Domoznanski oddelek
t p 07
SNEŽNIK
2002
070(497.12 Ilirska Bistrica)
Ilirska Bistrica, letnik XI - št. 144. - september 2002 - cena 250 SIT
200031
3,144

ti&ART
grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2. Ilirska Bistrica
{<
Banka Koper
TISKOVINA
POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 6251 ILIRSKA BISTRICA
STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE NA KONCU MANDATA
STR. 3
BRALNI ČRV -POČITNIŠKA BRALNA ZNAČKA IN SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ
V kategoriji članov je bil v konkurenci 88 tekmovalcev najboljši Andraž Lipolt, kije po izjemnem streljanju osvojil naslov državnega prvaka.
STR. 11
8. MEDNARODNI TURISTIČNI RALLV BRKINI 2002
Primorski klub ljubiteljev starih motornih vozil Balilla Divača je 7.septembra organiziral 8. mednarodni turistični rally Brkini 2002. Letošnji rally je bil dolg 70 kilometrov...
BLAGOSLOV CERKVE SV. ŠTEFANA V HARIJAH
Projekt
Kmetijska
tržnica:
“SADOVI
DEŽELE POD
SNEŽNIKOM “
'"""m	• .


CERKVENIK
NOVO NA PLAČU
*	sveže ribe
*	zamrznjene ribe : h
*	školjke, raki
*	»bacala in bianco«
*	konzerve
ILIRSKA BITRICA Cankarjeva 26, tel.: 05/71 44 579
POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593
•	računovodske storitve
•	računalniški programi za:
-	proizvodnjo
-	gostinstvo
-	trgovine
-	računovodstvo
Rojc d.o.o. Tomšičeva 5 Ilirska Bistrica E-mail:emil.rojc@amis.net Tel.: 710 12 82;
Fax:710 12 83; GSM:041 638 633
POPOTOVANJE PO NAŠIH VASEH -GOZDNA PRISTAVA MAŠUN
Po abecedi bi morala biti na vrsti vas Koritnice. Ker Mašun delno spada v k.o. Koritnice, je pa od vasi prostorsko in vsebinsko ločen, smo se odločili, da ga obravnavamo posebej.
Tokrat torej Mašun!
STR. 14-15
S tematiko na posamezni javni tribuni bodo bili udeleženci predhodno seznanjeni. Kotizacija za posamezno javno tribuno znaša:
-	za politične stranke in liste (če ni udeležen na javni tribuni njihov kandidat za župana) - 10.000,00 SIT
-	za kandidate za župana (brez stranke oz. liste) - 5.000,00 SIT
-	za kandidate za župana (s stranko oz. listo) - 15.000,00 SIT
Vse javne tribune bo vodil strokovni voditeljski par v sestavi: mag. Milena Urh in Danijel Cek.
Vse tribune bo predvajala lokalna televizija TV Galeja iz Ilirska Bistrice. Informacije o javnih tribunah lahko dobite pri Milošu Valenčiču, odgovornemu uredniku TV Galeja na GSM 031/649 277 ali na e-pošti milos.valencic@galeja.tv.
Vse udeležence lokalnih volitev naprošamo, da svoio udeležbo potrdijo do 10. 10. 2002
rrgBE j.milili um m—m————
DEVETLETNI PROGRAM 1. RAZREDA TUDI NA OSNOVNI ŠOLI DRAGOTINA KETTEJA
Osnovna šola Dragotina Ketteja začenja v novem šolskem letu 2002-2003 izvajanje nacionalnega projekta devetletne osnovne šole z enim oddelkom 1. razreda šestletnikov.
i INTERVJU Z dr. ARHARJEM - i ! KANDIDATOM ZA i PREDSEDNIKA DRŽAVE
STR. 9
V___________________________________V
BESEDA UREDNIKA
»V NOVE DELOVNE ZMAGE«
V	petek 13. septembra seje sestal nov uredniški odbor Snežnika. Člani so sprejeli in se seznanili z novo medijsko zakonodajo, temeljnim aktom izdajatelja ter sprejeli uredniški program časopisa. Nekaj iz njegove vsebine predstavljamo tudi vam:
Ilirska Bistrica in širša regija potrebujetajavni medij, ki bo lahko prenesel identiteto posameznih krajev do njenih prebivalcev, institucij in podjetij v širše nacionalno, regionalno in globalno okolje. Vsebina identitete, ki jo posredujejo mediji v svoje okolje, je odvisna od dejavnosti, načrtov in vizij organiziranih družbenih skupin, političnih strank, družbeno - političnih skupnosti in civilne družbe (cerkev, različna družbena gibanja, združenja, društva), podjetij in posameznikov.
V	naslednjem štiri letnem obdobju načrtujemo naslednje organizacijske in tehnične spremembe:
-izdelali bomo novo grafično podobo glasila;
-poizkušali bomo spremeniti politično voljo tako, da bi glasilo dobivala vsa gospodinjstva v občini;
-postopno bomo uvajali barvano prvo in zadnjo stran;
-uredništvo bomo tehnično in strokovno usposobili za komunikacije z glavnimi nacionalnimi elektronskimi in tiskanimi mediji;
-okrepili bomo trženje oglasnega prostora s pomočjo specializiranih agencij, na podlagi sklenjenih pogodb o poslovnem sodelovanju;
-glasilo bomo uvrstili na računalniško med-mrežje;
-preučili bomo možnost širitve glasila na več sosednjih občin (Pivka, Hrpelje - Kozina in Divača);
-v skladu z dogovorom z izdajatelji bomo pripravili posebne, dodatne tematske številke za volitve, pomembnejše kulturne ter gospodarske dogodke;
Dosedanji programski pristop izdajanja glasila temelji na teritorialnem in institucionalnem izhodišču. Oba pristopa bomo ohranili in posvetili več prostora tudi ostalim gospodarskim, kulturnim dejavnikom v vseh krajevnih skupnostih. Zagotovili bomo politično nepristransko, korektno, pravočasno in kvalitetno poročanje o dejavnosti vseh krajevnih skupnosti, delu župana, občinskega sveta, njihovih ostalih organov, komisij in služb; poročanje o delu, načrtih in problemih vseh krajevnih skupnosti, poročanje o delu podjetij, podjetnikov, obrtnikov in kmetov; poročanje o delujavnih zavodov, poročanje o delu organizacij civilne družbe: cerkev, gibanja, društva; zagotovili bomo, da bodo pomembnejše informacije našle pot v vse nacionalno pomembne javne medije (televizija, radio, dnevni tisk);
S tem ste lahko zadovoljni, lahko niste zadovoljni, lahko zahtevate razpravo, reši nas pa samo 10.november.
Urednica mag. Milena Urh
8. MEDNARODNI TURISTIČNI RALLY BRKINI 2002
Primorski klub ljubiteljev starih motornih vozil Balilla Divačaje 7.septembra organiziral 8. mednarodni turistični rally Brkini 2002. Letošnji rally je bil dolg 70 kilometrov, začel in končal pa seje pred pivnico Orient expres v Divači. Na svoji poti se je tako zaustavil tudi v Ilirski Bistrici na »Plaču«, kjer so si številni obiskovalci lahko ogledali kar 100 vozil.
Ena polovica udeležencev je bila z avtomobili, druga pa z motorji. Najstarejši avtomobil je bila Balilla izdelana 1932-tega leta, najsterejši motor pa Motoguzzi, letnik 1934.
Rallija so se udeležili vozniki iz Slovenije in Italije.
Ob koncu potovanja skozi Bistrico so se zaustavili na kosilu v menzi podjetja Transport.
GLASBENA ŠOLA ODPRLA SVOJA VRATA
Učenka trobente iz glasbene šole Kodaly iskola iz Kecskemet-a
Glasbena šola Ilirska Bistricaje tudi v letošnje šolsko leto zajadrala s polnimi pljuči.
Število učencev se ni spremenilo, tako jih je na instrumentalnih oddelkih 226, se pa to število poveča še za učence, ki obiskujejo predšolsko glasbeno vzgojo, pripravnico in balet - tako, da jih je vseh skupaj skoraj 300.
Glasbena šola seje tudi kadrovsko izpopolnila tako so dobili tri nove učitelje:
-za violončelo: Katarina Jeracijo, prof,
-za violino: Milena Alaševič, absolventka AG v Ljubljani,
-za trobento: Andrej Kobar, absolvent AG v Ljubljani;
V letošnjem šolskem letu načrtujejo:
-vrniti obisk madžarom, ki so bili v juniju 2002 v Bistrici - obisk načrtujejo za maj 2003;
-gostovati v Slovenj Gradcu, Bražicah in na Reki
-pripravljajo se tudi na državno tekmovanje z godali (violina in violončelo) in s komorno skupino pihal.
Spomladi so obogatili šolo z nekaterimi novimi instrumenti,
trenutno pa pričakujejo še mize in stole za opremo dveh učilnic.
Za konec je potrebno omeniti še, da ima šola novega/starega ravnatelja, saj je za naslednji 5-Ietni mandat imenovan dosedanji ravnatelj Laszlo Balazs.
DESET
NOVORO-
JENČKOV
V mesecu avgustu je v postojnski porodnišnici prijokalo na svet 97 novorojenčkov.
Ta poletni mesec je bil kar dober za “bistrčane”, saj so dobili pet deklic ter pet fantov. V Podstenje je prišla Tinkara, v Vrbico Julija, v Dobropolje Nuša, v Harije deček Miha, v Dolnji Zemon Jan, v Gornji Zemon Julija, v Koritnice Anika, v Ilirsko Bistrico Aljaž ter še dva dečka, eden v Šembije, ta drugi pa na Bač.
Vsem očkom in mamicam iskrene čestitke.
Bojana Urh
V___________________/
FILMSKI IN VIDEO SEMINAR
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Ilirska Bistrica je organizator filmskega in video seminarja, ki seje začel konec tega meseca in bo trajal čez vso jesen. Letošnji seminar se bo pri vsakem segmentu posebej dotikal televizije kot medija oz. aplikacije filmskih prijemov v TV mediju. Slušateljem bo predaval znan filmski režiser Boris Petkovič.
Na zaključnem večeru bodo predstavljeni tudi projekti, ki sojih oblikovali na seminarju.
JOE VALENČIČ - AMERIŠKI SLOVENEC
Predsednik Milan Kučan v Clevelandu leta 1994
Na letališču: Dr. Ernest Petrič (prvi slovenski ambasador v ZDA), prvi slovenski predsednik Milan Kučan in Joe Valenčič »naš človek« iz Clevelanda.
Njegova matije iz Jelšan, oče pa iz Novokračin. Sam pa je rojen v Clevelandu, v ZDA. Večkrat j e obiskal domovino svojih staršev. Jožko, kot mu tudi pravijo sorodniki v Jelšanah, zelo dobro obvlada slovenščino. Pred leti j e osupnil slovensko javnost z odkritji slovenskih filmskih zvezd v Hollywoodu. O tem je predaval v Gorici in Ljubljani, kjer je predstavil imena zvezd kot so Frank Gorshin, Micky Dolenz, Zalla Zorano in druge.
Nazadnje je obiskal Slovenijo letos - v mesecu juliju. Nadvse je bil vesel, da je lahko prisostvoval praznovanju jelšanskega gasilskega društva, ki je obhajalo 90 let delovanja. Glavni razlog njegovega obiska pa je bilo vabilo na seminar slovenskega jezika in književnosti na ljubljanski fakulteti. Na seminarju, ki je bil namenjen tujcem, je predaval o ustvarjalnosti Slovencev v Severni Ameriki, karpriča, daje vnet raziskovalec slovenstva v ZDA. Ponosen je, da v Clevelandu še vedno, kljub asimilaciji, deluje deset slovenskih domov in pet slovenskih župnij, kar je zagotovilo, da slovenstvo v tem delu ZDA ne bo izkoreninjeno.
Nekateri Bistričani ga dobro poznamo, saj je bil eden od številnih gostiteljev, ki so v Clevelandu organizirali gostovanje bistriškega pevskega zbora. Zelo radi se spominjamo prelepih trenutkov, ki smo jih preživeli med našimi rojaki v ZDA. Naj dodamo še dejstvo, daje bil Jožko med najbolj vnetimi aktivisti, ki so se
zavzemali za priznanje Slovenije leta 1991. Veliko j e sodeloval s predstavniki naših dosedanjih vlad.
Ker redno prebira tudi naš časopis, ga prisrčno pozdravljamo in mu sporočamo, da si želimo ponovnih srečanj.
Dimitrij Grlj
STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE NA KONCU MANDATA
Vedno je pač tako, da se na začetku nekega obdobja zastavi strategija, plan ali program kot cilj, ki si ga postavimo. Ob koncu obdobja sledi analiza opravljenega ter ugotovitve in zaključki. Če si programa in cilja ne zastavimo, potem je na koncu vse kar je bilo narejenega dobrodošlo, za nenarejene programe pa ne more biti kritike, saj tako in tako niso bili nikdar ne povedani niti zapisani, zato ni možna primerljivost. Kljub temu pa vendarle obstoja pokazatelj in to je kruta realnost nazadovanja, ki ga nekateri nočejo priznati, ker štejejo uspehe le v metrih asfalta in kanalizacije.
Regionalni razvojni center Koper, v okvir katerega sodi tudi občina Ilirska Bistrica, je julija letos izdelal strategijo razvoja občine Ilirska Bistrica. Ta planski dokument, ki ga občinski svetniki dobivamo v roke šele v dmgi polovici septembra, ima namen opredeliti razvojne možnosti naše občine.
Podobno študijo je pred tremi leti pripravila že regionalna Gospodarska zbornica v Postojni in je zajemala tudi področje naše občine, toda občinska uprava j e očitno ocenila, da ne prihaja s pravega konca in je študija ostala le na papirju in z njo tudi naš razvoj.
Tako kot tudi vsa občina ima tudi naša določene prednosti in pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti. Študija ugotavlja vse te sklope in jih razdela. Na žalost je seznam pomanjkljivosti bistveno večji kot seznam prednosti. Za dosego cilja je treba slediti prednostim in v našem primeru so to naslednje:
-dobra geografska in prometna lega (prehod v Kvamer in Istro, obmejna !ega),
-bogati naravni viri (voda, gozdovi), naravne vrednote in kulturna dediščina; naravni klimatski in pedološki pogoji za razvoj kmetijstva, -potenciali za razvoj turizma (Snežnik, Mašun, Sviščaki, dolina reke Reke, Brkini, Mola in Klivnik, Prem, Gomance...)
-razpoložljivost površin - obrtno proizvodnih con,
-vzpostavljen sistem financiranja razvoja drobnega gospodarstva s krediti z ugodno obrestno mero in subvencionairanjem obrestne mere -ustanovljen razvojni center Ilirska Bistrica - LPC (vzpodbujanje podjetništva in zaposlovanja, Povezovanje vseh potencialov za vzpodbujanje podjetništva in koncentracijo sredstev),
-tradicija - industrijska, kulinarična, stara znanja in veščine, običaji in posebnosti kraja, stari mlini, zage, kovaštvo, vrbopletarstvo, stari običaji...
-naravne vrednote in kulturna dediščina,
-razvejanost mreže šol. Vrtcev in športne infrastrukture,
-raznolike oblike socialne pomoči in samopomoči
-razvita društvena dejavnost, -posebna strokovna znanja, izkušenost,
-veliko razpoložljivega prostora.
Med priložnosti pa študija navaja naslednje:
-politika spodbujanja skladnega regionalnega razvoja države in EU, -odprtost za sodelovanje: prenos znanja,
-razvoj turizma, razvoj turizma na podeželju,
-razvoj dejavnosti v povezavi s Schengensko mejo,
-sodelovanje v regiji; skupno reševanje problemov (komunalni odpadki, cestne povezave, srednje in visoko šolstvo, povezave v turizmu), ^podpora čezmejnemu sodelovanju (programi),
-regijski park Snežnik (v čem je priložnost)
-priliv kapitala za razvojne programe,
-povezovanje podjetij iste in sorodne branže,
-primorska univerza,
-možnosti za izobraževanje prebivalstva,
-prostorske možnosti: dovolj prostora, neokrnjena narava,
-subvencije države, EU zaradi regijskega parka (utopija)
-povpraševanje po ponudbi ekološkega,	raziskovalnega
izobraževalnega in rekreacijskega turizma,
-povpraševanje po ekološko pridelani hrani,
-podpora za sanacije ekoloških problemov
-podpora za razvoj infrastrukture.
Na podlagi prednosti in priložnosti je potrebno razvoj gospodarstva usmerjati v programe razvoja podjetništva, razvoja turizma in razvoja kmetijstva in podeželja. Obmejnost,
demografska ogroženost in gospodarska razvitost, ki so sicer negativna dejstva, je potrebno uveljavljati kot osnovo in podlago za programe, ki so podprti tudi s strani države in EU. Takšnih programov je bilo do sedaj bistveno premalo in tudi sredstev iz državnega proračuna j e zato bilo bistveno premalo. Občina potrebuje nov gospodarski zagon in preobrat v pozitivne trende. Študija sicer nakazuje smeri preobrata navzgor, perspektive in izboljšanje nezavidljivega položaja, toda zastaviti je potrebno dobre programe, ljudi animirati in projekte uresničiti. Ali to lahko zmore bistriška srenja? Dosedanja prav gotovo ne, sicer bi to že lahko storila v tem mandatu.
Rešitev je v mlajši generaciji, ki ima v sebi več volje, več energije, predvsem pa hotenje po razvoju in ne le po zadostitvi lastnih interesov.
Strategija razvoja ne sme ostati le planski akt za politično obravnavo ampak podlaga za pravo usmeritev nadaljnjega razvoja. Ni dovolj pred volitvami z lepimi besedami govoriti o ustanovitvi srednje glasbene šole, sredi mandata na slavnostni seji občinskega sveta ob občinskem prazniku ugotoviti, daje ustanovitev srednje šole v Ilirski Bistrici žal utopija ter na koncu mandata ustanoviti komisijo ter se srečati z ministrico za šolstvo. Veljalo bi kdaj pogledati k svojim sosedom v Postojno, kakor so v iztekajočem se mandatu uspeli ustanoviti višješolski center, ali pa v Koper, kjer bo bodoča primorska univerza. Ilirska Bistrica potrebuje srednjo šolo in srednjo šolo je treba ustanoviti.
Če bi mlade vprašali, kako oni gledajo na širšo situacijo Ilirske Bistrice in kaj oni potrebujejo, da bi ostali v domačem kraju, bi imeli jasen program, kaj moramo storiti. Bistrica ima potenciale, Bistrica ima perspektive. Treba se jih je lotiti.
Vladimir Čeligoj
VABILO
Vse, ki imate radi folkloro in ljubite ples vabimo, da se nam pridružite: v Ilirski Bistrici ustanavljamo folklorno skupino, zato zbiramo člane, z veliko volje in veselja do družabnih srečanj, nastopov, gostovanj...
Prijavite se na naslov:
Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica,
Bazoviška 26 (Sokolski dom) telefon: 05 711 00 90 ali 05 710 11 35
Tajnica ZKD Ivanka Bratovič
r — — — — — — — — — — — — —-— — — — — — — n
j OBVESTILO j
Glede na različne govorice in članke sporočamo volivcem, da gospod | Franc Lipolt ni bil izvoljen za župana na listi LDS ampak na listi Zveze za Primorsko.
Občinski odbor LDS Ilirska Bistrica
l	l
L___________________ —_______________J
ZLATA PLAKETA ZZB NOB PARTIZANSKIM UČITELJEM PRIMORSKE
Tradicionalno srečanje nekdanjih partizanskih učiteljev, ki so službovali v času NOB na Primosrkem je bilo tokrat v Divači. Osnovna šola Bogomirja Magajne je 21.septembra gostila množico pionirjev slovenskega šolstva, njihovih simpatizerjev in sorodnikov. Častni gostje so bili ministrica za šolstvo, znanost in tehnologijo, ga. Lucija Čok, državni sekretar na ministrstvu g. Zorman, avtorica Antologije partizanskega učiteljstva in kulture na Primorskem (v nastajanju) mag.Slavica Plahuta in predstavnici glavnega odbora ZZB Slovenije, ga.Milovanovič ter ga. Ela Ulrih Atena, ki je hkrati predsednica odbora za priznanja in imenovanja. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki ZZB Primorske.
Program dela skupnosti, ki smo ga sprejeli pred dvemi leti je obrodil sadove - skupnost se pomlajuje, idej nam ne zmanjka, prepričani smo, da namen in pomen takratnega delovanja ne bo pozabljen.
Priznanje, ki ga je skupnosti podelila Zveza združenj borcev in udeležencev NOB je po dolgem času prvo javno in veliko priznanje partizanskemu učiteljstvu na Primorskem. Utemeljitev priznanja kakor tudi nagovor ministrice je orosil mlade oči počivajoče v utrujenih zadovoljnih obrazih.
Ivica Smajla, predsednica Skupnosti partizanskih učiteljev Primorske
POROKA V PREMSKI
(BRKINSKI) NARODNI NOŠI
Dne 14.09.2002 smo v Podstenjah spremljali zanimiv dogodek. Na poroko v grad Zemono sta se s pričama in svati, odpeljala Rudi Valenčič iz Podstenj in nevesta Damjana doma iz Vrbovega.
Poroko sta planirala že v juniju za podstenjski shod na soboto po Sv. Antonu. Noši sta dala šivati že pred dvemi leti in do Podstenjskega shoda nista bili dokončani. Končno
pa sta jih dočakala pred vrbovskim shodom. Rudi in Damjana sta med najbolj aktivnimi člani »Vrbovških šem« in najbolj aktivnimi prostovoljnimi delavci v Podstenjah. Rudije poleg tega strasten zbiralec starin in
izvedbo pa občuduje vse več Damjana in Rudi Valenčič ob njunem vodnjaku obiskovalcev od blizu in daleč, želja.
Slavnostno večerjo na
kmečkem turizmu pri Janezovih na Ratečevem Brdu sta obiskala tudi predsednik sveta KS Topole in kulturnega društva Franjo Kranjec A do Barbiš ter član sveta KS Topole, tajnik Kulturnega društva Franjo Kranjec in ljudski godec Milivoj Kaluža ter novoporočencema z besedo in pesmijo zaželela veliko sreče na njuni skupni življenjski poti.
kmečkega orodja. Je idejni vodja in oblikovalec zanimivega obzidja s portali, vodnjakom, kaminom in drugimi zanimivostmi, ki so v neposredni bližini vaške cerkve Sv Antona v Podstenjah. Za urejeno hišo in okolico sta v lanskem letu prijela tudi občinsko priznanje. Zanimivo arhitekturo in
*l) %cdivab- iu, &juwtin
ud ud jim p&udza ^
'Damjana in *£udi 2002
LOKALNE VOLITVE 2002
Lokalne volitve zajemajo predvsem volitve župana ter volitve občinskega sveta. Poleg tega potekajo tudi volitve za predstavniške organe ožjih lokalnih skupnosti - svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Pravico voliti in biti voljen za župana oziroma člana občinskega sveta ima vsak državljan, ki je dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Mora imeti tudi stalno prebivališče na območju volijo občine oziroma na območju volilne enote, kjer uresničuje svojo aktivno ali pasivno volilno pravico. Tako izseljenci pri lokalnih volitvah nimajo pravice voliti, saj nimajo stalnega prebivališča v nobeni od slovenskih občin.
Župana se voli neposredno po sistemu absolutne večine, podobno kot se voli predsednika države. Kandidat potrebuje za izvolitev večino glasov, oddanih na veljavnih glasovnicah. Če v prvem krogu nihče izmed kandidatov ni izvoljen, se opravi drugi krog glasovanja med dvema kandidatoma, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Občinski svet se voli neposredno. Občinski sveti imajo od 7 do 45 članov, odvisno od števila prebivalcev v posamezni občini. Občinski sveti, ki imajo od 7 do 11 članov, se po večinskem načelu, občinski sveti ki imajo 12 članov ali več, pa se volijo proporcionalno. Po takšnem načelu se volijo tudi sveti četrtnih skupnosti, medtem ko se sveti vaških in krajevnih skupnosti vedno volijo po večinskem sistemu.
Če šteje občinski svet 7 članov, se lahko volijo vsi člani občinskega sveta v občini kot eni volilni enoti. Volivci imajo toliko glasov, kot se voli članov sveta (se pravi sedem). Izvoljeni so tisti kandidati, ki so prejeli največ glasov.
Če šteje občinski svet osem ali več članov, se volitve izvedejo obvezno po volilnih enotah. Le-te so lahko enočlanske, dvočlanske ali tričlanske. Volivec ima toliko glasov, kolikor se v volilni enoti voli članov občinskega sveta.
Snežnik
Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica.
Cena izvoda je 250.00SIT.
Naslov uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@siol.com ali ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik:
Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grtj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Atma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov
Nenaročenih člankov ne honoriramo.
Rokopise in fotografije vračamo.
Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%.
Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347.
Če šteje občinski svet 12 ali več članov, se volitve izvedejo po proporcionalnem načelu. Pri tem je občina lahko hkrati tudi ena volilna enota, pri čemer se mandati razdeljujejo po D’Hondtovem sistemu. Občina pa je lahko razdeljena tudi na več volilnih enot, v vsaki od njih pa se mora voliti najmanj pet članov občinskega sveta. V tem primeru se mandati razdeljujejo najprej na ravni volilne enote z uporabo Harejevega količnika, nato pa še na ravni celotne občine po D’Hondtovem sistemu.
Za volitve župana, članov občinskih svetov ter svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti pozna zakon dva (pri proporcionalnih volitvah občinskih svetov in svetov četrtnih skupnosti) oziroma tri (pri vseh ostalih volitvah) načine kandidiranja. Prvi je določanje kandidatov političnih strank. Stranka določi kandidate po svojih notranjih pravilih. Drugi način je določanje kandidatov skupine volivcev s podpisovanjem obrazcev na upravni enoti. Kandidate za člane občinskega sveta v volilni enoti lahko določi skupina 15 volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Kandidat volivcev za župana potrebuje 50 podpisov volivcev. Kandidate za člane sveta krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti pa lahko določi skupina najmanj 10 volivcev, pri čemer pa ni potrebno podpisovati posebnega obrazca na upravni enoti. Zadostuje že podpis na enostavnem seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov. Tretji način, ki pa pri volitvah po proporcionalnem sistemu ne pride v poštev, pa je določanje kandidatov na zborih volivcev.
Lokalne volitve izvaja Republiška volilna komisija ter občinske volilne komisije. Na voliščih vodijo delo volilni odbori. Stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine.
NOVO - LETOS PRVIČ V
UPORABI	MOČAN
PREFERENČNI	GLAS
Junija letos je bil spremenjen sistem proporcionalnih volitev občinskih
svetov. Nov sistem bo torej v uporabi v vseh tistih občinah, kjer imajo občinski sveti 12 svetnikov ali več. V to skupino spada večina občin - praktično vse tiste z več kot 3000 prebivalci. Volivec bo lahko glasoval na enega od dveh načinov. Pri prvem bo obkrožil le eno izmed list na glasovnici. Pri drugem pa bo oddal tudi ti. preferenčni glas. Gre za to, da bo obkrožil ne le eno izmed list, pač pa tudi eno izmed imen kandidatov te liste. Lahko se odloči tudi, da ne obkroži nobene izmed list, pač pa le enega izmed kandidatov (v tem primeru se šteje, kot daje obkrožil tudi listo, na kateri “njegov” kandidat kandidira, če pa se volivec odloči, da obkroži oboje, torej listo in enega izmed kandidatov, mora paziti, daje obkrožil kanddata iz te iste liste, katero je obkrožil. Če torej obkrožite listo SLS, morate tudi preferenčni glas oddati kandidatu iz SLS. Ne smete torej obkrožiti liste SLS, kandidata pa iz liste LDS. Takšna glasovnica je namreč neveljavna.
Preferenčni glasovi so zelo pomembni pri odločitvi, kdo izmed kandidatov posamezne liste bo izvoljen v občinski svet. Če bo neka lista dobila tri mesta v občinskem svetu, bodo tako izvoljeni tisti trije kandidati s te liste, ki bodo prejeli največ preferenčnih glasov.
Preferenčni glasovi pa se ne upoštevajo v vsakem primeru! Za njihovo upoštevanje morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvič, preferenčni glasovi se upoštevajo samo, če je vsaj 25% volivcev, ki so glasovali za določeno listo, oddalo tudi preferenčni glas za enega izmed kandidatov te liste. Če torej več kot 75% volivcev neke liste obkroži samo ime liste, se preferenčni glasovi sploh ne upoštevajo in so izvoljeni kandidati po njihovem vrstnem redu na listi. Drugi pogoj je, da mora posamezni kandidat dobiti dovolj preferenčnih glasov, da se le ti sploh upoštevajo. Da se kandidatovi preferenčni glasovi sploh upoštevajo, morajo njegovi preferenčni glasovi znašati vsaj 10% vseh glasov za posamezno listo.
Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo - Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica; telefon: 05/71-00-320, telefaks: 05/71-41-124
CENA OGLASOV JE:
5,1 x 7,6 cm	-	5.700,00	SIT
10,7x7,5 cm	-	11.250,50	SIT
V4 STRANI	-	22.500,00	SIT
1/2 STRANI	-	45.000,00	SIT
CELA STRAN	-	90.000,00	SIT
V ceno ni vključen 20% DDV.
Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust in za večkratno mesečno oglaševanje po letni pogodbi 30% popust.
Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti.
---------------------
POSEBNA PONUDBA ZA OGLAŠEVANJE V ČASU LOKALNIH VOLITEV
% STRANI -	60.000,00	SIT
% STRANI - 100.000,00 SIT 1 STRAN - 160.000,00 SIT
PONUDBA GRAFIČNIH STORITEV
Priprava in tisk plakatov 50 x	70 cm v štirih barvah za 150 kosov	550,00	sit/kos
Priprava in tisk zloženk A 4 v	štirih barvah, zgibano za 2.000 kosov	35,00	sit/kos
Priprava in tisk zloženk A 4 v	štirih barvah, zgibano za 5.000 kosov	22,00	sit/kos
Koledarčki s kandidatom na hrbtni strani v štirih barvah, za 2.000 kosov 30,00 sit/kos
V ceno ni vključen 20% DDV. Ponudba velja za čas volilne kampanje.
BLAGOSLOV OBNOVLJENE CERKVE SV. ŠTEFANA V HARIJAH
Točen datum zidave cerkve ni znan. Predvideva se, daje bila zgrajena v XIII. oziroma XIV. stoletju. V premskem urbariju so leta 1498 zapisali, da so imeli v Harijah navado pobirati mitnino ob »proščenju« (praznovanju godu cerkvenega zavetnika). Mitnino v višini 25 šilingov so plačevali vsi, ki so tisti čas potovali mimo cerkve po takrat zelo prometni cesti z Brkinov proti Podgradu in dalje v Istro, kar potrjuje domnevo, daje bila konec XV. stoletja cerkev že sezidana. V harijski cerkvi je službovalo kar nekaj pomembnih mož: duhovnik, pesnik, jezikoslovec in narodni buditelj g. Franc Bilc; duhovnik g. Janez Oblak, ustanovitelj prve harijske šole (1.1866); duhovnik Martin Škerjanc, ki je leta 1908 odposlal v Ljubljano (od takrat) edino znano razglednico Harij s pogledom na zbirno pošto in cerkev sv. Štefana. Na njej je ohranjen žig harijske pomožne pote, ki je delovala zelo kratek čas (1901 - 1931). Najbolj slavnega ministranta so imele Harije po letu 1880, ko je v cerkvi sv. Štefana ministriral Kočanov Lojzek, bolj znan kot skladatelj Alojzij Mihelčič.
Zob časa, potresi in bližina zelo prometne ceste Ilirska Bistrica -Podgrad so cerkev z leti zelo načeli, zato seje leta 1995 nov cerkveni odbor odločil za temeljito obnovo. S pomočjo majhnih in velikih dobrotnikov, občine Ilirska Bistrica, kije trikrat prispevala za obnovo (cca 1 milijon SIT) in velikega dobrotnika Antona Boštjančiča, rojaka iz Harij, je bila v letošnjem letu zaključena investicija vredna 105.200 EUR.
V nedeljo, 15. septembra je bilo v Harijah še posebej slovesno. Množici vernikov od blizu in daleč seje pridružil g. škof Metod Pirih, ki je ob somaševanju g. dekana Gabrijela Vidriha, g. prodekana Petra Pipana in drugih duhovnikov blagoslovil obnovljen verski hram. Ob tej priložnosti sta dve mladi filatelistki iz sosednjih Tominj Mateja Urh in Tanja Matko, v prostorih nekdanje pošte postavili razstavo »Religiozni motivi na poštnih znamkah Slovenije«. Primorsko numizmatično društvo Filatelistična sekcija iz Ilirske Bistrice je poskrbela za posebno dopisnico z dotiskom in priložnostni poštni žig, družina Penko pa za novo razglednico
Blagoslov cerkve
Harij. V prostorih nekdanje pošte je bila na ogled še krajša razstava fotografij posnetih med obnovo cerkve in nekaj starih liturgičnih eksponatov.
Harijska cerkev je posvečena prvemu mučencu sv. Štefanu, bolj znanemu kot zavetniku konj in konjarjev, zato tudi tokrat ni šlo brez članov Konjeniškega kluba Snežnik, ki so se na žegnanje pripeljali z »lojtmikom«.
Posebej velja pohvaliti člane Etno skupine KD Alojzij Mihelčič iz Harij, ki so po svojih močeh poskušali dati slovesnosti poseben pečat. Izdali so tudi zanimivo zgibanko o zgodovini cerkve.
Po blagoslovu so se obiskovalci napotili na šolski vrt in v obnovljene prostore stare šole. Slednje je uredil g. Anton Boštjančič, nekdanji uslužbenec protokola Bele hiše v ZDA. Sledilo je nekaj krajših nagovorov, voščilo dekanu g. Gabrijelu Vidrihu, ki je v letošnjem letu praznoval srebrno mašo, zapeli so člani MePZ A. Mihelčič iz Harij, zaigrali harmonikarki Anica Udovič in Vojka Pirih, pozneje pa je skrbel za zabavo ansambel Bistre. Harijci so se trudili, da bi vsak od obiskovalcev nazdravil na likofu in upamo, da jim je to tudi uspelo, saj je bilo hrane in pijače res v izobilju. Slavje je bilo zaključeno v poznih večernih urah s plesom in ognjemetom.
Hvala vsem, ki ste pomagali, prispevali in nas obiskali!
Alenka Penko
Pohitite!
V stanovanjskem objektu S 20 v Ilirski Bistrici je na voljo nekaj
lepih stanovanj.
Sati*
JfO«
PRILOŽNOSTI NAŠEGA KMETIJSTVA
Kdor si je ogledal prireditv v okviru Kmetijske tržnice -Sadovi dežele pod Snežnikom, ki je potekala od 11. do 14. septembra, je na lastne oči videl, kaj zmorejo in premorejo naši kmetje. In to kljub številnim težavam, ki pestijo naše kmetijstvo. Kje so tisti časi, ko ni bilo “kunfina” s Hrvaško, ko smo imeli močno kmetijsko zadrugo, svojo klavnico, mlekarno in zeljamo? Ni jih več in to se hudičevo pozna v teh, za kmetijstvo nič kaj naklonjenih, časih. Kjub temu kmetje niso obupali,
usposobljene zeljame, brez klavnice za uslužnostno klanje, bodo perspektive našega kmetijstva dokaj pičle. Idej o potrebnih investicijah na vseh področjih je veliko. In velikokrat je razlog, da ne zagledajo luči sveta ravno v tem, da za posameznika predstavljajo prevelik zalogaj. Brez urejenih in združenih zemljišč ni moč pričakovati razvoja kmetijstva. Za združbo primernih zemljišč je v naši občini preko tisoč hektarjev. Slednje predstavlja enega večjih posegov, ki se ga mora resno lotiti država - seveda ob izkazanem interesu in nenehnih pritiskih naših kmetov. Kmetijska tržnica da in to ne samo ob velikih prireditvah, ampak vsak mesec, vsak teden in morda celo vsak dan. Tržnica
kA "TRŽNICA
pokazali so, da imajo dobre krave, konje, drobnico in čebele.
Da znajo pridelati odlično zelenjavo, poljščine, zdravo sadje, med m proizvesti odlične mlečne in druge izdelke. Na svojevrsten način so tako izrekli tudi zahvalo vsem tistim občinskim svetnikom, ki smo ves čas zatrjevali, da se kmetijstvu mora in splača pomagati. Številna društva, Kmetijska svetovalna služba, Razvojni center, Občinska uprava in Kmetijska zadmga II. Bistrica so dokazali, da kljub mnogim težavam in velikokrat tudi razprtijam, lahko skupaj in složno marsikaj postorijo.
Morda je bil to prvi pomembnejši korak naših kmetov, da bi združili vse svoje moči in znanje, strnili svoje vrste m se združili v okviru ene močne kmetijske zadruge. Le v tem primeru je mogoče pričakovati, da v prihodnje ne bo šlo vse še bolj po zlu. V času približevanja vstopu v Evropsko zvezo, Je močno stanovsko povezovanje kmetov nuja. Enako velja za poslovno Povezovanje, tako na lokalni kot na širši ravni. Iskanje strateških partnerjev je Pogoj za obstoj in poslovno uspešnost. To mora temeljiti predvsem na odpiranju novih trgov. Kmetje bi v okviru močne organizacije lahko izkoristili možnosti, ki jih daje medržavni sporazum o prosti trgovini m vse bonitete, ki jih pričakujemo od maloobmejnega sporazuma s Hrvaško.
Posamezen kmet ni nikoli tako močan v proizvodnem, niti v organizacijskem ali finančnem smislu, da bi lahko izkoristil prej omenjene možnosti. Načrti morajo segati dlje, rudi v investicijskem smislu. Izkoristiti je potrebno vsa razpoložljiva sredstva, kijih nudi država in njeni skladi - enako Vetia za predpristopne pomoči, ki jih daje Evropa (Sapard, Phare). Brez dobro tehnološko opremljene in
ima dve veliki prednosti. Prva je v direktni prodaji pridelkov in izdelkov z naših kmetij in možnosti takojšnjega iztržka. Druga je v tem, da imajo tudi naši mestni prebivalci možnost in pravico do nakupa domače, zdrave hrane po zmernih cenah. Da bi to dosegli, pa bo potrebno primerno urediti mestno tržnico. Ali se bo tržnica “prijela”, pa je že drugo vprašanje. Seveda delovanje tržnice predstavlja zgolj manjši del urejenega trženja vseh pridelkov in proizvodov - prirejenih, pridelanih in proizvedenih v naši občini.
Nikar ne pričakujmo rešitve od drugod - iz Ljubljane, ta je po vedno bolj veljavnem reku daleč in tudi bog je visoko. Potrebno j e računati prevsem nase. Treba se bo usesti za isto mizo, nanjo položiti vse tisto kar premoremo in pričakujemo. Pa naj gre za možnosti, potrebe in tudi intrige. Šele čez čas, po trdem organizacijskem in proizvodnem delu, se bo videl uspeh ali neuspeh. Ali jena mizi ostala pogača ali le drobtinice ali morda celo prazna miza.
Zlatko Jenko
imRSFevanie
g<\Tfodovod
OEM
OBEezračevanje
rTIRIImatizaciia
Jablanica 12 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/787 10 15 Fax= 05/787 IO 16
TIB TRANSPORT:
NOVO V SERVISU TOVORNIH VOZIL
Pri prenovitvenih delih sledijo tudi smernicam okoljskega standarda ISO 14001 in urejajo nov kanal za zamenjavo motornih in drugih olj.	Foto: TIB.
Na družbi TIB Transport vedno več aktivnosti usmerjajo v povečanje zadovoljstva kupcev. Ob maksimalnem angažiranju zaposlenih skušajo izboljšati dosežene rezultate s ciljem, da s kvalitetnim delom in korektnim odnosom zadovoljijo stranke oziroma pridobijo nove ter si tako zagotovijo razvoj in delo v bodoče.
Za prevozom nevarnega blaga po cestah je druga najpomembnejša storitev, ki jo TIB Transport ponuja svojim kupcem, servisiranje tovornih vozil s paleto dodatnih dejavnosti in možnosti kot so: najem parkirnega prostora, pranje vozil, umerjanje merilnikov pretoka, predelave nadgradenj ... Ugodne ocene kupcev, ki so izpostavili kakovost opravljenih del, strokovnost in prijaznost do strank, so bile spodbuda, da se začne s preureditvijo nekaterih delov mehanične delavnice, saj je servis že star in potreben prenove. Tako so septembra v mehanični delavnici zaključili z obnovitvijo prostora za obratovodje. V funkcionalno in sodobno opremljenem prostoru ne bo manjkal niti težko pričakovani računalnik, ki bo - predvsem z vgrajenimi elektronskimi katalogi različnih proizvajalcev - obratovodjem skrajšal oz. olajšal iskanje ustreznega
rezervnega dela, prepotrebnega za vgraditev in odpravo napake na tovornem vozilu. S tem se bo tudi čas čakanja na popravilo vozila skrajšal, kar bo pripomoglo k večjemu zadovoljstvu strank. Poleg tega so na novo in bolj funkcionalno lokacijo premestili BOSCH oddelek ter ga dodatno opremili. Pri prenovitvenih delih sledijo tudi smernicam okoljskega standarda ISO 14001 in urejajo nov kanal za zamenjavo motornih in drugih olj. V zaključni fazi pa je postavitev nove linije za kontrolo vozil -
“defektažo”, kjer bodo nameščeni tudi mehanizmi za kontrolo zavor.
Čeprav so že precej storili na ureditvi prostorov in opreme ter šolanju kadrov, na TIB Transport načrtujejo nadaljnje aktivnosti povezane z ureditvijo prostora za sprejem strank, organizacijo sprejema strank in prodaje rezervnih delov. Že v oktobru pa načrtujejo uvedbo novih, za kupce zanimivih prodajnih pogojev.
K. M.
SLAVJE PRI ŠČEVLONOVIH NA PAVLICI
14.septembra je bil za družinske člane na Pavlici 1 prav poseben in nepozaben dan. Blagoslovljena je bila kapelica Marije-kraljice miru, ko jo je pred domom sezidal sam gospodar Norman Hrvatin.
V izdelavo te umetnine so domači vložili veliko truda. Norman in žena Milojka sta idejo pridobila že pred časom, saj na Pavlici ni bilo podobnega znamenja, hkrati pa se je vsa družina želela zahvaliti materi božji.
Z oblikovanjem skrbno izklesanih kamnov v podobo kapelice, je gospodar pričel že pred poletjem. Ob zidanju ga je podpirala žena, nenehno pa gaje

