Spremenjeni časi
Za komunistične veljake, ki danes iz Kremlja vladajo veliki in močni Sovjetski zvezi z vso njeno vojaško močjo in njenimi velerake-tami, je vsekakor neprijetno, da nič več ne morejo delati tega, kar je delal njihov krvavi pred Stalin s svojo železno post jo — brezpogojno (kontrolirati svojih zaveznikov, pa naj bodo še tako majhni in slabotni.
Že Stalinu je spodletel iz popolne kontrole leta 1948 jugoslovanski komunistični režim. Pet let pozneje je sovjetska vojaška moč še udušila protisovjetska 'gibanja v Vzhodni Nemčiji (1993) in še tri leta pozneje na Madžarskem (1956). Toda od takrat naprej so takšni sovjetski za svetovno javnost brutalni posegi v notranje zadeve moskovskih satelitov prenehali.
To spremembo je vsekakor treba pripisati spremenjenim razmeram v Sovjetski zvezi sami, kjer mlajša generacija vedno silneje stopa na dan, dalje velikemu razvoju mednarodnega obveščanja in ne nazadnje pritisku svetovnega javnega mnenja, ki se mu tudi j kremeljski gospodarji ne upajo več posmehovati, kakor so se še pred nekaj leti. Brez smisla bi bilo premišljevati, ■kaj bi storil Stalin s češkoslovaško, če bi bil danes še živ. Časi so se v Sovjetski zvezi močno spremenili že od Hruškova naprej ter si Kremelj brez resne nevarnosti za svojo diktaturo nad narodi v Sovjetski zvezi in kontrolo nad sateliti ne more več privoščiti izvajanja stalinističnih metod izpred neposredne preteklosti.
Do velikih sprememb je namreč prišlo ne samo znotraj Z.SSK in njenih satelitov, temveč tudi znotraj svetovnega- komunističnega gibanja samega.
Novi sovjetski komunistični vodje morajo iti s časom naprej v svoji državi, ker je mlada generacija sovjetskih dižavl.anov pogledala čez meje Sovjetske zveze na vse strani sveta in ji ni težko ločiti med. dobrim in zlom, med srvobodo in suženjstvom, tako v meddržavnih in mednarodnih kakor v zasebnih odnosih. Dvomimo, da bi bil sovjetski propagandni aparat danes še zmožen prepričati večino sovjetskih državljanov o potrebi 'brutalne vojaške intervencije v katerem koli sovjetskem sosedu, zlasti če gre za člana toliko opevanega Varšavskega pakta. In moskovska 'dipLcmacija v Združenih narodih bi utrpela težak prestižni udarec, če bi Kremelj izvršil imperialistični umor katere koli države.
Kakor kaže, je Kremelj danes pripravljen pogoltniti svoj ponos in se sprijazniti s položajem n. pr. v češkoslovaški vse dotlej, dokler v njej ne bi režim prestopil meje iz komunistične v nekomunistično družbeno ureditev in odpovedal vsako široko sodelovanje z ZSSR. Toda tesno se še nadalje naslanja na Vzhodno Nemčijo in na 'Poljsko. V teh dveh satelitih si ZSSR, kakor kaže, zaenkrat ne more privoščiti sprememb, ki s-o n. pr. Romunijo odtegnile popolni sovjetski kontroli. Skozi Poljsko vodijo sovjetske zveze v Vzhodno Nemčijo, ki je del dežele, katere popolni komunizaciji se Moskva še vedno ni odrekla. Moskva tudi ve, da bi se sleherni večji neredi na Poljskem hitro spremenili v splošen protisovjetski upor proti Moskvi, ki je tradicionalni sovražnik Varšave. V Vzhodni Nemčiji pa bi mogel sleherni ‘osvobodilni odpor’ zapeljati prebivalstvo v klic po združitvi s svobodno Zahodno Nemčijo, s čemer bi se podrl ves moskovski politični in varnostni koncept v Evropi.
Kremelj je za 25. november sklical svetovno vrhunsko komunistično konferenco v Moskvi, na kateri bo poskušal zbrati znova pod svoje vodstvo omahujoče zaveznike in partije. Moskva ve, da mora na vsak svoj korak sedaj paziti bolj, kakor kdaj koli poprej in da lahko vsako njeno nepre-račiunano dejanje v trenutku še bolj zrahlja že itak nestrnjeno fronto proti rdeči Kitajski.
BUENOS AIRES 23. maja 1968
KRIZA V FRANCIJI
Nekaj nad 10.000 pariških univerzitetnih študentov, ki je več 'dni demonstriralo po latinskem sektorju francoske prestolnice za uvedbo ‘modernejšega’ učnega sistema na pariških univerzitetnih ustanovah, je v zadnjih dneh svojega protestiranja zasedlo med drugim tudi svetovnoznano univerzo Sorbonno. Spremenili so jo v „Ljudsko univerzo1,, istočasno pa so zasedli tudi pariško gledališče Odeon in ga spremenili v „Ljudsko gledališče“, v katerega je bil vstop „buržujem“ prepovedan. V sorbonski univerzitetni svet so sprejeli zastopnike delavskih sindikatov in skrajno levičarske profesorje, medtem ko je bilo sodelovanje staršem in ostalemu profesorskemu ziboru delovanje v vodstvu univerze nemogočeno.
De Gaulle in njegova vlada proti študentovskim demonstracijam sprva nista nastopila. Le pariška policija je mola polne roke dela in je aretirala sekaj desetin razgrajačev. Takrat se ¡e vmešala vlada in objavila, da bo študente izpustila na svobodo in da se bo s študenti rszgovarjala o potrebnih spremembah na francoskih univerzah.
Ko je kazalo, da je študentsko ro-/arjenje kljub podpihovanju mladinske veje francoske KP začelo upadati, je nastopilo glavno vodstvo francoske komunistične partije in je pozvalo delavske sindikate, naj „zaščitijo“ študente pred „vladnim nasiljem“. Partija je to storila zato, da je mogla prevzeti protivladno razpoloženje v državi v svoje roke ter je študentovske demonstracije tako spremenila v splo-no r rotivl'dno stavkovno gibanje po vsej Franciji.
De Gaulle je medtem odletel na večdnevni obisk v Bukarešto, vendar
je obisk predčasno prekinil in se vrnil v Pariz, da mu ne bi položaj ušel iz rok. Pred odhodom v Romunijo je De Gaulle podelil vladnemu predsedniku i Pompidouju polnomočje ter je ta na pariški televiziji objavil, da bo vlada naj-strožje nastopila proti kršiteljem reda in ustavnosti v državi.
De Gaulle je po svoji vrnitvi v Pariz dal samo kratko izjavi: „Spremembe — da; kaos — ne!“ Nato se je zaprl s svojimi ministri na dolge seje, s katerih pa ni prišlo nobeno uradno poročilo. Tudi svojega govora, ki ga je imel napovedanega Franciji za prihodnji petek, 24. t. m. po prvotno prrtlv’ deni vrnitvi iz Romunije, De Ganil ° š° minuli torek ni imel namena predstaviti.
Za sredo, 22. t. m. je bilo napovedano zasedanje francoskega parlamenta, na 'katerem je	-n„
men izglasovati nezaupnico Pomp'dou-jevi vladi. Opazovalci so uribal1’ ■naslednjo De Danilovo notranjepolitično potezo- V S1tlX"iu USp-ba	---
>O.T7<;t+- o vic m O 'a tf-q (lV1 ■’ o •nrVrri‘N fr.-~ 11 ■f-.'' y
ali pa izvedbo narodnpop plebiscita, ki se sra De Gaulle v kz'f'-n:v,
Francije tako rad posluži. Vsekakor
.■■n-n tv. cn,,iio ustaviiaio opazovalci. I
r*n	rl<~* -p
nega izteka njegove predsedniške dobe
lorf-n 10^9
Ker ima s**(Krni	■narK-
ment 487 riOsKneev. mora De Ga-ull?
•dobiti nroti o-noziclii 244 "lasov. Ker
• . . *
pristašem — golistam manjkata dva sodega, da bi imeli absolutno i večino v parlamentu, je De Gaulle odvisen od vlasovanja sredmilh strank,, k; 'štejejo skupni 42 glasov. Doslej je večina teh poslancev p-lasev-ia z golisti proti komunistom in socialistom.
Vietnam: zastoj v Parizu
Predhodna pripravljalna konferenca za mir v Vietnamu med ameriško in severnovi&tnamsko delegacijo je po skoro dveh tednih razgovorov še vedno na točki, na kateri ja bila, ko se je začela v ponedeljek, 13. t. m.
Hanojska delegacija doslej ni hotela 'popustiti od svoje zahteve po brezpogojni ameriški ustavitvi bombardiranj in drugih vojaških akcij proti Severnemu Vietnamu, ne da bi za to se-vernovietnamski 'komunisti kakor koli zmanjšali svoje vojaške akcije proti Južnemu Vietnamu.
Ameriška delegacija na take hanoj-ske zahteve seveda ni mogla pristati. Pač pa je predlagala tri začetne kora-
ke v smeri ustavitve sovražnosti v Vietnamu in sicer: 1. Vzpostavitev demilitarizirane cone med Severnim in Južnim Vietnamom; 2. spoštovanje lao-šike nevtralnosti, ki jo komunisti neprestano kršijo; 3. spoštovanje kam-boške nevtralnosti, ki jo komunisti tudi neprestan kršijo ter prenehanje s terorizmom v Južnem Vietnamu.
Ameriški delegat Harriman je istočasno poudaril, da ZDA nimajo namena pristati na koalistično vlado v Sai-o-0"-u. v kateri bi imeli komunisti svoje ministre. ZDA smatrajo, da mora najprej priti do popolnega miru v Vitna-mu, nakar bodo Južnovietnamci mogli imeti svobodne volitve, na katerih naj odločijo o svoji nadaljnji usodi.
Kosygin v Pragi
Sovjetski veljaki v Kremlju so bili tako zaskrbljeni nad razvojem v češkoslovaški, da se je Kosygin odločil osebno prileteti v Prago, kar je storil pretekli teden nekaj nr po prihodu v Prago sovjetskega Obrambnega ministra maršala Grecka in drugih visokih sovjetskih vojaških strokovnjakov.
