209. št8*ilk& Trst; v petek 29. julija 1904. Tečaj XXIX. Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinoeti jc moč f W Imhaja Tms.k dan "d tali cb ncdaijah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. v1« SV5ZB0 ItevIHce §e prodajajo po 3 sovi. (S atotink) ^ a a >fili tobaiarnah 7 Tr9tu in okolici, Ljubljani, Goriei, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, St. Petru. 8eŽani, Nabrežini, Novemmeetn itd. In a&rcčbe »prejema oprava lista „Edinost", a i c Mci r ptecela šiv. 7. — Uradne ura od 2 pc?. de 8 zvečer. - • c^lfiHom 16 atotink na vrsto petit; po«lasice, osmrtnice, javne zahvale in domaČi ogla-i po pogodbi. TELEFON Itv. 87«. occc^^«^^ Naročnina znaJa za vse lete 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kroi, Na naročbe brez doposlane naročnine bo aptava ne r-ris. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. MefraakGVaK pisma se ne sprejemajo In rokopisi se no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: Ulica Torre Menca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kocsorcilf lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. s s Poštno-hranilnlčni račun St. 841.652. lA-M Tis. ■ * (Brzoja/ne vesti.) Poročilo generala Zarubajevao bitki pri Dačičavu. PETRGGRAD 28. (Uradno.) General Kurcpatkin je due 25. t. ed. poslal carju obširco poroČ.lo gecerela Zarubajeva o boju jri Dačičavu od 24. t. m., iz katerega je razvidno, da sa je vrš 1 le boj med topništvom, ki je dosegel proti večeru ovoj vrhunec. Ob solnčnem zahodu je napadel sov-ražr ik Barnfu'tki polk. Napad je bil cdbit. Streljanje s topov je prenehalo ob 9. uri zvečer, dcčim ee je streljanje s pušk nadaljevat) pozno v noč. Po boju ee je pokazalo, da je 18 ruskih bataiijonov stalo nasproti d vem japonskim divizijam in močnemu cd-dthu topništva. V teh okolnoatih ni general Z:rubajev hotel nadaljevati boja naslednjega dna ter je sklenil umakniti se proti severu, kar se je tudi v popolnem redu izvršilo. Zgube ni bilo možno še natančno določiti, vfudar ee ceni, da je padlo 20 častnikov in 600 vojakov. General Zarubajev hvali hra brost vseh 6\ojih čet, zlasti pa sibirskih polkov, kateri eo ^vzdržali glavni napad Jaooncev. Na japoaski strani so zgube mnego večje. Iz glavnega stana Kurokijevega LONDON 28. »Reuterjev biro« ie pre-jel dce 16. t. tr. iz glavnega stana ge nerala Kurjkij« preko Fuzana poročilo, da razsaja baje med ruskimi vojaki mrzlica in griža. Poročilo, da sd dae 19. t. m. Ja punci zaplenili tekoliko ruakia topov, ni resnično. Tri ruske uničevalke torpedov izgubljene. ČIFU 28. (Renteijev biro.) Semktj d< žil kitajski leguLC* peročajo, da so dne 25. t. m. Japonci obstreljevali s tirpedi rutkj uničev&iko torpedov »Poročnik Bura kReuterjev bii6« je po roč.l včeraj iz Tckia o boju pri Dačičavu, da je general Oi:u pričel v nedeljo maiširati preti Dačičavu. Kas: so se nabajeli v utrje-u.h pozicijch na višinah južoo cd Di* čičava. V nedeljo v jutro eo Rusi razvili počasi vsa svoje čete, katere je geteral Oku cenil na 5 divizij in 100 topov. Streljanje ruskega topništva je oviral) Japonce na prodiranju. General Oku je torej sklenil počakati do noči ter napasti Rase v nečni tm:ni. Ob 11. u»i zvečer ja vse de^no kr lo naskočilo Ru3e. Stara pozicija zapadno in i vztočno od Tapinglinga ja bila brzo zavzeta, o polunoči bi se morali Ruai umakniti tudi iz svojih novih pozcij. Ob zori so Japonci zavzeli pozicijo vztočno cd Šanšinšitunga. Kapitan Reitzenstein povišan. PETROGRAD 28. Kapitan Reitzen-sten je bil radi izvrstnega odlikovanja povišan v kontreadmirala. Bospor in Dardanele. LONDON 28. Iz Carigrada poročajo : Pričakuje se vsak čas, da prideti na uhc.d v Dardanele sngležka in ameriška eskadra. Ruska crnomorska eskadra brodari pred Bosporom. Rusi nameravajo zasesti Seul. PETROGRAD 28. Tukaj se govori, da pojde general Tenevič početkom septembra iz Vladivostoka, da bo zasedel Seul ter poskusil zajeti Japonce za hrbtom. Iz Port A rt ur j a. LONDON 28. Včeraj so sporočili iz Cifu : Semkaj dospeli kitajski begunci poro- j čajo, da so dne 22. t. m. zapustili Port Artur ter da se je istega dne vršil na kop-j nem in na morju ljut boj. O podrobnostih ne vet76 ničesar povedati. Japonci so baje močno utrdili hrib Sanhinpo. Baltiško brodovje. PETROGRAD 28. O odhodu baltiškega brodovjs v Vztočno Azijo se varuje največa tajnost, vendar no brdo odplule nklopnjsče pred koncem meseca septembra.: Torpedovke odpešiljajo sedaj ca velikih vo- i zeli po železn ci. Na ta način pojde v prihodnjih desetih dneh 36 torpedovk v Vladivostok, tako tudi več pedmorsiih ladjic. O bojih pri Dačičavu. PETROGRAD 28. O bitki pri Dači-' čavu pišđ »Novoje Vremja« : V teh daeh ee more odločiti, se bo li Lf:a odločilna bitka ob črti Da čičao-Laojacg ali se pa umaknejo naše čete proti Mukdenu ter počakajo tam novih ojačan;, ki dohajajo sicar počasi toda neprenehoma. Naj se zgodi kar hoče, Rusija je močneja nego Japonska