vzpodbujala soseda Ivanka Tomažinova. Z romarske poti v Medugorju je Milojka prinesla kipec Marije in tako j e bila kapelica narejena.
Tisto septembrsko popoldne se je čudovite proslave pri Ščevlonovih udeležilo zelo veliko število ljudi, prijateljev in znancev. Ob toplem sončnem zahodu je Marijino znamenje blagoslovil kaplan Sašo Mugerli. Gostitelji smo zatem vse obiskovalce povabili k skrbno pripravljenim mizam, kjer so lahko okusili domač pršut, potico in ostale dobrote.
Zahvaljujemo se vsem, ki so 14.9.2002 delili ta neponovljiv dogodek z nami.
Ščevlonovi
NOVO V KVIST-u
KVIST zdravstvo in storitve d.o.o. iz Ilirske Bistrice oziroma zasebna intemistična ambulanta dr. Krste Milevskega je obogatila svojo zdravstveno ponudbo z novim aparatom, prvim takšne vrste v Sloveniji.
Svoj obstoječi program obravnavanja bolnikov j e ambulanta dopolnila z najsodobnejšo ultrazvočno aparaturo za diagnostiko osteoporoze. Prednosti pred dosedanjo denzitrometrijo, ki je rendgenska metoda, je v tem, de je nova ultrazvočna metoda najbolj množična preiskava, saj se z njo lahko poslužuje celotna populacija - otroci, odrasli in starostniki, ker ni škodljiva. Pričujoča metoda je neštetokrat ponovljiva in na ta način omogoča lažje preverjanje uspešnosti terapevtskega zdravljenja.
O težavah z osteoporozo pa v naslednji
številki
SADJARSTVO NA BISTRIŠKEM
»Človeštvo se v zadnjih nekaj letih počasi utaplja v reki čedalje večjega razvoja in napredka, ki za seboj puščata prenekatere negativne posledice. Najbolj pa so te vidne v okolju, ki je čedalje bolj onesnaženo. Velik delež v razvoju človeštva predstavlja tudi kmetijstvo, kamor spada med drugim tudi sadjarstvo.«
O sadjarstvu na Bistriškem smo se pogovarjali s Stjepanom Mišetom, predsednikom društva Brkinskih sadjarjev ter članom upravnega odbora Zadruge »Sadje Brkini - Neverke«. Povod za pričujoči pogovor je alarmantno stanje sadjarstva na območju Brkinov ter sporno delovanje hladilnice v Pivki.
Gospod Miše kakšna je zgodba brkinskih sadjarjev?
Po razcvetu sadjarstva v začetku 90-tih let in velikih vlaganj v obnovo intenzivnih nasadov je trenutno stanje
dokaj klavrno. Položaj zadruge Sadje Brkini je slab: zaradi blokiranega tekočega računa je onemogočeno sprotno poslovanje, zaposleni že več mesecev niso prejeli plače, so postali brezposelni in so trenutno na Zavodu za zaposlovanje. Sadjarji se pritožujejo nad gnilimi jabolki in ne plačujejo storitev hlajenja...
Kdo je kriv za težave s hladilnico?
Leta 1996-97 so na novo obnovljeni sadovnjaki dosegli polno rodnost in pokazala se je potreba po hladilnici. Denar za hladilnico sta prispevala Javni sklad za regionalni razvoj RS in Ministrstvo za kmetijstvo RS. Primerna lokacija se je iskala od Kozine do Ilirska Bistrice, dokler ni leta 1999 za projekt poprijela Pivka. Že jeseni istega leta je bila delno izgrajena in v njej so spravili prvih 200 ton jabolk. Takoj naslednje leto pa je bilo v hladilnici shranjenih kar 1.200 ton
DRUŠTVO BRKINSKI SADJARJEV
Društvo brkinskih sadjarjev je bilo ustanovljeno 1991. leta z namenom, da bi povezovalo sadjarje iz celih Brkinov, in sicer iz občin Hrpelje -Kozina, Divača, Pivka in Ilirska Bistrica. Do tedaj namreč ni bilo primerne organizacije, ki bi združevala pridelovalce sadja.
Danes društvo šteje sto sadjarjev, ki obdelujejo približno 140 hektarjev sadovnjakov, v katerih so zasajene jablane, hruške, češplje, češnje in drugo sadno drevje.
Društvo skrbi za izobraževanje, prenos in izmenjavo izkušenj, znanja in informacij svojim članom in ostalim ljubiteljem sadjarstva.
V ta namen organizira strokovna predavanja, prikaze, tečaje in ekskurzije v Sloveniji in tujini ter sadjarske razstave in prireditve .
Društvo brkinskih sadjarjev je edina tovrstna organizacija, ki povezuje sadjarje iz štirih občin in zadrug na območju Brkinov; prizadeva si za enoten nastop svojih članov na trgu pod enotno blagovno znamko, skrbi za promocijo in predstavitev brkinskega sadjarstva ter samih Brkinov.
brkinskih jabolk. Zaradi takšne velike količine jabolk in predvidene rasti pridelka, se je pokazala potreba po kadrovskih dopolnitvah. Sadje Brkini je tako izpeljalo javni razpis ter sklenilo pogodbo z direktorjem Antonom Koršičem, kije bil obenem tudi direktor zadruge Posavje.
Zataknilo se je, ko se je lanska sezona bližala koncu in je vodstvo zamujalo z izplačili sadjarjem, veliko je bilo neurejenih obveznosti zadruge do dobaviteljev, kar nekaj neizpolnjenih obveznosti pri vračanju posojil ter nedokončane naložbe v hladilnico. Revizijo poslovanja je sprožilo Ministrstvo za kmetijstvo. Rezultati so pokazali, da je bila hladilnica nedokončana - niso bile dograjene 4 celice in prebiralni stroj.
Na podlagi revizije je bil sklican sestanek predstavnikom ministrstva, pristojnega inšpektorata in sklada za regionalni razvoj, na katerem so dogovorili, da je potrebno dokončati naložbo v hladilnico, vodstvu so predlagali odstop, ponudili so pomoč pri iskanju strateškega partnerja ter
Zanimivosti
POGLED SKOZI OKNO
Zaradi tektonskih pritiskov, ki imajo izvor v globini našega planeta, so se večji ali manjši deli premikali, gubali ali narinili drug na drugega. To seje dogajalo z deli Zemljine skorje ali celotne trdne litosfere, ki obdaja Zemljo. Ob narivanjih so večkrat mlajše plasti prišle nad starejše, kar pomeni, daje danes zgoraj tisto, kar j e bilo nekoč spodaj. Ob gubanjih so se plasti upogibale, zverižile, ob močnejših pritiskih so se lahko tako močno zapognile, da so tudi pri tem prišle starejše plasti nad mlajše.
Če pa reke izdolbejo v nariv globoko dolino, se včasih na dnu pokaže podlaga. Na takšnih mestih se odpre tisto, kar j e nariv prekril. Lahko bi rekli, da gledamo v podlago nariva skozi naravno okno in takšnemu pojavu pravijo geologi tektonsko okno.
Obsežen prostor Trnovskega gozda je nariv. Plasti iz srednjega zemeljskega veka so se zapeljale čez usedline iz novega zemeljskega veka. Na severnem robu Vipavske doline izginjajo pod starejše plasti mlajši sedimenti, pod jurske apnence terciarni fliš. V okolici Idrije je nekaj tektonskih oken, kjer se vidi podlaga nariva. Eno takšnih je blizu Divjega jezera.
Močno nagubane plasti pri Knežaku in Zagorju. S puščicama sta označeni mesti, kjer prihajajo na dan mlajše plasti izpod starejših (po M. Pleničar, 1959).
Tudi v širši okolici Ilirske Bistrice so podobni naravni pojavi. Nekako med Šembijami in Zagorjem vidimo, da so se plasti zaradi močnih pritiskov zapognile v veliki gubi. Tudi tu so starejše plasti prišle nad mlajše. V bližini Knežaka je erozija požrla del zgornjih plasti in na dan seje pokazala podlaga, ki je drugod zakrita. To je podoben pojav kot pri tektonskem oknu. Vendar po strogi geološki definiciji to ni tektonsko okno, ker ni
bilo narivanja, ampak gubanje. Vendar se pokaže podlaga enako kot pri tektonskem oknu. Zelo lepo se vidi ta pojav zahodno od ceste Knežak - Pivka takoj za vasjo. Izpod starejšega apnenca, ki prekriva tamkajšnjo okolico, se pokaže mlajša flišna podlaga v premeru okrog 200 m, ponekod v nekoliko večjem, drugod v manjšem obsegu. Podoben pojav j e pri Zagorju precej manjši.
Rajko Pavlovec
sklenili, da se prične postopek morebitne kazenske odgovornosti pri vodenju naložb v hladilnico.
Upravni odbor je glede na sprejete smernice in 36.mio izgube izglasoval nezaupnico direktorju ter izvolil nov nadzorni in upravni odbor.
Nov odbor je kmalu zatem ugotovil še kopico nepravilnosti (hladilnica ni bila tehnično pripravljena, sadje ni bilo zavarovano, ni imela uporabnega dovoljenja ne lastnega vira napajanja), posledice pa so se pokazale v okvari kompresorja hladilnega sistema. Zaradi tega j e bilo 15 do 20% gnilih jabolk in strahovit izpad v dohodku.
Ali lahko sadjarji pričakujejo, da se bodo zadeve normalizirale?
Upravni odbor zadruge seje večkrat sestal z odgovornimi na ministrstvu in ugotovili so, daje nadaljnje obratovanje odvisno od vložkov sadjarjev in strateškega partneija, ki bi prinesel svež kapital.
Kot prvi se je ponudil MIROSAN
d.d.. Ponudbam uspela, ker so ponudili prenizko ceno za odkup celotne hladilnice.
Prav v teh dnevih pa potekajo novi pogovori z novim strateškim partnerje - TOMEX iz Ilirska Bistrice. Odločili so se, da bodo pomagali zagnati hladilnico in da se bodo še-le kasneje, po tem ko bodo preučili vse prednosti in slabosti, odločili za njen ne/nakup.
Kako trenutno kaže za bistriške sadjarje?
10-let vzpona sadjarstva na bistriškem je rezultiralo s kvaliteto in količino, do te mere, da je trženje postalo težavno. Plasiranje na hrvaško tržišče je še vedno ovira zaradi meje, nam je pa ta trg najbližji in na njem bi bili tudi najbolj konkurenčni.
Zadnje tri sezone nas j e pestila toča, suša in pozeba, tako da so naravne katastrofe uničile celotni pridelek do te mere, da je vprašljivo preživetje te panoge. Poleg vsega pa je tudi upadel interes za obnovo sadovnjakov in če pogledam celotno situacijo na področju sadjarstva, vidim le en velik korak nazaj.
Potrebno bi bilo kmete prepričati, daje sadjarstvo prioritetna panoga na tem območju, brez subvencij s strani države in občine pa tudi ne bo šlo. Stroški obratovanja, škropiva, gnojiva so enostavno previsoki, zavarovalne premije so previsoke in pokrijejo obratovanje ne pa tudi izgube pridelka...
Brkini so pravi rajski vrt, saj skorajda ni rastline, ki tu ne bi dobro uspevala. Brkinsko sadje je slovelo celo na daljnem Dunaju, pridne brkinke pa so ga prodajale tudi po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Salzburškem. Mogoče bo še kdaj tako...
^—>sz'—Dom na Vidmu
] D) ) pO j Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica j k)Js?~j tel. 05/71-41-344
ODPRTO:
od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00
■	1. GOSPODAR PRSTANOV - avantura „ 2. OBRAČUN - triler
■	3. TANI II. - komedija
■	4. LJUBEZEN JE SLEPA - komedija
■	5. FILM, DA TE KAP II. - komedija " 6. KAJ ENSKE LJUBIJO - triler
■	7. JEZERO SMRTI - triler
■	8. POLETNI ULOV - komedija
■	9. HELL RAISER: PEKEL - grozljivka ™ 10. BRITTANIC - zgodovinski
a;* Xn FIZIOTERAPIJA
V-'-*?.1 r.