S češkoslovaškim partijskim vodjem 'Dubčekom je Kosygin imel dolge tajne razgovore o razmerah v državi ter ga je opozoril na „nevarnost des-viacije socialistične linije.“
Iz izjave češkoslovaškega predsednika parlamenta Smrkovskega je bilo po Kosyginovem odhodu razvidno, da se novo češkoslovaško partijsko vodstvo ni dalo prestrašiti sovjetskim grožnjam, da pa je tudi ostalo zvesto komunistični skupnosti sovjetskega bloka. Smrkovsky je namreč izjavil, da „ne bomo odstopili od naših reform, ki smo jih začeli izvajati“, da pa naj se „naši prijatelji ne bojijo, da bi te reforme uničile naš socialistični red in kršile določila Varšavskega pakta“.
Med češkoslovaškim in sovjetskim partijskim tiskom se je pretekli teden razvil besedni dvoboj glede „junaštva“ starega češkoslovaškega politika Toma-I ža Masaryka iz časov prve svetovne vojne. Moskovski list Sovjetskaja Ro-
sija je Tomaža Masaryka označila za „protisovjetskega kriminalca, ki se je zarotil ubiti Lenina“. Zato ta Masaryk, ipo trditvi tega lista, „ni vreden herojskega naslova, ki mu ga dajejo v češkoslovaški“. Po mnehjU uovjetskaje Rosije je češčenje Tomaža Masaryka tudi „protisovjetsko delovanje, ker je 'bil Masaryk prevzet sovraštva do ZSSR“.
List se nadalje znaša nad Tomažem Masarykom, „iker je 'bil skrajen reakcionar, ki je uničil revolucionarno gibanje češkoslovaškega delavskega ljudstva. Podpiral je protiiboljševišk-o Češko legijo v Rusiji leta 1918 in poslal češkoslovaške vojaške oddelke, da je z njimi pomagal zadušiti komunistično gibanje na Madžarskem leta 1919.“
Toda novi češkoslovaški državni predsednik gral. Svoboda je pred kratkim položil venec na grob tega češkoslovaškega državnika.
Češkoslovaški list Lidova Demokra-cie je zavrnilo pisanje Sovjetska je Rosije s člankom, v katerem pravi, da je pisanje tega sovjetskega lista „resno potvarjanje naše zgodovine In težka žalitev. Niti v najmanjši podrobnosti ne moremo soglašati z načinom in namenom pisanja tega sovjetskega članka,“ pribija Lidova Demokracie.
1589 aniversario de la Revolución de Mayo
El 25 de Mayo de 1810 es el día del nacimiento de la Independencia política argentina. Los grandes patriotas como Manuel Belgrano, creador de la insignia patria, Mariano Moreno, Oornelio -Saavedra y otros formaron entonces el primer gobierno nacional y rompieron los vínculos de la esclavitud política de los Argentinos al imperio español.
Desde aquellos tiempos empeizó la Argentina su marcha de constante progreso por cierto bien dificultosa. Había que enfrentar muchísimos obstáculos de orden interno y externo que surgían en la lucha contra los representante» de los virreyes y de ios rozamietos con las repúblicas vecinas, también éllas en formación. Pero no hubo fuerza que hubiese podido impedir la marcha, pues el patriotismo argentino entusiasmó a boda la masa idel pueblo, dispuesto para todo sacrificio.
Argentina es ahora un país moderno, patria de más de 20 millones de argentinos. Argentina es también la patria nueva de muchos miles de los inmigrantes eslovenos que le ayudan con su trabajo en el camino del progreso-.
Los eslovenos festejarán el 25 de Mayo — día de la libertad política die la Nación — junto con los argentinos, rogando a Dios por el bien deil país. También pedirán a Dios su ayuda para todos los que quieren beneficiar a la Argentina, para que ésta sea la patria de los hombres felices y especialmente para que la libertad, alcanzada c°n la Revolución de Mayo de 1810, nunca sucumbe bajo la barbarie y tiranía del comunismo internacional.
158. obletnica Majske revolucije
25. maj 1810 je rojstni dan argentinske politične neodvisnosti. Veliki rodoljubi kot Manuel Belgrano, tvorec narodne zastave, Mariano Moreno, Comelio Saavedra in drugi so tedaj sestavili prvo narodno vlado ter prelomili vse vezi političnega suženjstva španskemu imperiju.
Od tedaj naprej je Argentina nastopila svojo razvojno pot, ki je pa bila združena z raznimi težavami notranje in zunanj epolitičnega značaja vsled trenja s sosednjimi prav tako nastajajočimi republikami. Toda, ni bilo sile, ki bi bila mogla zavreti njem vsestranski razvoj, kajti rodoljubi j e je prevzelo argentinske množice s tolikšnim ognjem, da je bilo pripravljeno na vse žrtve.
Argentina je danes moderna država, domovina več kot 20 milijonov Argentincev. Je tudi nova domovina številnih slovenskih naseljencev. Vsi ti s svojim poštenim in vestnim delom prispevajo k njenemu nadaljnjemu vsestranskemu razvoju.
Dne 25. maja bod-o skupno z Argentinci proslavljali rojstni dan argentinske politične svobode,, proseč Boga, da bi bdel še naprej nad njo s svojim varstvom im bil ob strani vsem tistim, ki si prizadnlva.:®, da bi (prebivalstvu ustvarili še lepše pogoje za življenje, državo pa tako uredili, da bi bila v resnici domovina srečnih in zadovoljnih ljudi, ki bodo živeli v socialni pravičnosti ter medsi'bojni ljubezni in razumevanju. Zlasti pa, da ibi svoboda, priborjena z majsko revolucijo leta 1810 nikdar ne umrla pred navalom nasilja in barbarstva svetovnega komunizma.
! Z TEDNA
V Italiji so bile 19. in 20. maja splošne volitve. Za izvolitev 315 senatorjev in 630 poslancev je 30 političnih skupin postavilo 7366 kandidatov. Volilna kampanja je bila mirna, ker so bili volilci postavljeni pred odločitev ali za ohranitev na oblasti sedanje koalicije krščanskih demokratov in socialistov z blagostanjem v državi, ali za 'komuniste in z 'njimi za negotovo bodočnost Poročila iz Rima potrjujejo, da so italijanski volilci za ohranitev sedanje- vladne kombinacije kršč. demokratov in socialistov. Novi italijanski parlament ss bo sestal 5. junija zaradi ¡konstituiranja. Po parlamentarnem običaju bo predsednik vlade Aldo Moro podal o-
V TEDEN
stavko celotne vlade. Sikoro gotovo je, da mu bo predsednik republike zaupal sestavo tudi nove vlade.
Papež Pavel VI. je za dan svetovne k' munikacre, ki bo v nedeljo, 26. maja, pozval svetovni tisk, kinematografijo, radiofon'jo ter televizijo, naj pomagajo odpraviti neznosne razmere, ki so še ponekod in ki zahtevajo radikalne spremembe. Istočasno pa nastopa proti mnenju mnogih ljudi, -da je „nasilna revolucija splošno zdravilo za vsa zla in krivice“.
V Organizaciji ameriških držav je
prevzel svoje mesto Galo Plaza, novi glavni tajnik te vseameriške ustanove.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Dan argentinske vojne mornarice
Vsako leto je dne 17. maja kot spomin na pomorsko bitko admirala Brow-na, ustanovitelja argentinske vojne mornarice s španskim ladjevjem na reki La Plata. Ta pomorska bitka pred 154 leti z zmago argentinske vojne mornarice je končno pripomogla k utrditvi argentinske politične neodvisnosti, pridobljene leta 1810, kakor tudi političnih neodvisnosti njenih sosednih držav.
Glavna slavnost je 'bila v Buenos Airesu pred spomenikom admiralu Brownu. Navzoč je bil tudi predsednik republike gral. Juan -Carlos Ongania, ki je položil venec na Brownov spomenik.
Glavni poveljnik vojne mornarice admiral Benign0 Varela je imel slavnostni spominski govor. V njem je -najprej poudari! pomen zmage admirala Browna v omenjeni pomorski bitki, nato pa govoril o nalogah argentinske j vojne mornarice, ki jih je prevzela skupno s suhozemsko vojsko ter z vojnim letalstvom z izvedbo argentinske revolucije za vsestransko obnovo Argentine ter zlasti za -dokončno ozdravitev njenega gospodarstva, da bo imela v njem obnovljena demokracija trdne osnove.
V nadaljnjih izvajanjih je- govoril o nalogah vojne mornarice za zavarovanje argentinske obale, kakor tudi za varnost morskih poti. Kajti skoro vsa argentinska zunanja trgovina je odvis-
i na -od varnosti morskih poti. Vrednost izvoženega -blaga v obdobju med leti 1935 in 1945 je bila 8.900 milijonov dolarjev, v desetletju me-d 1955 in 1965 se je dvignila na 20.800 milijonov- do-lar--ev. V istem obdobju se je samo prevoz petr-oleja z ladjami dvignil od 41.000 milijonov ton no 80.500 milijonov ton. Tonaža argentinske mornarice je bila leta 1945 157.000 registrskih ton, leta 1956 se je znižala na 89.000 ton, tre-ru-tno pa je 83.000 ton. Nujnost obnove 'n povečanja argentinske mornarče je aa dlani.
Pri vojni mornarici položaj ni nič ooljši, ker so ladje zastarele, saj od Uta 1938 vojna mornarica ni dobila nobene nove moderne enote z izjemo dveh manjših protipodmorniških fregat.
Admiral Benigno Varela je omenjal pomoč ZDA, ki obstoja v tem, da je v tem času odstopila Argentini na posodo več svojih vojnih ladij. Omenja tudi, da je sedanja vlada odobrila nabavo 6 ladij minolovcev. Kajti nabavo-teh ladij zahteva n-ujnost zavarovanja argntinske morske obale pred sovražnimi podmornicami, kakor tudi varnost morskih poti. Kako življenjsko važno Je to vprašanje za Argentino, je glavni pove’jn'k vojne mornarice potrdil z dejstvom, da so med zadnjo vojno nemške podmornice samo v Karibske-m morju in v Južni Ameriki potopile 600 zaveznikih ladij. Sile osi tedaj niso imele niti sto podmornic, danes jih ima pa Sovjetska zveza sama 400.
Slovenci v Italiji za svoje pravice
Italija ima volitve. V nedeljo, 19., m v ponedeljek 20. maja, do 14. ure
so bile državnozborske, za nedeljo, 26-maja, so ;pa razpisane deželne volitve. Nas zanimajo obojne predvsem s stališča slovenske narodne manjšine.
Slovenci in državnozborske volitve
Volilni zakon jim ni naklonjen. Ne za prve in ne za druge: Volitve. Ker so razdeljeni v štiri volilna okrožja, jim je izvolitev lastnega poslanca za rimski parlament zelo otežkočena, če ne naravnost onemogočena. Do- njega !bi prišli samo, če bi se sploh vsi Slovenci na Tržaškem in Goriškem združili ter vsi glasovali za skupnega kandidata. Do tega' pa nikdar ne pride. Tuidi tokrat se to ni zgodilo. Toda kljub temu je Slovenska skupnost v Trstu s Slovansko levico postavila lastno kandidatno listo za poslaniiške volitve.
