•¦¦¦¦¦
Mladi fizik.
Piše J. N.       '                                          ¦   r
IX.
\W ^zž^ ^^^nldor je bil že kdaj kaznovan, ve, da kazen ni ravno pri-\F!fW?I!Ks^ jetna. Tudi naši vojaki so vedeli to in gotovo bi se ne II |jttJi^l|§W t>ili podvrgli kazni, če bi bili vedeli, kje jih čaka. Za-I mf^" ^H^L rac*' neve^nosti so se pregrešili, zaradi nevednosti so I JflL -~ JJL ¦ k''' kaznovani. In čujte, kako se je to zgodilo. Imel sem ^l(roO^|li^^[ pripravljeno veliko z elektriko nabasano lajdensko ste-klenico. Na moj ukaz so se prijeli naši junaki za roke, da je nastala veriga, in dotaknivši se prvi zunanje steklenične obloge, se je zadnji približal s prosto roko krogli, stoječi v zvezi z notranjo oblogo. Kar hipoma skoči zadnjemu velika iskra na prst, in vsi — spusteč se — zakriče hkratu. Kar smilili so se mi ti siromaki. V prvem trenutku niso vedeli, ali bi se jokali ali se jezili. Pa na koga naj bi se jezili? Videli so tam ste-klenico, ki ni bilo v nji prav nič posebnega, in vendar je skočila iskra iz nje. In ni to čudno, da so občutili vsi udarec, čeravno je skočila iskra le na enega? Slavko se jim je smejal, Janko jim je resno pravil o biču, ki jih je udaril, jaz pa sem jim pojasnjeval, kake stvari se gode, kjer ustre-ljenci in obešenci žive, in sram jih je bilo. Kakor hitro so se pa spomnili, da so junaki, so se delali, kakor da se jim ni nič hudega pripetilo. Osupnila jih je le nenavadnost prikazni. Ko sem pa hotel ponoviti poizkus, so mi prav vljudno rekli, da je škoda časa, ker sedaj že vedo, kako je. Jaz sem tudi vedel, kako je, zato sem prešel k drugemu poizkusu.
Vzel sem stekleno cev, ki so bili na nji v špiralni črti presledkoma prilepljeni majhni štaniolovi listi. To več kot en meter dolgo in precej široko cev sem položil poleg električnega stroja, tako da so skakale iskre od enega
—«-•    226   •—
konca fprcdti'tfnjgemu. Vsaka iskra se je fppjavila hkratu tpri vseh presledkih, da se^je wttemi ^ztlela cev ovita s krasritmi^bliščečimi biseri. ^Oh.kakolepo, oh, ffcako hkrasndf" sso >.vzklikali z n^kitn ^ačudenjetn, kakor bi se .nahafali v zaRletem jgradu. 'Vbtjjrii domišljiji so videli bisere krog rcAe zaklete kraljične in iBiog vve, ''kaj bi vse -še .vilfeli, tda misem ajdp+1 foken, ki je skozi nje zppet zasi/alo sdlnee zutraijjega ssvste. 7Ž& :nov jpoiikus -sem pripravil veliko kva-dratno ^kleno ;plo^o. iiffa (s«d njjsnD sStcan :sam ipril^pil -krožnat štaniolov paprr, ^na ¦drugo pa fiaviTO tako velik štaniolov obrož, ki sem sredi rijega enakomeino ^prilgpil rmagnezjj.ev iprah. ilortakoipripravljeno šipo sem ;pritrdil na sstpjalu, 'da ^seipe <ena kragla "--stroja'tiotikate šianiolovega kroŽrregB [pa-prtje, tHruga >pa '»koraj kolobarjevega sretHšča. ^"akor hitro ^semTagnal ^troj, so skakale iskre od'-krogte stroja na kolobaijavto :stLdišče, kjer so se raz-cepile v mnogoštevilne žareče veje, preprezajoč vso z magnezijevim prahom pokrito površino plošče. Našim junakom se je to tako lepo zdelo, da so bili kar prevzeti od čara te prikazni. Nekoliko predrugačeno prikazen sem dobil na način, da sepi napravil na ravno taki šipi zvezdo, in sicer od ene strani iz štaniola, od druge pa iz .magnezjjevega prahu. Okrog vsake sem še prilepil štaniolov kolobar. !Drugo 'je 'bilo -vse kot prej. Ko so skakale iskre proti zvezdnem središču, je >bila zvezda kakor posejana z zelenkastimi iskrami. Vojaki so kar strmeli. Oči so se jim iskrile od samega navdušenja, in eden je začel celo peti:
Pridi, avezdamdša,,pridi! ...
In kmalu je zapel ves zbt»r. iZetenkasti iaTki bso :ta-ko prijetno iniigljali .in s tetn dajali «zvezdi iivljenje, da bi &e je >.naši i^lsdaldi rae vtiavaližali ;.g.te--dati ^tudi ^eelo uro. /Za temi nebeškimi stvanni, sem obljiibil, tta;pridernaj^ka ;pritozen, ki so :jo (pričakovali <z napetoštjo.