' IN TRGOVINA
•%* Rozmanova ul. 1
6250 Ilirska Bistrica TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55
*	ORTOPEDSKA OBUTEV
*	MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA
*	INKONTINENČNI PROGRAM
*	NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE
*	VSI OSTALI
ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI
u
rQsnič ujemo sanje o udobju bivanja
Plama-pur
PLAMA-PUR d.d.
6244 Podgrad tel.: 05/71 90 100 fax: 05/71 90 299 e-mail: info@plama-pur.si http://www.plama-pur.si
Projekt Kmetijska tržnica:
“SADOVI DEŽELE POD SNEŽNIKOM “
Organizatorji prireditve:
Sedem kmetijskih društev iz občine Ilirska Bistrica:
Društvo brkinskih sadjarjev (povezuje tudi sadjarje iz sosednjih občin )
Društvo vrtnarjev Društvo rejcev drobnice Čebelarsko društvo Anton Žnideršič
Društvo živinorejcev Društvo rejcev hladnokrvnih konj Furman
Društvo kmečkih žena in KGZ Nova Gorica - Oddelek za kmetijsko svetovanje Ilirska Bistrica Oddelek za živinorejo pri KGZ Nova Gorica
Kmetijska zadruga Ilirska Bistrica in
Razvojni center Ilirska. Bistrica so uspešno zaključili prireditev, ki je potekala od 11. do 16. septembra letos, na mestni tržnici “Plač” in v prostorih Okrepčevalnice Grili Danilo v Ilirski Bistrici.
Celotna prireditev je bila namenjena predstavitvi dosežkov naših kmetij in kmetov, približevanju trga neposrednemu proizvajalcu, vzpostavitvi tradicionalne tržne poti s sosednjo Hrvaško, v smislu maloobmejnega sodelovanja in nenazadnje organiziranju mestne tržnice, ki bo omogočala občanom Ilirske Bistrice nakup doma pridelane zdrave in neoporečne hrane.
11. septembra so se v zgodnjih jutranjih urah zbrali kmetje ob stojnicah na mestni tržnici in ponudili svoje pridelke in izdelke.
V	sklopu prireditve je potekalo regijsko ocenjevanje mlečnih izdelkov 'n prvo občinsko ocenjevanje medu.
Prireditev je dosegla višek v soboto, 14. septembra, z razstavo živine, tako govedi, konjev in drobnice ter presegla vsa pričakovanja stroke kot tudi obiskovalcev. Predstavljeno je bilo več kot 30 konj, 20 krav in teličkov ter blizu 40 ovc in koz.
Razstavljeni so bili pridelki in izdelki sadjarstva, vrtnarstva, čebelarstva, mlečnih izdelkov ter domačih jedi in peciva.
V	dopoldanskem času je bila na voljo pokušnja domačih jedi, s Poudarkom na pripravljenih dobrotah iz mesa drobnice.
Vzporedno je potekalo občinsko srečanje harmonikarjev in gostov iz sosednjih občin. Bilo jih je več kot dvajset.
V	popoldanskem času so bili predstavljeni rezultati ocenjevanj in Podelitev priznanj najboljšim.
Organiziranost in povezanost kmetov in sama kmetijska dejavnost v naši občini še zdaleč ni takšna kot bi si želeli. Zato je večernih urah potekala tudi okrogla miza na temo “Potrebe Poslovnega povezovanja kmetov”.
P o napornem delovnem dnevu smo si vsi skupaj privoščili malo zabave ob Prijetni glasbi.
16. septembra so se kmetje še enkrat Postavili ob stojnice na mestni tržnici ln v sklopu “semnja” prodajali svoje Pridelke in izdelke.
Predsednik čebelarskega društva Ivan Šuštar
Člani društva čebelarjev smo z veseljem sprejeli povabilo za sodelovanje na tako pomembni prireditvi. Od marca letos je namreč tudi čebelarska dejavnost vključena v Zakon o živinoreji, kar pomeni, da smo končno dobili svoj status in smo tudi uradno vključeni v kmetijsko dejavnost.
Na prireditvi smo sodelovali s prodajo domačih čebeljih pridelkov, kot so med, propolis, cvetni prah, vosek,medeno žganje itn.
Navdušile so nas pohvale obiskovalcev na pripravljeno razstavo predmetov in orodja, ki prikazuje razvoj in dolgoletno tradicijo čebelarstva pri nas.
Na prvo občinsko ocenjevanje medu j e prispelo 18 vzorcev.Zelimo si, da bi v bodoče to ocenjevanje postalo tradicionalno in bi pritegnilo več čebelarjev tako iz naše občine kot tudi iz drugih krajev. Podelitev zlatih, srebrnih in bronastih priznanj bo gotovo vzpodbuda za širšo vključitev in nadaljnje sodelovanje čebelarjev.
Želim poudariti, daje bilo delo v okviru organizacijskega odbora enakopravno in usklajeno, zato je bil po mojem mnenju uspeh dosežen.
Klavdija Kancler -Selekcionistka Oddelka za živinorejo pri KGZ Nova Gorica Razstava in avkcija plemenskih domačih živali
V sklopu prireditve Kmetijska tržnica 2002, kije potekala v Ilirski Bistrici v času od 11. do 16. septembra, je bila pripravljena tudi 1. razstava in avkcija plemenskih domačih živali. Za pobudnike in prireditelje tako obsežne prireditve je bil to velik izziv, saj je bila zadnja pomembnejša razstava domačih živali na Bistriškem davnega leta 1976.
Prireditelji razstave in avkcije so 14. septembra 2002 izpolnili pričakovanja obiskovalcev in strokovnih sodelavcev. Manj so bili uspešni pri izvedbi prodajnega dela razstave.
Na razstavni prostorje bilo pripeljanih 25 govedi (telice, prvesnice in krave rjave, čmobele in lisaste pasme, dve dojilji lisaste pasme ter tri biki (šarole, limuzin in lisaste pasme). Za prodajo sta bili predvideni dve telici in ena krava rjave pasme.
Večina od 31 konjev slovenske (bolj ali manj) hladnokrvne pasme, je prišla na razstavni prostor, kar v vpregah. Kljub dobrim ocenam, ki jih je nekaterim konjem podelila strokovna ocenjevalna komisija, rejci niso uspeli prodati nobene od enajstih kobil.
33 ovc oplemenj ene j ezersko-solčavske pasme, različnih kategorij (jagnjice, Ovce in plemenski oven) ter 6 kozic v smastem tipu, 5 koz križank in burski kozel, so bili prikazani v ličnih boksih. Skoraj vsa drobnica je bila namenjena prodaji, vendar tudi te živali niso dobile novega lastnika.
Samo za razstavo sta bila na sejemski prostor pripeljana pes in psica pasme šarplaninec Psame Kruhova iz Ilirske Bistrice.
Po izboru strokovnih ocenjevalnih komisij za posamezne vrste živali, so bile izbrane najboljše živali, obiskovalci pa so izbrali najlepše izmed njih. Kljub temu, daje bilo prikazanih, kar nekaj “dobrih” in “lepih” živali, so se vse vrnile v domače hleve in bodo morale počakati novih možnosti za prodajo
Predsednik organizacijskega odbora Milenko Oblak
Pohvalno je, ker smo se kmetje v okviru obstoječih društev usedli skupaj in pripravili dokaj obsežno in zahtevno prireditev. Ocenjujem sicer, da bi lahko sodelovalo še več kmetov, ki imajo kaj pokazati in prodati. Verjamem, da bo prireditev postala tradicionalna in da bomo vzpostavili mestno tržnico, kjer bomo lahko ponudili domače kvalitetne pridelke in izdelke po ugodni ceni. Lepo je slišati pohvale obiskovalcev s spodbudnimi besedami za nadaljnje delo. Zadovoljen sem tudi s podporo in odzivom občinskih struktur, medtem ko ne morem mimo dejstva, da se iz ministrstva za kmetijstvo, kljub povabilu nihče ni odzval. Ne morem tudi razumeti obnašanja nekaterih posameznikov, ki so želeli škodovati prireditvi in nenazadnje kmetom.
Vsekakor pa sem navdušen nad delom organizacijskega odbora, ki je s skupnimi močmi izpeljal celotno prireditev.
OCENJEVANJE MLEČNIH IZDELKOV IZ KOZJEGA IN OVČJEGA MLEKA
V okviru kmetijske tržnice- Sadovi dežele pod Snežnikom, je 12.09.2002 potekalo tudi ocenjevanje mlečnih izdelkov. Mlečne izdelke je ocenjevala komisija z licenco v sestavi: Darja Zadnik, Marta Koruza, Alfonz Fiscione, Zlatko Jenko in predsedujoči Stojan Ščuka.
Ocenilo se je kar 17 mlečnih izdelkov in sicer v 5 skupinah: albuminske skute, mehki siri, poltrdi in trdi siri in sirni namazi. Ocenjeni izdelki so bili po besedah komisije zelo dobri. Daje temu tako pričajo visoke ocene in številne uvrstitve v ekstra kakovostni in prvi razred. V ekstra razred se uvrstijo izdelki, ki so dosegli
18.1-	200 točk, v I. kakovostni razred
16.1-	18,0 točk, v II. kakovostni razred
13.1-	16,0 točk in III. kakovostni razred 10,0-13,0točk.. Pri svežih sirih (skutah) in sirnih namazih je bilo mogoče doseči za izgled od 0-1 točke, za barvo 0-2 točki, za konsistenco 0-4 točke, za vonj 0-3 točke in za okus 0-10 točk. Za trde, poltrde in mehke sire je mogoče doseči za izgled 0-2 točki, za barvo 0-1 točko, za prerez 0-3 točke, za strukturo testa 0-2 točke, za vonj 0-2 točki in za okus 0-10 točk . Vsi proizvajalci mlečnih izdelkov so prejeli priznanja za dosežen kakovostni razred na zaključnem delu prireditve iz rok predsednika organizacijskega odbora.
Doseženi rezultati ocenjevanja mlečnih izdelkov.
1.	Borat Naglost, Nanos 3, sveža kozja skuta - 18, 4 točk ekstra E kakovostni razred
2.	Damjan Štemberger, Vrbica 32, II. B. albuminska kozja skuta - 17,6 točk, 1. kak. razred
3.	Marta Kristančič, Šempas 38 c, polnomastna kozja skuta-17,9 točk, i.
kakov. razred
4.	Miran Udovič, Jelšane 29 a, sveža kozja skuta - 16,7 točk, 1. kak. razred
5.	Damjan Štemberger, Vrbica 32, mehki kozji sir - 17,50 točk, 1. kakov. razred
6.	Damjan Štemberger, Vrbica 32, poltrdi kozji sir - 17,6 točk, 1. kakov. razred
7.	Kozjereja Božeglav, Štorje 79, poltrdi kozji sir - 18,0 točk, 1. kakov. razred
8.	Vidmar Angel, Otlica 88, poltrdi kozji sir - 11,9 točk, 111. kakov. razred
9.	Edi Dolinar, Vojsko 90, Idrija -ovčji sir (27. 7.) - 18,3 točk, ekstra E kakov. raz.
10.	Edi Dolinar, Vojsko 90 - ovčji sir Drobničar - 17,3 točk, 1. kakov. razred
11.	Evgen Grželj, Dolenja vas 46 -poltrdi ovčji sir -14,50 točk, 11. kakov. razred
12.	Dušana Kandus, Vrtovin 56 -poltrdi ovčji sir - 16,50 točk, l.kakov. razred
13.	Damjan Štemberger, Vrbica 32
-	kozji namaz s črnimi oljkami - 18,7 točk, ekstra E
14.	Angel Vidmar, Otlica 88, Ajd.
-	kozji namaz s peteršiljem in česnom
-	18,71, ekstra E
15.	Kozjereja Božeglav, Štorje 79
-	kozji namaz z drobnjakom — 19,1 — ekstra E kak. raz.
16.	Damjan Štemberger, Vrbica 32
-	kozji namaz s peteršiljem in česnom
-	18,8, ekstra E
17.	Kristina Boželav, Štorje 79 -koz. namaz s peteršiljem in česnom -17,71., 1. kak. raz.
Razvojni center Ilirska Bistrica Jožica Vidmar
IZ POSLANSKIH KLOPI
Začela se je vroča politična jesen, ki bo letos v znamenju predsedniških in lokalnih volitev. Volilna kampa-nija se uradno sicer še ni začela, predvolilne bitke pa je že čutiti na vsakem koraku, tako na nacionalnem, kot tudi na lokalnem nivoju. Da je jesen primeren letni čas za volitve nam kaže praksa številnih evropskih držav. Tako so pred kratkim predsedniške volitve izvedli v Franciji, parlamentarne pa na Češkem, Švedskem, v Nemčiji in Makedoniji. Makedonske volitve so za mednarodno skupnost še posebej zanimive, saj je to država z mlado demokracijo, bolje rečeno država, ki se demokracije šele uči. Ker se v Makedoniji poleg medstrankarskih bitk bijejo tudi etnične bitke, je mednarodna skupnost te volitve vzela pod drobnogled. Mednarodna organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi - OSCE je organizirala opazovanje volitev. Okoli 800 opazovalcev iz cele Evrope in ZDA je nadziralo približno 80% vseh volišč. Opazovalno misijo slovenskega parlamenta smo sestavljali trije poslanci: Jaša Zlobec (LDS), Roberto Batelli (italijanska manjšina) in Igor Štemberger (SMS).
Skopje je tipično balkansko mesto, precej neurejeno, umazano, duši se v prometnem kaosu, cveti trgovina na črno. Na ulici se da kupiti praktično vse,
od prehrambenih artiklov, do tekstila, kuhinjskih pripomočkov, avtomobilskih delov in celo zdravil. Skratka, nek čisto drugačen svet kot smo ga navajeni v Sloveniji. Sicer pa lahko rečemo, da so Makedonci do Slovencev izredno prijateljski. Nikjer se nisem počutil kot tujec, ne v centru prestolnice Skopja, ne v zakotnih vaseh v okolici Kumanova, kjer sem opravljal opazovalno nalogo. Lahko pa rečemo, da nam Slovencem kar malo zavidajo, tako naše gospodarske dosežke, kot tudi naš geografski položaj. Makedoncem namreč zahod pomeni simbol napredka in razvoja, a kaj ko je njihov zahod nihče drug kot Albanija.
V Makedonijo smo prispeli tri dni pred volitvami, ko je bila kampanija na vrhuncu. Letaki političnih strank, ki so jih spuščali kar iz letal, so ležali vsepovsod. Vsa plakatna mesta so bila zasedena s plakati liderjev političnih strank, dva televizijska kanala sta bila rezervirana samo za volitve, in sicer en za makedonske stranke, drugi pa za albanske. Mimogrede, v Makedoniji živi 2,2 milijona ljudi, od katerih je preko 400.000 Albancev. Tako agresivne volilne kampanije v Sloveniji nismo vajeni. Najmočnejše stranke so prirejale mitinge, zborovanja na trgih, nogometnih igriščih in v športnih dvoranah v vseh večjih mestih: v Ohridu, Bitoli, Kumanovu, Tetovu in seveda v Skopju. Na zborovanja se je valilo na tisoče ljudi, opremljenih s
Skopje: turški most čez Vardar
transparenti, zastavami in drugim reklamnim materialom. Še posebej zanimivo je to, da se je teh prireditev udeleževalo ogromno število mladih. Glavni boji so se bili med, do volitev vladajočo stranko VMRO-DPMNE (stranka desnega centra) in SDSM (prenovljeni komunisti). VMRO-DPMNE pooseblja njen lider in predhodni premier Ljub če Georgijevski. Usta so jih bila polna samohvale. Makedonja naj bi za časa njihove vladavine, torej v zadnjih štirih letih izredno napredovala. V tem času seje baje veliko obnavljalo in gradilo, čeprav tega, resnici na ljubo, ni ravno zaslediti. Ob vsem tem, pa naj bi še vračali dolgove, za katere naj bi bila odgovorna SDSM, ki je vladala do 1998 leta. VMRO-DPMNE je obljubljala tudi nova stanovanja, nova delovna mesta in odpiranje Makedonije tujini. V volitve je z VMRO-DPMNE vstopila tudi liberalna stranka. Nasprotna stran, torej SDSM, ki jo pooseblja Branko Crvenkovski, je v ospredje postavljala boj proti korupciji
in brezposelnosti. V Makedoniji je ta čas brez dela okoli 375.000 ljudi, kar znaša skoraj 40% delovno aktivnega prebivalstva. S tem neslavnim podatkom se Makedonija uvršča na sam evropski vrh. SDSM je skupaj z makedonsko LDS in nekaterimi manjšimi strankami sestavljala koalicijo »zajedno«. Za stolčke v 120 članskem parlamentu seje potegovalo preko 30 strank. Med njimi tudi VMRO-Makedonska, kije prav tako v ospredje postavljala boj proti kompciji, kije očitno en glavnih problemov v tej balkanski državi. Demokratični center v koaliciji z Zelenimi se je zavzemal za pravno državo, ustavne spremembe in EU. Kandidirala je še cela vrsta strank in strankarskih koalicij, pa tudi nekateri neodvisni kandidati. Med njimi tudi eden glavnih TV-zvezd, to je izredno priljubljen voditelj televizijske oddaje TV-Bingo, Igor Džambezov, ki ga vsako nedeljo zvečer preko televizijskih ekranov spremlja cela Makedonija. Mogoče bi omenil le še nekaj parol iz volilne kampanije: »za
makedonsko Makedonijo«, »za Makedonijo z razumom« in še slogan vladajoče VMRO-DPMNE, ki nas je spremljal praktično na vsakem koraku »glavo gor«.
V okviru opazovalne misije OSCE (Organization for security and co-op-eration in Europe) smo volitve nadzirali opazovalci iz štiridesetih držav. Naša naloga je bila spremljati volitve od odprtja volišč, pa vse do zapiranja volišč in štetja glasov, ter posredovanja podatkov državni volilni komisiji. Beležili smo morebitne nepravilnosti in jih po potrebi sproti odpravljali. V glavnem do večjih nepravilnostih ni prihajalo, tako da lahko rečemo da so volitve v Makedoniji uspele. Zmagovalec tokratnih volitev je postala SDSM (socialno demokratska stranka Makedonije), ki je še z devetimi strankami v koaliciji »zajedno« nabrala preko 50% vseh glasov, VMRO-DPMNE j e zbrala le okoli 30% glasov, na tretje mesto pa se je uvrstila najmočnejša albanska stranka.
Igor Štemberger
POSLANSKA
PISARNA
Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak 1.ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3.ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržan je poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek.
Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju.
KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA
Prešernova 7, Ilirska Bistrica
NEZGODNO ZAVAROVANJE
Lahko smo še tako previdni, a vseh nezgod ne moremo preprečiti. Mladi so jim zaradi različnih aktivnosti izpostavljeni še pogosteje. Zato moramo za njihovo varnost pravočasno poskrbeti. S sklenitvijo nezgodnega zavarovanja Zavarovalnice Triglav nezgod sicer ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo njihove finančne posledice.
Zavarovalnica Triglav jamči za izplačilo zavarovalnine, ne glede na to, kje in kdaj je do nezgode prišlo: v šoli, v prostem času, doma ali v tujini.
triglav
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST.
Prtoazn! nftKuPf v ER?
v Ilirski Bistrici, Gregorčičeva 19 % -■»	Telefon: 05 714 1731
sm
Za televizorje GORENJE in EVELUX • možnost nakupa na 6 ali 12 obrokov (tom*o%)
m?
:OZARCI
/LAGANJE
:O/l
\
71,20 SIT
mmam
OBODE j VINO NOX
gte.s*- •
'O I do 500 I
otorne žage uskvarna, Stihi
pt&i.-v '
UKA IZBIRA! godno!
GODNOUl
STISKALNICA ZA SADJE:
\0!
>.8.797,70 SIT 151
12.693,10 SIT
'Jf |r
0.400,00 SIT
>51
>9.999,00 SIT 1301
[7.887,40 SIT
»65/ §81.057,60 SIT ■E.
INTERVJU Z DR. FRANCETOM ARHARJEM -KANDIDATOM ZA PREDSEDNIKA DRŽAVE
Dr.Arharje gostoval pri LO SLS-a v sredo 25.septembra. Postavili smo mu nekaj vprašanj vezanih na naš kraj ter nekaj vprašanj glede njegove kandidature za predsednika države.
ŽIVLJENJEPIS
Dr. France Arhar se 24. aprila 1948 v Ljubljani kot prvorojenec rodi mami Mariji in očetu Francetu. S starši in dvema mlajšima sestrama, bankirko Ano in medicinko Mijo, svoja najlepša otroška leta preživi v Cerknici, kjer obiskuje tudi osnovno šolo. Maturira v Postojni leta 1967. Kot nadebudni mladenič, željan znanja, se odpravi v belo Ljubljano, kjer preživi študentska leta. Klopi guli na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer leta 1971 zaključi študij prava. Leta 1972 v Narodni banki Jugoslavije - Centrali banki za Slovenijo v Ljubljani, opravi bančni izpit in tako postane uradno priznani bankir. Dve leti pozneje postane še pravnik s pravosodnim izpitom v žepu. Ker mu študijska žilica ne da miru, na Pravni fakulteti v Ljubljani dokonča tudi magistrski in nato še doktorski študij. Leta 1988 pridobi naziv Docenta za mednarodno gospodarsko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Vedoželjen, kot je, se že med študijem za področje mednarodnih pravnih poslov in mednarodnih finančnih Poslov strokovno izpopolnjuje tudi v tujini, v Londonu in Frankfurtu. France Arhar pa ostane prikovan na notranjsko zemljo. Ženo Andrejo je spoznal preko njenega brata, iskrica med njima pa je preskočila med novoletnimi prazniki visoko v hribih, vsaj tako pravi on.V Cerknici, na zemlji, kjer je včasih s svojimi starši sadil krompir, si sam, obogaten z zidarskim znanjem in 'zkušnjami očeta, skupaj z ženo Andrejo sezida hišo. Zakonca Arhar v toplo družinsko gnezdo dobita hči Evo, ki bo letos postala dijakinja.
Svojo uspešno kariero v bančništvu dr. Arhar začne v Narodni banki Slovenije že davnega leta 1971. Najprej kot pripravnik - deklica za vse. Mladi France, oborožen z znanjem in energijo, kmalu napreduje iz referenta za mednarodne kredite v vodjo kreditnih odnosov v oddelku za poslovanje s tujino, nato pa še do pomočnika direktorja v oddelku za mednarodno sodelovanje. Vmes, med leti 1975 in 1976, odsluži še voj aški rok. Ker pa mu Je bilo pripravništvo tako všeč, se odpravil v London, kjer v podjetju Linklaters & Paines Partnership & Co tri mesece dela kot pripravnik. Obogaten z angleškim finančnim znanjem in novimi izkušnjami se poln energije vrne na staro delovno mesto, kjer vse do leta 1988 dela na oddelku za mednarodno sodelovanje in kasneje kot pomočnika guvernerja.
Aprila 1988 se France skupaj z družino ponovno odpravi v tujino, na povabilo nemških bančnikov odpravi v LHB Internationale Handelsbank v Frank-knrt, kjer postane direktor za podjetniške finance. Tri leta pozneje, L aprila 1991 postane France Arhar Prvi guverner Banke Slovenije. Kot guverner aktivno sodeluje pri denarnem
osamosvajanju Slovenije in pri uvajanju slovenskega tolarja. V tistih časih postane France Arhar sinonim za tolar in neprestano ponavlja, da bo tolar postal trden in slovenski takrat, ko bomo Slovenci varčevali v slovenskih tolarjih. Po končanem mandatu se poda še v zavarovalniške vode, ko leta 2001 postane predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice v Ljubljani.
Dr. Arharje bil med leti 1993 in 2001 predstavnik Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu (IMF) in je član International Law Association.
France Arhar decembra 1994 za uspešno vodenje denarne politike od Social Market Economy -Wirtschaftpolitischer Club Berlin/ Bonn prejme denarno nagrado v višini 10.000 DEM. Polovico zneska - 5.000 DEM daruje Kliničnemu centru - oddelku za pediatrijo v Ljubljani, drugo polovico pa Otroški bolnišnici mesta Ljubljana.
Junija 2001, ob deseti obletnici slovenske osamosvojitve, je bil dr. Arhar za svoje osebne dosežke in izjemne zasluge pri uvedbi in uveljavitvi slovenskega monetarnega sistema odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.
France Arhar predava bodočim ekonomistom o mednarodnem finančnem pravu na programih rednega dodiplomskega in podiplomskega študija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Aktivno sodeluje in predava tudi na številnih konferencah, srečanjih in okroglih mizah o mednarodnih monetarnih temah, tako doma kot tudi v tujini. Med drugim v Centru za strokovno izpopolnjevanje in svetovalno dejavnost Ekonomske fakultete v Ljubljani ter na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru, kjer predava o mednarodnih finančnih kapitalskih tokovih. Predava tudi slovenskim ekonomistom, pravnikom, politologom, intelektualcem v zamejstvu - v Trstu, Dragi, Celovcu, Tinjah in mnogim drugim.
France Arharje predaval tudi v tujini, na Finančnem forum za male država v Hong Kongu, na mednarodnem finančnem in ekonomskem forumu na Dunaju, o finančnih trgih v New Yorku, sodeloval je na številnih okroglih mizah guvernerjev centralnih bank in na številnih drugih mednarodnih srečanjih.
Kot finančni strokovnjak sodeluje tudi pri pogajanjih o nasledstvenih vprašanjih.
France Arhar je avtor več kot 60 člankov in komentarjev v strokovnih medijih s področja finančne in monetarne politike in treh knjig o tuji trgovini, mednarodnih financah in mednarodnem gospodarskem pravu.
France Arhar govori angleški in nemški jezik.
1.	Kaj vas je spodbudilo, da vložite svojo kandidaturo za predsednika države, kaj vas je dokončno prepričalo in kako so to vašo odločitev sprejeli domači?
Ni mi vseeno, kaj se dogaja z našo državo in mislim, da bi s svojimi izkušnjami lahko izpolnil naša pričakovanja glede prihodnosti in da bi Slovenija imela dostojno mesto sredi evropskih narodov.
Domači mi stojijo ob stani, me moralno podpirajo in so mi pomemben steber in trdnost, ki jo človek vedno potrebuje pri dnevnih naporih.
2.	Kakšna je po vašem mnenju vloga in naloge predsednika države in ali je za vas dejstvo, da niste strankarski kandidat prednost ali pomanjkljivost?
Predsednik predstavlja državo. Zastopal naj bi vse državljane in državljanke pri razpravah, ki smo jim priča na državnem nivoju. Nestrankarska pripadnost je po mojem mnenju prednost saj stranka ima svojo vizijo, vsak posameznik pa tudi. Zato sem zelo jasno povedal kaj je moja vizija: Čim bolj uspešna socialna država, doma in na tujih trgih. Zelo pomembna je simbioza med kapitalom in človekom ter med dobičkom in socialo.
3.	Dajete vtis resnega in zadržanega človeka, zato me zanima kje vidite mejo med javnim in zasebnim?
Odvisno od okoliščin, odvisno od aktivnosti, prav gotovo pa je položaj predsednika države izpostavljen vsem, ko se moraš permanentno zavedati da predstavljaš vse in je meja med javnim in zasebnim zelo zameglena. Zasebnosti imaš bolj malo, vsem si na očeh in zaradi tega imaš tudi večjo odgovornost.
4.	Bistrici nekateri pripisujejo pojem »slepo črevo Slovenije«. V kolikšni meri ste seznanjeni s problemi našega kraja in kakšne možnosti vi vidite za njegov
napredek?
Poznam ker nekaj slepih čreves po Sloveniji, ker nekaj kotlin in dolin, ki so odmaknjene od centra, takšna je pač naša dežela. Od vseh nas pa j e odvisno koliko j e to črevo dejansko slepo. Ljudje dejemo ton življenju, rezultatom in neuspehom.
Sam pa pri vas ne vidim te slepote saj ima Bistrica dobro lokacijo, je ob pomembni prometnici, je ob meji-meja pa je vedno pomenila neke dodatne prednosti. Industrija pa je povsod po svetu pred novimi premiki - Evropa bazira svoj razvoj na malih in srednjih podjetjih, nadaljnji razvoj pa temelji na simbiozi med kmetijstvom in gospodarstvom. Pomembno je tudi animirati delovno silo, ki dnevno migrira, da bi ostajala doma. Tukaj je potrebna tudi pomoč države.
5.	Meja s Hrvaško je za naše občane, prav posebno pa za tiste tik ob meji, velika težava. Kakšen odnos s Hrvaško bi bil po vaši meri oziroma na kakšen način bi vi poizkušali rešiti nastala nesoglasja?
Sam se držim Prešernovih verzov: »Ne vrag, le sosed naj bo mejak«. Zame je najbolj pomembno, da se dobro razumemo z vsemi sosednjimi državami. Problemi, ki jih imamo s Hrvaško se zrcalijo tudi pri drugih poslovnih in človeških razmerjih. Zato bi so kot predsednik prizadeval, da bi se čim prej dosegla rešitev vseh odprtih problemov - doseči pa jo moramo sami - nekdo tretji nam rešitve ne bo dal.
6.	Gospodarstvo v je v naši občino zelo šibko. Edina večja tovarna tukaj je Lesonit, ki pa je v italijanskih rokah. Zanima me vaš odnos do tujih vlaganj in do »uvoza« tuje delovne sile?
Tuja vlaganja so pomemben segment v vsakem gospodarstvu. Kombinacija domačega varčevanja in tujih kreditov ter naložb je danes tista, ki omogoča gospodarsko rast.
Pri privatni lastnini je pomembna priložnost in dobiček. Država pa mora ravnati drugače, saj odloča o vitalnih delih gospodarstva. Vprašati se mora, kaj bo ta nakup pomenil na dolgi rok. Nisem tisti, ki bi se bal tujega kapitala, seveda pa se tudi tuji kapital razlikuje, pomemben je njegov cilj - čim bolj izkoristiti dane možnosti. Takšni pa smo tudi sami, ko gremo z našim kapitalom ven.
7.	Kaj si mislite o svojin protikandidatih in v čem mislite, da ste boljši od njih?
O proti kandidatih si mislim vse dobro, res pa je da tudi vseh še ne poznam.
Razlikujem se v izkušnjah ki jih imam pri kreiranju naše države, predvsem na finančnem področju in glede na dosežene rezultate, me lahko državljani merijo in ocenjujejo. Pomembno je prisluhniti ljudem in državo predstaviti v dobrobit tega naroda. Sam sem sodeloval pri pogajanju z 250-timi bankami o reševanju starega jugoslovanskega dolga. Dve leti sem se pogajal z banko v Baslu za znano jugoslovansko zlato, sedaj sem ponovno v ekipi, ki rešuje vprašanje starih deviznih vlog. Moje izkušnje bi v veliki meri pripomogle pri nadaljnji poti Slovenije k priključitvi v Evropsko unijo.
8. Afera z Vzajemno in višino vaše plače vam je v javnomnenjskih anketah dodobra odvzela odstotke. Bili ste tik za dr. Drnovškom, sedaj ste nekje na 4-tem mestu. Kakšni so vaši ukrepi, da bi volivci ponovno pridobili zaupanje v vas? Se vam ne zdi, da je bilo vse nameščeno?
Sam te zgodbe nimam za afero. Vsi dosedanji dogodki so pokazali naslednje.
1.	Zavarovalnica deluje zakonito in je najuspešnejša v Sloveniji, tudi po mednarodnih merilih, kar je razvidno iz poročila zavarovalnega združenja.
2.	Kar se zadeva plače, mislim, da je tudi tukaj prišlo do določenega sporazuma. Sam nisem nikoli bil »figa mož«, ampak individualne pogodbe so sklenjene med posamezniki in nadzornim svetom, in vsebina teh pogodb se smatra za poslovno tajno. Sporočanje te vsebine tretjim zahteva konsenz med strankama. Tako, da v tistem trenutku, ko sem bil to vprašan, tega konsenza nisem imel. Ko sem ga pridobil, pa sem višino plače tudi razložil.
S svojim delom v centralni banki sem dokazal, ravno to kaj pomeni sprejeta in dana obljuba in ravno to dejstvo se mi zdi izrednega pomena za predsednika države. Ta mora dajati vzgled in dokazovati, da je potrebno zakon (dogovor) spoštovati, pa tudi, če je ta zakon še tako slab. Vsa zgodba j e seveda povezana s predvolilnimi dogodki in seveda z usmerjanjem pozornosti na mikro problem, večje stvari pa ostajajo za prihodnost.
Dr. Arharju se zahvaljujem za izčrpne odgovore ter mu želim veliko sreče na volitvah.
ALI JE OSEBNO DOPOLNILNO DELO
RES TAKO UGODNO?
Posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo, mora opravljanje osebnega dopolnilnega dela pred pričetkom opravljanja del priglasiti upravni enoti in na davčnem uradu, na območju katerega ima stalno oziroma začasno prebivališče. Postopek priglasitve osebnega dopolnilnega dela je zelo enostaven. Davčnemu uradu (kjer ima stalno oziroma začasno prebivališče) je dolžan trimesečno do desetega dne v mesecu dostaviti podatke o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela za pretekle 3 mesece, na posebnem obrazcu.
Namen poročila je spremljanje doseženih prihodkov posameznika, ki opravlja osebno dopolnilno delo. Davčni urad bo namreč na podlagi posredovanih podatkov sproti ugotavljal, ali je posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo presegel znesek minimalne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta (1,051.856 SIT). Če bo ta znesek presežen, bo davčni urad o tem obvestil upravno enoto, ki bo nato posameznika izbrisala iz seznama zavezancev. To pomeni, da dela ne bo mogel več opravljati kot osebno dopolnilno delo,
ampak bo dolžan ustanoviti eno izmed gospodarskih statusnih oblik.
Poleg sprotnega poročanja je dolžan posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, izdajati račune za vsak posamično opravljen promet blaga, proizvodov oziroma storitev (vsebina računa je podobna, kot velja za druge davčne zavezance) in kopije računov hraniti 10 let. Prejemki, doseženi z osebnim dopolnilnim delom so obdavčeni z davkom od osebnih prejemkov kot prejemki, doseženi na podlagi prevzema opravljanja storitev in poslov na dmgi podlagi (tretja alinea
15.	člena zakona o dohodnini). Še enkarat poudarjamo, da je zmotno razmišljanje, da prejemki doseženi z opravljanjem osebnega dopolnilnega dela do višine letne plače v RS iz preteklega leta (za leto 2001 znaša 1,051.856 SIT) niso obdavčeni. Obdavčeni so vsi tako doseženi prihodki, višina letne plače v RS iz preteklega leta pa pomeni le limit, do katerega je mogoče opravljati neko delo, kot osebno dopolnilno delo.
Ker je ta pravilnik marsikaterega člana naše zbornice vzpodbudil k
razmišljanju, da bi se odpovedal članstvu in svojo dejavnost nadaljeval pod »zaščito« tega pravilnika, smo priravili primerjalni izračun ostanka prihodka za oba načina poslovanja. Za vzorčni primer smo izbrali dejavnost izdelovanja izdelkov domače in umetnostne obrti.
Predno pa lahko izvedemo primerjalni izračun, si moramo za oba primera pogledati sistem obdavčevanj a skupnega prihodka.
1.	V primeru opravljanja dejavnosti na podlagi statusa samostojnega podjetnika (statusna obrtna dejavnost), se lahko zahteva obdavčitev dobička na način upoštevanja normiranih stroškov. To pomeni, da se pri ugotavljanju dobička od ustvarjenih prihodkov odštejejo odhodki v višini 60 % ustvarjenih prihodkov (normirani stroški), ostalih 40 % pa je obdavčenih s 25 % akontativne davčne stopnje. Pri takšnem načinu obdavčevanja se ne more upoštevati oziroma uveljavljati nikakršne davčne olajšave, kar pa je pri primeijalnem izračunu, ki ga podajamo nevtralnega značaja. Zelo enostaven
izračun pokaže, daje 25 % od 40 % = 10 %.
Primer: Samostojni podjetnik je izdelal lončeno posodo. To prodaja po 1.000 sit, pri tem ima 500 sit dejanskih stroškov. Odločil se je za normiran način obdavčevanja:
1.000	sit x 60 %	= 600 sit
(normirani stroški)
1.000	sit - 600 sit = 400 sit (osnova za obdavčitev)
400 sit x 25 % = 100 sit (davek)
1.000	sit - 100 sit (davek) - 500 sit (dejanski stroški) = 400 sit (zaslužek)
2.	Pri osebnem dopolnilnem delu (»nestatusna« obrtna dejavnost) pa osnovo za davek predstavlja vsak posamezni bruto prejemek (izplačan v denarju, bonih ali v naravi), z vštetimi povračili stroškov, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %. Namesto normiranih stroškov je možno uveljavljati dejanske stroške, ki se na podlagi dokazil priznajo največ do višine, določene z Uredbo o višini povračila stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek (Ur.l. RS, št.72/93 in 50/01). Gre
predvsem za stroške prevoza, prehrane in prenočevanja. Stopnja davka je 25 %.
Primer: Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, je izdelal lončneno posodo. Prodaja jo po
1.000	sit. Pri tem ima 500 sit dejanskih stroškov. Odločil se je za normiran način obdavčevanja:
1.000	sit x 10 % = 100 sit (normirani stroški)
1.000	sit - 100 sit = 900 sit (davčna osnova)
900 sit x 25 % = 225 sit (davek)
1.000	sit - 500 sit (stroški) - 225 sit (davek) = 275 sit (zaslužek)
Izračuna nam pokažeta, da če bi vazico prodajali kot obrtnik (s.p.), bi zaslužili 400 sit, z osebnim dopolnilnim delom pa samo 275 sit. V primeru opravljanja osebnega dopolnilnega dela, bi plačali skoraj trikrat višji davek. V primem, če bi bili dejanski stroški še večji, bi bilo razmerje še bolj v nekorist osebnega dopolnilnega dela. Kar pomeni, da se slednje izplača samo v primem, ko gre za opravljanje izključno storitev, brez materialnih stroškov.
Alenka Penko
Novosti iz naše knj itn ice
NETOČNA
INFORMACIJA
V časopisu Snežnik, letnik XI -št. 143. - avgust 2002 je bila na strani 2 v rubriki Beseda urednika, pod naslovom »Pol tiča pol miša« navedena neresnična informacija. Citiramo: »Mislim, da je Javni razpis za dodelitev finančne pomoči oziroma za sofinanciranje programov kmetijstva v občini Ilirska Bistrica v letu 2002, kije bil objavljen v internem glasilu neke zbornice in ni dosegljiv v prosti prodaji ter je tiskan v izjemno nizkem številu izvodov, neveljaven, saj ni možno šteti da je sploh bil objavljen«.
Prosimo, da se točna in resnična informacija objavi v prvi naslednji številki časopisa Snežnik.
Javni razpis za dodelitev finančne pomoči oziroma za sofinanciranje programov kmetijstva v občini Ilirska Bistrica v letu 2002, je bil uradno objavljen v Uradnem listu št. 72, z dne 9.8.2002, na strani 5900,5901,5902 m 5903.
Vsi razpisi objavljeni v glasilu Informacije nimajo značajajavnega razpisa in so zgolj informativne narave. Objavljamo jih z namenom, da podjetnikom prihranimo čas za iskanje.
Obenem še sporočamo, da glasilo financiramo iz lastnih sredstev, brez sofinanciranja Občine in Razvojnega centra Ilirska Bistrica.
Sekretar OOZ:
Alenka Penko
NOVE
VIDEOKASETE
1.61#.
2.	Action man : ledena doba. RISANKA
3.	Action man : sam proti vsem RISANKA
4.	Čebulčkove prigode RISANKA
5.	Ameriška pita 2
6.	Mojster Miha RISANKA
7.	Srečno pot, Charlie Brown (Pa ne hodi nazaj) RISANKA
8.	Britannic.
9.	Mačke in psi 10.Specialni agent
11 .Ko se mafijcem strga
12.	Krokodil Dundee 3
13.	Jezero smrti.
14.	Erazem in potepuh.
15.	Avanture Jackieja Chana RISANKA
16.	Janko in Metka. Kralj Drozgobrad RISANKA
17.	Gospodar prstanov
18.	Ljubezen je vse
19.	Jones Osmoza RISANKA
20.	Vmitev odpisanih
21.	Bližina.
22.Obračun.
23.	Ljubezenje slepa.
24.	Majhni lopovi
25.Snoopy Pevske zvezde RISANKA
26.	Poletni ulov.
27.	Dve mladenki in en fant
28.	V imenu pravice.
NOVE
ZGOŠČENKE
1.	CHER. Living proof
2.	Beautiful.
3.	Harry Potter and the philosopher’s stone : original motion picture
soundtrack
4.	IMBRUGLIA, Natalie. Left of the middle
5.	KARAN, Goran. Dalmatinske suze
6.	KEYS, Alicia. Songs in A minor
7.	Pazi na korake!.
8.	MARTIN, Ricky. La Historia
9.	Bleach
10.	OREIRO, Natalia. Tu veneno
11.	SEBASTIAN. Hočem to nazaj
12.	Nord
13.	World of our own.
KNJIŽNE
NOVOSTI
1.	GLAMUZINA, Drago. Mesarji, (Knjižna zbirka Litera). Maribor: Študentska založba Litera, 2001.
2.	KIDRIČ, France. Zgodovina slovenskega slovstva : od začetkov do Zoisove smrti: razvoj, obseg in cena pismenstva, književnosti in literature. V Ljubljani: Slovenska matica, 1929-1938.
3.	MUSCAT, Cathy (ur.). Museums and galleries of Pariš, (Insight guides). London: APA, 2002.
4.	DE PULFORD, Nicola. Knjiga urokov : več kot 40 čarovnih receptov za uspeh v ljubezni, pri delu in za prosti čas. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
5.	HUTCHENS, David. Sence neandertalcev. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti,
2002.
6.	JAMES, Elaine St.. Preprosto je boljše : 100 nasvetov, kako se posvetimo le stvarem, ki so zares pomembne. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
7.	KINCHER, Jonni. Psihologija za najstnike. Ljubljana: Inštitut za
psihologijo osebnosti, 2002.
8.	LEWIS, Barbara A.. Kako postati čim boljši: priročnik o oblikovanju značaja za otroke od 7 do 10 let, (Za starše in vzgojitelje). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
9.	PAYNE, Sheila, WALKER, Jan. Psihologija v zdravstveni negi: [humanistična znanost v zdravstveni negi]. Ljubljana: Educy, 2002
10.	POSEN, David B.. Spremeni igro : [kako lahko osebne spremembe izboljšajo naše življenje], (Ogledalo). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
11.	KRAJAČIČ, Dejan. Jezusova sporočila človeštvu : [laični komentar izbranih delov Jezusovega nauka iz usklajenega evangelijskega poročila]. Medvode: samozal., 2002.
12.	OSTERC, Bojan. Islam : devetinštirideset kamenčkov. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002.
13.	ŠPEH, Rožana. Strunjan : 490. obletnica Marijinega prikazanja. Ljubljana: Brat Frančišek,
14.	BECCAR1A, Cesare, BAVCON, Ljubo (ur.). O zločinih in kaznih, (Zbirka Pravna obzorja, 20). Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002.
15.	DEVJAK, Tatjana. Etična in državljanska vzgoja v osnovni šoli. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2002
16.	FURLAN, Boris, PAVČNIK, Marijan (ur.). Problem realnosti prava, (Zbirka Pravna obzorja, 18). Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002.
17.	GREŠOVNIK, Boža. Ko veš, kam greš. Ljubljana: Apris, 2002.
18.	KOS KNEZ, Silva. Vzgojno-izobraževalno delo v podaljšanem bivanju v devetletni osnovni šoli: didaktični priročnik za vzgojno-izobraževalno delo v podaljšanem bivanju. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2002.
19.	LENARČIČ, Vojka. Porcelan : uporabni predmet in okras. Ilirska Bistrica: Turistično društvo, 1998
20.	LENARČIČ, Vojka. Praznovanje v decembru. Ilirska Bistrica: Turistično društvo, 1998.
21.	O RANGE, Carolyn. 25 največjih napak pri pedagoškem delu in kako se jim izogniti: za učinkovito delo v vzgoji in izobraževanju : priročnik za učitelje v osnovni in srednji šoli. Ljubljana: Educy, 2002.
22.	SEDONJA, Jože, ŠTRIKER, Marijan, TODOROVIČ, Nikola. Vzorci uradnih pisanj v upravnem postopku. 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2002.
23.	Zakon o delovnih razmerjih : mala delavska ustava. Ljubljana: Forma 7, 2002.
24.	TRAZEGNIES GRANDA, Femando de. Ciriaco de urtecho : pravda iz ljubezni: nekaj misli o taktični večplastnosti pravnega razmišljanja, (Zbirka Pravna obzorja, 19). Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002.
OPTIKA
Gregor Primc
Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel: 05/71-00-510
Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510
PERPETUUM
MOBILE
Dvojna dioptrija
Pogosto se mi zgodi, da se kam namenim brez pravega razloga. S tem ne mislim običajne človeške pozabljivosti, zaradi katere včasih izgubljeno tavam cel dan po hiši ali okoli nje in iščem kakšno založeno stvar, ampak za sledenje notranjemu kompasu, ki kaže v določeno smer, ki je ni na mojem zemljevidu opravkov.
Zadnjič sem se recimo hotel samo brezciljno sprehoditi po Bistrci in uživati ob pogledu na deročo reko avtomobilskega pleha, ki se je tedaj valila skoznjo, a sta me iz tega sproščajočega opravila iztrgala dva moja kompanjona, ki sta me opazila z druge strani ceste in divje mahala, naj pridem k njima. Kaj pa sem hotel, kot jima ustreči. Takoj, ko mi je uspelo priti čez, sta me posedla za najbližjo mizico priročnega zunanjega barčka, naročila
meje preblisnila zelo izvirna zamisel razrešitve bistriških volilnih zagat, ki sem jo videl in tudi s svojim fotoaparatom zabeležil na Mašunu neke sončne avgustovske nedelje. Slika je sicer sama po sebi že dovolj zgovorna, a ne bo nič narobe, če jo bom še malo pokomentiral za tiste, ki tega spektakla niso spremljali v živo. Tam je bilo namreč več tujcev, kot domačinov. Kaj me je neslo tja, še danes ne vem. Verjetno notranji kompas, ki mi vedno kaže v tisto smer, kjer se kaj dogaja...
Šlo je torej za veliko tombolo, katere glavni dobitek dneva je bila postarana in na soncu skoraj spečena krava, kije vse popoldne privezana na dolgem špagu potrpežljivo čakala na svoj nastop ter ravnodušno opazovala dogajanje okoli sebe. Nič vabljivega, boste rekli, če ne bi bilo vmes izvirne
zraven. Pa še bolj zabavno bi bilo vse skupaj za občinstvo ter brez poznejših očitkov o pristranskosti izbiranja. Odloči naj sreča in konec.
Za izbiro župana bi uporabili bolj lovski način, recimo streljanje v skrito tarčo s številkami, za katerimi bi se skrivalo določeno ime. Tisti kandidat, ki bi imel največ naključnih zadetkov v svojo številko, bi zmagal.To sicer nekateri že počnejo v medijih, ko na slepo streljajo po bodočih kandidatih, a z namenom, da bi jih vnaprej izločili iz igre. Ampak to ni fer, kar na svojo pest popravljati volilna pravila ! V politiko je treba organizirano vnesti malo več športnega duha, ker so volivci utrujeni od večno ponavljajočih se obljub, ki jih spravljajo v občutek brezčasnosti. Vedno, ko nam politiki govorijo o nujnosti sprememb, mislijo
r.'.	•*&:
TOKBOtAV L:;
: vopiueEfi fmmu je L | m fOLTSMmTmjf j i m f no pu m šr£te*.
I msevamo
i FROjlOt/l KtTEA"
I KI3£j.
S ZhM,# 1EKMČW1-£C, W ^
1	fW*	I
| 3e	***' 1
ES* eATAkiZmAti
	
