liberalne A m a c o n k e zanesle politični bojkot! In dr. Tavčar upa še zavijati oči in se zgražati, če se stvari obračajo drugače, kakor so si pa zamislili on, njegovi in njegove. In če bo ta družba še kedaj imela priliko tožiti nad političnim bojkotom, tedaj naj sc spomni besed dr. Tavčarjevih, ki jih je spregovoril pri reševanju aktov v deželnem odboru leta 1899: Postava go i aH doli, pri meni klerikalec vedno propadel -f Liberalni lev, dr. Ravnihar, ki je na svojih shodih obljuboval, da bo z vsemi silami nasprotoval germanizu-joči vladi in je nameril vse svoje topove proti Hochenburger ju, je včeraj glasoval za šestmesečni provizorij, dočim je naš klub z opozicionalnimi strankami glasoval proti vladnemu proračunu. S tem je stališče našega kluba nasproti sedanji vladi, v kateri sedi dr. Hochenburger, jasno označeno. Dr. Ravnihar je pa bil edini med vsemi jugoslovanskimi poslanci, ki je glasoval za sedanjo nemškonacionalno in absolutizmu prijazno vlado! — Pri tej priliki je treba tudi omeniti, da je »Slovenski Narod«, ki bi rad kolikormogoče dr. Rav-niharjevo postopanje maskiral in zato napada naše poslance, zopet v družbi z — »Neue Freie Presse« in nemškim časopisjem. »N. Fr. Pr.« je smatrala za potrebno govora dr. Šusteršiča in dr. Korošca v budgetnem odseku obširno komentirati in se v svojih izvajanjih čudovito stilinja z glasilom naših liberalcev, zlasti ko se obrača proti zahtevi naših poslancev, da se južne meje proti Italiji zadostno zavarujejo. Patriotizem katoliških Slovencev judovsko glasilo sploh zelo boli, ker se boji, da bi se država res ne začela kdaj na Jugoslovane opirati. Ampak ti napadi so nam le všeč, ker kažejo, da je dr. šusteršič tisti, ki se ga avstrijsko nemštvo najbolj boji in da naš klub hodi v pravi smeri. Velika infamija pa je, da »Neue Freie Presse« naši stranki podtika — bivšega ljubljanskega župana in njegova peterburška romanja, češ, Slovenci so, ni dolgo tega, bili vse kaj drugega kakor lojalni. Seveda nima naš narod s čustvi kakega Hribarja nobenega opravka, kar ve gotovo tucli »Presse«, a se namenoma laže. — Sicer pa gre naša stranka slejkonrej preko denunciacij kake »Presse« in psovk kakega »Naroda« svojo pot, mimo naprej. + V občini Kovor pri Tržiču so se vršile zadnji čas občinske volitve. Dasi sta bili dve lokalni stranki, obstoječi po večini iz volilcev S. L. S,, je zmagala S. L. S. v vseli razredih. + V Naklem p 4 Kranju je zmagala S. L. S. v vseh treli razredih. Tudi tu so prišle osebnosti v poštev, ki pa niso mogle škodovati ugledu stranke. -J- Pri voli'vi občinskega starešinstva v Slari Loki dne 13. t. m. so bili ;z-voljeni soglasno gg.: Gašper Trilar, posestnik, Virmašc, iza župana; Janez Svoljšak, Binkelj. za namestnika župana; Janez Alič, Pevno, Janez Cof, Virmaše, Franc Hafner, Žabnica, Anton Kalan, Suha, Franc Križaj, Reteče, pa za svetovalce. -'- Zaradi Njeguša se »Zarja« na nas jezi. Bog ve zakaj? Mi konštatira-mo le to: »Arbeiterica«, vrhovno glasilo nemške socialne demokracije je Njeguša slikalo kot idiota in se ga hoče na ta način otresti; to je tako res, da je sam Nemec to v »Pravu liclu« ostro ožigosal. Če sc »Pravo lidu« za Njeguša zavzema, ni to samo s človeškega stališča lepo, ampak tudi dosledno z ozirom na nemško socialno demokraško vodstvo na Dunaju, »Zarje« pa ne razumemo. Zakaj jugoslovanska socialna demokracija sprejema svoje direktive z Dunaja. Če se torej za Njeguša poteguje, bi morala tu-da nemško socialno demokraško vodstvo prijeti. Ker pi£ dere čez dni in strn za Adlerjem, obenem pa zagovarja Njeguša, ki ga Adler pusti proglašati za bebca, je njeno postopanje res nerazumljivo. -f- Novo ime za narodno-napredno stranko. »Soča« piše spričo zmag S. L. S. pri občinskih volitvah na Kranjskem v uvodnem članku: »Tudi na Kranj skem je v mnogih občinah zmagala S. L. S. radi napredne desorgani-zacije. Tn ml da nismo Kinezazji? Pa še kakšni, in sicer pristni, s cofom. Naj še kdo pride pa to taji. V brk mu po- rečem, da laže.« — K. — Liberalci torej sami dobro uvidevajo, da so pravi in pristni Kinezarji. Saj v tem oziru so napredovali. — Pogreb g. Franc Paplerja, nadučitelja v pokoju v Borovnici, ki je umrl v deželni bolnišnici, bo jutri v nedeljo 17. t. m. v Borovnici ob 3. uri popoldne. — Umrl je pri Sv. Kocjanu pri Kopru posestnik l an S o b a d i n. — Semenj v Kandifi. Prihodnji četrtek, 21. t. m., bo semenj v Kandiji. Kupci in prodajalci se uljudno vabijo. — Italijani proti Avs i Ji. Pred kratkem sem se vrnil iz Florence, kjer sem bil več mesecev, in občeval tucli z italijanskimi častniki. »Najprej gremo nad Turka, ko bomo njega, potem pa nad vas,« so govorili častniki. Vojaštvo pa se Tripolisa precej boji; nekateri se kar zjočejo, ko zvedo, da morajo iti. Kaj šeie v Afriki, ko slišijo »žvižganje«! — Avstrijec. — Naslednik »Vaterlandu«. Po novem letu namerava izdajati »Norber-tustiskama« na Dunaju tednik, ki bo nadaljeval icleje »Vaterlanda«. List bo urejeval sedanji glavni urednik »Vaterlanda« Siebertz. — Obsojen bogataš. 13. t., m. je bil pred deželnim sodiščem v Trstu, kot smo žc poročali obsojen bogati Konici Gorup pl. Slavinski zaradi oderuštva v dveh slučajih na en mesec strogega zapora s postom in na 800 K denarne globe. Dva prizadeta, ki sta ga ovadila, brata Gombač, je oškodoval za 30.000 K in spravil tako skoro na beraško palico. Nekega gotovega Andreja Stolfa, ki je znan pod imenom »šentjakobski kralj«, je izkoristil na ta način, da je pri raznih posojilih v znesku 300.000 K v kratkem času pridobil zase 130.000 K. Vitez Gorup pl. Slavinski je tudi v preiskavi zaradi hudodelstva sleparije. V tem slučaju sta menda oškodovana, nek beilgrajski trgovec in srbski poslanik v Carigradu. — Preprečena občinska volitev v Prečni. Ljubljanski uradni list poroča: Dne 4. t. m. so se vršile v občini Prečna pri Novem mestu občinske volitve. Ker so trajale pozno v noč, se je preložil skrutinij na 14. decembra ter so shranili volilne akte dobro zapečatene v šolskem poslopju. Ko pa so hoteli 14. t. m. pričeti s skrutinijem, so našli volilne akte odpečatene in volilne listke, kakor tudi protokole deloma uničene, deloma raztresene, tako da se volilnega rezultata ni moglo dognati. — Liberalci dolže naše somišljenike storjene nezakonitosti, toda mi dobro vemo, kaki strokovnjaki so v »volilni poštenosti« naši liberalci. — V Pulju Je policija aretovala zaradi vagabundaže mesarskega pomočnika Ignacija Mayerhoferja rojenega I. 1893 na Dunaju ter pristojnega v Giss-liubl. Fant se izgovarja, da je bil v službi pri nekem ljubljanskem mojstru, kateri mu pri odhodu ni hotel izročiti delavske knjižice. Mayerliofer je pa knjižico sam gospodarju prepustil, ker je poneveril 90 K in ukradel svojemu sopomočniku za 53 K obleke. Mladega Dunajčana bodo pripeljali v tukajšnje zapore. — Pozor na vžigalice! Prebrisani agentje so v zadnjem času začeli usilje-vati in razširjati po Slovenskem užiga-lice z napisom »Liepa naša domovina«. Napis ima. prozorni namen, spraviti slovensko občinstvo v zmoto, kakor da bi bile te vžigalice kako narodno blago. V resnici pa izdaja te vžigalice tuje podjetje, ki hoče pod narodno firmo izkoriščati slovensko narodno zavednost za svoj lastni dobiček. Opozarjamo torej vse občinstvo, zlasti pa vse trgovce, da prodajalo in zahtevajo vžigalice v korist obmejnim Slovencem, ki so pristne le, ako imajo ta napis. Po nekaterih trgovinah se vžigalice »Slovenske Straže« nalašč prikrivajo. Naši somišljeniki in somišljenice. zahtevajte jih povsod in kupujte pri onih trgovcih, ki Vam s temi vžigalicami postrežejo. Z malo vztrajnostjo bodete v vsakem kraju dobili takega trgovca. Trgovce pa v njih lastnem interesu opozarjamo, naj svojim trgovskim pomočnikom naroče, da pri prodaji naših rfSgalic ne delajo sitnosti in da si oni trpovci, nrl katerih naše stranke kupujejo, a vžigalic »V korist obmejnim Slovencem« še nimajo, te vžigalice takoj naroče. Naročila sprejema C. Me-nardi v Ljubljani. Vsak naš somišljenik in vsaka naša somlšljenica, ki to bere, naj to pove bližnjemu trgovcu! — Nabiralnik vlomil. Dne 14. t. m. je bil v cerkvi v Šmarju okolu 12. ure opoldne s silo vlomljen nabiralnik ter iz njega denar .pobran. Tamtošnji or-ganist je ravno ta čas videl nekega človeka v cerkvi, katerega je zasledoval. To je tat opazil in se v kuhinji Skubi-ceve gostilne v Cikavi skril. Pri nabiralniku se je našla Železna iglica in 36 vin., ki so bili raztreseni po tleh. Orožniki so storilca prijeli in dognali, da se piše osumljenec France TiSeij, je kovaški pomočnik, doma iz Podga-re. On pravi, da jo šel zato v cerkev, da je od molil angeljsko čefičenje. Pri njeni se je našlo le 14 vin. in ni izključeno, da je med begom izmaknjeni de-na/ proč vrgel. — Srečke na obroke v korist »Slo« venski Straži«. 