in konečna zmaga je le vprašanje časa. »Rus« vidi iz načina bojevanja, da igrajo Japonci »va bsnque«, kar jih zamore pripeljati do katastrofe. Pred odloč.lno bitko so bo vršilo ša več takih bo- ! je v, kakor je bil o^i pri Dačičavu. Minister Witte ne pojde v Pariz. PARIZ 28. Predsedaik ruskega m ni-sterakega zbora W.tt9 ne pride v Pariz, ker Be mjra radi nujnih poslov, ki s? gotovo v zvezi z rusko jtpocBko \ojno, vrniti v Po-trograd. Parnik »Knight Commanderc. LONDON 28. Poročilo ministra zunanjih stvari zatrjuje, da je ruska vlada obljubila rešiti mirnim potom stvar glede pogreznjene ladije »Knigbt Commander«. Poročilo generala Oku. TOKIO 28. (Uradno). General Oku po-| roča : Japonska armada je dne 24. t. m. pri-| čela napadati sovrežnika, ki se je bil utabo* j ril pri Tapicglingu in na drugih močno utrjenih višinah v bližini Dačičava. Operacijska črta Rusov se je raztezala od vztoka proti zapadu 10 milj na dolgo. Sovražnik je imel 5 divizij ter najmanj 100 topov. Naše desno krilo je dosezalo do višav 3 kilometre I južno od Tapinglinga, nakar je pričel na obeh straneh boj topništva. Naša fronta je bila do no5i izpostavljena ognju topništva, dočim ni naše topništvo radi neugodnega terena zamoglo svojega delovanja prav razviti. Ob 10. uri zvečer je oddelek našega desnega krila pregnal eovražaika iz njegove pozicije pri Tapinglingu. Potem smo zavzeli še druge pozicije, ki gospodujejo nad Dačičavom, kamor se je sovražnik umaknil. Našo zgube znašajo 800 mož. Vladivostoška eskadra. PETROGRAD 28. Vladivosteške kri-' žarke, vkrcujejo sedaj pri Formosi premog ter ee povrnejo še le po 10 dneh v Vladi-vostok. Brzojavne vesti. Cesar za pogorelce v Brzesku. LVOV 28. Cčsar je daroval za pogo-relce v Brzesku 15.000 kron. Cesar t ISlu. IŠL 28. Cesar se je v spremstvu pricca Leopolda Bavarskega povrnil ob 6. uri zve čer z dvornega lova v Eisenerzu. Imenovanje v armadi. DUNAJ 28. »Vojaški raredb:ni list« poroča : Cesar je ukazal, da so iz zdravstvenih ozirov FML. nadvojvoda Oton odpusti iz službe kakor poveljnik konjeniške divizije na Dunaju. Nadvojvoda je stavljen v dispo-nibiliteto. GM. Ernest pl. Poler, poveijnik 17. brigade kenjeništva je bil imenovan poveljnikom konjeniške divizije na Dunaju. Atentat na ministra Pleve. PETROGRAD 28. Minister notranjih etvaii Pleve je bil med vožnjo z Varšav-ekega kolodvora z bombo ubit. LONDON 28. »Reuterjev biro« poročal iz Petrograda: Ko se je minister zunanjih stvari Pleve vezil na varšavski kolodvor, je bila vržena pod njegov voz bomba, veled česar je bil Pleve ubit. PETROGRAD 28. (Ob 1. uri 50 min. popoludne.) [Ruska brz. agentura.] Atentat na ministra Pleve je bil izvršen, ko se je isti peljal na baltiški kolodvor, da se odpelje v Peterhof. Kočija ni ša dospela do varšavskega kolodvora, kar je bila vržena pod njo bemba, vsled [česar ee je kočija razletela na kose. Oni, ki bo bili v nji ter voznik so bili ubiti. Nekoliko mimogredočih je bilo poškodovanih, tako tudi neke kočije, ki eo ee nahajale v bližini. Oaeba, ki je na sumu, da je vrgla bombo, fje bila aretovana. PETROGRAD 28. (Ob 2. uri 50 min. popoludne.) [Ruska brz. agent.J Atentat na ministra notranjih stvari Pleve se je izvršil v trenotku, ko je kočija prišla do mostu pred varšavskim kolodvorom. V enem oknu gostilne nahajajoče se na desno od mosta, je sedel neki mlad mož, ki je pazljivo gledal na cesto. Ko je isti zagledal kočijo ministra Pleve, ki so je hotel podati v Krasnoje selo čestitat za god velikemu knezu Vladimirju, je vrgel skozi okno bombo, ki ee je po eni verziji razletela pod kočijo, po drugi padla pa naravnost v kočijo. Ministru je bila odbita glava od telesa. Od voza so ostala le zadnja kolesa. Detonacija je bila silna. Vse šipe kolodvorske fasade obrnjene proti mostu so bile razbite. Telo umorjenega ministra je policija odstranila in pokrila s pogrinjalom. Ko je zločinec hotel ostaviti goatilno, je bil na vratih aretovan. Zbrana množica se je hitro razkropila, ko se je doznalo, da ima zločinec še drugo bombo, katero so mu pa takoj vzeli. LONDON 28. Reuterjev biro poroča iz Petrograda: Minister Pleve se je okolo 10. ure peljal na kolodvor, da bi se podal v Peterhof. Ko je dirjala kočija mimo »Hotela Varšava« v bližini varšavskega kolodvora, je nakrat skočila iz re3tavranta neka o3eba ter vrgla bombo proti vozu. Minister, kateremu je bila odtrgana leva roka in obe nogi je bil ra mestu mrtev, tako tudi voznik. Kočija in konji so bili raztrgani na drobne kceco. Morilec je bil na licu mesta aretovan. Požar v Winterbergu. PRAGA 28. Po došlih autentičnih poročilih znaša škoda, provzroeena po požaru v Winterbergu 700.000 kron. Pogorelci so bili zavarovani pa lo za 156 000 kron. Kolikor se je doaedaj konstatiralo, jo prišlo pet ljudi ob živijenje. Povodom gašenja je bila ena oseba težko, 30 pa lahko ranjonih. Na hiši, v kateri Be nahaja okrajno glavarstvo, je popolnoma zgorela streha, drugi prostori niso bili poškodovani. Zgradba davkarije je ostala nttaknjena. Tudi druge javne zgradbe ni poškodoval požar. Obsojena radi voliunstva. DUNAJ 28. V pravdi zaradi vohunstva proti Ludviku Dyresu in Simonu Lav- PODLISTEK. 