Zakaj se je odločila za ta korak? Zato, da opozori svetovno javnost na dejstvo da slovenska narodna manjšina tudi v demokratski Italiji nima zajamčene ustavne pravice, da bi imela v rimskem parlamentu svojega lastnega zastopnika, kakršno ima francoska manjšina v dolini Aosta. S postavitvijo lastne kandidatne liste je slovenska skupnost hotela še naprej tudi ohraniti svoj volilni zr,ak ter potrditi načelo proti vključevanju Slovencev v neslovenske stranke, kakor to delajo komunisti, ki svoje pristaše na Tržaškem in Goriškem silijo v italijansko komunistično ali socialistično stranko, ki sta obe Slovencem nenaklonjeni.
Nosilec kandidatne liste Slovenske skupnosti na Tržaškem z,a poslanske volitve je bil prof. Janko Jež, ostali kandidati so pa bili ing. Milan Sosič, d'r. Milan Starc in Josip Terčon.
¡Svojo udeležbo pri poslaniških volitvah z listo Slovenske skupnosti je Slovenska levica utemeljila z izjavo, da ji tehnični razlogi ne dopuščajo, da bi pri teh volitvah nastopila samostojno, zatem pa poudarja, da se tudi Slovenska levica nikakor ne misli odreči zahtevi ipo manjšinskem predstavniku v parlamentu ne glede na številčno moč manjšine. Zato je podprla Slovensko skupnost, ker tudi ona vztraja pri taki zahtevi. Slovenska levica zatem v izjavi graja tistih nekaj predstavnikov, ki so za parlamentarne volitve onemogočili enoten nastop vseh Slovencev v deželi od Trsta do Rezije.
Tako so se glede volilne udeležbe pri poslanskih volitvah odločili Slovenci na Tržaškem. Na Goriškem je pa položaj drugačen. Tamošnja Slovenska demokratska zveza je tudi za tokratne posianiške volitve napravila političen dogovor z italijansko krščansko demokracijo. Ta se je obvezala, da bo v Rimu podpirala rešitev določenih vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino. Po dogovoru „bo treba vztrajati, da se odpre strokovni zavod trgovske smeri s slovenskim učnim jezikom“. Na polju šolske zakonodaje bo treba „znova
predložiti zakon o ustanovitvi šolskega nadzorništva in didaktičnih ravnateljstev za slovenske šolo upoštevajoč potrebe goriške pokrajine“. Smatra se končno kot „zaželeno in izvedljivo, da se na tržaški univerzi ustanovi stolica za slovenski jezik in slovstvo“. Dalje, da se bodo „¡podvzeli potrebni koraki, da se reši vprašanj«; lastninske pravice zgradb slovenskih ustanov, ki so bile na kateri 'koli način prisiljeno odtujene za fašističnega režima“.
Dogovor dalje omenja razne gospodarske in socialne akcije v števerjanski, sovodenski in doberdo-bski občini, nato pa pristanek it. krščanske demokracije-„da se ‘bo v skladu z osnovnimi pravicami ki zadevajo popolni razvoj človekove osebe, skunaj z cidirovorn.imi dejavniki na deželni in državni ravni nadaljevalo s prizadevanjem da se znova predloži in v parlamentu ¡odobri zakon za kazensko preganjanje vseh, ki zasramujejo slovensko etnično skupnost.“ Prav tako je dogovor glede možnosti unorabe slovenskega jezika na sodnijah ter v anagrafskih in drugih Uradih Tudi je it. krščanska demokracija zagotovila goriški Slovenski demokratski zvezi, ,,da se bo pri nadaljnjem prizadevanju za mir in napredek v teh obmejnih krajih izvajala politika ki,naj v največji meri zagotovi spoštovanje krajevnih in kulturnih posebnosti na ozemlju, kjer prebiva slovensko ljudstvo, vključno krajevno imenoslovje v slovenskem jeziku“.
Po fakem političnem dogovoru z it krščansko demokracijo je goriška Slovenska demokratska zveza pozvala slovansko nrphiv"lstvo na Goriškem naj pri poslaniških volitvah podpre kandidata krščanske demokracije Dina Maro-cca. nri volitvah v senat pa Ettore Ve-llaurija.
V času ’ o pišemo to poročilo, še nimamo podatkov o številu glasov, ki sl b'l’ na Tržaškem oddani za listo Slovenske skupnosti.
Enoten nastop demokratskih Slovencev za deželne volitve
Medtem ko takega nastopa za posianiške In senatne volitve ni bilo, so se pa politične skupine, k: s-st vljajo Slovensko skupnost na Tržaškem, ter Slovenska levica in Slovenska demokratska zveza na Goriškem dogovorili za združen nastop pri deželnih volitvah Slovenska skupn-ost po dogovoru vloži svojo listo v Trstu, goriška ŠD-Z pa v Gorici. Nosilca obeh kandidatnih list sta na obeh listah talko, da je izvolitev slovenskega predstavnika v deželnem zboru zagotovljena, da bo tam lahko nadaljeval delo sedanjega predstavnika dr. škerka.
Nosilec kandidatne liste Slovenske skupnosti in Slovenske levice »a Tržaškem je Štoka Drago, pravnik iz Trsta, Pripada Slovenski skupnosti. Ostali kandidati so naslednji: Vrabec Ubald, gradbenik, Slovenska levica Sfiligoj Av-
gust, odvetnik SDZ v Gorici. Od Slov.. skupnosti so še naslednji kandidati: Jež Janko, prof. Sesljaj Debel.s Alojzij, kmetovalec, Koloni, o vec Jurjevič Zorko, delavec, Dolina, Kralj Ivo, kmetovalec, Slivno ing. Sosič Milan, Opčine,
Bernhard Edi, delavec, Boršt, idr. Starc
Milan zdravnik- ROatovel Zahar Ma-1	..........
..o delavec Zabrežen, Remec Savina,;	I>r. Alojzij odar	_f_voru 2a	srtve 1. junija 1952
uradnica in Černe Dušan, časnikar, Trst- I Od Slov. levice pa Spanger Vekoslav, I želne
Le na pravici in na odpuščajoči ljubezni se bo gradil boljši svet, za katerega so dale življenje tudi slovenske protikomunistične žrtve. Osveta rodi le sovraštvo; ljubezen rodi samo ljubezen. Boja za boljši svet zato' ne smemo voditi s stališča maščevanja, marveč ga mortamo pomakniti v višjo raven. Ideja pravice in ljubezni proti ideji komunizma, ki seje samo sovraštvo in íwy.iado-voljstvo ter preliva kri.
volitve objavila svoj narodno- j Narodni |9r«tÍ*Ií*IIlÍ na
apok Trst in Kerševan Ema, uradnica,, obrambni, kulturni in gospodarsko-so-;
^v. Jakob.	cialni program. Tudi v tem programu
Kandidati na listi goriške Sloven- j zahteva, da mora slovenska manjšina,	.
ske demokratske zveze so pa tile: Dr. dobiti zajamčeno pravico do lastnega ■ 1&zPjs P°S®"®V za ‘d>r ^ Avgust Sfiligoj, učitelj Albin Šuligoj,: zastopstva v parlamentu kot jo ima! v.ojask pravnik dr. Drago Štoka iz Trsta, Prhi- francoska v dolini Aosta. ,Saj je samo čič Oskar, trgovec v Tržiču, Klanjšček v Trstu več Slovencev, kakor vseh Stanislav, Župan iz števerjana, dr.
Ivan Črnič, prof. in Alfonz Ferfolja, delavec. Lista nosi znak z lipovo vejico
Francozov v dolini Aosta. Položaj Slovencev je treba urediti z ustreznimi zakoni na osnovi ustave, londonske spo-
l napisom: Unione Slovena — Sloven- menice in Listine o človeških pravicah ska skupnost in je povezana s tržaško Zahteva priznanje obstoja Slovencev v
Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, ki
listo Slovenske skupnosti.
Slovenska skupnost je tudi za de-
so še vedno brez narodnih pravic.
Zaključek sezone kulturnih večerov na „iivnti“
v New \ orku
V petek, 10. t. m., je bil zadnji kulturni večer, na katerem je SKAS zaključil v tej sezoni vrsto svojih predavanj. Sledi zadevno -stvarno porodilo.
Na prvem večeru, 6. oktobra (1907), je predaval g. Erik Kovačič iz Washing-tona. Obravnaval je temo: Zgodovinsko -ozadje pokristjanjenja Slovencev. Njegovo predavanje je bilo mikavno in. iz večih vidikov poučno, zlasti, ker je odgrnil mnoge zgodovinske momente, ki na splošno niso bili znani. Sledil je
Drugi kulturni večer, 10. nov. 1967, na katerem je g. Rudi Večerin obravnaval temo: Problem sodobne umetnosti. Predavatelj je prvenstveno razčlenjeval temeljne -oznake konstruktivizma in ekspresionizma kot prevladujoče umetnostne struje svoje dobe.
Xa tretjem kulturnem večeru 8. decembra 1967 je univerzitetni profesor dr. Peter Remec: S poti po Indiji, ki jo je irl prej sam prehodil orisal s predvajanjem diapozitivov nadvse zanimivo slikovito ums-tniško podobo te skriv-nostn" dežele jogijev in fakirjev.
Na četrtem kulturnem večeru 12. januarja je č. g. Lojze- Jenko obravnaval temo: koncilski sklepi. Razsve-tlil je nekatere važne momente o -problematiki novotarij, ki se po 'koncilu uvajajo v cerkveni liturgiji.
Na petem kulturnem večeru 9. februarja je predaval univerzitetni profesor Rado Lenček o temi: Vstop Slovanov v zgodovino. Njego-vo ¡predavanje je zbudilo zlasti med člani Save mnogo živega zanimanja.
Na šestem kulturnem večeru 8. marca js govoril dr. Franjo Delak o kulturnem življenju Slovencev na Tržaškem do fašizma. Predavatelj je poleg drugega nanizal še številne važne momente in jih strnil v zanimivo zgodovinsko podo-bo borbenosti Slovencev v odporu proti osovraženemu fašizmu,
Kaj je pravzaprav občina?
Vendar federacija mora do-biti svoje, vprašanje Je seveda, koliko, razmišljajo v Novi Go-rici. Verjetno gre za d-ogovor naed republikami tako glede zadev, ki naj bi jih ¡urejali skupno, in glede višine sredstev, ki naj jih vsaka prispeva za skupne zadeve.
