- Str-
Jl//£.3Zy
vx
Prirodopis rudninstva
ali
Mineralogija
V porabo
nižjim razredom gimnazije in realke.

Spisal
Fran Erjavec,
c. kr. profesor.
V   knjigo   vtisnenih  je   37  podob.
^-
V Ljubljani.
Založila in tiskala «Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg>
1883.

Vi 0300^
Pripomenek.
J a knjižica ima služiti kot vodilo pri prvem mineralogičnem pouku. V njej je opisano razmerno majhno število rudnin, in tudi od teh še nekatere lehko odpadejo, ako se učitelju z ozirom na čas in na mestne okolnosti ne zdi primerno o njih govoriti. Na tej stopinji prirodopisnega, izlasti pa mineralogičnega nauka o kacem strogem sistemu ne more biti govora, ali razvrstitev na vzdušnine, kamene, prsti, kovine, rude, soli in na vnetnice vender ni odveč, vsaj so te skupine dosti naravne in dobro označene ter je po njih razpregled rudninstva znatno olajšan. Da pridejo soli še le za rudami, a ne, kakor je v taeih knjigah navadno, tekoj za vzdušninami na vrsto, vzrok je ta, ker se mi je videlo neskladno, učiti, kako postaje ta in ona sol od te in one rudnine, preje, nego so se učenci seznanili s temi rudninami in predno se je sploh o razpadanji in prhnenji kaj povedalo. Pisatelj je htel namreč pri vsaki priliki kazati na pri-rodne sile, htel povsod opozarjati na njih delovanje, ki je sicer polagano, ali vztrajno in baš zategadelj uspešno, htel je učence privajati k samosvojemu opaževanju, da se priučč tolmačiti razne prikazni in premenbe na posamičnih rudninah — a takisto tudi na zemlji, vzeti kot celoto — kakor učinke teh prirodnih sil. Zatorej je sosebno povdarjal postanek špilj in podzemeljskih duplin v vap-nenih gorah in-tvorbo kapnikov v njih, zatorej je obširneje govoril o razpadanji in prhnenji rudnin, o oglenitvi rastlinskih tvarin in o sodelovanji živalskem pri tvorbi nekaterih kamenenih skladov.
Kamenom na čelu stoji vapnenec zaradi tega, ker se pri nas povsod nahaja v obilji, in učitelju bode mogoče priskrbeti toliko koscev gručavega in brez posebnih težav tudi kristalizovanega vap-nenca, da vsak učenec dobi košček jednega in druzega v roke, kar
je imenitno izlasti s početka, ko se stanovitijo prvi mineralogični znaki. S tem se tudi ustreza vis. ministerstva navodu glede minera-logičnega nauka.
Drugi oddelek, namreč nauk o hribinah, osnovan je prav na kratko ter ima pred očmi sosebno domača tla. Vsako obširnejše razlaganje bilo bi na tej stopinji neplodno, ker za to pri učencih ni pravega razuma, negledeč na to, ka učitelju nedoslaje časa. izlasti na gimnaziji, kder sta mineralogiji v zimskem polulefji odmerjeni samo po dve uri na teden, in ka bi se knjižica s tem le po nepotrebnem podražila.
Konečno priporočam delce cest. gg. strokovnjakom v blagohotno sodbo in prosim, da bi mi blagovolili priobčiti svoje opazke, ki mi pridejo vse na hvalo in delcu na korist, ako bi se pokazala potreba poslati je z nova v dežel.
V Gorici koncem januvarja 1883.
Fr. Erjavec.
Uvod.
Mineralogija je prirodopis rudninstva. Ona nas poučuje o vsem, kar nam je vedeti o rudninah.
Z besedo rudninstvo (Mineralreich) razumevamo vsekolike rudnine ali minerale, ki se nahajajo na naši zemlji.
Rudnine ali minerali (Mineralien) so prirodnine (Natur-prorlticte), ki se same ob sebi nič ne izpreminajo, in ako na njih opazujemo kako premeno, vršila se je samo po vnanjih močeh. Malo ne vse rudnine so trdne, tekočih je prav malo. Naj si bodo pa trdne ali tekoče, vse so zložene z istovrstnih delov; zatorej ima tudi najmanjša troha kakeršnekoli rudnine povsem tista svojstva, kakor največja nje gromada. Hudnine nemajo nobenih organov, niti ne vzpri-jemljejo nikakeršne hrane: zategadelj se tudi ne razvijajo in ne raslo, niti se razmnožujejo.
Narejajo se povsod onde, kjer se slučajno nahajajo snovi, od katerih so sestavljene. Ako pri njih opazujemo kako naraščanje, biva to samo tako, da si pribirajo islorodne delke in je vrhovatijo druge na druge. Tako naraščajo na pr. po zimi ledene sveče pri mlinih in ob strehah, tako se povečujejo s časom kapniki pO naših podzemeljskih jamah. To povečavanje pa ni prava rast. ni razvitek od znotraj, temveč samo vnanja prirast.
Zategadelj, pravimo: Rudnine so neorganske ali mrtve prirodnine.
V   čem se tedaj rudnine razlikujejo od živih prirodnfn, od rastlin in od živali?
V  rudninstvo pa ne spadajo ona neorganska telesa, ki so nastala v živalih ali v rastlinah, naj si bodo drugače pravim rudninam še tako podobne. Žolčni in obistni kamenci [GaJlen- und Nierensteine), ki se večkrat, nahajajo v človeku in v živalih, niso rudnine, kakor tudi ni ne slador (Zuclrr) ne smola.   Zakaj ne?
2
Takisto ne gredo v rudninstvo razne neorganske tvarine, katere izvaja človek v kemičnih delavnicah in tovarnah.
Z druge strani pa rudninam prištevamo nekatera telesa, o katerih znamo, da so s prva bila rastline, ki so se pa s časom pod zemljo tako izpremenile, da so povse rudninam podobne, premog (Steinkohle) na pr.
Vzduh ali zrak in vodo navadno ne imenujemo rudnine, a tajiti se vender ne da, da sta ti telesi tudi prirodnini, in sicer neor-ganski prirodnini. Zato jima gre mesto v mineralogiji, in to tem več, ker sta v mnogem pogledu preimenitni, povsod razširjeni in sploh znani.
I. Oddelek.
Opis najznamenitejših rudnin.
L Vzdušnine.
(A ttnoaphSrilien.)
1. Vzduh. ali zrak (die atmosphiirische Liift) okrožava zemljo na kacih 50 kilometrov v višavo ter se ž njo vred tudi suče okolo nje osi in okolo solnca. Njega gostota je pa v raznih višavah različna. Zrak je namreč prožen in se da stisniti, zatorej je v nižavi, na pr. nad morjem, najgostejši, a čim više nad morjem, tem redkejši je. Tik morja tehta 1 liter zraka blizu 1 ■ 3 grama, tedaj je zrak onde skoro 800krat lažji nego voda. Zrak prodira pa tudi v druga telesa na zemlji.  Zato ga je nekoliko v vodi in tudi v trdnih telesih.
Vzdiih je raztezno tekoče ali plinasto telo ter je brezlik, rekše, nema svojega posebnega lika ali podobe. Prozoren je, brez posebne barve, pa tudi brez okusa in brez duha, ako je namreč čist.
Vzdiih je potreben ljudem in živalim v dihanje, brez njega pa tudi nobena stvar ne more goreti.  Kaj dihajo vodne živali?
Vzduh je zmes dveh plinov, ki se kisik (Sanerstoff) in dušik (Stidkstoff) imenujeta, in sicer so v 5 litrih vzdiiha 4 litri dušika in 1 liter kisika.  Kisik je tist plin, ki vzdržuje dihanje in gorenje.
Poleg kisika in dušika nahaja se v zraku tudi še nekoliko ogljikove kisline (Kohlensaure), in sicer je na črez v vsacih 5000 litrov zraka 2 litra ogljikove kisline. Ta plin dihajo iz sebe ljudje in živali, zato ga je v zaprtih prostorih, kjer biva delj časa večja množina ljudij, na pr. v šolah, v tovarnah, v gledališčih i. t. d., mnogo več, nego na planem. V še večji meri razvija se pri gorenji, pri vrenji mošta in piva in v vapnenicah, kadar se žge vapno. V nekaterih krajih, izlasti na vulkanskih tleh, puhti tudi iz zemlje.
i*
4
Ogljikova kislina je prozorna in brez barve, prav kakor vzdnh, ali je mnogo težja. Zategadelj se vedno zbira v globinah, kjer ni nobenega prepaha, na pr. v kleteh, v globocih vodnjakih, v rudnikih in v jamah. V njej nobena stvar ne more goreti in nobena žival ne more dihati. Polnokrat so se uže zgajale nesreče, da so se zadušili ljudje, ki so neoprezno stopili v take prostore. Ta plin se zatorej tudi imenuje: dušeča sapa (fixe oder mephitische. Luft). Na glasu zastran te sape je neka špilja ali jama pri Napolji. V njej leži vedno ogljikova kislina blizu 1 meter visoko od tal, zato odrasli ljudje smejo iti va-njo, ne da bi se jim bilo česa bati, psi pa v njej pocrkajo. Zategadelj imenuje se tudi: pasja jama. Na slabem glasu zarad tega so tudi neke doline na otoku Java, v katerih vedno leži ogljikova kislina, ki uduša vsak živ stvor, bodi si človek, bodi si žival. Ogljikova kislina je pa škodljiva samo v pljučih, v želodci je še celo dobrodejna in krepilna. Pijemo jo v slatinah (Sauerling). v pivu, v penečih se vinih in v tako imenovani soda-vodi (Soda-ivasser). Na Htajarskem in Koroškem imamo več slatin. Najbolj znane in priljubljene so Rogatska in Radinska na Štajarskem in Relska blizu Železne Kaplje na Koroškem.
Tu in tam razvijajo se še nekateri drugi plini. V premogovih rudnikih na pr. nareja se pogostoma ogljikov vodik (Kohlemmsser-stoffgas), ki je gorljiv in se unema se strahovitim razpokom ter ubija v bližini delajoče rudokope. Zatorej se ta plin tudi imenuje treskava sapa (schlagendes Wetter). — Iz žeplenih vrelcev, na pr. iz Varaždinskih toplic, uhaja neki plin, ki močno diši po gnilih jajcih, imenuje se ž epi eni vodik (Schvefehvasserstoffgas), Časi se razvija tudi v zahodih (straniščih) in v greznicah (Senkgi-uben).
t 2. Voda pokriva malo ne tri četrtine zemeljskega površja ter je ali stoječa ali tekoča. V vrelcih, v potocih in v rekah teče in se naposled izliva v jezera in morja. Pri navadni toplini ali temperaturi in v večji množini je brezlična, rekše, nema nobene določene podobe, ampak podobo dobi po posodi, v kateri se nahaja. V majhni množini pa dela krogljice, kaplje, zatorej jo imenujemo kapljivo tekočino ali kapljevino. Pri 0° zmrzne in se izpremeni v trdno telo — v led, a pri 100° C. vre ter se pretvarja v plinasto paro (Dumi) ali hlap (Dainj)/). Pa tudi uže pri navadni toploti hlapi voda, zato je v zraku vedno nekaj vodne pare, časi več, časi menj. Po zimi je cesto videti, kakor bi se iz vode kadilo. Kaj je ta kad? Vodna para je prozorna in zategadelj nevidna. Ako se pa ob mrzlih telesih ohladi  zgosti se ter se zopet premeni v kapljice. To prikazen ime-
5
nujemo: rosa (Thatt), ako pa rosne kapljice zmrznejo, nastane: slana {Eeif). I nje, ivje, s rež. Mrzli vetrovi ohlajajo nevidno vodno paro v zraku ter jo zgoš-čujejo in pretvarjajo v veledrobne vodne mehurce, ki so vidni in delajo meglo (Nebel) in oblake (Wolken). Ako se ti vodni mehurci še dalje ohlajajo, zlijo se v kapljice in te padajo na zemljo. To prikazen zovemo: dež. Kadar se pa vodna para v zraku ohladi pod 0°, zmrzne, in potem ne pada dež, ampak sneg. Sneg je zložen s pretencih ledenih iglic (slika 1.), ki so vbrane v prenežne in prekrasne šestoperne zvezdice. Zmrznena vodna para dela na oknih ledene cvetice (EiMumsn). Sodra, toča.
Slika 1.   Snežinke. (.Zgoraj z leva v pravi velikosti, ostale Jako povečane.)
Voda ne miruje, temveč neprestano kolovrati. Na zemeljskem površji namreč se izpremina v paro, vzdiguje se v zrak, dela onde megle in oblake, a potem kakor dež, sneg, rosa, slana, sodra in toča pada zopet na zemljo. Te, iz ozračja padajoče vode po priliki V.j tekoj zopet, izpuhti ali pa jo popijo ljudje, živali in rastline, 1/3 je odteče po površji, '/., pa posrka zemlja, katera jo potem v vrelcih zopet daje iz sebe.
Čista voda nema niti duha, niti okusa, v malem je tudi brez barve, samo v velikem je videti zelenkasta ali sinja (modrasta). Pri toploti 4° C. tehta 1 kub. centimeter čiste vode 1 gram, zatorej tehta 1 <hri\ rekse 1 liter vode 1000 y = 1 hj in 1 m3 vode tehta 1000 hj.

6
Led je nekoliko lažji od vode, zatorej tudi plava na vodi. Gladek je in prozoren, sveti se kakor steklo, in ako ga prelomimo ali razbijemo, uverimo se, da so lomne ploskve gladke in vegaste, bodi si izbočene, bodi si izdolbene.
Pod našim nebom in dalje proti severu, takisto tudi v istih širinah na južni poluti odeva led in sneg po zimi večji del zemeljskega površja. Visoko gorovje in polarne kraje pa pokrivajo večni ledovi in snegovi. Sneg po teh krajih je trd in zrnat, pravimo mu: zeleni sneg ali sren (Firn). V velegorji spuščajo se od teh snežnin v doline led ni ki (Gletscher) (slika 2.), ki so, rekel bi, ledene reke ter
Slika 2.   Lednik.
se polagoma pomikajo nizdolu, noseč soboj vse polno grušča. Na spodnjem konci se lednik neprestano taja in onde se grušč nabira v velikanske groblje. V polarnih pokrajinah segajo ledniki do morja, in kadar se morje otaja, izpodjedajo valovi lednike, velikanski kosovi ledu, cele ledene gore se odtržejo in zropočejo v morje, čegar toki jih potem tirajo časi do 40° z. š. Jedini lednik v našem velegorji nahaja se za Triglavom.
Po našem kraškem svetu so nekatere ledene jame, v katerih se po leti in po zimi dela led.
7
Čiste vode na zemlji ni najti nikjer, kajti vsaka ima v sebi razproščenih ali raztopljenih več ali menj plinavih in navadno tudi trdnih teles, katerih se je navzela tekoča po zemlji ali precejajoča se skozi zemljo. Najčistejša voda je na planem prestrežena dežnica in pa od čistega snega dobljena snežni ca. V vsaki vodi je nekoliko zraka in malce ogljikove kisline. Čim več ogljikove kisline ima voda, tem bolj nam ugaja kakor pijača, tem bolj nas krepi. Pravimo: studenčina je čvrsta, potočnica ali rečnica  pa plehka voda.
Voda, ki ima ogljikove kisline, more potem raztopiti tudi mnoge druge rudnine, izlasti vapnenec. Taka voda — pravimo jej trda voda, ker sočivje na njej kuhano ostane trdo—je prijetna pijača, v kuhanje in pranje pa ne velja. V ta namen služi mnogo bolje mehka voda, rekše, voda, ki ima le malo ogljikove kisline in vsled Lega tudi malo vapna. Dežnica in z večine tudi potočnice so mehke vode, naše studenčniee imajo pa navadno trdo vodo.  Zakaj?
Vode, ki so se raznih solij in druzih rudnin na toliko navzele, da dobivajo po njih poseben okus, imenujejo se vode rudnice (MinerahočLsser). Tudi slatina je voda rudnica. Morska voda ima toliko kuhinjske soli v -sebi razslopljene, da je ljudje ne morejo piti.
Vrelci, iz katerih vre voda nenavadne toplote, zovejo se toplice (T/termen).
Poleg vzdiiha ali zraka je voda najimenitnejša prirodnina, niti ljudje, niti živali, niti rastline ne morejo živeti brez vode. Prav tako imenitna je pa ludi kakor zdravilo, kakor gonilna moč vsakovrstnih obrtnih strojev in še v mnogem druzem pogledu.
II. Kameni.
(Steine.)
3. Vapnenec {Kalk^pat, Calcit) je naš najnavadnejši kamen, kajti ne dela le posamične sklade, temveč tudi cela pogorja. Pri nas ga tudi ni kamena, ki bi se kazal v toli različnih podobah, kakor vapnenec. Prav pogostoma nahaja se v pravilnih podobah ali likih, ki so omejeni z ravnimi in gladkimi, kakor steklo sijajnimi ploskvami. Take pravilne podobe ali like imenujemo kristale. Mej mnogoterimi vapnenčevimi kristali je najnavadnejši romboeder, katerega nam slika 3. in 4. stavljata pred oči. Položimo li tak kristal na mizo. opazimo hitro, da je močno podoben kocki, kajti je tudi omejen se šestimi ploskvami in ima takisto tudi osem oglov.  Ali ploskve niso