38 Azijske povesti. Iz zapiskov priobčuje Anaiol. VIII. »Sčdaj sta vsaj ljudem podobna, medtem ko bi se prej lahko prištevala najzanikrnejžim j klativitezem. Gcspod Vtnja, ali ete povabili i Surova na kosilo?« »Sem, gospica in veprejel je z veseljem.! Naročil sem mu, da naj pride ob dveh in; mora biti vsak čas tnkej.« »Ej, goepod Vanja, gi«jte, tam prihaja !« Res je bil Surov, ki pe je prikazal v okvirju vrat ter stopil v Eobo. Najprvo s3 je predstavil ter poljub 1 go?pici roko, potem pa , jm zdravi! gospoda Djiitnja, ki je med tem j tudi prišel v sjbo. Surov je na to prišel k name. Tudi Dm irij je prišel k n«m, na kar je pričJa Aksinija noaiti na mizo. Najprvo je pr nesia kavijarja lardel, fiutga žganja in dragih tik h stvari, ki ao na gkeu, davziu -j ja o tek. To predkosilo je v navadi na vsakem boljšem ruakem obedu, samo da te jedi že takoj, ko eo prišli gostje, leže na kakšni manjši mizici poleg večje cbtdne miza. Po tem sa je začel še le glavni obed, kije obsezal celo vrsto jedij. Med obedom je akrbel Surov, da ni po- j tekla govoric?. Pripovedoval je dogodke, ki jih je doživel ra evojih pejezdih. Tako je naprimer omenil nekega glavarja, ki mu je stregel s taliko gostoljubnostjo, kakor bi bil on, Surov, Bam car. Š? marsikaj druzega nam je povedal, tako, da ni nastala nikdar ona tišin?, ki je bodisi za gostitelja, bodisi za goate enako mučna in težavna. Pogovor se je potem vrstil o naj>azlič-nejih stvareh; končno smo zopet pr.šli do predmeta, ki je nas vseh že ta dva dneva tako zanimal: na Jap< nko. Povedali smo Dmitriju in Aksin j\ kaj tmo uganili glede Haru. Seveda nsm je ona navdušeno pritr-jal2, češ, tako to in nikakor dr^g&če. Koučno j3 pripomnil Surcv : »Dobro bi bil?, Č9 bi se mi takoj domenili, kako bi v^ak najhžje svojo nalcgj rešil, ker ^r:p-:znati sa more, cia ne po^de iahko. Poleg veega tega je pa še to, da bomo morali vee to delati tako skrivno, da ne obudimo ni-kakega suma pri Haru, eiccr nam tička izleti iz gnezda. Vanja, ti imaš vedno kak načrt pri roki, daj, povej svoje mnenje!« »Oe je pi tako«, začel eem jazt »pa po elušajte. Najprvo moramo izvedeti, kje stanuje«. »To je že rešeno«, ee je vmešala vmes Aksiaija. »Naš vrt sega ravno do ulice, ki vodi vzporedno z našo ; na koncu vrta, tik ob eo3ednji hiši, pa stoji naš vrtni paviljon, s katerega se imenitno vidi v eoscdovo nišo, ki jo je najela Ham«. »Izborno, dobro«, imo zskričali vsi h kraiu, potem pa sem nadaljeval jaz: »Iz tega paviljora prevzame« toraj jaz Etražo. Prvo vprašanje bi b.lo torej rešean. Kar se tiče druzega, ei bosta vidva, Surov in Saratin, delila nalego. Kadar b( š inul ti, Surov, službo, pez 1 bo Saratin na njene obiskovalce od zunaj«. »Ljubi Vcnjp, ali bova midva ves dao fctala na cesti tsr ttraž la h šj ljubesnjive Haru, kakor Cestna straža ?« »Nikakor ae, ampak mi nrjmemo sobico v hiši, ki stoji nasproti one od Haru, in od tukaj ven bosta vidva lahko udobno opazovala vse obiskovalce. »Batuška, katera hiša je ravno via & via oni o 1 Japonke ?* »S nja, jaz mialim, da je ona, kjer biva Kitajec TaDg.« »Da; da?, je potrdila Aksiaija, »Tang, stanuje tam. O, cn bo vesel, če bo mogel oddati jedno sobico, samo premalo se mu ca sme ponuditi, ker je jako lakomea.« »Ej, zito ni treba skrbeti, to poravnam ža j»iz. Mislim, da bo ta načrt najboljši kolikor je možno sklepati se iaj. Seveda moramo iti kmalu na delo, ker sicer rza dogodki prebite in mi ostanemo na cedilu b svojim izbornim načrtom. Jaz mislim, da bi bilo dobro, če si gremo ogledat najprvo Vaš paviljon, gospod Dmitrij, potem pa se pogodimo s Kitajcem za sobo, da bom jaz že danes, prvo noč, mogel prevzeti etražo. Kaj mieliš ti Vanja ?« »Jaz eem tudi za to. Pojdimo torej pogledat vrtni paviljon !« Vstali emo ter tli vei skupaj na vrt. (Pr de še.) rovu je bil prvi obsojen radi vohunstva, goljufije in obrekovanja na 18 mesecav težke ječe, drugi radi vohunstva na eno leto težke ječe. Nova nemško-rusfca trgovinska pogodba. BEROL1N 28. Nova nemško-rueka trgovinska pogodba je bila danes podpisana. Dijonski škof t Kima. PARIZ 28. (Asr. Havas.) Dijonski škof Le Nurdez se je vsled novega pisma državnega tajnika kardinala Merrv del Vala podal v Rim. M n stru predsedniku Cjmbesu se zdi, da se je vsled tega pisma spor se poostril. Jutri, v petek, b-j bode ministarski svet bavil z sedanjim položajem. Jtusko-Japcnska vsfna. Trst, 28. julija 1904. Nasproti v=em onim, ki nam vedro oČi-ttjo neepravičen optimizem, češ, da hočemo potajevati dejstva, da nočemo priznavati ruskih nevspehov in japonskih vspehov, nasproti vžeta onim se sklicujemo danas na strokov-njašza izvajanja v dunajskem listu »Reich*-\vehr«, ki jih podajamo tu doli v iz-vadku. S temi izvajanji dokazuje