Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU ,,
za konec tedna
V petek (14/25 °C), soboto (15/25 °C) in nedeljo (14/26 °C) bo pretežno sončno.
številka 35
četrtek, 5. septembra 2013
1,80 EVR
KAIHO
VELENJE
Praznovanje ljubezni
Bojana Špegel
Varno in srečnol
Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS bo v šolskem letu 2013/14 v 447 javnih in treh zasebnih osnovnih šolah pouk obiskovalo nekaj manj kot 164 tisoč učencev, od tega bo dobrih 20 tisoč prvošolcev. V srednješolski sistem bo predvidoma vključenih dobrih 77 tisoč dijakinj in dijakov, od tega jih bo 20 tisoč 700 obiskovalo prvi letnik.
Po za zdaj znanih podatkih naj bi prvi šolski dan sedlo v klopi učilnic šestih matičnih osnovnih šol in prav toliko podružnic v mestni občini Velenje 2.638 učencev (ali 30 manj kot septembra lani), od tega 293 prvošolcev, lani jih je bilo 319.
Na matični osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj in na njenih dveh podružničnih šolah so našteli 722 učencev, od tega na podružnici Topolšica 33, v ravenski podružnici pa 5. Prvošolcev je na matični šoli 71, na topolški podružnici 10, v Ravnah pa 1. Na osnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paki pa so vpisali v šolskem letu 2013/14 308 učencev (1 manj kot v enakem času lani), od tega je prvošolcev 35.
Na Šolskem centru Velenje ocenjujejo, da imajo od 450 do 500 dijakov. Natančno število še ni znano zaradi pogojnih vpisov, prav tako še rešujejo vloge nekaterih, ki so se prepisali na katero od šol centra od drugod.
Novo šolsko leto prinaša kar nekaj sprememb, ne pa drastičnih. Vsebinske novosti v osnovnem šolstvu čakajo le tretješolce, saj se v teh razredih uvajajo ocene. Za prvi in drugi razred ocenjevanje ostaja opisno, kot je bilo določeno z uvedbo devetletke. Druga novost je drugačno poimenovanje vzgojnih predmetov, ki bodo po novem brez oznake »vzgojni« in bodo od zdaj navedeni kot šport, likovna umetnost, glasbena umetnost, domovinska in državljanska kultura ter etika. Poleg devetega razreda bo - po novem - nacionalni preizkus znanja obvezen tudi za šesti razred, za srednje šole pa se kot tuji jezik uvaja kitajščina, in sicer za tiste šole, ki ga želijo uvesti.
Vsem varno in srečno v novem šolskem letu!
_njp
Učence na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju so ob vstopu v šolo med drugim pričakale razredničarke in baloni (slika zgoraj). Na OŠ
Livada pa so prijazno druženje prvošolcem pripravili v avli šole (slika
spodaj).
V teh dneh sem nehote veliko razmišljala o čustvu, ki nam je vsem blizu, pa se vendarle zdi, da ga ob vse več težavah, kijih prinaša vsakdanjik, potiskamo na stranski tir. O ljubezni se ne govori in piše prav veliko, čeprav vsi priznamo, da je brez nje življenje pusto. Morda celo osamljeno. Povod zato je bil letošnji festival mladih kultur Kuni-gunda, kije v zadnjem tednu avgusta v mesto pripeljal 40 različnih dogodkov, ki še zdaleč niso bili namenjeni le mladim. Zadnjih 16 let zavestno poskrbim, da sem v dneh, ko po mestu simpatično lomasti duh lepe čarovnice, doma. Ker vem, da bo s seboj pripeljala zanimive ljudi in dogodke, ki jih v Velenju sicer ne vidimo in slišimo prav pogosto. Neobremenjeno sem spremljala, kaj je letos v 9 dneh ustvarila ekipa vsaj 70 mladih, ki so tokrat res dali vse od sebe. Na nobenem namreč nisem bila »službeno«. Čeprav sem videla in doživela le nekaj dogodkov festivala, sem ugotavljala, da je organizatorjem tokrat res uspelo. Želeli so, da bi bilo »drugač«. In je bilo. Pa ne le zaradi roza majic