kvadrati, temveč rombi in ogli zategadelj niso vsi jednaki, ampak samo šest jih je mej soboj jednakih, in sicer so ti ali ostrejši ali pa topejši nego ostala dva, ki sta si jednaka. Ako sta ta dva ogla, katera tudi r oglja imenujemo, ostrejša od ostalih šestih, potem se romboeder imenuje: oster (slika 8.), ako sta topejša, pa top (slika 4.) Na mizo položen romboeder ima podobo kocke, ki je več ali menj v stran nagnena. Navadno pa postavljamo romboeder tako, kakor ga kažeta naši podobi, da namreč prema, vežoča oba roglja, stoji vertikalno. Na tako stoječem romboedru, izlasti na ostrem, vidimo tudi, da od 12 njegovih robov je mej soboj jednakih 6 obstranskih, ki vežejo gori in doli gredoč 6 jednakih obstranskih oglov. Takisto je mej soboj jednakih ostalih 6 robov, namreč 3 zgoraj, 3 spodaj, ki vežejo obstranske ogle z rogljema.
Razen v romboeclrib nahaja se vapnenec pogostoma tudi v šestostranih piramidah, ka-keršno vidimo v sliki 5. Ta piramida ima prav tako kakor romboeder 6 obstranskih, gori in doli idočih robov, a v vsacem roglji ' strinja se tudi 6 robov, od katerih so pa samo 3 krajši in ostrejši mej soboj jednaki, a ostali 3 daljši in topejši, ki leže mej prvimi tremi, so si zopet jednaki. Taka piramida ima tedaj dvojne razne rogeljske robove, zatorej jo tudi raznorobo šestostrano piramido imenujemo.
Največkrat so vapnenčevi kristali na kaki podstavi vzrasli drug poleg druzega ter so se tudi mej soboj več, ali menj zrasli. Tako kristalno skupino zovemo: kopiičo (Kri/dall-druse). Rornboedri in piramide, vbrane v take kopiiče, mogle so se le v zgornjih rogljih razviti, spodaj jim je razvitek prečila trdna pod-stava. Lepi kristali in kopiiče se dobivajo v Idriji in v Jelovici na Kranjskem, v Bleibergu, v Rablji in na Obiru na Koroškem.
Vapnenčeve kristale, naj si bodo uže več ali menj razviti, imenujemo: drstev (Kalkspat).
Slika 5.
9
Drstev ima to osobitno svojstvo, da se da v/poredno z rom-boedrovimi ploskvami prav lehko klati, in. razkolne ploskve so gladke in svetle, kakor kristalne ploskve. Udarimo li s kladevcem po ka-keršnem koli vapnenčevem kristalu, razdrobi se na rornboedre, kakeršnega nam kaže slika 4. ali pa na romboedrasle kosce, ki se udarjeni naposled razlete tudi na takšne rornboedre. Drslev tedaj se kolje vedno na jednolične rornboedre, bodi si razbit kristal oster ali top romboeder, piramida ali prizma.
Na prozornih kristalih in na prozornih razkolkih opazujemo še neko drugo prikazen. Ako namreč položimo prozoren drstev na kako pisme, vidimo skoz-nj pismena podvojena. Zarad tega svojstva imenujemo prozoren drslev tudi d?-oldm&e (Doppelspat). Najčistejši in največji nahajajo se na otoku Islandskem.
Z večine se pa vapnenec v naravi nahaja v nepravilnih kosovih, kakor skalovje ali pečevje. O tacem vapnenci pravimo, da je gruča v (derb). Razbijamo li take kose, opazujemo na njih večkrat ludi gladke in svetle ploskve, kakor pri vapnenčevih kristalih. Tn taki kosovi so v resnici zloženi s kristalov, ali z nepopolno razvitih kristalov, kajti drug je bil druzemu v razvitku na potu ter se zato nobeden ni mogel usovršiti. Tak vapnenec, ki sicer ni očitno kristalizovan, ali je vender zložen z nepopolnih kristalov, kliče se: k ris ta las t. vapnenec (krystallmischer Kalkatein). Ti nepopolni kristali so časi v vse tri meri skoro jednako razviti ter so potem podobni zrnom; časi bi jih pa mogli primerjati protoni (Stenr/el), , ali če so posebno drobni tudi vlaknom (Fasern), ker so največ v jedno mer, namreč v dolgost razviti. Zatorej govorimo o zrnatem kristalastem vapnenci (korniger krgstallinischer K.) ter o pr 6 taste m in vlaknatem kristalastem vapnenci (stenpdig&r und fasriger krgstallinischer K) Cesto so pa zrna in proti tako drobni, da jih z golim očesom ne moremo razločati in potem pravimo o tacem vapnenci, da je jedrnat (dicht).
Vapnenec je torej ali kristalizovan ali pa gručav. (iručavega zopet razlikujemo v kristalastega in pa v jedrnatega.
Gručav vapnenec je navadno zrnat ali pa jedrnat, redkeje protast.
Vapnenec nema nobene določene barve, največkrat je sivkast ali črnikast, časi je pa čisto bel. Bel in zrnat vapnenec imenujemo: beli mramor. Najlepši je kararski, ki se lomi pri mestu Carrara v gornji Jtaliji. Stari grški umetniki pa so klesali svoje imenitne umotvore od mrarnorja z otoka Paraš.
K)
Jedrnati vapnenec ima razne, časi prav lepe barve in se da tudi lepo gladiti. Cesto je pisan ali šaren, ter se zato tudi pisani ali šare ni mramor (bunter Marmor) imenuje. Lep šaren mramor lomi se pri Tržiči pod Ljubeljem, Na Brežini blizu Trsta, v Idriji, Pod Pečjo pri Ljubljani in dr. Od lepega pisanega mramorja delajo spomenike, altarje in razne ornamente pri stavbah. Na Solnogradskem so posebni mlini, v katerih se kosci pisanega mramorja brusijo v okrogle valjice. ki so otrokom priljubljena igrača. Z navadnim vap-nencem pri nas največ zidamo in posipljemo cesto.
Na Obira in v Bleibergu nahaja.se jedrnat vapnenec, v katerem je nadrobljenih vse polno školjčnih lupin, ki jako krasno izpreminajo barve. Zovemo ga zategadelj izpreminasti mramor (Muschel-marmor). Jedrnat vapnenec: sivkaste ali rumenkaste barve, ki .se lehko lomi v skrli, rabi v pisanje in tiskanje na kamen ter se zatorej kamenopisni vapnenec imenuje. Na dobrem glasu je posebno bavarski od Kehlheima in Solenhofena.
Jedrnatemu vapnencu je cesto primešana glina (Thon). Čim več gline je v njem, tem mečji je. Pravimo mu: lapor (Menjel), ako je pa pleni v, rekše, če se rad kolje, je pa: o poka (Mergd-schiefer). Ako na lapor (ali na opoko) hukamo ali ga drugače zmočimo, vonja po glini. Nekateri lapori, ako jih žgemo, skrepene pod vodo in se zategadelj imenujejo podvodno ali hidravlično vapno (hy</raulischer Kalk) ter rabijo za stavbe pod vodo ali ob vodi.
Tudi kreda (Kreide) je jedrnat, vapnenec, samo ka je prhka in melka, ter se zategadelj more ž njo pisati. V velikih množinah nahaja se posebno na otoku Rujani in na Angleškem.
Jedrnat, vapnenec imej pa tako ali tako barvo, ako ga stol-čemo, mu je prah vender belkast. Ako kakeršenkoli vapnenec vra-zimo s kako tršo stvarjo, recimo se železno ali jekleno ostjo, je prah na tej razi tudi belkast, naj si je vapnenec. črn ali rudeč ali kakeršne-koli barve. Pravimo: vapnenec je v razi (Sfrich) brez barve. Tako se ima stvar tudi pri vsaki drugi imdnini, ki nema samosvoje barve, ampak je le po kaki slučajni primesi obarvana.
Uže prej je bilo povedano, da voda cedeča se po razselinah (Klufte) in pokah skozi vapnenčaste sklade, raztaplja v sebi nekoliko vapnenca ter ga malo po malo odnaša. Ali ker se to godi uže tisočletje za tisočletjem, nastale so v nekih vapnenih gorah vsled tega velike votline, jame, špilje in pečinke (Grotten) zvane. Vsaka vodna kaplja, ki se v takih votlinah prikaže na stropu in po stenah, ali ki kane na tla, ima v sebi malce vapna raztopljenega, a ko se
11
tu na zraku voda razhlapi, ostane za njo neizmerno mičkena mrvica vapna. Ali v teku neštetih vekov nanadile so se te mrvice in delajo zdaj mogočne, od stropa nizdoln viseče, ogromnim ledenim svečam ali sklenicam (Eiszapfen) podobne kapnike (Tropfsteiiie). Od tal vzdigujejo  se drugi,  rasfo jim naproti (slika 6.) in  naposled se po
Slika 6.   Kapniki na Kalvariji v Postojinski jami.
dva taka kapnika zlijeta v raven steber, o katerem bi človek mislil, da ga je priroda naredila v podporo visocemu oboku. Tisto vapno pa, ki se je seselo iz kapljic po stenah, nareja leščeče se bele, sive ali  rumene   skorje,   siga  {Kalksinter)   imenovane   (slika  7.),   ki  v
Slika 7.   «Zastor» v Postojinski jami.
12
mnogovrstnih podobah pokrivajo slene in tla v tacih votlinah. V naših vapnenih gorah je vse polno jam in špilj, večjih in manjših, izlasli kraška tla so bogata ž njimi. Zarad prekrasnih kapnikov ima Postojinska jama svetovno slavo, na glasu je pa tudi Lokvanska (Corgnale) blizu Lipice na Krasu in še druge.
Kapniki in siga nahajajo se cesto v podobi vzraslih oblic (anfgetmcJisene Kugeln) ali pa v grozdastih (traubig), ledvičastih (nierenf$rmig\grmičastih (staudenjvrmig), broskvastih (blumenkohl-Jormig), rogljast.ih (zackig), koralastih (korallenartig) in še drugih podobah. Take rudninske podobe zovemo: posnemke (nachahmende Gestalten), ker, rekel bi, posnemajo kako prirodnino ali umetnino.
Pa tudi iz tekočih vapnatih vod, ob vrelcih in potocih seseda se vapnenec v podobi prhke in luknjičave, sivo rujavkaste skorje, ki se prijemlje izlast! v vodi rastočih mahov in drugih rastlin ter je naposled povsem ovije in zaduši. Ob naših vodah nahaja se cesto tak vapnenec, pravimo mu lehnjak ali vapneni maček {Kalh-tuff). Iz vode vzet je prhek in se rad drobi, ako pa delj časa leži na zraku, utrdi se in potem je dober za v zid.
Potoki in reke nosijo vsevdilj vapno v morje, a to vapno izločajo zopet premnoge morske živali, izlasti korennožci, iglokožci, polipi, raki, polži in školjke, ter si delajo od njega koralnike {Korallvii-stocke), lupine in raznolike hišice. Po nekaterih krajih nagomilale so se na morskem dnu hišice mrtvih polžev in školjk v ogromnih plasteh, od katerih so postali s časom debeli skladi vapnenca, ki je malo ne od samih polževih in školjčnih lupin zložen ter se zatorej tudi školjčni vapnenec (Muschelkalk) imenuje. Kakor tedaj vidimo, pomogle so tudi živali stvarjati kamenje na zemlji.
Vapnenec — izvzemši kredo — je krhek in trši od leda, z nogtom na palci se ne da obraziti (ritzen), treba je vzeti kako ost od mehkega železa, n. pr. železen žrebelj. 1 cm3 vapnenca tehta 2 ■ 7 g, torej je 2-7krat težji od vode. Ako ga v močnem ognji razbelimo, izgubi nekoliko svoje teže in se izpranem v belo, prhko in jedko žgano- vapno (Aetzkalk, gebrannter Kalk\ katero z vodo ugašeno nam rabi kakor belež, z vodo in s peskom zmešano pa kakor mor t ali malta. V čisti vodi se ne topi prav nič, ako pa košček vapnenca spustimo v kakovo kislino, recimo v solno ali solitarno, vzkipi kislina hipoma, kakor bi vrela in se šumom vhaja iz nje neki plin, namreč ogljikova kislina. Prav tako se v vapnenici (Kalk-ofen) iz žganega kamena prosti ta kislina. Vapnenec je torej sestavljen z vapna in z ogljikove kisline.
Drstev, beli in pisani mramor, navadni in kamenopisni vapnenec, lapor, opdka, kreda, kapnik, siga in maček si na prvo oko niso videti posebno sorodni, ker se po vnanjosti, po barvi in tudi še drugače mej soboj toliko razlikujejo, da jih je uže neuki narod s posebnimi imeni okrstil. Z druge strani so pa nekatera svojstva, izlasti njih težina v primeri z vodo in njih vedenje v ognji in v kislinah, vsem skupna ali obča. Zatorej je opravičeno, ako vse zgoraj opisane različke (Abandemnr/eti) zberemo v jedno jedino vrsto (Species): vapnenec.
4. Aragonec (Aragonit) je dobil ime od španske pokrajine Aragonije, kjer se dobiva ta rudnina v posebno lepih kristalih. Skoro v vsih svojstvih se zlaga z vapnencem, tudi se topi se šumom v kislinah in razbeljen se pretvarja v žgano apno, ali malce je trši in njega kristali so prizmatični. Z večine se pa nahaja v nepopolnih šilastih in iglastih, v kopuče zbranih kristalih, ali pa v posnemkih in v kristalastih gručah protastega ali vlaknatega zloga (Struetur). Na Kranjskem se dobiva v Belščici nad gorenjskim .lavornikom. Njega znameniti različki so:
Železni cvet (EisenhliUe) v grmičastih, koralastih ali rogljaslili. sem ter tje izprevitih, kakor sneg belih posnemkih. Železa ni v njem, kakor bi kdo utegnil soditi po imenu, katero je dobil zbog tega, ker se nahaja v votlinah neke železne rude, izlasti v koroškem Hiitlen-bergu in v štajarskem Erzbergu blizu Eisenerza.
Vrelovec {SprudelsUin) seseda se v rujavo in belo progastih
pločah iz vroče vode nekaterih vrelcev, mej katerimi je najbolj znan oni v Karlovih varih (Karlsbad) na Češkem.  Tudi listje, klasje, šopki
cvetic in druge stvari,   ako nekaj časa leže v vrelci,  dobe rujavo
skorjo od vrelovca. G r a š e v e c
[Erbmistein) (slika 8.)
je zložen z rumenkastih   okroglih   zrn
konopljine   do  grahove debelosti. Tudi
I a   kamen   dela   se
v vročih vrelcih, in
sicer tako, da se okolo
peščenih zrn ovijajo
tenke    lupinice    od
Slika 8.   Graševec.
14
vrelovca. S tem zrna vsevdilj naraščajo, a ko toliko otežčajo, da jih voda ne more več nositi, popadajo na dno, kjer jih iz nova seseden vrelovec zlepi v večjo celoto. Graševec nahaja se tudi v Karlovih varih.
5. Sadra ali malec (Gips) kristalizuje navadno v pločastih, zgoraj napošev prirezanih kristalih (slika 9.), ki so cesto v kopuče zbrani. Pogostoma so pa tudi vrasli v glino, in sicer tako, da se kristali iz necega središča razhajajo na vse strani in se tudi mej soboj zraščajo. Tako kristalno skupino imenujemo: vrastek (Krystallyruppe\ ki je večkrat krogli podoben in se potem zove: v rasla oblica (eingeivachsene Kugel). Razbijemo li tako oblico, vidimo posamične kristale razvrščene okolo središča, kakor poluinere v krogli. Kristali so prozorni, brez barve in se svetijo kakor steklo. A na širokih dveh ploskvah (v sliki 9.) je sijajnost večja in spomina na biserno (Perlmuttergkmz). Vzpored s tema ploskvama da se kristal z nožem prav lehko klati, in razkolne ploskve so popolnoma gladke in biserno sijajne. Takisto lehko se koljejo tudi velike sadrene ploče, dasi nemajo pravilnega kristalnega lika (Gestalt). Ker so s takimi tenkimi in prozornimi pločami nekdaj pokrivali sosebno Marijine slike, nadeli so jim ime: Marijino steklo (Marienglas oder Fraueneis).
Z večine je pa sadra griičava, in sicer največ drobno zrnata ali jedrnata, časi pa tudi vlaknata. Ako je drobno zrnata ali jedrnata, čisto bela in nekoliko prosojna, imenuje se: alabaster, ki rabi kakor beli mramor: posebno v Italiji se od njega izdelujejo kiparski umotvori in različne gizdovine. Navadni sadrenec (Gipsstein) je pa nečiste sivkaste ali rudečkaste barve in se nahaja tu in tam v velikih množinah, najrajši blizu slankamena v družbi gline, peščenca in vapnenca. V naših krajih ga najdeš tu in tam po Gorenjskem in po Koroškem. V moko zmlet je mnogim rastlinam dober gnoj, izlasti detelji; ako je pa preje žgan, rabi še drugače.
Sadra je mečja od vapnenca, obrazi jo namreč ne le železni žrebelj, temveč uže noget na palci, a raza je vselej bela. Tudi nekoliko lažja je nego vapnenec, kajti je samo 2'3krat težja od vode. V vodi se ne topi skoro nič, pa tudi v kislinah ne. Ako jo v kakovi sklenici ugrejemo, opazimo, da se je skleničen vrat od znotraj orosil, kar nam je dokaz, da je v sadri voda, katero je toplota izgnala. Ob jednem pa  tudi opazimo, da je sadra pobelela  in sprhnela, ter da
15
^	^
■ t	_^J
Slika 10.	
se da potem prav lehko zmleti. Ako pa tej moki prilijemo nekoliko vode, vzprejme jo zopet sadrena moka va-se in ta kaša se vsled tega hitro st.rdi. To svojstvo je jako znamenito, na njem je osnovana mnogovrstna poraba žgane sadre. Od sadrene kaše vlivajo se kipi (Gipsfiguren), napravljajo se odtiski in tudi umetni mramor s tem, da se sadreni kaši primešajo barve ter se otrdela izgladi.
6. Jedavec (Flusspat) je v naših krajih jako redek, nahaja se samo pri Bleibergu in tu in tam po Zilski dolini na Koroškem. Z večine je kristalizovan, in sicer v kockah (slika 10.), dobiva se pa tudi gničav, navadno zrnatega, redkeje vlaknatega zloga. Poleg pravilnih kocek nahajajo se tudi take, katerim so ogli otopljeni, kakor bi bili odbiti (slika 11.), tako da ima kristal namesto oglov pravilne tri-kote. Pa tudi celim jedavčevim kockam se dado ogli s kladevcem tako odbiti, da se na njih mestu pokažejo gladke, pravilne trikotne ploskve o. Jedavec je tedaj vzpored s temi ploskvami razkolen. Čim dalje ga koljemo, tim večje so trikotne in tem manjše njegove prvotne kvadratne ploskve. Ako bi kocko takisto na vseh osmih oglih ravno-merno odbijali, sestale bi se naposled v središči vsacega kvadrata po štiri nove ploskve in namesto kocke dobili bi povsem nov lik, osmerec ali oktaeder imenovan.
Na oktaedru sloji ploskev [»roti ploskvi prav tako, kakor pravilni tri-koti o v sliki 11., zatorej po vsej pravici lehko rečemo, da je v sliki 11. kocka združena z oktaedrom.
Jedavec je 3'2krat težji od vode in trši nego vapnenec, kajti železni žrebelj ga težko obrazi, noževa konica pa lehko. Sveti se kakor steklo, in prozoren je več ali menj. Svoje barve nema, a najti ga je v vseh barvah, največ je rumen ali višnjav, pa tudi zelen in rudeč. Sploh je menda ni rudnine, ki bi kazala tako raznovrstne in tako krasne barve. Raza mu je pa, se ve da, vedno bela. Njega prah, posut na razgrelo železno pločo, sveti se v temi.
Slika 1
16
Kjer se jedavec nahaja v obilji, mešajo ga z rudami, da se te v plaveži tem brže talijo in čim preje dado kovino. Od lepih kristalov vrlajo in stružejo raznovrstne lepoče. Ime jedavec je lemu kamenu nadeto zategadelj, ker se od njega napravlja neka jako razjedava para, s katero se kako pisme ali kakov načrt lehko vdolbe v steklo.
7. Apatit' je jedavcu močno podoben in sklada se ž njim malo ne v vsih svojstvih, samo ka ne kristalizuje v kockah, ampak v šestostranih prizmah (slika 12.), ki so pa navadno kratke in zatorej pločaste. Tudi je trši od jedavca, železen žrebelj ga ne more" obraziti, treba je vzeti jekleno konico. Zelenkasti apatitovi kristali kličejo se: spargovec {Spargelstein).
8. Težec ali barit'2 je dobil svoje ime zato, ker je doberšno težji od ostalih podobnih mu kamenov, izlasli od vapnenca, s katerim se sklada v trdoti, v sijajnosti, v barvi in v razi. 1 cm3 težca tehta 4-5 g, torej je 4-5krat težji od vode. Cesto se dobiva kristalizovan. Kristali,so mu navadno prizmatični, a kratki, torej pločasti (slika 13.) Dve največji ploskvi na tacih pločah imata podobo romba, kateremu sta časi dva nasprotna kota odrezana. Take pločezategadelj imenujemo: rombične ploče (rhombiscke Tafefn). Vzpored se široko ploskvijo so kristali razkolni. Največ so zbrani v kopiiče, nahajajo se pa tudi kristalske gruče, ki so časi plenive (blatterig), časi vlaknate, pa tudi zrnate in jedrnate. V kislinah se ne topi.
Pri nas je težec redek kamen, nahaja se samo na Koroškem, na pr. v Bleibergu in v Rablji: v večjih množinah ga imajo na Češkem in na Ogerskem. Beli ležeč meljejo in mešajo mej svinčeno bel (B/e/trci**). V kemijskih tovarnah delajo od njega mnogotere kemikalije.
Slika 12.
Slika 1
1 Od grške besede: apaidt) = varam, slepim, ker ga mineralogi dolgo niso mogli razpoznali od jedavca in še od nekaterih drugih rudnin. 8 Od grške besede: bariju = težek.

17
9. Lojevec (Talk) je osobiten kamen, katerega človek ne pozabi tako lehko, ako ga je kedaj imel v rokah. Gladek je in opolzek ter se pod prsti čuti masten, kakor kos loja ali mila. Jako je mehek, še mečji od sadre ter se da uže z lesenim klinčičem obrazili. Tudi je melek, rekše, pod nožem ne škriplje in stružme ostanejo na noži. Sveti se kakor tolšča, belkast je ali zelenkast, v razi pa bel. Od vode je 2-7krat težji. Spomena vredno je tudi to, da v ognji j ako otrdne, ne da bi se stalil.
Lojevec ne kristalizuje nikoli razločno, nahaja se navadno v plenastih (blatterig), v protastih ali tudi v luskavih gručah. Plenasti lojevec se da klati v tenke pločice, ki so gibke, a ne prožne.
Lojevec se pri nas dobiva na štajarskem Pohorji, še več pa ga imajo tirolske in solnogradske Alpe. Lojevčeva moka služi v lepotico (Schminke), ž njo se mažejo jermeni in leseni deli pri strojih in siplje se tudi v nove rokavice in v novo obutev.
Lojevcu ves podoben je salovec (SpecJcstein), ki prav za prav ni nič druzega, nego drobnozrnal ali jedrnat lojevec, s katerim se tudi sklada v vseh svojstvih. Da si je samo malce trši od lojevca, otrdne vender v ognji na toliko, da celo steklo obrazi ali ogrebe. Ž njim se piše in riše po suknu in po steklu (španska kreda), gladi se mramor in izvajajo se mastni madeži.  Drugače rabi prav tako kakor lojevec.
Trdotne gredi. Uže do sedaj smo se uverili, da se rudnine ne dad6 vse jednako lehko obraziti ali ogrebsti. Nekatera se bolj, druga menj upira osti, ki jo hoče vraziti (ritzm). To svojstvo imenujemo trdoto (Karte). Od dveh rudnin je ona trša, ki drugo ogrebe. Sadra na pr. obrazi lojevec, vapnenec obrazi sadro in vse ostale rudnine, ki so mečje od nje, jedavec zopet oprasne vapnenec i. t. d. Dosle smo, govorivši o trdoti, pri tej ali onej rudnini rekli, da se da obraziti z nogtom, ali se železnim žrebljem ali z jekleno konico, no tako označivanje trdote ni natančno. Najbolj izvesto določimo rudnini trdoto, ako jo primerjamo trdoti kakove druge rudnine, o kateri vemo, da svoje trdote nikdar ne izpremina. V tako primerjanje je avstrijski mineralog Mohs odbral deset rudnin, namreč postopno od najmečje do najtrše, katerim je trdota vedno jedna in ista. Teh deset rudnin imenujemo trdotne gredi (Hdrtescala).
Od dosle opisanih rudnin veljajo kakor stopinje trdote: 1.) lojevec, 2.) sadra, 3.) drstev, 4.) jedavec in 5.) apatit. Vsaka rudnina v teh gredeh more obraziti vse rudnine pred soboj, a nobene za soboj.
2
IS
Ako hočemo določiti trdoto kakovi rudnini, treba je poskušati, koliko stopinj v trdotnih gredeh ta rudnina ogrebe, a katere ne more več obrazili. Recimo na pr.: rudnina oprasne drst.ev, jedavca pa ne more, nasproti pa tudi jedavec ne more nje, torej je nje trdota 4. stopinje.
Salovec na pr. obrazi lojevec, sadre pa ne more, nasproti pa sadra ogrebe njega, tedaj je salovčeva trdota večja od lojevčeve, a manjša od sadrene, ali drugače povedano: njega trdota je v sredi » mej 1. in 2. stopinjo, zatorej tudi pišemo: trd. = 1*6.
10.  Stiva (Meerschaum) razpozna se od druzih kamenov uže po tem, da je za čudo lehka, namreč lažja od vode. Zatorej plava nekoliko časa na vodi, potem pa, ko se je napila vode, potone, in drobni mehurci uhajajo iz vode. Ti mehurci so zrak, kateri je voda iztisnila iz brezštevilnih luknjic, ki so pa premičkene, da bi jih mogli videti z golim očesom. Ker stiva hlastno vpija vodo, prileplja se za mokro ustno ali za jezik in obvisi na njem. In prav zarad tega, ker je tak6 željna vode, ima vsaka stiva v sebi več ali menj vode.
Stiva nikdar ne kristalizuje, dobiva se povsod le v jedrnatih gručah, kepam ali gomoljam (Knollen) podobnih. Lomne ploskve ali prelomine (Bruchflachen) so malce izvezene, rekše, izddlbene ali izbočene, zraven pa gladke, ali pa tudi nekoliko prstene (erdig). Take prelomine imenujemo: skolj kaste (muschelig).
Stiva je bela in nagiblje navadno nekoliko na sivkasto ali na rumenkasto, ne sveti se, a trda je kakor sadra, torej v 2. stdpinji. Da se stružiti in dolbsti, sosebno, ako se je vode napila. In kakor je znano izdelujejo se od nje sosebno tobačne pipe in smotkovnjače. Najlepšo stivo dovažajo iz Anatolije in iz (irske, nahaja se pa tudi pri Banji Loki v Bosni in v Hrubšici na Moravskem, če tudi ni tak6 lepa.
11.  Serpentin1 ne kristalizuje, temveč je navadno jedrnat, a tu in tam dela mogočne gromade, pečine in stene. Največkrat je zelen, časi jasneje, časi temneje, a pogostoma tudi pegav, lisast in šaren, v razi pa je bel. Sveti se slabo, kakor bi bil z mastjo namazan. Trd je kakor vapnenec in 2*6krat težji od vode. V ognji žarjen pobeli in otrdne.
Jasno obarvan in nekoliko prosojen serpentin imenuje se plemeniti serpentin (edler Serpentin). Ta, in pa tudi navadni, ako je lepo pisan, reže, straži, gladi in brusi se v lonce, plitvice, tobač-nice, svečnjake in mnoge druge lepoče.
' Od latinske besede: nerpens = kača, ker je cesto šaren kakor nekatere kače.
1<I
V naših krajih najli je serpentin tu in tam po Koroškem in na štajarskem Pohorji.
12.  Sljuda (Glimmer) kristalizuje redko v razločnih kristalih, največkrat dela kristalaste ploče, ki so navadno vzrasle in v razno-lične skupine zbrane, časi pa tudi vrasle. Dobiva se pa tudi v ple-nastih in luskavih gručah. Od vseh njenih svojstev je najznamenitejše to, 'da se da za čudo lehko klati v najtanjše lističe, ki so popolnoma prozorni in jako prožni (elastisch), rekše, lehko jih je pregibati; ali čim odjenja sila, ki jih je pregnila, poravnajo se hipoma. Posebno velike in čiste ploče dobivajo se na Ruskem, izlasti v Sibiriji, zategadelj se velepločasta sljuda tudi imenuje rusko steklo (russisches Glas). Rabi namreč namesto stekla v okna, sosebno na bojnih ladijah, nadalje v naočnike mnogim delavcem, izlasti onim, ki izdelujejo razne kovine. Ker je prožna, boljša je od stekla, samo to napako ima, da s časom oslepi.
Na razkolnih ploskvah je sljuda sijajna in ako je neprozorna, spomina nje sijajnost na kovinsko. Bela liiskava sljuda je zatorej časi podobna srebru, rumena pa zlatu, in ker je večkrat prevarila neuke ljudi, kliče se bela: mačje srebro (Katzensilber), rumena pa: mačje zlato (Katzengold).
Uže iz zgoraj povedanega je videti, da je sljuda brez barve, a cesto je tudi obarvana, največ jasno, časi pa tudi temno zelenkasto ali rjavkasto. Neki drobno luskav različek je cesto rudeč kakor breskov cvet, imenuje se luskavec (Lepidolith1), ter se od njega brusijo razne lepoče, a zmlet rabi za sipo (Streusand).
Sljuda je trša od sadre, a mečja od vapnenca, nje trdota je zatorej: 2-5. Blizu 3krat je težja od vode. Razžarjena se tali v steklasto trosko {Schlacke).
Sljuda je jako razširjena rudnina, sama ob sebi sicer ne dela skalovja, a kakor zmesnina {Gemengtheil) pomaga sestavljati mnogotero kamenje. Sijajne mrve, katere vidimo lesketati v ilovici, v mnozih skriljevcih in peščencih, so drobci od sljude. V Prevalih na Koroškem dobiva se kristalizovana sljuda, liiskave gruče tudi na Pohorji.
13.  Zelenec ali klorit2 kristalizuje v šestosfranih pločicah, ki so navadno zbrane v raznolične skupine; nahaja se pa tudi v luskavih gručah, ali pa je jedrnat ter se kolje v skrli (zelencev skriljevec, Chloritschiefer). Kristali in kristalaste gruče dado se klati
1  Od grške besede: hpidion = luska in lithos = kamen.
2  Od grške besede: cMnrčs = rumeno zelenkast.
2*
20
v tenke lističe, ki so gibki, a prožni ne. Na razkolinah se sveti biserno, drugače mastno. Melek je, trd kakor salovec (1'5), barva mu je pa vedno zelena, zatorej je tudi raza zelenkasta.
14. Rogovača (Homblende) nahaja se kristalizovana in v gručah, ponajveč protastega in vlaknatega, redkeje zrnatega zloga. Kristali so navadno vrasle prizme, katere zgoraj in spodaj pokrivajo po tri ploskve.   Kristali, kakor tudi kristalasti kosovi so razkolni.
Po barvi razlikujemo te različke:
Navadna rogovača (gemeine Homblende) je temna, rjava ali črna, kristalizovana ali v kristalastih kosovih.
Trakavec (Strahlstein) imenujejo se zeleni vrasli protasti kristali in pa gručasti kosovi razhodno vlaknatega zloga.
Tremolit1 je podoben trakavcu, samo ka je bel ali sivkast.
Asbest'2 je zložen od belih, kakor las tencih vlaken, ki časi teko vzporedno in se dado z lagotjo razdrasati (auflockern), časi so pa zmetena ali celo spolstena (verfilzt). Asbest lasastih in volnih vlaken se da presti in se zatorej kliče: gorsko predivo (Bergflachs). Od njega se izdelujejo neizgorni steni (Dochte) in neizgorne tkanine.
Rogovača je nekoliko trša od apatita (5-5) in 3krat težja od vode. Raza je bela, ali rjavkasta, kakor je namreč barva, ali vender vedno jasnejša od nje. Razžarjena v hudem ognji se tali v .steklasto trosko.
V nekaterih krajih dela rogovača cele hribe, pri nas je ima po malem gorovje ob koroško-štajarski meji na desnem in levem dravskem bregu.
15.  Živec (Feldspat) dela prizmatične kristale, ki so navadno vzrasli in v kopuče zbrani. Časi se dva jednaka kristala zraseta (dvojčka, Zivillingskrgstalle). Nahajajo se tudi prozorni ali prosojni kristali, ki se po švicarskem gorovji Adula kličejo: adulari. Kristali, kakor tudi kristalasti kosovi dad6 se z lagotjo klati v dve meri (Bichtungen), ki stojita druga na drugi naopično. Na jedni teh dveh razkolin je sijajnost malo ne biserna, drugače pa samo steklena. Gručav živec je drobnozrnat ali pa jedrnat.
Živec je največkrat belkast ali pa rudečkast, redkeje zelen, raza pa mu je vedno bela ali sivkasta. Trši je od apatita in velja v trdotnih gredeh v primer šeste trdotne stdpinje. Z jeklom izkreseš iz njega tudi po kako iskro.   Od vode je 2-5krat težji.
1  Nazvan po dolini «Tremola» v Švici.
2  Od grške besede: dsbestos = neizgoren.
21
Živec je jako razprostranjen. Sam ob sebi sicer ne dela hribov, ali je bistvena zmesnina mnozega kamenja. Pri nas se dobiva na Pohorji in v pogorji ob koroško-štajarski meji.
Lepi adulari se brusijo in vdelavajo v prstane in v drugo gizdo (Schmuck).                              __________
Nekateremu sivkastemu živcu izpremina se na razkolni ploskvi siva barva v živo modro, višnjavo in zeleno, izlasti ako ga gledamo od strani. Tudi tak se brusi v razne lepoče. Najlepši se nahaja v Ameriki na Labradorskem poluotoku ter se zategadelj tudi zove: labradorec (Labradorit).
16.  Lazurec (Lupiš lazuli, Lasurstein) nahaja se navadno v jedrnatih gručah, ali pa v manjših drobcih, vraslih v bel vapnenec. Poznati ga je lehko po krasno modri (lazurni) barvi in po dobršni trdoti, ki je mej apatitovo in živčevo (5-5). Samo ob sebi je razumno, da je raza tudi modra. Razžaljen obledi in se naposled stali v belo steklo. V velikih kosovih se dobiva izlasti v Sibiriji, v Buhari, v Tibetu in na Kitajskem. Zarad prekrasne barve ga brusijo v razne lepoče in preje so delali od njega dragoceno barvo ultramarin, ki se pa zdaj umetno prav v ceno izdeluje.
17.  Kremenjak (Quarz) kristalizuje prav rad, in sicer v liku, kakeršnega imamo v sliki 14. pred seboj. Sredina tacega kristala je šestostrana prizma (Pr v sliki 15.), ki je zgoraj in spodaj pokrita