dunajsk', iz-lasti od vojaških krogov mnogo čitani list, kakov velik faktor je čas v vsaki vojni, a kako Japonci ne znajo uvaževati ravno tega imenitnega faktorja. Japonska ofenziva je storila zopet korak dalje in je k doseianjim pridružila še en vspeh. Kdor gleda le absolutne vspehe v tej vojni, mora priznavati japonskemu vojskovod-Btvu, da nadkriljuje rusko. Vendar je taka sodba enostranska in'ni opravičena. Ni smeti namreč iz skupnega razvoja vojne, v kateri so vsi dogodki od začetka do zaključka v kavzalni zvezi vzroka in učinka, trgati ven le kako posamično fdzo in jo sod;ti kakor absoluten samosvoj pojav. Kar se, tako samo za-se, vidi kritiku vspeh, ee pokaže morda pozneje v zvezi z vsem razvejem vojne, velika pogreška, ali celo kakor direkten nevspeh. Zato ie tudi potrtbao, da se de^edanjih japonskih vspekov ne sodi v njih ab3olutnost', ampak po njih razmerju k skupnemu vojnemu položaju. Skupni dosedanji dogodki eo : Sovražncsti bo začele nepričakovano dne S. februvarja z napadom na portartursko brodovje. Rusi niso bili nič pripravljeni, ker ni bo računali, da bo meč raz3ojal v konfliktu rusko-japonskem. Rusi bo imeli tedaj v Port Arturju in Viadivostoku le kakih 16 tisoč meč posadke, v veej prcetraai Mandžuriji pa le ceem brigad pthote. Mimo tega bo Japonci v noči med 8. in 9. februvarjem p škodovali Ru3om 2 veliki bojni ladiji in 5 križark, a pri Čemulpo so pogrcznili eno križarko in eno topojačo. Japonci so postali hkratu gospodarji na morju, in to tem bolj, ker je bila vladivostoška divizija {križarjev zamrznena v ledu. Vsakdo je mislil, da ee takoj prične izkrcavanje japonskih čet v velikem Btilu; pričakovati je bilo, da Japonska hitro in temeljito izkoristi za Rusijo skrajno neugodni položaj. To pa tem bolj, ker so Be Japonci dolgo pripravljali na to vojno. Za Rusijo se je pridružila še ta neugodna okolnost, da je bilo prevažanje po sibirski železnici prekinjeno radi ledu na bajkalBkem jezeru. Potem takem bi bili imali Japonc', kjer-koli bi B3 bili izkrcavali, pozitivno premoč nad Rusi. Ob svojem gospodstvu na morju bi bili Japonci lahko takoj za hrbtom Port Arturja, kje pri Talieavacu, neovirano izkrcali dve tri divizije in napadli Port Artur. Tedaj je imela trdnjava le malo živeža in streljiva v talo-gah. Tudi posadka je bila majhna. Ietotako bi bili lahko Japonci v času, ko so Rusi mobilizirali v vztočno-azijBkih okrajih, postali gospodtrji vse južne Mandžurije in poluotoka Ljaotung, vštevši Port Artur, ki bi b i prisiljen v kapitulacijo že radi pomanjkanja streljiva ;n živeža. Ali, česar bo se najbolj bali ruski vojaški krogi, in česar je pričakoval ves svet, to — se ni zgodilo. Japonc; so izkrcavali v Koreji in zelo počasi in bo rabili do reke Jalu cele tri meeece. Na Ljaotungu pa eo zaceli izkrcavati doe 4. maja. Tako so dobili Rusi čaea, da so Lrmira'i tretji sibirski voj, da so spravili v Prit Artur tfenzivno posadko in da je železnica ca Ljaotungu dobila vojaško obrambo. D j 26. m&ja, ko eo Japonci vzeli ožilo pri Kinčavu j8 imda trdnjava celih 77 dai ča9P, da sa je preskrl e'a z vsem. Dočim bi ee bili Japcoci začetkema lahko brez boja ^polastili železnice, eo se morali kasneje pri Vafankovu boriti 5 dni da bo čete Stsckelbergove odtisi ili od postaje v Vsfjnkovu. Istotako bi bili začetkoma lahko dobili v roke pristanišče v Daljnem, ne da bi se jim bili Rusi mogli upirati. Pozneje pa so dobili Japonci pristanišče zaprto z minami in Rusi bo mogii porušiti vse objekte. Vsled tega bo morali Japonci potratiti veliko tednov za odstranjevanje min, o čemer so izgu bili mnogo ladij. Potem še le eo mogli izkrcavati topove za obleganje, katerih ne bi bili niti potrebovali, ako bi bili že v fehruvarju napadli neoboroženi Port Artur. Zdaj Š3 le so prišli tako daleč, da bodo mogli rabiti artilerijo proti Port Arturju, sedaj, ko so pustili braniteljem šest mesecev časa, da eo mogli spraviti utrdb3 v vojno s'anje, da bo megli postaviti predutrdba in da so mogli tudi predpolje postaviti v obrambeno stanje, j Siieni je st?ar v Mandžuriji. Še le sedaj eo i dobili Japonc' v oblast Jakov, katerega bi j bili lthko imeli že v februvarju, ne da bi' se jim bil kdo mogel protiviti. »Reiehswakr« zaključuje : vse vspehe j svoje ofenzive, katere bo morali Jipjnci izvo- j jevati z velikanskimi izgubami, bi bilidusaglij začetkom vojne brez odpora, ako bi bili znaii j izkor.sliti položaj v vztooni Aziji, toli neu- . godni za Rusijo. Ali mesto tega bo puščali Rusom toliko časa, da imajo le-ti na [bojišču sedaj že šest korov [pripravljenih za operacije,' a druga dva sta na potu v vztočno] Azijo.. Istotako je moglo rusko brodovje v Port Arturju popraviti vse poškodbe, tako, da je nade da bo mogla čakati na prihod baltiškega, brodovja in iztrgati Japoncem gospodstvo na morju. Tako je Japonska dala iz rok ekoro vse šanse, ki jih je imela začetkom vojna proti nepripravljeni Rusiji. Japonska ni izkoristila svoje bližine