organizatorjev, ki so to pripovedovale tudi vizualno. Kljub temu da so imeli mladci letos manj denarja kot prejšnja tri leta, seje izkazalo, da najbolj štejejo ideje. In so! Tudi ta, da bodo na osrednjem mestnem trgu pripravili performans, na katerem bodo praznovali ljubezen, je bila zame zmagovalna. Sploh, ker so v petek zvečer uspeli ne le šokirati tiste, kijih je naključno zaneslo mimo, to so uspeli narediti vizualno lepo in simpatično. Da, tako se v družbi rušijo tabuji, tako se bori proti stereotipom. Bravo. In hvala za pogum. Pogum, da dregneš v predsodke, kijih je tudi v našem mestu še veliko. Zato meje ob predstavi spreletaval srh - zaradi ljudi, ki so nastopali in se izpostavili, in zaradi tistih, ki morda ne bi razumeli ali želeli razumeti. Toda temu navkljub mi je bilo vseeno toplo gledati to, kar nam je bilo ponujeno - sproščen prikaz gajevske poroke z vsem, kar sodi zraven. Od glasbe do plesa in čestitk mladoporočencema. Ne, tudi metanje šopka, čestitke svatov in torta niso manjkali. Še ples, erotično pripovedovanje teles mladenk in mladeniča, ki je v koreografiji svetovno priznanega Freda Lasserrja nemo kričal, da so med nami tudi drugačni, je bil kot jagoda na vrhu poročne torte.
Ljubezen. Ni res, da je je več vrst. Je le ena. Ali pa je sploh ni. Ljubezen sem čutila tudi v večeru z vizionarjem Draganom Živadinovim; njegovo predavanje, kije bilo zmes gledališča in čisto resnih štorij o vesolju in sploh vsem, me je »preganjalo« še pozno v noč. Četudi bi res govoril 12 ur, kot je obljubljal publiki, ne bi imela nič proti. Radost sem čutila, ko sem opazovala mlade, ki so uživali v številnih odličnih koncertih, razstavah in drugih dogodkih. In se pri tem vidno zabavali. Zunaj, na prostem. Tako kot včasih. Brez facebooka, twitta, skypa in druge sodobne šare, ki jim, čeprav si tega ne priznajo, oddaljuje tudi ljubezen. In pristno druženje, ki ga ne more nadomestiti nobena tehnika. Zato so festivali, kot je Kunigunda, vredni še več, kot jim priznamo. In tudi zato jih moramo podpirati.
Zaradi okvare na izvažalnem stroju rudarji ostali doma
Izpadle delovne dni bodo nadomestili s sobotami v septembru in oktobru, na delo naj bi se vrnili jutri
Velenje, 1. septembra - Zaposleni v jami Premogovnika Velenje so zaradi okvare na izvažalni napravi, do nje je prišlo v nedeljo, ostali doma. Jutri, v petek, 5. septembra, naj bi se vrnili na delo. »Moram pa poudariti, da vrnitev na delo načrtujemo glede na to, kar vidimo danes,« je v torek povedal vodja proizvodnega področja in glavni tehnični vodja Premogovnika Ivan Pohorec.
Okvaro je povzročilo samodejno varnostno zaviranje in ustavitev izvažalne naprave GHH, do katere je prišlo malo po 8. uri
pri prevozu materiala in opreme v jamo. Varnostna ustavitev je poškodovala ležajna ohišja na gredi bobna izvoznega stroja. Popravilo je zahtevnejše, kot je bilo sprva videti. »Treba je zamenjati zlomljena ležajna ohišja, kar že pred tem zahteva ogromno priprav. Po zamenjavi je treba stroj sestaviti in ga preizkusiti.«
O okvari so še isti dan obvestili Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo, inšpektor, ki je opravil pregled ravnanja s strojem, nepravilnosti ni ugotovil. Vzdrževalci so takoj zavarovali izvozne posode, sprostili nosilne vrvi in ocenili poškodbe, takoj pa so se pričele tudi aktivnosti zamenjave poškodovanega ležajnega ohišja.
V Premogovniku poudarjajo, da proizvodni načrt zaradi izpadlih delovnih dni ne bo ogrožen. Nadomestili ga bodo z delovnimi sobotami v septembru in oktobru.