	<	a	J
Pr		a	
Slika 14.
Slika 15.
22
se šestoslrano piramido P. V lacem kristalu je tedaj šestostrana piramida združena se šestostrano prizmo. Ako prizma izostane, združi se gornja šestostrana piramida se spodnjo (slika 16.), in ta sestava imenuje se tudi šestostrana piramida ter se časi kremenjak nahaja tudi v tacih kristalih. Piramidine ploskve so navadno gladke, prizmine pa cesto povprek raskave {yestreift\ a obojne se svetijo kakor steklo. Na piramidi so ploskve redko-kedaj jednake, z večine se na njej ta ali ona ploskev razširi na škodo druzih in vsled tega je ves kristal več ali menj izopačen in zategnen. Glede barve in glede prozornosti se kremenjakovi kristali močno razlikujejo.   Najnavadnejši različki s posebnimi imeni so:
Kamena strela (Bergkri/stall), ki je čista in prozorna kakor voda. Kristali so navadno vzrasli in v kopiiče zbrani, časi pa tudi vrasli. Kakšenkrat. so do 1 metra dolgi in po več stotov težki, dostikrat pa za čudo mičkeni. Lepa kamena strela nahaja se na Črnem Vrhu blizu Polhovega Gradca, na Slivnici pri Cerknici, okolo Rogatca na Štajarskem in dr. Majhni, čisti in sijajni vrasli kristali brusijo se za gizdo in ker se nahajajo sosebno v ogerski Marmaroši imenujejo se tudi: mar maroški demanfi (Marmaroscher Diamanten). Od večjih, povsem čistih kristalov brusijo se leče za optična orodja in za naočnike.
Citrin ' imenujejo se prozorni, čisti, kakor vino rumeni kristali.
Čadavec (Eauchguarz) kličejo se sivkasti ali rjavkasti kristali, ki so videti, kakor bi bili okajeni. Posebno lepe in velike čadavce najti je v švicarskih Alpah. V cesarski rudninski zbirki na Dunaji hranijo 115 kilogramov težek čadavec.
Morion2 je povsem črn kristal. Ametist3 zovejo se višnjavi kristali.
Navadni kremenjak je neprozoren, bel ali umazan. Cesto je prav lepo kristalizovan, časi pa tudi samo v kristalaslih kosovih ali gručah (derbe StilcJce). Glede barve razlikujemo še na dalje: mlekovec (Milchquarz), ki je bel kakor mleko; rozevec (Bosen-
1 Zarad citronaste barve.
2 Od latinske besede: morusus = zlovoljen, teman.
3 Od grške besede: nmethijstos = neopojen,  zato, ker so stari mislili, da se ne opijo, ako pijo iz posod, narejenih od tega kamena.
23
quarz) je rudeč kakor rožni cvet; železna ti kremen (Eiaenkiesel) je od primešane železne rje rumen, rjav ali rudeč, a prazem ' zelen.
Ametist je jako priljubljen drag kamen, pa tudi citrin, čadavec, morion služijo brušeni v razne gizdovine (Srhmuckgegenstande).
Kremenjak je cesto tudi jedrnat in mnogim takim različkom so nadeli posebna imena.  Najnavadnejši so:
Jašma ali j as p is2 je jedrnat, neprozoren kremenjak, kateremu je tudi nekoliko gline primešane. Navadno je ruša ali rjava, redkeje zelena ali siva, časi pa tudi progasto pisana (gebiindert). Prelomne ploskve so skoljkaste.  Lepa jašma se brusi v mnogotere lepoče.
Dresvaalirogoličnik [Ilornstein) je podoben rogovini (Horn-masse) in je na robeh ali pa v tenkih plasteh nekoliko prosojen. Z večine je sivkast, rjavkast, ali rudečkast. Na prelominah videvajo se škindre {Splitter), ki se z jednim koncem drže kosa, z drugim so se pa uže odločile in zato so na tem konci videti jasnejše. Take prelomine zategadelj imenujemo: škmdrave {splUterig). Rogoličnikova tvarina je dostikrat pronicala (darchdrungeri) kosove lesa, časi celo cela drevesna debla, ki so tako malo po malo okamenela. Rogoličnik se zategadelj tudi zove: drvenec (Holzstein). Naš vapnenec ima cesto žile od dresve.
Skrilavi kremenec (Kieselschiefer) je jedrnat, neprozoren in razno barvan, navadno pa teman kremenjak, ki se lomi na skril. Ako je popolnoma črn, rabi zlatarjem, da ž njim ukrepajo, koliko zlafa ali srebra ima kaka kovinska zlitina (Legiermuj). Potegnivši se zlatenino ali srebrnino po kremenci, naredi se na njem raza (Strich) in ta se potem primerja drugi razi, ki se je poleg prve naredila bodi si s čistim zlatom ali čistim srebrom, bodi si se zlato ali srebrno iglo znanega jedra (Feiugehalt). Tak kamen se zategadelj imenuje: zlatarska oslica (Probierstein) ali tudi lidski kamen, ker so ga s prva dobivali iz Lidije v Mali Aziji.
Kresilnik (Feuerstein) je jedrnat, sivkast, rjavkast ali črnikast kremenjak, ki se lomi skoljkasto in odlomki imajo ostre in nekoliko prosojne robove. Nahaja se v kepah in v gomoljah, ki so v kredo vrasle. Rabi v kresanje ognja, ali novošegne žeplenice ga vedno bolj izpodrivajo. V starodrevnih časih, o katerih zgodovina molči, delal si je človek potrebno orodje in orožje s kresilnika, ne ---------------
Od grške besede: primon = luk. 2 Od grške besede: iaspis, ki rabi Theoplirastu v nazivalo nečemu kamenu.
24
poznavši še železa in druzih kovin. Površno in za silo izdelano tako orožje in orodje našli so uže na mnozih krajih, tudi pri nas.
Kalcedon1 {Chalcedon) dela različne posnemke, izlasti led-vičaste, grozdaste, kapničaste in pločaste. Nekoliko je prosojen in razno barvan, največ pa belkast, rumenkast ali modrasi Rudečkast kalcedon imenuje se: karneol;2 jasno zelenkast, kakor nezrelo jabolko: krisopras;3 temno zelen in z večine rudeče pikast ali lisast: heliotrop;4 na izmeno bel in rus, ali bel in črn v tenkih plasteh pa: oniks.5
Od kalcedona in njegovih različkov izdelujejo se mnogovrstne gizdovine in lepoče. Od kalcedona in oniksa rezali so staroveški umetniki glasovite kameje.
Agat8 se kličejo gomolje in kepe, ki so zložene od raznih kremenjakovih različkov, izlasti od kalcedona, karneola, jašme, ame-tista in navadnega kremenjaka. Ti različki so se z večine nanadili drug vrhu druzega (iiber einander geschichtet), zategadelj so agati navadno progasti in šareni (bunt gezeichnet). Po tem, kakeršne so te šare, imenujemo agate: pikčaste, progaste, trakave, pegave, mahaste, trdnjavske (Festungsachat) i. t. d. (sliki 17. in 18.) Lepi agati rabijo kakor kalcedoni. Pri nas se dobivajo jedni in drugi v Kramarici blizu Črne na Koroškem.
Kremenjak je trši od živca in velja v trdotnih gredeh kot primer sedme trdotne stopinje. Jeklo mu izkreše obilne iskre. Od vode je 2-6krat težji. Tardč kos ob kos opazujemo v temi neko svetlikanje in ob jednem čutimo neki duh po smodu. Užarjen sam ob sebi se ne tali, ako se pa, v prah strt in se sodo, s pepeljiko ali z vapnom pomešan, razžari, stali se v ono prozorno tvarino, katero steklo imenujemo. In prav zarad lega svojstva je kremenjak pre-imeniten in vsi njegovi jedrnati in čisti različki rabijo v izdelovanje velekoristnega stekla.
Poleg vapnenca in živca nahaja se kremenjak na zemlji v največji množini, bodi si sam za se, bodi si kot bistvena primeša, premnozemu kamenju. Peščenci, s katerih so tudi pri nas premnoga brda, zloženi so zgola s kremenjakovih zrn, katera veže kakeršnakoli
1  Od mesta Chalcedon v Mali Aziji.
2  Od latinske besede: carneus = mesen, zarad barve.
3  Od grških besed: cliri/sds = zlato in: prdsis = prodaja.
4  Od grških besed: helios = solnce in: trepo = obračam.
5  Od grške besede: 6nyx = noget na prstu.
6  Od reke Achatus v Siciliji.
25
Slika 17.   Agatova gomolja, obrušena in izglajena.       Slika 18.   Mahast agat.
zamaza ali lepilo (BindemitteT) v trd kamen. Tudi navadni pesek je z večine razdrobljen kremenjak. Peščenci dado dober kamen za v zid, pa tudi za bruse, za mlinske kamene in za raznovrstna ka-menorezna dela, a pesek je potreben pri napravljanji morta ali malte.
18. Opal1 nikdar ne kristalizuje, a dobiva se časi v raznih posnemkih, izlasti v grozdastih, ledvičastih in sigastih. Z večine se pa nahaja v gručavih kosovih, ki izpolnavajo razseline (Kliifte) v drugem kamenji, ali pa v vraslih drobcih (eingesprengt). No tudi pri najpazlivejšem ogledovanji nikoli na njem ne opazimo kacih zrn, ali protov, ali vlaken, s kratka: nobenega zloga (Striictur). Take rudnine imenujemo: brezlike (amorphe).
Prelomine so skoljkaste, a odlomci imajo ostre in rezne robove. Svoje barve nema, ali cesto je obarvan. Sveti se slabo, kakor bi bil z mastjo namazan. Trd je po priliki kakor živec, nekateri raz-lički so tudi malce trši, drugi zopet nekaj mečji. Od vode je 2 ■ 2krat težji. Užarjen se ne tali, samo razpdca in pomdti se (wird triih), ako je bil poprej prozoren ali prosojen.
Najznamenitejši opalovi različki so:
Dragi opal (edler Opal) je prosojen, bel ali jasno sivkast in krasno izpremina barve (v zeleno, modro, rudeče in rumeno). In prav to svojstvo dela, da je jako priljubljen in dragocen kamen, ki
1 Od grške besede: opallios, ki pri Dioskoridu znači: dragi kamen.
2(i
se kuje v prstene, uhane, grivne (Halsketten) in v drugo gizdovino. Največ drazega opala ima Ogerska, in sicer v Črvenici blizu K6šic. Onde se nahaja nadrobljen (eingesprengt) v neki peščenikast kamen, v tak6 zvano opalovo matico (Opalmutter). Največji kos drazega opala hranijo na Dunaji v c. kr. rudninski zbirki, tehta namreč 606 gramov, a ni brušen.
Navadni opal (gemeiner Opat) je tudi prosojen, a barv ne izpremina. Po barvi razlikujemo na dalje: steklasti opal (Glas-opal), ki je brez barve, čist kakor steklo in se nahaja najrajši v grozdastih posnemkih; mlečni opal (Milchopal) je bel kakor mleko, vdskasti opal (Waclmopal) pa rumen kakor vosek. Navadnih opalov ima največ Ogerska in Češka.
Poluopal je prav malo prosojen in se ne sveti skoro nič. Cesto ga je najti v podobi okamenelega lesa, zatorej se kliče tudi lesasti opal (Holzopal). Nastal je prav tako, kakor kremenjakov drvenec. Tudi lepi navadni opali in poluopali podelujejo se v razne lepoče.
Jašmasti opal (Jaspopal) je podoben jašmi, ker je neprozoren in rudeč ali rjav.
Iz nekaterih islandskih vročih vrelcev seseda se neki kamen, ki je naši sigi ali vapnenemu mačku podoben, ki pa je od iste tvarine, kakor opal, namreč od kremenice, zategadelj mu tudi pravimo: kremenova siga (Kieselsinter).
19. Obsidian. Na vulkanskih tleh, na pr. na Islandu in na Liparskih otocih, pa tudi v tacih krajih, kjer dandenes daleč na okolo ni nobenega vulkana, kakor na pr. pri Tokaji na Ogerskem in pri Budjejovicah na Češkem, nahaja se neki kamen, ki je ves podoben kosovom črnega stekla. Kliče se obsidian ter je v resnici naravno steklo, ki je v vulkanu, kakor v nekem vignji (Esse) nastalo od kremenitih rudnin, bilo potem staljeno izbruhano in je naposled skrepenelo (ist fest getoorden).
Obsidian je brezlik, nahaja se samo v gručah in v oblicah. Krhek je in se lomi skoljkasto, odlomci so ostri in rezni ler na robeh nekoliko prosojni. Navadno je črn, časi tudi zelenkast ali rjavkast, sveti se kakor steklo ali kakor mast. Trd je malo ne kot kremenjak (6*5) in je 2-2krat težji od vode. Razžarjen se tali, na-dimlje se (blčiht sich auf) ter se pretvarja v penasto trosko.
Tudi v naravi dobiva se poleg obsidiana taka penasto naduta (schttumig aufgebUiht) troska, ki se p 16 v e c (Bimsstein) imenuje. Sivkast
■21
je in poln luknjic, kakor gobast, in zarad tega je jako legak in plava na vodi. Odtod mu je tudi ime. V prah zmlet se pa potaplja. Oster je in raskav ter služi mizarjem in strugačem kakor gladilo. Od ob-sidiana delajo gumbe, pečatnike in druge take malenkosti.
20. Granat1 kristalizuje cesto ter so kristali ali vrasli ali pa vzrasli in v kopuče združeni, dobiva se pa tudi v zrnatih in jedrnatih gručah. Kristali so največ omejeni z 12 sokladnimi rombi ter imajo 24 jednakih robov in dvojne ogle, namreč 6 štiroploskih b in 8 trosploskih a. Kristal postavljamo tak6, da je jeden onih 6 štiroploskih oglov zgoraj, jeden spodaj, jeden spredaj, jeden zadaj, jeden z leva in jeden z desna. Tak kristal imenujemo: rombasti dvanajsterec ali dodekaeder2 (slika 19.)
Nekateri granat je malce trši, dragi pa zopet malce mečji nego kremenjak. Sveti se kakor steklo ali tudi kakor mast, prozoren je ali prosojen, pa tudi neprozoren in z večine temno ruše (rothbraun) barve, a vsegdar bele raze. Od vode je 3-5krat težji, nekateri tudi še nekaj več. Razžarjen se tali v steklasto trosko.
Najznamenitejši granatovi različki so:
Dragi   granat   ali   almandin:i   (edler Granat), ki je prozoren in je črešnjeve barve, a časi nekoliko nagiblje v  modrasto.  Ta priljubljeni  dragi  kamen brusi se za gizdo.
Češki granat (bohinischer Granat) je temno rudeč in se nahaja v kristalastih zrnih v veliki množini po nekaterih krajih na Češkem. Prozorna zrna brusijo, vrtajo in nižejo (anreihen) na konce ali je sestavljajo v razne gizdovine.
Navadni granat (gememer Granat) je neprozoren in rus ali rjav, redkeje zelen ali črn. Pogostoma se dobiva v velicih, kakor pest ali celo" kakor otročja glava debelih kristalih. Najti ga je pa tudi jedrnatega v mogočnih skladih. Ta, drugod prav navadni kamen nahaja se pri nas poredkoma; lepo kristalizovanega ima pogorje ob koroško-štajarski meji na desnem dravskem bregu.
1  Od latinskega: granum = zrno, ker se cesto nahaja v zrnih.
2  Od grške besede: dodeka = dvanajst.
3  Od mesta: Alabanda v Mali Aziji.
28
21.  Turmalin1 nahajamo z večine v stebrastih, vzdolž braz-dastih kristalih, ki so ali vrasli ali pa vzrasli. Dobiva se tudi gručav, in sicer navadno stebelcatega zloga. Sijajnosti je steklene, barve različne, pogostoma črne in poleg je neprozoren, v drugih barvah pa več ali menj prozoren. Nekoliko trši je od kremenjaka in okolo 3krat težji od vode.
Od prozornega turmalina režejo pločice za nekatera optična orodja, lepo barvani kristali veljajo pa tudi kakor dragi kameni in se brusijo za gizdo.
Turmaline — navadno neprozorne črne — imamo pri nas na Koroškem in na štajarskem Pohorji.
22.   Topaz'2 je priljubljen dragi kamen in prihaja največ iz Brazilije in iz Sibirije. Dobiva se navadno v vraslih ali vzraslih stebrastih kristalih, ki so povprek razkolni in vzdolž brazdasti. Prav za prav je brez barve, in res se časi dobi povsem čist kakor voda, a navadno je vender rumen, časi jasnejši (vinski topaz), časi temnejši (medeni topaz). Ako se ta razžari, zarudi se in se prodaje z imenom: brazilijanski rubin, a popolnoma čisti  brusijo se v obliki brilijantov.
Topaz je trši od kremenjaka in velja v trdot-nih gredeh kakor primer osme trdotne stopinje, a od vode je 3'5krat težji.
23. Smaragd3 spada tudi mej dragocene kamene, 1 karat4 plačuje se po 35 do 50 gold., ako je namreč lepo zelen in povsem čist, kar biva pa le redko. Avstrijski cesar neki da ima največji smaragd. Najlepše ima Kolumbija v južni Ameriki, potem Sibirija na uralskih obronkih. Nahaja se kristalizovan, in sicer v šestovoglatih stebrih (šeslo-stranih prizmah) (slika 20.), ki so navadno vrasli in se svetijo kakor steklo. Trd je po priliki kakor topaz, a samo 2-7krat težji od vode.
I>
\
7
Slika 20.