400 000 in 200 000 frankov znašata glavna dobitka turških srečk, žrebanje vsak drugi mesec, mesečni obrok za eno srečko 4 K 75 vin. Poleg turške še tri druge srečke z na-daljnimi glavnimi dobitki 100.000 frankov, 90.000 in 30.000 kron s skupaj 15 žrebanji v lotu, mesečni obrok 6 K 25 v. Različen skupine srečk, pri katerih znaša najvišji glavni dobitek 100.000 frankov z najmanj 6 žrebanji v letu, mesečni obroki po 3 K, 5 K 50 vin. in 11 K. Vsaka srečka mora biti izžrebana. Pojasnila daje in naročila sprejema g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Kdor bi hotel pri posredovanju prodaje srečk v korist »Slovenski Straži« sodelovati, naj se izvoli javiti. — Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet v Novem mestu je imenoval izpr. učiteljico Zofijo Korin za učiteljico na zasebni dekliški ljudski šoli v Novem mestu. — Okrajni šolski svet v Logatcu je imenoval na mesto obolele učiteljice Ane Kočevar izpr. učiteljsko kandidatinjo Frančiško Kavčič na ljudski šoli v Zgor. Logatcu. — Iz politične službe. Namestniški konceptni praktikanit Ciril Premrl v Trstu je prideljen v službovanje c. kr. okr. glavarstvu v Tolminu. — Erajnim šolskim svetom na znanje. Vsled nerednega pošiljanja orlove-ga papirja se je tiskanje šolskih naznanil vsakdanje šole silno zavleklo. Imeli smo neprimerno več dela, ker smo morali skoro za vsako šolo posebej tiskati. Prihodnji teden bomo pričeli s tiskanjem šolskih naznanil po navljalne šole, izpustnic in odhodnic. Razposlali bomo takoj. Toliko v blago hotno uvaževanje, ker prihajajo reklamacije. — Kat. Bukvama. — Kako se trobi pri požarni bram« bi v Mostah. Iz Most poročajo: Na, praznik, dne 8. t. m., ob 1. uri popoldne začel je v Mostah, Selu in Vodmatu klicati trobentač požarne brambe k požaru. Ljudje so pritekli kar tmimoma na cesto in ulico, ter povpraševali, kje gori, toda trobentač jim je odgovoril, da se nnora ljudi nekoliko potegniti. Klical je namreč ognjegasce k pogrebu, toda. čisto na napačen način, seveda po naročilu dičnega načelnika požarne brambe Supana. Ko so ga ljudje potem vpraševali, zakaj je to storil, je odgovoril: »Za to sem pa jaz odgovoren!« Iz tega, jo razvidno, kako resnega moža ima požarna bramba v Mostah za načelnika. — Silno so veseli liberalci, če se jim po velikanskem trudu in s skrajnimi nasilnostmi posreči ohraniti kako trdnjavico. Sedaj se postavljajo na glavo, ker je Postojna ostala še njihova. Kaj jih briga, če bo kimalu Poštojnce radi tega glava bolela. Liberalci res rabijo takega veselja v bridkih urah, kio so drugod skoro povsod propadli, celo v Radovljici! — Kaj Je z zgradbo železniških delavnic v Spodnji šiški? Tržaško ravnateljstvo v Trstu odda zemljišča, kupljena za zgradbo.železniških delavnic, v zakup za leto 1912. Reflektantje naj se zbero dne. 20. t. m. ob 9. uri dopoldne pri komisiji, ki pride na lice mesta. Iz toga je razvidno, da. železniška uprava prihodnje leto še ne namerava začeti z zgradbami. — Božične potice. Ni vse eno, s katerimi drožami zamesite kruh. Previdnim in zavednim gospodinjam priporočamo, da za.htevajo vedno le drože iz drožanie Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8., ker potem se speče kruh visok in lep ter rahel. Božične potice, zamesene s temi drožami, bodo pravo veselje gospodinjam. Torej naročajte edino le Košmerlove drože v prid »Slovenske Straže«! LAŠKO-TURŠKA VOJSKA. V Afriki. V Italiji so zelo nevoljni. ker so Turki, kakor smo poročali včeraj, pri Bumelianu zopet nabili Lahe, ki so imeli velike, izgube. Danes poročajo Lahi, da se ni zgodilo v Tripolisu, Ain-zari in Tatjuri nič novega in da so se umaknili Turki deloma v Garian, deloma v Azijo. Lahi zopet poročajo, da se hočejo Arabci ločiti od Turkov, a to so že tolikrat poročali, da gotovo ni več niti Laha, ki bi to veroval, ker se od početka do danes pravzaprav v prvi vrsti bore Arabci proti Lahom, ker je v Afriki vsled nebrižnosti turške vlade le malo turških vojakov. »Corriere d' Italia« poroča, da so našli Lahi na :\i v Tadjuro veliko od sovražnikov ras- ima precej velik" promet. Desetletnica društva so bo začela z cerkveno slovesnostjo v mariborski stolnici. Zvečer 17. decembra pa bo v društveni dvorani slavnostno zborovanje združeno z zabavnim večerom. š Nova slovenska posest v Celja. Hišo tik magistrata, v kateri se nahaja gostilna »Steru«, jc kupil od dosedanje posestnice slovenski odvetnik dr. Ant. Božič. š Prememba posesti. Posestvo lastnika opekarne Lendcrja v Slov. Bistrici sta kupila češka tovarnarja strojev R. in L. Ježek v Blamskem. š »Sloga« pride v Celje. »Slovenski Narod« poroča, da so preseli z novim letom »Sloga« iz Ljubljane v Celje. Značilno je, cla »Slovenski Narod« prišteva »Slogo« med napredno, to je liberalno časopisje. »Sloga« bo kmalu umrla. Zato se preseli na Štajersko, ki jo smatra za svojo pravo domovino, da si bo lahko zapela s Prešernom pesem-la,-budnico: Lc ena se tebi je želja spolnima, v zemlji domači da truplo leži. š Občinske volitve v celjski okolici so postale z 8. decembrom pravomočne in se vsak dan pričakuje konstituiranje občinskega sveta. š Umrl je v Celju najstarejši celjski meščan bivša čevljarski mojster Jakob M a s 111 a k , star 97 let. Telefonska in brzojavna poročila. PODPORA VSLED SUŠE NA KRANJSKEM. Dunaj, 16. decembra. Poljedelsko ministrstvo je za sedaj nakazalo 200.0G0 K za podpore vsled suše na Kranjskem. POSLANSKA ZBORNICA. ŽELEZNIČARSKO VPRAŠANJE. Dunaj, 16. decembra, Današnja seja poslanske zbornice je slabo zasedena. Vlada je predložila zakon zoper zakotne pisače, ki naj se strogo kaznujejo. Med predlogami se nahaja tudi predloga poslanca. Tobolka. glede na materinsko varstvo. — Na vrsti je debata. o izfcblj&alnju železnličarskih možnih razmer. Prvi govori češki radikal cc V o jna, za n§im pa še poslanci K r o y, K o e r n e r, T o m -s c h i k in N c u m a n n. Nato govori železniški minister Forstner. Minister izjavi, da vlada popolnoma pripo-znava potrebo, da se železniškemu osobju in železniškemu delavstvu izboljšajo plače. Izboljšanje je z ozirom na današnje draginjske razimere nujna zadeva in vlada je in bo vse storila. da se železničarstvu odpomore. Sedanja vlada je sklenila plače zvišati tako, da bo znašal povišek 21 milijonov na leto, je torej šla znatno nad lo. kar so p~ejšiije vlade bile voljne dovoliti. Vlada se postavlja popolnoma na stališče odseka glede na to, da posebnost in velika odgovornost žolezni-čarske službe zahteva speciclno skrb in linoštevanjo, diferenca je lo glede visočine vsote, ker zahteva 'odsek 38 milijonov, vlada pa smatra. milijonov za zadostno. Vlada mora namreč skrbeti za pokritje, a za 38 milijonov ga ni najti. Različnih nasvetov odseka pa ni mogoče izvesti. Tako na primer se refakcije ne dajo še nadalje zvišati in tudi z reduciranjem personala. bi se ničesar ne prihranilo. Minister končno izjavlja, da obrača vlada največjo skrb na gmotno stanje železničarstva in se zlasti tudi za njihove stanovanjske razmere prizadeva, zato pa vlada žc-Iezničarskemu osobiu prijateljsko opominja, da mora vlada z oJJirom na t,o, da je železniški obrat v splošnem interesu, skrbeti tudi za red in varnost. Dunaj, 16. decembra. V današnji seji je v imen« Hrvaško - slovenskega kluba ijovoril dr. Benkovič, ki se ie toplo zavzel zlasti za nižje kategorije železniških uslužbencev. Železniškega delavstva ter za uradništvo. MALIK IZSTOPIL \7, VSENEMŠKE ZVEZE. Dunaj, 16. decembra. Poslanec Ma-lik je izstopil iz 4 člane broječe Vsenem-ške parlamentarne zveze, ker so včeraj njegovi trije kolegi vsi glasovali zoper njegov predlog glede »reformo« zakona. NOVA NASILJA NA HRVAŠKEM. Zagreb, 16. decembra. Stjepan Radič je bil aretiran, ko je hotel glasovati v Zagrebu v III. okraju. V Draganiču so včeraj zopet zaprli 40 opozicijonal-eev. V Draganiču so aretirali karlov-škega podžupana kandidata Modru-šana in ga odpeljali v Zagreb v zapore. KORA6 IZVOLJEN. Zagreb, 16. decembra. Izvoljen jo socialni demokrat. Vitomiii K orač. v Šidu. DANAŠNJE VOLITVE NA HRVA* ŠKEM. Zagreb, 16. decembra. (Ob pol eni uri opoldne.) V Senju je zmagal pra-vaš Drago Vlahovič. Istotako je izvoljen pravaš dr. V. Homotarič, župnik v Klanjecu z 500 glasovi večine; pod-načelnik stranke prava dr. Aleksander Horvat je izvoljen v Novem Marofn. V Sv. Ivanu Žabno je izvoljen pravaš dr. Fran Milobar. Zasigurane so več-alimenj izvolitve pravašev v Križu, kjer kandidra. lvica Frank; v Dufjem sel«, dosedanjem okraju kmečke stranke je izvolitev pravaša Marko Milensniča zagotovljena in ima dosedaj večino. V koalicijonaškom. okraju