List 14
Gospodarske stvari.
Nova pot poljedelstvu.
Dosihmal se poljedelstvo najbolj suče okoli tega; da se žito prideluje. To je bilo nekdaj pravo in dobro, al sedaj ni več tako. Kar nam na milijone centov žita vozijo po vodi in po suhem iz daljnih krajev (parobrodi in železnice so v tem svet preobrnile), se kupuje tuje žito tako ceno, da se ne splača gospodarju, da mu največ polja odloči, zato pa zanemari pridelovanje klaje in takih rastlin, s kterimi je še zmiraj dobra kupčija.
Zato je treba, da postavijo naši gospodarje žito nekoliko nazaj in kupčij ske rastline naprej. Treba, da povzdignejo živinorejo, — zato pa je treba dobre živine in dobre klaje. Ako pa hočemo veliko klaje pridelati, moramo dobro gnojiti. Navaditi se moramo, travam in deteljam (tedaj tudi senožetim) najprej gnojiti, potem je tako polje tudi dobro zemljišče za žito, potem pa tudi ne manjka ne zrnja in ne slame , ne gnoja in ne dohodkov s polja in iz hlevov. Ako ti živina strada in detelja ne dobi na polji zdatnega živeža , se ne ono ne to ne sponaša dobro, in kmetijstvo gre rakovo pot, — potem gospodarimo predrago in ne ostaja nam denarja, da bi si kupili tacih reči, ki nam koristijo.
Posebno taki gospodarji, ki nimajo velicega posestva, naj se poprimejo detelje, lanu in druzih semen, ki so za kupčijo. Zato je pa treba veliko gnoja. Da se tega pridobi, treba je primernega števila živine, ki se mora dobro rediti, ne pa živine preveč, da jej klaje zmanjkuje.
Kakor je bolje gospodarstvo to, da ima gospodar v hlevu manj, pa dobro gleštane živine, tako je tudi bolje, da manj, pa dobrih sadežev seje.
Daje konec besedi, rečemo na kratko to: naše gospodarstvo naj dandanašnji v prvo vrsto stavi pridelovanje klaje, — to naj seje v najboljo, prav rodovitno (to je dobro pognojeno) zemljo, — žita naj se manj seje, več pa tako imenovanih kupčijskih semen.
Tako bo kmet več denarja iz polja izvlekel, se ve, da bo več denarja v zemljo vtaknil, al vtaknil ga bo z velikim dobičkom.
Kar se tiče gnoja, naj omenimo tukaj vnovič, kar so „Novice" že enekrat omenjale. Veliki posestnik Hil-debrand v Osthofenu, ki ima neizmerno veliko posestva — pripoveduje gospodarski list za veliko Vojvodino Hessen — se prihrani leto in dan okoli 3000 gld. samo pri stelji. In kaj počenja? Namesti slame ali druge navadne stelje nastilja mladi in pitavni svoji živini prst, se ve, da ž njo tako nastilja, da je mesto, na kterem stoji živina, zadej nekoliko navzdol obrnjeno, da  ne   stoji   v gnojnici.    Za prsteno   steljo  je  peščena
zemlja, gozdna zemlja, in še posebno šota pripravna. Ilovica, se ve da, se nikakor ne sme nastiljati, ker taka stelja bi bila vedna mlaka.
Želeti bi bilo, da bi se gospodarji naši tudi prstene stelje poprijeli, ker gotove skušnje jo priporočajo prav zel6 in ker je gospodar večkrat v stiski zavoljo stelje.