1  Turmale, cejlonsko ime.
2  Po otoku Topazos v Rudečem morji nazvan.
3  Od grške  besede:  smdragdos,  ki  uže  pri Herodotu  znači  zelen  dragi kamen.
4  Drago kamenje prodaje se navadno na tehtnico; 1 dunajski karat = O-206 grama i 85 karatov = 1 dunajski lot.
29
Modro zelenkasti in prozorni kristali zovejo se: akvamarini (Aquamarine),1 ki se takisto brusijo v gizdo, neprozorni in navadno tudi zamazano zelenkasti pa se kličejo: navadni berilji (gemeine Beri/Ue). V severni Ameriki niso nobena redkost berilji, ki so po nekaj črevljev dolgi in do črevlja debeli, lepi se dobivajo pa tudi v Sibiriji.
24.  Korund12 nahaja se največ kristalizovan, in sicer v šesto-stranih prizmah (slika 20.), a najti ga je tudi v drobno zrnatih gručah. Lepo barvani in prozorni kristali prištevajo se najdražjim kamenom. Z večine so modri ter se potem imenujejo: safiri (Sa/pMr),3 ali pa rudeči, ki se kličejo: rubini.* Največ jih dobivamo iz Vzhodne Indije in z otoka Cejlona, kjer se nahajajo ob rekah v naplavljenem produ.  Lepi rubini v ceni ne zaostajejo za demanti.
Prosti korundi so neprozorni in nečiste barve. Kakor dragi kameni nemajo vrednosti ali zaradi velike trdote rabijo v blazinice pri kolesih od ur, a z njih prahom brusijo se dragi kameni, da, celo demant, zategadelj se tudi zovejo: demantovci (Diamantspaf).
(iručavi, drobno zrnati, sivkasti ali črnikasti korund zove se: smirek (Schmirgel)& ter rabi kakor brusilo za drage kamene in za jeklo.  Največ ga dobivamo z grškega otoka Naksa.
Korund je še trši od topaza, samo demant ga more obraziti, v trdotnih gredeh velja zatorej kakor primer trdote devete stopinje. Od vode je skoro 4krat težji, dasi ni v njem nobene kovine, nego je kristalizovana čista glinica (Thonerde).
25.  Demant ali diamant8 prvakuje mej vsemi dragimi kameni. Prvaštvo mu gre zaradi mnozih izvrstnosti, sosebno zarad silne trdote, zarad nerazrušnosti ter osobitne sijajnosti, in ker brušen krasno preliva barve, in naposled, ker je jako redek. Nahaja se vsegdar kristalizovan, največ v osmercih (oktaedrih) (slika 21.), ki so pa redkokedaj razločno razviti, ker so jim ploskve            Slika 21. več ali menj izbočene, zatorej so kristali okrog-
1  Aqua marina = morska voda.
2  Indska beseda.
3  Hebrejski: sappir; grški: sdppheiros = moder dragi kamen.
4  Latinski: rubus = rudeč.
5  Od grške besede: snujrizo = brusim.
6  Od grškega: addmas = nepremagan.
30
lastim zrnom podobni. Demant. je mej vsemi prirodninami najtrši, njega nobena rudnina ne more obrazki, a on ogrebe vsako. Zategadelj ga stavimo v trdotnih gredeh na zadnjo — 10. stopinjo. A pri vsej trdoti je vender krhek in lehko ga je streti in v prah zdrobiti. Ne topi se v nobeni kislini, pa tudi vročina ga ne izpremina, samo v največji žari izgori povsem, kajti demant je kristalizovan ogljik, tedaj isto tel(5, kakor saje in ogelj.  Od vode je 3-5krat težji.
Naravni demant je navadno garbast (rauh) in se sveti prav slabo, brušen pa sine v prekrasni sijajnosti, ki se po njem tudi demantova imenuje. Ob jednem se v tacem barve živahno prelivajo. In ta nenavadna sijajnost, združena, z barvnim prelivanjem, dela ga silno milovidnega. Ako ga je solnce nekoliko časa obsevalo, sveti se potem v temi. Z večine je brez barve in čist kakor voda, nahaja se pa tudi v vseh barvah, celo popolnoma črn. Ako mu je barva lepa in čista, in ako je kamen prozoren, ima tudi veliko vrednost, a največ cenijo vender brezbarvne.
Demanti se nahajajo vrasli v kamenji, a ko to na površji razpada in se drobi, izluščijo se demantovi kristali in voda jih odnaša z ostalim gruščem in peskom v doline in ravnine, kjer naposled obleže v naplavljenem produ. Tu jih potem iščejo in izbirajo iz peska. Do 18. stoletja dajala sta diamante jedino Prednja Indija in otok Borneo. Od 1727. leta jeli so prihajati tudi iz Brazilije, ki daje mnoge, ali navadno majhne demante poleg večjih črnih (Cnrbonados), ki pa kakor kameni za gizdo nemajo cene. V novejšem času zaslula je zarad velicih demantov republika Transvaalska v jugo-vzhodni Afriki, no ti kameni so vsi nekoliko rumenkasti. Tudi na Uralu, v severni Ameriki in v Avstraliji so našli demante, ali ta nahajališča so v trgovini brez pomena.
Pravo vrednost, dobi pa demant še le tedaj, kadar je brušen. Brusi se pa se svojim prahom, rekše, nečisti in slabo barvani demanti se zdrobe v prah in ž njim se brusijo čisti demanti, pa tudi drugi dragi kameni. Najimenitnejše brusilnice so v Amsterdamu. Pri brušnji je paziti sosebno na to, da kamen dobi lepo obliko in ž njo tudi sijajnost in barvni preliv, katera svojstva ob jednem s čistoto in velikostjo mu določujejo ceno. Omenjena svojstva se kažejo najlepše v obliki, ki se brilijant (Brillant) imenuje. Kameni se prodajejo na tehtnico, in sicer na karate. 1 karat težak demant velja okolo 100 gld., težjim kamenom pa raste cena v kvadratnem razmeru s težo. Tako n. pr. ceni se 2 karata težek demant na 400, 3 karate težek na 900, 4 karale težek na 1600 gld. i. t. d.
31
Veliki demanti so redki in so z večine imovina vladarskih obi-telji in državnih riznic {Schatzkammer). Kakor največji je na glasu kamen matanskega vladarja na otoku Borneo. Neki da tehta 367 karatov, popolnoma je čist, podobe hruškaste, a do zdaj ni še brušen. Kakor najkrasnejši velja sploh kamen angleške kraljice, z imenom «Kohi-nur».' Ko ga je 1850.1. kraljica kupila, tehtal je 186 karatov, ali bil je zabrušen in zatorej ga je dala z nova brusiti in zdaj tehta 106 karatov. V francoski državni riznici hranijo prekrasen kamen, ki je znan z imenom Pitt ali Regent in tehta 136 • 7 karata. Avstrijski cesar ima 134 "6 karatov težek demant, Florentinec ali Toska-nec zvan. Kamen je nekoliko rumenkast in ni brušen kakor brili-jant, temveč v obliki dvojne rozete.
Demant
Slika 24.
Slika 25.
Štirje največji brušeni demanti v pravi velikosti gle-Orlov   dajoč jih od zgoraj in od strani. Slika 22. Pitt ali Re-
gent v francoski državni riznici. Slika 23. Koh-i-nur v angleški riznici.  Slika 24.  Florentinec v avstrijski
tehta 194 karatov, a ni
pravilno brušen.  Nekoč   riznici. Slika 25. Orlov konci ruskega carskega žezla
Gora svetlobe.
32
je bil ok6 necega indijskega jedno6kega malika, pozneje je prišel v roke ruskemu knezu Orlovemu, ki ga je prodal cesarici Katarini. Zdaj je vkovan na konici ruskega državnega žezla (Scepter).
Neprozorni in neugodno barvani demanti rabijo, kakor smo uže culi, v bnišnjo dragih kamenov, nadalje steklarjem v rezanje stekla, bakrorezcem in kamenopiscem pa kakor konice na pisnih dletcih (Grabstichel).
Katere rude tedaj sestavljajo trdotne gredi?
Razpadanje in prhnenje kamenja.
Vzduh in voda delujeta neprestano na kameneno zemeljsko površje ter je malo po malo izpreminala. Nobeden kamen, pa bodi si še tako trd, ne more se na veke upirati vzduhu in vodi, ki delata na to, da se kamenje ruši in drobi. Pri tem delu podpira vodo izlasti zmrzal (Frost), vsled katere zmrzava voda po skalnih pokah in razah. Zmrzujoča voda se namreč nekoliko raztegne in sila raztezajočega se leda je tolika, da razganja skalovje narazen kakor klini leseno klado. Pa tudi viharji in rastline, ki svoje korenine vrivajo mej raz-pokano skalovje, pomagajo rušiti površno kamenje. Skalovje se raz-seda, mogočne pečine, da, cele pole (Schichten) odtrgajo se od stene in zgrme nizdolu ter se pri padu razbijejo na manjše kosove. To se godi posebno na strmih obronkih (Abhang), pod katerimi so se v stoletjih cesto nasule velikanske groblje.
Te ruševine pa ne ostanejo povsod na podanku (Fuss) gor in hribov, s katerih so se utrgale. Ob nalivih ali vzpomladi, ko se taja sneg po gorah, pridere voda v silnih hudournikih z višav, pograbi te ruševine in je vali po strugi naprej. Takajoč se pa kameni tarejo drug ob druzega ter se tako obrusijo in ogladijo. Take oble ali valjaste kamene imenujemo: oblice(Gerolle), ploščate pa: spljake (Geschiebe).
Čim večji skok (Gefalle) ima voda, tem večjo moč ima in tem težje kamene peha po svoji strugi. Ko pa jej se skokom pojema moč, popušča to kamenje, in sicer najtežje ponajprej, zatem lažje in najlažje kamenčke, ter naposled nosi samo še droban pesek in mel. Tako nastane ob vodi peščen ali kamenen prod, a večkrat tudi sredi vode gruščarice (Schotterbanke) in p o loj i (Nehrungeri). Sosebno onde, kjer reke iz dolin pridero na ravnine, zastane mnogo oblic in peska, in ker vode cesto menjajo struge, nasute so ravnine časi na široko s prodom ali gramozom (Schotter). Vse naše reke, izlasti Soča, Sava, Savina in Drava, prinašajo silne množine proda z gor in cesto zasipljejo polja in senožeti.
M
Vzdiih in voda delujeta pa na kamenje še drugače, izlasti ako ju pri tem delu podpira vreme, rekše, češea izpremena suhote in mokrote, vročine in mraza. Vse to stori, da se kamen razhreba in razrahlja, rekli bi, razveže se ter raztvarja (zersetzt) v majhne drobce ali trohe in te naposled v prah. Pravimo: kamen se je iztrošil ali je sprhnil (ist venvittert), tudi: sprstenel je, rekše, premenil se je v prst. (Erde). Naša prst črnica (Dammerde), katero orjemo in obdelavamo, nastala je tudi od preperelega in prhlega različnega kamenja, a primešanih jej je več ali menj rastlinskih in živalskih gnijočih tvarin.
Kamen začenja razpadati in prhneti na površji in potem prodira ta izpremena malo po malo v njega globino. Nekateri kamen prhni hitro, drugi zopet prav polagoma. Prhlenina (Veriritteruncjs-produd) ostane časi na mestu, časi jo pa voda sproti odnaša in drugje naplavlja. Začetek sprhnevanja ovaja se navadno s tem, da kamen izpranem barvo, bodi si da obledi, bodi si da potemni. Steklasto  kamenje  pa izgubi  sijajnost in  prozornost,  pravimo,  da je
oslepelo.
---------------
III. Prsti.
(Erden.)
26. Glina (Thon) se dela vsevdilj povsod, kjer se nahaja živec ali pa živčnato kamenje, ki na zraku prepereva in prhni. Z obronkov spira jo dežnica in odnaša v nižave, kjer se na pre-mnozih krajih dobiva v več sežnjev debelih skladih, ki so se malo po malo nanadili.
Glina je vsegdar gručava in jedrnata, prhka in melka. Ako suho manemo mej prsti, čuti se opolzla, kakor bi bila mastna. Ako na njo hukamo, ali ako na zraku odvolgne (feucht icerden), zadahne z oso-bitnim vonjem (Geruch). Suha obvisi na jeziku, brez vsega leska je, a pod nogtom se zasveti, ako jo ž njim obrazimo. Vodo vpija hlastno, in ako se je napila do sita, umeei se in bode vlačna in gnetna (hildsam, plastisch), kakor testo. V ognji se ne tali, pač pa za čudo otrdne.
Čista glina je bela, nečista pa siva, modrasta, rumenkasta ali rudečkasta. Zaradi omenjenih dveh svojstev, namreč ker se da gnesti in ker žgana otrdne, je glina jako imenitna rudnina ter rabi lončarjem v izdelovanje  pečij in razne namizne  in kuhinjske  posode.
3
34
Povsem čista glina imenuje se kaolin * ali porcelanka (Porzellanerde), ker se od nje izdeluje porcelan, najlepša in najdražja lončena roba, ki se od navadne razlikuje po tem, da je belejši in trši, da lepo zveni {klingt) in da je v tencih kosovih prosojen. Na Štajarskem nahaja se porcelanka pri sv. Martinu na Pohorji in tudi blizu Fravhajma, največ je pa ima v Avstriji Češka, kjer se v premnogih tovarnah žge najlepši porcelan. V Evropi ga izdelujejo še le od 1710. leta, a Kitajcem je bil znan uže od starine in še zdaj sluje njihova roba kakor najboljša.
Porcelanka je prhla, suha se čuti v roki pusta in v razi pod nogtom se ne zasveti. Jezika se ne prijemlje sosebno rada in tudi gnesti se ne da tako lehko kakor navadna glina.
Tudi ilovica (Lehm) je glina, samo ka ni čista, temveč je pomešana z vapnom, s peskom, se železno rjo in še z drugimi rudninskimi mrvami. Več ali menj je rumenkasta, a žgana porudeči, Od nje se dela in žge opeka (Ziegel).
Suknarsko ilo (tValkererde) je neka sivkasta, opolzla in rekel bi mastna glina, ki se v razi pod nogtom zasveti. Za jezik se ne obeša in v vodi namočena razpada, ne da bi se mogla gnesti. Željno vpija maščobe, zato izvajajo ž njo mastne madeže iz tkanin in iz lesa. Prav tako rabi tudi v valjalnicah (Walke), kjer ž njo čistijo sukno.
Nekaterim prstem je primešeno toliko kakovega barvila, da dobe po njem stanovito barvo in nam potem tudi služijo kakor prosta barvila. Pravimo jim prstene barve (Erdfarben) ali barvne prsti [Farbererden). Tako na pr.: zelenjača (Grunerde) in žol-tača (Gelberde).
V Bistriški dolini za Kamenikom dobiva se v gori «Kopa» imenovani neka jasno rjavkasta glina, ki se žgana in zmleta prodaje z imenom: Kameniški čistilni prah (Steiner Pntzpulver). Ž njim gladijo in čistijo kovine in kovinske reči. Pri Bohinjski Bistrici kopljejo neko strjeno rudečo prst, ki je znana z imenom bohinka (Wocheinit) ali Bauxit (izrekaj: Bosit). Od nje delajo neizgorno (feuerfest) opeko in neizgoren zamaz, ki rabi pri plavežih (Hocli-ofen), in tudi glinfco (Thonerde) izločujejo iz nje.
1 Kitajska beseda za porcelan.
35
IV. Kovine.
(Metcdle.)
V
27. Železo (Eisen) je najkoristnejša in najpotrebnejša kovina. Vse, kar proizvaja človeška roka, ali je od železa ali se je izdelalo s pomočjo železnega orodja. Mnogovrstni stroji in različne naprave so železne, da, dandanes gradijo se od samega železa mostovi, ladije in celo hiše. A vse to železo mora si človek taliti iz raznih železnih rud (Eisenerze), kajti samorodnega (gediegen) železa najti'je v prirodi neizmerno malo, a to se hrani v rudninskih zbirkah kot velika redkost.
Prirodno železo je ali pozemno (tellurisch) ali izpodnebno (meteorisch).1 Pozemnega železa našli so doslej nekaj malega na Uralu in v Ameriki, in sicer jedrnatega, v zrnih vraslega. V večjih kosovih pada železo časi izpod neba na zemljo v podobi žarečih gruč. Te gruče so malo ne čisto kovinsko železo, samo malo niklja (Mckef), ki je neka sorodna kovina, imajo vedno v sebi. Meteorsko železo je po vrhu črno, znotraj pa sivo in kakor izprečrtano. Te črte se pokažejo posebno očitno, ako oglajeno ploskev močimo s kako kislino.
Leta 1761. pal je pri Hraščini blizu Zagreba 40 kilogramov težek kos meteorskega železa, ki se hrani v c. kr. rudninski zbirki na Dunaji, kjer se nahaja še mnogo druzih kosov meteorskega železa. Pri Krasnojarskem v Sibiriji našli so 869 kilogramov težek kos, še težje pa v Ameriki.
Razen meteorskega železa padajo časi iz ozračja tudi meteorski kameni (Meteorsteine), ki imajo vedno črno in svitlo skorjo, znotraj so pa sivkasti in drobnozrnati, kacemu peščencu podobni. Z večine je i v teh kamenih nadrobljeno nekoliko kovinskega železa, a nekateri so tudi brez njega. Pri Kneginji na Ogerskem palo je 1866. leta okolo 1000 kosov meteorskega kamena, največji mej njimi tehtal je 332 kilogramov.  Taki kameni v zemlji hitro razpadajo in prhne.
Meteorsko železo je trše od jedavca, a mečje od apatita (trd. = 4*5) in 7-7krat težje nego voda. Kovno je in raztezno (dehnbar) ter se da v drobno žico (Draht) raztegniti in v tenko pločevino (Blecli) teniti. Iglo magnetnico priteza z veliko silo na-se, tali se nerado še le v veliki vročini, razžarjeno se pa umeči in razbeljeno se da variti (schiveissen). Na vlažnem zraku ali v zemlji izpremina se malo po malo v rušo prst, železno rjo (Eisenrost) imenovano.
1 Od grške besede: meteoron = v zraku bivajoč.
3*
■M)
28. Baker ali med (Kupfer) dobiva se časi v nerazločnih kockastih kristalih, z večine pa v rogljastih, zobastih in drevesastih posnemkih, v tencih pločicah ali v jedrnatih kosovih. Ogromne, po več tisoč centov težke gromade čistega bakra našli so na (ioranjem Jezeru v severni Ameriki. Pri nas nahaja se samorodni baker na Ogerskem, še več ga ima pa Švedska, Sibirija in Avstralija.
Baker ima osobitno rudečo barvo, ki se po njem bakrena imenuje. Ali ta, kakor tudi njega lepa sijajnost pokaže se le na prelomu ali na novih ploskvah, kajti na zraku baker potemni, časi pa tudi pozeleni, izlasti na vlažnem zraku ali v zemlji. Jako je raztezen in se da tudi mrzel kovati, a ne variti. Trd je skoro, kakor vap-nenec in 8*7krat težji nego voda. V kislinah se topi in otopine so modre ali zelene, in jako otrovne {giftig). Zategadelj se v bakrenih posodah jedi ne smejo kuhati, temveč vsaka bakrena kuhinjska posoda mora biti iznotraj pocinjena.
Baker rabi raznovrstno, bodi si sam ob sebi, bodi si z drugimi kovinami zlit. Od njega se kujejo novci, kotli in druge posode, ž njim se pokrivajo strehe in obijajo se ladije i. t. d. V starodavnosti, ko človek še ni poznal železa, izdeloval si je orožje in orodje od bakra, pozneje od brona (Bronze), ki je zmes bakra in čina. Tudi zvonovina {Gloclcengut) in t o po vina (Kanonenguf) sta zlitini od bakra in čina. Rumena med (Messing) je zlitina od bakra in cinka; pakfong, novo srebro (Neusilber), kitajsko srebro (Chinasilber) pa zlitine od bakra, niklja in cinka. Tudi zlatenini in srebrnim pridaje se nekoliko bakra, ker sami ob sebi sta te dve kovini premehki.
Največ bakra dobivamo iz raznovrstnih bakrenih rud. _________
Razen železa in bakra so še tri človeku jako koristne raztezne kovine, namreč malo poprej imenovana cin in cinek, in pa svinec. A tukaj tem kovinam ni pravega mesta, ker se v prirodi nikjer ne nahajajo kakor samorodne kovine, temveč človek si jih mora topiti iz primernih rud.
Poleg zgoraj opisanih dveh razteznih kovin dobivajo se v prirodi še tri krhke kovine, ki pa človeku ne rabijo tako splošno, kakor železo in baker, zato jih tukaj samo ob kratkem omenjamo.
87
Ar senik ' je bel kakor cin, na zraku pa hitro posivi in počrni. Nekoliko je trši od vapnenca in 5'Ski'at težji nego voda. Razžarjen se ne tali, temveč se izpremina v bel, po česnu dišeč kad (Baucti), ki se ohlajen zgosti v bel prah, kateremu navadno mišjica (Giftmehl, Hilttenrauch) pravimo. V prirodi se nahaja arsenik navadno v zrnatih gručah ali pa v grozdastih in ledvičastih posnemkih. Arsenik je močen otrov (strup).
Antimon je tudi bel kakor cin, sijajen in jako krhek. Trdosti je vapnenčeve, 6-7krat težji od vode, lehko se tali, razžarjen se upali in izgori v bel prah. Navadno je gručav in zrnat, ali samo-rodnega je sploh malo. Skoro ves antimon, ki rabi v zdravilstvu, pri umetalnih ognjih in tudi za nekatere zlitine, dobiva se iz neke antimonove rude, raztok (Grausjnessglanz) imenovane. Od antimona in svinca je zlita pismenovina (Lettemmetall), od katere se uli-vajo tiskarska pismena (Buchdruckerlettern).
Bizmut (TVismiith) dobiva se največ gručav in zrnat, ali pa vrasel v drobcih. Belkast je kakor srebro, a nagiblje močno v rudeč-kasto, po vrhu je pa več ali menj šareno nahukel (bnnt angelaufen). Od vode je 9"8krat težji in trši od sadre. Tali se jako lehko in rabi tudi največ v brzotalke (leichtflussige) zlitine, pa tudi v nekatere fizikalne naprave.
29. Živo srebro (Quecksilber) je jedina kovina, ki je pri navadni toploti tekoča. V prirodi nahaja se jako po malem v majhnih kapljicah. Belo je kakor cin in nagiblje malce v modrasto, sijajnost pa mu je živo kovinska. Ako je čisto, je 13"6krat težje nego voda. Pri —40° C. se strdi, pri 360° C. pa vre, no izpariva uže pri navadni toploti, a pare so živalskemu organizmu otrovne (strupene). Živo srebro raztaplja v sebi zlato, srebro, cin in cinek. Te raztopine zovemo amalgame.
Poraba živega srebra je mnogovrstna. Z njim se izloča zlato in srebro iz stolčenega zlatonosnega in srebronosnega kamenja, polnijo se toplomeri (Thermometer) in tlakomeri (Barometer), delajo se umetalni cinober in zdravila. S cinovem amalgamom zastirajo se steklene ploče, ki so potem zrcala (ogledala), a se zlatim amalgamom se v ognji pozlačujejo druge kovine.
Živo srebro nahajamo v naši Idriji, potem v španskem Alma-
denu in v Kaliforniji.   Ali množine  samorodnega  živega srebra so
povsod tako neznatne, da nemajo nobenega pomena.   Skoro vse živo
srebro dobivamo iz prirodnega cinobra.
---------------
1 Od grškega: amenikos = mošk, krepak.

m
30.  Srebro (Silber) je milovidna bela in sijajna kovina, ki pa na zraku polagoma oslepi in posivi. Jako se da teniti, trše je od sadre a mečje od vapnenca in lOkrat do llkrat težje od vode. Razžarjeno se tali, drugače se pa v ognji ne izpremina. Časi se dobiva v majhnih kristalih, namreč v zveženih kockah, z večine pa v drevesastih, žičastih [drahtfdrmig) in lasastih posnemkih ali pa gručavo v gredah (Gang) in v žilah (Adern), Prirodno srebro je redkokedaj čisto, temveč mu je navadno malo bakra, arsenika, železa ali pa tudi zlata primešenega.
Avstrija ima srebra v Ščavnici (Schemnitz) na Ogerskem, v Pfibramu in v Joahimovem dolu (Joachimsthal) na Češkem. Bogati srebrni rudniki so na dalje v Freibergu na Saškem, v Šali na Švedskem, v Kongsbergu na Norveškem, v Altajskih gorah v Sibiriji. Najbogatejša je pa Amerika, namreč Kalifornija, Peru, Chile, izlasti pa Mexiko.  Mnogo srebra se plavi tudi iz raznih srebrnih rud.
Od srebra se kujejo novci (denarji), izdeluje se vsakovrstna lepoča in gizdovina, cerkvena in namizna posoda, svečnjaki i. t. d. Druge kovine in stvari se ž njim posrebrujejo. Ker je samo ob sebi premehko, dodaje mu se zmerom nekoliko bakra. Od novčne libre (Mimzpfund) = 500 gramov čistega srebra kuje se pri nas 45 goldinarjev a. v., a pridene se na vsacih 9 gramov srebra 1 gram bakra.
31.  Platina1 (Platin) kristalizuje jako redko v majhnih kockah, največ je gručava in vrasla v kamenji, a ko to razpada, odnašajo jo vode z gruščem in peskom vred v doline in nižave, kjer se potem izpira iz naplavljenega proda. Prvo platino so našli v Novi Granadi na reki Pinto, pozneje tudi na Uralu in na otoku Borneo. Največ je daje Ural, kjer so našli 13 kilogramov težko gručo samorodne platine. Ta kovina ni tako lepo bela kakor srebro, temveč je bolj sivkasta, po priliki kakor uglajeno jeklo. Trša je od apatita (trd. = 5 ■ 5) in 21krat težja od vode, ako je čista, no prirodna ima vedno nekoliko železa in nekaterih druzih redkih kovin primešenih, zato je samo 16krat do 20krat težja nego voda. Jako je raztezna, a za čudo težko se tali. Razbeljena se vmeči in se potem da variti kakor železo.   Na zraku se ne izpremina.
Od platine izdeluje se sosebno razno kemijsko orodje in kemijska posoda, na Ruskem so do 1845. leta od nje tudi novce (Miinzen)
1 Španska beseda: plata = srebro, platina = srebru podobna kovina.
H! t
32. Zlato (Gold) kristalizuje v kockah, a kristali so jako redki. Največ ga je najti v drevesastih, žičastih, lasastih in platičastih posnemkih, ali pa nadrobljenega (eingesprengt) v raznem kamenji, z večine v kremenjaku. Vrasle zlate mrvice so časi tako drobne, da jih golo oko v kamenu niti ne opazi. Tako kamenje stolče se v stopah in potem se iz stolčenega mela (Schlich) izloča zlato se živim srebrom (amalgamovanje, Amalgamationsprocess) ali pa z izpiranjem (Waschprocess). Zlato, ki se dobiva na prvotnih ležiščih, rekše v rudnikih, imenuje se rudniško zlato (Berggold). Na Avstro-Ogerskem koplje se zlato na Ogerskem (Ščavnica, Kremnica) in v Erdelji (Vorospatak, Offenbanva, Nagvag), ki sta v Evropi sploh na zlatu najbogatejši deželi, potem nekaj malega tudi v Tirolu, na Solnogradskem in na Češkem. Zunaj Evrope so zaradi bogastva na rudniškem zlatu na glasu: Sibirija, Kalifornija, Avstralija in še dr.
Kakor vsako drugo kamenje, razpada in razseda se tudi zlato-nosno, in z ruševinami tega kamenja odnašajo vode tudi zlato, ki je bilo v njem nadrobljeno, ter je naplavljajo v nižavah. To zlato se z vodo izpira iz ilovice, iz peska in proda tacih naplavin ter se zatorej zove: prano zlato (JVaschgold). (Glej sliko 26.) Množina pranega zlata je mnogo pretežnejša od onega v rudnikih dobljenega. V Erdelji izpirajo zlato pri Olahpianu, tudi Ren, Dunav in naša Drava plavijo zlati pesek, ali tega je tako malo, da se delo ne plača. Najznamenitejša zlata perila so na Uralu, v Sibiriji, na Altaji, v Kanadi, v Kaliforniji, v južni Ameriki in v Avstraliji, kjer so 1858. leta našli 83 • 5 kilograma težko kepo samorodnega zlata, ki se je prodala za 105 000 gold. Čisto zlato je lepo rumeno in sijajno in tak mu je tudi prah (raza). Mej vsemi kovinami se da najbolj teniti. Tako se na pr. cesarski zlat ali cekin da razklepati v 500 listov po 28 c?m2 (zlata pena, Blattgold). Mehkejše je od srebra in 19-2krat težje nego voda. Na zraku se ne izpremina, tudi v vodi in v ognji ne, a razbeljeno se tali. Prirodno zlato ni nikoli čisto, temveč ima vedno primešenega več ali menj srebra, časi tudi malo bakra in železa. Čim več srebra je v njem, tem bledejše in tem lažje je, baker in železo mu pa dajeta tudi večjo trdoto.
Zlato je uže od starodavnosti znano in od nekdaj so je šteli kakor najdragocenejšo kovino. Od njega kujejo novce in izdelujejo mnogotere lepoče in gizdovine, a zlata pena in zlati amalgam služi v pozlato druzih stvarij. Kakor srebru dodaje se tudi zlatu nekoliko bakra, da bode trše.
40
Slika 26.   Kako v Kaliforniji  izpirajo  zlato.   Pri  a izpirajo  s  ponvo,  pri  b  se
«zibko», pri c s koritom, pri d s pomočjo  živega srebra, a pri e odplavljajo z
vodo zemljo, pokrivajočo zlatonosne plasti.
Živo srebro, srebro, platina in zlato imenujejo se dragocene ali plemenite kovine (edle Metalk), ker so redke in lepe, in ker se na zraku ne izpreminajo. Po vrednosti stoje zadnje tri kovine v razmeru kakor 1 : 8 : 16 Ta razmer pa ni stalen, temveč se vsak čas menja.
41
V. Rude.
(Erze.)
33.   Jeklenec (Eisenspat, Spateisenstein) kristalizuje v rom-boedrih (slika 27.), ki so pa z večine majhni in ploskve so jim cesto zvežene.  Največ je pa gručav, in sicer zrnat ali pa tudi jedrnat ter
se sveti stekleno ali pa tudi malce nagiblje na biserno. Kristali so po romboedrovih plo-skvah razkolni. Otodi lomljeni kosovi so siv-kasti ali rumenkasti in v razi belkasti, ako pa delj časa- leže na zraku, porjave ali celo počrne in njih raza je potem rjasta (ockergelb). Trd je kakor jedavec in 3-8krat težji nego voda. V prah stoičen topi se v kislinah se šumom, v ognji počrni, a sam ob sebi se ne tali z lepa.
Jeklenec je jako bogata in dobra železna ruda. Pri nas se koplje v Javormku in na Savi na Gorenjskem, potem v Vresnem pri Konjicah, v Železnem in v Hramšah na Štajarskem. Še več ga ima Koroška (Huttenberg) in Gorenja Stajarska, kjer se nahaja glasovita gora «Erzberg» pri Eisenerzu. In vsi ti kraji slove zaradi dobrega železa, od katerega se izdeluje izvrstno jeklo.
34.  Rusi železovec (Rotheisenerz, Rotheisensteiu) nahaja se cesto v romboederskih kristalih lepe kovinske sijajnošti in železne barve, a na površji so večkrat šareno nahukli (bunt angelaufeH). Kristale rusega železovca zovemo: železni sijajnik (Eisenglanz). Najlepši dobivajo se na otoku Elba, pri nas jih je najti pri Kaplji na Koroškem. Navadno je pa samo kristalast ali pa gručav. Krista-lasti kosovi so največ luskavega ali vlaknatega zloga, luskavi železo vec (Eiseuglimmer) in krvaveč {Blutstein). Vlaknato zloženi delajo cesto grozdaste, ledvičaste ali kapničaste posnemke, ki se splazi imenujejo: rusi svitoglav (rother Glaskopf). Gručavi kosovi so pa navadno jedrnati, a časi jim je primešeno tudi več ali menj gline ter je zategadelj zovemo: rusi glinovnati železovec {rother Thoneisenstein). Ako take kosove nahuknemo, zavonjajo (riechen) po glini. Rusi svitoglav se nahaja na Obiru, v Črni, v Rablji na Koroškem, rusi železovec pa v Reznem Hribu in v Hrastnem na Dolenjskem. Glinovnati železovec je časi prsten in prhek ter tako mehak, da ž njim lehko pišemo, pravimo mu: ruša kreda {liuthel. rother Eisenocker).
42
Železni sijajnik je trd skoro kakor živec in 5"2krat težji od vode ter ima v sebi do 70 odstotkov železa. Raza mu je ruša ali črešnjeva. Gručavi in jedrnati ruši železovec ima več ali menj gline v sebi, zatorej je mečji in lažji ter daje menj železa. Navadno je ruše barve in tudi takšne raze. V ognji se sam ob sebi ne tali, pač pa, ako ga z ogljem pomešanega žarimo.
Rusi železovec je izvrstna železna ruda in se dobiva cesto v močnih ležiščih in tudi v gredah. Z njegovim prahom gladijo in likajo se druge kovine, izlasti jeklena roba, z rušo kredo pišemo in mažemo.
35. Rjavi železovec (Brauneisenstein) nikoli očito ne krista-lizuje, temveč je vedno gručav ali pa dela razne posnemke, izlasti grozdaste, obličaste in kapničaste, tedaj take kakor ruši železovec, samo ka so temnorjavi, pravimo jim zatorej rjavi svitoglav (brauner Glaskopf).
Jedrnati rjavi železovec (diehter Brauneisenstein) je gručav, trd in jedrnat.
Bobovec (Bohnerz) imenuje se rjavi železovec v oglajenih in zaobljenih zrnih in gomoljah.
Glino vnati rjavi železovec (brauner Tlioneisenstein) ima več ali menj primešene gline in je zategadelj tudi mečji. Ako je prsten in prhek, pravimo mu rjava ali rumena železna okra (Eisenocker). Sem ter tje nahajajo se gomoljasti ali kepasti kosovi, ki so šuplji (hohl) in ki ropočejo, ker je v šupljini zaprto po kako zrno (klopotci, Klappersteine).
Čisti rjavi železovec ima trdost apatitovo ter je 3krat do 4krat težji od vode. Njega raza je rjava ali rumena. V ognji poruši. Ta ruda je prav za prav prirodna železna rja in se dela povsod, kjer razpadajo in se razkrajajo (zersetzen) železnate rudnine. Navadni prsti, mnogim vapnencem in drugim kamenom kakor tudi ilovici je primešeno nekoliko rjavega železovca in zaradi tega porudeči žgana opeka.
Rjavi železovec dela se vsedilj na prikladnih mestih, kjer se nabirajo mrve razkrojenih železastih rudnin, izlasti pod drnom (Basen) mokrih travnikov in po močvirjih. Tak železovec ima zategadelj vedno primešenih nekaj organskih troh in več ali menj gline ali peska. Imenujemo ga: dr novec (Baseneisenstein) ali pa barje -vec (Snmpferz).
Čisti rjavi železovci plenjajo jako dobro. Po naših krajih imamo mej železnimi rudami največ rjavega železovca.  Na Obiru, na Peči
t