	maT # JfflI
BRALNI ČRV - POČITNIŠKA BRALNA ZNAČKA IN SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ
Pridni bralci
V torek, 24. septembra je v knjižnici Makse Samsa potekala zaključna prireditev projekta Bralnegi črva -počitniška bralna značka in Slovenskega knjižnega kviza »Anton Ingolič in Štajerska«.
Prireditev je obiskalo več kot 70 otrok. Vsi smo nestrpno pričakovali nastop znane slovenske klovnese Mike - Make (Škofič-Maurer Eve). Mika -Maka je že na začetku nastopa iz otroških ust privabila prisrčen smeh. Ob njenem enournem nastopu, v katerem je aktivno nastopalo tudi občinstvo,
naši knjižnici, ter na šestih osnovnih šolah: OŠ Antona Žnideršiča, OŠ Dragotina Ketteja, OŠ Toneta Tomšiča iz Knežaka, OŠ Rudija Mahniča Brkinca iz Pregarij, OŠ Ivana Brozine Slovan iz Jelšan in OŠ Kuteževo.
Na koncu smo s klovnesino pomočjo podelili priznanja in praktične nagrade 29 udeležencem Počitniške bralne značke. Počitniška bralna značka je bila letos izpeljana prvič. Potekala je v času šolskih počitnic, julija in avgusta, namenjena je bila osnovnošolcem. Bralni črv je otroke
Klovnesi so pomagali tudi starši ter uslužbenke knjižnice
Pijačo ter se vsa preglajena vrgla name z vsemi mogočimi vprašanji. Recimo, zakaj imamo v Bistrci za letošnje volitve toliko kandidatov za župana, ko sojih v dobrih starih zlatih časih morali iskati in siliti na to funkcijo ? Takoj sem začutil suho grlo, ker je to presegalo moje umske zmogljivosti. Zakaj naj bi ravno jaz to vedel ? Skušal sem se izviti lz njunega prijema z ugotovitvijo, da Je pač demokracija in temu primemo več različnih ponudnikov političnih uslug na tem trgu. Nisem ju prepričal. Se naprej sta trmoglavila, da v takšni gneči ni možno ugotoviti, kdo je zares primeren za naše potrebe. Enako velja za bodoče občinske svetnike...
Ko sem se kmalu zatem vračal domov, so mi v glavi še zmeraj odmevale njune besede. Prav sta imela. Kako recimo pravično razdeliti triindvajset svetniških mest med množico najmanj dvestotih "samih Primernih” kandidatov ? Če bi žrebali, bi bilo pravičnejše od volitev ! Ob tem
zamisli, kako jo izžrebati. V ogradi, v katero sojo ob določeni uri spustili, so bila namreč z belim peskom narisana polja (menda kakih tisoč !), vsako s svojo številko, na katero so stavili obiskovalci. Seveda so morali prej plačati svoj stavni listek. Zmagal bo tisti, na katerega polju bo prvič spustila svoje iztrebke. Bilo je kaj videti, ko je narod napeto čakal, kam se bo podelala. Ko je končno res opravila svojo potrebo, je komisija stvar preverila in slovesno razglasila zmagovalca, ki je ponosen prišel po svojo nagrado.
Kaj pravite, kaj ne bi bilo pametno na podoben način izbirati predstavnikov v naš občinski svet ? Sicer ne ravno s kravjim drekom, ker to ni spodobno, ampak recimo na bolj kulturen način, da bi naključno izbrani volivci z zavezanimi očmi na volišču na prostem metali kamne v polja kandidatov z njihovimi imeni. Kamor bi padel, tisti bi bil izbran. Tako bi odpadle vse muke s predvolilno kampanjo in tudi stroški, ki spadajo
pri tem predvsem na volitve in svoj položaj po njih in ne na razmere v svojem kraju. Če bi bili odvisni od naključne sreče, bi se gotovo bolj potrudili, kot se sicer, ko nekateri ljubljenci bogov (in skritih botrov) že vnaprej vedo, da bodo izvoljeni, ker j e to pač njihova usoda...
Ko boste ta mesec prebirali njihove predvolilne obljube, jih shranite za kakšno primerno priložnost, ko jih boste lahko v trenutku njihove človeške slabosti obzirno spomnili nanje! To bi jih namreč ozdravilo večne pozabljivosti, s katero nam ob vsakih volitvah ponavljajo skoraj iste in nikoli uresničene obljube...
Lahko bi že enkrat za spremembo molčali, ali pa vsaj zamenjali tisto pokvarjeno ploščo z melodijo : Zavzemali se bomo... bomo...(?) bomo...za (se)!
Boh do prihodnjič, ko bo šlo zares!
Jožko Stegu
smo se do solz nasmejali vsi, tako otroci, njihovi starši, učitelji ter seveda knjižničarke.
Med nastopom je klovnesa skupaj z Lukom Smajla izžrebala glavno nagrajenko slovenskega knjižnega kviza, Martino Benigar iz Velike Bukovice, ki se bo 8. oktobra udeležila zaključne prireditve kviza v Ljubljani. Slovenski knjižni kviz j e letos reševalo več kot 300 otrok. Kviz so reševali v
spodbujal k branju tudi med počitnicami. Otroci so prebrane knjige obnavljali pisno in ustno, risali risbice, pisali pesmi , ustvarjali izdelke iz modelirne mase, plastelina, mavca, kolaže iz papirja... dobili smo tudi metlo Harrya Pottra. Razstava vseh izdelkov je na ogled v naši knjižnici do konca septembra.
Tadeja Raspor in Bojana Kalc
I Klovnesa Mika - Maka vabi vse otroke, da ji pošljejo risbice ali druge I svoje izdelke na TV Koper. Še posebej vesela bo tistih, narisanih na temo I njene knjige Črkolada ali o njenem nastopu v knjižnici.
| Izdelki bodo razstavljeni v njeni oddaji,
| ki bo na sporedu od oktobra meseca | dalje na TV Koper.
| Obljubila je tudi knjižne nagrade.
j IZDELKE LAHKO PRINESETE V NAŠO KNJIŽNICO ALI j pa sami pošljete na TV Koper.
ALERGIJA
PROPOLIS, ZADELAVINA ali ČEBELJA SMOLA
Alergije so menda postale nekaj povsem vsakdanjega. Skoraj vsakdo jo ima in se pritožuje. Če kihamo in imamo otekle veke, če nas srbi in skeli koža, če se pojavijo izpuščaji, če nas boli glava ali imamo drisko- pogosto je vzrok alergija
Alergija je specifična reakcija na običajno neškodljive substance, ki večine ljudi ne moti. Ljudje z alergijami so običajno alergični na več kot eno substanco. Najobičajnejši tipi alergenov so cvetni prah, delci prahu, hrana (jajca, mleko), lateks - guma, živalski strup (čebele) in zdravila.
Znanstveniki menijo, da ljudje podedujemo občutljivost na alergene vendar verjetno ne na specifični alergen. Otroci bodo verjetno veliko prej postali občutljivi na alergene, če imajo njihovi starši alergije. Vsekakor je poglaviten dejavnik dednost saj ima otrok katerega starša sta alergetika kar 70% možnosti, da to postane tudi sam. Občutljivejše stanje človeka ob znižani odpornosti je bolj dovzetno za razvoj alergij.
Alergijske reakcije so prepoznavne po rahlem srbenju, kihanju, vneti koži, izpuščajih, vnetem grlu, vročini, sopečem dihanju, zasoplosti...
Alergeni - substance, ki sprožijo alergične reakcije v občutljivih posameznikih so lahko vnesene v telo skozi usta (hrana), inhalirane (respiratorni alergeni) ali pridejo skozi kožo.
Simptomi alergije so lahko podobni običajnemu prehladu. Bodite pozorni na naslednje signale alergije:
■kihanje, steklene/vodene oči ali znaki prehlada, ki trajajo več kot deset dni brez vročine,
■ponavljajoče infekcije ušes in sinusov,
•srbenje oči, ust ali kože,
■temni kolobarji pod očmi.
Znaki alergije so odvisni od mesta in organa, kjer se alergična reakcija prične. Če je to sluznica dihal se ta reakcija imenuje astma. Obsežna študija v Italiji je pokazala, da imajo več alergij edinci iz dobro situiranih družin kar nakazuje na to, da se izogibanje okužbam v mladosti lahko kasneje “obrestuje" v podvrenosti alergijam. Pretirano varovanje pred okužbami torej ne razvije ustreznega mehanizma kar kasneje povzroči alergijske težave.
Zdravljenje alergije
Tudi alergije lahko ozdravimo-tako da se snovem, ki jih povzročajo, zavestno izogibamo, ali pa, če to ni čisto preprosto, tako da organizem okrepimo proti naporni preobčutljivosti.
Mnogo ljudi si napačno interpretira spomladanske in jesenske “angine”, viroze in slabo počutje. Žal so tudi naši osebni zdravniki ob preobilici pacientov, prekrivanju simptomov in časovnem sovpadanju s sezonami viroz, pogosto neuspešni pri odkrivanju alergij. To še posebej velja za milejše oblike alergij. Razne statistike kažejo, da obstaja vsaj še enkrat toliko ljudi, ki svojih tegob še niso povezali z
alergijami, kot tistih, ki so jih že identificirali.
Pri manjših tegobah pogosto že sami opazite katere snovi iz okolja vam povzročajo težave (npr. nahod pri sesanju jasno nakazuje na težave s pršicami), najbolje pa je, da se odpravite zdravniku specialistu, ki bo z eno od metod ugotovil na katere snovi ste alergični.
Vbodni test - je najpogostejša metoda odkrivanja alergij. Metoda je uporabna že pri dojenčkih, običajnejša pa od 2 leta naprej. Na notranjo stran podlahti vam nanesejo kapljice različnih alergenov, nato vam z igli podobnim rezilom prebodejo kožo. Po 20 minutah čakanja se vam v primeru reakcije, na mestih kjer je bila prebodena koža, razvijejo majhne rdečine, ki nakazujejo na alergično reakcijo telesa. Metoda je dokaj zanesljiva za nekatere alergije. Je rahlo boleča a nič takega, kar ne bi prenesli tudi otroci.
Kaj lahko storite sami?
Kdor natančno ve, na katere snovi se njegov imunski sistem alergično odziva, bo premagal veliko oviro.Dokler namreč obstaja le sum, nam ne preostane nič drugega, kot da se še naprej natančno opazujemo in upamo, da bomo nekega dne le prišli na sled povzročitelju. Tako vsaj lahko ugotovimo, čemu se moramo izogibati, da bi zaradi alergijskih napadov trpeli manj ali pa morda sploh ne več. Žalostno pa je tudi dejstvo, da pri nekaterih alergijah sploh ni nobene možnosti, da bi se izognili alergenom. Ena pogostejših alergij je alergija na hišne pršice. Prag tveganja, kjer se razvije alergija na hišne pršice, je odvisen od njihovega števila v ozračju. Pri zelo visoki koncentraciji pršic se lahko razvije celo alergijska astma.
Razen na preprogah prebivajo pršice najraje v žimnicah. Idealno stanovanje, v katerem pršice skorajda nimajo nobenih možnosti za življenje, bi moralo biti takšno: skromna oprema, brez okrasnih predmetov, stene in tla gladka, velika okna, skozi katera lahko sije veliko sonca, centralno ogrevanje, ki ne povzroča vlažnosti ter v spalnici vodna postelja. Alergija na hrano: da bi obvarovali alergijske težave, v mnogih primerih zadostuje, da se dosledno izognemo živilom, ki vsebujejo alergene.
Ste tudi vi alergični?
Če hočete pregnati dvome in ugotoviti, ali ste tudi vi alergični, si odgovorite na naslednja vprašanja:je kdo od staršev alergik?, vas pogosto skelijo oči, kihate in vam teče iz nosu?,vas velikokrat srbi koža in imate izpuščaje? so med cvetenjem trav vaše težave izrazitejše (kihanje, smrkanje, skelenje oči)?,imate težave samo na točno določenih mestih (npr. samo doma, samo v službi, samo v zaprtih prostorih)?,se težave pojavijo kadar jeste kakšno določeno hrano (jajca, mlečne izdelke, oreške, začimbe, sadje)?,so težave povezane z ozračjem (vlažno, mrzlo, klimatizirano)?
Če ste na nekatera vprašanja odgovorili pritrdilno, obstaja veijetnost, da imate alergijo. Spadate torej v alergično četrtino	svetovnega
prebivalstva. Po	napovedih
strokovnjakov naj bi bilo do leta 2020 alergična že polovica zemljanov, predvsem zaradi vse večjega onesnaževanja našega planeta in ogrevanja ozračja ter dejstva, da je verjetnost, da bodo alergiki tudi otroci alergičnih staršev, kar 70-odstotna.
Brez čebeljih pridelkov: medu, cvetnega praha in propolisa v vsakem domu nekaj manjka. Propolis so stari Grki poimenovali pro-polis (pred mestom) saj so ga čebele nabirale na popkih dreves pred mestnim obzidjem.
Čebele s propolisom mašijo razpoke sten v notranjosti panja, sterilizirajo notranjost panja in balzamirajo trupla vsiljivcev. S propolisom razkužijo celice iz katerih se izvalijo mlade čebele. Če pomislimo, daje v času zaleganja in razvoja mladih čebel (od začetka februarja do konca oktobra) v panju temperatura 35°C in tudi visoka vlaga, bi se v teh okoliščinah morale bakterije in plesni odlično razvijati, kar bi kvarno delovalo na med in zlasti na cvetni prah, pa tudi na življenje čebel v panju. Da se to ne zgodi, je poleg izrednega čistilnega nagona čebel v pretežni meri zaslužen propolis. Propolis je naravni antibiotik. Zavre razvoj in rast bakterij, plesni in kvasovk in ker čebele s tanko plastjo propolisa prevlečejo - propolizirajo celotno notranjost svojega doma od satovja do sten panja pravimo, da je njihov dom sterilen.
Propolis ali zadelavinaje rjavkasto-rdeče barve in je pri višji temperaturi mehak in lepljiv pri nižji temperaturi pa je krhek in se drobi. V alkoholu se kar dobro topi in tako dobimo propolisovo tinkturo. Čebele ga nabirajo na popkih dreves in v bistvu je to rastlinska smola, ki jo čebele predelajo s svojimi žlezami slinavkami in dodajo nekaj voska, ter cvetnega prahu. Propolis vsebuje približno 50% rastlinske smole, 30% voska, 10% eteričnih olj, 5% cvetnega prahu, 5% različnih organskih in mineralnih snovi.
ŠPORTNA REKREACIJA - MALI NOGOMET
OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2002-2003 Vsako sredo, četrtek in petek od 16,00 ure dalje
Igrišče pri OŠ D. Ketteja v II. Bistrici Informacije: Športna zveza II.Bistrica tel./fax: (05)710 11 35
ŠPORTNA REKREACIJA -ODBOJKA
l.TURNIRJ v ODBOJKi v dvorani: moški
Sobota, 13. oktobra od 14,00 ure dalje Igrišča v telovadnicah oz. športnih
Od tega vsebuje cimetovo, kofeinsko, benzaično in ferulovo kislino, ki delujejo proti človeku škodljivim klicam. Propolis je čudovita naravna snov, ki deluje proti bakterijam, virusom in glivicam. Uživanje propolisa nima nezaželenih stranskih učinkov in organizem ga zelo dobro sprejema. Propolis blaži vnetja, uničuje strupe in deluje anestetično, ter kot naravni antibiotik krepi imunski sistem. Uporablja se pri vnetjih grla, bronhitisu, herpesu, razjedah na želodcu in dvanajsterniku, vnetjih v prebavnem taktu, opeklinah, poškodbah kože, ranah, vnetjih dlesni, ustnih aftah, ekcemih. Blaži in izboljšuje zadah iz ust in je zelo primeren za ljudi, ki so kadilci in si z njim nevtralizirajo zadah po tobaku in istočasno ublažijo škodljivo delovanje tobačnega dima na svoje dihalne organe. To storijo tako, da vzamejo dvakrat na dan pet do deset kapljic propolisove tinkture na žličko sladkorja in pustijo da se jim vse skupaj počasi stopi v ustih in spolzi po grlu navzdol. Isti postopek je priporočljiv tudi za tiste, ki imajo vnetje grla. Propolis je prav posebno zelo učinkovit proti vnetju grla in za hitrejše zdravljenje zunanjih ran (rano večkrat dnevno premažemo s tinkturo). Ljudje, ki imajo težave z razjedami na želodcu ali dvanajsterniku naj opravijo dvakrat na leto štiri do šest tedensko kuro s propolisom. Normalna doza je dvakrat dnevno pet do deset kapljic tinkture zmešano v kozarcu mlačne vode ali soka in popijemo. Ob propolisu se priporoča uživanje mleka in mlečnih izdelkov.
Pa poskusite, morda bo življenje s propolisom malce lažje.
Zbral in sestavil Šuštar Rude
dvoranah v regiji.
Prijave in informacije: ŠZ Il.Bistrica tel./fax: (05)710 11 35
ŠPORTNA REKREACIJA -ODBOJKA
1.TURNIRJI v ODBOJKi v dvorani: ženske
Sobota, 20. oktobra	od 14,00
ure dalje
Igrišča v telovadnicah oz. športnih dvoranah v regiji.
Prijave in informacije: ŠZ Il.Bistrica tel./fax: (05)710 11 35 ŠZ IL. BISTRICA
Bojana Urh,
v.in.s., univ.dipl.org
OPRAVILI SMO JESENSKI PREIZKUS TELESNE AKTIVNOSTI
Kljub slabim vremenskim napovedim in manjšim organizacijskim težavam smo v soboto 21.09.2002 na igrišču pred Osnovno šolo “Antona Žnidaršiča “v Ilirski Bistrici izvedli zadnji preizkus telesne aktivnosti v tem letu. Udeležilo se ga je sicer manj ljudi kot v spomladanskem preizkusu, vendar je bil obisk še vedno zadovoljiv. Daje preizkus potekal brezhibno, je zasluga tudi g. Debevec Zdravka iz Športne zveze, ki seje v pripravo akcije vključil v zadnjih dneh in g. Bilc Stojana iz Društva Piškotek.
Vsem udeležencem in organizatorjem je dober čaj, ki so ga skuhale kuharice iz Vojašnice Ilirska Bistrica prišel zelo prav.
V imenu Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica vsem iskrena hvala!
Glede na to, daje dobra telesna aktivnost eden od načinov za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, bi bilo prav, da bi se v bodoče takega preizkusa udeležilo večje število ljudi, tudi zdravih. Test je primeren za osebe stare od 20 do 65 let, je lahek in hiter z njim pa izvemo v kakšni telesni kondiciji smo in kako to kondicijo popraviti, če je morda preslaba.
Čeprav se narava pripravlja na zimski počitek, naj ne uspava tudi nas. Ne pozabite na pol ure zmerne telesne dejavnosti dnevno tudi v zimskem času. Narava ima svoj čar tudi v dežju ali snegu.
Andreja Rebec, referent za ZV pri ZD Ilirska Bistrica
KARATE KLUB SOKOL
VABI ČLANE K VPISU
V mesecu oktobru vabimo k vpisu na rekreacijo odrasle (nad 16 let).
■ Dobimo se v telovadnici OŠ Dragotin Kette ob petkih od 19.00 do 20.00
|	Informacije na tel.: 031 521 040, 031 513 511	|
ŠPORTNA REKREACIJA PROGRAM PRIREDITEV ZA OKTOBER 2002
Pogovor z
V	zadnjih letih se je o drogah govorilo že zelo veliko. Živimo v tem času, ko so mladostniki pogosto izpostavljeni temu nehvaležnemu ugodju. Za uživanje raznovrstnih drog se mladi odločajo iz najrazličnejših vzrokov. Kako preprečiti to početje, kako poučiti mlade o tem, kako pomagati odvisnikom in podobno... so večna vprašanja s katerimi se ukvarjajo strokovnjaki.
Jaz pa sem se o tem pogovarjala s pediatrom in specialistom šolske medicine, dr.Ivanom Kauzlaričem iz zdravstvenega doma v Ilirski Bistrici, ki seje začel leta 1998 bolj intenzivno ukvarjati s to problematiko. Od leta 1999 vodi v Ilirski Bistrici tudi ambulanto za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog.
STIKI:
Ivan Kauzlarič, dr. med.
Pediater in spec. šolske medicine
Zdravstveni dom
Gregorčičeva 8
6250 Ilirska Bistrica
Tel. 05/71-41-198
E-mail: ivan.kauzlaric@volja.net
Spletna stran: www.ilbis.com/droge
1.	Kdaj in kako ste se odločili za delo z odvisniki?
V	svojem rednem delu sem opazil vse več pacientov, ki so imeli probleme z drogami. V začetku so prihajali pacienti v naš zdravstveni dom samo na pitje metadona, kontrolirali so se v CZO Koper. Prva oseba, ki je pri nas delala z odvisniki je bila višja medicinska sestra Vida Slavec. Sam pa sem se začel s to problematiko bolj intenzivno ukvarjati leta 1998. Zdaj pri nas že tretje leto deluje ambulanta za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti.
2.	Kaj je sploh odvisnost?
Odvisnost je neobvladljiva želja po uporabi droge v vse večjih odmerkih in vse bolj pogosto, kljub resnim telesnim in psihičnim stranskim učinkom in izredni porušenosti uporabnikove samopodobe in njegovih odnosov do drugih oseb.
3.	Kakšno je pravzaprav vaše delo z odvisniki?
Moje delo je seveda pomoč in zdravljenje odvisnikov. Odvisnost ima tri strani in sam skušam vplivati na vse te.
-BIOLOŠKI PROBLEM (tu se pojavijo organske spremembe)
Zdravljenje poteka z zdravilom metadon ali pa z zdravili, ki niso opijati (razna proti bolečinska zdravila, pomirjevala...).
-PSIHOLOŠKI PROBLEM (spremembe delujejo na psiho)
Ta problem se rešuje s pogovori, analizami problematike... V bistvu je to pomoč z nasveti.
-SOCIALNO PROBLEM (sem spadajo spremembe v odnosih z okolico, družbo)
Tu nudimo pomoč v sodelovanju s socialnimi delavci, (npr. iskanje služb, pomoč v šoli, finančne podpore...)
dr. Ivanom Kauzlaričem, pediatrom in spec. šolske medicine
MLADOSTNIKI IN DROGE
4.	Zakaj se mladi odločajo za droge?
V naravi vsakega mladega človeka je želja po eksperimentiranju. Prva in najpogostejša razloga, da se mladi odločijo za droge sta radovednost in želja po ugodju.
Manj pa na to, ali bodo postali odvisni ali ne, vpliva tudi njihova manj zrela, manj stabilna osebnost, vpliv drugih oz. družbe, pa problemi doma (neurejene družine, ločitev staršev...).
5.	Kako prepoznamo mladostnika, ki uživa drogo?
Ja, pokazateljev je več.
-kadar pri mladostniku opazimo, da mu razpoloženje močno in brez zunanjih razlogov niha od brezbrižnosti, potrtosti do neosnovanega veselja
-kadar se mladostnik ne more zbrati za šolsko delo, niti za najbolj enostavna opravila
-kadar opušča prejšnje interese in ga razživi le pogovor o drogiranju -kadar izgublja dejavne in prej naklonjene prijatelje in se vse več druži s takimi, o katerih doma ne želi govoriti -kadar je pogosto razdražljiv, sovražen ali pa se izmika stikom z domačimi
-kadar ima rdeče oči, težave z ravnotežjem in govorom, spremeni ciklus spanja, izgublja tek in se mu nasploh poslabša telesno stanje...
6.	Koliko odvisnikov se zdravi pri vas, v ZD Il.Bistrica?
Iz občine Ilirska Bistrica je do 30.06.1998 v Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti v Kopru iskalo pomoč skupno 24 oseb. Večji delež le teh oseb nadaljuje, od leta 1998 dalje vsakodnevno zdravljenje v naši ambulanti. Doslej se je k nam, zaradi problemov z drogo zateklo kar 78 oseb.
7.	Kolikšna je povprečna starost odvisnikov?
Povprečna starost odvisnikov (po podatkih iz oktobra leta 2001) je točno 21 let. Naj starejši odvisnik je bil v začetku obravnave star 35 let, najmlajši pa 17.
8.	Kaj je zdravljenje odvisnosti oz. kako poteka?
Za cilj pomoči oz. zdravljenja odvisnih od drog se ne smatra le življenje brez drog, ampak tudi druge oblike zdravniških pomoči, ki pomagajo zmanjšati možnost okužbe z nevarnimi boleznimi (npr. Aids, hepatitis...), predoziranja in druge oblike škode, kijih povzroča uporaba droge.
Za pomoč odvisnikom na njihovi poti k spremembi so se razvili pri nas številni NIZKOPRAŽNI PROGRAMI zdravljenja (programi za zmanjševanje škode kot je zamenjava igel, razna društva za pomoč odvisnikom in
staršem (Zarja, Svit, Up)) ter VISOKOPRAŽNI PROGRAMI oz. bolj ZAHTEVNI PROGRAMI zdravljenja: Projekt človek, Komune, Metadonski program, Detoksikacij ski oddelek v Centru za zdravljenje odvisnih od drog v Ljubljani.
9.	Kaj je metadonsko zdravljenje?
METADON kot zdravilo za zdravljenje heoinskih odvisnikov seje začel uporabljati v šestdesetih letih našega stoletja. Danes pa je to priznana metoda zdravljenja heroinskih odvisnikov v svetu.
Obstajata dve vrsti nadomestnega (substitucijskega) metadonskega zdravljenja:
V	DOLGOROČNI PROGRAM
Ta traja mesece ali leta in njegov
cilj je prenehanje jemanja drog in zmanjšanje škode ter izboljšanje kakovosti življenja.
V	KRATKOROČNI PROGRAM
Ta traja dneve ali tedne, ko se
metadon v zmanjšujočem odmerku uporablja za lajšanje težav ob prenehanju jemanja opiatov.
10.	Kako učinkovito je zdravljenje odvisnosti?
Študije številnih svetovnih in naših strokovnjakov so dokazale učinkovitost uporabe metadona za zdravljenje odvisnosti. Nedvomno so uspehi metadonske terapije: zmanjšanje
Trgovina
TARSEL d o o
Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588
Kavbojke - 3.966,00 SIT Srajce - 2.274,00 SIT Pidžame - 3.643,00 SIT
ČEBELARSTVO
TARSEL
*NARAVNI DOMAČI MED *PROPOLIS »CVETNI PRAH
kriminalnih dejanj, večja zaposlenost, ureditev socialnega stanja pacienta, manjša nevarnost okužbe, zmanjšana umrljivost in obolevnost, ZVIŠANA KVALITETA ŽIVLJENJA!
11.Koliko časa poteka zdravljenje?
Uspešnost zdravljenja je odvisna tudi od ustreznega trajanja zdravljenja. Posameznik napreduje v zdravljenju odvisnosti različno hitro. Za metadonski vzdrževalni program je 12-mesečno zdravljenje minimum, za posameznike je koristno, če vzdrževalno zdravljenje traja tudi leta.
Velja pa nekje tudi to, da se mora posameznik zdraviti toliko časa, kolikor časa je prej užival droge.
12.Kaj lahko povzroči dolgotrajno uživanje drog? Kakšne so posledice?
Najpogostejše nevarnost pri uživanju drog so naslednje:
-lahko pride do smrti zaradi predoziranja
-nevarne so okužbe s hepatitisom B in C, AIDS, tuberkuloza ...
-druge manj nevarne okužbe
-trajna škoda na možganih (peša spomin, koncentracija)
13.Kakšno vlogo ima družina odvisnika?
Družina ima pri zdravljenju odvisnika zelo veliko vlogo. Njena naloga naj bi bila predvsem razumevanje odvisnika. Družina se mora zavedati da odvisnost ni prostovoljna in ne sme obsojati svojega otroka. Mora mu stati ob strani ter ga spodbujati.
14.Se ozdravljeni odvisniki še kdaj zatečejo nazaj k drogam?
Seveda je to spet različno glede na posameznika. Velja pa, da imajo zdravljeni odvisniki večji potencial za ponovno uživanje drog kakor pa ljudje, ki se z drogami še niso srečali.
Kako bi zaključili najin pogovor oz.kaj bi mogoče želeli poudariti v zvezi z drogami in odvisnostjo?
Naj bi se ljudje odvisnosti zavedali kot problema, v katerega ne prideš samovoljno. Ljudje ne smejo obsojati odvisnikov, saj ti potrebujejo pomoč, podporo in razumevanje.
Doris Komen SŠ Srečka Kosovela Sežana
Delovni čas:		
Delavnik	Sobota	Nedelja in prazniki
od 7:00 do 19:00	od 7:00 do 14:00	od 9:00 do 11:00 in l| od 18:00 do 19:00 1
Dežurstva		
Delavnik		
od 19:00 do 21:00		—•	—		
Pri nakupu olja na naši servisu, mej
olja na našem njava brezplačno
MATKO VINCENC
J
Mašun leži na nadmorski višini 1024m, v objemu prostranih, neposeljenih snežniških gozdov. Le-ti so ohranili naravno podobo, saj so odmaknjeni od naselij. Na Mašunu je križišče gozdnih cest, ki se vijejo iz Knežaka v Pivški dolini, iz Podoba v Loški dolini, mimo gradu Snežnik ter iz Ilirske Bistrice preko Zabič-Gomanc in Leskove doline. Mašun tako predstavlja svojevrstno središče med občinami Ilirska Bistrica, Postojna, Cerknica, Pivka ter Loška dolina.
Značilnost pokrajine je brezkončen gozd smreke in jelke.
Pozimi snežna odeja spremeni krajino v idilično, skoraj pravljično podobo, ki jo lahko občudujemo med sprehodi, smučanjem na manjšem smučišču, na sankišču oziroma teku na smučeh na utrjenih tekaških progah.
Poleti, ko se Mašun bohoti v obilju barv, gozdnih vonjav..., pa lahko občudujemo naravno zgradbo rastlinskih in živalskih vrst, ki jim snežniški gozdovi nudijo domovanje. Ogledamo si lahko ostanke lovskega dvorca Schonburg, ki so ga imeli v lasti Waldenburgi oziroma ohranjen in obnovljen stolp. Na voljo so tudi sprehajalne poti, Mašunska gozdna učna pot, možnost kolesarjenja,; bolj utrjeni pa se lahko odpravijo na štiriumi pohod na Snežnik, katerega mogočnost lahko opazujemo tudi iz Anine skale na Mašunu.
Ljubitelji narave si lahko privoščijo piknik oziroma obiščejo gostišče, ki daleč naokoli slovi po odlični lovski kuhinji.
Zgodovina in nastanek Mašuna?
Leta 1853 je prešlo propadajoče posestvo Snežnik v roke nemških knezov Schonburgov. Spretnejše upravljanje posestva in stabilizacija političnih in ekonomskih razmer sta botrovala uspešnemu razvoju dotedaj propadajočega posestva. Po odpravi servitutnih pravic (servitut, služnost -pravica za rabo tuje lasti: lesa, paše,...) v sedemdesetih letih 19.stoletja se pojavi potreba po izgradnji gozdarskih postojank po obsežnem gozdnem kompleksu Snežnika. Z njihovo pomočjo so lažje nadzorovali promet z lesom in preprečevali samovoljo kmetov, ki so se kljub temu, da so že imeli svoje gozdne deleže, graščinskega gozda posluževali kakor svoje lastnine. Te gozdarske postojanke pa so tudi približale domovanja gozdarskega osebja njihovim deloviščem, kar je v časih, ko so gozdarji vse razdalje premagovali peš, nedvomno veliko pomenilo.
Zato so leta 1874 tik ob meji s kmečkimi gozdovi, na sedlu dveh prehodov v dolino Pivke, zgradili gozdarsko hišo in jo poimenovali po starem ljudskem imenu za tisti kraj “Mašun" kar je izpeljanka iz besede mašiti (sedlo).
Kmetje so gradnjo te hiše razumeli kot poseganje v njihove svoboščine. 24. avgusta 1874 so na Zgornji Pivki z zvonjenjem zvonov sklicali k uporu 120 ljudi. Uporniki so šli na Mašun,
GOZDNA PRISTAVA MAŠUN
Gozdna pristava Mašun leta 1925
kjer so pretepli zidarske delavce in komaj končano novogradnjo spremenili v kup razvalin. Takoj po porušitvi sojo ponovno sezidali, bojevite kmete pa je umiril avstroogrski pravni sistem. V gozdarsko hišo Mašun seje leta 1875 vselil prvi gozdar.
V tistem času so začeli tudi z gradnjo drugih gozdarskih hiš, ki so bile, tako kot hiša na Mašunu, praviloma zgrajena tik ob meji posestva. Leta 1874 so zgradili manjšo hišo na Starih Ogencah, v letih 1889-90 gozdarsko naselje Gomance (Hermsburg), 1903 hišo v Jurjevi dolini (Georgstal), na Klanski polici so obnovili staro razpadlo gozdarsko hišo, z vzhodne strani posestva pa so zgradili gozdarski hiši Grajšovka in Snežnik. Edina izjema je bila lokacija naselja Leskova dolina, ki je ležala v osrčju posestva. Prvotno so bili namreč leta 1870 zgrajeni objekti namenjeni tovarni za suho destilacijo lesa in so v upravljanje posestva Snežnik prešli šele leta 1888, po propadu družbe, ki je upravljala tovarno.
Po odpravi servitutov je pričelo posestvo Snežnik tudi z gradnjo cestnega omrežje, ki je bilo nujno za gospodarjenje v velikih gozdnih kompleksih v osrčju snežniškega masiva. Do takrat so namreč predvsem kmetje nenačrtno izsekavali predvsem obrobne, lažje dostopne gozdove nad Loško dolino, dolino reke Reke in dolino Pivke. Z gradnjo cest pa so začeli šele, ko so meje posesti zavarovali z gozdarskimi hišami, saj bi sicer z nenadzorovanimi cestami še olajšali gozdne kraje. Tako so tudi gozdarsko hišo Mašun začeli graditi v popolnem brezpotju in jo šele kasneje povezali, najprej (1874) z upravo posestva na gradu Snežnik v Loški dolini, kasneje (1878) pa še z vasjo Koritnice v dolini Zgornje Pivke.
Leta 1889 so v bližini gozdarske
hiše postavili leseno kolibo, v kateri j e bila gostilna, ki so jo dali v najem gostilničarju iz doline reke Pivke. To je bil začetek druge samostojne zgradbe na Mašunu. Tretja zgradba je bila sezidana leta 1906 v bližini današnjega osrednjega križišča in je služila kot stanovanjski objekt družinam dveh logarjev.
Po prvi svetovni vojni je nova državna meja razdelila posestvo na dva dela. Mašun je bil na ozemlju Kraljevine Italije. Brezzakonje ob menjavi državnih utrditev je nezadovoljnim domačinom omogočilo, da so 16.avgusta 1919 - po petinštiridesetih letih- osovraženo gradnjo ponovno požgali. Leto kasneje sojo že drugič obnovili. Ob novi meji so začeli Italijani graditi sistem utrdb in kasarn. Tudi na Mašunu so sezidali več vojaških objektov: veliko vojašnico za vojake posebne enote za varovanje meje (GAF - Guardia alla frentiera), vojašnico za finančno policijo (Guardia Financa), velik vodni zbiralnik in rezervoar ter več manjših vojaških objektov (skladišča,...).
Posestnik Urbančič iz Knežaka je ob cesti Koritnice - Mašun zgradil
manjšo gostilno (na kraju, kjer je danes parkirišče nasproti gostilne) namenjeno predvsem gozdnim delavcem. Ker seje z intenziviranjem gospodarjenja večalo tudi število gozdarskega osebja, staro gozdarsko hišo pa so postopoma prezidavah in preurejali v lovski gradič, so zgradili še dve lični logarski hiši v osrednjem delu Mašuna (današnja Širceva in Hladnikova hiša). Nad glavnim vhodom v gozdarsko hišo so leta 1925 prizidali stolpič pravokotnega tlorisa, kateremu je leta 1932 sledil kvadratni in konec tridesetih let še okrogle stolpič. Seveda stolpiči niso imeli klasične obrambne vloge, ampak izključno dekorativno, saj so stari gozdarski hiši dajali videz gradiča. V tistem času je Italijan Lonfredi zgradil tudi večji objekt (današnja gostilna), v katerem so bili pekarna, trgovina, gostilna in bivalni prostori fašistične policije.
Med drugo svetovno vojno je bilo predvsem po kapitulaciji Italije na Mašunu zelo razgibano. Domov proti Italiji so se valile trume vojakov kapitulirane armade. Zaradi svoje lege v osrčju gozdov, je bil velikokrat pribežališče partizanov. Tako so septembra 1943 prišle na Mašun tudi brigade 14.divizije. 11.septembra je bila na Mašunu iz enot Istrskega odreda ustanovljena	11.slovenska
narodnoosvobodilna brigada Snežnik ali Brkinska brigada, 21.septembra pa je bila reorganizirana brigada slovenskih internirancev z Raba v 16.SNOB ali Rabsko brigado.
Preko Mašuna so v zaključnih operacijah druge svetovne vojne na naših tleh prodirale enote 4.armade proti dolini Pivke, zlomile nemško obrambo nad Koritnicami in sklenile
samo stolpa, ki stojita še danes.
Kmalu se je življenje povrnilo v stare tirnice. Sekači in vlačilci lesa so med tednom živeli v bolj ali manj slabih zasilnih kolibah in kočah v gozdu, hrano pa so si pripravljali sami. Leta 1956 so v bližini gradu zgradili novo lovsko hišo, istočasno pa obnovili požgano pekarno. Na Mašunu so (leta 1959) v obnovljeni vojašnici osnovali prvo delavsko menzo. Italijanski vojaški objekti na severozahodu Mašuna, danes znani pod imenom Koreja, so služili za konjske hleve, senike in kovačnico.
V šestdesetih letih so začeli prihajati delavci iz južnih jugoslovanskih republik, zato so v stari vojašnici na Mašunu uredili delavsko nastambo, menzo pa preselili v objekt bivše pekarne Lonfredi (današnja gostilna). Domači sekači so se začeli voziti na delo od doma. Po letu 1970 seje začel Mašun intenzivno razvijati. Opuščati so začeli manjše delavske nastambe in menze raztresene po revirjih, njihovo vlogo pa j e prevzemal Mašun, ki je postal glavna in edina menza gozdnega obrata Knežak. Z izboljšavanjem življenjskih razmer za gozdne delavce pa so se začele urejati tudi razmere za turizem. Konjsko spravilo so postopoma opustili in ga nadomestili s traktorskim , zato so opuščene hleve v Koreji preuredili v mehanično delavnico. Asfaltirali so cesto Koritnice - Mašun, s tem pa je postajal Mašun turistično še privlačnejši. V povezavi s Skladom republiških rezerv so v osemdesetih letih gozdarji Gozdnega gospodarstva Postojna v Koreji zgradili tudi bencinsko črpalko, kije do leta 1992 služila potrebam gozdarskega voznega parka. Pojavila se je tudi ideja o
Mašun pozimi, desno: smučišče Koreja
Zimski motiv mašuna na razglednici iz leta 1939
obroč okrog umikajočih se nemških enot, takoj za tem pa sestavile gibljivo skupino in nadaljevale pot naprej proti Trstu.
Med vojno so bili vsi objekti na Mašunu požgani.
Po drugi svetovni vojni so za potrebe gozdarstva obnovili nekatere objekte, ki so bili med vojno požgani. Pod t.i. Anino steno so postavili leseno brunarico za potrebe Rezervatnega lovišča Snežnik. Ruševine gradu, prve logarske hiše, Urbančičeve gostilne, prve logamice ob križišču v centru in vojašnice finančne straže so porušili. Od bivšega lovskega gradu sta ostala
preureditvi delavske nastambe v hotel, ki pa se je končala le kot projekt na papirju. Leta 1982 je začela obratovati smučarska vlečnica.
Na prelomu desetletja 1980/90 je prišlo v sistemu poslovanja GG Postojna do reorganizacije, ki se je odražala tudi na Mašunu. Delavce iz južnih republik so preselili, zato je Mašun izgubil vlogo gozdarske nastambe. Opustili so mehanično delavnico. Gostinjske objekte so oddali v najem, s tem pa je bilo konec tridesetletnega neprekinjenega delovanja delavske menze. Mašun j e v tistih časih hitro izgubljal svoj prvotni, gozdarski pomen. Ko je zaradi
	
m	
j§§!	jfppli
Po požaru, ki je med drugo svetovno vojno uničil zgradbo, nanjo spominjata le še dva slikovita stolpiča
neresnega pristopa najemnikov gostinskih objektov začel pešati še turizem in gostinska ponudba, je Mašun izgubil svoj prvotni, gozdarski pomen,
zato pa sta postali gostinska in turistična dejavnost edini, ki mu bosta v bodoče lahko omogočali obstoj in samovzdrževanje.
Ponudba gostišča na Mašunu Lovske specialitete ali jedi po naročilu postrežemo v veliki (100 sedežev) jedilnici, gostje pa se lahko okrepčajo tudi v točilnici ali na prijetnem vrtu ob robu gozda. Organiziramo slovesne večerje ali kosila za različne priložnosti. V pokritem kurišču Jurček si gostje lahko privoščijo piknik v lastni ali naši izvedbi. Prijetne urice v naravi si odrasli lahko popestrijo z balinanjem, otroci pa z igranjem na naravnih igralih. Vsi skupaj se lahko podajo tudi na krajše ali daljše sprehode po Mašunski gozdni učni poti., drugih gozdnih poteh ali se povzpnejo na Snežnik. Za vse, ki bi na Mašunu želeli ostati več časa, nudimo polne penzione, v 13 sobah pa je na voljo 24 ležišč.
Povzeto po diplomski nalogi Nastanek, razvoj in pomen gozdarskega naselja Mašun, Ljubljana, 1997, avtor Gregor
Bolčina.
Gostišče na Mašunu
Več o Mašunu pa na www.geocities.com/masun01
Regijski park Snežnik
NARAVNI PARKI: KAKŠNE SO GOSPODARSKE KORISTI
Na območjih, kjer se ustanavljajo novi naravi parki, od domačinov neredko slišimo, da bodo morali živeti »kot Indijanci v rezervatu«, da se gospodarstvo ne bo moglo razvijati. Tudi nekateri občinski svetniki so, ko so obravnavali osnutek uredbe o regijskem parku Snežnik, izražali svojo bojazen, da se predpisuje status quo, da bodo ljudje tu drugorazredni državljani in se bodo izseljevali. Nadalje, da ne bodo imeli nobenih finančnih koristi, temveč le stroške. Da je uredba zasnovana proti ljudem... Pa je to res? Ali naravi parki v resnici domačine le bremenijo in jih potisnejo v nezavidljiv gospodarski položaj?
Podatki kažejo, da naravni parki niso le učinkovito orodje za varstvo narave, temveč postajajo tudi vse Pomembnejši inštrument spodbujanja regionalnega razvoja. Tudi v nekaterih drugih regijah Slovenije so to že spoznali. Na primer, ustanovitev regijskega parka na Pohorju sedaj najbolj aktivno podpira prav regionalna razvojna agencija iz Maribora.
KOLIKO	DENARJA
PRINAŠAJO PARKI?
Izkušnje so pokazale, da so naravni Parki pogosto pomemben vir dohodkov. Za narodni park Bavarski gozd (Bayerischer Wald) so leta 1982 ocenili, daje ta regija zaslužila dodatnih 25 do 30 milijonov nemških mark zgolj zato, ker je tu park. Nedavna študija je pokazala, da bi bilo v Avstriji 10% manj obiskovalcev, če na tamkajšnjih območjih ne bi bilo narodnih parkov.
V	Italiji je postal narodni park v Abrucih (Abruzzo) tako priljubljen, da je oživil gospodarstvo te revne regije, kije pred tem izgubljala prebivalstvo.
V	Avstraliji v osmih narodnih parkih potrošijo kar 2 milijardi avstralskih dolarjev - neposredno pa državo stanejo približno 60 milijonov.
Tudi v Sloveniji se nekatere družbene koristi naših naravnih parkov že kažejo. Vidimo tudi, da se ime naravnih parkov trži. Mlečni izdelki
Bohinjskih mlekarn se prodajajo pod napisom, da so izdelani iz »mleka, ki se zbira na ekološko čistih planinskih pašnikih v Triglavskem narodnem parku«. Na območju predvidenega regijskega parka Snežnik je eno od turističnih podjetij, ki je močno usmerjeno na mednarodne trge, že pred leti začelo tržiti svojo lego v parku (čeprav še ni ustanovljen). Turistične kapacitete v Bohinju se na primer oglašujejo z »V Triglavskem narodnem parku, med Voglom, Bohinjskim jezerom in Savico, vam ponujamo prenočitve v naši hiši». Ne redko nepremičninske firme oglašujejo z navedbo imena Triglavskega narodnega parka.
Poleg neposrednih finančnih koristi parki prinašajo tudi številne posredne. Na primer, regijski park Snežnik bo na Evropskem zemljevidu parkov in s tem bo privabljal tudi goste, ki sicer sem ne bi prišli. Ne le za turizem, tudi za druge dejavnosti bo razpoznavnost na trgih večja.
PREDLOGI Z BISTRŠKEGA
Da park lahko pomeni razvojno priložnost, razmišljajo tudi nekateri na Bistrškem. Spomnimo se izjave enega od poslancev v Državnem zboru, ki je v časopisu Snežnik pred meseci zapisal, da park »prinaša tudi nekatere razvojne
priložnosti«. Pred meseci nam j e pisal tudi gospod Stare iz Šembij in nanizal vrsto koristnih predlogov Tule je eden od njih: »Razvijanje avtohtone proizvodnje v smislu zviševanja dodane vrednosti: lesarstvo, zeliščarstvo, gozdarstvo, lovska gojišča, živinoreja in pašništvo niso mišljeni le kot panoge, v katerih je potrebno povečati produktivnost, temveč tudi razvojni spodbujevalci ostalih spremljajočih proizvodnih dejavnosti in storitev (obdelava, pakiranje, embaliranje, hranjenje, dizajniranje, promoviranje, informatiziranje...)«.
Gospod Stare je med drugim predlagal tudi izdelavo promocijske in zaščitne podobe in njeno postopno uvajanje v javnost. Izdelki iz območja parka bi morali imeti lastno identiteto, ki je tudi na širšem trgu priznana kot nadstandardna ponudba.
Vidimo torej, da naravni parki prinašajo neposredne gospodarske koristi tudi ljudem, ki živijo v parkih in na njihovem obrobju. Ne gre namreč za dilemo ali park ali razvoj, temveč za vprašanje, ki gaje postavil tudi Matjaž Stare: »Kako združiti interese parka in gospodarskega razvoja«. Odgovor nanj bo potrebno iskati s skupnimi močmi.
Breda Ogorelec Agencija RS za okolje
©ClIMliaiini	DK3 WTMJill®@ir fl
SPIRULINA
PACIFICA
Obogatite svojo prehrano z mikroalgo iz oceanskih globin, ki je naravni vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vseh esencialnih aminokislin.
Spirulino PACIFICO lahko kupite v vseh dobro založenih lekarnah in trgovinah z zdravo hrano.
041/811 593
tsPLOŠNO ZIDARSTVO
| SAFTIČ VALTER s p.
JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545
KROVSTVO
maj la
decra’
MONTAŽA
PRODAJA
EMIL SMAJLA s p
Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica
tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985
c4,
TRGOVINA