pri bojišču, kajti svojih čet ni spravljaj a tjakaj skoro nič hitreje, nego Rusija, da-si je ta prevažala svoje čete le na eni enotirni železnici in bo iste mo- J rale prevoziti skoro eno četrt vsega obsega zemlje. Japonsko vojskovedatvo je bilo pač uzorno metodično in ekaatno. Operacije se zlivajo ena v drugo in ofenziva gre od vspeha do vspeha. Ali vse to se godi brez ozira na tisti faktor, ki bo odločal ravno v tej vojni : faktor, ki ee imenuje čas ! * * * Zopet nekoliko izgledov v dokaz, kako se o tej vojni tendencijozno poroča in laže. Japonofili so pripovedovali na ves glas kolike Btrategične važnosti je mesto Njučvang in so dokazovali, kakov udarec bo za Rine, ako bodo morali zapustiti to točko. Nu, Rusi so res ostavili Njučvang; sedaj pa čujte, kako celo »Neue Freie Presse« piše tem povodom}! Pravi namreč : S poLtičnega [stališča utegne imeti zavzetje Njučvanga velik pomen, v o-jaškega vspeha p a ni smeti previsoko ceniti. Položaj mesta je brez-j pomemben; ploščati tereD, ne nudi nobene koristi za obrambo mesta. Tako se japonofili polagoma sami koregirajo. — Dilje priznava »Neue Freie Pres3e«, da bo Rusi modro ukrenil:, ko so sa umaknili oi Dačičava. V , 03talem pa opozarjamo na današnje poročilo ^ generala Kuropatkina o dogodkih pri Dači-čao. Iz istega je razvidno, da so Rusi sijajno odbijali napade in da so po bitki dne 24. t. m. zvečer obdržali v svoji "oblasti VBe svoje pozicije ; naslednjega dne pa ni hotel gsneral Zaiubajev nadaljevati boja, ker je vida!, da so Japonci v veliki premoči. Umaknil sa je v popolnem redu. — Čitatelji naj sodijo po tem koliko pravice imajo japonofili za krik o velikanski japonski zmagi. Japonofili so pripovedovali cele romane o konfliktu med najvišim zapovednikom Ku-' ropatkinona in velikim knezom BorisDm Vla-dimirovičem, ki da je naravnost nespodobno živel. Celo o klofutah so govorili. Veliki knez je bil za kasen odpozvan iz glavnega taborja. Nu, ra vse te nesramne čenčarije daja najbolji odgovor brzojavka, ki naznanja,' da je veliki knez Boris Vladimirovič imenovan višim častnikom za posebne naloge pri — generalu Kuropatsinu. Ruskemu genera.u Dragomirovu s> japonofili pokladali v U3ta *-azne ostre besede, ki so involvirale najneugodnejo sodbo o ru-j skem vojevanju. Glasam brzojavke iz Petro-! grada pa '"z avija sedaj general Dragom rov pod ča-ftao besedo, da on ni nikdar izustil besed, ki bo mu jih Japonofili podtikali. Tako smo podali zoptt nekoLko izgledov o fenomenalni nesramnosti in lažnjivoBti japo-cofilov. Naj le lažejo, naj le lažejo. S^j to eo tista sredstva, o katerih eo govoii'e »Moskovske Vjcdomosti«, in ki nuj bi nadomest le kolikor nedostaje Japoncem na moči proti Rusiji. Mej tem pa ie v Petrogradu — in to je značilno — mirno, mirneje nego v Tokiju in — v Londonu. Temu razpoloženju dajata izraza izlaati lista »Rus« in »Petr. Vjedo-mosti«, ki pišeta hladnokrvno in mirno, kakor oni, ki je gotov svoja stvari, češ : tam na bojišču ide tako, kakor smo računali in pričakovali. Dr. Koerber premiiija kurz. Tako zatrja »Slovo Polskie«. Velad svoje nespametnosti da eo Nemci začeli izgubljati vpliv na osrednjo vlado. To pa zato, ker se na najvišem mestu zamarja nemški ljudski stranki in Vsenemeem, ki vedno nastopajo proti vsem zahtevam, ki Be tičejo vojske. Na Dunaju da so sprevideli, da na nemške politike se ni zanašat1, ko gre za varnost državo in njenih mej. Poljski list pripoveduje tu, da je cessr na nekem dvorcem plesu na ves glas — da so mogli čuti vsi okolostoječi — rekel načelniku poljskega »Kola«: »Jiz sem zabičal vladi najodločneje, naj bo vedno v dobrih odnošajih do Poljakov, naj gre žnjimi roko v roki ob političnih vprašanjih in nsj ne dela nikakih političnih korakov, ne da bi se bila sporazumela s Poljaki 1« Koerber da se je trudil, da bi rešil Nemce. Svaril da jih je neprestano. Ali vse je bilo zastonj. Kakor znake, da Koerber spreminja svoj kurz in da se obraba od Nemcev, na-1 vaja rečeni list: naredbe glede vseučilišča v Zagrebu, paralelke na učiteljiščih v Opavi in Tešinu in potovanje Koarbarjevo v Galicijo. Hm 1 Sporočilo čujemo, ali nam manjka vere. — Temu bi že verjeli, da se vlada čuti v stiskah in da hoče s takimi odredbami mesetariti. Ali da bi Koerber rea hotel obrniti hrbet Nemcem — ne, predno bomo verjeli v to, bi morali videti drugačnih dogodkov. Poštena apostrofa. Profesor Jagić je velik učenjak, velik slavist. Avtoriteta je, pred katero se klanja svet v spoštovanju. Toda profesor Jagie ni znan samo kakor učenjak in slavist, ampak je na glasu tuii kakor slab Slovan, ki se vsako toliko spozablja v izjave in dejanja, po katerih padajo slavofobi kakor lačni p3i na kost. Žalostno zaslovil je Jag <5, ko je jezik, ki ga govori narod v Boani in Hercegovini, avstrijski diplomaciji na ljubo proglasil za »bosanski jezik", kar naj bi bil nov klin v narodno jedinstvo Jugoslovanov. Nedavno temu pa se je Jagić spozabil tako daleč, da je nt