in v Črni na Koroškem dobiva se rjavi svitoglav, v Bohinji, v Železnikih, v Kropi, v Kameni Gorici bobovec, največ je pa glinovnatega rjavega železovca, posebno Podlipo pri Vrhniki, pri Litiji, v Polšniku, v belokranjskem Gradci in še drugde po Dolenjskem in tudi po Štajarskem.  Rumena in rjava okra rabita kakor barve.
36. Magnetovec ali magnetni železovec (Magneteisenerz) je v zgodovini obretov {Erfindungen) imenitna ruda. Na njej so namreč najprej opazovali prikazen, katero imenujemo magnetizem. Nekateri kosovi magnetovca pritezajo namreč železne mrvice na-se in jih drže z neko silo. Take kosove imenujemo prirodne magnete (natiirliche Magnete). Magnetovec kristalizuje največ v oktaedrih (slika 28.), ki so navadno precej pravilno razviti, z večine je pa gručav, drobnozrnat ali jedrnat. Barve je železaste (črne) in se sveti več ali menj kovinsko, krhek je in tudi raza mu je črna. Trd je kakor živec   in blizu 5krat  težji  od  vode.   Razžarjen           Slika 28.
zarudi, a izgubi magnetnost.
Tudi magnetovec daje izvrstno železo. Nahaja se na Štajarskem, na Moravskem, v Banatu, sosebno pa v severnih deželah, na Švedskem in na Norveškem, na Uralu in v Sibiriji so od njega cele gore. Čista ruda daje 72 odstotkov železa.
Vse železo dobivamo iz teh štirih, otodi opisanih rud. Izkopano in razdrobljeno rudo sipljemo od zgoraj v plavež (Hochofen) (slika 29.), a na vsako plast (Schiclde) rude vsujemo plast lesnega oglja ali premoga (Steinkohle). Ako je ruda čista, pridenemo jej tudi vapnenca ali jedavca, ker se potem hitreje tali. V dno plaveža smo naložili poprej drv ali oglja, katero potem zapalimo. V dotiki se zarečim ogljem razkroji se železna ruda, a pri tej veliki vročini stali se železo in se zbira na dnu plaveža, od koder potem odteka. Ob jednem se tali in odteka tudi primešeno kamenje in dela tako zvano troskev ali žlindro (Schlacke), ki je mnogo lažja od železa, zatorej plava po vrhu.
Iz železnih rud v plavežih dobljeno železo je surovo ali lito železo (Boh- oder Gusseisen), ki je zrnato in krhko, ter se ne da kovati, pač se pa od njega lehko ulivajo razne stvari. V njem je 4 do 5 odstotkov ogljika (Kohlendoff).
44
Od surovega železa dobiva se kovno železo (Schmiedeeisen), ki je skoro čisto železo, kajti nema niti 1 odstotek ogljika. Trsno (sehnig) je in raztezno, ter se da kovati in variti.
Jeklo (Stakl) je trše od litega in kovnega železa (trd. = 6-5), ter ima 1 do 2 odstotka ogljika. Dobivamo je od kovnega železa, ako mu dodamo potrebnega ogljika, ali pa tudi od surovega železa, če mu odvzamemo nekoliko ogljika. Človek ima jeklo na toliko v svoji oblasti, da od njega naredi po potrebi jako krhko, ali pa tudi jako prožno kovino, na pr. jeklene vzmeti (Staklfedern).
45
37. Železni kršeč (Eismkies oder Schivefelkies) je tudi želez-nata ruda, ki pa prejšnjim štirim ni prav nič podobna. Rumena je namreč kakor bronovina (speisgelb) ali kakor rumena med (messing-gelb) in sije živo kovinsko. Te dve svojstvi sta uže mnozega premotili, da je železni kršeč imel za zlato, a veščak {Kenner) ga hitro razpozna po črni razi, po krhkoti in po veliki trdoti, kajti je še trši od živca in ob jeklu krese iskre.   Od vode je Starat težji.
Slika 30.   Kristali železnega kršca v pravi velikosti.
železni kršeč kristalizuje cesto, in sicer z večine v kockah (slika 30.), dobiva se pa tudi v obličastih, gomoljastih in grozdastih posnemkih, navadno je pa gručav in jedrnat, ali pa nadrobljen v raznem kamenji {eingesprengt).
Ako košček železnega kršca razžarimo, zapazimo na njem modre zubeljčke in iz njega se razvija kisla, dušeča para, ki nas vsopljena draži na kašelj, kakor zažgana žeplenica. V železnem kršci je namreč poleg 47 odstotkov železa tudi 53 odstotkov žepla. A železo iz te rude ni za nobeno rabo, ker se žeplo ne da popolnem od njega odločiti, a železo, ki ima količkaj žepla v sebi, je krhko in lomko. Brez vrednosti pa železni kršeč vender ni, iz njega se dobiva žeplo, žeplena kislina (hudičevo olje, Vitriolbl) in železni vitrijol (Eisencitriol). Pri nas se nahaja na več krajih po Kranjskem, Koroškem in Štajarskem, kjer se posebno lepi kristali dobivajo pri sv. Lovrenci in pri sv. Mariji v Puščavi.
38. Rudeči bakrenec {Rothkupfererz) kristalizuje cesto v oktaedrih, zbranih v kopuče, največ je pa gručav, bodi si zrnat bodi si jedrnat. Sijajnosti je časi demantove, časi kovinske, rudeč je kakor skrlat (cocheniUroth), a dostikrat nagiblje v svinčeno sivo, raza mu je pa vsegdar ruša (braunroth).- Trd je kakor jedavec in 6krat ležji od vode.
40
Rudeči bakrenec je jako bogata ruda, kajti daje 89 odstotkov bakra. Na oglji razžarjen počrni in naposled da zrno kovinskega bakra. Pri Moldavi v Banatu, pri Chessv na Francoskem, sosebno pa na Uralu in v Sibiriji nahaja se v velikih množinah.
39. Malahit1 ne kristalizuje očitno, no cesto se dobiva v obli-častih, ledvičastih, grozdastih in kapničastih posnemkih, ki na pre-lominah kažejo vlaknato sestavo, ali pa je gručav in jedrnat. Lepo zelen je, a večkrat se tudi v majhnih koscih vrste jasnejši in temnejši skladi, in ako se taki kosovi obrusijo in ogladijo, pokažejo se raznolični obrisi (Zeichnungen). Od tacega malahita delajo gumbe, tobačnice, uhane, igle naprsnice, dragocene posode, ploče za mize in razne druge lepoče. Najlepši malahiti dohajajo iz Sibirije.
Malahitov prah (vsaa) je tudi zelen, samo nekoliko bledejši nego ruda v kosu. Trd je blizu tako kakor jedavec in 4krat težji nego voda. Razžarjen počrni. na žarečem oglji se stali in da zrno kovinskega bakra. V kislinah se raztaplja se šumom (lost sich unter Aufbrciusen auf).
Malahit nahaja se navadno v družbi rudečega bakrenca in* kovinskega bakra, ki se s časom tudi malo po malo izpreminata v malahit. Malahit je takisto ona zelena skorja in zeleni poprh (Anflug), ki se dela na starinskem bakru in bronu. Iz gručavega malahita plavijo baker. Na Kranjskem ga je najti v Škofjem, na Primorskem blizu Cirknega in na štajarskem Pohorji.
40.  Modri bakrenec (Kupferlasicr) je malahitov najizvestejši spremljevalec in ima malo ne ista svojstva, samo ka je vedno moder (blau), zdaj jasnejši, zdaj temnejši, in takšna mu je tudi raza. Cesto kristalizuje, a kristali so navadno majhni in v kopiiče postavljeni. Sijajnost jim časi nagiblje v demantovo, navadno je pa steklena. Nahaja se pa tudi v posnemkih, potem v gručavih kosovih ali pa nadrobljen (eingesprengt). V ognji in v kislinah se vede kakor malahit, Z prejšnjima dvema vred rabi v plavljenje bakra.
41.  Bakreni kršeč {Kupferkies) je najznamenitejša bakrena ruda, ker se nahaja v največjih množinah in zategadelj daje največ bakra. Redkokedaj ga je najti kristalizovanega, navadno je gručav in jedrnat, ali pa nadrobljen v drugem kamenji. Časi dela tudi obli-časte in ledvičaste posnemke. Rumen je kakor rumena med (messing-gelb), časi pa nagiblje  tudi na zlato barvo, a na površji kaže rad
1 Od grške besede: maldche = slez (Malva), ker je zelen kakor stez.
47
nahiikle šarote (bunt angelaufen). Raza je povsem drugačna nego barva, namreč zelenkasto črna. Sveti se kovinsko, trd je kakor jedavec, tedaj mnogo mečji od železnega kršca, kateremu je drugače podoben. Od vode je 4"2krat težji. Razžarjen pušča iz sebe tudi tisto kislo in dušečo paro kakor goreče žeplo. V bakrenem kršci je namreč poleg 35 odstotkov bakra tudi 35 odstotkov žepla in 30 odstotkov železa.
V Avstriji ima Ogerska največ bakrenega kršca. Pri nas se nahaja v hribovji mej Škofjo Loko in Cirknem, a vender ne v izdatni množini, kajti topilnica v Škofjem se je opustila zarad ne-dostatka rude.
42.  Kositerovec' {Zinnerz, Zinnstein) je jedina ruda, ki nam daje prekoristno kovino kositer ali cin. Cesto se nahaja kristalizo-vana, in sicer v štirivoglatih stebrih, ki kažejo na prorezu kvadratno ploskev. Ti kvadratni stebri so zgoraj in spodaj pokriti se štirivoglato piramido, katere spodnja ploskva je ist kvadrat, kakeržen je na ste-brovem prorezu. Kristali so navadno vzrasli, v kopuče zbrani ter so jako sijajni, časi skoro kakor demant. Navadno so črni, rjavi ali sivkasti, redkokedaj rumenkasti, še menj pa brez barve. Gručav kositerovec je navadno zrnat.
Kositerovec je jako trd, namreč kakor kremenjak in malo ne 7krat težji od vode. Razžarjen se ne tali, ali se žarečim ogljem v dotiki da iz sebe kovino kositer ali cin, katere ima do 79 odstotkov.
Ta ruda je precej redka. V našem cesarstvu nahaja se jedino v Krušnih Gorah {Erzgehirge) na Češkem. Še več je ima Angleška, največ pa otok Banka v Vzhodni Indiji.
Cin ali kositer (Zinn) je na novih ploskvah bel in kovinsko sijajen, s časom pa na zraku oslepi in osivi. Mehak je, jako raztezen (kositerjev papir ali stanijol), lehko raztalen in 7-3krat težji od vode. Ako ga izprevijaš, škriplje. Od njega se vlivajo posode in delajo se razne kovne zlitine, tudi nam rabi v po vlak druzih kovin, na pr. železne pločevine (Eisenblech) in bakrenih kuhinjskih posod.
43.  Kalamina2 (Galmei) krisfalizuje navadno v drobnih, težko razločnih a sijajnih kristalih, z večine se pa nahaja v ledvičastih, grozdastih, kapničastih in grebenastih posnemkih vlaknatega zloga, ali pa je gručava, in sicer drobno zrnata ali jedrnata, ali pa tudi prstena.  Belkasta je, pa tadi rumenkasta,  zelenkasta ali rjavkasta.
1  Od gržkega: Icassiteros = cin.
2  Od vlaškega: gialla mina = rumena ruda.
48
Trda je kakor apat.it in po priliki 4-4krat težja nego voda. Tz nje se tali kovina cinek {Zinit). Kopljejo jo sosebno v koroškem Rablji, v Bleibergu, v Rožeku, pa tudi na Kranjskem in Štajarskem.
44.  Oinkova svetlica (ZmkUende) nahaja se cesto kristali-zovana, a malokrat v razločnih kristalih, največ je gručava in zrnata, pa tudi vlaknata in jedrnata. Kristali imajo demantovo sijajnost in se dado prav lehko klati. Prav za prav je brez barve, a navadno je temna, bodi si črna ali rjava, redko zelena, rumena ali rudeča; raza je pa pri sviflejših kosih bela, pri temnejših siva. Trda je skoro kakor jedavec in 4krat težja od vode. Razžarjena poca in se drobi (verhiistert) ter vonja po gorečem žeplu, katerega ima 33 odstotkov v sebi, ostalih 67 odstotkov je cinka.
Cinkovo svetlico kopljejo v Črni in v Rablji na Koroškem, blizu Litije na Kranjskem, pri Šoštanji in blizu Selnice na Štajarskem. Cinek plavijo \7. nje.
Cinek (Zink) je bel, a nagiblje malce na modro, kovinsko je svetal, na prelomu zrnat, nekoliko krhek, a vender se da teniti. Na vlažnem zraku oslepi in osivi. Trd je blizu kakor vapnenec in 6 "8-krat težji od vode. Poraba cinka je mnogovrstna in raste od dne do dne. Izlasti se od cinkove pločevine (Zinkblech) izdelujejo posode, strešni žlebovi, ž njo se pokrivajo strehe, in še posebno znamenita je kot elektrobudnik.
45.  Beli svinčenec (Weissbleierz) dela prav rad stebraste ali tudi pločaste kristale, ki se časi svetijo kakor demant. Navadno je pa gručav, bodi si protast, bodi si zrnat, ali pa tudi jedrnat in prsten ter s kremenico ali ilovico pomešan. Povsem čist je brez barve ali bel, onečiščen po raznih primesah pa sivkast. ali celo črn ter se potem imenuje črni svinčenec (Schimrzbleierz), ali raza je tudi temu bela. Trd je kakor vapnenec, a 6-5krat težji nego voda. V ognji se lehko tali, a v dotiki se žarečim ogljem da iz sebe svinec. V solitarni kislini topi se se šumom.
Beli svinčenec nahaja se sosebno na Koroškem, kjer ga kopljejo v Rablji, v Bleibergu, na Obiru in  dr. ter iz njega plavijo svinec.
Poleg belega svinčenca dobiva se na Koroškem tudi rumeni svinčenec (G-elbbleierz) in zeleni svinčenec (Grilnbleierz), ki pa nista tolikšnega pomena, ker jih nikder ni najti v večjih množinah.
46.  Svinčeni sijajnik (Bleiglans) je najznamenitejša svinčena ruda, ker je najbolj razširjen in ker se nahaja v velikih množinah.
49
Kristalizuje v kockah (si. 31.), ki se dado lehko klati na manjše kocke. Z večine je pa gručav ali nadrobljen v drugem kamenji. Gru-čavi kosovi so navadno zrnati ali pa jedrnati.
Svinčeni sijajnik sveti se jako živo kakor          ------._____
kovina, sosebno na razkolnih ploskvah; barve je     |      j         "
svinčene, raze pa črnikaste. Mehak je, namreč samo malce trši od sadre, a 7-5krat težji od vode. Razgret se razprši (zerknistert), potem pa
se tali in iz njega se razvijajo po gorečem žeplu       ,---•'      r.....~~^
dišeče pare. V njem je namreč poleg 87 odstot-             Slika 31.
kov svinca tudi 13 odstotkov žepla. Na mnozih krajih ima poleg svinca tudi nekoliko srebra in s tem raste tej rudi vrednost. Svinčeni sijajniki na Ceskem so srebrnati in dobršno srebra dobivajo onde iz njega.  Ako je v 1 kilogramu svinčenega sijajnika vsaj 1 gram srebra, potem se uže plača izločba.
Koroška je na svinčenem sijajniku posebno bogata. V Rablji, v Nemškem in v Slovenskem Bleibergu, na Obiru, na Peči, v Črni in pri Kaplji kopljejo to rudo in plavijo svinec. Kranjska ga ima v Knapovšči, v Kamenici blizu Vač, pri Litiji, v Dolih blizu Šmarijega in še drugod, takisto tudi Štajarska. V vseh teh krajih je svinčeni sijajnik čist, rekše, brez srebra.
Svinec (Blei) je sivin sijajen na novih ploskvah, a na zraku hitro potemni. Jako mehek je, raztezen, lehko raztalen (schmelzbar) in ll-4krat težji nego voda. Od njega delajo svinčene ploče in cevi, ulivajo krogle in šibre (Schrot).
47. Srebrni sijajnik (SiTberglanz) je najbogatejša srebrna ruda, kajti plenja do 87 odstotkov srebra, ostalih 13 odstotkov je žepla. Kristalizuje redko v nerazločnih zveženih kockah, večkrat pa se dobiva v drevesastih, zobčastih ali lasastih posnemkih, z večine pa je gručav in jedrnat. Barve je temno svinčene, sijajnosti pa kovinske, no oboje se kaže le na novih ploskvah ali v razi, ker na površji je ruda navadno črnikasto nahukla (angelaufen). Mehek je, namreč nič trši od sadre in zraven tudi vitek ter se da rezati skoro kakor čisto srebro ali svinec. Od vode je 7krat težji. Tali se jako lehko in vonja po gorečem žeplu.
Žile te znamenite srebrne rude nahajajo se v Pfibramu in v Joahimovem dolu na Ceskem, v Ščavnici in v Kremenici na Oger-skem, v saškem Freibergu, v norveškem Kongsbergu, v Mehiki i. t. d. Na svetovni razstavi dunajski razpostavljen je bil 100 kilogramov težak in 7000 gold. vreden kos srebrnega sijajnika.
4
50
48.  Živosrebrna svetlica ali einober (Quecksilberblende oder Zinnober) je za dobivanje živega srebra preimenitna, malo ne jedina ruda. Časi se nahaja kristalizovana, in sicer so kristali romboederski, navadno pa majhni in težko razločni, dasi so sijajni kakor demant in prosojni. Z večine pa je einober gručav in drobno zrnat, ali pa tudi jedrnat, ali celo prslen. Dostikrat je fudi nadrobljen v drugem kamenji (eingesprengt) ali pa se nahaja na njem kakor poprh (An-flug). Cist einober je rudeč kakor skrlat. in taka mu je tudi raza, a cesto so mu primešene druge tvarine, ki zakrivajo pravo barvo, ter je zategadelj časi temno rudeč ali celo črnikast. Trd je kakor sadra in 8krat težji nego voda. Razžarimo li košček cinobra v stekleni, na obeh konceh odprti cevi, izhlapi einober, rekše, pretvarja se v težke pare, ki se na hladnejšem konci zopet zgoščujejo ter se prijemajo stekla kakor sivkast kovinsk poprh (živo srebro), a iz cevi uhajajo znane, po gorečem žeplu dišeče pare. V cinobru je namreč 86 odstotkov živega srebra in 14 odstotkov žepla.
Najznamenitejši rudnik za einober ima Avstrija v Idriji na Kranjskem, kjer se na leto pridela 7—8000 stotov živega srebra. Idrijski einober navadno ni čist, ampak primešeno mu je več ali menj neke kamene smole, oglja in prsti. Zatorej tudi ni lepo rudeč, temveč zamazano rjavkast, rekel bi jetrene barve, in zategadelj kliče se tudi: einober s ki jetrenec (Quecksilber-Lebererz). Cindber se nahaja tudi pri sv. Ani pod Ljubeljem in še po nekaterih druzih krajih na Kranjskem in na Koroškem, ali v neznatnih množicah. Bogatejši od idrijskega je rudnik pri Almadenu na Španskem, najbogatejše pa ima Kalifornija.
Čist einober rabi kakor barva, a ta se dela največ od čistega živega srebra in od čistega žepla, ker je tak samodelsk cindber mnogo lepši od prirodnega.
49.   Antimonov sijajnik ali raztok (Antimonglanz oder Grauspiessglanzerz) kristalizuje v dolgih stebrastih ali iglastih kristalih, ki so navadno v šopke zbrani (biischelformig) (slika 32.), ali pa je gručav, in sicer največ protaste ali vlaknate sestave. Siv je kakor svinec in taka je tudi raza. Sije kovinsko, trd je kakor sadra in 4-6krat težji od vode. Tali se uže na zublji od sveče (Kerzen-flamme) in vonja po gorečem žeplu, a zubelj obarva zelenkasto. V njem je 73 odstotkov antimona poleg 27 odstotkov žepla.
Nekaj malo raztoka nahaja se pri Trojani na Kranjskem in pri Šoštanji na Štajarskem.
51
Slika 32.   Kopiiča raztokovih kristalov.
50. Nikljev kršeč (Nickefkies oder KupfemicM) je navadno gručav in jedrnat. Barve je bledo bakrene, raze pa rjavo črnikaste. Trdota mu je v sredi med apatitovo in živčevo (5-5), a od vode je 7*6krat. težji.. Razžarj en se tali in pušča iz sebe bele, po česnu dišeče pare, kar ovaja arsenik, ki se v tej rudi nahaja poleg niklja.
Iz te rude dobivamo nikelj, ki je belkasta, jako raztezna in od vode 9 • 2krat težja kovina. Na magnetno iglo deluje kakor jeklo, jako težko se tali in ne zarjavi z lepa. Rabi največ v razne kovne zlitine, od katerih je najznamenitejša pakfong ali novo srebro, ki se zliva od 54 delov bakra, od 17 delov niklja in od 29 delov cinka. Na Nemškem in na Švicarskem kujejo od njega tudi drobne peneze (Scheidemiinze).
Rude (Erze) imenujemo vse one rudnine, ki imajo v sebi po jedno ali tudi po več težkih kovin in ki v vodi niso raztopne. A kovine v rudah niso samočiste ali samorodne (gediegeri), temveč so spojene ali zvezane z drugimi tvarinami, od katerih jih je treba očistiti in odločiti, kar biva v plavežih, v topilnicah (Schmelzhiitte) in žgalnicah (Brennhiitte).
i*
52
Mnoge rude so po vnanjem kovinam podobne, rekše, imajo kovinske barve in kovinsko sijajnost ter so ob jednem tudi nepro-zorne. O tacih rudah pravimo, da imajo kovinsko lice (metallisches Atissehen).  Katere so?
V nekaterih rudah so težke kovine spojene se žeplom, imenujemo jih zategadelj žeplenate rude (geschtvefelte Erze). Ovajajo se hitro po tem, da zavonjajo po gorečem žeplu, ako jih v ognji žarimo. Žeplenate rude zopet razločamo v kršce (Kiese), sijajnike (Glanze) in s vet lice (Blenden).
Kršci so žeplenate rude kovinskega lica, svetle barve, ki ni nikdar prav siva niti črna, a raze vedno temne, črnikaste in dobršne trdote.
Sijajniki imajo tudi kovinsko lice, a njih barva je siva ali črna, raza tudi takšna, trdota pa majhna.
Svetliee so žeplenate rude nekovinskega lica, različnih barv in različne raze.   Njih kristali sijejo cesto kakor demanti.
VI. Soli.
(Salze.)
Uže prej smo culi, kako se po vplivu vzduha in vode kamenje na zemeljskem površji izpremina. Ne samo, da se razseda, ruši in drobi, temveč tudi razpada, prsteni in prhni. Takisto delujejo vzdušnine (Atmospharilien) več ali menj tudi na rude, i one se pretvarjajo in prhne. Rudne prhlenine (Verivitterungsprochicte) kakor tudi prhlenine nekaterega kamenja so dostikrat v vodi raztopne (loslich) in voda dobi po njih kakov poseben okus. Takisto so raztopne na mokrem jeziku in vzbujajo nam kakeršenkoli okus. Ako ta okus ni kisel, potem take prhlenine imenujemo soli. Semkaj prištevamo pa sploh vse raztopne rudnine, ako niso kisle, če tudi niso nastale po prhnenji.
51. Kamena sol, slankamen in tudi kuhinjska sol {Stein-
salz, Kochsalz)  imenovana je  mej   vsemi  solmi  najimenitnejša  in človeku  najpotrebnejša.  Kristalizuje v kockah, ki so časi ogromno . velike in  se dado  prav lehko klati na manjše kocke.   Kristali so brez barve, prozorni  in se svetijo kakor steklo.  Največ je pa gru-čava, in sicer zrnata ali pa tudi vlaknata. Ako je čista, je bela, po
53
raznih primesah dobiva pa tudi druge barve, cesto je umazano siva, ruša, ali rudeča, redkokedaj modra ali zelena, a raza je tudi pri barvanih kosovih bela. Po nekaterih krajih, na pr. v stepah okolo Hvalinskega ali Kaspijskega Morja, pricvete v suhem vremenu iz tal ter je potem zemlja videti, kakor bi bila močna slana pala po njej. Naposled se nahaja raztopljena v mnozih vrelcih in jezerih, izlasti pa v morji (na črez 2-5 odstotka).
Slankamen je trd kakor sadra in velja tudi kakor primer trdote v drugi stopinji. Od vode je 2-2krat težji. V vodi se topi hitro in je čisto slanega okusa. Na vlažnem zraku vlači vlago na-se ter se zmoči in naposled raztopi'. V ognji poca in se razprši, razbeljen se stali in izhlapi, a od hlapa porumeni brezbarven plamen.
Kamena sol je jako razširjena ter se nahaja po mnozih deželah v mogočnih skladih in debelih gredah. Pri Kordovi na Španskem je solna gora 500 črevljev visoka in človek potrebuje 1 uro, da jo obide. Tudi naše cesarstvo more se ponašati z obilo soljo v Karpatih in v Alpah. Svetovne slave sta solna rudnika pri Vjelički in Bohnji v Galiciji, znameniti so tudi rudniki pri Kaluži v Galiciji, pri Slatini na Ogerskem, pri Tordi in Vizakni v Erdelji. Takisto neizčrpni (unerschopflich) so solni rudniki v Alpah, v tako zvanem «Salzkam-mergutu», izlasti pri Ischlu in Hallstadtu v Gorenji Avstriji, pri Halleinu na Solnogradskem, pri Hallu v Tirolu, pri Ausseeu na Stajarskem i. t. d. Solni skladi leže navadno mej sadro in ilovico, mej vapnencem in peščencem, zategadelj je sol dostikrat s temi rudninami, izlasti z ilovico onečiščena. Kjer se kamena sol nahaja čisla, lomi se in spravlja na dan, kakor drugo kamenje, kjer pa ni čista, dobiva se drugače. V solnem skladu izkopljejo se namreč na pripravnih krajih globoke jame ter se va-nje napušča voda, ki raztaplja sol, ilovico in druge primese pa pušča neraztopljene. Ko je voda dovolj slana, izpolje se ali izsmrca (auspumpen) ter se vodi v solovarnice (Salzsiederei, Sudhiitte), kjer se voda v velikanskih kotlih izparuje ter naposled na dnu kotla ostane čista bela sol, ki se zategadelj tudi imenuje: varena sol (Sudsalz). Da se pri tem delu prihrani čim več goriva (Brennmaterial), navaja se slanica (Šole), predno teče v kotel, na veliko skladalnico od vejevja (Astiverk), solo-varska krada (Gradiertoerk) imenovano (slika 33.), skozi katero se počasi cedi in kaplja. S tem pa izgubiva slanica po izparivanji mnogo vode in biva vedno gostejša in na soli bogatejša. Tu in tam nahajajo se tudi prirodne slanice, rekše, slani vrelci in potoci, ki rabijo takisto, kakor samodelske slanice (kiinstliche Solen).
M
Slika 33.   Solovarska krada.
V toplejših krajih, tudi v našem Primorji, dobiva se mnogo soli iz morja. V ta namen napušča se morska voda v plitve mlake, gredice (Salzgarten) imenovane, kjer potem polagoma izpariva. Take naprave kličejo se: soline {Salinen). V našem Primorji so največe blizu Pirana v Istri.   Pri nas rabi največ morska sol (Seesalz).
Kamena sol je najpotrebnejša zaprava (Wurze) našim jedilom. Ž njo solimo tudi meso in ribo, da si je ohranimo za delj časa. Jako dobro tekne domačim živalim, izlasti preživačem, konjem in prascem, pa tudi divjačini jo pokladajo lovci. I mnogi obrtniki potrebujejo sol, milarji na pr., in tudi soda se dela od soli.
52. Soda {Natronsalz) nahaja se časi kakor belkast prah na nekaterem kamenji, ako se to na zraku razkraja in prhni. Po nekaterih krajih, na pr. okolo Debrecina na Ogerskem, pricvete po leti iz tal, ki so potem videti, kakor bi bila močna slana pala po njih. Tudi v nekaterih vodah se nahaja raztopljena, glasovita so glede tega sosebno tako zvana natronova jezera v Egiptu, katerim je dno
55
pokrito z debelo skorjo omenjene soli in tudi v okolici teh jezer je zemlja ž njo kakor posuta. Soda se seka iz teh jezer, po tleh pa se zmeta na kupe in ker je s prstjo pomešana, očisti se s tem, da se na vodi razprosti (aufldst) ter se potem razprost (Losung) odlije od nesnage, ki se je usela na dnu posode. Iz tacega razprosta dobi se soda tudi v prozornih kristalih, ki pa na zraku hitro razpadajo v bel prah.
Soda (kristalizovana) je samo malce trša od lojevca in je 1 -5krat težja od vode. Okusa je močno lužnega (laugenhaft). Soda rabi mnogovrstno, posebno pri izdelovanji mila in stekla, pa tudi v barvanji.   Dandenes dela se soda največ od kamene soli.
53. Solitar (Salpeter, Kali-Salpeter) dela se povsod, kjer na zraku gnijo živalske tvarine, na pr. v živinskih stajah, na gnojiščih, po zahodih (Aborte) in tudi po zatohlih, vlažnih in nečistih stanovanjih. V tacih prostorih pokaže se solitar na zidovih in po kamenih kakor bel prah ali tenka skorja. V Potisji (Theissgebiet) na Ogerskem so prostrane pokrajine, kjer se vsako leto proti jeseni tla pokrijejo s prašnim solitarjem, ki se zmele, z vročo vodo izpere in očisti. Iz take raztopine se dobivajo tudi veliki stebrasti beli, prosojni kristali, ki na zraku ne  razpadajo niti ne odvolgnejo (feucht werden).
Solitar je trd kakor slankamen (2. stop.) in je 2krat težji od vode. Okusa je slanega, a ob jednem hladečega. Na žarečem oglji se živo razpokne, lehko se tali in barva zubelj (Flamme) vijoličasto.
Solitar rabi največ v izdelovanje strelnega praha ali smodnika, ki je zmešan od 75 delov solitra, 12 delov žepla in 13 delov oglja. Od solitarja se dela solitarna kislina.
Iz južne Amerike dovažajo v Evropo mnogo čilskega solitra (Chilisalpeter, Natronsalpeter), ki pa ne velja v.izdelovanje strelnega praha, ker na vlažnem zraku odvolgne. Pač pa se od njega nareja navadni solitar in solitarna kislina.
54. Galun (Alaun) nahaja se navadno tudi kakor belkast poprh (Beschlag) ali posip na nekaterih razpadajočih in prhnečih kamenjih, sosebno na nekaterih lavah. Takisto se dela v rjavem premogu in na skriljevcih, v katerih je nadrobljen železni kršeč. Taki skriljevci imenujejo se zategadelj tudi galiinski skriljevci (Alaunschiefer). Mej premogovimi skladi dobiva se časi tudi v gručah s protastim ali vlaknatim zlogom, in od onod prihaja tu in tam tudi raztopljen v nekaterih vrelcih na dan.
56
Galun je s prva osladnega, potem pa trpkega okusa in veže usta (siisslich zusammenziehend). Razgret se tali, nadimlje se (blaht sich auf) in pušča iz sebe vodo. V topli vodi se ga raztopi mnogo več nego v hladni, in ako se raztopina ohladi, izloča se galim v lepih kristalih. Ti so navadno osmerci ali oktaedri, katerim so česLo ogli otopljeni (slika 34.) Kristaljzovan galun je malce trši od slan-kamena in l-9krat težji nego voda. Prozoren je in se sveti stekleno, s časom pa oslepi, a ne razpade.
Slika 34.   Skupek samodelskih galunovih kristalov.
Galun rabi barvarjem in strojarjem ter služi tudi v zdravilo. Živalske tvarine brani gnilobe. V trgovini prodaje se največ samo-delski galun (kiinstlicher Alaun).
V Idrijskem rudniku dobiva se neka sol grencega okusa. Nahaja se navadno v dolzih lasastih, v šopke zbranih, belih, kakor svila svetlih kristalih. Imenuje se grenka sol (Bittersalz) ter rabi kakor čistilno zdravilo.
57
55.  Zelena ali železna galica [griiner Vitriol, Eisenvitriol) nareja se v prirodi povsod, kjer železni kršeč na zraku prepereva in prhni. Nahaja se zatorej največ kakor poprh ali skorja na ome-njenej rudi, tu in tam tudi v kapničastih gručah. Okusa je s prva osladnega, potem pa neprijetno veže usta in ima slast po kovini. Trda je kakor slankamen in l'8krat težja od vode. Iz vodne raztopine kristalizuje v velicih, motno zelenih, več ali menj prozornih kristalih steklene sijajnosti, raza jim je pa bela. Na zraku ne razpadajo, ali neki rjasti prah pada po njih. Razgreta zelena galica se tali, pušča vodo in pobeli.
Šiškova obara (Gallapfeltinctur), rekše voda, na kateri so se kuhale hrastove Šiške, tekoj počrni, ako jej prilijemo raztopljene zelene galice. Zategadelj služi v narejanje črnila ali tinte in rabi v barvariji. Od nje delajo tudi hudičevo olje (Vitriolot) in krasno modro barvo, berlinsko modrilo (Berlinerblau) zvano. Ž njo razkužujejo (desinficieren) tudi zahode in gnijoče živalske tvarine, po katerih se večkrat širijo kužne bolezni.
56.  Modra ali bakrena galica (blauer Vitriol, Kupfervitriol) dela se od prhnečega bakrenega kršca in se nahaja tudi največ kakor poprh ali pa tudi v vodi raztopljena po bakrenih rudnikih. Tako vodo imenujemo bakrenico (Cementioasser). Iz nje, kakor tudi iz samodelske raztopine, izloča se modra galica v lepih kristalih, ako je voda polagoma izhlapela. Kristali so lepo modri, kakor nebo, a na zraku s časom oblede. Tudi vodna raztopina je modra, a ako vanjo položimo kos čistega železa, pobakreni železo v hipci po vrhu, s časom pa skozi in skozi ter moči je se železom malo po malo izvleči ves baker iz raztopine. Tako tudi izkoristijo zgoraj omenjeno bakrenico po rudnikih, polagajoč va-njo železo.
Modra galica veže usta in je jako sopernega, kovinskega okusa ter je hud otrov (strup). Nekoliko trša je od slankamena in 2-2krat težja od vode. Razgreta se tali, nadimlje se in pobeli, a i nje raza je belkasta.   Zubelj pozeleni od nje.
Rabi v mnogih obrtih, sosebno v barvariji in v galvanoplastiki, pa tudi v papirnicah in celo kakor lek (zdravilo).
58
VIL Vnetnice.
(Brennbare Mineralien.)
57. Žeplo ali sera (Schwefel) nahaja se po nekaterih krajih pod zemljo v skladih, ležečih navadno mej ilovičinimi, sadrinimi in vapnenčevimi plastmi, tudi se dobiva v žeknih (Krater) mnozih vulkanov in naposled se seseda iz žeplenih toplic. Cesto je kristalizo-vano, in sicer v piramidah, katerim so roglji navadno otopljeni (slika 35.) Kristali so vzrasli, v kopuče združeni in se časi svetijo kakor demanti. Z večine pa je žeplo gručavo in jedrnato, tudi gomoljasto in nadrobljeno ali pa kakor poprh na drugem kamenji. Čisto žeplo je lepe jasno rumene barve, ki se prav po njem žeplena imenuje, večkrat je pa zarad kacih primes tudi rjavo ali sivo, kakoršno je na pr. žeplo iz hrvatskega Radoboja. Raza mu je ista kakor barva. Sveti se slabo, kakor bi bilo Slika 35.           mastno.   Trdo je kakor sadra ali slankamen in od
vode je 2kraf. ležje. V gorki roci poea (knisterf). Na zraku razgreto se taja in gori z modrim plamenom in pri tem se razvija znana kisla in dušeča para, katero smo pri žeplenatih rudah omenjali. Ako razvrdčimo žeplo v zaprti posodi, na pr. v kaki retorti, staja se in je s prva jasno rumena tekočina, potem se zgosti in porjavi, pozneje se zopet zredči, a potemni še bolj, naposled zavre ter se izpremina v rušo paro, ki se ohlajena zgosti v rumen prah, žepleni cvet (Schivefelblumen) imenovan. Zlijemo li stajano, gosto žeplo v mrzlo vodo, izpremeni se v testu podobno tvarino, ki je vlačna in gnetna (bildsam, plastisch), ter se zategadelj od nje delajo odtiski {Abdrikke) in odlivki (Ab-gilsse). Drgnemo li kos žepla ob sukno ter ga potem približamo majhnim odstrižkom papirja ali drobnim krogljicam bezgovega stržena, opazujemo, da se papirčki ali krtfgljice gibljejo proti žeplu, a doteknivši se ga zopet odpadajo. Pravimo: žeplo postane po drgnenji električno.
V našem cesarstvu kopljejo žeplo v Radoboji na Hrvatskem, v Svosovicah blizu Krakovega v Galiciji in v Kalinki na Ogerskem Na žeplu najbogatejša dežela je pa Sicilija, ki s to rudnino obskrb-ljuje malo ne vso Evropo.
Poraba žepla je velika in mnogovrstna. Od njega delajo strelni prah ali smodnik in žeplenice, potem jako važno žepleno kislino
59
(Schivefelsaure), samodelski cin6ber in ultramarin. Nadalje rabi kakor belilo (Bleichmittel) in zdravilo, ž njim se vulkanizuje in rogoliči (hornisiereri) kavčuk, i. t. d.
58.   Grafit' (Graphit) kristalizuje jako redko v tencih pločicah, navadno je gručav in jedrnat, časi tudi listast (bldtterig) ali luskast (schuppig). Nahaja se v skladih in v gredah, tudi v tak6 imenovanih gnezdih in naposled nadrobljen v druzem kamenji. Čist grafit je jako mehak, še mečji od lojevca, melek je in piše, a pod prsti se čuti opolzel. Temno siv je ali črnikast in se sveti kovinsko, pa tudi raza je črna in kovinsko svetla. Od vode je po priliki 2krat težji. V vodi in v vsaki kislini ostane neizpremenjen, tudi v ognji se ne menja, samo v največji žari in pri močnem prepahu (Luftzug) gori.
Avstrija ima grafita največ v južnem Češkem okolo Krumlova, potem na Moravskem, Spodnjem Avstrijskem in Gorenjem Štajarskem. Na dobrem glasu je švedski, sosebno pa sibirski grafit iz gore Ba-tugol.
Od grafita in gline se delajo topilni lonci (Schmelztiegel), v katerih se plavi jeklo, zlato, srebro in mnoge kovinske zlitine, potem neizgorna opeka (feuerfeste Ziegel). Ž njim se mažejo stroji, izlasti leseni, črnijo se stvari od litega železa, peči na pr., a tudi druge kovine se čistijo in gladijo z grafitom. Najznamenitejši je pa zaradi tega, ker se od njega izdelujejo svinčeniki ali olovke (Bleistifte). S prva so svinčenike rezali iz grafita, dandenes pa jih delajo od testa, ki je zmešeno z grafita in z gline ter potem več ali menj žgano.
59.  Premog (Steinkohle) prav za prav ni rudnina, ker je nastal od organskih, namreč rastlinskih tvarin, ki so se pa v teku časa tako izpremenile, da jim ni več znati prvobitnega rastlinskega lica, temveč so se povsem porudninile (mineralisiert). Na rastlinske ostanke deluje zrak in voda takisto, kakor na rudnine, ruši jih namreč in raztvarja, samo ka se to vrši mnogo hitreje nego pri rudninah. Podrta drevesna debla strohne in zgnij6 za nekoliko let, manjše bilke, listje in suhljad pa še prej. Drugače pa se ima stvar, ako je les zakopan v zemljo, kjer zrak ne more do njega. Onde ne more troh-neti in gniti, da si tudi ne ostane, kakeršen je bil. Izpremina se sosebno vsled tega, da izgubiva neprestano nekatere sestavine, ki izstopajo v obliki vodne pare, ogljikove kisline in nekih drugih plinov,
1 Od grškega: grdpho = pišem, ker je tako mehak, da se ž njim lehko piše.