Sabina Murko s.p. Bazoviška 32, 6250 II. Bistrica tel.: 05/71-00-610 Trgovsko poslovni center MIKOZA
Je za svoje kupce pripravila
30%
znižanje na vse artikle! (otroška, ženska in moška konfekcija slovenskih proizvajalcev.
ODPRTO
pon. - pet. od 08.30 do 12.00 in od 15.30 do 19.00 ob sobotah od 09.00 do 13.00
Študija o variantah urbanistično arhitektonskih rešitev Bistriškega mestnega jedra, ki smo vam jo predstavili v preteklih številkah, je samo ideja oziroma osnova za nadaljnje delo na tem področju. Kako so podobno problematiko rešili v naši ožji in širši okolici smo vam pokazali na primerih.
V toktatni številki pa se dotikamo zanimive teme- uličnega pohištva, ki ga tudi v našem mestu kronično
Telefon z glušnikom -plastični zaklon
primanjkuje. Kaj je ulično pohištvo in kakšno funkcijo ima sta vprašanji na katere vam bomo poizkušali tokrat odgovoriti.
KAJ JE ULIČNO POHIŠTVO
Končnega odgovora in opredelitve uličnega pohištva ni. Kar je danes temelj, celo pravilo, se v teku življenja spreminja in prehaja v druge oblike. Za lažjo obravnavo opremo delimo v smiselne funkcijske in oblikovne skupine.
Oprema javnega urbanega prostora je najširši izraz za izdelke industrijskega in grafičnega oblikovanja v mestnem pritličju. Materializirana oprema javnega prostoraje oblikovalni element javnega prostora mest in skupaj z njim povezovalni element mest in njihova identifikacija. Pogosto je sorodno
Kanta - škatlasta kovinska posoda, običajno za odpadke
imenovanje urbana ali mestna oprema, možno urbani elementi, pohištvo in mikroarhitektura. Sega od konfina, svetilke in znaka ob cesti do panoja, koša in kioska. Strokovnjaki uporabljajo izraza obcestje in komunalna oprema. V praksi urbano opremo enačimo z ulično opremo; vendar je prvi pojem širši, zaobjame vsaj še opremo parkov in vrtov.
V ulično pohištvo štejemo skupek oblikovanih nepremičnih elementov, ki stalno samostojno stoje v javnem prostoru in ga sooblikujejo. Večina elementov je postavljena v prostor za daljši čas, kije lahko omejen. Elementi so v prostor praviloma postavljeni namensko kot del sistema mestnega prostora; so dopolnilo arhitekture in naravnega okolja. Njihova naloga je urejanje človekovega javnega življenja ali njegovih medsebojnih odnosov v tem prostoru. Mestna oprema so tudi elementi, ki poudarjeno izstopajo iz stavbnih pročelij in niso njihov integralni del ter so namenjeni javni funkciji in vsem prebivalcem ter obiskovalcem.
Med ključna merila za kakovost ulične opreme so poznavalci uveljavili merilo njene vidnosti. Dobra ulična oprema j e tista, kije človek z ulice niti na opazi, oziroma jo opazi le tedaj kadar jo iz takšnega ali drugačnega razloga
Koš - posoda za odpadke, manjša posoda za smeti
potrebuje. Elementi opreme so izdelani v večjih serijah, redkeje unikatno.
Mestno opremo bi v njeni zunanji pojavnosti lahko ohlapno delili v dve večji, okvirni skupini: v pohištvo mestnega pritličja in v informacijsko opremo javnega prostora. Funkcije mestne opreme zahtevajo natančnejšo razvrstitev. V zaključenih poglavjih obravnavamo funkcijske skupine, ki upoštevajo tipe opreme. Vsaka razvrstitev mestne opreme v ozko opredeljene skupine je za analiziranje koristna, vendar vedno dogovorna.
FUNKCIONALNO TIPSKE SKUPINE
Informacijska oprema
Skupina obsega elemente, katerih osnovna funkcija je vizualen način obveščanja in usmerjanja meščana v naseljih. V skupino sodijo kažipoti, izveski, obvestila, plakatni stebri, postajne table, reklamni napisi, signalizacije.
Razsvetljava
Skupina obsega elemente, katerih osnovna funkcija j e nočna razsvetljava javnih prostorov ali njihovih delov in opreme. Sem sodijo svetila: konzolne, talne, viseče, svetilke na jamborih, svetlobne omare, žarometi.
Oprema za čiščenje
Skupina obsega elemente, katerih osnovna funkcija je shranjevanje in
,:„bugowica jjjj

fmm

j' v'*' J-2C0Z'
mm
Colofjls
; . K' 'ojll.MilH.M01
v mara csfflEit
ji«* »m
~!i *3S
■

BIENVENUE
WELKOM

DOBRODOŠLI BENVENTJTI VVELCOME WTLLK OMMEN
Zabojnik - večja pokrita škatla za smeti, pogosto s koleščki Oglasna deska - tabla za obvestila na javnem mestu, deska in Znak - simbolna oznaka z zemljevidom mesta	za pritrjevanje sporočil, stenčas
Postajališče - manjša postaja
Trafika - manjša prodajalna tobačnih izdelkov, lahko kiosk
ULIČNO POHIŠTVO
odstranjevanje (trdnih) odpadkov iz javnega prostora. Sem sodijo koši za smeti, smetnjaki, zabojniki in druga nepremična oprema mestnih čistilcev.
Ulično pohištvo in avtomati Skupina obsega elemente, ki z osnovno funkcijo olajšajo človeku življenje in delo v javnem prostoru in imajo obliko pohištvakot so: avtomati, klopi, nabiralniki, oglasne omarice, omarice, stojala, stojnice, table, tehtnice.
Kioski, zavetišča, govorilnice Skupina obsega večje elemente uličnega pohištva, v katere človek vstopi, da omogoča sebi ali someščanu zadovoljevanje določenih potreb. V skupino sodijo govorilnice, kioski, nadstreški, paviljoni, stranišča, trafike.
Tlaki in talna oprema Skupina obsega elemente, ki so namenjeni urejenim tlem, olajšajo in omogočajo človeku premikanje in druga dela na tleh ali ob njih. To so kanalniki, klančine, mreže, pločniki, pokrovi jaškov, robniki, tlaki.
Ograje in mejniki Skupina obsega elemente, ki razmejujejo javni prostor ali površine z različnimi funkcijami znotraj njega. To so konfrni, mejniki, ograje, parapeti, pročelja, slepe stene, zidovi.
Unikatna oprema Skupino obsega elemente, pri katerih prevladuje spominska ali okrasna funkcija. Izdelani so v majhnih serijah ali kot unikati za določen prostor. Tipičen primer so javni spomeniki in okrasni kipi.
Oprema za vodo
Skupina obsega elemente, katerih osnovna funkcija je oskrbovanje ali krašenje javnega prostora z vodo in za odvajanje odvečne vode. To so bazeni, hidranti, pitniki, vodometi.
Oprema za rekreacijo
Skupina obsega elemente, katerih osnovna funkcija je omogočati ali olajšati človeku bivanje in sobivanje na zelenih površinah in no igriščih. V skupino sodijo drevesa in druge rastline, ki so uporabljene kot mestna opremo in igrala.
Oprema je povezovalni element, znanilec in dokument drugačnega javnega življenja zlasti 19. in 20. stoletja. V opremi je materializirana zgodovina življenja v določenem okolju, odnos do mesta in do soljudi.
OBLIKOVANJE OPREME JAVNEGA	URBANEGA
PROSTORA
V ožji pregled mestne zunanje opreme ne sodijo plakati, čeprav so nepogrešljiv del vizualnih komunikacij. Papirnati plakati niso stalno navzoči v konkretnem prostoru, njihova razmestitev je slučajnostna in niso oporne točke. Plakatni stebri, reklamni panoji, stalne reklam e ter informacijske vitrine so del mestne opreme. Enaka ugotovitev kot za plakate velja za notranje ureditve izložb, kjer dodatno nastopajo značilnosti, ki jih imajo zaseben prostor in interieri.
Prometni znak, kažipot, avtomobil in bencinska črpalka imajo v našem stoletju veliko vizualno percepcijo. Prepoznavnost prometnega znaka, kije
vizualno in ergonomsko umerjen do zadnjega milimetra, načrtujejo inštituti. Oprema pritličij in javnega prostora mora kar najhitreje in enostavneje posredovati sporočilo, kije egalitarno namenjeno vsakemu prebivalcu ali obiskovalcu mestnega prostora, ki to želi.
Predhodnik označevalne urbane opreme pri nas je bit prazgodovinski možic, kamnita »piramida«. Možic je prerasel v grobljo, kije kazala svetost prostora, groba ali čaščenega prostora. Izkušnje so pokazale, kaj takšna abstraktna figura pomeni. Človek hodi realno po fizični poti, ki je vzporedno dediščina: uveljavljena pot, ki jo je simbolno oblikoval njegov prednik na temelju izkušenj in znanja. Pot v neznano je izven zaščitene strukture obzidanih mest pokazana s tlakovanjem, kažipoti in z grobovi prednikov, ki obrobljajo cesto in usmerjajo potomce. Za njim je puščavska avenija z reklamami Las Vegasa. Med obdobjem Rimljanov in časom igralnic je zgodovinsko jedro, nujno za razumevanje izhodišč.
Oprema mest nenehno nastaja in umira. Razvit javni prostor mora imeti opremo vseh skupin. Z opremo ene same zvrsti hitro učinkuje sterilno ali zasičeno. Bistveno merilo količine je čas. Pločevinko ali avto je lahko odstraniti. Kiosk, svetilka, klop in vodnjak bodo v javnem prostoru verjetno nekaj desetletij. Sooblikovali bodo ljudi v njem in njihov okus. Zato je delo industrijskih oblikovalcev, ki načrtujejo mestno opremo, toliko bolj odgovorno.
DEVETLETNI PROGRAM 1. RAZREDA TUDI NA OSNOVNI ŠOLI DRAGOTINA KETTEJA V ILIRSKI BISTRICI V ŠOL. LETU 2002-2003
JESENSKO SONCE VABI
Osnovna šola Dragotina Ketteja začenja v novem šolskem letu 2002-2003 izvajanje nacionalnega projekta devetletne osnovne šole z enim oddelkom 1. razreda šestletnikov. V 1 .a razred je vpisanih26 otrok, z njimi se trudita in delita težaven začetek čisto prave šole učiteljica Helena ISKRA in vzgojiteljica Majda TOMAŽIČ.
Razredničarka 1. b razreda osemletne šole je Mateja BUBNIČ, v 1. c razredu pa Marjana ROZMAN. V obeh razredih vodita in spodbujata po sedemnajst otrok.
Z željo, da bi bil začetek in s tem prvi šolski dan spodbuda za preostale dni šolanj a v bodočih devetih letih, oziroma osmih letih, kije pred njimi, smo na šoli s pomočjo strokovnih delavk aktiva prvega triletja pripravili sprejem za otroke vseh treh prvih razredov ter njihove starše, ki so ta dan pospremili svoje malčke do šole.
Otroci in starši so bili deležni uvodnega sprejema na šoli, prisostvovali so gledališki predstavi Mavričnega gledališča, spremljali in tolažili nesrečnega klovna, ki ni hotel v šolo v kateri se samo učijo in nič igrajo, posladkali so se s torto in ohranili vedro razpoloženje ob igranju mladih glasbenikov iz OŠ D. Ketteja.
V letošnjem šolskem letuje na šoli osemnajst oddelkov, na razredni stopnji devet, kar pomeni, da je vpisanih 180 otrok, na predmetni stopnji imamo tudi devet oddelkov in 193 učencev, skupaj 373 šoloobveznih otrok.
Naj bo začetek novega šolskega leta tudi priložnost, da se ozremo nazaj in v kratkem orisu preletimo dosežke učencev naše šole v šol. 1. 2001-2002, kot vodilo in spodbuda za naprej.
DOSEŽKI UČENCEV OSNOVNE ŠOLE DRAGOTINA KETTEJA ILIRSKA	BISTRICA	NA
REGIONALNIH TER DRŽAVNIH SREČANJIH IN TEKMOVANJIH IZ ZNANJA V ŠOLSLEM LETU 2001 -2002
ZLATE	PETICE -	ZA
OSEMLETNI ODLIČEN USPEH
8.	A
Tajša MALJEVAC Matjaž PERENIČ
8. B
Jani MUHA Elizabeta BENIGAR Nina DOLGAN Boštjan BARBIŠ
KETTEJEVA BRALNA ZNAČKA Za Kettejeve bralne značke in pohvale so se potegovali učenci od prvega do osmega razreda in teh res ni bilo malo, kar 223 bralcev je pridobilo to priznanje.
VSEH OSEM LET SO PRIDNO BRALI:
8. A
KLEMEN FRANCETIČ MATEJA FRANK
MARJANA JANEŽIČ ALJOŠA KALC TJAŠA MALJEVAC ANJA MATKO DOMEN PERENIČ MATJAŽ PERENIČ JASNA ULJANČIČ MATEJA VOVK SAŠA ZIDAR
8. B
ELIZABETA BENIGAR ANJA ČEKADA NINA DOLGAN MATEJ GRL JANI MUHA LARA POVALEC TADEJ ROSA
CANKARJEVO PRIZNANJE Bronasto priznanje je doseglo 11 učencev, srebrno pa Tjaša MALJEVAC, Marjana JANEŽIČ, Jani MUHA in Anja ČEKADA.
Rok ŠTEMBERGAR je dosegel ZLATO CANKARJEVO PRIZNANJE.
VEGOVO PRIZNANJE Bronasto priznanje je doseglo 31 učencev, srebrno pa Matej KIRN in Matej KREBELJ.
LOGIKA
Bronasto priznanje je doseglo 23 učencev, srebrno pa Anja ZORC, Meta ČOSIČ, Elizabeta BENIGAR, Nina DOLGAN.
Nina DOLGAN je osvojila tudi ZLATO PRIZNANJE IZ LOGIKE
ZGODOVINA
Bronasto priznanje je doseglo 22 učencev,	srebrno pa	Rok
ŠTEMBERGAR, Tjaša MALJEVAC, Marjana JANEŽIČ, Matjaž PERENIČ, Jani MUHA, Elizabeta BENIGAR, Nina DOLGAN, Anja ČEKADA, Marko BOŠTJANČIČ, Jan ŠTEMBERGAR, Anja VILOTIČ.
Tjaša MALJEVAC je dosegla ZLATO	PRIZNANJE IZ
ZGODOVINE.
GEOGRAFIJA
Ekipa (Nuša NOVAK, Tina ZIDAR, Helena VALENČIČ) j e osvojila srebrno priznanje iz znanja geografije.
ZNANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA Bronasto priznanje iz znanja angleškega jezika je doseglo 8 učencev.
Tadej ROSA je dosegel ZLATO PRIZNANJE IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA.
TREASURE FOR PLEASURE Tekmovanja Treasure for pleasure se je udeležilo 20 učencev.
ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA Angleško bralno značko je osvojilo 21 učencev.
VESELA ŠOLA
Priznanje na šolskem tekmovanju, na prvi stopnji je doseglo 17 učencev predmetne stopnje. Na regijskem tekmovanje so dosegli priznanje druge stopnje Jani MUHA, Elizabeta BENIGAR in Anja ČEKADA. Na
državnem tekmovanju sta priznanje tretje stopnje prejela Jani MUHA in Elizabeta BENIGAR.
REZULTATI	ŠOLSKIH
ŠPORTNIH TEKMOVANJ V ŠOLSKEM LETU 2001/2002 KOŠARKA - starejši dečki -občinski prvaki
-3. mesto na področnem prvenstvu v Postojni
KOŠARKA-mlajši dečki -občinski prvaki
-1. mesto na področnem prvenstvu v Ilirski Bistrici
-3. mesto na četrtfinalnem tekmovanju v Novem mestu
ROKOMET - starejše deklice -občinske prvakinje -področne prvakinje -3. mesto na četrtfinalnem tekmovanju v Ajdovščini
ROKOMET - mlajše deklice -2. mesto na področnem prvenstvu
ATLETIKA
-področno tekmovanje v Postojni starejše deklice
-4. mesto - Sara Pugelj, tek na 60 m mlajše deklice
-L mesto met žogice - Aleksandra Kuridža
mlajši dečki
-1. mesto - Matej Vodopivec, tek na 60 m
-2. mesto - Aleš Polh, tek na 60 m -2. mesto - Luka Penko, skok v višino
ATLETIKA - državno -12. mesto - Luka Penko, skok v višino
Kaže, daje uspeh v glavnem v tem, da vztrajaš, ko so drugi že odnehali.
William Feather
Naj bo to misel, ki bo spremljala naše učence in jih bodrila tudi takrat,ko bo zmanjkovalo moči, volje in vztrajnosti, z željo, da bi učitelji in starši pomagali in spremljali napredke in uspehe otrok tudi v tem šolskem letu in da bi tvorno sodelovanje pripeljalo k skupnim prizadevanjem.
E.J.
PLAMING
Plaming,
projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si
V petek, 13.09.2002, smo se učenci OŠ Podgora odpravili na prvi športni dan. Višji razredi smo šli na Snežnik, nižji pa na Sv. Katarino.
Izpred šole sta avtobusa odpeljala v različne smeri, in sicer eden je šel proti II.Bistrici, drugi pa proti Novokračinam.
Učenci predmetne stopnje smo se z avtobusom peljali do Sviščakov. Tu so nam učitelji razdelili malico in začeli smo se vzpenjati na Snežnik. Med potjo smo se pogovarjali in opazovali lepote planinskega sveta. Potrebovali smo približno dve uri, da smo lahko pili čaj na našem, 1796 m visokem, očaku. Za spomin smo se slikali in polni energije pohiteli v dolino. Pot navzdol j e minila zelo hitro in kmalu smo ugledali Sviščake.
Učenci nižjih razredov smo odšli na Sv.Katarino. To je hrib blizu Novokračin, zato smo se do vasi peljali z avtobusom. Iz Novokračin smo se povzpeli na vrh Sv.Katarine. Med potjo smo nabirali maline in duhali prijeten vonj ciklam. Ko smo prišli na vrh, smo videli veliko kamenja. Učiteljica Zorka nam je povedala, da so to razvaline zidu, ki so ga postavili gradiščarji, ki so tukaj prebivali pred mnogimi leti. Na hribu stoji tudi lepa lesena koča, ki sojo postavili domačini s prostovoljnim delom. Blizu nje raste mogočen hrast, poln želoda. Tu smo se zabavali in pomalicali. Preden smo odšli domov, smo se slikali na ostankih obrambnega zidu. Bilo nam je zelo lepo.
Novinarski krožek OŠ Podgora Tanja Jolič in Tadeja Logar
OBISK V ARBORETUMU VOLČJI POTOK
Učenci predmetne stopnje iz OŠ Jelšane smo imeli 3.septembra že prvi naravoslovni dan. Odšli smo v arboretum, kjer nam je prijazna vodička razkazala veliko zanimivih rastlin. Beseda ARBORETUM namreč pomeni »živa zbirka dreves in grmovnic«. Ob končuje vsak učenec napisal en stavek o najbolj zanimivi rastlini.
Naši vtisi:
Najlepša mi je bila močvirska cipresa zaradi prezračevalnih korenin. (Ben)
Lepa j e bukev, zato ker ima zanimiv plod. (Petra)
Zapomnila si bom hrast, ker ima lepe liste in plodove. (Elena)
Zelo zanimiva j e tisa, ker ima vse dele strupene, užiten je samo olupek njene jagode. (Andrej)
Nekaj posebnega je cipresa - ima značilne prezračevalne korenine. (Nejc)
Sekvoja je drevo, katerega lubje ne gori, zato preživi hude kalifornijske požare. (Špela)
Spoznal sem drevo GINKO BILOBA, iz katerega izdelujejo zdravilo Bilobil -proti pozabljanju. To drevo je živi fosil. (Borut)
V imenu učencev 6. razreda zapisale članice novinarskega krožka:
Elena Rubeša, Spela Samsa in Petra Grlj
Stanovanja in poslovni prostori
v poslovno stanovanjskem objektu Ribnik in poslovni prostori v objektih Poljane in Promorka.
Pohitite!
ISlprimorje
Primorje Ajdovščina d.d., 05 36 90 351, 36 90 343
POLETJE 2002
Prijetno druženje
Zadnji dve številki Snežnika se taborniki nismo nič javili. Pa ne zato, ker bi bili na počitnicah ali pa ne bi počenjali ničesar. Prej ravno nasprotno. Bili smo zelo zaposljeni in s samimi prijetnimi stvarmi. Že pred taborjenjem, torej takoj v začetku julija, je skupina desetih popotnic in grč odpotovala na zlet imenovan Element, ki seje odvijal ob Ohridskem jezeru v Makedoniji. Tam so se družili s taborniki iz Srbije in Makedonije in spletli nova prijateljstva.
V sredi julija smo se Ruševci podali na vsakoletni tabor. Letos že petdeseti po vrsti. Bili smo v Bohinju, v družbi naših prijateljev, tabornikov iz Miklavža na Dravskem polju, s katerimi smo taborili že drugič. Taborjenje j e bilo klasično; življnje pod šotori, izleti v naravo, hajki, bivaki, osvajanje taborniških veščin, pa večerni taborni ognji, izbiranje Taborstars skupine po zgledu Popstars, kraja zastave, kopanje v Bohinjskem jezeru, šale, druženje in seveda taborniški krst “zeljencev”, letos na temo Hawaii, z značilnimi pisanimi rožnimi venčki, krilci in seveda nikakor ne brez blata in tunkanja na koncu.
Ob vrnitvi s taborjenjaje nekaterim ostalo prav malo časa, da so oprali umazane “cunje” in ponovno zapakirali nahrbtnike. Drugega avgusta se je namreč v Tolminu začel 12. zlet Zveze tabornikov Slovenije. Kaj je zlet? To je srečanje, druženje, bogatenje,...težko je natančno definirati. Na letošnjem zletu so se srečali poptniki in popotnice, torej taborniki stari od 15 do 21 let. Za njihov program in da je zlet potekal tako, kot je bilo zamišljeno, pa je skrbelo okrog 150 članov osebja ter številni vodniki. Sotočje Soče in Tolminke, prostor malo pod Tolminom, je dvanajst dni nudil zavetje petim naseljem, imenovanim po bližnjih
rekah - Soča, Tolminka, Nadiža, Bača in Idrijca. V vsakem naselju so bili štirje tabori in skupaj je dvanajst čudovitih, čeprav blatno obarvanih dni, v Tolminu preživelo okoli 600 tabornikov. Večinoma so bili iz Slovenije, drugače pa so se zleta udeležili tudi taborniki in skavti iz tujine. Prišli so iz Hrvaške, Jugoslavije, Italije, Islandije, Amerike, Anglije, Škotske, Nemčije in Luksemburga. Po zletu so ostali spomini, ki bledijo le počasi in najverjetneje nikoli ne bodo popolnoma obledeli, bistriški taborniki pa smo spet navezali stike z rodovi širom Slovenije in tudi s skavti iz tujine.
Po zletu smo se že takoj začeli pripravljati na Totem, odbojkarsko taborniško tekmovanje na mivki, katerega gostitelji smo ravno Bistričani. Prvi vikend v septembru smo tako gostili kar veliko množico slovenskih tabornikov željnih odbojke, njim pa so se pridružili še taborniki iz Niša (Srbija) in pa člani rodu Modri val iz Trsta in Gorice, ki so sicer slovenski taborniki, vendar živijo v Italiji.
Takoj naslednji vikend pa je prišlo na vrsto zdaj že tradicionalno letovanje
grč v njivicah na Krku. to sicer nima striktno taborniškega programa, odlično pa izpolnjujemo tisto taborniško pravilo, ki kliče k dmženju.
Vsekakor pa smo tudi v minulem poletju Snežniki ruševci spet dobro poskrbeli za promocijo svojega kraja med tujci. Od junija do avgusta smo gostili kar štiri skupine skavtov in tabornikov iz tujine, ki smo jim predstavili svoj kraj in vsi so odhajali navdušeni. Najprej so na prostoru pri mladinskem klubu Nade Žegar svoje šotore postavili švedski skavti, sledili so jim nemški in luksemburški skavti, nazdnje pa so se po bistriških ulicah sprehodili še naši prijatelji iz Niša.
Tako, spet eno taborniško leto j e za nami. Trenutno se pripravljamo na vsakoletni posvet vodnikov in vodstva. Na njem bomo sestavili in uskladili progarm za prihajajoče taborniško leto, ki ga začenjamo z oktobrom. Že sedaj pa vemo, da bo to delo sila naporno, saj je preveč stvari, ki bi jih radi delali, časa, vikendov, dnevov in mesecev pa je vedno premalo.
Za RSR, Iris S k rt - Din a
BAVARSKI SKAVTI V ILIRSKI BISTRICI
V	okviru mednarodnega sodelovanja smo ilirskobistriški taborniki letos, poleg luksemburških in švedskih skavtov, gostili tudi skavte z Bavarske. Ti so se v okviru svojega »velikega potovanja« po Sloveniji odločili, da nekaj dni preživijo v Ilirski Bistrici. Pred tem so najprej opravili hajk po dolini Soče, se za nekaj dni pridmžili slovenskim tabornikom na njihovem 12. zletu v Tolminu in se po koncu zleta z Ruševci odpravili v Ilirsko Bistrico.
Bistriški taborniki smo jih zelo gostoljubno sprejeli. Živeli so v Sokolskem domu, kjer jim je prostor odstopil Mladinski center in v Bistrici so ostali od 1L do 18. avgusta. V tem času so si dodobra ogledali mesto, bili na izletu v Škocijanskih jamah, šli na dvodnevni izlet po Snežniških gozdovih, osvojili vrh Snežnika in prespali seveda v taborniški koči v Črnem dolu.
Prav v Črnem dolu smo jim Bistričani pripravili našo tradicionalno jed -krompir u zjvnci, ki ga ponudimo vsem našim gostom in so vsi, brez izjeme, nad njim navdušeni. V zameno so nam Bavarci kasneje pripravili se večer z bavarskimi specialitetami.
V	zadnjih dneh svojega bivanja v Ilirski Bistrici so v manjših skupinah opravili še hajk po Brkinih. Večina jih je ostali bolj okoli naših jezer, najbolj vztrajni pa so si ogledali tudi Premski grad in Prem.
18. avgusta so svoje »veliko potovanje« nadaljevali z avtobusom do Rovinja, kjer so si po velikem številu prehojenih kilometrov na pohodih, spočili in nekaj dni uživali na morju.
Ob tej priložnosti se Snežniški ruševci zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli prispevali k boljšemu počutju naših gostov med njihovim bivanjem pri nas.
Za RSR, Iris Skrt-Dina
G S I m l'loQGfaijO®O0gfiy
Ocgieroficos 8gd (ptroBaorodlmBsi dL©o®o
ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica
n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si
OBISK
ŠVEDSKIH SKAVTOV V ILIRSKI BISTRICI
Švedska skavtska organizacija vsako leto organizira projekt Explorer belt, v sklopu katerega skavti stari od 16 - 21 let raziskujejo eno državo. Letos so si za ta projekt izbrali Slovenijo. Skavtje so morali v parih prehoditi 160 km dolgo pot in na njej opraviti razne naloge. Prenočišča so si iskali pri domačinih - ponavadi je bil to kar vrt, mnogokrat pa sojih Slovenci zelo prijazno sprejeli tudi v hišo in jim ponudili hrano. Friederik iz Uppsale na severu Švedske j e dejal, da so Slovenci mnogo bolj prijazni in odprti kakor Švedi in da mu bo Slovenija ostala v naj lepšem spominu. Pot so končali v Lenartu v Slovenskih goricah, od tam pa so se pripeljali v Ilirsko Bistrico.
V Bistrici smo jih gostili domači taborniki in mladinski center Sokolski
razkazala staro žago in jih prijazno pogostila z odličnim domačim sokom za kar so ji bili v toplem junijskem dopoldnevu še posebej hvaležni. Za zaključek njihovega bivanja v našem mestu, smo jih taborniki povabili na večerjo kar v športni center v Trnovem. Z lokalnimi rekretaivnimi igralci odbojke na mivki so odigrali nekaj iger, nakar smo jih pogostili še z lokalno specijaliteto krompirjem v zjvnci. Nad hrano so bili seveda navdušeni -predvsem j e bil nad njo navdušen eden izmed vodij odprave Tomas, ki je po poklicu kuhar in že razmišlja o tem, da bo z Bistriško specialiteto začel streči v restavraciji kjer je zaposlen.
Švedski skavtje so bili tako popolnoma navdušeni nad našim mestom in bi se sem še kdaj radi vrnili.
tv\ •;?:* ul ■g? j|Xn tbsjr- 11
S~y:v(

dom-predvsem MKNŽ. Za Sokolskim domom v samem centru mesta so si postavili svoj tabor in bili tri dni govorica mesta. Taborniki smo jih peljali na ogled mesta. Navdušeni so bili nad starim mestnim jedrom, žal jim je bilo, da niso imeli možnosti videti slap Sušeč tudi v »vodni izvedbi«. Pri Mehlinovih jim je gospa Marica
Za zaključek svojega projekta so si izbrali še jamo Dimnice, kjer so vsem udeležencem, ki so uspešno zaključili projekt in izpeljali vse naloge podelili zasluženo nagrado in sicer Explorer belt - kar v našem jeziku pomeni raziskovalni pas, kateri med Švedskimi skavti velja za eno najpomembnejših preizkušenj v njihovem delu.
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ILIRSKA BISTRICA
V SOBOTO, 5.10.2001
VAS VABIMO
NA TRADICIONALNI JESENSKI
IZLET V BENETKE
z ogledom mesta ter obiskom arheološke razstave Faraoni v Palazzu Grassi, 3000 let egipčanske zgodovine, več kot 300 eksponatov iz 34 muzejev
Cena izleta je 4000,00 SIT (vključen DDV). Za vožnjo po “vodnih” ulicah z beneškim avtobusom “vaporettom” plačate sami. Vstopnina za ogled razstave: 9 €
Odhod z avtobusne postaje Il.Bistrica ob 630, vrnitev ob 2200.
Informacije in prijave: ZKD ILBistrica, Bazoviška 26, tel: 05 710 11 35 ali 05 411 00 90, do torka, 1.10.2002
BISTRIŠKE GASILSKE NOVICE
Bistriški gasilci smo v preteklem mesecu med rednimi tekočimi nalogami, bili dejavni tudi na družabnem področju. Mladoporočencema Marku Kreševiču in Brigiti smo na Topolcu pripravili presenečenje z vodometnim špalirjem, skozi katerega sta se peljala skupaj s svati. Ob odhodu iz vaške cerkve, kjer sta si v drugo izrazila zvestobo smo jih pričakali s svečanim gasilskim špalirjem in iskrenimi čestitkami za skupno življenjsko pot.
Da zapusti samski stan seje odločil še en naš aktivni član Primož Maurič. Na poroko smo se odpravili kar v Sežano. Da ne bi ohromili požarno varnost v naši občini smo se z gasilci Zavoda za požarno varnost v Sežani dogovorili, da nam za svečani trenutek odstopijo tri vozila, ki so nam jih z navdušenjem pripeljali na dogovorjeno
Primož in Tjaša v gasilski košari
delovanja bil skupaj z tedanjim našim predsednikom Jožetom Peganom, podpisnik svečane listine o pobratenju obeh društev. Skupaj z Opatijskimi gasilci smo ga pospremili na zadnji poti.
V društvu se aktivno pripravljamo na mesec oktober, mesec požarne
Skupna gasilska slika z Markom in Brigito
mesto.Tudi Primožu in njeni izvoljenki Tjaši ter svatom so pripadle vse gasilske časti. Glede na to, da se je Primož odločil, da bo svojo življenjsko pot nadaljeval v Sežani smo ga skupaj z izvoljenko z gasilskimi lestvami Popeljali v višino 30 metrov, kjer sta si skupaj ogledala novo bližnje in širše bivalno okolje.
V našem društvu poleg veselih dogodkov imamo na žalost tudi žalostne. Na takega smo se odpravili v Opatijo, kjer smo se udeležili pogreba aktivnega člana Dobrovoljnega vatrogasnega društva Opatija tov. Rikarda Ferlana. Rikardo je med svojim dolgoletnim aktivnim prostovoljnim delom med drugim leta 1986, ko sta obe društvi praznovali 100 obletnico
GOSTILNA s prenočišči
tt^PCTcr
Ema Deželak s.p.
Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041/747-657
MALICE IN KOSILA
UGODNO