černa ima ob 12. uri pravaš Marijan Milialjkovič 202 glasa večine. Izvoljen je koalicijonaš dr. Marko Novosei v okraju Dolenja Stubica. V okraju Vai-povo so razveljavili včeraj začetkom glasovanja kandidaturo koalicijonaša dr. Lorkoviča. Mesto njega so takoj proglasili trgovca Čačinoviča za kandidata koalicije. Čačinovič je izvoljen. ZADNJE VESTI IZ HRVAŠKE. Zagreb, 16. decembra (ob pol 3. uri popoldne). V Novemgradu je izvoljen dosedanji poslanec kmečke stranko Tomo Jalžabetič. Ob četrt na. tri ima pravaš dr. Ivan Ružič v Gospiča črez 40 glasov večine nad dr. Šurminom. Pri ožjih volitvah v Novskem je izvoljen kandidat kmečke stranke Drag, Kovačcvič proti mažaronu Oršaniču. Kandidatura dr. Hinko Hinkoviča v Novi Gradiški je odbita. Volitve se cia-nes končajo ob 5. uri. Ožje volitve, sc takoj jutri. V ponedeljek voli zadujili 15 okrajev. REKA ODKLONILA IZVOLITEV PO-SLANCEV V SABOR. Reka, 16. decembra. V zaupni seji mestnega svetovalstva je načelnik magistrata sporočil, da, jc ban Nikola pl. Tomašič v posebnem dopisu pozval mesto Reka, da glasom nagodbo izvoli ob priliki sedanjih volitev v hrvaški sabor dva poslanca. Načelnik je izjavil, da je banov dopis položil ad aeta., ker je Reka. svobodno meslo, ki stoji neposredno pod krono sv. Štefana. To izjavo jc rappresentanza sprejela s splošnim odobravanjem. KITAJSKA REPUBLIKA. New York, 16. decembra. »Ne\v York Herald« poroča iz Šanja: Voditelji vstaje so v seji sklenili danes, 16. t. mes., proklamirati kitajsko republiko s sedežem v Nankinu. Za. predsednika je določen dr. Liau-jan-čeai. Republikanski funkcionarji so prevzeli danes v Nankinu svoje posle. Delajo se velike priprave za napad na Pckin. NOVI INDSKI PODKRALJ. London, 16. decembra. Kakor hitro se itreseli indska vlada iz Kalkuttc v Delhi, so imenuje za indskegu podkralja princ Artur Connaughtski. Sedanji podkralj, *ir Hardinge sc vrne v zunanjo ministrstvo. Zastrupljena dijaka. V Peterburgu sta se zastrupila v kemičnem laboratoriju nadarjena dijaka brata Cvetkov. Vzrok: revščina. Koroške novice. k V Št. Rupertu pri Velik ovcu so vrši v »Narodni šoli« običajna »Božič-nica« lotos na kvatrao sredo, 20. decembra, začenši točno ob dveh popoldne. Kdor še tega ni videl, naj ne zamudi to prilike; sosebno ker je spored zelo srečno sestavljen. mesarjenih laških vojakov. Našli so več križanih bersaglierov, ki so jim sovražniki prej popolnoma odrli kožo. Nekaterim laškim vojakom so sovražniki tudi odžagali glave in noge. V Tripolisu so obesili Lahi v srodo Ahmed Ben Omarja, ki je spadal med najvplivnejše arabske veljake. Laško vojno sodišče ga je obsodilo na smrt, ker je imel tajne zveze s Turki, dasi je prisegel zvestobo Lahom. »Giornale d' Italia« poroča, da nameravajo Lahi zasesti Suaro, kjer so nahaja središče tihotapcev, ki vtihotapljajo iz Tunisa Turkom v Tripolitanijo vojne potrebščine. fcahi uradno izjavljajo, da ne vporabljajo dum dum krogclj, kakor so to trdili Turki. Italijani so v Tri-politaniji in Cirenajki že uvedli tobačni in solni monopol. Turki prekršili nevtralnost na Samosu. Iz Aten se poroča, da so izkrcali Turki na Samosu zopet 200 turških vojakov. Grki naglašajo, da Turki z izkrcanjem kršijo nevtralnost, ker je Samos pod protektoratom Angleške, Francoske in Rusije. Ljubljanske novice. J*" Ne pozabite izpolniti položnice v korist Božičnicam slovenskim otrokom na Koroškem. Vsak naj daruje! Nabirajte med znanci! niče v korist Božčinicani slovenskim lj Aktualno javno predavanje. V torek zvečer bo v veliki dvorani »Ljudskega doma« javno predavanje o predmetu: »Krvav list iz zgodovine ruskega sistema« — (Preganjanje katoličanov v Podlesju in v holmski deželi na Ruskem). Predmet je jako aktualen, ker je na dnevnem redu v ruski dumi in silno razburja poljski narod. Tudi v avstrijskem državnem zboru se je poljski klub že pečal s tem vprašanjem in bo stvar prišla morda tudi v razgovor v državni zbornici. Predavanje se bo pojašnjevalo s skioptičnimi slik:-mi, ki so prišle s Poljskega in so bile nalašč za to predavanje narejene. Slovanska stvar je v prvi vrsti odvisna od rusko-poljskih razmer. Dokler ne preneha boj med tema dvema najmočnejšima slovanskima narodoma, ne bodo prišli Slovani do one Veljave, ki jim gre. Predavanje bo torej zanimivo z verskega, s slovanskega, pa tudi s splošno človeškega stališča, ker se gre za revno, kmečko ljudstvo, ki jc pretrpelo in trpi še sedaj toliko krivic od ruskega vladnega sistema. Vabimo torej k obilni udeležbi! lj Katol. društvo za delavk? priredi jutri, v nedeljo, dne 17. decembra 1911, ob 6. uri zvečer v veliki dvorani »Ljudskega doma« zabaven večer s sodelovanjem društvenega tamburaške-ga in pevskega zbora. Spored: Tambu-ranje: 1. *** Na vasi. Koračnica. 2. Boz-zotti: Molitva. Arija za brač in tambu-raški zbor. 3. Farkaš: Junak iz Like. Koračnica. — Petje: 1. St. Premrl: Trojno gorje. 2. Fr. Gerbič: a) Pastirček; b) Na razhodu. 3. Fr. Ferjančič: Slovo od doma. — »Božja dekla«. Drama v štirih dejanjih. Spisal dr. L. Le-nard. — Prvo dejanje se vrši na sveti večer, drugo na debeli četrtek, tretje •nekaj dni pozneje, četrto na veliko soboto. Vrši se v sedanjem času. Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste 2 K, III. in IV. vrste 1 K 50 h, V. do VIII. vrste 1 K, IX. do XI. vrste 80 h. Balkon 80 h. Galerija I. vrsta 1 K, II. vrsta 80 h, III. do V. vrste 60 h. Stojišče 30 h. — Pred-prodaja. vstopnic od 10. decembra naprej vsak večer od pol 7. do 8. ure v »Ljudskem domu« v drugem nadstropju v društveni sobi. — lv obilni udeležbi vabi uljudno odbor. lj Božičnica v »Dnevnem zavetišču«. Pretekli četrtek je napravila »Krščanska ženska zveza« gojencem »Dnevnega zavetišča« v Rokodelskem domu veliko veselje. Dobrotne gospe in gospodične so preskrbele vsem dečkom lepa božična darila: toplo zimsko obleko, obutev in perilo. — Ob razsvetljenem božičnem drevescu je v imenu Vincencijeve družbe kanonik dr. Gruden zbranemu občinstvu pojasnil pomen otroških zavetišč za ljudsko vzgojo in sc posebno spominjal pokojnega gospoda Antona Jerina, ki je s svojo ustanovo pripomogel, da. sc je v Rokodelskem domu odprlo varno zavetje delavski mladini. Krščanska, ženska zveza pa je tej potrebni ustanovi naklonila svojo materinsko skrb in kršč. požrtvovalnost, ko je prinesla v zavetišče nekaj božične radosti, da olajša otroško siromaštvo. — Nekaj božičnih pesmic in kratka igrica »Pastirčki«, so še povišali slovesnost. Radostnih lic so odhajali dečki z bogatimi darovi, dame pa z zavestjo, da" so storile dobro, kršč. delo usmiljenja. Ij Kdo je gospodar nad šolstvom? Glasilo »Učiteljsko tiskarne« piše: »Slovenec« je začel zadnjo čase Šport z tia.padi na nepriljubljene osebe. kV tor- W kovi številki je napadel n. pr. magistralnega svetnika Laha, češ, da dovo-„ ljuje proti ukazu deželnega šolskega sveta Sokolom telovaditi v Šolskih telovadnicah. To jo čisto navadna izmišljotina nadzornika Maierja ali pa njegovega valpeta Jegliča. Svetnika Laha mi ne bomo branili; naj se sam. Povemo pa to-le: Niti deželni šolski svet niti Maier nimata glede telovadnic, ki so last občine, ničesar ukazovati, in vsakdo pošilja lahko svoje otroke telovadit — kaor sam hoče!« Deželni šolski svet naj zdaj odgovori, kaj se njemu zdi: ali ima on glede šolstva v Ljubljani kaj ukazovati ali ne? Ali sme občina proti prepovedi deželnega šolskega sveta šolske telovadnice oddajati Sokolom ali ne? To vprašanje sc mora na vsak način jasno rešiti. Mi smo radovedni, kdo je gospodar. Sicer smo pa mnenja, tla ima tudi deželni odbor besedo, kako sc varuje mestna lastnina oziroma premoženje po posameznih šolali. Na. mestne .stroške razno strankarske organizacije ne bodo telovadile, naj liberalci na svoje stroške goje svoje strankarstvo! lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v soboto se igra prvič na našem odru Walterja Christmasa komedija v štirih dejanjih »Milijonar«. Dejanje se godi v Londonu in sicer v božični dobi. Glavne uloge igrajo: ga. Uičičeva. ga. A. Danilova, ga. Setfilova, g. Bukšck, g. Danilo, g. Šimaček, gdč. Wintrova in g. Skrbinšck. Predstava se vrši za par-abonente. —- V nedeljo popoldne ob 3. uri se igra za mladino in otroke dramatična pravljica v petih slikah »Snegulčica«. Predstava se vrši pri izredno znižanih cenah, tako da je obisk omogočen tudi revnejšim slojem. Predstava izven abonementa za lože par. — Zvečer tretjič v sezoni Leharje-va opereta »Grof Luksemburški«. Predstava se vrši za nepar-ahonente. lj Umrl je danes inženir g. Jurij K r e n , c. kr. komisar obrtnega nadzorstva. Na dosedanje službeno mesto je bil nastavljen šele preteklo spomlad. lj Ruski kružok ima svoj poduk v ponedeljek ob pol osmi uri zvečer v navadnih prostorih. lj Goljuf. Dne 12. t. m. je vložil nek mlad človek pri poštnem uradu na južnem kolodvoru 2 K v poštno hranilnico na ime Franc Kopač, kontorist, rojen 1. 