Razmišljanja glede financiranja občin« pa ¡so še močno različna. Ena izmed misli je v tem, da bi določili nekakšne minimalne standarde za komunalno, -šolstvo, socialno itd., ki jih občina mora pokriti in -bi se potem o “ostanku” dogovarjali. Druga misel je, da bi morala republika zagotoviti kritje stroškov za osnovne potrebe pa spet ne tako, da bi se s-red-stva z-birala v skupni vreči i,n potem delila in podobno, Skupna pa Je misel, da bi morali še prej -določiti, kaj v občino spada in -kaj >ne, opredeliti je treba pristojnosti -občine. Potem bi tudi laže našli rešitev z-a financiranje skupnih potreb v občini. Znova se o-dpira npr. vprašanje ali je financiranje sodišča stvar občine ali -republike, kako je s srednjim -šolstvom itd. In spet bi. bilo laže, če bi imeli programe razvoja družbenih služb, ne le -občinske, temveč regionalne, kje* je tak potreben. Vrh -tega pa je še vprašanje, ali sedanja teritorialna razdelitev občin ustreza.
Precej soglasno je -tudi mnenje, da se o-bčina po novi ustavi ni uveljavila kot usmerjevalec celotnega gospodarskega- razvoja, saj je §>el razvoj v smeri čedalje večje samostojnosti gospodam skife organizacij, ki pa med drugim tudi
daleč presegajo meje o-bč-n-e. Tržišče ni zaprto i-n so bile občine marsikdaj ip-rej ovira kot pospeševalec gospodarskega razvoja.
Izkušnj-e pa vendarle kažejo, da občinski skupščini. ne more biti vseeno, kaj s-e v gospodarskih organizacijah dogaja. In jim tudi ni vseeno. V Celju so pripovedovali, da so določeno organizacijo opozarjali, da je na meji rentabilnosti in naj ne šarij-o- s svojimi sredstvi. Pa so se sklicevali na samoupravne pravice, čez lf-to pa so se pojavili pred občinsko skupščino z zahtevo, naj da denar za plače, ker imajo izgubo. Tako smo pri istem: priporočila skupščin družbenopolitičnih skupnosti bi morala imeti večjo v°ljavo.
Toda že dosle; so se občniske skupščine močno uveljavile pri ustvarjanju pogojev za gospodarski razvoj. Ceste, šolstvo komun 1 trgovina, stanovanja itd., vse. to se pokaže kot izrazito gospodarska dejavnost. četudi s0 po imenu “negospodarska”. To je bilo tudi poglavitno, na kar so se občinske skupščine usmerjale ter so družbeni plani na teh področjih tu-di najbolj držali. Bolj kot v tistem delu, kjer s0 bili večidel le seštevek planov gospodarskih organizacij.
Prez-anijO-tan predstavniški sistem
Kakšne so ¡dosedanje izkušnje z 'dvema zboroma občinske skupščine? Zelo malokrat imata ločene seje, povedo povsod. V Radovljici razmišljajo o tem,
da bi -bil e.n zbor dovolj. Smisel z-bora delovnih skupnosti je v tem, da so v njem ljudje neposredno iz proizvodnje, z delov---ega m-esta. Če ip-a pogledaš sestavo obeh zborov, med njima skoraj ni razlike. V občinskem z-boru jih je 12 iz industrije, v zboru delovnih skupnosti pa 3 4, iz gozdarstva v občinskem z]aS.j;j tam
ko je v svojem času obupno razsajal po tržaškem ozemlju.
Na sedmem kulturnem večeru 19. aprila je dr. Franc Blatnik govoril: O prvih -kristjanih iz časov najhujših preganjanj. To je bilo letos njegovo predavanje II. del, ki ga je ponazarjal s ski optičnimi slikami, s čimer je zbujal splošno živo zanimanje.
Na osmem kulturnem večeru 10. maja je dr. Zdravko Kalan obravnaval temo: Največji slovenski krematorij. Predavatelj je podal v prepričljivi besedi pretresljivo podobo strahote nemškega taborišče Dachaua, ki ga je sam doživel in tudi srečno prestal. Žal j,e moral zaradi -omejenega časa nekatere zanimive podrobnosti izpustiti. Njegovo predavanje j-e naredilo močan vtis.
S tem večerom je predsednik SKAS kakor že v uvodu omenjeno zaključil sestanek in tudi vrsto rednih predavanj, ki so. se nepretrgoma vršila skozi delavne sezone vse od 1. 1964 do danes. Vseh■ pnedava-nj je bilo 32 in bi se brez pretiravanja moglo mirno reči, da so bila na splošno dobro pripravljena in -bolj ali manj na akademski višini. Obisk kulturnih večerov bi se po merilu okoliščine moglo soditi, da so bila povprečno dobro obiskana: 25 do 30 -oseb. V-ečje število je -pa težko pričakovati, predvsem zaradi zaposlenosti ter oddalje-nosi teh obiskovalcev.
Za SKAS: France Gorše
vojaških akademijah
Titove vojaške oblasti so objavile ogojev za sprejem akademije. Ti so letos spremenjeni. „a sprejem na vojaške akademij: se letos ne morejo več potegovati -tisti srednješolci, ki s-o ob koncu šolskega leta imeli popravne izpite iz enega ali več predmeto-v, pa četudi so si -pozneje . rede pri ponavljalnih izpitih popravili. Novost je tudi sprejemni izpit iz matematike za tehniško akademij-o visoke tehniške kopenske vojske. Omejeno je tudi š-tevilo srednjih šol, iz katerih se lahko -prijavljajo gojenci za vojaške akademije. Tako se lahko absolventi gimnazij, učiteljišč in srednjih tehničnih šol še naprej prijavljajo za sprejem v vse vojaške akademije. Tisti -pa, ki končajo ekonomski« in srednje šole tehniške, usnjarske in živilske stroke pa lahko prosijo samo za sprejem na inten-diantsko vojaško akademijo.
Ob razpisu za sprejie-m gojencev v vojaške akademije se je pa znova postavilo vprašanje, odkod se prijavlja največ gojencev za vojaške akademije. Že več let se namreč dogaja, da iz Slovenije, pa tudi iz Hrvatske in drugih .¿preeanskih“ krajev fantje ne kažejo nobenega veselja do službe v vojski in se zato ne prijavljajo v v-oj. akademije.
Ta problem mora biti že precej pereč, če mu je celo (komunistično Delo, ki sie ne navdušuje dosti za obrambo slovenskih narodnih koristi, p-osvetilo dne 10. aprila t. 1. -kar uvodnik „Kdo bo oficir“.
V njem ob razpisu akademij za sprejem novih gojencev ugotavlja, da ob njem „velja ponovno opozoriti na problem, ki je star že precej let. Gre za to, da narodnostna sestava vojaških akademij velikokrat ni zadovoljiva. Večina je v njih Makedoncev, šiptarjev in Slovencev malo. To v svoji posledici povzroča, da bo tudi nacionalna sestava oficirskega kadra JLA nesorazmern-o in ne bo ustrezala nacionalnim razmerjem števila prebivalstva jugoslovanske države“.
Uvodničar v listu naglaša, da bo cre-ba mladino usmerjati tudi v vojaške akademije.
Nova komunistična taktika
zboru eden, v o-nern sta dva, iz kmetijstva jih je v prvem sedem, v drugem so trije, iz gradbeništva trije in dva itd. V predstavniškem organu občine naj bodo zastopane najnaprednejše skupine delovnih ljudi, kar je moč o-b spremembi volilnih enot doseči tudi v enem zboru. S tem pa -ni rače-no, da delavci iz proizvodnje ne bi smeli biti občinski odborniki. Res pa je, k-ar ugotavljajo tui: drugod,- da so odborniki občinskega zbora d-os-ti bolj povezani z volilci, ker se j< komuna oblilk-ovala kot skupnost, kjer ljudje zadovoljujejo svoje potrebe. Zato niti ni potrebno, da bi bil en zb-or številčno močneši, kajti — tako pravij” — demokracija ni v količini, ampak v kakovosti, saj je z-bo.r lahko velik pa nekvaliteten in tudi ni vse demokratično, za k-ar je veliko ljudi. K temu dodajajo še drugo misel: Birokracija v upravi ni tako nevarna kot v predstavniškem -organu, ker -se ta potem izrodi v svoje nasprotje.
Seveda je še cela kopica vprašanj, ki so jih načeli v teh razgovorih — od vloge svetov, preobremenjenosti skupščine do medobčinskega so-delovanja. Skupna pa je mis-el, id-a. je občina zdaj idosti, bolj podaljšek ‘višjih’ organov kot pa res temeljna in samoupravna družbenopolitična skupnost. Kako to spremeniti — to je zdaj vprašanje.
Komunistične oblastnike v Sloveniji je strah pred „neoklerikalizmom“ tako prevzel, da o-d tistega dne naprej, ko je republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva o-btožila kat. duhovščino, češ da prekoračuje svoje delovno področje, iker da razvija svojo delavnost med mladino zunaj cerkve ter da se spušča tudi na -karitativno udejstvovanje, ni več nobenega komunističnega sestanka, na katerem ne bi gov-orili o tej nevarnosti.
Tako je -bilo v Ljubljani tudi dne 15. aprila na sestanku sekcije „Mladina in 'družbene -organizacije* pri republiški skupščni SZDL. Gov-orili so o delu kat. Cerkve med mladino. Ugotavljali so, da se vpliv kat. Cerkve med mladino širi „kjer družbene organiza-
cije i-n društva ne -posvetijo dovolj pozornosti delu z mladino“. Zato so komunistični funkcionarji predstavnikom o-menjanih organizacij naročali, da -mora biti njihovo delo med mladino „stalno in nepretrgano, cilji, ki jih želimo doseči, pa dolgoročni“.
Pri vsem tem iskanju sredstev, xi ¡naj bi se jih posluževali, da bi zavrli vpliv kat. Cerkve na mladino in na ostalo javnost, so bili nekateri mnenja, da je treba preprečiti vpliv kat. Cerkve zlasti tam „kjer družbeno političnih organizacij ali ni ali pa slabo delajo“, ker da se ravno tam hoče kat. Cerkev najbolj uveljaviti.“
Drugi so pa na sestanku prišli na misel, ali nei bi kazalo spremeniti komunistično taktiko v tem smislu, da bi v (komunistične organizacije začeli sprejemati tudi ljudi, ki verujejo in obiskujejo cerkve ter se udeležujejo verskih pobožnosti.