60
a zategadelj so ostanki vse bolj in bolj ogljičnati, rekše, bogatejši na ogljiku (Kohlenstoff). To se ovaja (verrath sich) uže po vnanjem lici, namreč po barvi, ki prihaja vsevdilj temnejša. Čim dalje traje ta presnova (Process), tem bolj se je rastlinska tvarina izpremenila ter se porudninila, naposled je malo ne čist ogljik in po vnanjem povsem rudnini podobna. To presnovo imenujemo: ogljenitev (Ver-hohlung), a izpremenjeno rastlinsko tvarino: premog.
V onej dobi, ko človek še ni živel na zemlji, nanadila (auf-schichten) se je na nekaterih krajih velika množina vsakovrstnega rastja, ki je takrat raslo na zemlji. Voda je na te sklade nanesla prsti, peska in greza (blata), ter jih je popolnem pokrila. Naplavljeni grez in pesek se je pozneje strdil v kamenene plasti, a pod njimi pokopano rastje je polagoma ogljenelo. V starejših skladih je ogljenitev (Verkohlungsprocess) uže povsem dovršena, v mlajših pa traje še zdaj in sem ter tam vrši se prav očevidno pred nami. Mlajši premog je cesto še ves lesu podoben, pri starejšem je pa rastlinsko lice navadno do konca zabrisano, a vender se tudi od njega nahajajo časi popolnem ohranjena drevesna debla, na katerih je moči celo letnice šteti. A tudi onde, kjer v premogu ni lesnemu zlogu nobenega sledu, svedočijo (pričajo) o njega rastlinskem izviru obilni, v bližnjem kamenji odtisneni listi, cveti in plodovi.
Po tem, kakor je ogljenitev več ali menj dovršena, razločamo a) črni premog, b) rjavi premog in c) ropo ali šoto.
črni premog (Schimrzkohle, eigentliche Steinkohle) je gručav in jedrnat ter ima v sebi 75 do blizu 90 odstotkov ogljika. Črn je in takšna mu je tudi raza, na površji je večkrat pisano nahukel. Časi se sveti prav živo, časi pa je teman. Zapaljen gori polagoma, ako ima močan prepah [Luftzug). Goreč daje od sebe neki osobiten vonj, ki pa ni neprijeten in razvija mnogo topline. Ako ga žarimo v zaprtih posodah, izločajo se iz njega razni plini, izlasti tako zvani svetilni plin (Leuchtgas) in premogov katran (Steinkohlentheer), v posodah pa ostane neka troskasta (schlackige), sivkasta ali črna tvarina, koks (Coaks), ki gori brez plamena in brez vonja in daje mnogo vročine.
Črni premog je izvrstno gorivo, sosebno pri parnih kotlih, od njega se dela tudi svetilni plin in pri tem se kakor postransk pridelek dobivata katran in koks. V ta namen služi najbolje svitlo-gori premog (Cannelkohh), ki gori z lepo svetečim plamenom. Temno črn je, sveti se slabo tolščeno, a ni krhek kakor navadni
(n
premog, temveč žilav (zahe) ter se zategadelj da stružiti in rezati v gumbe in razne druge stvari. Nadalje razločamo: sijajni premog (Glanzkohle), ki se jako sveti, je krhek in se lomi skoljkasto (muschelig)] smolasti premog [Pechkohle) sveti se slabo, po priliki kakor smola, in se ne drobi tako rad kakor prejšnji; zrnati premog (Grobkohle) je debelo zrnatega zloga in ima mnogo prstene primese, plena s ti premog (Schieferkohle) se pa rad drobi na tenke skrlice. Od katrana proizvajajo dandenes najkrasnejše barve.
Črni premog našli so tu in tam tudi v naših krajih ali povsod v tako neznatni množini, da ga ni vredno spominati se. V našem cesarstvu ga ima največ Češka, Moravska, Šleska in Ogerska. V Evropi je Angleška s premogom najbogatejša, a Severna Amerika prvakuje glede tega mej vsemi deželami, a do nje je Kitajska prva.
Rjavi premog (Braunkohle) je mlajši od črnega in se nahaja v gornjih zemeljskih plasteh. V njem je 50 do 75 odstotkov ogljika, in cesto je še ves lesu podoben. Sploh se nahaja v vseh mogočih prelazih od lesa do črnega premoga, kakor je namreč v njem ogljenitev napredovala. Večkrat je prav črn, ali raza mu je vender rjavkasta. Gori mnogo rajši od črnega premoga, in sicer v navadnih pečeh, no ne daje tolike vročine in vonja neprijetno, izlasti ako ima železnega kršea v sebi.
Pri rjavem premogu razločajo se navadno ti različki: S vitli rjavi premog (Glanzkohle), ki je črn, krhek in svetel, a ne maže, zategadelj mu tudi pravijo gosposki premog (Salonkohle). Smolasti rjavi premog (Pechkohle)- je kakor prejšnji, samo ka se sveti medlo, kakor smola. Navadni rjavi premog (gemeine Braunkohle) je rjavkasto črn, sveti se tolščeno in lomi se skoljkasto. Barski premog (Moorkohle) je prhek in prsten. Premogasti les (Lic/nit, bituminoses Holz) je rjav in še ves lesu podoben ter se da tudi rezati in stružiti.
Rjavi premog je še bolj razširjen in se nahaja v mogočnih skladih vložen mej peščenci in mej ilom. Posebno naše cesarstvo obiluje na tem gorivu. Pri nas se koplje sosebno v Zagorji na Kranjskem, v Trebovljah, v Hrastniku, na Laškem, v Grižah in pri Konjicah na Štajarskem, potem na več krajih po Koroškem in pri Krapanu blizu Barbana v Istri. Še bogatejša na tem premogu je Češka, Gorenja Avstrija, Ogerska i. dr.
Ropa ali šota (Torf) je najmlajša ogljenina in se dela vsevdilj po barjih (Siimpfe, Moore).  Spolstena (verfilzt) je od raznih
62
preperelih in več ali menj zogljenelih rastlinskih ostankov. Največ se dela od necih posebnih mahov blede barve, ki po barjih posebno brstno (iippig) rasto. Pri tleh ti mahovi odmirajo, a ker voda brani zraku pristop do njih, ne gnijo, ampak se izpreminajo nekam takisto, kakor les pod zemljo, rekše, ogljene, a navzgor vsevdilj poganjajo novi vršiči. Tako so se s časom po nekaterih krajih nanadile od rope do deset metrov debele plasti. Spodnji nasadi so tedaj najstarejši, zategadelj so tudi temnejši in gostejši ter se približujejo več ali menj rjavemu premogu.
Mokra ropa je gnetna (jplastisch) in težka, osehla (getrocknet) pa plava na vodi in gori prav rada, a za njo ostane mnogo pepela. Razumno je, da je ropa tem slabejše gorivo, čim več pepela daje. V naših krajih je največ rope na Ljubljanskem barji. Še razhodnejša so barja z ropo na južnem Ceskem, na Ogerskem, na Nemškem, a največja ima Škotska in Irska.
60. Jantar (Bernstein) nahaja se dostikrat blizu rjavega premoga, in ker je bilo mej drevesi, ki so dala tvarino za premog, tudi mnogo igličnalega drevja (Nadelholz), izlasti neka smreka, je skoro izvestno, da se je jantar nekedaj cedil iz teh dreves, kakor se še dandenes cedi smola iz smrek, iz borovcev i dr. dreves. Z onimi debli vred prišla je tudi njih smola pod zemljo, kjer se je strdila in oka-menela. Da je jantar bil nekoč res tekoča smola, dokazujejo nam najjasneje razne drobne živalce (izlasti žuželke, pajki) in trohe drevesnega luba, ki se nahajajo cesto sredi jantarjevih koscev (slika 36.)
Jantar dobiva se vedno samo v brez-ličnih koscih, kakor zrna, gomolje in na-kapnine (geflossene Gestalten) ter se lomi skoljkasto. Rumen je, časi jasneje, časi temneje, da, celo rjav, a raza mu je belkasta. Prozoren je ali prosojen, časi pa tudi moten (triih) in morogast. Sveti se tolščeno, malce trši je od sadre in po priliki težak kakor voda. Ako ga tremo se suknom, postane električen.1 Upaljen se taja in gori se svetlim plamenom in z ugodnim vonjem.
1 Stari Grki poznali so to smolo ter so jo zvali: eleldron, in ker so najprej na njej opazili, da natrta (gerieben) priteza lehka telesca na-se in ja potem zopet odbija, nadeli so temu svojstvu ime: elektrika, in vsa taka telesa imenujejo se: električna.
68
Jantar se nahaja v Galiciji, na Siciliji in še drugod. Največ ga ima Pruska ob Vzhodnem Morji (Ostsee), kjer ga kopljejo, pa tudi vzburkani valovi ga mečejo na suho. Največji kos onde najdenega jantara tehtal je 7 kilogramov.
Od jantara izdelujejo vsakovrstno gizdo, sosebno pa ustnike za tobačne pipe in smotkovnjače, nadalje rabi v kajo (Uducherpulver) in neki pokost {Firniss) dobiva se od njega.
61.  Kameno olje (Erdol, Steinol, Petroleum)1 nahaja se prav rado blizu črnega premoga in jako je verjetno, da je nastalo od razvročenega premoga. Časi je brez barve in prozorno, navadno pa rumenkasto ali rjavkasto in samo prosojno ali celo neprozorno. Lažje je od vode, zatorej plava na njej, a ne da bi se ž njo pomešalo. Vonja je reznega, a ne baš neugodnega. Upali se jako lehko in gori se svetlim, jako čadavim plamenom. Na zraku biva vedno gostejše ter se poteza v nitkah, s časom postane katranasto, naposled otrdne in se izpremeni v kameno smolo.
Kameno olje pronicuje {durchdringt) razno kamenje, katero po njem osobitno vonja, a nahaja se tudi tekoče v podzemeljskih raz-selinah (Kliifte) in votlinah, od koder tudi prihaja na dan, bodi si samo ob sebi, bodi si z izvirajočo vodo. V našem cesarstvu ima Galicija največ kamenega olja. Tako zvani «sveti ognji» pri mestu Baku na Hvalinskem (Kaspijskem) Morji so goreči vrelci kamenega olja. Od leta 1860 je Severna Amerika zaslula zaradi neizčrpnega bogastva s tem oljem, in od ondaj rabi v razsveto ter je hitro izpodrinilo drugo svečavo. Sosebno bogati sta pokrajini Kanada in Penn-svlvania, kjer so posamični vrelci na dan dajali po 200 hektolitrov kamenega olja. Za razsveto mora se kameno olje poprej učistiti, rekše, odstraniti je treba iz njega vse hlapne in upaljive sestavine. Pa tudi še potem nam je ž njim oprezno ravnati. Razen v razsveto rabi nam tudi kakor zdravilo in pokosti delajo se od njega.
62.  Kamena smola ali peklina (Erdharz, Erdpech, Asphalt) je vedno gručava in brezlična ter se nahaja tu in tam v gredah mej vapnencem in peščencem. Črna je ali rjavkasta, sveti se in diši kakor smola in se lomi skoljkasto. Težka je kakor voda in pri navadni toploti trda po priliki kakor sadra. Razgreta se taja, lehko se upali in gori s čadavim (russend) plamenom.
1 Od grškega: petros = kamen in latinskega: čleum = olje.
84
Kamena smola se dobiva v Rablji in v Bleibergu na Koroškem, pri Vrgorci v Dalmaciji, na Tirolskem pri Haringu, največ pa v Mrtvem Morji in v njega okolici. Od nje se dela črni pečatni vosek, p6kost (Firniss), lep {KM) in po mestih ulični tlak (Strassenpflaster), 7. njo se mažejo ladije, plahte in lesovina, s papirnatimi, v raztopljeni kameni smoli namočenimi pločami  pokrivajo strehe i. t. d.
Pregled.
V knjižici opisane rudnine razvrščene so v te razrede:
I.  Vzdušnine (Atmospharilieri).
II.  Kameni (Steine).
III.  Prsti (Erden).
IV.  Kovine (Metalle). V.  Rude (Ene).
VI. Soli (Salze). VII. Vnetnice (Brenze oder Inflammabilien).
1. Mej vzdušnine spada vzduh in voda.
II. Kameni so trdne rudnine nekovinskega lica, ki v vodi niso prav nič ali celo malo raztopne. Na njih opazujemo cesto jako lepe barve, a njih raza je navadno bela. Težki niso, ali dobršno trdi, in sploh najtrša telesa nahajajo se v tem razredu.
Po raznovrstnih znakih da se ta razred razcepiti na 5 skupin, namreč na: sololike, mastnike, plenivee, stenotvore in trdce.
1.) Sololiki (Haloidc) so kameni podobni solem, no v vodi niso nič, ali prav malo raztopni ter zategadelj na jeziku tudi ne vzbujajo nikakeršnega okusa. Semkaj spada: vapnenec, aragonec,  sadra, jedavec, apatit in težec.
2.) Mastnici (Steatite) so mehki kameni, ki se svetijo kakor kakova mast, in pod prsti so čutiti opolzli in mastni. V to skupino gredo: lojevec, salovec, stiva in serpentin.
3.) Plenivci (Phyllite) so mehki in lehki kameni, ki se dado izvrstno klati v najtanjše plene ali liste.   Tej skupini prištevamo:  siju do in zelenec.
4.) Stenotvori (FeUite) so dobršno trdi kameni, ki na veliko sestavljajo mogočne stene in cela gorovja. Taka stenotvora sta na pr.: rogovača in živec.
6.) Trdci (Sklerite) so jako trdi kameni, z večine trši od jekla. Zarad velike trdote, lepih barv, krasne sijajnosti in prozornosti so mnogi trdci najdragocenejše rudnine ter služijo največ v gizdo. Tej skupini pripadajo: kre-menjak, opal, obsidian, granat, turmalin, topaz, smaragd, koriind in demant.
HI. Prsti nemajo določene oblike ter so melke in se dado lehko v prah zdrobiti. Rade vpijajo vodo in se potem umeče. Nastale so od raznega raztresenega in prhlega kamenja, zatorej so redkokedaj čiste. Glina (porcelanka, ilo, ilovica), zelenjača, žoltača so take prsti.
5
66
IV.  Kovine imajo neko osobitno lice, ki se prav po njih kovinsko imenuje. Za tako lice je potrebna neka posebna (kovinska) sijajnost, posebna barva (bela, jasnosiva. rumena ali rudeča), ki se tudi v razi neizpremina, in neprozornost. V prirodi se sicer nahajajo še nekatere rudnine s kovinskim licem, ki se pa od pravih kovin razlikujejo v tem, da je njih barva v razi povsem drugačna, nego v kosu. Kovine, ki se na vzduhu in v vodi ne izpreminajo, zovemo dragocene kovine (živo srebro, srebro, platina in zlato), ostale pa navadne kovine (železo, baker). Mnogo znanih kovin v prirodi ni najti samočistih, temveč moramo si jih taliti in plaviti iz raznih rud.
V.  Rude so one v vodi neraztopne rudnine, imajoče v sebi po jedno ali tudi po več težkih kovin, ki pa v rudah niso samočiste ali samorodne. temveč so spojene z drugimi tvarinami, cesto na pr. se žeplom. Gledeč na to delimo je v brezžeplene in žeplenate. Jedne in druge morejo biti kovinskega ali nekovinskega lica.
Brezžeplene rude so: jeklenec. ruši in rjavi železovec, magneto-vec, rudeči bakrenec, malahit, modri bakrenec, kositerovec, kala-mina in beli svinčenec.
Žeplenate so: železni kršeč, bakreni kršeč, cinkova svetlica, svinčeni sijajnik, srebrni sijajnik, cinober in raztok. Nikljev kršeč ima namesto žepla arsenik.
VI.  Soli so neznatno trde, kamenom ali prstem podobne rudnine, ki so pa v vodi ali na jeziku raztopne ter imajo zategadelj svoj posebni okus, ki pa ne sme biti kisel. Z večine so nastale od raztrošenih kamenov in rud na zemeljskem površji. K solem prištevamo: slankamen, sodo, solitar, galun, zeleno in modro galico.
VII.  Vnetni ce so gorive rudnine, ki se nekatere laže, druge teže upa-lijo in potem gore. Razen žepla so vse rudnine te skupine nastale od razno-ličnega rastja, ki se je pod zemljo izpremenilo, rekše, zogljenelo je ter se več ali menj porudninilo.
Žeplo, grafit, premog, jantar, kameno olje in kamena smola so rudnine te skupine.
II. Oddelek.
Opis najznamenitejših hribin,
s katerih je naša zemlja.
Večina rudnin, opisanih v I. oddelku, nahaja se na zemlji v neznatnih množinah. Ne samo, ka so dragi kameni in dragocene kovine jako redke, temveč tudi mnozih drugih rudnin, kakor na pr. jedavca, apatita, težca, stive in večine rud, je sploh prav malo. Naši zemlji ne bi se vnanje lice nič ne predrugačilo, ako si te rudnine mislimo povsem odstranjene. Z druge strani pa bi zemlja po mnozih krajih, na pr. pri nas, dobila ves drug obraz, ako bi z nje izginil vapnenec. Mnozih hribov, da, dolzih pogorij bi nestalo z vapnencem v naši domovini. Vsako tako rudnino, ki se nahaja na zemlji v toliki množini, da jo moramo smatrati kakor bistveno sestavino naše zemlje, imenujemo hribino (Gebirgmrt, Feteart, Gestein).
Vapnenec je torej hribina. Pa tudi sadra, kremenjak, glina, slankamen, jeklenec, žeplo, premog, ropa in dr. so hribine. Zlato, srebro, demant, smaragd, granat i. t. d. niso hribine.
Vapnenec, sadra in vse ostale zgoraj imenovane hribine zložene so z istovrstnih delov, rekše, vsaka njih mrva je vapnenec, sadra i. t. d. ter ima vsa v I. oddelku pri onej vrsti opisana svojstva. Vse take hribine zovemo jednolične (gleiclmrtige Gesteine).
Razen teh je pa mnogo tacih, ki so očevidno zložene z raznovrstnih rudnin. Pravimo jim razno lične hribine ali zmesi (ungleichartige oder gemengte Gesteine). Omeniti je pa treba, da so rudnine v zmesih časi jako drobne in tako izpremešene, da je zmes na oko podobna jednolični hribini.
Hribine so navadno trdne, no nekatere so pa tudi rahle, bodi si prstene ali pa grušaste.
5*
68
Hribine so z večine zložene zgola z rudnin, a nekatere pa tudi z rastlinskih in živalskih ostankov. Zategadelj razločamo hribine rudninske (minerogene), rastlinske (plujtogene) in živalske (zoogene). Tako na pr. je sadra rudninska, premog rastlinska in školjčni vapnenec živalska hribina.
Najimenitnejše hribine so:
I. A.
Prst (Dammerde).
Prst prav za prav ni posebna hribina, temveč je zmes raznih preperelih ter iztrošenih hribin in pa gnijočih in trohnečih ostankov rastlinskih in živalskih. Po tem, kakeršna je hribina, oci katere je prst nastala, je ta vapnena, peščena, ilovna ali laporna, Z večine je več ali menj črnikasta, tu in tam (na Krasu na pr.) pa tudi ruša zarad primešenega železa. Prst pokriva skoro vso suho zemljo in je povsod podloga njivam, senožetim, gozdom, sploh vsemu plodnemu svetu.
Pesek (Sand).
Mnoge hribine, izlasti razni peščenjaki (Sandsteine), razpadajo na površji v večja ali manjša zrna, katera potem voda odnaša in ja niže v dolinah in ravninah popušča ter od njih cesto naplavlja ogromne sipine (Sandbanke). Pesek je največ s kremenjakovih zrn, a cesto se v njem nahajajo vapnenčevi, laporjevi, živčevi in še drugi rudninski drobci. Predrobni pesek zove se svišč (Treibsund, Fhuj-sand). V Aziji in Afriki pokriva pesek neizmerne ravnine (peščene puščave). Od peska se dela malta in steklo, ž njim se žuli in čisti les in kovina, in tudi težka ilovna tla zboljšujejo se s peskom. Na nekaterih krajih nahajajo se v naplavljenem pesku dragocene kovine (katere?) in dragi kameni.
Grušč {Gehirgsschuti).
Grušč je ono robato kamenje, ki se vsled razpadanja in raz-sedanja hribin neprestano ruši in trga se sten ter se padajoč drobi na manjše kosove. V naših gorah so povsod podanki in obronki zasuti s tacim gruščem, ki je lovcem in hribolazcem velika preglavica, ker je hoja po njem jako težavna in utrudljiva. Drobnejši grušč imenuje se pržina (Grus).
(i'. I
Sprimek (Breccie).
V grušč sesede se pozneje časi kaka rudnina, recimo vapnenec, ki izpolni vse praznine, a ko otrdne, zveze gruščeve kosove in ti se sprimejo v novo hribino, kateri zategadelj pravimo sprimek. Rudnino, ki veže robate gruščeve kosove, zovemo lepilo (Bindemittel). Na obronkih naših vapnenih gor nahajamo cesto take sprimke.
Prod (Gerolle und Geschiebe).
Ako tekoča voda dobi grušč v svojo oblast, nosi ga dalje, dokler jej ni pretežek. Pri tem prenašanji se pa kosovi tarejo mej soboj in ob kameneno strugo ter se pri tem obrusijo in ogladijo v znane oblice, katerih so struge naših rek in potokov vse polne. Največ proda popuščajo vode onde, kjer se kak hudournik ali sušeč (Wildbach) izliva v reko, ali kjer ta dela kakov večji zavoj, in pa onde, kjer reka pridere iz gor v ravnino. Tudi morska obala je po mnozih krajih posuta s prodom.
Labora (Conc/lomerat).
Kakor z grušča nastane sprimek, prav takisto se s proda dela labora. Zatorej je labora povsem podobna sprimku, samo ka so v sprimku  posamični kosovi  robati,  v labori  pa obličasti.   Oblice so
Slika 37.   Labora.
navadno mnjhne ali srednje, časi pa tudi jako velike, a zvezane so ali z vapnenim, ali z ilovim, časi tudi z kremenastim lepilom. Ob Soči, ob Savi, ob Ljubljanici in dr. nahaja se labora prav na debelo. Časi je jako čvrsta in je posebno dobra za v zid in tudi mlinski kameni se klešejo od nje.
70
Peščenjak (Sandstemj.
Peščenjak je tudi neke vrste sprimek, namreč pesek, ki je zvezan z nekim lepilom. Zrna so kremenjakova, časi obrušena, zatorej okrogla, časi pa tudi robata. Debelosti so grahove, pa tudi manjša in celo predrobna. Lepilo je raznovrstno, namreč kremenasto, vapneno, laporno, ilovno ali železnato. Peščenjak kremenastega lepila je jako trd, drugi so mečji ali celo prhki. Barve je različne, navadno belkast ali sivkast, pa tudi rumen, rudeč, rjav in zelen, pa i šaren.
Od peščenjaka so pri nas mnogi hribi in holmi. Peščenjak je jako dobro gradivo (Baimiaterial), od drobnozrnatega klešejo se spomeniki in raznovrstna kamenorezna dela, potem jako dobri mlinski kameni in naposled brusi. Mehki peščenjaki radi razpadajo, a od njih nastanejo jako pusta in nerodovitna tla.
Glina in ilovica (Titom).
Nekatere vode so zmerom motne ali kalne, druge samo po nalivih. Ako zajamemo take vode in jo pustimo stati nekaj časa, sesede se iz nje neki mot (Satz) na dno posode. Preiskujemo li ta mot, uverimo se, da je neizmerno droben mel raztresenih ali strtih rudnin. Ta mel seseda se na dnu vod kakor neko blato ali glen ter se brna (Letten) imenuje. Brna, ki se ne strdi, temveč se v vodi umeči in se da gnesti kakor testo, kliče se glina (Thon); nečista, rekše, s peskom, vapnom in železno rjo pomešana, pa ilovica (Lehm). Poraba obeh je znana. Jako vapnena, časi tudi peščena in negnetna ilovica imenuje se puhlica (Loss).
Gomola (Schieferthon). Peščena brna je cesto plenasta ali skrilava ter se streli v siv-kasto  ali rjavkasto hribino,  ki se  rada lupi v tenke  plene, a na zraku hitro razpada.   Tako skrilavo utrjeno glino imenujemo gomolo.
Skrilavec (Thonschiefer).
Tudi skrilavec se je utrdil z glinaste brne, samo ka je trši od gomole, a kakor ta kroji se tudi on povsem lehko v gladke in tenke skrili. Odtod mu je tudi ime. Navadno je črnikast, a nagiblje cesto v modro šali sivo, časi je pa tudi rudečkast ali zelenkast.
Posebe še razločamo: brusni k (Wetzschiefer\ ki je trši zarad obilega kremenjaka in rabi za brusilnike; strešnik (Dachschiefer) se kolje v tenke ploče, s katerimi se pokrivajo strehe.
Skrilavci nahajajo se tudi pri nas na mnozih krajih.
71
Vulkanski pepel in vulkanski groh {mlkanische Asche und vulkanischer Tuff).
Vulkani ali šopke bruhajo iz sebe navadno velike množine v prah in pesek razdrobljenega raznovrstnega, največ troskastega (schlackig) kamenja. Vmes pa lete iz vulkanovega žekna navzgor tudi večji kosovi, ki padajo s pepelom in peskom vred na vulkanove obronke ter mu vedno više in više nasipljejo kopo. Mej bruhanjem lijo silne plohe, ki splavijo množino vulkanskega pepela in druzega drobirja soboj v doline, kamor pridero kakor silne blatne reke, katerim se nič ne more ustavljati. Take blatne reke so poplavile in zalile tudi starorimski mesti Herculanum in Pompeji, ko je 79. leta po Kr. r. buknil Vesuv. To blato se kesneje utrdi v več ali menj čvrsto hribino, zvano vulkanski groh (». Tuff), ki je povsem ka-cemu sprimku podoben.
Vapnenec (Kalkstein).
V naših krajih je vapnenec z raznimi svojimi različki najna-vadnejša hribina. Z večine je zrnat ali jedrnat, bel, siv, rumen, rudeč ali črn (pisani mramor).
Skrilavi vapnenec se lomi na plene (dimne Platten) in mu je navadno primešeno nekaj gline. Lapor (Menjel) je zmes vapnenca in gline.
Bela kreda je prsten vapnenec. Mnogi vapnenci so zloženi zgola z ostankov raznih živalskih hišic (živalski vapnenec).
Več o tej hribini je bilo povedano v I. oddelku na str. 7—13.
Grintavec (Dolomit).
(irintavee je na oko vapneneu jako podoben, ali je nekoliko trši in v kislinah se topi le polagoma in ne šumi skoro nič. Navadno je gabrnat ali grintav, ali celo raskav in luknjičav. Zidarjem in kamenosekom daje dobro gradivo. V naših planinah nahaja se tu in tam poleg navadnega vapnenca.
Sadra (Gips).
Ta hribina nahaja se tu in tam v mogočnih skladih ali gredah, izlasti v bližini slankamena. Več o njej išči v I. oddelku na 14. strani.
72
Slankamen (šiciimute). To hribino smo opisali v I. oddelku na strani 52.
Kremenjak in skrilavi kremenec (Quarzfels umi Kieselschiefer).
Te hribini nahajata se v manjših množinah mej granitom, gnajsom in Mestnikom, o katerih bodemo malo niže še govorili. Njiju svojstva so pa opisana v I. oddelku na 22. in 23. strani.
Železne rude (Eisenerze).
Najznamenitejše štiri vrste železne rude, namreč: jeklenec, magnetovec, ruši in rjavi železovec, pa tudi železni kršeč, nahajajo se po nekaterih krajih tudi v tacih množavah, da jih moramo hribinam prištevati.
Rastlinske hribine (phjtogene Gesteim).
Semkaj gredo: grafit, premog, ropa, kamena smola in kameno olje.   Tudi o njih smo uže govorili  v I. oddelku.
Rogovačnik (Hornblendeschiefer).
Rogovačnik je zmes temno zelene ali črne rogovače in malce živca in kremenjaka, katerima se časi pridruži tudi rjava sljuda. Lomi se na nepravilne, precej debele skrli. Na Kranjskem te hribine nemarno, nahaja se pa na Koroškem in na štajarskem Pohorji. Onde se dobiva tudi tako, zvani krasnik ali eklogit,1 ki je jako lepa zmes zelenkaste rogovače in rudečega granata.
Blestnik ali sljudovec (Glimmerschiefer).
Blestnik je skrilava zmes sljude in kremenjaka, a cesto mu je primešen tudi granat, V Alpah, v Sudetih, v Krušnih (iorah in v Krkonoših so od njega znatna pogorja. Na Kranjskem ga ni, a mnogo ga ima Koroška in Štajarska (na Pohorji).
Gnajs (Gneiss).
(inajs je skrilava zmes živca, kremenjaka in sljude. Živec in kremenjak sta zrnasta, a pokriva ja hiskasta sljuda, in sicer so luske
1 Od grške besede: ekloge = izbor, ker ima jako lepe, rekel bi izbrane primesine.
7.",
poredane v vzporednih plasteh ler se hribina zategadelj kolje dosti lehko v skrli. Sljuda je navadno črnikasta, zrna pa siva ali rudeč-kasta. Ako v gnajsu malo po malo nestaje živca in dobi sljuda premah, tedaj prehaja gnajs v blestnik.
Gnajs se nahaja navadno v družbi blestnikovi in ž njim vred dela mogočna pogorja, razen druzih tudi na Koroškem in Štajarskem (na Pohorji).  Rabi za ploče in za gradivo.
Dosle opisane hribine so se z večine polagoma sesedale iz vode in so zatorej s ki a do vi te (geschichtet), rekše, navrhovatile so se druga vrhu drage v razločnih skladih ali nasadih (Scldchte). Umevno je, da se je najspodnejši sklad prvi sešel, da je tedaj najstarejši, zgornji pa najmlajši. Takisto bode vsacemu jasno, da so ti skladi s prva bili povsem vodoravni, i mnogi so še dandanes. Z druge strani pa cesto opazujemo sklade, ki so več ali menj privzdignem, da vise na jedno stran ali pa stoje uprav po konci. Take sklade je neka moč pozneje premeknila iz prvotne leže.
Vse take hribine imenujemo: useline (Sedimentgesteine).
A mej uselino in uselino je razlika.
Nekatero kamenje je z večjih ali manjših koscev raznih rudnin in hribin. Ti kosci so ali robati, ali obrušeni in oglajeni, a časi pa tudi zmleli v najdrobnejši prah. Cesto so kosci zvezani s kacim lepilom v več ali menj trdno hribino,  časi so pa rahli in grušasti.
Vse take useline zovemo: gromače {Trummergesteine).
Hribine opisane pod A so gromače.
So pa tudi take useline, katerim je bila tvarina nekedaj v vodi raztopljena ter se je potem iz nje izločila ali oborila (nieder-gesclilagen) in na dno usela. Taka hribina je zložena z več ali menj razločnih, nepopolnih kristalov, je kristalasta (krijstallinisch), ako so pa kristali tako drobni, da jih z golim očesom ne moremo raz-ločati, imenujemo jo jedrnato {dicht).
Pod B imenovane hribine so — razen rastlinskih — k ris t a-laste useline ali oborine (krystallinische Sedimentgesteine). Zadnje tri, namreč rogovačnik, blestnik in gnajs so zmesi, vse ostale pa jednolične hribine.
74
II.
Granit.
Granit je zmes živca, kremenjaka in sljude. Živec in kremenjak sta zrnasta, in sicer so zrna časi prav debela, časi pa tudi drobna in celo veledrobna; sljuda je pa luskasta. Največ je v njem živca, ki je z večine belkast, ali modrosivkast ali rudečkast, in po njem je tudi vsa hribina zdaj te, zdaj one barve. Kremenjakova steklasta zrna so sivkasta, sljiidine luske pa navadno črnikaste. Granit je tedaj zmešen od istih treh rudnin, kakor gnajs. Razlika mej njima je samo ta, ka so v granitu vse tri zmesnine jednako porazdeljene in mej soboj pomešane. Zatorej na njem ni opaziti nikakeršnih skladov, niti se ne da krojiti v skrli. Tako hribino imenujemo ležičavo (massig, Massengestein).
Granit je sosebno znamenita in na daleč razprostranjena hribina.
Kranjska nema granita, v obilji pa ga ima Koroška in nekoliko tudi Štajarska. Pohorjevo jedro na pr. je od granita, a nanj se naslanja gnajs, na gnajs rogovačnik, a na tega blestnik. ti ranit rabi zidarjem, še bolje pa kamenorezcem, a tudi za v tlak in za na ceslo je dober.  Dunajsko mesto ima tlak z granitovih kocek.
Sijenit1 {Sijenit).
Sijenit je granitu podobna ležičava hribina, ki je zmešena z belkastega ali rudečkastega živca in temnozelene rogovače, a časi mu je primešenega tudi nekaj kremenjaka in sljude. Nahaja se mnogo redkeje nego granit, nekoliko ga ima spodnja Koroška. Rabi kakor granit, od drobnozrnatega sijenita so klesali stari Egipčanje kipe in so gradili mnoge monumentalne zgrade.
Diorit.2
Diorit je zrnata ali tudi jedrnata zmes neke posebne vrste živca in rogovače. Zelen je, zdaj jasnejši, zdaj temnejši. Nahaja se v manjših množinah in dela tako imenovane grede (Gčinge) v druzih hribinah. Ob štajarsko-koroški meji iztočno od Raduhe dobiva se diorit izlasti v Smrekovci in v Kramarici. Tudi v dolini Kameniške Bistrice in v Tuhinski dolini nahaja se neka dioritu podobna zelenkasta hribina.  Diorit je dobro cestno gradivo, drugače ne rabi.
1  Po mestu Sijene (Assuan) v gorenjem Egiptu.
2  Od grškega: diorlzo — razlikovati, razpoznati.
75
Porfir' {Porphijr).
Porfire imenujemo drobnozrnate ah jedrnate zmesi od živca in kremenjaka, in sicer je ta zmes skozi in skozi jednakolična, a v njej so nadrobljeni očitni živčevi ali kremenjakovi, časi tudi oboji kristali. Živec je navadno rudeč in po njem tudi vsa hribina. Porfir dela posamične kopaste gore, ali pa se nahaja v gredah sredi druzih hribin. Tudi pri nas se nahaja na več krajih na Gorenjskem, Koroškem in Štajarskem. Lepo rudeči in trdi porfiri se klešejo in brusijo v razne lepoče in umotvorine, navadni pa rabijo v cestni posip.
Tu in tam, na pr. pri Cirknem, se dobiva tudi črni porfir (Melaphijr).-
Trahit3 (Trachjt).
Trahit ima živčasto snov, v katero je nadrobljen živec v plo-častih, kakor steklo svetlih, belkastih kristalih. Sivkast je ali rumenkast, pod prsti se čuti oster in raskav skoro kakor plovec {Bims-stein). Trahit je na Ogerskem in Češkem močno razširjen in je prav dobro gradivo. Mnogi vulkani, na pr. Čimboraso v južni Ameriki, Ararat v Armeniji, Pik na Tenerifi in dr. so od trahita.
Bazalf (Basalt).
Bazalt je temno siv ali črn, jako trd in precej težek kamen, ki je na oko videti povsem jednakoličen in samo pod mikroskopom je moči razbrati njega zmesnine. Te so razne rudnine živčeve in rogovačine vrste in pa magnetovec. Pogostoma se razseda na petero-strane ali šestostrane, 5 do 25 cm debele stebre. V vulkanskih pokrajinah je navaden kamen in dela z večine posamične kopaste gore. Prhni jako polagoma, a za ceste ni boljšega gradiva od njega.
Lava.
Tz bruhajočih vulkanov pridero pod zadnje navadno žehteče reke raztopljenega kamenja in teko nizdolu po obronku. Malo po malo se ohlajajo in naposled skrepene (erstarren). Tako skrepenelo kAmenje imenujemo lavo.   A lave so po vsebini in po vnanjosti jako raz-
1  Od grškega: porphyra = bager, purpur, ker je hribina z vežine rudeča.
2  Od grškega: melas = črn.
3  Od grškega: trachijs = raskav, gabrnat, oster. *■ Plinij ga imenuje: basaites.
76
lične, največ so podobne trahilu ali pa bazaltu. Na površji so navadno puhličave in troskaste (schlackig), znotraj so gostejše in kri-stalaste.  Nekatere prhne hitro, druge zopet jako polagano.
Kakor lava še zdaj prodira iz vulkanov, tako" so bržčas vse hribine počenši od granita nekdaj prodrle iz zemeljske notrine na nje površje, kjer so skrepenele. Vse so kristalastega zloga in ležičave. Z jedno besedo jih tudi imenujemo: prodorine (Eruptiv-geMeine).
Kazalo in tolmač.
Stran Abilnderung, die, različek.
Adular................    20
Aetzkalk, der, žgano vapno  ....    12
Agat   .................    24
Akvamarin..............    29
Alabaster...............    14
Alaun, der, galiln..........    55
Alaimsehiefer,  der, galiinski  skrilavec ................    55
Almandm    ..............    27
Amalgam    ..............    37
Ametfst................    22
Amorph, brezlik, a, o, adj.
Antimon...............    37
Apatit.................    16
Aquamarin..............    29
Aragonec, Aragonit.........    13
ArsMiik    ...............    37
Asbest................    20
Asphalt, kamena smula......    63
Atmosphiirilien, vzdušnine.....     3
Aussehen, metallisclies, kovinsko lice    52
Baker, kra, m., das Kupfer    ...    36
Bakrenec modri,  die Kupferlasur   46
Bakrenec rudeči, das liothkupfererz   45
Bakrenica, das Cementieasser  ...    57
Barit.................    16
Barjevec, vca, m., das Sumpferz .    42
Basalt    ................    75
Bauxit................    34
Bazalt   ................    75
Bel svinčena, das Bleiu-eiss.
Belež, m., die Kalkmilch.
Bergflaehs, gorsko predivo.....    20
Stran
Berggold, nidnižko' zlato......    39
Berglrgstall, der, kamena strela .    22
Berilj, m., Bergli..........    29
Bernstein, der, jantar    .......    62
Bimsstein, der, plovec.......    26
Bittersalz, das, grenka sol    ....    56
Bizmut, das JVismuth    .......    37
Bliitterig, pleniv, a, o; plenast, a, o,
adj.
Blattgold, das, zlata pena.....    39
Blechformig, platičast, a, o, adj.
Blei, das, svinec..........    49
Bleiglanz, der, svinčeni sijajnik    .    48
Blestnik,  m.,  der Glimmerschiefer    72 BlumenkohlfiJrmig, broskvast, a, o,
adj.
Blutstein, der, krvaveč.......    41
Bobovec, vca, m., das Bohnerz . .    42
Bohinka, Wocheinit.........    34
Bohnerz, das, bobovec.......    42
Brauneisenstein,  der,   rjavi   žele-
zovec   ...............    42
Braunkohle, rjavi premog.....    61
Breccie, die, sprimek........    69
Brezlik, a, o. adj., amorph.
Brilijant, Brillant..........    30
Brna, der Letten..........    70
Broskvast,  a, o, adj.,  hlumenkohl-
formig. Bruchflache, die, prelomina.
Briisnik, m., der Wetzschiefer ...    70
Calcit.................     7
Carbonados..............    30
Cementicasser, das, bakrenica ...    57 6