1*894 ter stanujoč na Dunajski ccstii. V knjižici je ponaredil iz vloge 2 na 200 K ter z n;o še isti dan dvignil pri poštnem uradu na Ježici 40 K. Pozor! lj Huda šivilja. Včeraj je nesla pri mitnici v Bohoričevi ulici v mesto neka šivilja precej velik zavitek. Ko jo je mitniški paznik vprašal, če ima blago dacu podvrženo, je odgovorila: »Kaj tebi mar«, ter šla dalje. Ko jc pa paznik pristopil k nji in zavitek pregledal, se je ženska razljutila: ter mu pripeljala krepko zaušnico, katero bode pa sama bolj občutila kakor paznik. lj ZabePeno zelje. Včeraj je peljal po Karlovski cesti nek posestnik tri sode gnojnice ter zavil v Tesarsko ulico. Tam so mu sodi padli na tla, vsled česar je iztekla iz njih vsa, gnojnica in udrla skozi pritlično okno v klet, kjer jc pod oknom stala kad zelja. Ko je prišla stranka v klet, je v zelju takoj opazila slabo dišečo zabelo. lj Kaznovana tatvina čevljev. Včeraj sta se morala zagovarjati pred okr. sodiščem zakonska Anton in Marra Brajer zaradi tatvine. Bila sta oba žo večkrat kaznovana. Anton Brajer je delal svoj čas pri čevljarskem mojstru g. Antonu Šolarju v Florjanskih ulicah št. 3, kot, pomočnik. Šolar jc prišel meseca septembra na sled, da mu je Brajer poneveril usnja za 60 K in pet. parov otročjih črevljev, njegova žena na pot parov gornjih delov od ženskih čevljev. Brajer je končno tatvino priznal pred sodiščem, a njegova žena jo odločno taji. Anton Brajer je bil obsojen na 14 dni zapora, poostrenega s postom in trdim ležiščem, Marija Brajer pa jo bila vsled pomanjkanja dokazov oproščena lj Umrli so v Ljubljani: Angela Arnšek, sprevodnikova žena, 23 let. — Marija Stelzer, žena vpokoj. ključavničarja, 68 let. •— Josip Koren, prisilje-nec, 62 let. Štajerske novice. š Katoliško mojstrsko društvo v Mariboru slavi prihodnjo nedeljo dne 17. decembra desetletnico svojega obstanka. V društvu so združeni slovenski in nemški katoliško-misleči mojstri mariborski. Udov šteje društvo čez 100. Društveni načelnik je gospod Jurij Stern, bivši slovenski kandidat pri zadnjih državnozborskih volitvah. Predsednik, oziroma duhovni voditelj društva pa je č. g. profesor dr. Franc Feuš. Društvo ima vsak ponedeljek zvečer redno svoje sestanke v dvorani v Viktringhof ulici, kjer se nahaja tudi društvena hranilnica ia posojilnica, ki ŠTAJERSKI LIBERALCI PROTI OB-STRUKCIJI. Celje, 16. decembra. V današnji seji izvršilnega odbora narodno-napred-ne stranke na Spodnjem Štajerskem sc je konstatiralo, da je bila sicer spričo Wastianovcga predloga v štajerskem deželnem zboru stroga, opozicija Slovencev samo ob sebi umevna, da pa bi bila sedaj, kio je vlada, predložila zgolj gospodarski delovni program, nadaljnja opozicija, slovenskih poslancev za spodnještajersko ljudst\to škodljiva. (O tej stvari bo odločila naša stranka. na Spodnjem Štajerskem in so sklepi dr. Ku.kovca popolnoma brez vsakega pomena. .0.«. 'voroč.i SIJAJNA KRŠČANSKO - SOCIALNA ZMAGA V LINCU. Pri volitvah v linšiko trgovsko zbornico so krščanski socialci sijajno zmagali v III. volilnem razredu. Izvoljenih Zdravilna sredstva zoper haemo-roide nameravajo odstraniti zaprtje, ki je glavni vzrok tega nadležnega zla. Poročila o poskusih na c. kr. splošni bolnici dokazujejo, da povzroči naravna Franc Jožef-ova grenčica že čez nekaj ur lahko odvajanje in se vsakokrat zmanjkujejo bolečine. 19 Je bilo vseh osem krščansko-soclalnih kandidatov. POROČILA Z BALKANA. V bulgarskem sobranju je izjavil ministrski predsednik Gešov, da je obiskal bulgarski car avstrijskega cesarja kot sorodnik in da zato niso potrebne skrbi pri sosednih državah in to tem manj, ker je cesar Franc Jožef I. mogočen prijatelj miru. Avstro-Ogrska in Rusija bosta storili vse, da se zagotovi mir na Balkanu. — Srbska skupščina je včeraj sprejela proračun zunanjega ministrstva. V razpravi je naglašal srbski zunanji minister, da Je splošen položaj tako resen, da nihče ne more znati, kako se razvije bodočo spomlad. Srbija mora uto postopati previdno, kakor tadi Bolgarija in Grška. Balkanske države bi želele, da bi se evropske države ne vmešavale v balkanska vprašanja. Armenski list »Pusauton« objavlja podrobnosti o bulgarski revolucionarni stranki v Makedoniji. Bulgarski makedonski odbor je odposlal velevla-stim noto, v kateri protestira proti turškim grozovitostim in prosi velevlasti, da naj preprečijo morebitno ponovitev krvolitja. Gospodarstvo. Gospodarski položaj v Severni Ameriki. Iz Amerike prihajajo vesti, da postaja v severoameriških združenih državah zvi-šavanje cen raznih produktov že zelo občutnega značaja. Cene živil so naraščale polagoma, a prišlo je že tako daleč, da se splošno že sedaj znatno občuti draginja in po mnenju strokovnjakov bodo cene posameznemu blagu še bolj narastle kot so v zimi 1. 1909/10., v kateri je prebivalstvo kot znano bojkotiralo meso, ne da bi s tem kaj doseglo. Pričakovati je zlasti visokih cen za meso, zelenjavo, kavo, krompir, sladkor in sadje. V mnogih krajih so se zbrali zastopniki organizacij farmerjev, strokovnih društev in trgovinskih borz, da bi dognali vzrok visokim c®rno otrokom in odraslim že pri garancijskim enkratnem zavžitju. Kdor pa mesto znakom Scott- J r ovepa ravnanja tega poseže po SCOTT_ovi emulziji mu ne bode treba rabiti nikake sile. Scott-ova emulzija napravljena že po 35 letnem preizkušenem Scott-ovem načinu, je prijetnega okusa in tako lahko prebavna, da jo lahko prav dobro prenese celo vsak slab želodec. Preceniti se ne sme tek pospešujoči učinek Scott-ove emulzije, ki se kmalu opazi po pridobitvi na teži in zboljšanju splošnega občutka, 2G93 Hri nakupu na! se zahteva izrecno Seott-ovo emulzijo Znamka „Scott", ki Je ie nad 35 let vpeljana, jam6i za (lo-broto in učinek. — Cena izvirni steklenici K 3-50. — Dobi se t vseh lekarnah. _9__ Borszeška prooorstna namizna ooda, sredstvo proti angleški bolezni in slabokrvnosti. Neprekosljiva kot osveževalna in slast vzbujajoča pijača. Ta voda je zelo primerna za mešanje z vinom. Glavni zastopnik za Kranjsko: FRANC SCHANTEL, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Skladišče v »I. ljubljanskem javnem skladišču Krlsper-Tomažič družba I. z omejenim jamstvom. 3583 Naše ženstvo ne moremo z nobenim darilom bolj razveseliti, kakor z novo knjigo S. M. Felicite Kallnšek »Slovenska kuharica. Kupi se ^ Kje, pove uprava „Slovenca". 3703 3716 Tužnega srca javljajo žalujoče rodbine Krentzer-Kmetova, Blumaier-jeva in Acoetova vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je njih ljubljeni brat, oziroma svak iu stric, gospod Ivan Kreutzer kontorist danes, v soboto, dne 16. decembra ob polu 4. uri zjutraj, previden s svetotajstvi za umirajoče, v H7. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne 18. decembra t. i. ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo bralo v župni cerkvi Marijinega Oznancnja. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. Ljubljana, 16. decembra 1911. Pogrebno podjetjo .Concordia" v Ljubljani. Meteorolcgično poročilo. Višina n. moriem iOfv2 n. sred tračni tla. 7j mm Cas opa- -Slanic tempe- baio- ratura lovaniu metru po v min Celziiu 9 zvtč 7364 86 Vrruv. Neno sr jzah. oblačno 16 7 zjutr. 34 9 8-2 si. svzh v 2 pop. | 344 87 sl, svzh. dež oe Srednja vCeraj-.ma lemo 7 5 norm. 16°. na zelo ugodnem kraju obstoječe iz štirih sob in prltiklinami se odda s l. svečanom 1912. Kje pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 3635 mm vzvišeno je, da gotovo učinkuje preizkušen | in zdravniško priporočen CONTRHEUMAN besedni znak za (mento ov saciliziran ko tanjev izvle&k) I ki je vedno zanesljivo sredstvo za hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utri-1 panja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanje, masažo ali otkladke. 1 pušica 1 krono. Izdelovalnlca in glavna zaloga v lekarni B. F R A G N E R - fa, | c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA ni., St. 203. t'ri naprej plafilu K l'S0 se po8|je 1 pu.Mca fianko V— n ») ,» f> t> a i' n i» >i u i» » - i> !» »i Pozor na ime izdelki ln lzdclovatelja t ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rih. Sušnik, Jos. Čižmar, dr. G. Piccoli. 3117 Hišni zdravnik. V cesarjeviča Rudolfa bolnišnici Usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini na Koroškem je popolniti s 1. januvarjem 1911 mesto hišnega zdravnika. Gotovi honorar 1200 kron ter prosto stanovanje s hrano. Prosilci, pri katerih se želi kirugična izobrazba, naj dopošljejo svoje prošnje, opremljene s krstnim listom, dokazilom o opravičenosti izvrševanja zdravniške prakse in dosedanjega kirurgičnega poslovanja, pri samostanskem predstvojništvu. Ravnokar izšlo: Gospodinjstvo. Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj, voditeljica Gospodinjske šole v Ljubljani. - Cena za vezano knjigo K 2 80. Več v posebnem oglasu. Nadalje priporočamo še naslednje knjige: Leposlovje. Sienkie«-icz, Quo vadiš? Roman iz Noronove dobe, vez, K 6-50. Sienkiewicz, Mali vitez. Zgodovinski roman, K 71—, vez, K 8 40. Slenkiewicz, Rodbina Polanešklh. Roman K 10 —•, vez, K 12-— Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman t dveh dolih, K 6-40, vez. K 8 40. Sienklewicz, Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman, K 4-50, vez. K 6 50. Slenkiewicz, Brez dogme. Roman K 3 — vez. K 4-50. "VVallace, Ben-Hur. Roman iz Kristusovih časov, vez. K 4-50. Beneš-Trčbiiskv, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman, K 3 20, vez. K 4 30. Verne. Kapitan Hatteras, ali Angleži na severnem tečaju, K 4-40. Dostojevski. Zločin in kazen. Roman. K 1050, vez. K 13--. Leposlovna knjižnica: Bourget, Razporoka. Roman. K 2'—, vez. K 3-—. Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. Stepnjak. Hiša ob Volgi. K 120, vez. K 2'20. Prus, Straža. Pov go$tilnei z gospodarskim poslopjem, njivami in travniki. Gostilna je zraven glavne ceste, v zelo obratnem kraju, lahko se tudi izvršuje trgovina, ker je zato tudi poseben prostor, v katerem se je izvrševala že več let trgovina. Vse to se odda radi družinskih razmer. Na daljna pojasnila daje ANA KOPRIVNIKAR, Litija štev. 29. Priporočam svojo ca- ; logo raznovrstnega : Kuharica srednje starosti, zmožna samostojno voditi gospodinjstvo v mestu, se takoj sprejme. Ponudbe na upravništvo ,,Slovenca" pod »Kuharica 3702«. s pohištva :(66l' kakor: razne omare, postelje, mize, stole, modroce, popolne oprave iz trdega in mehkega lesa. Prevzemajo se tudi vsakovrstna naročila, izdelujejo se točno ln solidno. Cene nizke. Martin Klemenčič Vrhnika št. 112. Mili in nitomtni harmonije pošiljajte na naslov Ivan Milavec, izdelovatelj orgel, Ljubljana, Linhartova ulica. davna zalivala. V imenu siarišev, ki so bili opravičeni dvigniti zavarovalnino po pokojnem kaplanu FR. KS. VASTEL-u pri Mariji na Jezeru pri Prevaljah izrekam zahvalo življenjski zavarovalnici „JANUSpodružnica v Gradcu, Janushof, za naglo izplačilo komaj eno leto obstoječega zavarovanja na življenje. Preva/je, dne 13. decembra 1911. Matija RiepI 12 župnik r Prevaljah. Za božična in novoletna darila priporoča flNTON KANC drožerija, Ljubljana, Židovska ulica 3711 vsakovrstne fotografične aparate in potrebščine za fotografe, dalje najfinejše parfume, mila itd. po najnižjih cenah. Vedno sveže blago. V modni trgovini f*gfg|* ŠtBflt hWim*stari trg 18 dobite 8483 lepa Koristna božična darila po že znano najnižjih cenah. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, Ia kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov in čepic, dalje čepic za dame, deklice ter najmodernejše kožuhovine itd. Tvrdka F. M. Schmitt, Ljubljana Pred Škofijo št. 2 priporoča svojo bogato zalogo igrač in galanterijskega blaga, kakor tudi vse potrebščine za kajenje in potovanje. Krasna in pripravna darila za Božič in Novo leto. ;l568 Opozariam vas u slsdete vrstice. Ose težave v želodcu so posledica slabe prebave. Titnlh »H »krtino napravljeno, tok «buJaJo6« in prenavljanje pospeiujo4e in lahko odvajajoto domaČe zdravilo kf ublali In odatranl mano nasledke nezmerno, ti, ilab« dleto, prehlajenja In zoprnega zaprtja, a. pr. (oretico, napenjanje, nezmerno tvorbo kislin ter krte je dr. Bose balzam *a Je-lodec Iz lekarne B. Pragnerja k Pragi. - VARILO I Vil dali embalaž« Imajo postavno ^J daponovano varat »namko GLAVNA ZALOGA: LEKARNA B. FRflGNER-ja, *. ii kr. Im. miiiitiiiT „Prl ?mem orlu", PRAGA, Mala itrana 203, — Pl Hvbe in podzemeljske g. dbr, kurjavo in zratbo. 5g6 Vstop : januar, uprli, julij, okt.ber. io fHienStviOh lut JI s 1 >i Umetni zavod za cerkveno slikanje Priporočamo slikar cerkvenih podob Praga Kral. Vinohrady Pucltmajerjcva ut. št. 68. t Priporočamo prečastiti duhovščini poznate slike svet-tikov, altarne slike, kri-ževa pota, pasijonske slike itd na platnu, cinkasti pločevini itd., umetniško izvršene po ugodni ceni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled. Dopisuje se slovensko. 3380 Najboljša priporočila. Več vrst sofov ima na predaj A. REPI i kg sivega sku ljenega K , ooljiega K JI , pol B -icga primu K 2-su ue e ja K 4'—, finega menkega puh i K b prvovrstnega K 7 —, B — ,n 9 hO Sivega pulia K u , 7-bc.eya tinega K 10 -, pr.nega puha" ti 12 —, od ptt kg n:p: ej franuo. !!! Zahtevajte vzorce i !j iz gistvga, trpežnega, rudeCega, mod ega aH belega in:el nan.Miig) blat;a. I pernica lo cm do ga, 1.0 cm široka, z J vzqiaviiicama, vse'<8, HO im d ga. 6J tm Siro a, zados no na.ioinjena z novim, s v>m, pu asi m in trpežnim poateijn m perjem K 16 —, s pol puhom K Ltl —, s ouh perjem K A. Posamezne pernic K 1U -, 1..—, 14 -, lb — Po-a-nezae vzglavmce K i-- 3 50, 4-—' Pernite 200.-J4U cm velike K 13 15—, is--, 2J'-. Vzqiavnice yox7J cm vel ke K 4 il), 5" , ■TO S >od. p rnlce iz najbolj, grad a za posle je lj()Xlibirr> villke K t..-, 15-—, razpoS Ija proti povz,tju ali naprej vplačilu Maks Berger Dešenica 343 a Češki les NtltaK riz ko, ker se zamenjava dovoli ah denar vrne. Bo tati ilustr ceniki vsega p iste nega blaga zastonj. Mago, opreme v eni najbolj živahnih ulic v Ljubljani, s hlevrim in flupo, gostilniškim in vrtom za zelenj vo; pod hišo je 20 n etrov dolga in do 4 mt tre visoka klet, HiSa je pripravna tudi za vsako drugo ol;rt, je še 16 let davka prosta — se prod!) radi bolozni. Poizve se: Pri50|na ulica 5. 3037 platno, damast, kanafas itd. same novosti, rai pošilja izvozna tvrdka 3307—12 V. J. Havliček in brat v Podžbradeh na Čaškeir Razpošilja tudi franko po povzetju 1 zavoj 4 metrov raznovrstnih ostankov od poletnega i zimskega perila v dolgosti 1 do 8 metrov sam za 18 kron. — Ugodna prilika! — izredno ceni in objednem tr3--"-....... '——iCaa ..... - r- ■"—-jr i | Le od krščanskih tkalnic dobivam dobro s in solidno blago, krasne ženiljaste uigi- s jetiičns najtensKe preproge 100/:i00 cm ve- j like samo za K 5- — z jeleni, srnami, fazani, | papigami itd. veliiie posteljna prepro- ;t ye, pe.zijski in smirnski ženiljasti vzorci, U velikost 140,20J cm K 6-50, luU/250 cm K |j 8-20, 203/300 cm K 14- , lepe preproge za ■j pred posteljo K 1-30, 1-70, 2-20. Posteljne fj garniiuro K 9'50, 11-50, 13-50, elegantni g vzorci. - bPECiAIiI'1'Si'A: Ženiljaste J V| šeipo za dame, vseh barv, popolnoma U gladke, moderne. K 5, 6, 7-50, 9, 11. Zahte- i| vajte vzorce damasta, platnine, šifona, in- | leta. Pošilja po povzetju s 3% popusta Šelenburgova ulica 6: 1. srednje velik ulični lokal s poleg ležečim prostorom za skladišče, pripravno za trgovino oziroma za obrt; 2. stanovanje v I. nadstr. 2 svetli sobi, pripravni za kako pisarno ali delavnico. Pojasnila pri hiš. posestniku ravno-tam II. nadstr. desno. 3064 neoženjenega za župno cerkev Sv. Trojica nad Cirknico. Ima prosto stanovanje, hrano in perilo brezplačno vse v župnišču. Plača v denarju po dogovoru. Nastop službe ob novem letu. Več pove župm urad pri Sv. Trojici nad Cerknico. 36C0 OSlOVSki kaflli slastne vsake vrste, posebno prave Musjrravč-jeve izvirne irske trajno grelne peči. štedilnike, ognjišča za velike kuhinje za vzidavanje kakor tudi njih posamne dele dobavlja po najnižjih conah trgovina z železnino ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 3433 V pomoč pri gospodinjstvu in za vzgojo otroka se išče 3687 6050 ?°tar3li0 poverjenih izpričeval orl zdravnike in zasebnikov zajamoiyo gotov uspeh. Izrer'n prijetni in slastni bonboni. sni Zavoj 20 n ft J vinarjev. OvojCek 60 vinarjev Prodajajo Jih v LJubljani lekarne: Ubald pl. Trnl;oczy. Kihttr Susnik. lir O. Piscoli, Deželna lokama, Mr. l'h.' And. 1!< htne. Mr. Ph.Jos. Olimar, Ant. Kune. drogor ]a; H. Ovančar drogorija rAdr'ja". — Lekarne na dežjli: Ranici Pire, Idrij; •J. liorgmnnn. ^ovoinesto. C. Amlrijančič. ^Novo Mesto. Jt Hns. Vipava. Milan VVaeha. jUetlika. A. liohlok, ltadovljic. Hinko Brilli, Litija. Karel Savnik, Lokama pri Sv. Trojic Kranj. Fr. Baocarcleh, Postojno. Jos. Močnik, Kamnik. } Burdvch, Skofjn Loko. Mr. H. Robluk. Tržič. l'b. Mr, ) Koželj. Jesenice. V. Arko, trgovec, benožečo. Jos. lludol drogor^a, Litija. J. Kanaušar. trgovec, Mengeš. oblačil. 