INa to misel je prišel eden od govornikov, ko je dejal, -da se ob vprašanju širjenja vpliva kat. Cerkve zlasti na mladino „pojavlja tudi druga dilema: ali so naše družbenopolitične organizacije dovoj odprte, da lahko zajamejo vse (tudi religiozne) občane in ali lahko religiozni otroci ali starši pridejo do vodstva v teh organizacijah?“
Pri tem so opoz-orjali, da tu nikakor ne gre za možnost, da bi dopuščali tistim, ki drugače mislijo kot komunisti, da bi sv-ojo delavnost mogli razvijati zunaj obstoječih i-n edino dovoljenih komunističnih politilnih, kulturnih, gospo-larskih in socialnih ustanov. Po zatrjevanju govornikov na te-j konferenci je naloga SZID-L, da vstopi v borbo s političnimi sredstvi, da ščiti svoje člane — tako religiozne kot nereligiozne ali ilane drugih verskih skupin“.
Do končnega sklepa niso (prišli. Napovedali s°, da -bodo o tem problemu razpravljali Še na enem prihodnjih sestankov.
Zun. ministri Argentine, Bolivije, Brazila, Peruja in Urugvaja, t. j. držav ustja odn. področja reke La Plata so na sestanku prejšnji teden v Boliviji sprejeli vrsto ukrepov glede takih gospodarskih ustanov in objektov, ki bodo v -korist vsem navedenim državam. Zlasti gledei stalnega čiščenja in poglabljanja rek za zagotovitev stalne plovbe po njih. Ustanovljen je bil tudi medvladni odbor kot izvršni organ zun. ministrov. Zun. ministri Argentine, Bolivije, Peruja in Urugvaja se bodo sestali -dne 26. t. m. v Limi. Name-n tega sestanka bo razgovor o vodni povezavi reke La Plata z amazonskim vodovjem ter s -pacifiškim morjem.
Ameriška vlada je močno znižala -podporo Peruju, ker je vlada te države nabavila v Franciji skupino najmoder-nejih letal znamke Mirage. Odločitev ameriške vlade -o znižanju podpore je močno razburila vse duhove v Peruju.
Haiti, srednjeameriška državica, v kateri vlada nasilnik Francois D-uva-lier, je pred notranjimi nemiri. V ponedeljek, 20. t. m., je neznano letalo priletelo nad mesto Caibo Haitiano ter nadenj odvrglo več bomb. Poročilo navaja, da je letalo odvrglo tudi več oboroženih mož, katere da so oblasti prijele. Oboroženi -padalci naj bi bili emigranti iz Haitija.
8ae aglÇ>W^«^gj^
Iz gradiva o obremenitvi slovenskega gospodarstva, ki ga je pripravila republiška gospodarska zbornica, je razvidno, da se je delež federacije v družbenem proizvodu povečal od 10.6 odstotkov v prvem polletju 1966 na 13.4 odstotkov v prvem polletju 1967. V istem časovnem razdobju se je ga delež slovenske republike in slovenskih občin zmanjšal od 6.4%. na 6.1%, delež gospodarskih organizacij pa od 67.5% na 65.2%. Prevelika obremenitev slo -venskega gospodarstva je vzrok, da mu primanjkuje sredstev za pospeševanje modernizacije in obnove, za izvoz in za hitrejše spreminjanje njegove strukture sploh.
SLOVENCI V
....cisaSeS»
V Moderni galeriji v Ljubljani je
bil za ravnatelja ponovno izvoljen u-metnostni zgodovinar in kritik Zoran Kržišnik, ki je doslej že več let vodil to kulturno ustanovo.
Na IX. festivalu malih in eksperimentalnih odrov v Sarajevu je med drugimi dobila diplomo in zlat lovorov venec skupina ljubljanskih umetnikov pod vodstvom Siučka za igro „Tricikel“ Fernanda Aralbelle, posebno priznanje pa Mali oder Slov. narodnega gleda -! lišča iz Maribora za scensko stvaritev ; recitala „Pozdravljena, dolina šentflor-j jan&ka“.
| V Ormožu so 28. aprila odprli novi I most čez Dravo.
A K © « N T I N I
BUENOS AIRES
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Franceta Močnik in njegove žene ge. Matilde roj. Grošelj se je r°d'ila hčerka. Na ime Katarina jo je krstil g. dr. Alojzij Starc, za botra sta bila Ivan Cukjati in Stanka Pregelj. Družino Janeza A-mona in njegove žene ge. Marjete roj. Jesenovec je razveselil sin. Pri krstu ,e dobil ime Marko Aleksander. Otroka je krstil g. Matija Borštnar, botrovala sta pa Andrej Jesenovec in Marija A-mon. V družini Marijana Terčič in njegove žene Jožice roj. Kumar so dobili dobili prav tako sina. Na ime Klavdij ga je krstil g. Matija Borštnar, za botra sta pa bila Janez in Marta Terčič. Srečnim družinam naše čestitke.
MAR DEL PLATA
Obisk msgra. Kunstlja — domača jubileja
V	dneh 6. do 9. maja t. 1. je obiskal Mar del Plato in sosednji Miramar vrhovni dušni pastir vseh Slovencev, živečih v zdomstvu, msgr. Ignacij Kunstelj v spremstvu g. direktorja msgra. Antona Oreharja. Skupno z našim dušnim pastirjem g. Borisom Komanom so 7. maja t. 1. obiskali Miramar in tamkaj živeče Slovence; dočim so isto storili v Mar del Plati naslednji dan, to je 8. maja.
Zvečer tega dne so v Mar del Plati živeči Slovenci priredili na čast visokemu gostu in njegovemu spremljevalcu večerjo, katere se je udeležilo 25 članov naše tukajšnje slovenske skupnosti. Istočasno pa so s to večerjo počastili tudi starosto naše skupnosti g. dr. Vekoslava Kisovca, ki je prejšnji dan dopolnil 83 let svojega življenja. Ob tej priliki je g. Slavko Tršinar v imenu slovenske skupnosti v Mar del Plati pozdravil oba gosta, obenem pa izrekel čestitke g. dr. Kisovcu. Spomnil pa se je tudi našega dušnega pastirja g. Borisa Komana, ki je pred kratkim obhajal svojo 60-letnico rojstva in pred tednom dni tudi svoj god.
V	svojem pozdravnem nagovoru je g. Tršinar g. generalnemu direktorju msgru. Kunstlju na kratko opisal delovanje naše skupnosti. Slovenci v Mar del Plati niso številčno močna skupina, pa še ti so močno raztreseni po vsem mestu in njegovi okolici. Iz gotovih razlogov tudi niso nič organizirani in
tudi nimajo svojega lastnega doma, kjer bi mogli bolj doštojfto sprejeti svoje goste. Kljub temu, da so različ-j nih nazorov in prepričanj, pa vendar složno nastopajo pri svojih prireditvah, ker se pri tem drže načela: pustimo ob strani, kar nas razdvaja in loči, gojimo to, kar nas druži. In druži nas naša blagodoneča slovenska govorica in naša vedno lepa slovenska pesem. Slovenci smo narod pevcev, zato mardel-platski Slovenci ne ibi bili pravi Slovenci, ako ne bi imeli svojega slovenskega pevskega zbora, ki že lepo število l©t prepeva pri slovenski sv. maši vsako prvo nedeljo v mesecu in nastopa tudi pri različnih prireditvah naše skupnosti. Prepričani, da se bomo Slovenci toliko časa ohranili v tujini, kolikor časa se bo med nami glasila slovenska pesem, in da bo ta, bodisi cerkvena, bodisi posvetna ostala nekaj časa živa tudi še potem, iko bo slovenska govorica med našimi potomci že popolnoma utihnila, člani našega pevskega zbora navdušeno gojijo slovensko petje.
Msgr. Kun-stelj se je vsem navzočim zahvalil za njemu na čast prirejeno večerjo, g. Tršinarju pa tudi za njegove pozdravne besede. Izrazil je prošnjo, da bi se še naprej vsi vztrajno udeleževali slovenske sv. maše in gojili slovensko pesem. Prav tako se je zahvalil za izrečene mu čestitke g. dr. Kisovec in izrekel željo, da bi tudi vsi navzoči dočakali enako starost — kakršno je dočakal on sam.
V prijetnem razgovoru in prepevanju slovenskih pesmi je večer kar hitro minil in bližala se je že polnoč, ko sta se gosta poslovila od navzočih, nakar so se tudi ti razšli na svoje domove.
Naslednji dan dopoldne je član naše skupnosti in priznani hmeljarski strokovnjak dr. Leopold Leskovar popeljal goste na obisk veleposestva „El Lupu-lar“ (Hmeljnik), katerega upravitelj je on sam. Po ogledu veleposestva je g. dr. Leskovar pogostil svoje povabljena goste z običajnim „asadom“. Po končanem kosilu so se gostje vrnili v Mar del Plato in ge isto popoldne sta se msgr. Kunstelj in msgr. Orehar vrnila v Buenos Aires.
Obisk vrhovnega dušnega pastirja
f Ignacij Lavrič
Slov. skupnost v Argentini je znova izgubila odličnega slovenskega moža, zavednega ro -jaka in požrtvovalnega javnega delavca. V nedeljo 19. maja zjutraj je na svojem domu v Ramos Mejiji umri od kapi zadet Ignacij Lavrič, predvoj-
ni župan v Moravčah, član načelstva
SLS.
Novica o njegovi smrti se je hitro razvedela po slovenskih naseljih na področju Vel. Bs. Airesa. Vse je zadela, ker je rajni Lavrič v slovenski skupnosti užival splošen ugled. Saj se je vsa leta aktivno udeleževal dela v raznih njenih ustanovah.
“Rajni Ignacij Lavrič se je rodil
21.	julija 1901 v Hrastju pri Moravčah. V ljudsko šolo je hodil v domačem kraju, nato pa še v trgnvsko šojo v Ljubljani. P,o vrnitvi na dom je pomagal svojemu očetu v trgovini in usnjarstvu ter na posestvu. Pozneje se je sam ba-vil s trgovino z usnjenimi izdelki, poleg tega pa se. ves posvetil lepi kmetiji. Leta 1924 si je izbral za življenjsko družico Angelo Svetlin, s katero je imel tri sinove in dve hčeri.
V javno delo je začel posegati že v mladosti., Zlasti v kat. prosvetno in telesno vzgojno organizacijo. Svojo delavnost ie raztegnil tudi na politično in zadružno gospodarsko področje ter je bilo dragoceno njegovo sodelovanje zlasti pri Mlekarski in Vodni zadrugi. Vse javno delo je opiral 'na program Slovenske ljudske stranke, na katerem je bil leta 1937 tudi izvoljen za moravskega župana. O njegovem uspešnem delu na občini sta zlasti govorili graditev velike ceste ter nakup graščine za hiralnico.