varnosti. V tem mesecu bomo izvedli kar nekaj aktivnosti. Med drugim bomo pripravili gasilsko razstavo, v osnovni šoli bo potekal natečaj za najboljši spis ali risbo na temo »Strokovno vzdrževanje objektov in naprav «, tretje razrede OŠ in vrtca bomo povabili na predstavitev gasilske opreme in vozil, krajanom Dobropolj bomo postavili in podarili nadtalno hidrantno omarico, ter vaščane podučili o pravilnem rokovanju z gasilsko opremo, izvedli pa bomo tudi nekaj usposabljanj članov društva. Za konec meseca požarne varnosti, pa vse občane vabimo na pokazno gasilsko vajo na temo Prometno - želežniška nesreča z razlitjem nevarne snovi, ki se bo dne 26.10.2002 med 9,00 in 11,00 uro odvijala na transportnem tiru pri Betonarni Primorja.
Janko Slavec
PGD II. Bistrica
•
e
e
•
e
e
•
e
e
e
•
e
e
VABILO
e
Društvo “Pot” - pomoč • zasvojenim od nedovoljenih • drog in njihovim bližnjim • Ilirska Bistrica	•
vabi	•
•
vse somišljenike na prvi • Obči zbor, ki bo	•
v petek 4. oktobra 2002	•
ob 15.00 uri v prostorih OŠ Dragotina Ketteja v Ilirski • Bistrici	•
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA
ohranjanje bogate etnološke in kulinarične dediščine naših krajev.
V okvim dmštva deluje tudi pevska skupina in vključuje kar 20 ljubiteljic petja, ki obujajo skoraj že pozabljene ljudske pesmi ter tako ohranjajo bogato kulturno dediščino.
POSEBNA ZAHVALA Časopis Snežnik in lokalna televizija TV Galeja se zahvaljuje Društvu kmečkih žena, ki so s svojimi dobrotami poboljšale piknik ob obletnici obeh medijev.
Še posebej okusna je bila slavnostna torta.
Društvo kmečkih žena je bilo ustanovljeno 1996. leta in šteje 140 članic s celotnega območja občine Ilirska Bistrica.
Društvo je namenjeno druženju, izobraževanju, izmenjavi izkušenj ter prenosu znanja na mlajše generacije.
Članice se udeležujejo strokovnih predavanj, kuharskih tečajev, ekskurzij in družabnih srečanj. Sodelujejo na razstavah in prireditvah na občinski in državni ravni.
S svojimi predstavitvami, razstavami in degustacijami skrbijo za
Dobrote, ki nastanejo izpod pridnih rok članic društve, krasijo marsikatero mizo na različnih prireditvah.
, 1
•Sw--S'
r: J - ~ -
Nekaj članic društva s svojimi dobrotami
AKTIVNOSTI OB MESECU VARSTVA PRED POŽAROM
Konec meseca avgusta so se ob lovski koči Brkini pri Hmšici srečali gasilci veterani iz vseh PGD bistriške občine. Organizator srečanja je bila komisija za delo z veterani pri Gasilski zvezi Ilirska Bistrica, gostitelj pa PGD Podgrad.
Za Jelšanami, ki so v letu 2000 gostile gasilce veterane na prvem srečanju ter Knežakom na drugem srečanju v letu 2001, so letos vlogo gostitelja prevzeli gasilci iz Podgrada. Svojim gostom (zbralo se jih je preko 60) najprej predstavili svoje dmštvo, razkazali gasilski dom in gasilsko tehniko ter pokazali najnovejšo pridobitev novo gasilsko vozilo.
Drugi del srečanja je potekal ob lovski koči pri Hrušici. Udeležence srečanja je najprej pozdravil Franc Slavec, predsednik komisije za delo z veterani, nagovorila pa sta jih tudi Anton Delost, predsednik in Anton Frank, poveljnik GZ Ilirska Bistrica.
V tekmovalnem delu srečanja so se veterani pomerili v gasilskih veščinah
v vaji raznoterosti, nato pa še v balinanju in drugih dmžabnih igrah.
Dmženje je potekalo v prijetnem vzdušju, saj so se srečali nekdanji gasilski delavci, ki so bili dolga leta med nosilci te dejavnosti v gasilstvu na bistriškem, mnogi pa so še vedno aktivni v svojih društvih.
V bližajočem mesecu oktobm, kije mesec varstva pred požarom, se Gasilska zveza Ilirska Bistrica in vsa prostovoljna gasilska društva pripravljajo na pester program aktivnosti, ki bodo potekale predvsem na preventivnem področju. V ta namen že poteka akcija plakatiranja po vsej občini, da bi se tudi na ta način opozorilo mimoidoče občane na požarno nevarnost. Osrednja tema letošnjega programa je po predlogu GZS - požarna varnost pri vzdrževalnih delih v industriji, vsled vse večjih primerov požarov, kjer so bila vzrok vzdrževalna dela na objektih. Geslo letošnjega meseca je: “POŽARNA VARNOST PRI VZDRŽEVANJU
OBJEKTOV IN NAPRAV!”
V	okvim aktivnosti meseca varstva pred požarom potekajo priprave pionirskih ekip na državno srečanje članov dmštev Mladi gasilec, ki bo v Lovrencu na Pohorju in katerega se bodo udeležile 4 ekipe iz OŠ Dragotin Kette Ilirska Bistrica.
V	svoje programe aktivnosti, bodo društva vključevala usposabljanje operativnih članov z opremo in tehniko s katero razpolaga posamezno dmštvo, izvajala preventivne preglede v svojem kraju, organizirala dneve odprtih vrat gasilskih domov, pripravila gasilske razstave na temo požarne varnosti in drugo. Aktivnosti bodo društva zaključila z napovedanimi gasilsko reševalnimi vajami po navodilih, ki jih je dala gasilska zveza Ilirska Bistrica o čemer bomo še poročali.
Aktivnosti Gasilske zveze Ilirska Bistrica in gasilskih dmštev si lahko ogledate na predstavitveni strani na internetu	na	naslovu
www. gasilskaz veza-ilirskabistrica. si Bola Rozman
		
		MARTINČIČ
FRANC MARTINČIČ s.p. 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781		
5EHT	*	PRODAJA VOZIL SEAT *	TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO *	KLEPAR - LIČAR - VLEKA *	MENJAVA AVTOPLAŠČEV *	PREPISI VOZIL	
10
NEPREMIČNINE d.o.o.
Tel.: 05/720-20-10, Tržaška 22, Postojna
Krajane II. Bistrice obveščamo, da smo odprli
poslovno enoto tudi v Ilirski Bistrici.
Če imate kakršnekoli nepremičninske težave nas lahko obiščete v naših prostorih, ki se nahajajo v upravi Ilirije ali nas pokličete na tel: 711-03-12 in pomagali vam jih bomo rešiti.
Uradne ure imamo od ponedeljka do četrtka od 10 do 12 ure. Kadarkoli pa nas lahko pokličete na vedno dosegljiv telefon 041-853-539.
V upanju na dobro sodelovanje vas lepo pozdravljamo!
OPTIMISTOM ODBOJKA NA MIVKI 2002
Športna zveza Ilirska Bistrica je v soboto, 14. septembra na Športnem centru Trnovo izpeljala zaključni 4. turnir v odbojki na mivki za moške ekipe. Tudi tokrat se je tekmovanja
mesta ekipe, ki so se udeležile vsaj dveh turnirjev. Po štirih turnirjih je končna lestvica sledeča:
1. mesto OPTIMISTI (Postojna) 38 točk, 2. mesto KOPER 29 točk, 3.
1. JARVENPAA UUDENMM	4	Lestvica 4. turnirja: 4	0	8:2			8 točk +	5
2. OPTIMISTI	4	3	1	7:5	6 +	4
4. PIVKA	4	2	2	5:5	4	+	3
3. KOPER	4	1	3	5:7	2 +	2
4. NEJ VAŽNU	4	0	4	2:8	0 +	1
udeležilo 5 ekip iz območja Primorske in Notranjske. Že drugič zapored je zmago na turnirju slavila bistriška ekipa (z imenom po finskem jezeru !). Kljub temu pa za skupno zmago tudi to ni bilo dovolj saj so se štiri ekipe udeležile vseh turnirjev in dve sta bistričane po skupnem seštevku prehiteli.
Ob zaključku 4. turnirja in poletne sezone so prejele pokale za osvojena
mesto JARVENPAA UUDENMAA (II. Bistrica) 27 točk in 4. mesto PIVKA 23 točk.
Podeljena so tudi pisna priznanja za uvrstitev na vsakem turnirju. Za en nastop so prejele priznanja tudi naslednje tri ekipe: REALISTI, TRIGLAV IN NEJ VAŽNU (vse II. Bistrica).
Z.D.

RAZPIS
ŠPORTNO-REKREATIVNIH TEKMOVANJ ZIMSKA LIGA V ODBOJKI 2002-2003
Športna zveza Ilirska Bistrica razpisuje športnorekreativno tekmovanje V ODBOJKI V DVORANI ZA SEZONO 2002-2003.
Tekmovanje poteka enkrat mesečno po turnirskem sistemu, ki je veljal že za sezono 2001-2002.
Prijave ekip sprejemamo na naslov
Športne zveze II. Bistrica, Bazoviška 26, tel. in fax 710 11 35 do srede, 9. oktobra 2002.
Možne so tudi kasnejše prijave (pred vsakim turnirjem).
-	Prvi turnir za sezono 2002-2003 MOŠKI bo v soboto, 12. oktobra 2002.
s pričetkom predvidoma ob 14. uri.
-	Prvi turnir za sezono 2002-2003 ŽENSKE bo v soboto, 20. oktobra 2002.s pričetkom predvidoma ob 14. uri.
Kraj igranja (telovadnica ali športna dvorana) se določi na osnovi prijav. Podrobnejše informacije dobite na Športni zvezi.
ŠPORTNA ZVEZA ILIRSKA BISTRICA
TURNIR SLOVENIA OPEN
V soboto je v koperski dvorani Bonifika potekal mednarodni turnir SLOVENIA OPEN, ki se ga je udeležilo 140 tekmovalcev iz 6 držav. Turnirja seje udeležila tudi mladinska ženska ekipa Karate kluba Sokol iz II. Bistrice. Varovanke trenerja Kristoferja Štembergerja, ki jih je na tekmi vodila trenerka Špela Muha so dosegle odlične rezultate. V katah sta pri mlajših mladinkah nastopile Maja Kožar in Anja Čekada. Po odličnih nastopih sta
na koncu osvojili Anja 2.mesto in Maja 3. mesto.
V nadaljevanju je nastopila še Matea Dogančič, ki pa ni posegla po višjih uvrstitvah kljub dobremu nastopu. Anja Čekada pa je bistričane razveselila s še enim odličnim dosežkom in sicer v borbah. V kategoriji - 50 kg je osvojila bronasto medaljo. S tremi osvojenimi odličji pa je KK Sokol med najuspešnejšimi klubi v ženski mladinski konkurenci.	KK Sokol
Z RAFTI PO POTEH SVETOVNE DEDIŠČINE
Čas nas je že počasi priganjal, zato smo se odpeljali mimo Ljutice, najmočnejšega izvira v Evropi. Pozneje smo naš nepostanek kar precej obžalovali. Za ovinkom pa seje kmalu prikazal znameniti most na Tari.
Predviden čas veslanja posameznega dne je pet do šest ur. Pametno je pričeti zgodaj, ker je ogromno lepih kotičkov, ki sijih splača ogledati. Z bregov v Taro priteka ogromno izvirov. Skoraj ne najdemo stene, kjer iz kakšne luknje ne bi curljalo. Izviri so izdatni z vodo, zato se pretok reke neprestano povečuje. Ob vsakem takšnem izviru smo se želeli ustaviti, kar nam j e vzelo ogromno časa. Kazalci na uri so se grozeče bližali trenutku, ko se sonce odpove svojemu poslanstvu za tisti dan. Prvi dan naj bi prespali v Radovan luki, vsaj tako smo prebrali na zemljevidu. Bali smo se že, da bomo morali veslati v temi. Ob enem izmed mnogih postankov je Sebastjan zagledal košček strehe na nasprotnem bregu. Seveda si je moral zadevo ogledati in ves nadušen nas je prepričeval, da lahko v hišici, ki jo je našel, prenočimo.
Ker je bila posadka večinoma sestavljena iz trdih skeptikov, smo na ogled poslali še Matjaža, ki slovi po svoji objektivnosti. Njegova ocena sicer ni bila tako navdušujoča, pa vendar nam je zatrdil, daje spanje možno. Sledil je ogled celotne ekipe. Debata in številna glasovanja o funkcionalni uporabi objekta za naše namene pa so se zavlekla tako dolgo, da je bilo za kakršnokoli nadaljevanje poti prepozno. Zadnje glasovanje je bilo enoglasno, saj se je že počasi temnilo.
V hišici so bila tla polna pepela, v kotu pa je bilo iz desk sestavljeno ležišče. Pred vhodom je bilo še nekaj desk, tako da nam je uspelo postlali za osem ljudi. Po uspešni namestitvi smo si skuhali večerjo. Iz sodčkov smo privlekli instant juhice in testenine, ki so se tisti trenutek zdele boljše kot kosilo v najbolj elitni restavraciji.
Po večerji je, ob kapljici vina in Jagermeistra, pogovor o preživetem dnevu kar hitro stekel. Za nekatere pa je bilo pijače očitno preveč. Ponoči smo imeli alarm, ko je eden izmed članov odprave večerjo po napačni poti spravil na sveži zrak. Moram priznati, daje omenjeni član zvečer veselo zlival vase večje količine prej omenjene zeliščne pijače. Revež je mislil, da vsebuje le dobrih deset odstotkov alkohola. Ko je izvedel resnico, pa je bilo že prepozno. Njegovo ime bomo diskretno zamolčali. Ker sem celoten incident prespal, mi ni bilo treba čistiti, za kar sem bil zjutraj neizmerno hvaležen.
Zjutraj smo se zbudili v sončen dan. Potrebno je bilo pohiteti, saj smo morali nadoknaditi zaostanek iz prejšnega dne. Relativno hitro smo se odpravili na vodo. Kakšno uro po začetku veslanja smo že pristali v Radovan luki. Danilo je praznoval rojstni dan, zato nas je povabil na pijačo. Gospodar, ki nas je pričakal, je bil kar malo razočaran, ker nismo prespali pri njemu. Čuvaj parka
mu je sporočil, da prihajamo. Nekako smo ga pomirili z izgovori o pozni uri in slabem vremenu. Po naročilu sedmih Loz (osmi udeleženec je imel rahle težave po nočnem incidentu), pa se mu je obraz hitro razjasnil. Vsaka izguba prihodka se v teh krajih občutno pozna, zelo veseli so vsakega gosta.
Težko je opisati vse, kar smo ta dan videli. Globoki kanjon, katerega robovi se dvigajo kar 1200 metrov nad gladino vode, in prekrasni izviri so kar klicali po objektivu fotoaparata. Najdlje smo se zadržali pri izviru Sige Bajloviča, kjer je narava nedvomno ubrala najlepši možni način, kako spraviti vodo na površje. Gea na tem delu reke ni skoparila z darili in že zaradi prizorov, ki smo jih uzrli ta dan, se taksa za spust ni zdela tako visoka. Malicali smo v najlepši jedilnici, v čisti naravi, ob žuborenju reke.
Med potjo nas je na desnem bregu pričakala tabla: ‘Dobrodošli v Republiki Srpski’. Od table naprej je Tara mejna reka med Bosno in Črno goro.
Pozno popoldne smo zagledali nekaj šotorov in se ustavili, prepričani, da smo prispeli do cilja drugega dne. Prijazni izletniki iz Srbije so nam postregli ‘rakijo’ in sir. Poučili so nas, daje kamp, v katerega smo se namenili, dvesto metrov nižje. Se besedo, dve smo izmenjali o trenutnem stanju v nekdaj bratskih republikah. Slovence vsi spoštujejo; na celotni poti nisem srečal žive duše, ki bi imel o našem narodu slabo mnenje. Opazil sem le manjšo zavist, saj nam gre precej bolje kot ostalim. Zahvalili smo se za prijaznost in odveslali do kampa Brštanovica.
Aco, lastnik kampa, ima stalno postavljene vojaške šotore, v katerih lahko za štiri evre prenočiš. Prenočevanje v lastnem šotoru stane dva evra. Večerja je bila podobna prejšnji, ‘tuširanje’ pa se na takšnih odpravah izvaja s pomočjo vlažilnih robčkov. Aco je zakuril ogenj, okoli katerega smo posedli in polni vtisov razglabljali o doživetem. Aco je bil dober gostitelj in z veseljem se je pridružil debati. Povedal je, da je njegov kamp najbolj obiskan med vikendi in ob tradicionalnem spustu po Tari, ko je pri kampu pristalo kar 86 čolnov in so gostje pospravili 300 kilogramov mesa.
Čakal nas je še zadnji dan spusta. Domačini so nam obljubljali zahtevne brzice in nas občudovali, ker se na naši prvi odpravi brez spremstva
odpravljamo po reki. Pa le ni bilo tako hudo. Tara sicer ponuja malo večje brzice kot naša Soča, vendar pa je reka širša. Brez težav smo preveslali celotno pot.
Čeprav smo na cilj prispeli pred dogovorjeno uro, nas je šofer že čakal. Po preoblačenju smo se spravili v kombi in odpeljali čez Durmitor. Narava, ki smo jo opazovali skozi okno kombija, se z lahkoto kosa z našimi Alpami. Kljub občasni zaskrbljenosti zaradi vožnje blizu roba ceste, smo lahko le uživali ob prizorih, ki so se ponujali. Tokratna pot v Žabljak je bila precej lepša od prve.
Prenočili smo v apartmajih, za katere smo odšteli pet evrov na osebo. Prijazna gostiteljica Zorica iz Beograda nas je lepo sprejela. Ni pozabila povedati, da so ji Slovenci všeč. Hkrati je dodala, da Hrvatov v hišo ne bi sprejela. Očitno stare zamere med narodoma še vedno tlijo. Kljub temu je v lokalih in gostilnah, po katerih smo se odpravili ta večer, kar pogosto slišati hrvaško glasbo.
Poslavljanje od Črne gore je za nekatere trajalo celo noč. Zjutraj seje gospa Zorica prijazno pozanimala, kako smo se imeli in pripomnila: ‘Ko večera rakiju, doručkuje vodu.’
Tega dne smo si še ogledali Črno jezero, ki je globoko kar 49 metrov, popoldne pa se odpeljali proti domu. Med povratkom smo prespali v penzionu blizu Sarajeva, kjer sem prvič po šestih dneh stopil pod tuš. Neokrnjena narava ponuja svojevrstne užitke, ena izmed večjih pridobitev civilizacije pa je nedvomno tuš kabina s toplo vodo.
Po jutranjem postanku v Sarajevu, ki smo ga izkoristili za zadnje nakupe, smo se odpeljali proti domu. Kljub vsemu doživetemu je bilo lepo spet videti bistriško dolino z našo Reko.
Člani Rafting kluba Mrzla uoda smo po reki Tari veslali tri dni in preveslali 96 kilometrov. Višinska razlika med štartom in ciljem je 300 metrov. Zaradi lepe narave in prijaznih ljudi smo se odločili, da se v te kraje še vrnemo. Slike z izleta si lahko ogledate na naših spletnih straneh http://www.mrzlauoda.com. Če želite dodatne informacije o izletu, nam lahko pišete na info@,mrzlauoda.com.
Naslednje leto se odpravljamo na reko Uno, ki je mejna reka med Bosno in Hrvaško.
Tomaž Šajn
SOKOLI NA HRVAŠKEM
DRŽAVNO PRVENSTVO V TRAPU
V soboto so se člani Karate kluba Sokoli iz Ilirske Bistrice udeležili mednarodnega turnirja v Murskem Središču na Hrvaškem. Na tumiiju je sodelovalo več kot 500 tekmovalcev iz 5 držav. Člani Karate kluba Sokol so se na turnir podali pod vodstvom trenerke ŠPELE MUHA. Na turnirju, ki je bil prvi v novi sezoni so se SOKOLI dobro odrezali, saj so se domov vrnili z petimi odličji. V ekipnem deluje nastopila ekipa mlajših deklic v postavi Samanta Mikuletič, Karin Boštjančič in Monika Tomažič, njihov nastop bi lahko ocenili kot dober, skupno pa so osvojile tretje mesto. V nastopih posameznikov pa je za prvo presenečenje poskrbela prva malčica Amanda Frlež, ki je osvojila v svojem prvem nastopu sploh srebrno odličje.
Saša Štefančič, Doris Bme, sta v kategoriji deklic, kljub začetku sezone odlično nastopile, vendar sta obe imeli nekoliko smole pri žrebu saj sta se obe pomerili z dvojčicami LENART, ki so verjetno v tej starostni kategoriji najboljši v Evropi. Na končuje Saša osvojila 5 do 8 mesto. Doris pa sije v repasažu priborila tretje mesto, kar kljub vsemu lahko štejemo za lep rezultat.
Darjan Smajla in Tine Maljevac pa sta si v obračunu dečkov na koncu razdelila tretje mesto. Sama tekma v tej kategoriji je v dvorani pritegnila veliko pozornost in bilo je tudi kaj videti, obračuni med tekmovalci so bili res na vrhunski ravni. V polfinalnih obračunih v katerih sta sodelovala Tine in Darjan so bili prava poslastica za vse gledalce in prisotne. Kljub izvrstnima predstavama pa se tako Tine kot Darjan nista uspela uvrstiti v finale.
Peter Šircelj
Športna rekreacija
ILIRSKA BISTRICA
PRESENETLJIV ZAČETEK OLMN 2002-2003
V organizaciji Športne zveze Ilirska Bistrica tudi letos poteka že 8. po vrsti tekmovanje v občinski malonogometni ligi po že ustaljeni obliki. V tej sezoni se, tako kot lani, tekmovanja udeležuje 10 ekip. Z nekoliko zamude je v tekmovanje po odpovedi ekipe Podgrada v ligo vključena nova ekipa Kočanija - veterani. Očitno pa so se razmerja moči (igralcev) v ekipah nekoliko spremenila saj so že prvi štirje krogi tekmovanja prinesli nekaj presenetljivih rezultatov oziroma porazov favoritov. Za enkrat prepričljivo vodi novo formirana ekipa Šport bar, ki je okrepljena z nekaterimi registriranimi igralci višjega ranga.
Olimpijsko strelišče v Pragerskem je bilo v soboto 21. in nedeljo 22. septembra prizorišče državnega prvenstva v streljanju na leteče tarče -disciplina trap za člane in članice (posamezno in ekipno) in sicer v vseh kategorijah: mladinski, članski in veteranski.
Skupaj je nastopilo 130 tekmovalcev iz cele Slovenije. V kategoriji članov je bil v konkurenci 88 tekmovalcev najboljši Andraž Lipolt, ki je po izjemnem streljanju osvojil naslov državnega prvaka.
Andraž j e v rednem delu zadel 116 tarč od možnih 125, kar gaje postavilo na vodilno mesto pred finalno serijo najboljših šest strelcev. V finalu so poleg Andraža nastopili še:
Oskar Šmit 115 zadetkov, Rok Ropret 113 zadetkov, Pap Evgen 113 zadetkov, Rakuša Igor 113 zadetkov in Stanko Pišek 112 zadetkov.
Finalna serija dodatnih 25 tarč je potekala v težkih razmerah v dežju in zelo hladnem vremenu. Andraž j e zadel 22 tarč ter s skupnim izidom 138 zadetkov zadržal prednost in zmagal ter
osvojil naslov državnega prvaka za leto 2002. Za njim so se uvrstili na drugo mesto Šmid Oskar 136 zadetkov, na tretje mesto Rok Ropret 136 zadetkov.
Odlično je nastopila tudi ekipa Trap kluba v sestavi Andraž Lipolt, Igor Dekleva in Janez Škrlj, ki je v konkurenci 17 ekip s končnim rezultatom 334 zadetkov zmagala in osvojila naslov državnih prvakov med ekipami. Za zmagovalno ekipo Trap kluba so se uvrstili na drugo mesto SD Dolomiti iz Vrhnike s 330 zadetki, na tretje mesto pa ekipa SD Štefan Kovač iz Murske Sobote 326 s zadetki.
Odlične rezultate so dopolnili še:
Igor Dekleva z 10. mestom in Ivo Kompan s 14. mestom.
Zelo dobro je nastopil tudi Franc Dekleva v kategoriji veteranov nad 60 let, kije v konkurenci 14 nastopajočih osvojil 6. mesto.
Obenem z objavo rezultatov letošnje sezone se zahvaljujemo vsem, ki nas moralno ali finančno podpirajo v naših prizadevanjih.
Za Trap klub Sandi Rolih
TOTeM 2002
mesto	ekipa	krogov	zmag	neod	poraz	dali	prejeli	točk	gol razi.
1.	ŠPORT BAR	4	4	0	0	18	10	12	8
2.	MAJDA BAR	4	2	1	1	13	5	7	8
3.	KOČANIJA	4	2	1	1	15	8	7	7
4.	BRKINI	3	2	0	1	12	7	6	5
5.	PRASLOVAN	4	2	0	2	12	12	6	0
6.	SLADKI BAR	4	1	1	2	8	17	4	-9
7.	BALAST/	3	1	0	2	7	12	3	-5
8.	ŠD ZLATOROG UTD	4	1	0	3	9	17	3	-8
9.	KIRN	3	0	1	2	7	12	1	-5
10.	KOČANUA VET.	1	0	0	1	1	2	0	-1
Na žalost igralcev in organizatorja pa poteka tekmovanja že od lani na igrišču osnovne šole Dragotina Ketteja. Na matičnem igrišču v Mladinskem športnem parku Nade Žagarje namreč potrebno poleg investicijskih vzdrževalnih del opraviti še nekatere posege (ureditev neprimernega električnega omrežja in druge infrastrukture) za katere pa je potrebno pridobiti gradbeno dokumentacijo.
Z.D.
OMNIfi ŠPORT
TRGOVINA OPREME ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS
Vabimo vas na ugodne nakupe oblačil in obutve iz kolekcije JESEN ZIMA 2002/2003
TRGOVINA ILIRSKA BISTRICA TPC MIKOZA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/7101057, faks: 05/7101058
30. in 31.6. smo ilirskobistriški taborniki Rod Snežniških Ruševcev že petič zapored organizirali Taborniško odbojkarsko tekmovanje na mivki oz. krajše TOTeM. Gostili smo 25 ekip iz celotne Slovenije, zamejstva (tržaški taborniki Rod modrega vala) in Jugoslavije ter Makedonije, kar j e dalo tekomovanju družabnega značaja tudi mednarodno obeležje. Letos nam j e šlo vreme (za razliko od lani) definitivno na roko, saj nas je grelo toplo sonce, kar je ob ritmih glasbe pričaralo pravo vzdušje odbojkarskih turnirjev. Tudi letos smo bili lahko priča precej kvalitetnim odbojkarskim predstavam. Ekipe, sestavljene iz 2 ženskih in 2 moških predstavnikov, so imele tudi nekaj bivših ali pa celo aktivnih igralk in igralcev iz državnih odbojkarskih lig. V petkovem programu je bilo na sporedu 11 večernih tekem (pod reflektorji) v osmih predtekmovalnih skupinah, v soboto pa seje tekmovanje nadaljevalo z drugo polovico predtekmovanja in pa četrtfinalnimi, polfinalnimi ter finalnimi obračuni med zmagovalci posameznih skupin. Največ uspeha je imela ekipa JBR iz Prad, druga je bila ABC Dars iz Kranja, Grosupljega in Ljubljane, tretji so bili Vegini zmajčki iz Domžal, Miklavža pri Mariboru in Velenja, četrta pa Unija iz Medvod in Prad.Domače ekipe (Čuneki, Kandy in Rušovci) so zabeležile dve uvrstitvi v četrtfinale in pa drugo mesto v predtekmovalni skupini.
Poleg tekmovalnega programa pa je bil bogat tudi zabavni del, kije zajemal
večerni taborni ogenj in pa letos prvič tudi koncert dveh taborniških skupin.
Za medijsko podporo dogodka so poskrbeli TV Galeja, Radio 94, Tabor,
Snežnik in pa seveda spletna stran http:// totem.rutka.net, kjer sije mogoče ogledati tudi fotogalerije z letošnjega TOTeMa. Na koncu tega kratkega poročila pa se želimo zahvaliti tudi vsem našim sponzorjem in tistim, ki nam že vsa leta stojijo ob strani in pomagajo pri organizaciji dogodka, ki postaja vedno večji in vedno boljši (po odzivu udeležencev sodeč). To pa so: Mobitel d.d., Droga d.d., Unilever Slovenija d.o.o., Medex International d.d., Ilirija trgovina d.d., Sanabor Srečko s.p., Suma inženiring d.o.o., Potok Edi Pobega s.p., Grovez Ervin Grošelj s.p. ter Športna zveza Ilirska Bistrica, Nogometni klub Ilirska Bistrica, Lokostrelski klub Ilirska Bistrica, Mladinski klub Nade Žagar in Osnovna šola Antona Žnideršiča. Največjo pohvalo pa si gotovo zasluži ekipa Rodu Snežniških Ruševcev, kije največ doprinesla k uspehu tako velikega dogodka.
Do naslednjega TOTeM-a (ko bomo Ruševci praznovali že svoj 50. rojstni dan) taborniški ZDRAVO
Miha Škerlavaj-Vaj
Sprejem, podaja in...
HTC ŠPORT
ŠPORTNA TRGOVINA PTC MIKOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net
ŠEPEC d.o.o. Postojna prodajni center Jurček Ljubljanska 15 tel. 05/726-5147 TRGOVINA DIRENDAJ DIRENDAJ-OTROŠKI RAJ
NAGRADNA KRIŽANKA
1	2	3	4	5	6	7	8		9	10	11	12	13	14	15	16
17						18	19					
20		H	er			22	□	23		CT		
25			26 ^	J	”T		29					
31			32		cf	^2!				34	□	
		36		h	*				□	38	il	
40	41	□		43				□	44		45	46
47		48	□P	■^49			□	50		dr		
52					□		55			T3	'	
58			59		60	61				62		
63							“ 64					
VODORAVNO:
1. obsečnica, 9. pogumna, bojevita ženska, 17. azijska trajna zelika, 19. drugo največje mesto v Južnoafriški republiki, 20. eden in drugi, 21. naj večje italijansko pristanišče, 23. evropski veletok, 24, električna mera za moč, 25. departma v Franciji, 27. kratica naj večje humanitarne organizacije, 28. vzor, 30. francoski pisatelj (Marcel, roman Zelena kobila), 31. brezbožnik, 33. določitev vrednosti, 35. začetnici Prešernove hčere, 36. negativna ocena, enka (v žargonu), 37. kubanski pisec in pesnik (Reinaldo, 1943-1990), 38. skrb, briga, 40. začetnici slovenskega fotografa in umetnostnega zgodovinarja Vilharja, 42. plesalec, 44. grad v Italiji blizu Parme (naša pisava), 47. znak za ton, 49. moški lik v krščanski umetnosti, 50. japonska družabna igra, 51. elefant, 52. pri Rimljanih 13. ali 15. dan v mesecu, 53. skladba za dve različni glasbili, 54. ljudstvo Kolla v Peruju in Boliviji, 57. angleški pevec (Adam), 58. polemičen ali sramotilni spis, 61. mesto v zahodni Španiji z univerzo iz leta 1218, 63. zvezna država v ZDA, 64. apretumi stroj za glajenje.
NAVPIČNO:
1. pravoslavni višji duhovnik, 2. popust pri nakupu blaga, 3. prevretek, 4.
avtomobilska oznaka Sarajeva, 5. naselje, večje od vasi, 6. nemški muzikolog (Hermann), 7. oklepno vozilo, 8. danski otok v Malem Beltu, 9. latinska kratica za tekoče leto (anno currentis), 10. francoski gledališki in filmski igralec (Jean), 11. srbska igralka (Inge), 12. japonska oblika budizma, 13. gora v Švici, 14. slovenska pesnica (Lili), 15. ime ganskega politika Nkrumaha, 16. mitološki velikan, 18. arabski zdravnik in filozof, 22. vnetje žlez, 26. hči Tantala, žena tebanskega kralja Amfiona, 29. ime francoskega vrhunskega ekstremnega smučarja Gavaggia, 30. predujem, naplačilo, 32. poželenje, 33. jezero v severni Italiji, 34. ustanoviteljica samostana benediktink v Krki na Koroškem, svetnica, 37. organizem, ki potrebuje kisik za življenje, 39. ameriški filmski igralec mehiškega rodu (Gilbert, 1905-1994), 40. jajčece uši, 41. oselnik, 43. ime trobentača Armstronga, 44. naj starejše cerkveno zborovsko petje,
45.	vesoljsko telo, ki oddaja svetlobo,
46.	suita Rimskega Korsakova, 48. vzhodnoindijski hrast (ena od pisav), 50. svečana, paradna obleka, 53. ruša, 55. poljska rastlina, 56. japonska nabiralka biserov, 59. kazalni zaimek, 60. kdor se posebno odlikuje v športu, 62. začetnici dirigenta Nanuta.
Dimitrij Grlj
Mali oglasi
V Ilirski Bistrici oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 58 m2, primeren za pisarno ali trgovino; Informacije na tel.: 05/ 71 00 511
IZJEMNA PONUDBA V starem delu mesta prodamo Pink Floyd po delih: bar /250 m2), Klub (140 m2) in Discoteka (150 m2); lm2 opremljenega prostora s celotnim inventarjem je 750 EUR; s pripadajočim zemljiščem, urejeno dokumentacijo ter parkirnim prostorom; možnost dogradnje stanovanjske hiše; Informacije na tel.: 041/796 610;
Inštruiram in poučujem italijanščino; Patricija 040/378 888
Prodam kmetijo vk.o. Trnovo v skupni izmeri cca 18 ha2. V to so vključena njive, travniki, pašniki, sadovnjaki in gozdovi. Kmetijskega zemljišča je skupno 8,50 ha, gozdov pa 9,50 ha. Interesenti naj se oglasijo na telefon: 05 7100860 ali 05 7100861.Prodajalec je Jenko Anton, Vodnikova 30, Ilirska Bistrica
V Ilirski Bistrici ugodno prodamo adaptirano 3-sobno stanovanje, 55 m2 v podpritljičju bloka na Župančičevi ulici;
Informacije na tel: 041/329-475
Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan prodam; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure;
Stanovanje 80 m2 na Tomšičevi ulici; 1 nadstropje z vrtom prodamo; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure;
Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici od 50 - 70 m2 v Prešernovi, Župančičevi, Gregorčičevi ulici ali na Vojkovem drevoredu.
Ponudbe na tel.: 041/ 345 -753.
V Vrbici pri Ilirski Bistrici prodam DVE ZAZIDLJIVI PARCELI, velikosti 3.035 m2 in 1.600 m2. Telefon 041/449 688.
REŠITEV
AVGUSTOVSKE
KRIŽANKE
1. SVIŠČAKI, 9. KASTRAT, 16. HISTRION, 17. AVREOLA, 18. ULLA, 19. KRKON, 21. BAJUL, 22. LOEB, 23. IPAVEC, 25. AVI, 26. TT, 27. ADA, 28. SLOKA, 31. IJ, 32. ŽAGALO, 35. MIOLOGIJA, 37. RJA, 38. LAKS, 39. PRA, 40. ROMANTIKA, 43. GRANAT, 46. OT, 47. RIESA, 48. KAC, 49. MR, 50. SRK, 52. TERVOL, 54. MAON, 56. TOMAŽ, 59. NTIMA, 60. ANNA, 61. OBELISK, 63. DETEKTIV,
V_________________/
NAGRADO,
VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GR1LL DANILU, za avgustovsko križanko prejme:
BOŽA BRECELJ
Erazmova 22 6230 Postojna
ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”.
KUPIM vikend na Sviščakih. Ponudbe v uredništvo Snežnika.
V Ilirski Bistrici, Aljažev breg, PRODAM gospodarsko poslopje z vrtom v izmeri 535 m2;
Informacije na tel. 05/ 71 41 842 aLi 05/71 45 129
NUDIM INŠTRUKCIJE IZ PREDMETOV MATEMATIKA IN FIZIKA ZA OSNOVNO TER LIN 2. LETNIK SREDNJE ŠOLE; INFORMACIJE DOBITE NA TELEFON: 040/609 759
INŠTRUKCIJE iz angleškega jezika za osnovne in srednje šole. tel.: 05/714-43-84
Iščem manjšo kmetijo za najem v Ilirski Bistrici ali njeni širši okolici (primorska regija); lahko je v slabem stanju, Inf. 031/423 666;
V najem damo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35; Informacije TELES d.o.o, telefon: 71 10 100;
GSM 041 616411
r —------------------i
REŠITEV
SEPTEMBRSKE
KRIŽANKE
nam pošljite do
20.oktobra 2002,
| na naš naslov:
UREDNIŠTVO I ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica
Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado:
VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU GRILE DANILO
L — — — — — — — — — 4
IŠČEM kupca za polovico vikenda na Sviščakih.
Ponudbe na tel: 041 52 89 79
Male oelase zbiramo do 20-teza v mesecu!
PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK:
V VSEH TRGOVINAH ILIRIJE, V TRGOVINI BALASTA, V PAPIRNICI LINEA ART, V TOBAKU,
V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU
ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROL IN V TRGOVINI TUŠ.
OBVESTILO
CZNI
CIVILNO ZDRUŽENJE
ZA NADZOR INSTITUCIJ
CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami j e pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana.
CZNI poziva vse, ki so bili oškodovani pri izreku sodbe zaradi pristranskosti, nestrokovnosti ali svojeglavosti sodnika, katere ni dokazno podprl.
Informacije na Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/ 681 26 31
DRUGI LJUDJE DRUGI ČASI
Živimo v času, ki ni niti malo podoben včerašnjemu in še manj predvčerašnijem. Naše življenje se na vseh ravneh zelo hitro spreminja in to tako hitro, da komaj lovimo sapo. Hitimo, da ujamemo čas in postorimo kar zmoremo in moramo postoriti. Žična in brez žična komunikacija fax, GSM, PC, telefon, E-mail itd. nam opravijo ogromno dela, ne da se nam bi bilo treba premakniti iz svojega udobnega stola. Impulzi švigajo in frčijo po vesolju in jim ni prav nič mar, če smo preutrujeni, zmedeni in siti vsega kar je preveč. Vse ima svojo ceno pa tudi ti magični nevidni impulzi imajo svojo, ki se lepo pokažejo na položnici,ko jo dobimo v plačilo redno in točno vsak mesec.Posledica neporavnane položnice ustvari kratek stik in promet v vesolju lažje zadiha. Eden manj. Gremo naprej.
Bog si ga vedi kdo ureja ta švigajoči promet. Pa saj je vseeno kdo ga, glavno je, da deluje in ne povzroča še dodatne zmede.
Pošteno se moram potruditi, da si v spomin prikličem stare čase. Pa ne zato ker bi bila slabega spomina ne. Obilje vsakodnevnih informaciji mi vzame veliko časa, da jih sproti predelam, prediham in neuporabne z izdihom zavržem.
V starih časih smo se nekako znašli delali in živeli za boljši jutri brez čudežev tehnologije, ki nas v današnjem času neusmiljeno razdvaja, ločuje in nas pušča izpraznjene. Ta boljši jutri pa ni nikoli prišel, niti ne bo. Ni prišel v socializmu niti v komunizmu kaj šele v kapitalizmu. Časovna dimenzija jutri obstaja samo v naši domišljiji. Kakšen pa je svet tam zunaj, ki ga pravkar doživljamo zdaj in tukaj. To je svet in so svetovi, ki nam zrcalijo našo notranjo naravnanost, naš odnos do narave živali skratka vsega kar nam omogoča, da živimo. Kvaliteta našega življenja je odvisna od odnosa, ki ga vzpostavimo do svojega okolja in soljudi. Promet teče dvosmerno - kar daš to dobiš. Podari nasmeh in opazuj kaj se bo zgodilo. Podari naklonjenost in opazuj kaj se bo zgodilo. Opazuj, smo opazuj.
Najtežji in najbolj boleči so odnosi med ljudmi. Ljudje trpijo pa ne vedo zakaj. Predvsem pa ne vedo, kaj naj spremenijo, da bi bilo boljše, da bi bili srečni in nebi trpeli. Paradoks pa je, daje največ sovraštva in gorja v odnosih z najbližjimi. Skoraj vso življensko energijo porabimo samo zato, da se bojujemo proti življenju. Proti temu kar je. Človek se dobesedno utopi v negativnem odnosu do sočloveka in sveta, ki je tak kot je.
Intermez.o - karatka zeodba
»Dober način za spoznavanje lastnih pomanjkljivosti,« je rekel učitelj,«je v tem, da opazuješ, kaj te razdraži pri drugih.«
Nekoč je povedal, kako je njegova žena postavila bomboniero na kuhinjsko polico, a je uro pozneje ugotovila, da je škatla nekam lahka. Manjkala je vsa spodnja vrsta bonbonov; bili so skrbno spravljeni v papirnati vrečki, kije ležala med osebnimi stvarmi nove kuharice. Ker dobrosrčna žena ni hotela delati težav, je bonbone spet zložila v bonboniero in jo postavila na težko dosegljivo mesto v kredenci. Po obeduje kuharica izjavila, da zapušča službo- še isti večer.
»Zakaj? Kaj je narobe?« je vprašal učitelj.
»Nočem delati za ljudi, ki kradejo nazaj,« je predrzno odgovorila.
Minule modrosti - Anthonv De Mello
Jaz mislim, daje prijaznost druga beseda za ljubezen. Ko izražamo skrb in Prijaznost za dobrobit sočloveka se počutimo srečne in izpolnjene. Bodimo modri in uporabimo sodobne pripomočke tako, da nam bodo v korist. Mediji imajo silno moč, a nikoli res nikoli ne smemo pozabiti, da brez človeške enrgije so čista nula. Še tako krasen in izpopoljnen avto ne bo šel naprej, dokler nekdo ne obme ključa in požene avto v tek. Za to pa potrebujemo življenjsko energijo, energijo, ki je gibalo vsega kar je. Računalnik lahko uporabimo za marsikaj pa tudi zato, da kaj napišemo in to sporočimo soljudem. Gospod Jožko Stegu uporablja računalnik tudi zato ali pa predvsem zato, da nam preko časopisa Snežnik sporoča svoja opažanja in razmišljanja kako on doživlja in vidi svet v katerem dela in živi. Ne gre se zato ali se strinjam z njim ali pa ne. Ni v tem štos. Preprosto uživam v bogastvu izražanja v pisani besedi. Jožkota pa razumeti in sprejeti ni kar tako. Potrebno sije vzeti čas in brati tudi med vrsticami. Verjetno se bom pregrešila, če Povem, da so mi njegovi članki najljubši. Pa se ne hecam resje tako. Tudi jaz sem uporabila prekrasno čarovnijo PC-ja in moč pisane besede. Moje videnje in doživljanje sveta sem prelila na papir. Namenjeno je vam dragi bralci, za razvedrilo in kratek čas.
Neta Vergan
POJASNILO
“VAŠ KOTIČEK" je mbrika v kateri objavljamo mnenja oziroma mišljenja bralcev, ta niso stališča glavnega in odgovornega urednika, uredništva ter uredniškega odbora in se od njih distanciramo.
Fabci 4, 6254 Jelšane, TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343