32so ne cene! Strogo solidna posMia! V ponudbah, ki naj se pošiljajo upravi lista pod šifro »WolIiam«, naj se poleg drugega navedo kraj dosedanjega službovanja in zahteva plače. Zaloga vseh vrst suta, 47 platna ter manufakturnega blaga. na debelo in drobno. na, Stritarjeva p! mm izpeljava mm vseli rcstGvnili transsKcii. • Izdajanje tekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM u vsa rima in slrf.ska mBsta tu- in inozemstva. C. KR. PRIV1L. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIiKA DRUŽBA Akc. kapital: 40,000.000 kron. Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. fii ^^ »,it & ' T Mk9* Osrednja mcnialnica: .. d U wm DUNflj i., wollzeile I. Pnrlril7nirp ?.ad8"' Ce5ka Kam,'loa. Oeska Ltia, Urna, DOoHoov, Gabloiza, N. Graslitz, Krakov, Litonerioe 1 uui uciiloo. Fjnravski ^unaarg. »liictum. Maran. Novi licin. Hižen, PraiR, Llborsa, Duia skoNovomesto. uitava, NHKU^ IN ^liODiiJ/1 vseh vrst rent, obllgaci), driavaili papirjev, akcij, prioritet, zastavaic, sreči i. t. d., i. t. d Zavarovani: M isiJi'1 in žmafi srsii in »rjli mm Prospekte in oenike pramii zaaioai in uraxa. Idrijske novice. i Proračun za leto 1912. Redne potrebščine izkazujejo 74.198 K 40 h, izredne 52.743 K, skupaj 126 941 K 40 v. Pokritje je proračunjeno na 127.548 K. Izkazan je torej prebitek v znesku 606 kron 60 vin. — Prebitek v proračunu je nekaj prav lepega. Samo pogledati je treba, kako se je prišlo do prebitka. Naše županstvo je to stvar kaj kratko rešilo. Ko so razvrstili pod razne naslove vse potrebne in nepotrebne izdatke, so sešteli, da vidijo, koliko bo treba denarja. Letos plaču;cmo vsled odredbe deželnega odbora z dno 12. aprila t. 1. na vse direktne davke razun osebne dohodnine in plačarine kakor tudi hišnonajemninskega davka 73 odstotno, na hišnonajemninski davek pa 43 odstotno doklado. Županstvo je pogledalo, ali bi izhajalo s temi do-kladami ali ne, a zeval je velik primanjkljaj. Kaj zalo! Doklade zvišajmo, pa bo ravnotežje. Županstvo predlaga torej 50 odstotno doklado na hišnonajemninski in 80 odstotno doklado od ostale direktne davke, ki pridejo v poštev. Plačevali bomo tedaj za 7 odstotkov višje doklade, če predlog županstva obvelja. Pri 7odstotnem zvišanju doklad ni torej nič čudnega, če je par sto kron prebitka. Zvišanje pa jc bilo sploh nepotrebno. Računa se tudi letos lahko, da bode 73 odstotna dokla-da več donesla, nego je v tekočem letu, ko je tudi že letos mi go več dala, kakor je bilo proračunjeno. Sicer pa bomo o tem še govorili. — Pritožbe proti računskemu zaključku | za leto 1910. Deželni odbor je z odlokom z dne 29. novembra 1911, št. 19.088, izdal razsodbo na pritožbo več posestnikov proti posameznim postavkam računskega zaključka mestne občine za leto 1910. Iz te posnamemo sledeče: Po tej razsodbi je znašal blagajniški prebitek ob sklepu leta 1909 8195 K 69 vin., ne pa 1 K 7 vin. kakor ga navaja županstvo v računu za 1. 1910. — Za občinske c e s t e je bilo postavljenih v proračun z leto 1910 6400 kron, izdalo pa. sc je 21.732 K 17 vin., torej je bila prekoračena proračunska postavka za 15.332 K 17 vin. § 67. občinskega reda določa, da se jc treba pri gospodarstvu z občinskim imetjem natanko držati potrjenega proračuna. Če pa se- primerijo med letom taki stroški, za katerih pokritje v proračunu ni nič ali vsaj ne zadostno preskrbljeno, pa so vendar no dajo odložili, mora župan sklicati sejo občinskega odbora, da sklepa o pokritju dotičnih nujnih izdatkov. Le v največji sili, kadar brez škode in nevarnosti ni mogoče poprej si pridobiti odborovega dovoljenja, sme župan izdati nujno potreben znesek, vendar mora precej prositi odbor, da mu dotični izdatek posledobno potrdi. Kakor županstvo v svojem poročilu z dne 18. oktobra 1911, št. 2362, samo priznava, pri tako ogromnem prekoračenju izdatkov za ceste ni postopalo po določbah § 67. občinskega reda, zato se je znesek 15.332 K 17 vin., za katerega jc županstvo prekoračilo proračun, izločil. Če se tako dela, se občinskim odbornikom vzame vsaka možnost kontrolirati proračun, proti njemu ugovar- jati ali sploh naprej vedeti, kaj se namerava v prihodnjem letu ~radjti ali plačati, kar je gotovo jasen namen občinskega proračuna. Sicer je pa deželni odbor prepričan, da bi bilo županstvo lahko izhajalo s preračunanim zneskom 6400 K. Ako pa so bila dela, ki jih navaja županstvo v svojem poročilu z dne 11. aprila t. 1., št. 776, neobhodno in nujno potrebna v 1. 1910., bi so bila smela izvršiti le na podlagi sklepa občinskega odbora, ki bi bil moral skrbeti za pokritje bodisi iz prebitkov a.li pa iz eventuelno najetega posojila. — Vrednost hiše št. 121 v znesku 1200 kron se iz inventarja črta. Županstvo jc sporočilo clne 9. novembra t. 1., št. 2730, da so bile v času od 1. januarja 1910 do 1. septembra 1911 v tej hiši nu-stanjene štiri stranke, in sicer brez-p 1 a č n o. To ni bilo znano v Idriji. — Zadeva glede n c p o v r n j e n i h plač r e a1 č n c g a o s o b j a v znesku 3357 K 67 vin. jc končno urediti, da se ne bo ta postavka vlekla po letnih računih od leta do leta. — V inventar j u naj bo v prihodnje razvidno, kakšen namen imajo vložne knjižice, ki so izkazane. Županstvu je deželni odbor obenem naročil, da takoj dvigue denar, ki je naložen pri stavbni in kreditni zadrugi v Idriji, ker tista ne nudi pupilarne varnosti za občinski denar. — • Popravljeni računski zaključek za leto 1910 izkazuje torej naslednje: Dohodki sc zvišajo od 208.502 K 33 vin. na 216.695 K 95 vin., stroški pa se zmanjšajo od 208.430 K 63 vin. na 192.024 K 26 vin., tako da znaša prebitek za leto 1910 24.671 K 69 vin., kateri znesek se ima vpisati kot začetni blagajniški prebitek v računu za leto 1911. Izločeni zneski so bili izdani proti proračunu in v nasprotju s 8 67. obč. reda, zato so zanje odgovorni tisti, ki so jih* samolastno izdali. K prekoračenju postavke za ceste se pripominja, da bi so dala ta zadeva urediti na ta način, tla se znesek 15.332 K 17 vin., za katerega se je lani prekoračil proračun, črta iz letnega računa 1910, obenem pa županstvo postavi črtani znesek v proračun za leto 1912., s čimer bo občin>-skemu odboru omogočena kontrola nad tem, kaj se je zgradilo in nad računi, ki so bili položeni. — Ukor žu-p a n s t v u. Ostro mora deželni odbor grajati županstvo radi tega, ker je pre* koračilo proračun brez sklepov občinskega odbora, dalo izvršiti razna dela, za katera v proračunu za 1, 1910 sploh ni bilo nobenih postavk, ne da bi bil občinski odbor prej odobril dotičnih načrtov in našel potrebnega pokritja, Ravnotako se izreka graja županstvu, ker jo oddalo dotično dela kar pod roko brez zmanjševalne dražbe. V bodoče ima županstvo v lom pogledu postopati po danih ukazih in določbah občinskega reda. (§§ 66. in 67.) To se naznanja. županstvu ob vrnitvi tje spadajočih prilog v nadaljnje poslovanje. i Umrl je v Idriji dne 14. decembra Ignacij Breitenberger, vpok. mizar in posestnik. Bil je oče g. Breitenbergerja, ki sc na Dunaju pripravlja za profesorja. na škofovih zavodih. Rajni je bil blag mož. Izpolnil je 70. leto. Sorodnikom iskreno sožaljc! Magdalene Pleivveisove Žena, kateri manjka potrebne gospodinjske izobrazbe, ne bo znala umno voditi domačega gospodinjstva. Ker je pa od pravilnega gospodinjstva v prvi vrsti odvisna sreča in blagostanje družine, je za vsako slovensko ženo in deklico sveta dolžnost, da si pridobi tozadevno strokovno izobrazbo. K tej izobrazbi bo pripomogla v obilni meri poljudno ter praktično sestavljena knjiga, ki uvaja naše žene in dekleta v vse panoge gospodinjstva in ki je pred kratkem izšla pod naslovom: ZA BOilC: Zunanji nastop in lepo, olikano vedenje odločujeta prav pogosto v sreči človeka. Kar prvi nepravilni nastop pokvari, časih ni mogoče nikdar več popraviti. Zato bodi prva skrb vsakogar, da si omisli »Knjigo o lepem vedenju", ki je edina te vrste med Slovenci. Ta knjiga mu bo pravilno svetovala v vseh dvomljivih slučajih in ga varno vodila skozi družabno življenje. Vseskozi se ozira knjiga tudi na posamezne stanove obojega spola; tudi za mladino je knjiga zlata vredna. lisa o lepem eden] Spisal Urbanus. Velja K 3'—, elegantno vezana K 4'—. božično darilo, s katerim m.reio razveseliti poselno naše žensk Šesti natis priredila S. M. Felicita Kalinšek, šolska sestra in učiteljica ,,Gospodinjske šole". To je najboljša slovenska kuhinjska knjiga, ki je za deklico, ki se hoče šele privaditi kuhanja in za kuharico, ki se želi povspeti na vrhunec kuhinjske umetnosti, enake neprecenljive vrednosti, obe bodeta namreč na podlagi te knjige lahko dosegli svoj namen. Slovenska 2ena, ki hoče biti dobra žene in gospodinja, te knjige ne bo mogla pogrešati. »Slovenska kuharica", ki je prirejena za najobsežnejše, pa tudi za skromno gospodinjstvo, poučuje, kako je treba jedila pripravljati, da so okusna, obenem pa daje tudi navodila, koliko se lahko v kuhinji prihrani, če se vsa živila popolnoma in pravilno porabijo. Popolna izraba živil je pa v času splošne draginje naravnost življenjska potreba. Ta dragocena knjiga ima kljub svoji obširnosti zelo nizko ceno, in sicer: Velika izdaja (nad 600 strani, z 18 večbarvnimi tabelami) K 5-20, vezana K 6' -. Okrajšana izdaja (okoli 350 strani) K 31—, vezana K 3 60. Druge za darilo primerne knjige: KONGRESNI TRG 19 KONGRESNI TRG 19 registrovana zadrnga z omejenim poroštvom /i 31 01 b r e z o d b i t k a, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K PO rt |0 čistih 1 K 75 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-nilnične knjižice se sprejemalo kol g o t o v d e n a r, ne da bi se niiti ourestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v Vi, letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posoiila na zadolžnice in menice Dr. Fr. Dolšak 1. r, Prelat fl. Kalan I. r., Kanonik L Snšnik 1. r., zdrnvulK v Ljuoiiani, poapicostdniK prtdsulniK. podpredsednik. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in lih obrestuie Pomrla veščega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi išče v Ljubljani. 3963 Ponudniki ki so vešči več jezikov in lahko polože kavcijo imajo prednost. !Pri nizib ceni „imf f i Ljubljana, Sv. Petra cesta 5. Velika (izbera) zaloga potrebšč.n za šivilje in krojače, dalje važnega perila za ženske in možke; moderceu, staje, rokavic, nogavic, predpasnikom, kravat, ovratkov itd. 3624 J Pozor! Pozor! Drože — Presgerm. Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom in trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom. Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg- pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim z odličnim spoštovanjem 3641 Mak« 7a1nkpr Prva Uubli- tovarna drož v lastni hiSi JTlaKa £dIUKer RBCna „LB. 5 j(1 K|adBzna „, su? Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča car trgovina -sai v prometnem kraju. — Poizve se Poljanska cesta štev. 8, 3608 ! SINGER-JEV! šivalni stroji šivajo, vezejo 3620 in krpajo. Božično darilo ki druži korist z veseljem. . Mi stropi, dr. Sv. Petra cesta št. 4. Minka Kocjan Sv. Petra c. itev. 28- 3586 nasproti ,Zlate Kaplje'. si založnica trebušnih pasov za tukajšnjo deželno bolnico pri poroča veliko zalogo kirurg obvez, priprav za bolnice, po rodnice, novorojenčke, vse po trebščine za babice, razne iz delke iz gumija in kavčuka Izposojevanje tehtnice za novo :: I. rejence. M. DRENIK Kongresni trg St. 7 Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno in vestno. 889 St. 41416. fSazglas Da si mestna občina zagotovi zalaganje s stavbnim In rezanim lesom, s kamnoseškim delom in materijalom, z betonskimi cevmi in kamni za merjenje s svinčenimi vložki z železnimi požiralniki in pokroiti za kanale, z železnimi cestnimi ograjami in s posi-palnem materijakom za javne cesfe v letu 1912 oziroma tudi za leta 1913 in I9S4, vršila se bode pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih mestnega stavbnega urada javna pismena ponudbena razprava dne 21. decembra 1911 od 10. do 12. ure dopoludne. Pogoji in druge podrobnosti poizvedo se v pisarni mestnega stavbnega urada ob navadnih uradnih urah. Ponudnike se opozarja, da se bodo sprejemale ponudbe le posameznih tvrdk in podjetnikov ter da je ponudbe opremiti s predpisanim vadijem. Na prepozno vložene ponudbe, dalje na ponudbe, katere se bodo pogojno glasile, ali ne bodo po vsem zadostovale razpisnim določbam, se ne bode oziralo. Glede nabave posipalnega materijala si pridrži mestni magistrat po preteku enega ali dveh let dobavo ustaviti. Mestni magistrat ljubljanski dne 12. decembra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. 3692 605 t ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ ♦ Najceneje jlVB vse vrste slamo- reznice m vse druge poljedelske stroje ter telez-nino ponujata Karo! Kavšeka nasl. Ne zamudite zahtevati cenovnik. Schnelder rovlek trgovina z ^eieznino in poljedelskimi stroji Dunejska cesta štev. 16 Ljubljana Dunajska cesta štev. 16 : t t ♦ ♦ ♦ t zini 200 kg dalje tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni. Točna postrežba. Mič i Ijijani, Marije Terezije testa. Milili Gomelinll 1,20 pisarna v Ljubljani, Eesljeva cesta št. 2 priporoča svojo izborno zarezano strešno (falc) in zidno opelso na stroj v vsaki množini. Manufakfurna trgovina Jos. Pelkosfe .Pri Valvazorju* Stari trn št. 4 Ljubljana Drobnlna, pletenina, galanterija in dežniki. Lastnik iste naj jo ponudi na občinski urad Tržišče, Dolenjsko. 3676 Krasna Mla za Bnzic in Havo lete! Raznovrstni najnovejši predmeti, kakor prstani, uhani, broSe, oeri-žice, obeski, gumbi, doze za cigarete, igle, are itd. se bodo ob tej priliki prodajali po izredno znižanih cenah ter sc za res ugoden nakup najtopleje priporoča najstarejša domaČa tvrdka Lud. Cevne ^ juvelir, trgovec z urami in zapris. sod. cenilec Llubljana, ltfolfooa ulica 3. se da odstraniti brez foda s sredstvom, ki je je izumil ozdravljenec, četudi so bila brez vspeha vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vpo-slatvi 20 vin. v znamkah naš prospekt 3531 Kemični laboratorij Paracelsus sierisrs, Morava. m Priporočamo manufakturno trgovino J. Ciuha Stari trg štev. /. »POD !TRANČOc, 3008 □ sodarshi mojster, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih sodov. Prevzema tndl vsa t njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih oenab. ločna postrežba. 3412 to za K106—za K 56— dobavljam franko na vsako postajo . a reklamo, nove vrste Šivalne siroje „Sinoer" ki se gonijo z nogo, z elegantno omarico in 10 letno garancijo. Od-poSljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. — Vse vrste Šivalnih strojev po cenah na debelo ILVelsslMi, Dunaj llJnlere Donanslrasse 23. Cenik zastonj in franko. 3231 Dopisuje se v slovenskem in hrvaSkem jeziku. Jeseniške novice. j Rekurz so vložile zoper Jeseirško občinske volitve vse nasprotne stranke, tako da sedaj skupno marširajo lovariši bolečin, namreč Veloslovani, Velenemci in narodno brezbarvni Ve-losociji. Vse te stranke so toliko b iht-ne, da so šele sedaj pritožujejo zoper imenik in hočejo imeti čisto novega, pa še vladnega komisarja povrhu. Pritožujejo so, da so bili nekateri soc. demokratje v volivnem imeniku, ki niso iraeli volivne pravice. Kaj pa mislite! Kako bi pa bili šele potem padli, ko bi teh ne bilo v imeniku! Pa mi bi jih bili žc izrinili iz imenika pravočasno, ko bi le bili vedeli, da niso opravičeni voliti. Pongratz se pa ni podpisal na re-lcurz, ker se mu je to ocl gotove strani prepovedalo. Tako se šc nikdar meše-tarilo ni za slovenske Jesenice, kakor sedaj. Pa upamo, da jih bomo kljub vsem rekurzom rešili pred narodnim Ivonkurzom. j To je nevarna stvar. »A u f a j -ni o h t! Ajmoht mora iz tovarne von!« Ta klic se je razlegal iz krepkega grla v ponedeljek zvečer po volitvah, in si-cer na trgu pred kolodvorom. Začude-uo smo se ozirali, kdo tako vpije, in kaj menite kdo je bil! — Pongratz! Menil jc, da se bo tega vpitja naša stranka prestrašila kakor drobnica pred rjove-čjm levom. Tega strahovanja od te strani mora biti enkrat konec! Kogarkoli ima na sumu, da je volil z S .L. S. in pride po premog, pa ga nahruli: »V farovž pojdi po štajnkolen!« Če ne bo miru, bomo nekega dne povprašali državnega pravdnika, ali mu je znano, kaj se od te strani počne proti svobodnim našim volivcem, in ali kaj hoče ukreniti, da se varuje volivna svoboda tudi na Savi. j Tovarna in gospodarska stranka. Nekaterim gospodom od tovarne je hudo, da je tovarniška stranka pogorela, in sedaj se hudujejo nad S. L. S., zakaj ni dala tovarni nekaj kandidatov. A gospodom v vednost tole: Naša stranka se ni nikdar niti mislila bojevati proti tovarni, torej proti industrijskemu podjetju. Stranka se bojuje samo proti stranki. Ako pa so gospodje Pong-atzovo listo štempljali za tovarniško stranko, in se je ta podala v naj-ljutejši boj proti naši stranki, potom bo vendar vsak lahko uvidel, da mi sovražni stranki ne bomo dajali kandidatov. To je ravnotako, kakor bi hoteli gospodje od nas zahtevati, da volimo liberalce. Da tovarniška stranka nima izvoljenih odbornikov, jc kriv edino Pongratz in posredno tisti, ki so ga postavili za voditelja. j Predstavo priredi dol. društvo jutri zvečer ob pol 8. uri. Uprizori se narodna igra s petjem v petih dejanjih >>Nežika z Bleda«. ZA BOŽIČI Posebno so priporočljive sledeče knjige s podobami: Našim malim. Nazorne slike iz sv. pisma. Cena 90 vin. Nudi krasne slike s kratkim poučnim besedilom povečini iz življenja Jezusa prijatelja otrok. V zverinjaku. Cena 90 h, na kartonu 1 K 50 li. Otroci, ki imajo najrajši živali, bodo te knjige posebno veseli. Hitra vožnja po železnici. Cena 1 K (10 vin. Poleg živali se otroci najbolj zanimajo za vlak in jih bo ta knjiga prav razveseljevala. Robinzon starši. Cena 1 K 40 vin., na kartonu 1 K 90 vin. Stara povest o Robinzonu v podobah z okrajšanim besedilom je za otroke najprimernejše darilo. Slovenski A B C v podobah. Cena 80 vinarjev, trdo vezan 1 K 20 vin. Iz te knjige se naučijo igraje brati, ker so posamezne črke izražene v zanimivih podobah. KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI. Silvin Sardenkova »Mati svetega veselja«. Kdor hoče imeti od te globoko zasnovane igre popoln užitek in jasno sliko, naj si kupi knjižico, ki je izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani, za ceno 1 K 10 vin. — Za ložje umevanje igre svetujemo, da knjižico vsakdo že pred pred stavo prečita Brzojavke: Prometbanka Ljubljana. Bruselj ln Buenos nlres 191Q: 3 velike nagrade. Podružnica na Dunaju: III. Am Heumarkt štev. 21. Patentni vročeoarni lokomobili z brezventilnirn preciznim upravljanjem. Originalno strojedelstvo WoIf 10- 800 HP. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo. :3458—26 Uoseda) izdelanih nad 720000 H . in n !3Mr>sa.iss?5ffli cesta 9?s LJei raa. 335 8 iz prvih tovarn Avstrije: Dflrkopp, &tyrie (Pu©'Oi W">Sff«™q*ad. v 2% s vami § Tf izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. AiSle-rfeii s (P ju w m « ,s$rim str©|i» Ceniki zastonj ero franka* K K Antimon ka rudniška družba »Trojana", pošta Medija-Izlake pri Zagorju ob Savi, postaja Zagorje, ima naprodaj franko: 17nnnM< (Bundgatter) narejen pri tvrdki Tonnies v Ljub» i. vezani jarem ljani, za 2000 k, 3520 parni kotel in stroj za 25 konjskih sil, konstrukcija tvrdke Jelfekc na Dunaju, za 4.000 K. >ceek: e o® »eoo««««« 9 f 9 © ®®®©©®®®®®®®©©®©©•©••®®©®®®®«®®® ® © © e 9 * Zaradi opustitve trgovine prodajam še ostale briljante, zlatnino in srebrnim po zdatno znižanih cenah. Ferdo Simonetti-jeva vdova, Mestni trg 6. o .1 ►®»®® ®®®®®®©®e®®©®®® ®®i®®9®©® Št. 20410. 3698 (3) Podpisani deželni odbor razpisuje s tem službo okrninega lirimilM v Domžalah. S to službo je združena plača 1200 K, aktivitetna doklada 200 K in dve sta-rostni dokladi (petletnici) po 100 E. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu dež. odboru do 15. iaimarfa 1912 z dokazili o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 12. decembra 1011. B B E! BI B B 13 B 13 B 13 13 13 B 13 B m v Okusite pivo iz Češke v delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. Je izborno, na plzenjski način varjeno. 3165 26 B B B B B B B B B B B B B B B B Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann. Zaloge:--— Postojna: Emil pl, Garzaroli; Trnovo: Rudolf Valenčič; Reka-Sušak: Ante Sablich; Trst: Schmidt & Pelosi; Pulj Lacko Križ. B B B B B B B B B B B B B B m m Najprimernejše božično darilo! ^Mm^rnm 1« »Si varnostni Mm aparat ki jo reSil vprašanje pravega nastavljanja z v oklepu pregibnimi noži. Brivska priprava s poostriinim aparatom in 10 noži v elegantnem usnjenem etui stane K 24-—. Izdeluje: .'5494 IMa ii?M® Hiter i iger na Ma Dunaj XX., Dresdnerstr. 110. V Ljubljani so dobi pri g. ANT. KRISPER. f ■k m m in Z; motoriste avtomobiliste turiste eltvipaže raziskovalce jam ognjeoasce nosne paznike delavce itd. Trpežne in solidno izdelane. Varne proti vetru iu okajenju. — Vsaki nevarnost izključena. — V zalogi pri: 3621 Mari Camernlk, specljalna trgovina s kolesi in posuti meznimi deli □ Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. Telefon 145. 3106 m I. hilzer & KO., Bunidsko Novomesio. se priporoča za nabavo zvonov, melod. in harmon. zvonila vsakr velikosti in glasil, lamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši niaterijal Stojala za zvonove iz kovanega železa ali lesa. Lahkotno zvonenje, najboljši način teka. Nagla izvršitev najnižje cene. Ugodni plačilni pogoji. Stari nerabni zvonovi se sprejmo v prelit je, ravmotako sc izdelujejo idezna stolala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pn-znalna pisma. C. kr. pri v. Telelon št. 41. Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, pre) f. C. fflayer Centrala na Dnnaju. - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic. Uogal IYlari)tn trg - So. Petra cesta. Delniški kapital ln reserve 52.000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznlh poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 209-1 TTatmnna in pismena pojasnila in nalivali o vseh v bančno široko spadaloSih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanjo dnarnih vlog na hranilno knjižice dne 31. novembra 1911. K 68,592.200. Najkulantnojšc izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemakih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanjo in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Nnjomodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stnuike. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promcse za vsa žrebanja. Modna trgovina v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 7. Solidno blaoo. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto. Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, Serpe, rute in žepni robci. 2912 za sukni o slooenskgm ozemlju izisorno opeljana se iz zasebnih razlog®® prosioooljno proda. Resni ponudniki naj se obrnejo na npraoo te ga lista pod šifro „T0UllRflfl". 3561 ■ ■■ ^ & "y Prvovrstne sanhe 9 skije, tistjaške sani dobavlja najceneje spe-cljaflna lurdJta za zimsko športno orodje Val. Jadrnijk-ov slu, Frelstadll, S. Morava, Zahtevajte cenik St. 48. Največja tovarna te vrste. Velikanska zaloga. Nad 80 vrst sani. Volnena športna obleka. FffANC manufakturna veletrgovina u Ljubljani mestni trg st. 22 in 23. iste 1 Harodno podjetje. Hizke cene. Solidna postrežba. klavirjev in \ dvori tiri: BosenMr, Czapka, HBitzmann, " sss Mim«, Sting) ii Hornol nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem izključno edini za stopnik na Kranjskem zgoraj omenjenih dvornih tvrdk, svar m v?akoqa" pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke (K 18 -1 najboljši instrument. Najcenejša izposojevalnica. - ToCna postrežba. — Violine od 5 K na prej. - Vse glasbeno orodje in muzikalije v velikanski zaloqi. - Uola-Sevanja in popravila vseh glasbil. a HLFOMZ BREZNIK 2SS Ljubljana, Kongresni trg št 15. 2786 Langen & Wolf, Dunaj X. Zastopnik: Gabrijel mm, Ljubljana, Bleliveisova cesta 16. Ivrlnlflll mm mm mm mm ___ izdelek prve orste. B 3362 najcenejši obrat. iri Kurivo: bencin, bencol, surovo olje sesalni plin, svetilni plin i. t. d., i. t. d! Nad 106.000 dobavljenih. motorji na surovo ©IJe sistem Diesel. Najceneja uporaba kuriva. Zahtevajte prospekt štev. 567. Naj bol ša češka tvrdka! Ceno posteljno perie! 2 Kgb0iVbBia;ada°?rK SKK,bIjellea'l 2 boljšega 2 K 40; prima polboleaa _____ __ _ najfinejši prsni puh 12 K. - Pri 5 kg se pošlje franko ' Dovršene postelje široke., 13PK, 14 K 70, 17 K 80, 21 K; blaztei 90 cm dolg£ 70' m !Sirokl°4 KTa^M spodnje pernice iz močnega, pasastega gradla, 180 cm dolge, 16 cm široke 1' K sn u k ko' Po ilja proti povzetju od 12 K višje franko.' Zamena dovoljena,Ta M Iz l Cenik zasloni in tranho. S. BENISCH, v Dešenici štev. 818. češko. cenik za5l„„j in jj. II M« novi jnbilej Ha. s koledarjem z zelo znižanimi cenami, ki bo izšel za božič, katerege dobi vsak zastonj in franko. Najbogatejša izbira, obče znana domača solidnp trgovina najnižje tvorniške cene kakor: zlate, srebrne, nikelnaste in jeklene ure in verižice, briljanti, velika izbira uhanov, prstanov itd. 337 Na zahtevo posebni cenik od kina-srebra. Fr. Čuden 9 urar m trgovec, samo nasproti frančištonsiiega samostana. Novi jubilejni cenik s koledarjem bo izšol za božič, in se dobi tudi po pošti zastonj in poštnino prosto. Na zahtevo poseben cenik za Šivalne stroje najfinejše vrste. Izurjeni, dobro za pruoursfno tovarno margarina se takoj sprejmo. E«uiŽb^JIavedbo rGfGrG"c pod šifro ,3er§Sse Kraft GOlff na anončno pisarno NEnlm Schalek, Dunaj l. WoS iC Zavod za tehnične in elektrotehnične ^-------------noprauc LJUBLJANA nasproti kavarne »Evropa* rjev. V zalogi vedno v veliki izberlT elektromotor^ t , , MdiailiČlMl dClaVItiCfi , telefoni, vsakovrstni inštnlae °„$ 1 z^te™olirok^Vo^i^Cnh0a^Č1n^11e.,a In p°pravi,a vsaJovrMnTh strojev. Dela za elektriko in plin ter sploh vse tehn. potrebščine i S°,idn°' ,0|na°J5 zPa° tCen?h- Proračuni na zahtevo ".«»« oa za tehnične in elektrotehnične naprave. fMM„e^kodJnt'lZa)elektrlene napraJ'ei napeljavo električne luči in prenos „l0či SBSftU'^mebse&mo?oPrjeVve- ™«or,evL benoM ventilatorji, obločaice, žarnice, ln masti, sesalke, svetilniki se zahtevo zastonj. 748