Med komunistično revolucijo je bil odločno na protikomunistični strani. Njegova starejša sinova Ignac ter Ciril sta bila tudi med gorenjskimi domobranci. Leta 1945 so ju Angleži vrnili. Komunisti So sina Naceta pobili, Cirila pa kot mladoletnega izpustili ter živi sedaj v domovini.
Iz begunsva, ki ga je preživel z ženo go. Angelo, sinom Lojzetom ter hčerkama Tinco in Minko v taboriščih na Tirolskem in Koroškem je leta 1949 prišel v Argentino. V začetku je živel v mestu Villa Ballester, nato pa v Ramos Mejiji v mestnem delu Monte Grande, kjer si je v ulici Laberden 1346 postavil lep lasten dom.
Tu so se mu tudi iztekli dnevi življenja. Nič ni bolehal. V soboto zvečer je še do poznih ur bil v veselem in srečnem pogovoru s svojo družino in vnuki. V nedeljo zjutraj ob šestih je začutil slabost lofcoli srca. Poklicali so
vseh v izseljenstvu živečih Slovencev, zlasti še njegova osebnost sta zapustila pri mardeliplatskih , Slovencih najlepše vtise.
SLOVENSKA VAS
V nedeljo, dne 26. maja, dopoldne nas bo obiskal msgr. Ignacij Kunstelj. Slovesen sprejem glavnega ravnatelja sovenskih dušnih pastirjev bo ob pol 10. Msgr. Ignacij Kunstelj ho nato opravil sveto daritev ob farnem žegnanju. Po maši bo v novem Hladnikovem domu slovesnost v čast visokemu gostu.
zdravnika, ki ga je pregledal, mu dal injekcijo ter predpisal zdravila. Meu 'tem, ko jih je šel iskat pokojnikov sin, je rajni Lavrič dobil nov napad, ter je od kapi zadet umrl okoli osme ure.
Na mrtvaškem .odru je ležal na svojem domu vse do pogreba v ponedeljek, 20. t. m., ob treh popoldne. Molitve za umrlega je opravil prelat France Novak, župnik iz Ituzainga ob asistenci g. dr. Alojzija Starca. G. prelat Novak je imel za rajnega Lavriča tudi pogrebno mašo v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v Don Boskovem zavodu. P° njej je ,clb asistenci gg. Janka Mernika, dr. Alojzija Starca ter Franceta Barbeta izmolil tudi molitve Reši me.
G. prelat Novak se je kot moravski rojak v cerkvi tud poslovil od rajnega moravskega župana. Prikazal ga je kot moža, (ki je imel vedno čiste račune tudi z Bogom. To je povedal kot duhovnik, h kateremu je redno prihajal po dušno tolažbo. Kakor je bil vesten glede čistih odnosov do Boga, prav tako je bil vesten v vsem svojem javnem delu in življenju.
Po pogrebni maši se je iz Don Bo-»covega zavoida razvil žalni sprevod na »kopališče Villegas v San Justu, kjer je prav tako g. prelat Novak blagoslo-41 grob in izmolil pogrebne molitve za ajnega Ignacija Lavriča ob asistenci že omenjenih gg. duhovnikov, med ka-;erimi je rajnega Lavriča spremljal na ijegovi zadnji poti tuidi g. župnik Štefan Novak.
Pred odprtim grobom se je od rajnega Ignacija Lavriča prvi poslovil Joško Krošelj v imenu Slovenske ljudske stranke. Njenemu programu je rajni Lavrič ostal zvest do svoje smrti ter ie vse svoje javno delo usmerjal po ,ijem. Stranka je cenila njegovo zvestobo in sposobnost na vseh področjih ter ga je zato določila za odgovorno mesto v svojem načelstvu, ki ga je zavzemal do svoje smrti. Za požrtvovalno iavno delo, ki ga je opravljal za slovenski narod v domovini in za slovensko I skupnost v emigraciji mu je v imenu I stranke izrekel najglobljo zahvalo.
Dr. Srečko Baraga je rajnemu Igna-ciiju Lavriču govoril poslovilne besede kot večletni Obiskovalec njegovega doma. Omenjal je razgovore, ki jih je imel z rajnikom o vseh vprašanjih, za katera se je živo zanimal ter jih študiral. Govoril je tudi o pokojnikovem javnem delu, ki ga je opravljal z velikim čutom odgovornosti.
Zadnji govornik je bil pokojnikov osebni prijatelj in najtesnejši sodelavec v domovini France Bergant. Poslovilne besede mu je izrekel v imenu še preživelih .članov zadnjega demokratično izvoljenega predstavništva bivše občine Moravče, v domovini in v izseljenstvu. Dalje v imenu vseh članov raznih gospodarskih zadrug, katerih član in deli-ma tudi odbornik je bil rajni Lavrič. Izrekel mu je prisrčno zahvalo za vse trud, 'ki ga je polagal v delo za koristi moravske občine. Vse to delo je govornik dejal, da ga je rajni Lavrič opravljal po geslu „V trudu in znoju, polnem radosti, domu gradimo slavo in čast“.
Za vse to delo se mu je znova iskreno zahvalil ter prosil Boga, naj mu ga clbilno poplača nad zvezdami.
Pogrebci so .nato nemo stali ob novi sveži slovenski gomili, ki se je pridružila ve,č slovenskim grobovom na tem pokopališču. Mrak je že legal na pokopališče, ko so se pogrebci poslavljali od rajnega Lavriča ter mu želeli, naj mu bo lahka svobodna argentinska zemlja, njegove preostale pa tolažili ter jim izražali sožalje in iskreno sočutje ob tako hudem življenjskem udarcu.
Vsem tem pošilja izraze najglobljega sočutja tudi Svobodna Slovenija, katere zvest 'naročnik je bil rajni Nace Lavrič, ki je tudi s tem izpričeval, kako zelo mu je bilo na srcu, da se z listom ohranja živa in močna slovenska narodna in verska zavest.
V suh leden ena
V BREZUPNOSTI
Simon Jenko
moči mi daj, moj Bog!
Da, ko napade me obup, ne uklonim silam se nadlog, jim stanov tnost stavim vkljub
Mo bi' moči mi daj, moj Bog!
Tak kr.wpke kakor zid gora, da, če s.;! ruši svet okiog, propast me najde še moca!
««■¡■»•••-■fea
PO ŠPORTNEM £7119
Estudiantes iz La Píate je v odločilni tretji igri v Montevudeo prtmagal Palmeiras iz Sao Paolo z 2:0 in osvojil pokal “Osvoboditelja Amerike”. Po zmagi doma z 2:1 m po porazu v Sao Paolo 1:3 je bila za odločitev še tretja tekma, kjer 'bi Palmeirasu za osvojitev naslova zaradi boljšega razmerja golov zadoščal neodločen rezultat. Toda Estudiantes je z odlično igro dakazal,da si je zasluženo priboril naslov najboljšega južnoameriškega nogometnega kluoa.
OBVESTILA
Petek, 24. maia 1968:
Sestanek Slov. kat. akad starešinstva ob iy 30 v Slovenski hiši. Razgovor z msgr- Ignacijem Kunstljem. Sobota, 25. maja 1968:
Na Slovenski pristavi v Moronu ob 18 slovesen sprejem msgra. Ignacija Kunstlja, nato njegova maša. Po njej bo mladina počastila z akademijo visokega gosta, po akademiji sixupna večerja z glavnim direktorjem siov. dušnih pastirjev v svetu.
Ob 15 na Pristavi seja odbora SDO.
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 20 tekma v balinanju med moštvi Carapachay^ in San Martina, nato pa asado.
V	Slomškovem domu ob 18 barvni film iz življenja v domu, o sprejemu msgra. Kunstlja in z letošnjega romanja v Lujan, nato domače koline.
Mladinski pevski zbor Gallusa ima ta dan vajo ob običajni uri zaradi nastopa, 'ki bo v kratkem.
Nedelja, 26. maja, x968:
V	Slovenski vasi slovesen sprejem msgra. Kunstlja ob ipol 10 dopoldne.
V	Slovenski hiši ob 16 slovo od msgra. Ignacija Kunstlja. Koncelebri-rana maša slov. duhovnikov z msgrjem. Kunstljem, koncert cerkvenih pesmi Gallusa, nato besede ob slovesu.
Sreda, 29. maja 1968:
V	Slovenski hiši ob 19 seja učiteljskega šolskega odseka Z Le Na dnevnem redu sta poleg Baragove proslave tudi točili, ki sta odpadli na študijskem dnevu: Razgovor z g. Markom Kremžarjem in referentovo poročilo.
Sobota, 1. junija 1968:
V	Slovenski hiši ob 21 predstava Antigone.
V	Slovenski hiši sestanek SKAD-a s predavanjem Rude Jurčeca o študentih v predvojni doibi. Točno ob 19. Nedeija, 2. junija 1968:
V	Slovenski hiši ob 16 proslava slovenskih žrtev.
Sobota, 8. junija 1968:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 20 predstava Slehernika v počastitev ia slovenske žrtve
Nedelja, 9, junija 1968:
V	Slomškovem domu spominska proslava za slovenske žrtve.
Prva predstava Sofokljeve tragedije ANTIGONA, ki jo pripravlja Gledališki odsek SKA v režiji Nikolaja Jeloč-nika, bo v soboto, 1. junija, 0b 9 zvečer na odru Slovenske hiše kot svečana počastitev praznika naših Junakov. Glavni vlogi Atigone ir, Kreonta bosta igrala Nataša Smersujeva in Maks Borštnik. Ponovitve bodo 7., 8. (tudi dijaška predstava po znižanih cenah) in 9. junija. Vstopnice po 300 in 250 pesov so v predprodaji v Dušnopastirski pisarni. Občinstvu je namenjen samo parter.
Antigona
Antigona je bila šibka deklica. In vendar je usoda na njene mlade rame nagrmadila vso pezo prekletstva Edi-po.vega rodu. Antigoni edini, od vseh Edipovih je dano, da poišče in najde spravo z užaljenim nebom, zadosti za grehe prednikov, opere kri bratomora, zjasni nebo nad Tebami in sama sebe žrtvuje ikot spravni dar v ljubezni za svoje in za svet. To svojsko odrešilno poslanstvo je Antigona zaslutila zavestno in razločno v trenutku, ko se j odločila, da navkljub prepovedi Kreonta kralja, svojega strica, pokoplje truplo rodnega brata Polinejka ki mu tiran, izzivajoč nebo, brani časti pogreba in pokopa. V trenutku spoznali a in svoje odločitve vzpostavi Antigona most med nebom in zemljo, vez med živimi in mrtvimi zlomi verige tiranije in (prikliče sonce svobodnosti Tebam.