čuveno razžalil narod srbski, češ, da bo Srbi vzlic VukoviČevemu pravopisu ostali — prašičarji! Na to nečuveni žaljenje, nedostojno olikanega človeka sploh, kamo-li, ako je žalilec sam Slovan, reagira list >No-voje Vremja« z apostrof.) : »Kaj pa so Hrvatje pridobili z latinico ? ! Da so južni Slovani zaostali v kulturi, na tem je kriv njihov medsebojni razdor, nasprotovanje ladi Velike Srbije in Velike Bolgarske, nasprotovanje, podžigano od ljudij, ki bi hoteli, da Jugoslovani vsprejmajo — nemški jezik kakor skupni jezik«. Hvale vredno je, letop, kakor poročajo iz Berolina, od 21. (io 25. avguBta v Bernu. Srbska, bolgarska in romunska mladina v Parizu je ustanovila zvezo ter izdaja organ >L' union danubienne«. Zveza in list imata služiti slogi med Srbi, Bolgari in Romuni. Ob enem bo list obveščal evropsko občinstvo o položaju na B^I-i anu. Španski kralj na Dunaju. Z Dunaja poročajo, da tekom bodoče jeseni pride tjakaj španski kralj Alfonz. Z Dunisja pojde kralj v Barolin na obisk nemškega oe-sarja. Domače vesti. Za bodoče volitve. V nedeljo ob 2. uri popoludne je minol drugi rok za ulaganja reklamacij proti sestavi volilnih list. Sedaj rešuje magistrat uložene reklamacije. Proti rešitvam magistrata je odprta pot pritožbe aa c. kr. namestaištvo, ki si je to pot piid.žalo to pravico. Reklamacijsko postopanje ja stopi o torej v nov stad j, ali Bog ve kako dolgo 1 o trajalo še to pripravljalno postopanje, predco bodo razpisane vel tve, Iz municipalne delegacije. Municipalna delegacija je sklenila v svoji seji dte 25. t. m., da bo sestaviti izjavo strokovnjakov ad perpetuam memoriam o vzrokih po-čenju cevi na Greti vodovoda »Aurisina«, vsled česar so bili v ravnini ležeči deli mesta o&tali brez vode. To izjavo in to*a-devna sporočila mestnega stavbenega urada bo predložiti onim členom mestne delegacij', ki so pravoznanci, da odreda potrebno iu primerna. — Sklenili so, da se na dekliškem licpju zistemizira me^to učitelja za likanje. Odobrili so služb?ni in nadzorovalni pravilnik za čiščenje mesta. Slednjič so sklenili, da ima po otvoritvi nove zastavljalnice stara zastavljaln ca pač prenehati z vsprejemanjem zastav, ali z rtšavanjem zastavljenih stvari bo nadaljevala, dokler jih bo kaj. V ta namen in dotlej oatane sedanje osobje v službi. Eadl bomb suspendirani občinski fnnkcijonarji. C. k. deželno sodiiča je priobč.lo municipalni delegaciji, da je proti Josipu Sillani, azistentu na občinskem plaoa vslnem uradu, Ojkar^u Snbsn, cficijalu v istem uradu, Avgustu Boa f.cio, višemu tiž-nemu komisarju, in Jakobu Fumis, komunalnemu učitelju , uvedena kazenskesodta preiskava radi eokrivde na zločinu po § 5. k. z., oziroma na podlagi zakona od 27. maja 1885, drž. zak. št. 134. Vsled te prijavo je municipalna delegacija v svoji seji dne 25. t. m. rečene fuuk«?ijonarje suspendirala od službe. Občinske volitve t Dolini. Iz Doline nam poročajo, da sj ss [minoli torek tamkaj pričele občinske volitve. Is poročila posnem-Ijemo z zadoščenjem, da se to pot vrše volitve mirno kakor še cobeakrat. To pot ti nikakih navskrižij med Dolino in podobči-nami. Zato smatranco za svojo dolžnost, da izrečemo javno priznanje dolinskim rodoljubom in iziasti vrlemu nadžupscu Pangercu, ki je tekom svojega župimovanja zual so-' aebno gladiti obstoječa nasprotstva. Včeraj je bil zadnji dan volitev. O skupnem rezul- tatu eporoSimo pozneje ; za danes p/,7. 91.20 91.23 Ogrska renta v zlatu 4% 118.75 118.75 „ v kronah 4% 97.15 97.15 „ renta 3»/, b8.85 88.85 Akcije nacijonalne banke 1603 — 1601.— Kreditne akcije 634.50 634.7^ London, 10 Lstr. 239-S51/, 239 82V, 100 državnih mark li7.2073 117.17l/a 20 mark 23.46 23.47 20 frankov 10-03 19 01 10 i tal. lir 95.— 95.— Cesarski cekini 11.31 11.31 Paršžka In londonska torza. Pariz. (Sklep.) — francoska renta 97.67 5% italijanska renta 102.80, španski exierisur 85 67 akcije otomanake banke 566.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijake državne železn^će —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 85.70 meniice na London 252.40, avstrijska zlata rents 101.65 ogrska 4% zlata renta 100.70, Lfindcrbsnk —.— turške srečke 12125, parižka bank?. 11.69, italijanske raeridijonalne akcije —.—, akcija Rio Tinto 13.29. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 883/a Lombardi 3— srebro 267/s. špaiska renta 8413/19 italijanska renta 102—, tTŽni diakont 2ia/16, menjicu na Dunaju 24.25 dohodki banke —.— izplačila banke —.—. Trdneja vsled Baulfourjeve izjave. Tržna poročila 28. julija. Budimpešta. Pšenica za oktober 9 81 d j 9.85 Rž za oktober 7 66 do 7.67. Oves za oktober K 6.77 do 6.78 Koruza za julij 6.30 do 6.3 L, za avgust 6 39 do 6.40. Pšenica : ponudbe srednje; povpralev&njc slabotno, mrtvo. — Prodaja 12.000 meterskih stot. za nekoliko stofcfuk znižanja. Druga žita nespremenjeno. Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santoa good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 41.25 frk, za sept. 41.75. H am b u r g. (Sklep pop.) Kava Sant03 goo. average za julij 333/4 za september 34—, za dec 313/4, za marec 35l/a, vzdržano. Kavs Rio navada loco 34—35, navadna reelna 36—38, navadna dobra 39—40. Hamburg. (Sklep-) Sladkor za julij 19.30. za avgust 19.35, za sept. 19.40, za oktober I9.7ii, 2* dec. 19.70, za marec. 20.10. Stalno. Vreme: oblačno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, prompvju K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.—, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concass6 in Melispila promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 9ll/ia S'a Java 10.6 Sh. Stalno. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodeče dobave, vzdržano, nespremenjeno, 10 st. zvižania. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.25, rž za avgust 14.65, za sept.-ok'. 15.—, za september-da-cember 15.^5 -mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.20, za avgust 21.35, za sept.-okt. 21.6 J za september-december 21.85 (mlačno). — Moka za te-j koči mesec 30.60 za avgust 29.40, za sept • okt '29.40 za sept.-december 29.35 Imlačaoj. Repično olje za tekoči mesec 48.25, za avgust 48.45, za sept.-december 48.75 z\ januv-ir-april £0.— I (mlačno., Špirit za tekoči mesec 43 50, za avgust 4i.—■ za sept.-december 36 75, za januvar april 3\50 (mlačno). Sladkor surov 8«° uso nov 25'/4 — (mirno), be) za tekoči mesec 273/„ za avgust 271jt, za okt. -jan. 29—, za januvar-april 2t>3/t (sttlco) ra-finirat 6U1/*—61 Vreme: oblačno. RsHi caiih/A *roda IJO ^ uu&i ndul OOIIIVO .Slovenca Oitalnioac ,v Tra:u dva velika steklena lus ra, ki sta pripravna tudi za cerkev. Qnt*nima CA za je3SD v-nJgrala5n8 f« fra???*® M. GAL 4a Trst, Corso 4 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogovice in modrci, ortop^diču i aparati, aparati za vzravnavanje života, pasovi za popek, sospenzorji. = Naročbe se izvrše po meri. 1 PREDMETI ZA BOLNIKE. Iffajveča, solidnoat. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Stalin Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetari -== T llST =- ulica Malcanton štv. i. po zolo nizkih ccnak. „BI, A VI JA" = vzajemna zavarovalna banka v Pragi- = Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623-17 K Po velikosti drn^a vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Ganeraini zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. pt »m« zavarovanje človeškega živ-j i * po najraznovrstnejšib kombinaci-.»h pod tako ugodnimi pogoji, ko no-a-r*® druga zavarovalnica. Zlasti je ajodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim škodam po najnižjih cenah &kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljSi sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. 3 I V tf I" I i V" Hočete h dosgo živeti veseliti dobrega zdravja ? Da to dosežsta, morate ekrbeti, da si obranite zdrav že-I c In uredite dobro prebavljanjo. Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec z neprebavlji\im, prevročimi ali premrzlim": jedili in p i, vdobi gotovo odpemoč z ermanovo življ ensko esenco - uporablja z najboljšim vspehom pri pomanjkanju volje do jedi, slabotnemu, želodca, r janju. ribanju, rezavlc), slabosti, giavob lu. omotici, trganjn, zapiranja, m ar o j dam idi). Pri težkih jedilih, posebno pa ako se uživa mastne in težko prebavljive jedila povspešuje ta - i.i a prebavo in daja izvrsten te i tako da se s tem na največji stopinji vzdržuje in redi život. Vsled • tr.Tiitve vseh pokvarjenih sokov v životu, čisti ia esenca kri ter daja prednost v primeru z drugimi ■ntl. i mi zdravili, vsled Česar je popolnoma neškodljiva četudi se jo oživa na leta, kajti ista obstoji od r h dobrih rastlin ter ima prijeten grenek aromatičen okus, koji dopade tud: jako občutljivim osebam lakor ženskam in otrokom Germanova ilvljenska esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne smelo manj-i v nol>eni hiši, ker večkrat ž njo — ko ni pii roki takoj zdravniške pomoči — obvaruje resne bolezni. 1 upovanju naj ee zahteva le Germanovo žl d j enako esenco iz lekarne pri .,Črnem orlu" BeJOvara, ker se nahajajo tudi druge pod enakim imenom, ki pa ne presfga,o na dobroti prave -rce. Znak pristneti je razviden na vraki steklenici, ki je zavita na zelenem kartonu s polnim imenom rdke: Lekarna pri .Črnem orla" K. German, Belovar (Hrvatska), kamor naj se pošiljajo naročje Cena steklenici K 140; po pošti se ne pošilja manje od dveh Blekieoic. Pakovanje 40 st. » povzetju ali predplačilu. Naslovi naj se blagovole pisati pravduo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja. ; r M-pekti in navodila brezplačno. Germanovo življensko esenco mora trpečim ljudem toplo priporočiti, ker Bem jo toli jaz osebno .