78
Stran
Chalcedon, der............    24
Chilisalpeter, der..........    55
Chlorit................    19
Chloritschiefer............    19
Cinek, nka, m., das Zink.....    48
Cinober................    50
Citrfn.................    22
Conglomerat, das, labora......    69
Cvet železni, die Eisenbliite ....    13
Cadavec, vca, m., der llauchquarz    22
Dachscltiefer, der, strešnik   ....    70
Dammerde, die, prst........    68
Dampf, der, hlap, m.
Demant, Diamant..........    29
Demant   marmaroški,    Marmaro-
scher Diamant..........    22
Demantovec, vca, m., der Diamant-
spat................    29
Derb, gručav, a, o, adj.
Diamant...............    29
Diamantspat, der, demantovec   . .    29
Dicht, jedrnat, a, o, adj.......      9
Diorit.................    74
Dolomit, der, grintavec.......    71
Doppelspat, der, dvolomec.....      9
Držsva, der llornstein.......    23
Drnovec, vca,  m.,  der Raseneisen-
stein................    42
Drstev, stva, m., der Kalkspat . .      8
Drvenec, nca, m., der Holzstein. .    23 Dunst, der, para.
Dušik, m., der Stiekstoff......      3
Dvolomec, mca, m., der Doppelspat      9
Edelopal, der, dragi opal.....    25
Eingesprengtes, nadrobljeno, drobiž,
drobci.
Eisen, das, železo..........    35
Eisenbliite, die, železni cvet ....    13
Eisenglanz, der, železni sijajnik . .    41 Eisenglimmer,   der,   luskavi   žele-
zovec................    41
Eisenkies, der, železni kršeč ....    45
Eisenkiesel, der, železnati kremen    23
Eisenocker............    41,  42
Eisenspat, der, jeklenec......    41
Stran
Eisenvitriol, der, železna galica . .    57
Eklogit, der, krasnik........    72
Erbsenstein, der, graševec.....    13
Erden, die, prsti...........    33
Erdliarz, das, kamena smola ...    63
Erdol, das, kameno olje......    63
Eruptivgesteine, prodorine.....    76
Erze, die, rude...........    41
Faserig, vlaknat, a, o, adj.....    »9
Feldspat, der, živec.........    20
Felsart, die, hribina........    67
Feuerstein, der, kresilnik......    23
Firuschnee, der, zeleni sneg ....      6
Flugsand, der, svišč"........    68
Flusspat, der, jedavec.......    15
Fraueneis, das, Marijino steklo . .    14
Galica bakrena,  der Ktipfervitriol    57
Galica železna, der Eisenvitriol . .    57
Galmei, der, kalamina.......    47
Galun, der Alaun    .........    55
Gang, der, greda. Garbast, a, o, adj., rauh.
Gebirgsart, die, hribina   ......    67
Gebirgsschutt, der, grušč......    68
Gelbbleierz, das, rumeni svinčenec    48
Gelberde, die, žoltača........    34
Gemenge, das, zmes. Gemengtlieil, der, zmesnina.
Gerolle, das, prod..........    69
Gestalt, naeJtahmende, posnemek   .    12
Gips, der, sadra   ..........    14
Gipsstein, der, sadrenec......    14
Glanz, der, sijajnost.
Glas, russisehes, rusko steklo ...    19
Glaskopf, brauner,  rjavi svitoglav    42
Glaskopf, rother, ruši svitoglav . .    41
Glasopal, der, steklasti opal    ...    26
Gletseher, der, lednik........      6
Glimmer, der, sljuda........    19
Glimmerschiefer, der, Mestnik ...    72
Glina, der Thon    ..........    33
Gnajs, Gneiss............    72
Gneiss................    72
Gnčten, tna. o, adj., bildsam, plastiscli.