Zakaj se Antigona odloči, zakaj tvega s svojim sklepom lastno glavo in jo zaigra ? En sam nagib: „Sovraštvo ne — ljubezen je moj del!“ Ljubezen do mrtvega brata, ki po kraljevem ukazu ne sme biti pokopan, ker ga je tiranska Oblast v ¡domovini razglasila za izdajavca in sovražnika ljudstva. Pa spoštovanje in ljubezen do vsevečne, nenapisane božje postave, ki od vekomaj vlada in vodi svet: Boga je treba bolj slušati kot ljudi! Bog ukazuje, da se mrtvi pokopljejo; ni ga smrtnika,
ki ibi mogel ta božji, vsevečni ukaz razveljaviti. To dvoje vodi Antigono v odločitev in zavoljo odločitve — v smrt. A v smrt iz ljubezni, v smrt z nasmeškom, v smrt z veselim srcem: „...kje bi stekla lepšo slavo si, kot da zagrebla rodnega si brata?“
V tej tragediji, ki jo štejejo za največjo dramatično umetnino vseh časov, je grški traged SOFOKLEJ izpovedal svojo veliko, naravnost krščansko vero v človeka, v 'njegovo nadnaravno poslanstvo, v njegov odnos do Boga in do sveta, vero v spoštovanje bžje postave, vero v vekovito moč vse-odrešujoče ljubezni, ki zmore, četudi po rokah šibke deklice, zlomiti vse, kar ji brani objeti ves svet in mu biti luč in svetilnik v strupenem mrazu sovraštva in nesvobode. Hkrati ipa je ta tragedija visoka himna svobodi, enakosti in bratstvu med ljudmi. Prav v tem pa je tudi njena neminljiva aktualnost.
Konflikt, ki se sproži med Kreon-tom in Antigono, je večni konflikt človeka v odnosu do sovražne, vsiljene o-blasti, do tiranstva.; konflikt iz zavesti, da je človek svobodo in svobodnost prejel kot naj lepši in najbogatejši dar naravnost iz božjih rok: prav zato s toliko ihto to božjo darilo brani, prav zato njegov nenehni upor in odpor do vsakogar, ki mu kakor koli skuša ali hoče to božjo voljo iztrgati. To je kon-
flikt med človekovo vernostjo in vdanostjo Bogu na eni, .pa med človeško postavo zemske oblasti na drugi strani: tam, kjer ta oblast taji višjo, božjo oblast, od katere sama je, ni več mesta za svobodo — oblastnik, naj posameznik ali država, sam sebe razglasi za postavo in zakon, soljudi pa za sužnje, s katerimi ravna po mili volji. To je Kreon. Kreon vseh časov in vseh dežel: tiranija, diktatura, totalitarizem!
Osnovna misel in vodilo predstave, ki jo bomo gledali prvič v soboto, 1. junija ob devetih na odru Slovenske hiše, je prav ta: človek v večnostnem boju za svojo svobodo, za svobodo božjega otroštva, za svobodo in pravičnost svoje prisotnosti v svetu in v družbi. S to mislijo pa bo predstava za našo slovensko skupnost še posebej pomemben dogodek. Ne samo kot živ izkaz naše zdomske stvariteljske sposobnosti v slovenskem gledališčenju v tem jubilejnem slovenskem gledališkem letu, ko se spominjamo stoletnice u-stanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani, marveč tudi zavestno potrdilo našega prepričanja in neporušene vere v nagibe in namene, Iki so * 1 nas pred triindvajsetimi leti vodili, da smo vse pustili in odšli v svet, ker nam je bila svoboda čez vse in zvestoba božji postavi več kot všečnost ljudem.
Antigona in njena tragedija tokrat nista za nas le lep gledališki dogodek, marveč sta na oder prenešena naša zgodba in naša lastna narodna trage-
dija. Kaj ni n.a,š konflikt s tiranskim Kreontom, posledica usodnega, bratomornega spora in prelite krvi ? Poli -fiejk, mlajši brat Antigonin, .ki mu Kreon brani pravico pokopa in časti pogreba, ni mar naš brat, ki je bil odgnan iz Vetrinja, Kreontu izročen in zverinsko pobit brez sodbe od rok lastnega brata? Resnično: naša tragedija je tragedija Antigone; prav zato nam je Antigona blizu, kot bi bila naša starejša sestra: njena ljubezen je naša ljubezen, še prav posebej v teh junijskih dneh, ko se znova in znova spet spominjamo krvave žrtve najboljših slovenskih sinov za svobodo Slovenije in sveta! To je tragedija vseh Slovencev v našem času, Slovencev, iki smo v svobodi, in Slovencev, ki kot Tebanci v Kreontovih dneih po svobodi hrepene, pa jim strah pred tiranom ne da odpreti ust. Toliko večja naša dolžnost, da pričamo in oznanjamo v svet, kako je naša in vsa slovenska usoda, potrjena in zapečatena s krvjo vseh slovenskih žrtev revolucije in Vetrinja, kako so nam hkrati prav te žrtve lastnih bratov kažipot in vodilo v nenehnem boju za rešen j e in svobodo domovine in slovenstva.
Ne brez namena jel Gledališki odsek Slovenske kulturne akcije, ki uprizoritev Sofokljeve ANTIGONE pripravlja v moderni, aktualni režijski zamisli Nikolaja Jeločnika, prvo predstavo postavil prav na predvečer praznika naših Junakov, praznika slo-
venskega Polinejka in praznika sestrske ljubezni najlepše vseh sestra — Antigone. Ta svečana predstava in njene ponovitve teden dni kasneje naj so počastitev slovenskih žrtev in znoven opomin, da naš boj s Poiinejkovim u-morom ni končan, marveč se je šele začel, ker nas čaka še boj s tiranom, boj, ki ga vojuje Antigona, da izvoju-je pobitemu bratu blagoslovljen grob in vse časti priznanja, ki mu gredo, ne
I k°t sovragu domovine, marveč kot njenemu zvestemu sinu in resničnemu Junaku za njeno svobodo in poveličanje.
Glavni vlogi Antigone in Kreonta bosta predstavljala Nataša Smersujeva in Maks' Borštnik. Soigrali bodo Marjeta Smersu kot Izmena, sestra Antigone; Maiks Nose, Kreontov sin Haj-mon in zaročenec Antigone; Marijan VVillenpart v vlogi vidca. Tejrezije; Ciril Jan kot Stražar; Nikolaj Jeločnik kot Sel, pa Marjeta Rožanec in Frido Beznik kot zborovodji Zbora tebanskih deklet^ ki ga sestavljajo članice Slovanskega dekliškega pevskega zbora iz Morona; vojake pa predstavljajo višji gojenci iz Adrogueja in lanušiki fantje.
Srečna želja prirediteljev te slovenske gledališke predstave v jubilej-lem gledališkem letu je, da nas okrepi v upanju in poživi v veri, kako je Bog z našimi Junaki in kako je naše poslanstvo tisto, ki ga je oznanil Jeremija Kalin, ko je zapel: „Kot Antigona smo vrgli prst na naše mrtve ...“
-niik

V Mariboru je bil v začetku aprila ustanovni občni zbor inženirjev in tehnik ov-graf ičar jev.
SLOMŠKOV BOM
Sobota, 25. maja ob 18:
barvni film
iz življenja v domu, sprejem msgr. I. Kunstlja in letošnjega romanja v Lujan
Po 'predvajanju ¡bodo v domu na razpolago
KOMACE KOLINE
Preskrbljeno bo za prijetno družabnost. Lepo vabljeni!
ŠOLSKI SVET
Slov. srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka
sporoča
v petek, 31. maja obisk razstave DE CEZANNE A MIRO
v Museo Nacional de Bellas Artes Avda. del Libertador 1473 Zbirališče ob 14 pred muzejem Vstopnina 150 pesov.
Lopo vabimo- dijake in starše.
i:
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Lavalle 2327/33, p. 5o. Of. 10
Ena kvadra od podzemske postaje Pasteur
Uraduje ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure
Ji

V nedeljo, 2. junija ob 16 uri v Slovenski hiši
Junakom v slavo — nam v potrjen j e
SPOMINSKA PROSLAVA
Slovo od generalnega direktorja g. msgr. Ignacija Kunstlja
Program:
O Koncelebrirana sv. maša slovenskih duhovnikov z g. msgr. Ignacijem Kunstljem.
•	Koncert verskih pesmi ob spremljavi orgel ,,SPZ Gallus“
•	Besede ob slovesu.
Čas: nedelja, 26- maja ob 16.
Kraj: Slovenska hiša, Ramón Falcdn 4158, Buenos Aires Vsi od blizu in daleč, lepo vabljeni!
Po slavnostni akademiji se 'bod0 predstavniki slovenskega javnega življenja v Argentini (zastopniki osrednjih organizacij in krajevnih domov ter ustanov) zbrali v obednici Slovenske hiše in se poslovili od g. generalnega direktorja
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable. Milos ¡Star«, Redactor: José Krowelj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire*
T. E. 69-9603 Argentina
PRED SPOMENIKOM
V DVORANI
Položitev venca Molitev za mrtve Beseda počastitve Beseda zvestobe mladine Pesem v spomin in slavo
Sveta daritev
Na predvečer, 1. junija ob 21 uri na odru Slovenske hiše počastitvena predstava Sofakljeve tragedije
ANTIGONA
Slovenski dom v San Martinu
V soboto, 25. maja,, ob 20
tekma v balinanju
i med moštvi Carapachaya in San Martina. Nato bo
ASABO
Sodeluje novi slovenski orkester
The Goldentone
(zlati glas)
ki s tem prvič nastopi v slovenski javnosti. Vabljeni vsi rojaki!
Prireja in izvaja Gledališki odsek Slovenske kulturne akcije
Vabi in priporoča Zedinjena Slovenija

Je vaša potovalna agencija.
Oddelek za Slovence vodi Arnaando 151 ožina
OBIŠČITE EVROPO — poslovno ali kot turisti. SREČAJTE se s svojimi sorodniki in prijatelji. ČAS NI OMEJEN.
V tem letu BREZ vizumov.
VOŽNJA Z LADJO
tja in nazaj	427.50 USA dolarjev
VOŽNJA Z LETALOM	CELOVEC 940.50 USA dolarjev
tja in nazaj	TRST	904.10 USA dolarjev
CENA ZA EKSKURZIJO 60 dni (do 15. 4 .t. 1.)