- skušal in tudi svojim župljanom priporočal ter se prepričal v izvrstnem vspehu. Edmund Medectti. župnik v Trojstvu (Hrvatska). Oni dve steklenici Germanove življenske esenci, katere sem od Vas vdobil, so mi mnogo ko-: i-uJ% vf 1« .1 česar Vas prosim, da mi pošljete še 6 steklenic. Peter Gradinac, vpok. župnik v Gradecu, Zinsendorfgasse. :>m naznanjam, da sem poskušal že s mnogoštevilnim^ zdravili, toda niso imele zaželjenega -r»fha rijedne kot Germanova življenska esenca. Andrej Žižek, Sv. Ana na Kranjskem. Prosim Vas, da mi zopet pošljete 8 steklenic Germanove življenske esence, katere moram vsem >>lnini na želodcu toplo priporočiti. Moje zdravje se obrača že na boljše. Apolcn'ja Haberl. Semrak na Štajerskem. Anton Skerl mehanik da le Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče iu ci-»jjt lri za godbo v velikem izboru. I aternacijonaina godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeiiteta: tČŽs' Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se preda v ?:t> si predmeti tudi na mesečne obroke. Zlatar i IDragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih iu srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Svoji k svojim I M. Stoppar v Trstu ulica S. Giacomo 7 (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Vsakovrstno sveže sladčice. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič zalagatelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c. kr. priv. llovd. orož, c. kr. finančne straže v Trstu, Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše iTrpAjn voščilo (biks) = T1 Cene nizke. Postrežba točna. V novi proflajalnici pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trstu se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. ^ndrej Wouk. Svoji k svojim OBUVALA. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev! — Svetujem Vam, dR greste v ulico Riborgo št. 25. po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za možke, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vskovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik: Peter Rcliar. URAR F. PERTOT v Trstu, ul. Poste uuo*e št, 3. priporoča veliki izbor ur: Ornega, Seiiaff-banse Loni?ines, Tavannes itd., kakor tudi zlate, srebrno in kovinske ure za grospe. — Isbor ur za birmo. Sprejema popravljarja po jakonizkih cep.ah. 3 ss Pariške higijenično posebnosti. = j + V. Beich'5 jfakf., Bunaj g I. Adlergasse štv. 1. h Diskretne pošiljatve na poskušnjo od I 2 K naprej za ciucat. j £SBF~ Vsi predmeti za negovanje bolnikov. j prcdajalmca isgofovijenih blaga M CM Hi Triesta" tvrdlse EDVARD KAI.ASCH Via Torrente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" s krcjačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. \T prodajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvanredno niskih cenah Izbor boljših in navadnih snovij. VELIKI IZBOR izgotovijenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se na-pravijo po meri. Avtorizovana krojaenica. Za bolne na želodcu, j Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vž'vanje pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni kr5, želodčne bolečine, o p.rabayljanje | ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanja je že izza več let preskuSeno. To] zdravilo je ! Hnbert Ullriclk-m zeliščno vino.I OTo zeliščno vino je sestalvjeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, fl | jači in oživlja cel prebavni sistem človeka. Zeliščno vino odstranjuje vse nerednesti v T j ~ krvnih, ccveh in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi. \J S pravocrtno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj 1 pozabili, di.ti prednost porabi tega vina pred vsen:i ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi [ pojavi kakor: gl<=.\-obol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih 1 bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina 1 ' 7onii«onio nlnifOČE/O nn+pcha in nie nePriJetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, ! £.cipil Cll!jC liJUVCOrtC |JUll CLu bitje srca, nepanje in tudi strmenje krvi v etr.i'i. v nici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se sč zeliščnim vinom hitro in voljno. I Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca j I in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. . ! Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje I navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnegv stanja jeter. Pri popolnem pomankanj a volje do jedi, pod nervoznem zbegajnem in otožnostjo kakor tndi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. • ' jf Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči sveža vspodbujo. "VSF* ZeliSčno vino podeljuje človeku 1 vf ljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar- jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. I To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma, i Zeliščno vino prodaja ee v stekleni ah po K 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu. Skednju Miljah, Kopru, tesani, Tržiču, Konkah, Fuimičtlu, Ogleju, Giadežu. Izoli, Piranu, Pazinu, Buzetu, Po3tojni Vipavi ! \jdovšč.ni,