NAŠ SOSED POLITIK
Bliža se čas, ko bo potrebno spet opraviti! tisto državljansko ‘dolžnost’, ki se ji mnogi v novodobni Sloveniji radi izmikajo. Eni z razlogom, drugi s preprostim izgovorom, da politična elita skrbi le za lastno rit, od česar nimajo ljudje nobene koristi. Marsikomu se zdi neumno, da bi šel na volišče in oddal svoj glas za nekoga, ki ga pozna zgolj iz medijev, ne pa tudi njegovih dejanskih ‘zaslug za narod’. Večina se požvižga na to in poslušno izkoristi državljansko pravico. Medijske osebnosti so njihova prava izbira, novodobni vsevedi simpatičnega videza, ki imajo odgovore na vsa aktualna vprašanja. Ali bomo kmalu prišli celo tako daleč, da nam bodo politiko krojili glazbeni in filmski zvezdniki, razni glumači, v preteklosti odgovorni za zabavo bogatih, bomo še videli (primer: R. Reagan). Dandanes ni nič nemogoče.
Sicer se politiki radi obnašajo v skladu z rekom: Ni ga vprašanja, na katerega politik ne bi imel odgovora, vedno pa obstaja odgovor s katerim lahko politik spravi postavljalca vprašanja v zadrego. Vsebina odgovorov ni vedno pomembna, saj se lahko vsak malce bolj spreten politik postavi v vlogo legitimnega razlagalca pravnih aktov in mimogrede prevali lastno krivdo na zakonodajalca (skrivanje za kolektivno odgovornostjo), odredbo dajalca ali nekompetentnega naslovnika s pooblastili z druge strani ulice.
Kdo so politiki? Vsi po vrsti, manj jih je s pooblastili, še najmanj pa je kompetentnih in pristojnih. Poznamo občinske funkcionarje; župana, podžupana, tajnika (direktoija občinske uprave), svetnike in druge. Na državni ravni opravljajo nalogo zakonodajne oblasti poslanci, izvršno oblast člani
vlade (ministrski predsednik, ministri, sekretarji, celo direktorji v državnih službah so v prvi vrsti politiki). Državna in občinske uprave, sodstvo, policija in vojska naj se ne bi vtikali v politične zadeve, temveč opravljali strokovno delo, ki včasih resda zadiši po politični kuhinji.
No, kaj bi lahko našli pod opisom del in nalog politika? V prvi vrsti gre za nekoga, ki lahko vpliva na sprejemanje in spreminjanje zakonodaje. Drugo, če ima smisel za dojemanje in prepoznavanje pomena splošnih javnih zadev ali vidi v političnem delovanju le priložnost za lastno okoriščanje, je stvar vsakega posameznika. Kajti vrednostni sistem si lahko vsak prikroji po svoje, kakor mu trenutno ‘paše’. Pri politikih se velikokrat ne moremo znebiti občutka, da vedo eno več kot mi sami. Zavedajo je temeljnega pravila, ki kroji politično dogajanje, da je pravočasna in prava informacija osnovno orodje ter celo orožje.
Za politike tudi pravijo, da bi lahko počeli kaj bolj koristnega, ne da solijo
drugim pamet.
In še to. Ko se navdušenci za politiko odločijo za javno soljenje pameti, niti približno ne vedo v kaj se spuščajo. Ko se tega zavedo je navadno že prepozno, so pač okuženi in le redkim se uspe pozdraviti. Simptomov je ničkoliko; nanje se lepijo prijazne sosede, pretirano hvalijo svoje delo, povsod morajo kazati svojo pokončno držo, funkcija zahteva obleko narejeno za človeka, čez noč postanejo športniki ... Vsak poklic ima svoje temne in svetle plati, po zanimanju mladih za politiko, tudi ne kaže da bo poklic neumornega politika izumrl.
Kmalu se bodo morali naši sosedje politiki začeti preoblačiti, kajti visokoleteče parole bodo tako odmevale še bolj slovesno in zaupanja vredno; a prepozno bomo ugotovili kako jih ne moremo držati za besedo. V bistvu ni pravega vzroka za živciranje. Scenarij in rezultati volitev so v dobršni meri že znani, na nas je le, da se odločimo po naši stari navadi.
Alojz
TIB STORITVE d.o.o., ILIRSKA BISTRICA Šercerjeva 17 6250 Ilirska Bistrica
TIB STORITVE
Tel.:
05/7040-100
05/7040-163
05/7040-164
Fax:
05/7040-162 Email: storitve@tib.si
*	Tehnični pregledi motornih in priklopnih vozil vsak dan razen četrtka
*	Pregledi vozil, ki prevažajo nevarno blago
*	Pregled vozil po CEMT resoluciji
*	Svetovanje v skladu z Zakonom o prevozu nevarnega blaga
*	Testnostni preizkusi mobilnih posod (cistern)
*	Usposabljanje voznikov v skladu z ADR konvencijo
t*o\io
Elektronska prijava za usposabljanje na naslovu www. tib. si/slo/index-hcerinska-storitve. html
KVALITETA •UGODNE CENE-
NIZKE GRADNJE
041/682-549
041/652-769
*	PRODAJA VOZIL RENAULT
*	PRODAJA RABLJENIH VOZIL
*	PREPIS VOZIL
*	NUDIMO KOMPLETNO SERVISNO USLUGO (optika na vseh vozilih, kontrola amortizerjev in zavor, čiščenje zavornega sistema, zamenjava avtoplaščev)
*	PRODAJA NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME
*	AVTOVLEKA
*	NUDIMO KLEPARSKE IN LIČARSKE USLUGE
RENAULT
AVTOSERVIS
Smrdelj Valter s p.
6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761
V tem mesecu akcije za ljubitelje renaultovih vozil Po sistemu EUROTAX (zamenjava staro za novo) POPUST 200.000,00 SIT in KLIMA ZASTONJ
-	TVVINGO AIR -CLIOAIR -THALIA AIR
-	MEGANE AIR -SCENIC AIR
POPUST DIESEL MODELI:
-	CLIO........200.000,00	SIT
-	KANGOO......250.000,00	SIT
-	MEGANE......300.000,00	SIT
-SCENIC.......300.000,00	SIT
-	LAGUNA......350.000,00	SIT
Posebna ugodna ponudba za CLIO LITE že za 1.597.000,00 SIT
(7$!
U INSTALACIJE^1
* ‘KovačičStojan s.p. &
Koseze 69a, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-370, fax: 05/71-00-371 GSM: 041/642-868
Policija svetuje
PROBLEMATIKA HEROINA S POLICIJSKEGA ASPEKTA
z	\
L del
_________y
POLICIJSKA KRONIKA
N
15. 08. 2002 - 15. 09. 2002
Že geografska lega Slovenije daje slutiti, da se na njenemobmočju dogaja marsikaj kar označujemo z mednarodno trgovino z mamili. Tisti pa, ki te razmere dobro poznamo in se vsako dnevno srečujemo s konkretnimi situacijami, pa lahko temu samo potrdimo in s številnimi primeri tudi dokažemo.
Značilnosti slovenske “narko scene”, kakor policisti radi označujemo problematiko mamil (prepovedanih drog), so po eni strani dokaj specifične, imajo pa tudi zelo podobne trende kot n.pr.v državah zahodne Evrope ali tistih, ki veljajo kot končna destinacija mednarodnih poti mamil.
Med značilnosti prav gotovo sodi gojenje konoplje(kanabisa) za potrebe domačih uporabnikov tega mamila. Ta zelo razširjena nedovoljena dejavnost ter dokaj liberalna politika v svetu in tudi pri nas glede uživanja marihuane, sta ključna dejavnika za oceno, da imamo na tem področju zelo veliko “temno polje”.
Kokain zaznavamo v Sloveniji že več let in smo se policisti z njim srečali tako v tranzitnem smislu(zasežbe relativno velikih količin), kot tudi v smislu nedovoljene trgovine za potrebe uporabnikov tega mamila v Sloveniji. Imeli smo tudi nekaj primerov laboratorijske predelave kokainske baze v kokain hidroklorid z uporabo potrebnih prekurzorjev. Znano j e, da se vsaj v svojih začetnih pojavih na določenem območju, kokain pojavlja v strukturah, ki so bolj zaprte in informacije težko dostopne. Naše mnenje je, da se kokain v Sloveniji na srečo še ni pokazal v pravi luči in da gre večina deviantnosti v zvezi s prepovedanimi drogami še vedno na račun odvisnosti od heroina.
V Sloveniji smo v zadnjih nekaj letih priča pravi poplavi sintetičnih mamil, od še vedno aktualnega LSDja, do vedno bolj popularnega ecstasyja. Tudi pri ecstasyju bi pričakovali bolj odklonilno stališče širše družbene skupnosti, saj ni dovolj opozarjati mlade, da naj ob uporabi ECSTASVja pijejo velike količine tekočin. Tako pa se tudi ob spremljanju te problematike pojavlja policija kot “zaviralni” element nečesa novega. Prav za sintetične droge amfetaminskega tipa pa je značilno, da v določenih državah že delno nadomeščajo kokain.
Uporaba številnih kemikalij pri proizvodnji novih povsem sintetičnih drog, pa kot je znano, dodaja dodatno širino nevarnosti uporabe. Razmah ilegalne proizvodnje sintetičnih mamil ter uporaba vedno novih kemikalij za proizvodnjo leteh, predstavlja za širšo družbeno skupnost v mednarodnem pomenu skorajda nerešljiv problem.
Ob vsem tem velja poudariti, da še kompleksnost heroinske problematike nismo uspeli omejiti oz. se vsaj dogovoriti za enoten način obravnave. Edino kar j e pri heroinu jasno, je to, da gre, po mnenju vseh družbenih
dejavnikov, vključno z odvisniki od te droge, za zelo nevarno prepovedano drogo.
Slovenija je že dolga leta priča dogajanj v zvezi s to drogo.
Bolj kot vse druge prepovedane droge, prav heroin najbolj uvršča Slovenijo med tranzitne države, kjer kljub svoji relativni majhnosti predstavlja pomembno točko, pomemben člen med državami proizvajalkami in tistimi, kamor so te droge namenjene. In tako se v Sloveniji dogajajo vse tiste aktivnosti, ki so nujno potrebne za uspešno mednarodno trgovino s heroinom. N.pr. skladiščenje, prepakiranje, kontakti med prodajalci in kupci, dogovarjanje o teh poslih, kurirske zveze, pranje denarja; torej smo prav pri navedeni problematiki s policijskega vidika, priča številnim kriterijem, značilnim za organiziran kriminal na tem področju.
Slovenija je na tako imenovani “balkanski ruti - poti” mamil, kjer je v pretoku predvsem heroin. Ena od pomembnih vej te poti, postaja ponovno aktualna. To je pot heroina preko novo nastalih držav bivše Jugoslavije. Obstajajo dovolj trdni dokazi, da je bila ta pot tudi v času vojnega stanja na tem področju pogosto uporabljana.
Dotok oz. pretok heroina je po naših podatkih najpogosteje iz smeri Madžarske, Hrvaške in Avstrije. To je tako imanovana kopenska pot oz. zgornja veja “balkanske poti” mamil, ki je v številnih primerih namenjena preko ozemlja Slovenije v Italijo oz.Švico in v zadnjih letih celo do Velike Britanije.
Skozi Slovenijo oz. do Slovenije (Luka Koper), pa vodijo tudi morske poti mamil, tako direktno iz Turčije, kot tudi po trajektnih povezavah med Albanijo in Slovenijo. Tudi iz teh kanalov se oskrbuje države Zahodne Evrope in pa seveda tudi domače tržišče.
Kot eno pomembnejših vej “balkanske poti” heroina je policija odkrila zračno linijo, letalske linije med državami proizvajalkami mamil in državami s končnim ciljem.
Pomembna postaja na tej poti je letališče Brnik-Ljubljana. Številne odkriti primeri na tem letališču dokazujejo tako njegovo tranzitno pomembnost, kot tudi dotok mamil, predvsem heroina na domače tržišče. Po “balkanski poti” je v zadnjih letih opazno tudi tihotapstvo kanabisa.
Po podatkih ameriškega statističnega urada in Interpola, je letna proizvodnja opija (leto 1996) na svetu približno 4300 ton, kar pomeni okrog 430 ton heroina! Iz statistik Interpola za leto 1996 paje razvidno, daje bilo v Evropi zaseženo 4,514 ton heroina, kar je nesporno izviralo iz “balkanske rute”.
Poleg te količine pa je bilo v Evropi
zaseženo še 6,941 tone heroina iz drugih virov.
Kljub tem relativnim uspehom, pa ostaja dejstvo, da ogromne količine heroina najdejo pot do uporabnikov ter da se število odvisnikov stalno povečuje. Ponudba naj bi bila sicer po tržnih zakonitostih v odvisnosti od povpraševanja, pa vse eno se nam poraja občutek, da je celo večja in vzpodbuja povpraševanje.
Poleg velikih količin heroina, pa so v prometu tudi vse večje količine anhidrida ocetne kisline (acetic anhy-dride), prepotrebne kemikalije za proizvodnjo heroina. Ta snov se proizvaja v Evropi in gre do držav proizvajalk heroina v obratni smeri “balkanskih poti”.
Za specializirani del policije predstavlja prav problematika heroina glavni del angažiranosti, čeprav ne sme dopustiti, da bi bila ostala področja izven obsega njenega zanimanja in obravnave. Gre pač za to, da se prav heroinska problematika za policijo kaže v najštevilnejših zaznavah, ki so bodisi spoznane kot kazniva dejanja ali prekrški. Tudi sicer je značilnost odvisnosti od heroina, da se kaže navzven po številnih oblikah sekundarnega kriminala in da se glede tega bližamo statistikam tistih držav, ki ugotavljajo, da je večina klasičnih kaznivih dejanj pogojena z odvisnostjo od prepovedanih drog.
To je poleg ugotovitev o prisotnosti še drugih prepovedanih drog v Sloveniji, prav gotovo kruta a dejanska podoba “narko scene” v Sloveniji.
Povpraševanje po heroinu v Sloveniji je zelo veliko. Na osnovi znanih pokazateljev ocenjujemo, da je med dvemi milijoni prebivalcev najmanj 5000 odvisnikov od heroina, kar poleg ostalih odvisnikov in uporabnikov drugih prepovedanih drog, kar so sicer temne številke, predstavlja veliko breme za družbo in še večjo odgovornost.
Številni strokovnjaki na tem področju menijo, da je navedena številka heroinskih odvisnikov še večja. Žal imamo premalo epidemioloških podatkov, da bo to z zagotovostjo lahko trdili. Če pa velja že samo podatek, da je v Sloveniji blizu 1000 odvisnikov v metadonskem vzdrževalnem programu, potem je velika verjetnost, da gre za precej večje število od navedenega (5000).
Če ob tem pomislimo še na policijske statistike, ki so lahko sicer tudi sporne glede razlage podatkov, pa se tudi lahko prepričamo, da je problematika heroina z vidika kaznivih dejanj ( neupravičene prizvodnje in prometa z mamili - čl. 196 KZ Slo in omogočanja uživanja mamil - čl. 197 KZ Slo ) in prekrškov v zvezi z neupravičeno posestjo mamil, v stalnem porastu. Tako rekoč iz leta v leto od 25 do 35%.
Nadaljevanje prihodnjič
Delavci PP so v navedenem obdobju obravnavali kar 26 prometnih nesreč, od tega 25 z materialno škodo, tri osebe so bile telesno poškodovane, en povzročitelj paje s kraja nesreče pobegnil, vendar so ga policisti še istega dne izsledili. V dveh primerih je prišlo do po voženj a divjadi in materialne škode na vozilih.
Prebivalce Ilirske Bistrice ponovno opozarjamo, da seje z začetkom šolskega leta močno povečala prisotnost šolskih otrok po mestu in predvsem v bližini osnovnih šol, zato naj bodo posebno budni in previdne na najmlajše udeležence v cestnem prometu.
Policisti-kriminalisti so v preteklem mesecu obravnavali 38 kaznivih dejanj. Največ problemovje bilo ponovno z vlomi teh j e bilo 6, sledijo tatvine 12, 7 kazenskih ovadb so podali v zvezi kaznivih dejanj poškodovanja tujih stvari, obravnavali so odvzem osebnega vozila, v petih primerih paje bila zasežena prepovedana droga, 3 x ogrožanje varnosti itd. Na poseben način j e javnost razburil rop starejše gospe, ki seje v popoldanskem času vračala iz pokopališča. Trije mladoletniki sojo obstopili, eden od njih ji je zagrozil z manjšim nožem, nakar ji je iz roke izpulil torbico z nekaj denaija in dokumenti. Izsledeni so bili že naslednjega dne, svoje početje pa bodo morali razložiti sodišču za mladoletnike.
V	zadnjih dneh je ponovno ugotovljena večja prisotnost ilegalnih prebežnikov, kateri si na svoji poti proti zahodu »sposojajo« vozila, oblačila in hrano, predvsem iz nezaklenjenih hiš.
Na območju PP Ilirska Bistrica je bilo tako prijetih 32 ilegalnih prebežnikov, kateri so bili po končanih postopkih pri sodniku za prekrške predani HMO.
Zato občane ponovno opozarjamo na samozaščitno obnašanje, ter na zaklepanje hiš in osebnih vozil vsaj v nočnem času.
Policisti so obravnavali tudi 25 kršitev javnega reda in miru, od tega večino v zasebnih prostorih, nekaj manj pa v gostinskih lokalih. Vsi kršitelji so bili predlagani v postopek sodniku za prekrške.
Poleg navedenega so policisti obravnavali še eno pogrešanje osebe, ki se je sama vrnila domov, 3 po voženj a divjadi in poškodovanje sadovnjaka, katerega je obiskal medved.
V	prvih štirinajstih dneh meseca septembra so policisti redno zagotavljali tudi varnost osnovnošolskih otrok na prehodu za pešce in po šolskih poteh. Tako v navedenem obdobju ni prišlo do nobene prometne nesreče, v kateri bi bil udeležen osnovnošolec.
Božidar Stemberger
KOMANDIR POLICISKE POSTAJE
r-------------------------------------------------------------------------
Od ponedeljka do petka: 6.00 Dobro jutro- 6.10 Poročilo AMZS -6.15 Temperature po Sloveniji - 6.30, 9.00, 11.00, 13.00, 18.00 Novice - 6.45 pregled tiska-7.00Horoskop-7.15 Kaj pa luna? (Zgodilo seje) - 8.00 Poročilo OKC
-	8.30 Napovednik - 8.40 Napoved kulturnih in drugih prireditev - 9.30 Regijski dogodki - 12.00 Novice BBS - 12.15 J:& M - 15.00 Informativna oddaja RGL
-	15.50 Popevka tedna- 16.35 Danes poslušamo
Ponedeljek: ob 9.30 Regijski dogodki - o športu v ponedeljek -11.15 Naš župan
-	13.30 Glasbene želje (Ilirska Bistrica) - 18.05 Gool - nogomet na radiu 94 Torek: ob 9.30 Regijski dogodki -12.30 Uradi za delo — 13.30 Glasbene želje (Cerknica, Loška dolina, Bloke) — 18.05 Glasbeni tutti frutti -19.05 Horizont Sreda: ob 9.30 Regijski dogodki - 10.00 Nagrada nedeljskih čestitk - žrebanje -10.10 Sredin SOS - 1.15 Nostalgija - 12.25 Ga ni Čez dober nasvet - 13.30 Glasbene želje ( Postojna, Pivka )- 14.40 Planinske novice -18.05 Sredin rompompom, otr. odd. - 19.05 S tangom v srcu
Četrtek: Ob 9.30 regijski dogodki -11.15 Vaš komentar, prosim - 12.25 Naslednji prosim — 13.30 VIP - Vaših izbranih pet - 14.00 Glasbene želje ( za mlade ) -16.20 Izbor popevke tedna - 18.05 Glasba.. .z glasbenim gostom - 19.05 Virgo od acta, mlad. odd.
Petek:ob 9.30 Regijski dogodki -10.15 Med platnicami, naše knjižnice se oglašajo
-	12.25 Mala radijska tržnica -18.30 Škropot, oddaja KŠOPP -21.00 Glasba po željah poslušalcev
Sobota: ob 7,00 Dobro jutro - 7.15 Kaj pa luna - 7.20 Poročilo AMZS - 7.30 Vreme in temperature po Sloveniji - 7.45 Zgodilo seje - 8.00 Poročilo OKC -8.15 Napovednik - 9.00, 11.00,15.00,18.00 Novice - 9.10 Horoskop - 9.30 Sobotni utrip - 11.20 notranjsko kraški mozaik - 12.00 BBC novice - 12.15 J & M - 13.45 Glasbene želje - 14.15 Tema dneva - 15.50 Popevki tedna - 19.05 V soboto ob 7. uri - 20,05 BBC-jev top pop - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Nedelja: ob 7.00 Dobro jutro - 7,10 Poročilo AMZS - 7.15 Oglaševanje iz planinskih koč - 7.30 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 8.35 Zgodilo seje -8.45 Kaj pa luna - 9.30 Nedeljsko jutro-10.15 J& M - 10.30 Prijatelji, ostanimo prijatelji - 12.30 Nedeljske čestitke - 15.50 Popevki tedna - 16.00 Nedeljsko popoldne - 18.00 Novice - 18.05 Lestvica 4 mix
V
y
DRAMA LJUBLJANA
David Harrower: NOŽI V KURAH
Režija: Mateja Koležnik
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST
DVA BREGOVA (songi iz gledaliških predstav SSG Trst)
Režija: Marko Sosič
GLEDALIŠČE IVANA pl. ZAJCA - REKA
Nikolaj Rimski-Korsakov:
ŠPANSKI CAPRICCIO, balet
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Harold Pinter: PRAZNOVANJE Režija: Jaša Jamnik
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDLIŠČE, NOVA GORICA
Eric-Emmanuel Schmitt: LIBERTINEC Režija: Georgij Paro
KULTURNO DRUŠTVO »ALOJZIJ MIHELČIČ« HARIJE
(premierna predstava v Domu na Vidmu v II.Bistrici - za abonma in izven)
Jadranka Šircelj-Boštjančič: KRI NEJ UODA Režija: Jadranka Šircelj-Boštjančič
KD DOMOVINA OSP
(gostovanje v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici - za abonma in izven) Aldo Nicolo: SREČNE VDOVE Režija: Edita Frančeškin
Vpis:do 15. oktobra 2002 Informacije: Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica,
Bazoviška 26 (Sokolski dom), tel. 05 711 00 90 ali 710 11 35 e-mail:oi.ilirska.bistrica@slkd.si ali szilb@siol.net
0
BO
N M A
02/03
r------------------— —----------------------------n
j	NAGRADNA IGRA ČASOPISA	j
j SNEŽNIK IN LOKALNE	I
I TELEVIZIJE TV GALEJA |
Časopis Snežnik in lokalna televizija TV Galeja nagrajujeta!
I Zanimivo nagrado bo prejel srečnež ali srečnica, ki bo pravilno odgovoril I na zastavljeno vprašanje, ki se glasi:
“Kdaj bo prvi krog lokalnih volitev 2002?”
Odgovore pošljite do 20. oktobra na enega od naslednjih naslovov: Časopis Snežnik
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica e-mail: sneznik@siol.com ali
|	Televizija Galeja
Prešernova 4, 6250 Ilirska Bistrica e-mail: info@galeja.tv
I__________________________________________________I
Obveščamo svoje poslovne partnerje, da selimo sedež podjetja SUMA INŽENIRING d.o.o.
in podjetja SPONSOR INŽENIRING d.o.o.
na Bazoviško 32, v nov poslovni center MIKOZA.
Začetek poslovanja „	,	v novih prostorih
IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU	bo predvidoma
tel.: +385(0)5/714-15-04	04- 03- 2002-
-I? 4? 4+ 4? cI' 'L L 4? 4? 4i4? 4? 4° L 4~ 4? 4? 4c 4c 4+
Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV,
PU R^TEX
*	REZANA POLIURETANSKA PENA
*	SEDEŽNE GARNITURE
Gradišče 51,6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD
Tel.:	05/783-62-10 centrala
05/783-62-11 direktor Fax:	05/783-63-20
GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net
ParI< SiNEŽNik
BillEIN ZA pREbiVAlcE NA oblVlOČju REqijskEqA pARkA SNEŽNik
ISSN 1581-159X
Uredništvu biltena Park Snežnik	!
Zaradi celovite predstavitve parka, ne zgolj z ene strani, ;	;
predlagam, da v naslednji publikaciji objavite tudi moj prispevek. Vnaprej se vam zahvaljujem! -	;
Najprej nekaj besed o regijskih parkih po Evropi. Namen * ustanavljanja parkov je ohranjanje naravne dediščine pred industrializacijo in uničenjem ali zaščita živalske ali rastlinske ! vrste pred izumrtjem. Parki se praviloma financirajo z lastno ; dejavnostjo ali donacijami. Za območje Notranjske, Kraške in ! Primorske, kjer naj bi potekal regijski park, je značilno, da je ! narava ohranjena tudi brez parka. Čemu torej park?	;
Propagandne službe sicer govorijo o prednostih parka, ki pa niso nikjer finančno ovrednotene. V publikaciji PARK	'
SNEŽNIK (kar pa še ni) zganjate izključno propagando za park. Skupna značilnost velike večine avtorjev in anketi- j rančev je, da živijo celo življenje od proračuna in niso še nikoli delali v gospodarstvu. Študente ste že izkoristili, sve- ; tujem vam, da uporabite še učence in otroke iz vrtcev Jaz bom zelo konkreten s slabostmi, ki bi jih prinesel park.	;
1 „ Nestabilno financiranje parka. Še TNP ki je ustanovljen z • zakonom, se ubada s finančnimi težavami, kaj šele regijski ;
■ parki, ki so ustanovljeni z uredbo vlade. Finančna usoda bi • bila odvisna od radodarnosti vlade. Slovenske vlade so ! sicer radodarne, vendar le zase.
2. Iskanje dodatnih soglasij za vsakršen poseg v naravi
(gradnja, urejanje cest in poti itd) - že brez tega je	;
Slovenija zbirokratizirana, da bolj ne more biti.
- 3. Omejitev za širitev naselij.	. ^
4.	Odvzem pristojnosti občinam s področja urejanja prosto- .
ra, saj bo občina morala iskati soglasje parka.	*•
5.	Za vsak kvadratni meter zemljišča, ki ga želi lastnik prodati znotraj meja parka, mora dobiti soglasje države, ker ; ima država predkupno pravico.
6.	Omejitve za razvoj kmetijstva. Le hlevi do 10 glav živine. ;
Vsi razen vladnih birokratov pa vemo, da je stalež pod 10 • glav nerentabilen in ne zagotavlja preživetja.	*
7 Omejitev za razvoj turizma. V uredbi sta predvidena
centra le Sviščaki in Mašun, vendar z omejitvami (velikost ; potencialnih hotelov; spremljevalnih objektov smučišč itd). • Izpuščeni so Somanci kot potencialni dvodržavni turistični ! center Mimogrede me prav zanima, kakšen ptičji turizem , • bi se šla gospa Breda Ogorelec?	!
8, Omejitve za gospodarstvo, predvsem lesno industrijo in • še posebej omejitev za izkoriščanje vetrne energije. ! Omejitev je prav butalsko groteskna, saj so donatorji ; Nizozemci, ki so po celem svetu znani prav po izkoriščanju ! vetrne energije.	'
9 Zaposlitev cca. 10 nepotrebnih državnih birokratov na plečih davkoplačevalcev Mar vas ni že tako najmanj 30 % ; preveč?
10. Zaostrovanje odnosov med sosednjimi občinami, pred- ; vsem glede sedeža parka, zaposlitvev itd.
Še bi lahko našteval. Prav tako bi lahko vsako našteto slabost • na nekaj straneh argumentiral. Nenazadnje že publikacija	]
PARK SNEŽNIK (poudarjam, da je ime neumestno, ker parka ■ še ni) jasno kaže, koliko vam gre za ljudi v parku ali vplivnem ! območju parka, saj se tiska v Grosupljem.
Za konec vam postavljam še nekaj vprašanj:	•
1.	Zakaj so v biltenu le članki, ki podpirajo ustanovitev parka? ! Na zborih krajanov iz ilirskobistriške občine smo bili v veli- • ki večini ostro proti parku, predvsem v Koritnicah.
2.	Prav na zboru krajanov Koritnic je bilo postavljeno	;
vprašanje, koliko je bilo do sedaj porabljenega denarja, ! katere institucije, podjetja, posamezniki so denar prejeli in ; koliko? Ljudje bi nomreč radi vedeli, kdo služi na naš račun.
številka 19, september 2002
3. Veliko govorite o svetovanju prebivalstvu. Ali bo to sveto-vanje takšne vrste, kot je bil sestavek gospe Brede Ogorelec v lokalnem časopisu Snežnik na temo turizma? Gospo vabim, da se sama začne profesionalno ukvarjati s takšnim turizmom, kot ga priporoča, na tržni osnovi. Prepričan sem, da ne bo preživela.
Vojko Tomšič, Koritnice 26
ODGOVOR NA PISMO GOSPODA TOMŠIČA
V	nadaljevanju navajamo nekaj pojasnil, saj gospod Tomšič morebiti ni imel zadostnih informacij o predlaganih režimih v parku (osnutek uredbe smo mu zato že poslali po pošti);
•	osnutek uredbe o Regijskem parku Snežnik ne omejuje Širitev naselij;
.* osnutek uredbe ne odvzema pristojnosti občinam s področja urejanja prostora in ne predvideva soglasja parka (parkovna uprava naj ne bi izdajala nikakršnih soglasij);
•	velikost hlevov nikakor ni omejena na 10 glav živine, saj osnutek uredbe ne vsebuje nobene omejitve glede velikosti hlevov; res pa je, da drug državni predpis zahteva, da se v naravnih parkih za hleve z več kot 40 glav goveje živine izdela presoja vplivov na okolje; v.
•	ošnutek uredbe ne vsebuje nobene omejitve za lesno industrijo..
Odgovori:
“Zakaj So v biltenu le članki, ki podpirajo jxirk?" Bralce smo pred pol leta vljudno povabili, da se oglasijo in nam napišejo svoja mnenja. Od objave povabila do sedaj smo prejeli le en negativen odziv na predvideni park - pismo gospoda Tomšiča, ki smo ga zato v celoti objavili. Bralce ponovno pozivamb, da nam pišejo, tako pohvale kot tudi kritike ter jih prosimo, naj njihovo pismo ne preseže 250 besed.
‘Koliko je bito porabljenega denarja?" Navajamo podatke za leti 2000 in 2001, odkar Agencija RS za okolje sodeluje v postopku ustanavljanja Regijskega parka Snežnik, kot ga določa zakon o ohranjanju narave. V letu 2000 je bilo za potrebe Regijskega parka Snežnik iz državnega proračuna izplačanih 5454,690 Si l, in sicer za: pripravo, oblikovanje, tisk in distribucijo biltena Fbrk Snežnik ter drugo komunikacijsko podporo, avtobusni prevoz (obisk predstavnikov lokalnih skupnosti v dveh naravnih parkih v Sloveniji) in za strokovno študijo za območje Pivških jezer V letu 2001 je bilo iz državnega proračuna izplačanih 3.301593 SIT in sicer za pripravo, oblikovanje, tisk in distribucijo biltena Park Snežnik ter drugo komunikacijsko podporo, za strokovne podlage za uredbo (področje gospodarjenja z gozdovi) ter za recenzijo osnutka uredbe.
V	zaključku gospod Tomšič kot neprimerno svetovanje oceni članek v časopisu Snežnik, ki izhaja v Ilirski Bistrici. V članku je zapisano: "V parku naj bi bili kot nastanitvene kapacitete zaželeni kmečki turizem, družinski penzioni, oddajanje sob, kampi ipd" Ocenjujemo, da turistična ponudba, ki na območju predvidenega Regijskega parka Snežnik že obstaja in se Krepi, kaže, da je tovrsten turizem lahko tudi tržno učinkovit. Bogatost obstoječe ponudbe smo prikazali v prejšnji in tokratni številki biltena. In veseli smo, da smo lahko s pomočjo nastajajočega parka pomagali pri njeni pro-
mociji.
Breda Ogorelec, Agencija RS za okolje