TRST
CELOVEC 705.40 USA dolarjev TRST 678.10 USA dolarjev
V SLOVENSKEM DOMU
V SAN MARTINU
bo v ipočastitev spomina protikomunističnih junakov dramat-ski odsek iz Carapachaya
v soboto, 8. junija, ob 20
podal v režiji g- Trtnika misterij
SLEHERNIK
Vsi rojaki lepo vabljeni!
Vse na odplačevanje
25% na račun in 12 ali 24 obrokov z 12% obrestmi
LADJE: G. Cesare — Augustus — Anna C — Eugenio C — Enrico C
Avenid* Córdoba 351 Bueno* Aire*
Tel.: 32.6070/6077/6078/6079
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Francia 952 T. E. 735 ali 516
V petek in soboto od 9—13. ure.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
o
o z » “ P-= zS o
O Î ac o
<
FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registra Nacional de la Propiedad Intelectual No. 955.451
Naročnina Svobodne Slovenije t* loes 1968: za Argentino 3 2.500-— Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Z* ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev ca pošiljanje z letalsko pošto, in 9 USA dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S R.L.. Estado# Unidos 425, Bs. Aires. T- K. 33-7*13
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je odšel iz doline solza v večno domovino dne 13. maja naš
T omažek
Zahvaljujemo se številnim rojaikom, ki so ga prihajali kropit. Zlasti še g. župniku Matiji Lamovšku za opravljene obredne molitve pri pogrebu in za spremstvo na moronsko pokopališče. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so našega Tomažka obdali s cvetjem, Zedinjeni Sloveniji pa za izplačano posmrtnino.
Družina Čopova in sorodstvo
Blagor njim, ki so ziaradi pravice preganjani zakaj njih je nebeško kraljestvo (Mt. 5, 8—10)
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je dne 19. maja v starosti 67 let, nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče, stric, nečak, bratranec, tast in svak
Ignacij Lavrič
Dragega pokojnika smo položili k zadnjemu počitku na pokopališču Villegas.
Žalujoči:
Žena Angela
Sinova Ciril in Lojze z družinama Hčeri Tinca in Marija z družino,
¡braitje in sestre ter ostalo sorodstvo Buenos Aires, Hrastje, Moravče, Tustanj, Petrovče, Cleveland, maja 1968
V nedeljo, 19. maja nas je v zgodnji jutranji uri nenadoma zapustil naš zvesti član, gospod
Ignacij Lavrič
Negovo truplo počiva na pokopališču Villegas v San Justu. Ohranili ga bomo v blagem spominu.
Slomškov dom Ramos Mejia
PRED PETDESETIMI LETI:	7
POT DO PRVE SLOVENSKE VLADE
Dr. Tine Debeljak
Prej kakor pa s0 Nemci sklenili z boljševiki mir, so sklenili mir z Ukrajinci, katere so priznali aa suvereno vlado. 8.
II.	1918 je bil sklienjen prvi separatni mir v drugi svetovni vojni z Ukrajinci. Cesar Karl je rekel, da je „bil to njegov nailepši dan“ (Cz).
Toda ta mir se je sklenil ¡pod posebnimi okoliščinami Ukrajinci so zahtevali, da Avstriia odstopi vzhodno Galicijo nieni novi državi. Avstrijci tega niso sprejeli. Nato so Ukrajinci omilili zahtevo, naj Avstrija loči ukraiinsko Galicijo od poljske in ji da popolno avtonomijo v okviru svoje države Avstriia bi tudi tega ne odobrila, ko bi ttedaj ne zavladalo na Dunaju — strašno pomanjkanje hrane. Samo za par tednov je bilo še zaloge. Začeli so se štrajki, min. predsednik Seidler je rotil Cizernma, naj dobi žito od Nemcev iz Ra'km ali od Ogrov. So odklonili, ker niso imeli sami. Edino v Ukrajini je bilo dovolj žita. Ukrajinci b{ ga jim prodali, če rim Avstvirii osamosvoji ukrajinski del Galicije. Pod cesarjevim osebnim vodstvom so zastopniki Avstrjie in Ogrske sklenili spreleti ukrajinske zahteve v zameno za žito. Toko je bil mir podpisan Ukrajinci so na podlagi tega poslali v času od pomladi d'o nove žetvp v Avstrijo 42.000 vagonov žita, pošiljali so ga še vse leto 1918i dokler jim več ni bilo mogoče zaradi notranjih bo'e v z boljševiki. Ta mir je rešil Dunaj „množičnega gladovnega umiranja“ ter ima zaradi tega ime “Brotfrieden”: krušni mrk
V tem kratkem razdobju oa ie Trocki1' ustanovil n-vc “rdečo armado”, s katero je nastopil proti Ukrajincem, Polia-kom, Fincem in vsem ki so se poslužili pravice odcepljen j a, pa so bili še v meščanskem nacionalizmu... Prisiliti ilh bs treba „v prostovoljno priključitev k proletarski državi.. “ Začela se je meščanska vojna, v katero so posegle tudi evropske velesile, nekdanje zaveznice carske Rusije...
Istočasno pa se je iz Amerike oglasil čisto nasprotni glas miru predsednika Woodrova Wilsona. Ko je nemški cesar 31.
okt, 1916 poslal Wilsonu kot posredovalcu svoje pogoje za mir. tedaj še s stališčem nemškega zmagovavca, se je Wilson obrnil na vse bojujoče se stranke, naj mu povedo, kaj so njihove vojne zahteve in cilji. Ti so mu odgovorili, da' se bore v imenu človeštva in civilizacije proti pruskemu militarizmu, poudarjajo pravico malih narodov na samoodločitev, zahtevajo svobodo za Poljsko, tudi „narodi Avstro Ogrske morajo biti osvobojeni tuje nadoblasti“ itd. Nato je Wilson 5. 4. 1917 napovedal vojn0 Nemčiji. Toda, ker je ruska revolucija razgibala narode v Evropi v revolucionarni smeri, j,e 8. jan. 1918 sam cd sebe dal v javnost svojih znanih “H točk”, v katerih zahteva javno diplomatsko delovanje (ne tajnih pogodb), prosto morje, vrnitev Belgije, izpraznjenje ruskega ozemlja. V točki 9) italijanske meje bodo popravljene v smislu znanih narodnostnih mej, in 10) Narodom Avstro-Ogrske, katerih mesto med narodi si želi videti zavarovano iii zasigurano> mora biti dana najsvobodnejša možnost avtonomnega razvoja... 11) Srbija mora dobiti izhod na morje... itd. itd.
Nas se tiče točka 10, ki je manj zahtevna kakor predlog zaveznikov, kajti za avstrijske nairode terja samo “avtonomi-stični razvoj”. To se je smatralo, da Wilson ni opustil upanja na separatni mir z Avstrijo in vere v njen obstoj, le da jo hotel, da se spremeni v svojem notranjem razmerju do svobode malih narodov. Tudi Czernin je tako razumel in začel nova pogajanja z Wilsonom za mir.
Tako napo! oficialno se je vršilo v Švici med "skupino pacifistov (Lamasch, prelat Seipel, itd.) in ameriškim zastopnikom Herronom, oz. drugim sekretarjem poslaništva Allen Du-llescm, poznejšim organizatorjem USA — špiionske službe. Ta skupina, ki jo je financiral trgovec Meinl, je bolj proti volji oficialnega ministra — toda z vednostjo cesarja! — hotela rešiti Avstrijo. Upala je, da doseže “ameriški mir”. Ti so hoteli spremeniti AO v „Združene države Avstrije“ ter skleniti „zlat most med Washingtonom in Dunajem“, kakor povzemam po knjigi Bob Edwars y Kenneth Dunne: Allen Dulles, espia maestro (Bs. As. 1961). USA bi financielno pomagala cesarju doseči ta cilj in USA bi tudi imela vpliv n,a notranji režim v
Avstriji, za kar so ga zastopniki celo prosili. Nato so dolgo govorili o boljševiški nevarnosti. Dullesov šef H. Wilson je ta načrt „amerikaniziranih združenih držav Avstrije" poslal pred-sedniku Wilsonu, ki ga je poslal angleškemu zunanjemu ministru Balfouru. Ta je načrt sprejel vse bolj kritično in ga vrnil polk. Housu, ki je odsvetoval Wilsonu ta poizkus že 27. feb. s pripombo, da jim je nekdo nastavil “past”. Tako je ta zanimiv načrt propadel. Pisec knjižice o Dullesu je ta načrt (v ameriški reviji Time sept. 1958) imenoval “smešnega”. Tudi Beneš (Der Aufstand der Nationen, str. 440), ga imenuje “naivnega” („eine unmögliche Naivität“). Vendar je cesar ostal s prof. Lamasch em v stikih tudi poslej ter ga je celo imenoval pozneje za min. predsednika zadnje svoje vlade. In Lamaseh je tudi tedaj poiskal svoje prijatelje Amerikance iz Švice.
Toda važnejša cd te pacifistične avanture, prvega poraza pozneje tako slavnega špijona Dullesa, je bila direktna zveza cesarja Karla s predsednikom Wilsonom potom ministra Czer-nina in posredništvom španskega kralja Alfonsa. 17. feb. 1918 je poslal Czernin knezu Ftirstenbergu, poslaniku v Španiji cesarjevo pismo na Wilsonn s pripombo, naj ga osebno preda kralju Alfonsu in ta pošlj.e Wilsonu. V njem je govoril Wilsonu o svojem mnenju glede 14 točk. ter predlagal sestanek svojih zaupnikov z amerikanskimi. Wilson je dobil pismo v roke 2 marca 1918 in takoj odgovoril v tem smislu, da je proti tajnim dogovorom, da se morajo pogajanja 0 rešitvi teritorialnih vprašanj reševati javno po pravičnosti, ne dogovorih, ni pa pristal na sestanek zaupnikov, dokler' ne govori z zavezniki. On da je jasno povedal svoje stališče> zanimalo bi ga pa, kako si cesar Karl misli praktično ureditev balkanskih narodnih problemov; kako misli rešiti italijanski konflikt zaradi jadranske obale in sploh vprašanje Italije ter posebej slovanskih narodnosti v državi... Glede Poljske in B.elgije pa da sta enakih misli... Posredniku je izjavil Wilson, da je ta odgovor pisal sam na svoj pisalni stroj, da bi ostala ta „izmenjava misli“ v tajnosti, kar ni v opreki z javnim razpravljanjem; ko do tega dozori, seveda, tedaj bi moral vprašati zaveznike...