79
Stran
Gold, das, zlato...........    39
Gomola, der Schie/erthon.....    70
Gomolja, der Knollen.
Grafit, m...............    59
Gramoz, m., der Schotter.
Granat................    27
Granat češki, biihmischer Granat .    27
Granat dragi, edler Granat  ....    27
Granat  navadni, gemeiner Granat    27
Granit   ................    74
Grapliit, der.............    59
Graševec, vca, m.,  der Erbsensteiu    13
Grauspiessglanzerz, das, raztok . .    50 Greda, der Gang.
Gredi trdotne, die Hartescala ...    17
Grintavec, vca, m.,- der Dolomit        71 Grmičast, a, o, adj., staudenfiJrmig. GrdMja, der Steinhaitfe, die Schutt-halde.
Groh, m., der Tuff.........    71
Gromače, Trihnmergesteine.....    73
Grotte, die, špilja, jama, pečinka. Grozdast, a, o, adj., traubig. Gruča, derbes Stuck. Gručav, a, o, adj., derb.
Griinbleierz, das, zeleni svinčenec    48
Grilnevde, die, zelenjača......    34
Grm, der, pržina..........    68
Grušč, m., der Gebirgsschutt   ...    68
Hartescala, trdotne gredi.....    17
Heliotrop...............    24
Hlap, m., der Dampf. Hlapeti, hlapim, v. impf., verdampfen.
Holz, bituminoses, premogasti les    61
Holzopal, der, lesasti opal    ....    26
Holzstein, der, drvenec.......    23
llomblende, die, rogovača.....    20
Homblendeschiefer, der, rogovačnik    72
Hornstein, der, dresva.......    23
Hribina, Gebirgsart, Felsart ....    67
Ho suknarsko. die Walkererde   . .    34
Ilovica, der LeJnn..........    34
Iztrošiti se, v. pf., veririttern.
Jama pasja, die Hundsgrotte ...      4
Jantar, m., der Bemstein.....    62
Stran
Jaspis    ................    23
Jaspopal, der, jašmasti opal    ...    26
Jašma, Jaspis............    23
Jedavec, vca, m., der Fhisspat . .     15
Jedrnat, a, o, adj., dicht    .....      9
Jedro, a, n., der Feingehalt.
Jeklenec, nca, m., Eisenspat   ...    41 Jetrenec cinoberski, das Quecksilber-
Lebererz..............    50
Kalamina, der Galmei.......    47
Kalcedon, m., der Chalcedon   ...    24
Kali-Salpeter.............    55
Kolk, hijdraidisclier, podvodno apno    10
Kalksinter, der, siga  .     ......    11
Kalkspat, der, vapnenec......      7
Kalktuff, der, lehnjak.......    12
Kamen lidski............    23
Kamen meteorski, Meteorstein ...    35
Kameni, die Steine.........      7
Kaolin................    34
Kapljevina, tropfbare Fliissigkeit.
Kapnik, m., der Tropfstein.....    11
Karneol................    24
Katzengold, das, mačje zlato   ...    19
Katzensilber, das, mačje srebro . .    19 Kieselschiefer, der, skrilavi kreme-
nec.................    23
Kieselsinter, der, kremenova siga.    26
Kisik, m., der Sanerstoff......      3
Kislina ogljikova, die Kohlensihire      3
Klopotec, tca, m., Klapperstein . .    42
Klorit.................    19
Knollen, der, gomolja.
Kochsalz...............    52
Kocka, der Wiirfel.
Kohlensaitre, die, ogljikova kislina      3
Kohleu- JVasserstoffgas, das, ogljikov
vodik................      4
Konica, die Spitze.
Koptiča, die Kri/stalldruse.....      8
KiJmig, zrnat, a, o, adj.......      9
Korund................    29
Kositer, das Zimi..........    47
Kositerovec, vca, m., das Zinnerz    47
Kovine, die Metalle.........    35
Krada solovarska, das Gradiemerk.

80
Stran
Krasnik, m., der Eklogit......    72
Kreda, die Kreide    .........    10
Kreda ruša, der liothel.......    41
Kreide, die, kreda..........    10
Kremen železnati, der Eisenkiesel.    23
Kremenecskrilavi, derKieselschiefer    23
Kremenjak, m., der Quarz.....    21
Kresilnik, m., der Feuerstein. ...    23 Krhek, hka, o, adj., spriide.
Kristal................     7
Kristalast, a, o, adj., krijstalliniseli     9
Krizopras...............    24
Kržec bakreni, der Kupferkies   . .    46
Kršeč nikljev, der Nickelkies. ...    51
Kršeč železni, der Eisenkies ....    45
Krvavec, vca, m., der Blutstein . .    41
Krgstall, der, kristal........     7
Krijstalldruse, die, kopiiča.....     8
Knjstallgruppe, die, vrastek ....    14
Krijstallinisch, kristalast, a, o, adj.     9 Kugel, die, oblica.
Kupfer, das, baker.........    36
Kupferkies, der, bakreni kršeč  . .    46
Kupferlasur, die, modri bakrenec   46
Kupfernickel.............    51
Kupfervitriol, der, bakrena galica   57
Labora, das Conglomerat.....    69
Labradorec, rca, m., Labradorit   .    21 Lagot, i, f., die Leichtigkeit.
Lapis lazuli.............    21
Lapor, rja, der Mergel.......    10
Lasurstein, der, laziirec......    21
Lava.................    75
Laziirec, rca, m., der Lasurstein ,    21
Lednik, m., der Gletscher.....     6
Ledvičast, a, o, adj., nierenformig. Legierung, die, zlitina.
Lehm, der, ilovica..........    34
Lehnjak, m., der Kalktuff.....    12
Lepidolith, der, liiskavec......    19
Lepilo, n., das Bindemittel.
Letten, der, brna..........    70
Ležičav, a, o, adj., massig.....    74
Lice kovinsko, das metali. Anssehen    52
Lignit.................    61
Lojevec, vca, m., der Talk  ....    17
Stran
Luft, atmospharische, vzdiih ....     3
Luft, fixe, dušeča sapa.......     4
Liiskavec, vca, m., der Lepidolith.
Maček vapneni, der Kalktuff ...    12
Magneteiseners, das, magnetovec .    43 Magnetovec, vca, m.,  das Magnet-
eisenerz...............    43
Malahit................    46
Malec, lca, m., der Gips......    14
Marienglas..............    14
Marmor, bunter, šareni mramor   .    10
Marmor, iveisser, beli mramor   . .     9
Massig, ležičav, a, o, adj......    74
Med, i, f., das Kupfer.......    36
Mecrschaum, der, stiva.......    18
Mel, a, m., der Scfdich.
Melaphgr...............    75
Melek, Ika, o, adj., zerreiblicli,milde.
Mergel, der, lapor..........    10
Mergelsehiefer, der, opoka.....    10
Metalle, die, kovine.........    35
Meteoreisen, izpodnebno železo   . .    35
Meteorstein, izpodnebni kamen   . .    35
Milcliopal, der, mlečni opal ....    26
Milehauarz, der, mlekovec.....    22
Milde, melek, lka, o, adj. Mineral, rudnina. Mineralreich, rudninstvo.
Mineralivasser, vode rudnice   ...     7 Mišjica, das Giftmehl, der Hiitten-
rauch................    37
Mlekovec, vca, m., der Milchquarz    22
Morion................    22
Mramor beli, iveisser Marmor ...     9 Mramor izpreminasti, Muschelmar-
mor.................    10
Mramor šareni, bunter Marmor . .    10 Muschelig -(er Brueh), skoljkast, a,
o, adj.
Muschelkalk, der, školjčni vapnenec    12 Muschelmarmor, der,   izpreminasti
mramor..............    10
Nadimati se, nadimljem se, v. impf. r.. sich aufblahen; nadut, a, o, auf-geblaht.
SI
Stran Nadrobfjen, a, o, adj., eingesprengt. Nahukel, kla, o, adj., angelaufen. Nanaditi, v. pf., iiber einander legeti,
schichte.li.
Natrousalpeter, der.........    55
Natronsalz, dan...........    54
Naturproduct, das, prirodnina. Neizgoren, rna, o, adj., unverbrenii-
lich, feaerfest. Nickelkies, der, nikljev kršeč  ...    51 Nierenfbrmig, ledvičast, a, o, adj.
Nikelj, das Nickel..........    51
Nizati,   nižem, v. impf.,   anreihen,
anfadeln.
Oblica, der Eollstein.
Oborine,  krijstallinische Sediment-
gesteine...............    73
Obronek,   nka,   m.,   der  Abhang
(d. Berges).
Obsidian...............    26
Odvolgniti, odvolgnem, v.pL,feucht
iverden. Olje kameno, das Steinol, Erdol,
Petroleum.............    63
Oniks . .-...............    24
Opal.................    25
Opal dragi, der Edelopal......    25
Opal jašmasti, der Jaspopial....    26
Opal lesasti, der Holzopal.....    26
Opal mlečni, der Milchopal .... 26 Opal navadni, der gemeine Opal . 26 Opal steklasti, der Glasopal .... 26 Opal voskasti, der Wachsopal ...    26
Opoka, der Mergelschie/er.....    10
Opolzek,   zka, o, adj.,  schlilpfrig
(beim Anfilhlen). Oslica zlatarska, Probierstein ...    23
Para, der Dunst.
Pena zlata, das Blaltgold.
Pesek, ska, m., der Sand.....    68
Peščenjak, m., der Sandstein ...    70
Petroleum, kameno olje......    63
Platičast,  a,  o, adj., blechformig.
Platina................    38
Plavež, m., der Hochofen.
Stran Plehek, hka, o, et&j.,fadeschmeckend. Pleniv, a, o, adj., bliltterig. Plin, m., das Gos.
Plovec, vca, m., der Bimsstein  . .    26 Pocati, v. impf., knistem. Podanek,  nka, m., der Fuss (des
Berges). Poloj. a, m., die Nehrung. Polst, i, f., der Filz; spolstiti, v. pf.,
verfilzen, Poprh, m., der Anflug. Porcelanka, die Porscllanerde ...    34
Porfir, der Porphgr.......: .    75
Porudniniti  se, v. r. pf.,  minerali-
sieren. Porzellanerde, die, porcelanka ...    34 Posnemek, inka, m., tiachuhmende
Gestalt...............    12
Prazem................    23
Predivo gorsko, der Bergflaelis . .    20
Prelomina, die Bnichflache.
Prema, die Gerade.
Premog, m., die Steinkohle    ....    59
Prhek, hka, o, adj., erdig.
Prhnžti, v. impf.;  sprhniti,  v. pf.,
verivittern; prhnelina, das Vcnvit-
terungsproduct. Primesiti, v. pf., beimengen. Prirodnina, das Naturproduct. Probierstein, der, zlatarska oslica.     23
Prod, das Gerolle..........    69
Prodorine, Eruptivgesteine.....    76
Pronikniti,  proniknem, v. pf.; pronicati, pronicevati, v. impf., durch-
dringen. Prosojen, jna,  o, adj.,  durchschei-
nend. Protast, a., o, adj., stengelig ....      9 Prozoren, rna, o, adj., durclisicht/g.
Prst, i. f., die Dammerde.....    68
Prsti, die Erden...........    33
Pržina, der Grus..........    68
Puhlica, der Loss..........    70
Quarz, der, kremenjak.......    21
Queckailber, das, živo srebro   ...    37 Quecksilberbleiide, die, živosrebrna
svetlica   ..............   50

82
Stran Ouecksilbcr-Lebererz,   cinoberski jetrenec..............    50
Maseneisenstein, der, drnovec ...    42 Raskav, a. o, adj., gestreift, rauh.
Rcnicluptarz, det; čadavec.....    22
Raza, dar Strieh   ..........    10
Razkolek, lka, m., das Spaltstilck. Razkolen, lna, o, adj.. spaUbar. Razkolina, die Spaltfiuche. Različek, čka, m., die Abčlnderung,
Varietat. Raznorob, a, o, adj., nngleichkantig. Razprostrti, v. pf., aujlbsen; razprost,
die LOsung. Razpršiti se, v. r. pf., zerknisteru. Razselina. die Kluft; razsedati se.
v. iinpf., sich zerklilften. Raztezen, zna, o, adj., dehnbar. Raztok, m., Graaspiess-Glanzcrz .    50 Rob, m., die Kante. Rogelj, lja, m., die Spitze (eines
Krgstalles). Rogljast, a. o, adj., zackig. Rogoličnik, išči: dresva.
Rogovača, die Humblende.....    20
Rogovačnik,  m.,  der Hornblendc-
schiefer...............    72
Ropa, der Torf...........    61
Rosenquarz, der, roževec......    22
Botheisenerz, ruši železovec ....    41
HOthel, der, ruša kreda    ......    41
Ruthkiipfererz, das, rudeči bakrenec   45 Roževec, vca, m., der Eosenquarz   22
Rubin.................    29
Rude, die Erze...........    41
Rudnina, das Mineral. Rudninstvo, das Mineralreich.
Sadra, der Gips...........    14
Sadrenec, nca, m., der Gipsstein .    14
Safir, der Saphijr..........    29
Salovec, vca, m., der Speckstehi   .    17
Salpeter, der, solitar........    55
Salze, die, soli............    52
Samočist, a, o, adj., gediegen. Samoroden, dna, o, adj., gediegen.
Stran Samodčlsk, a, o. adj., kilnstlich er-
zeugt.
Sand, der, pesek..........    68
Sandstein, der, peščenjak    .....    70
Sapa dušeča, fixe Luft    ......     4
Sapa treskava, dem schlagende
Wetter...............      4
Sauerstoff, m., kisik, m.......      3
Siiuerling, der, slatina.......      4
Schichte, die, sklad, nasad, plast,
pola.
Schieferihon, der, gomola.....    70
Schlacke, die, troska. Schlackig, troskav, a, o, adj. Schlich, der, mel, m.
Schmirgel, der, smirek.......    29
Schivarzbhierz, das, črni svinčenec   48
Schu-efel, der, žeplo.........    58
Sehioefelkies, der   ..........    44
Schtrefel- IVasserstoffgas, das, žepleni
vodik................     4
Sedimentgesteiiie, useline......    73
Seesalz, das, morska sol......    54
Sera, der SeJuoefel.........    58
Serpentin...............    18
Siga, der Kalksinter........    11
Siga kremenova, der Kieselsinter . 26 Sijajnik antimonov,  der Antimon-
(jlanz................    50
Sijajnik srebrni, der Silberglanz . 49 Sijajnik svinčeni, der Bleiglans . . 48 Sijajnik železni, der Eisenglanz . . 41 Sijajnost, der Glanz.
Sijenit   ................    74
Silber, das, srebro.........    38
Silberglanz, der, srebrni sijajnik   .    49 Sklad, sklada, die Schichte. Skoljkast, a, o, adj., muschelig. Skrilavec, vca, m., der Thonschiefer   70 Skrilavec   galunski,   der   Alaun-
schiefer   ..............    55
Skrilavec   zelencev,   der   Chlorit-
schiefer    ..............    19
Skrepeneti,   skrepenim, v. pf., fest
uierden, erstarren. Slankamen, m., das Steinsalz ...    52 Slatina, der Sauerling.......      4

sa
Stran
Sljuda, der Glimmer........    19
Sljiidovec, der Glimmerschiefer . .    72
Smaragd...............    28
Smola kamena, Frdharz, Erdpech    63
Smirek, der Schmirgel.......    29
Sneg zeleni, der Firnschnee ....      6
Snežinka, die Schneeflocke.....      5
Soda.................    54
Sol grenka, das Bittersalz.....    56
Sol kamena, das Steinsalz.....    52
Sol morska, das Seesalss......    54
Sol varena, das Sudsulz......    53
Soli, die Salze............    52
Solitar. der Salpeter........    55
Solitar čilski, der Cliilisalpeter  . .    55 Solovarnica, die Salzsiedehittte, Sud-
hiitte. Spaltflache, die, razkolina. Spaltstiick, das, razkolek, m.
Spargovec, vca, m., der Spargelsiein    16
Spateisenstein, der..........    41
Species, die, vrsta.
Speckstein, der, salovec.......    17
Spljaka,  der flache Rollstein,  das
Geschiebe.
Sprimek, mka, m., die Breccie   . .    69 Spriide, krhek, lika, o, adj.
Sprudelstein, der, vrelovec.....    13
Srebro, das Silber..........    38
Srebro mafije, Katzensilber   ....    19
Srebro živo, das Queclcsilber   ...    37 Staudenformig, grmičast, a, o, adj. Stein, lithographischer, kamenopisni
vapnenec   .............    10
Steine, die, kameni.........      7
Steinkohle, die, premog.......    59
Steinfil, das..............    63
Steinsalz, das, kamena sol    ....    52 Steklo  Marijino,   das  Marienglas,
Fraueneis.............    14
Steklo rusko, russisehes Glas ...    19
Stengelig, protast, a. o, adj.....      9
Stichstoff, der, dušik, m.......      3
Stiva, der Meersehaum.......    18
Strahlsfein, der, trakavec.....    20
Strela kamena, der Bergkrgstall   .    22
Strešnik, m., der Daclischiefer    . .    70
Stran
Strich, der, raza...........    10
Striictur, die, zlog, m.
Smnpferz, das, biirjevec......    42
Svetlica cinkova, die Zinkblende   .    48 Svetlica živosrebrna,  die Ouecksil-
berblende..............    50
Svitoglav rjavi,   brauner Glaskopf   42
Svitoglav ruši, rother Glaskopf.  .    41
Svinčenec beli, das TVeissbleierz . .    48
Svinčenec črni, das Schimrzbleierz    48
Svinčenec rumeni,  das Gelbbleierz    48
Svinčenec zeleni,  das Grilnbleierz    48
Svinec, nca, m., das Blei.....    49
Svišč, rn., der Flugsand......    68
Sgenit.................    74
Šarota, die Farbe.
Šota, der Torf............    61
Špilja, die Grotte. Šupelj, lja, o, adj., holil.
Taliti se, v. r. impf., sclimelzen; staliti se, v. r. pf., sclimelzen.
Talk, der, lojevec..........    17
Teniti, tenim, v. impf., diinn scldu-
gen, ansziehen, tealken. Težec, žca, m., der Schiverspat . .    16
Therme, die, toplice.........     7
Thon, der, glina...........    33
Thoneisenstein, brauner.......    42
Thoneisenstein, rother........    41
Thonschiefer, der, skrilavec  ....    70 Top, a, o, adj., stumpf.
Topaz    ................    28
Topilnica, die Schmelzhiitte. Topiti   se, v. impf. r.,   sich losen; raztopiti se, v. pf. r., sich auflosen; raztop, raztopina, die Auflosung, die LSsung.
Toplice, f. pl., die Therme.....      7
Torf, der, ropa, šota........   61
Trahit, Trachijt...........    75
Trakavec, vca, m., der Strahlsfein   20 Traubig, grozdast, a, o, adj.
Tremolit...............   20
Tropfstein, der, kapnik.......    11
Troska, die Schlacke. Troskav, a. o, adj.. schlackig.

84
Stran
Trsen, sna, o, adj., sehnig.
Triimmergesteine, gromače.....    73
Tuff, der, groh...........    71
Turmalin, m.,............    28
Useline, Sedimentgesteine......    73
Vapnenec, m., der Kalhspat....      7 Vapnenec kamenopisni, lithograplii-
sclier Stein    ............    10
Vapnenec školjčni, der Muschelkalk   12 Vapno    podvodno,    lii/draulischer
Kolk................    10
Vapno žgano, der Aetzkalk   ....    12 Variti, varim, v. impf., scluveissen. Velegorje, n., das Hocligebirge. Verdampfen, hlapeti, hlapim, v. impf. Vigenj, nja, in., die Esse. Vnetnice, brennbare Mineralien . .    58
Voda, das Wasser..........      4
Voda rudnica, das Minerahcasser.      7 Vodik ogljikov, das Kohlemrasser-
stoffgas    ..............      4
Vodik žepleni, das Scluvefeheasser-
stoffgas    ..............      4
Vonjati, vonjam, v. impf., riechen;
vonj, m., der Genich. Vrastek, tka, m., die Krgstallgruppe   14 Vrelovec, vca, m., der Sprudelstein    13 Vrsta, die Species. Vzduh,   m.,   die   atinospharische
Luft................     3
VzduSnine, Atmospharilien    ....      3
fl'aelisopal, der, voskasti opal   . .    26
Walkererde, die, suknarsko ilo  . .    34
Waschgold, das, prano zlato   ...    39
IVasser, das, voda.........      4
Weissbleierz, das, beli svinčenec   .    48
Wetzschiefer, der, briisnik.....    70
Stran Wetter, scldagendes, treskava sapa     4
Wismuth...............   37
Wocheinit, der, Bohinka......    34
Wiirfel, kocka.
Zackig, rogljast, a, o, adj.
Zastor, m., der Vorhang.
Zelenec, nca, m., der Chlorit ...    19
Zelenjača, die Griinerde......    34
Zink, daš, cinek...........    48
Zinkblende, die, cinkova svetlica  .    48
Zinn, das, kositer..........    47
Zinnerz, das, kositerovec.....    47
Zinnober.............     .    50
Zlato, das Gold...........    39
Zlato mačje, das Katzengold   ...    19 Zlitina, die Legierung. Zlog, in., die Structur. Zmes, i, f., das Gemenge. Zmesnfna, der Gemengthe.il. Zrak, m., išči: vzduh.
Zrnat, a, o, adj., kiJrriig......      9
Zubelj, blja, m., die Flamme.
Žara, die GluMiitze.
Žehteč, a, e, adj., gliihend heiss.
Železo, das Eisen..........    35
Železo izpodnebno, meteorisches 77. Železo pozemno. tellurisclies E. Železovec luskavi, der Eisenglimmer   41 Železovec rjavi, der Brauneiscnstein   42 Železovec, rjavi glinovnati, brauner
Thoneisenstein   ..........    42
Železovec ruši, das Botheisenerz   .    41 Železovec,  ruši glinovnati,  rother
Thoneisenstein...........    41
Žeplo, der Schutefel.........    58
Žgalnica, die Brennhiitte.
Živec, vca, m., der Feldspat   ...    20
Žoltača. die Gelberde........    34
						Po	p r a v k i.				
Na	7.	stt	. V	15.	vrati od	zgornj čitaj	: naši studenci	namesto:		naše	fituilenčnice
	10	„	„	7.	„      „		vseh, namesto:	vsi h.			
	53.	J,		10.		n	vlači, namesto;	vlači			
_	68.	„		12.		„         „	kakeršno, namesto:		kakoršno.		
„	19.	in	55	str	. popravi	: akriljevec	v: skrilavec.				
m	cu 11. na			16.	strani treba obrniti.						

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
000003754S3
A00000375463A