•A&el rsem dva (flacimtitra (dolgo in :precej šrroko ^stefileno xev. ?&fa iiro-tranjo cevno stran aem ršpiralasto iprilspil Jtaniolov !trak, na zunarijo pa :ravnotako magnezijev rprah, ki sam §a oblikal, cda je A)bil pmtobo kafe. .Nato ^sieni tnotranp :špiralo zvezal ,z<eno ^kraglo stroja, ^unanjo pa z rfnigo ^kalcor lajdensko steklenico. Stroj .je tekel, ;in -kača je žarela. -Žarela jezelen->kasto:skoainskoz'kakoT je ^bila dolga >rn šrroka :in je gledata skrivnostno -s temnimi ačmi. i^Skozinškoz je iarela zetenkasto, kakor bi na nji mrgolete .majhne kiesnice, ile srijen ntkoli ^mirujoč jezik jebil ^vijoličast. iProvzro^iie «o vga'.etaktrike, spajajač-se skcrzi zrak od ust do notranje obtoge.
^rSte li že videli tako.kačo?"sem vptašal junake.Odgovoiili so mi,>da ne.
nNo, nLč .6idnega ni, ee ije niste videli, Jcer ste še nilatli. Ta kara je bib -v iraju, kjer je zapeljate naše iprv« starše. Ko so jo zaraditega zapodili iiz inaja, se ije 'klatila rpo ^svetu, dokler ni prfšte k ^ttreni, :ki jo 'tu kažem v :strah vsem;zavodnikom in onim, ki -sedajo zavesti. ;Lqsa je in ravno ^za-raditega |e nevarna. :Kdm se :da :premotiti, <da se ije dotakne, -tiobi fmočan udarec.  Naj le poizkusi ;-kdo:"
Posmehovali so se rrekateri ineverni Tomaži,'dragi'pa some-re?no po-:sluaali. Vendar so kačo .vsi pustili pri miru. Razvil -se je 'razgovor, k\ je :pojasnil, da je to !le ^lektritna iprikazen, iire 'pa kata iz raja.
-—•   227   *—-
»Tedaj vse te lepe prikazni so električne," so govorili, in pojem o le-potiisflLJjmijpjsflajails^RHJjnann a>e}fektrikii. (Sovorilli ssu (DnBitaSiiHiflTiHaziiili, o zvenMi),a>l\ini\ ini solhra^, in; ves< sveilbbnit čarrtfefti ttitesflosii nalagali z elekttikco. Hxj, nekateri: so> mislllij da; jp1 aeito agpnjj nekajj albKttichBgaJ In le z vaHHcn tbžavo> senr brzdal njjHi dbmišJjjjp) ini sned! elfektriki; plaščisplbšnosti.
JftrkaKin pa, ki' senn jjj) \vv vidtt), jp: muradte bitli gptovoieifeHttrčna," je zaaffiil edbni prav samozavestna* prrpovedbvatij. ,,BJli jp'semenj; sv. AVidreja. Kolibaa p,aJbgp koliba jp-- st&lfc nai trgu^ kjer so se. ljjidjp prav gnetli:. Mbjemu očetlu sk jpe zribita flosehmr) onai majhna: znamenita?, kjpr sokaralij, kakor so kričallj, eJbHtriožioo žaio.' (Q6e; me? Rrime. zec. roko. in:se:'stisnevai v notranjščino tisteMaJlbK. Tlii jpcbilb^ vseipolho: ljudi; VšJ! so> alili: proti: kraju;, kjer je stalaa mlbdte dhHHčaj Wdfel! semi samoj njeno glavo ih; roke, s katerimi je božHedta aHrag? stbjpčb: glbdalbe.. Gudho1 pai semi je zdblb^. da: je~ vsak za-kričaij, Hoose gaa jp dfltttknilta po obličju. Zškričal, je,, kot bi ga bilo kaj zbodlto. \f& ssee jpj paa pribHžala nosti: mojpga: očeta; sem: zapazil^ da: je sko-čila naaijj isikHi ^ičha! arrimj, ki^ jiH1 praizvaiate. vi: s- strojenu"
R?ritdili ssan\ njpgpvemui mnenjir ih:mui obljnbilj, dapokažem, kako po-stanK lailHoo vssAk eifaMtričfen; kakor tistai ženaa. Vžel: sem navaden stolček. VsaWo! njjigpva1 nogpj?61111 vteknil v. močans^eklenikozareciiniga: tako osamil; Edem jje sibfljll naaijj irr ^? jp;- prijel; za; eno krogibT sttojju Ih glejteJ' Ko sem, zavrtell sittgj, ssso sst rnui zjpžilii lasjp, pas ne: mard&! \v. straHu^ temveč ker so postalli elbHtrioni?; di^, eliaktriGno je poslala' vse: naa njpmj. K<ibr: se ga je do-taktrilj, jL2 dhtiili isMraj, dbbil! ztiodljaj^
JftlisEDbilfrt&ke^iEkre?" sem vprašal!pripovedbvalca,.ki mi je pritrdili. Pravill raii jje tudij, das '¦$; večtna-, ljudi smatl^i& deMičo za' čarovnico, ki dela; čudažfc.
n4ŽartHwiio3> jp: bilai lfej zb'. nevedneže. Dandanes ve vsak izobraženec, da čaravnicrni. imdfei jjh:tudl'ni bilo. Kar se godi; na: svetiv se godi na-ravnimi pjrtonu. Noravna poiii so> pa^ tako različne,. da; jih vseh ne moremo poznaiii^
HfeHatferii scl'me. poslUšali, dlugiso paiskakali okrog.električnega moža, doklbrr sa; nii ta; naveličalj. In' komedije- jpj bilo. konecJ                        (Dalje.)
t=*   Jesenski darovi   =a