BfiLfiSTT d.o.o.
Diskont
Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tel.: 05/710-10-00 Fox: 05/710-00-01
V mesecu oktobru
imamo na zalogi:
-	veliko izbiro sveč po akcijskih cenah,
-	zemljo za grobove,
-	granilijo za grobove;
Poleg tega si pri nas lahko priskrbite ozimnice
-	krompir,
-	čebulo,
-	več vrst jabolki
- vloženo sadje-in zelenjavo;
Ob večjih nabavljenih količinah dostavimo tudi na dom.
ji j j | 'j	:	; j
OBRATOVALNI ČAS POSLOVNIH ENOT Ponedeljek - Petek Sobota Nedelja Telefon
8.00 -21.00 8.00-12.00 05 710 10 00
Balasty d.o.o., Vilharjeva 24, 6250 II. Bistrica Pod Vrti, Maistrova 8, 6250 II. Bistrica Jablanica, Jablanica 32a, 6250 II. Bistrica
Koseze, Koseze 8a, 6250 II. Bistrica
8.00-21.00
7.00-	19.00
8.00-	12.00 16.00-19.00
8.00-12.00
7.00-	19.00
8.00-	12.00
105710 06 61 05714 45 30
8.00-13.00
05 714 45 26
Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14,6250 Ilirska Bistrica na podlagi določil Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2002 (Ur. objave glasila Snežnik, št. 1/2002) in Pravilnika o nadomestitvi dela plače pripravnikov na območju Občine Ilirska Bistrica (Ur. 1. RS, št. 76/2002 z dne 23.8.2002) objavlja
JAVNI RAZPIS za nadomestitev dela plače pripravnikov
1. Predmet javnega razpisa z navedbo osnovnih pogojev in meril za izbor prejemnikov sredstev
Predmet javnega razpisa je nadomestitev dela plače pripravniku na območju Občine Ilirska Bistrica, ko delodajalec zaposli brezposelno osebo, kije iskala prvo zaposlitev.
Namen nadomestitve dela plače pripravniku je povečevanje možnosti zaposlovanja pripravnikov na območju Občine Ilirska Bistrica. Z zaposlitvijo pripravnika mora delodajalec povečati skupno število zaposlenih oziroma odpreti novo delovno mesto in zaposliti pripravnika po opravljenem pripravništvu še za najmanj 2 leti.
Za spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih skupin pripravnikov se lahko dodeli pomoč tudi v primeru, če ne gre za odpiranje novega delovnega mesta.
Na razpis se lahko prijavi izvajalec - delodajalec (vse statusne oblike):
-	na območju Občine Ilirska Bistrica, ki izkaže pripravljenost, da pripravniku s stalnim bivališčem na območju Občine Ilirska Bistrica, omogoči pridobitev ustreznih delovnih izkušenj in opravljanje pripravniškega oziroma strokovnega izpita in zaposli pripravnika po opravljenem pripravništvu še za najmanj 2 leti,
-	ki bo novo odprta delovna mesta, nastala na podlagi zaposlitve pripravnikov, za katera se namenja sredstva za nadomestitev dela plače, ohranil po končanem prejemanju pomoči vsaj 2 leti,
-	ki bo zagotovil zaposlitev brezposelni osebi brez delovnih izkušenj, ki išče prvo zaposlitev na območju Občine Ilirska Bistrica kot pripravnik, in sicer po prvem oziroma drugem datumu določenem za odpiranje vlog po tem razpisu (to j e po
16.10.2002,	če je bila vloga izvajalca -delodajalca obravnavana na prvem odpiranju vlog oziroma po 31.10.2002, če je bila vloga obravnavana na drugem odpiranju vlog), vendar najkasneje do
31.12.2002,
-	ki bo zagotovil mentorja.
Upravičenci so delodajalci, ki:
-	imajo v času veljavnosti izvajanja sofinanciranja po tem razpisu in pogodbi, katero sklenejo, registriran sedež in obratujejo v Občini Ilirska Bistrica,
-	priložijo krajši opis podjetja in delovnega mesta, na katerega se bo zaposlil pripravnik,
-	bodo s pogodbo prevzeli določene obveznosti ter posredovali končno poročilo o realizaciji programa pripravništva,
-	bodo ob dostavitvi poročila o realizaciji programa pripravništva dostavili tudi fotokopijo M1/M2 ,
-	so registrirani in predložijo
dokazilo o registraciji - izpisek iz sodnega registra (za gospodarske družbe) ; potrdilo, da je ponudnik vpisan pri davčnem organu -priglasitveni list (za samostojne podjetnike); dokazila ne smejo biti starejša od 30 dni,
-	niso v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije (samo za gospodarske družbe) - potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni,
-	predložijo potrdilo, da imajo poravnane vse davke in prispevke, določene z zakonom - potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni,
-	predložijo izjavo, da v zadnjem mesecu pred prijavo na razpis, na istih oziroma podobnih delovnih mestih, za katera uveljavljajo vlogo za sofinanciranje, niso zmanjšali skupnega števila zaposlenih,
-	predložijo izjavo, da niso prejeli sredstev oziroma koliko sredstev so že prejeli za isti namen iz kakšnega drugega javnega vira,
-predložijo izjavo, da jamčijo za resničnost in točnost podatkov.
Upravičenci lahko pridobijo sredstva za nadomestitev dela plače pripravniku le pod pogojem, da za isti namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov do maksimalnega obsega sredstev v skladu z zakonodajo.
Za spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih skupin pripravnikov, ko se lahko dodeli pomoč tudi v primeru, če ne gre za odpiranje novega delovnega mesta, mora izvajalec - delodajalec predložiti tudi dokazila, s katerimi izkazuje, da gre za pripravnika iz navedene skupine težje zaposljivih.
Merila za izbor:
Prednost imajo:
delodajalci s področja gospodarstva,
-	delodajalci, ki so pripravljeni zaposliti brezposelnega iskalca prve zaposlitve za nedoločen čas,
-	v primeru, da so delodajalci pripravljeni zaposliti brezposelnega iskalca prve zaposlitve za določen čas, pa imajo prednost tisti, ki ga zaposlijo za daljšo dobo, pri čemer je pogoj, da brezposelnega iskalca prve zaposlitve zaposlijo za določen čas še najmanj 2 leti po opravljenem pripravništvu,
-	v primeru izpolnjevanja enakih pogojev ima prednost pripravnik z doseženim boljšim uspehom v zadnjem letu izobraževanja.
2. Višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa:
višina sredstev tega razpisa je 2.000.000,00 SIT.
Pripravniku se nadomesti največ do 50 % izhodiščne plače (I. bruto) za posamezni tarifni razred po splošni
kolektivni pogodbi za gospodarstvo ali za negospodarske dejavnosti, glede na to, za katero področje se dodelijo sredstva za nadomestitev dela plače pripravnika, za katerega j e delodajalec uspel s prijavo na razpisu.
Nadomestitev dela plače se izplačuje mesečno za čas trajanja pripravništva.
Nadomesti se del plače za pripravnike, ki opravljajo pripravništvo za pridobljeno: poklicno izobrazbo (1 pripravnik), za srednjo strokovno šolo ali gimnazijo (2 pripravnika) in za visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo (1 pripravnik). Nadomestitev dela plače se izplačuje mesečno. Zneski sofinanciranja so naslednji:
izobrazba:
1)	za poklicno izobrazbo
2)	za srednjo strokovno šolo ali gimnazijo
3)	za visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo
3.	Določitev obdobja, predvidenega za porabo sredstev oziroma roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje:
javni razpis bo zaključen, ko bodo s pogodbami angažirana vsa razpoložljiva sredstva.
4.	Rok, do katerega morajo biti predložene vloge za nadomestitev dela plače pripravnika in opremljenost vlog:
vloge se oddajajo do porabe sredstev, najkasneje pa do 31.10.2002 do 12.00 ure. Zaključekjavnega razpisa bo objavljen v na istem kraju, kjer je bil objavljen javni razpis.
Predvideni sta dve odpiranji vlog oziroma prijav. Pri prvem odpiranju se upoštevajo vloge, ki bodo prispele do 16.10.2002 do 12.00 ure. Pri drugem odpiranju se upošteva vloge, ki bodo prispele najkasneje do 31.10.2002 do 12.00 ure.
Odpiranje vlog ne bo javno.
Vloge upravičenci lahko oddajo osebno ali po pošti priporočeno ali s povratnico. Vloge morajo biti oddane v zaprti ovojnici na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica. Vloge morajo imeti oznako: “Ne odpiraj! Javni razpis -nadomestitev dela plače pripravnika.”.
5.	Odstopanja od razpisane strukture sofinanciranja:
V primeru, da tudi po drugem odpiranju, glede na predložene vloge vlagateljev, ne bo mogoče doseči predvidene strukture sofinanciranja opredeljene v 2. točki tega razpisa, se lahko struktura sofinanciranja spremeni tako, da se namesto nadomestitve dela plač za opravljanje pripravništva za določene izobrazbe, za katere ni bilo interesa oziroma podanih vlog, izvede sofinanciranje preostalih vlog upravičencev.
To se izvede tako, da se namesto sofinanciranja za stopnjo izobrazbe, za katero ni bilo interesa (po lestvici od najvišje do najnižje stopnje izobrazbe, po tem razpisu), izvede nadomestno sofinanciranje za najvišjo stopnjo izobrazbe pripravnika, za katerega je bila podana vloga za nadomestitev dela plače, vendar največ do izpolnitve kvote.
Merila za izbor tudi pri takem
načinu sofinanciranja ostajajo enaka kot določeno v 1. točki tega razpisa.
Za tako nadomestno sofinanciranje pripada delodajalcu nadomestitev dela plače pripravnika v tisti višini, kije bila predvidena za stopnjo izobrazbe, za katero ni bilo interesa vlagateljev, s tem da se bo razlika zagotovila iz proračuna Občine Ilirska Bistrica za leto 2003, v kolikor bodo za to odobrena sredstva.
6. Obravnava vlog in rok, v katerem bodo prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa:
Pravočasne in popolne vloge bo odprla, pregledala in ocenila tri (3) članska komisija, ki jo imenuje župan in jo sestavljata dva (2) delavca
znesek sofinanciranja / mesečno / v SIT:
gospodarstvo	negospodarstvo
46.314.00	43.106,05
52.399.00	53.248,65
70.992.00	78.605,15
občinske uprave in en (1) član Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica. Komisija o navedenem sestavi predlog za razdelitev sredstev, ki ga
predloži v obravnavo županu. Slednji bo na podlagi poročila komisije, pogojev in meril tega razpisa ter predpisanih kriterijev uporabe proračunskih sredstev s sklepom odločil o prejemniku.
Vlagatelje nepopolnih vlog bo komisija v roku treh (3) dni od odpiranja vlog pisno pozvala, da vloge dopolnijo v roku treh (3) dni od prejema obvestila. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže.
Vlagatelji bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v roku 15 dni od prvega oziroma drugega datuma določenega za oddajo vlog, glede na to, pri katerem odpiranju vlog se je obravnavala vloga vlagatelja.
7. Druge informacije o javnem razpisu lahko vlagatelji dobijo na telefonu 05 71 41 361, pri Nevenki Tomšič ali Tatjani Urbančič.
OBČINA ILIRSKA BISTRICA
imoiveli
IA: 05/788-60-10, AVTOSALON: 05/788-60-09 >E ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30
is od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure.
koUSter 6^L_opELe
-ST-:
■ -
h ______
Pooblaščeni servis
M •• '
Prodaja vozil Originalni rezervni deli Dodatna oprema
PRO- / OM d.o.o.
Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158
*	RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA
IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE
*	RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA
IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE
*	RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV - TOM +0%
AVTOMEHANIKA
Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007
NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, ARAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli
ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12
KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA
Iva Dujmovič SP
Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007
URNIK
PONEDELJEK-PETEK
9-17
KOSILO 12-1230 SOBOTA -NEDELJA- PRAZNIKI
ZAPRTO
RAZVOJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA
TURISTIČNO
INFORMACIJSKI CENTER
Gregorčičeva 2, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA
e-mail: razvojni.center@sioI.net tel.: 05/710 1 384, 05/710 1 385
Koledar prireditev za oktober 2002
Prireditev	Kraj	Datum	Ura p	— O	I I 1. 1 t
I | 5	. -				"
Jesensko srečanje društva	Pizzerija park Il.B.	27.oktober 2002	Od 9.-12.00 ure	PHD H.Bistrica	05/7142 639
Dan odprtih vrat z razstavo pod naslovom »Gobe v prehrani«	OS Kuteževo	v mesecu oktobru	Po dogovoru	OŠ Podgora Kuteževo	05/7870162
Stoletje sadjarskih razstav na Bistriškem »Živimo zdravo-jejmo sadje«	Harije	6.-13.10.2002	ob 15.0 uri	Kulturno društvo Alojzij Mihelčič Harije	05/7100 360, 05/710 1 366
	.				
Razstava izdelkov VDC Ilirska Bistrica in razstava spominkov domačih ustvarjalcev	Domna Vidmu Preddverje	cel mesec	vsak dan	VDC Il.Bistrica in Domači ustvarjalci TIC	TIC 05/710 1 384
Prodajna razstava slik Jožeta Šajna	Gosti Ina-pizzerija Škorpijon	cel mesec	10.-22.00 ure	Jože Šajn in gostilna-pizzerija Škorpijon	05/7141 332 05/714 59 70
Likovna razstava Rajka Kranjca	Pivovarna in Gostilna Pek Dolenje	cel mesec	10.-22.00 ure	pivovarna in pivnica Pek ter Rajko Kranjec	05/788 50 29 05/7145 360
Razstava fotografij - Ilirska Bistrica skozi zgodovino (pomembni dogodki in osebnosti v Ilirski Bistrici)	V bistroju Baladur	stalna razstava	8.-23.00 ure	Ilirika Ilirska Bistrica Igor Štemberger	05/7141 935
Prodajna razstava slik Jožeta Šajna	Okr. grill Danilo Il.B.	cel mesec	9-23.00 ure, razen pon.	Jože Šajn in gostišče Danilo	05/714 59 70 05/7141 517
Naravna in kulturna dediščina Turizem 2001.2002		. ,			- ■
Ogled gradu Prem s stalno razstavo .Prazgodovinskih gradišč	Prem Grad	Vsakdan	Po dogovoru	TIC Mojca Memon, Prem	05/710 1 384 05/7860 400
Ogled muzejsko urejene spominske Jobe Dragotina Ketteja	Prem	Vsak dan	Po dogovoru	TIC Marija Dolgan, Prem	05/710 1 384 05/7860 374
Ogled muzejsko urejene pomožne pošte “Pri poštarjevih” v Harijah	Harije	Vsakdan	Po dogovoru	Alenka Penko TIC	05/7100360 05/710 1 384
Ogled učne poti “na Goliče” .Učne delavnice za skupine	Jelšane	Vsakdan	Po dogovoru	OŠ Jelšane TIC	05/788 50 01 05/710 1 384
.Ogled Bednikovega mlina	Ilir.Bistrica	Vsak dan	Po dogovoru	TD Il.Bistrica	05/7145 280
Rekreacija	- Kavama			.	- ' 1	 '
Bridge vsak ponedeljek v Il.Bistrici .^menično v Postojni	Jadran, PO Šport barlL.fi.	Izmenično	18.00	Bridge klub Il.Bistrica	05/7145 280
■SPnrt	■		'	'	: || P B
Občinska liga malega nogometa	OŠAZ. Il.B. OŠ Kuteževo	vsak četrtek in petek	Ob 16.00 uri	Športna zveza Il.B.	05/710 11 35 e-mail:sz.ilb@siol.net
Turnir v odbojki 2002-2003 moški	OŠ AŽ.I1.B.	13.oktobcr 2002	Od 14.00 ure dalje	Športna zveza Il.B.	05/710 11 35 c-mail:sz.ilb(S)sioI.net
Turnir v odbojki 2002-2003 ženske	OŠ Košana	20.oktober 2002	Od 14.00 dalje	Športna zveza Il.Bistrica	05/710 11 35 e-mail:sz.ilb(8jsioI.net
-Msro u	:	:		V	
_Vpis v glasbenogledališki abonma	Il.B.	do 20.10.02		ZKDH.B.	05/711 00 90
Ogled razstave »Faraoni« v Palazzo -Grassi v Benetkah	Il.B.	do 5.10.2002		ZKDII.B.	05/711 00 90
vpis na seminar za zborovodje -Jdraslih in mladins. Pevskih zborov	Il.B.	do 18.10.2002		SLKDIL.B.	05/711 00 90
vPis na seminar za člane gledaliških jkupin	Il.B.	Do 30.10.2002		SLKDH.B.	05/711 00 90
Lep pozdrav do prihodnjič !
Svetovalka v turistično informacijskem centru Moica Memnn
NAROČILNICA I SnCZtlik
Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino:
-	pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in
-	30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval.
Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, po faksu 05/ 71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št: 05/71 00 320 ali na elektronski naslov: ga-commerce@siol.net
IME IN PRIIMEK
NASLOV
POŠTA
DATUM	PODPIS
/S
Bistriški ZOO kotiček_
TEŽAVE S PSOM
SVETUJE CELINA DEL AMO
AVTORICA ISTIMENSKE KNJIGE
Inteligentnost psa ni samo prirojena. Nanjo močno vplivajo rejske razmere v prvih šesnajstih tednih življenja. Kar zadeva učljivosti so raziskovalci razložili, da je dobra socializacija s spodbujanjem sposobnosti prilagajanja in pripravljenosti za učenje pomembnejša kot dobra predispozicija. Poznamo različna načela učenja. Pri instrumentalnem pogojevanju so vedno potrebni trije dejavniki:dražljaj, odziv in podkrepitev.
Npr.: pes dobi ukaz SEDI. Uboga in za nagrado dobi piškot. Klasično pogojevanje je, da na psa ne moremo vplivati z voljo in, da ga ni treba nagrajevati. Samo dejanje je vodenje refleksno in poteka po načelu vse-ali-nič. Pri učenju z opazovanjem gre za sposobnost načina vedenja, ko pes z ogledavanjem drugega psa sprejema njegov način vedenja. Takšno učenje ni ustrezna metoda za učenje določenih vaj.
1.	Navajanje na nošenje nagobčnika
Če bi psa radi navadili na nagobčnik-ni pomembno za kakšen namen-mu kupite lahek nagobčnik iz rešetkaste plastike. Pri tem pazite da bo pes lahko gobec malo odprl, tako da bo dihal in neovirano pil vodo.
a.) Ko prvič seznanite psa z nagobničkom le tega najprej namažite z nečim okusnim, npr.:pašteto ali topljen sir. Ponudite mu ga naj si ga dobro ogleda in povoha. Dovolite mu da ga poliže. Vajo nekajkrat ponovite dokler vam ne bo dovolil da mu nagobčnik nadenete. Vsakič ga pohvalite.
b.	) Če seje dobro navadil prejšnje vaje mu postopoma podaljšujte čas nošenja nagobčnika. Če je pes ubogljiv in si na silo ne snama nagobčnika ga vedno nagradite tako, da mu ponudite skozi rešetko pasje bombončke.
c.	) Smiselno je, da psa pri nošenju nagobčnika čimbolj zmotite in od njega zahtevate nekaj vaj, za katere ga nagradite. Tako se nauči, daje nošenje nagobčnika, ki je bilo zanj sprva nenavadno, vedno povezano z nečim pozitivnim. Le tako se ne bo upiral nošenju nagobčnika, temveč se ga bo veselil.
2.	Navajanje na nošenje oglavnice (HALTI)
Haiti preprečuje vlečenje psa in je primeren za učenje vaje -poleg. Služi kot nagobčnik in psu preprečuje vlečnje, saj mu pri zategu zapre gobec in obme glavo, ter s tem prisili psa, da se ustavi. Je zelo primeren za večje, močne in neubogljive pse. Z njim jih lahko brez naprezanja naučite sprehoda
brez vlečenja, saj ga usmerjate pri glavi in s tem zelo dobro nadzorujete.
a.) Odpor psa do nadevanja oglavnice se bo zmanjšal, če vam ob pomoči grižljaja uspe, da bo sam potisnil smrček skozi zanko. Postopek ponovite dokler vam je ne uspe zapreti. Vedno ga nagradite ko dovoli, da mu jo nadenete.
b.	) Ko ste en konec vrvice pritrdili na oglavnico pazite, da se pes vzvratno ne izmuzne iz nje. Naredite nekaj korakov. Če teče ne da bi grebel z tačkami po oglavnici potem ga nagradite. Prva hoja naj bo kratka. Hoje se nikar ne učite doma, vendar psa peljite iz hiše in mu pokažite s tem, da greste na sprehod. Psa nikoli ne puščatje, da bi prosto tekel po hiši z oglavnico, ker se tako ne bo ničesar naučil.
c.	) Če se pes ne more navaditi in še vedno z tačkami snema oglavnico mu to preprečimo tako, da konec vrvice lahko, a nepopustljivo potegnemo kvišku, tako, daje pes prisiljen dvigniti glavo. Ukažite mu naj sede in ga za vajo nagradite.
d.	) Dosledno morate vztrajati pri tem, da prekinete vajo samo takrat, ko se pes ne upira oglavnici. Drugače se bo hitro naučil, kako lahko z upiranjem doseže, da mu jo snamete.
Opomba: Ko se psi navadijo na oglavnico, lahko prevsem pri živčnih in boječih psih opazimo, da postanejo z nošenjem bolj samozavestni. Vendar se prej kot slej morajo soočiti z kritičnimi situacijami. Nikoli sunkoviti ne vlecite za konec vrvice, da se pes ne bo začel panično in brezglavo vrteti. Obesil se za vrvico in začel dušiti. Če želite odvrniti pozornost psa od kritičnega predmeta na katerega se odziva panično in napadalno usmerite glavo psa z rahlim potegom vrvice k sebi.Sunkoviti gibi ali popravki pri uporabi oglavnice niso priporočljivi niti potrebni.
Naslednjič: Splošni ukrepi za desenzibilizacijo, ter ukrepi pri nasprotnem pogojevanju. Ukrepi za okrepitev samozaupanja.
FENIKS ZOO vsak dan od 9-13 in od 16-19 sob 8-12 tel.: 05/710-13-63
5^'A^vE
MLINOTEST
d.o.o. AJDOVŠČINA
Pekarna Ilirska Bistrica Cankarjeva 24 6250 Ilirska Bistrica tel/fax: 05/714 10 38

BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D.D.
*	posredujemo pri vaših prodajah in nakupih
vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi
*	kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo
Naše poslovalnice:
KOPER	AJDOVŠČINA
05/672-72-32	05/366-14-94
SEŽANA	NOVA GORICA
05/734-14-10	05/333-42-43
POSTOJNA
05/726-10-50
ILIRSKA
BISTRICA
05/714-19-35
LJUBLJANA
01/425-80-74
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
»Lekovih delnic za 95.000 tolarjev ne prodamo!«
Pretekli mesec se bo v zgodovini slovenskega kapitalskega trga zagotovo zapisal kot eden najzanimivejših. Da se bo slej ko prej našel kakšen svetovni velikan, ki bo želel pod svoje okrilje zajeti katero izmed zelo uspešno poslujočih farmacevtskih družb, Krko ali Lek, je bilo povsem pričakovano. Neznanka je bila samo časovna komponenta, kdaj se bo družba, ki bo želela prevladujoči vpliv, pojavila. Kljub navedenemu je novica Lekove uprave, da potekajo zaključni pogovori o strateškem povezovanju presenetila domala vse. V trenutku objave te novice, so se v javnosti pojavila mnogotera vprašanja v zvezi s prevzemom, predvsem v zvezi s ceno, ki bi jo bil prevzemnik pripravljen plačati za Lek in katero ime se skriva za prevzemajočim podjetje, saj le-to ni želelo biti objavljeno vse do objave namere za prevzem. Cena Lekove delnice seje pred tem gibala okoli 65.000 tolarjev, v trenutku objave novice o prevzemu pa je cena v trenutku močno narasla, posli so se sklepali kar do nivoja 100.000 tolarjev za delnico. Pod vplivom prevzemnega naboja so tudi tečaji večine ostalih prometnejših delnic dobesedno eksplodirali. Nakupna evforija vrednostnih papirjev je takorekoč zajela vso Slovenijo, kar se je odrazilo v precej povečanem številu sklenjenih poslov na borzi. Neznanka o potencialnem prevzemniku se je v kratkem času razblinila, švicarska družba Novartis je objavila namero o prevzemu Leka in napovedala, da bo za posamezno delnico ponudila 95.000 tolarjev. Večina strokovne finančne javnosti je bila ob napovedani ceni nekoliko razočarana, saj ocenjuje, daje podjetje s tolikšnim potencialom ustvarjanja dobrih poslovnih rezultatov v prihodnosti kot j e Lek, prav gotovo vredno več od ponujene Novartisove ponudbe. Odločilna vloga pri oblikovanju cene imata Kapitalska in Odškodninska družba, ki sta v lasti države in obvladujeta več kot 26 odstotkov Leka. Do sedaj so se s predstavnimi Novartisa že večkrat sestali, po zadnjih pogajanjih pa so javnost seznanili s svojim stališčem, da Lekovih delnic za 95.000 tolarjev, kolikor ponuja Novartis, ne bodo prodali. Pri ugledni mednarodni finančni instituciji Nomura sta sklada naročila obsežno analizo, ki bi naj dala odgovor na vprašanje, koliko je Lek za prevzemnika dejansko vreden in posledično določila nivo cene, po kateri bi sklada delež v omenjeni družbi prodala. Na drugi strani Novartis še vedno vztraja pri svoji, v začetku objavljeni ponudbeni ceni in zatrjuje, da v nobenem primeru cene ne bo povišal. Povdarjajo, daje ponujena cena dobra in korektna in v primeru, če se Kapitalska in Odškodninska družba ne odločita za prodajo po tej ceni, do prevzema pač ne bo prišlo. Za prevzem j e dogovor z državnima skladoma ključnega pomena, saj Lekov statut omejuje glasovalno pravico enega lastnika na največ 25%. Eden od pogojev Novartisa pa je, da se ta omejitev odpravi, o čemer pa odloča skupščina delničarjev, pri čemer mora predlog spremembe podprti 75% vseh glasov. Državna sklada sta napovedala, da v primeru neuspešnega dogovora z Novartisom o višji kupnini, na skupščini delničarjev prihodnji teden, ne bosta podprla predloga o odpravi statutarne omejitve glasovalnih pravic. Vse se zdi, da se stvari le nekoliko zaostrujejo in dobro načrtovana akcija povezanih uprav Leka in Novartisa le ne poteka v skladu z načrti. Zadnje izjave predstavnikov državnih skladov so vnesle na trg dobršno mero negotovosti, kar se vidno odraža v padanju tečaja Lekove delnice.
Kljub dogajanju okoli prevzema, Lekova poslovna dejavnost teče nemoteno naprej. Sodelovali so na avkciji prodaje 42% državnega deleža v srbskem farmacevtskem podjetju Jugoremedija, na katerem pa zaradi prenizko ponujene kupnine niso bili uspešni. Jugoremedijo je kupila makedonska farmacevtska družba Jaka 80, kije bila pripravljena odšteti 16 milijonov evrov.
Z več uspeha so se projekta v Srbiji lotili v prehrambenem podjetju Kolinski, ki ji je uspelo pridobiti večinski delež v Palanačkem Kiseljaku. Na aukciji je za okoli 2,5 milijona evrov kupila še nekaj več kot 40 odstotni delež, po tem ko je že augusta uspela pridobili 21 odstotkov vseh delnic te družbe. Celoten nakup Kiseljaka je Kolinsko stal okoli 3,4 milijone eurov, z naj novejšo pridobitvjio pa so izpolnjeni pogoji na poti uresničevanja strateškega interesa Kolinske, da še dodatno razširi svoje poslovanje v države jugovzhodne Eu-rope, predvsem v segmentu polnjenja brezalkoholnih pijač.
Na področje bivše Jugoslavije se namerava širiti tudi Krka. V ožjem interesu novomeške Krke j e predvsem Zorka Pharma iz Šabca, v kateri je naprodaj 70 odstotni delež, kupec pa bo znan predvidoma proti koncu oktobra. Razpisno dokumentacijo za omenjeno družbo je poleg Krke dvignilo še eno domače in štiri tuja podjetja (britanska družba GlaxoSmithKline, poljska Polipharma, francoski Sanofi, bolgarska Balkan Pharma in domači Hemofarm in Vršca). Glede na dolgoletno poslovno sodelovanja Krke in Zorke Pharme so se njeni vodilni glede Krke kot možnega potencialnega lastnika opredelili pozitivno.
Nina Pulko
Ilirika borzno posredniška hiša d. d.
Nina.pulko@ilirika.si
PRED 50-TIMI LETI...
Na sliki so dekleta udeleženke »GOSPODINJSKEGA TEČAJA« v Trnovem iz leta 1952. Vse strežnice na poslovilnem večeru. Iz leve proti desni strani:
-IVANKA KRESEVIČ s Topolca, -DRAGA POKLAR iz Podgraj, -IVANKA SKOK s Topolca, -TANJA LIČAN (šef kuhinje), -MARIJA BENIGAR s Trnovega, -MARGERITA BOŽIČ,
-ANICA DEKLEVA;
Moški pevski zbor Dragotin Kette Ilirska Bistrica vabi v svoje vrste nove, predvsem mlajše pevce.
DVAJSET ALI OSEMDESET.«
Spomnim se še nekaj udeleženk s tečaja: Mirna Frank (Bitnja), Slava Muha (Velika Bukovica), Ivanka Šlosel (Sabonje), Pavla Brožič, Nina Valenčič (Zarečje), Tinkoa Valenčič (Mereče), Anica Petrač, Danica Stančič (Materija)...
Tečaj je bil štirimesečni in predavanja iz 12 predmetov. Upravnica tečaja je bila Marta Umačič. Želja mi je, da ne samo dekleta katere se prepoznajo na sliki temveč vse udeleženke tečaja, naj se javijo na uredništvo Snežnika ali pa direktno.
Da se po 50-tih letih ponovno zberemo in kaj skuhamo. Ha, ha...
Vsakega bralca časopisa prosim, da obvesti udeleženko, če ve da je obiskovala leta 1952 gospodinjski tečaj v Trnovem. V naprej lepa hvala za vsako informacijo.
V	moji spominski knjigi je tečajnica Draga Poki ar napisala sledeče:
»Naše življenje je le srečevanje in spet ločevanje.
V	sreči radi pozabljamo na prijatelje
za katerimi smo_se ob ločitvi jokali...
VABILO

	

Nikar Ivanka, ne drži se tega kar se v svetu rado zgodi temveč ravnaj se nasprotno... »
Ravno to mi je dalo pogum, da nas poizkusim ponovno zbrati. Dobimo se 27.10.2002 ob 17.00 uri v Grili - u Danilo.
INFORMACIJE pri ga.Slavi 05/ 71 44 236
Udeleženka tečaja: Ivanka Kresevič Nikčevič, Lastovska 36,10000 ZAGREB, tel./fax:00385 1 604 30 75
»KDOR SE NEHA UČITI, JE STAR. NAJ JIH IMA
Pevske vaje se bodo pričele 1. oktobra 2002 s pričetkom ob 19.30 uri v Glasbeni šoli v Ilirski Bistrici.
(HENRY FORD)
URE PRAVLJIC
Knjižnica Makse Samsa vabi vse predšolske otroke , ki so dopolnili 4 leta, da se nam pridružijo v igralnem kotičku, da bomo skupaj potovali po pravljičnem svetu.
Vpis k uram pravljic bo potekal v četrtek, 3.10. 2002 ob 10. uri, v prostorih knjižnice.
Univerza za III. življenjsko obdobje spet vabi vse, ki želijo razgibati duha in telo, ter občutiti čar prijetnega druženja, naj izberejo sebi primemo organizirano dejavnost in se pridružijo tistim, ki že dalj časa vstrajajo v svojih interesnih skupinah.
Načrtujemo:
-nadaljevalna tečaja italjanščine in nemščine -kulturno klepetalnico -tečaj računalništva -tečaj krasilnih umetnosti -tečaj narodnih plesov...
Vendar prosimo, da se prijavite, saj bodo skupine zaživele le, če bo za vsako prijavljenih najmanj sedem kandidatov.
Prijava na telefon :
7100345 (Marica Šlenc)
7144086 (Erna Volk)
VABILO
hcr
glasbenaV^yšola Ilirska^ Bistrica
V petek 11. oktobra, ob 19.00 uri bo v prostorih Glasbene šole Ilirska Bistrica VIOLINSKI RECITAL TINE BALAZS, absolventke Akademije za glasbo, iz razreda prof. Volodje Balžalorskega, ob spremljavi na klavirju Maje Klinar, prof. na Akademiji za glasbo.
Vljudno vabljeni!
sezeiS
KOREN JOŽKO
MBISča®šH®lElH5