■ mkp
■
9770350556014
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 10
2
OD SREDE DO TORKA
5. septembra 2Q13

lokalne novice
Občina Velenje ima novo facebook stran
Velenje, 30. avgusta - V občinski upravi se zavedajo, kako pomembna sta hitro in pravilno podajanje informacij ter čim boljša dostopnost informacij o njihovem delu. Tudi zato so že precej časa prisotni tudi na največjih svetovnih družbenih omrežjih Facebook in Twitter. V september, mesec občinskega praznika, bodo vstopili z novo facebook stranjo. Dosedanji profil Mestne občine Velenje bodo po 10. septembru ukinili, že od začetka septembra pa vsebin tam ne posodabljajo več.
Zadolževanje bolnišnic
Namero za najem posojil iz zakladniškega računa države je izkazalo devet bolnišnic, dve pa sta že vključeni v sistem enotnega upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi. Skupna nakazana potreba po zadolževanju znaša 18,1 milijona evrov, so sporočili z ministrstva za zdravje. Od nam bližnjih bolnišnic sta namero po zadolževanju izkazali tudi bolnišnici Slovenj Gradec in Topolšica.
Center dnevnih aktivnosti za starejše odpira vrata
Velenje - V ponedeljek, 2. septembra, je na Cesti bratov Mravljakov 1 v Velenju znova odprl vrata Center dnevnih aktivnosti za starejše občane. Odprt je dvakrat tedensko (ob ponedeljkih in četrtkih med 9. in 12. uro). S tem želijo starejšim omogočiti oblikovanje socialne mreže, krepiti medsebojno pomoč in solidarnost, družbeno vključenost starejših in komunikacijo ter medgeneracijsko sodelovanje.
Starejši občani lahko v center pridejo tudi le po nasvet, pomoč, informacije ali se družijo s svojimi vrstniki ter kvalitetno preživijo prosti čas.
■ mz
Sanacija opornega zidu
Šoštanj - V Šoštanju so se v zadnjem obdobju veliko ukvarjali s saniranjem posledic novembrske vodne ujme na številnih vodotokih. V teh dneh pa v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) poteka sanacija opornega zidu ob reki Paki reki v samem mestu Šoštanj.
■	mkp
Za socialne dejavnosti 8.000 evrov
Velenje - Mestna občina Velenje je konec maja objavila razpis o sofinanciranju programov socialnega in zdravstvenega varstva. Prispelo je 30 vlog, ki jih je komisija ovrednotila in razdelila 8 tisočakov društvom, ki se ukvarjajo s programi tega področja.
■ mz
Žaluzije na šolski športni dvorani
Šoštanj - Športnim aktivnostim v športni dvorani Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha je velikokrat nagajalo sonce. Ob večjih prireditvah so morali z zunanje strani na okna nalepiti temno folijo. Občina Šoštanj pa je zdaj poskrbela, da to ne bo več potrebno. Kupili so žaluzije in jih konec avgusta že namestili. Občina Šoštanj je za ureditev odštela 12 tisoč evrov.
■	mkp
Srečanje veganov
Žalec - Društvo veganov celjsko-savinjske regije bo v soboto (7. septembra) v Bio parku Nivo pripravilo prvo srečanje veganov Slovenije. Veganstvo je ena od oblik vegetarianstva, ki poleg mesa prepoveduje tudi uživanje drugih izdelkov živalskega izvora.
Glavna gostja srečanja bo Jadranka Juras, ki bo predstavila knjigo Večna Treblinka in spregovorila o etičnem veganstvu. Na dogodku, potekal bo od 10. do 18. ure, bodo postavljene stojnice z veganskimi izdelki, vrstila pa se bodo tudi predavanja in delavnice.
■ mkp
Tam, kjer sta sloga in volja
Krajani Cirkovc se niso sprijaznili z ukinitvijo pouka in vrtca - Z udarniškim delom in finančno podporo občine so v rekordnem času povsem prenovili staro šolo
V ponedeljek se je začelo novo šolsko leto tudi za nekaj učencev podružnične šole v Cirkovcah. Veliko večji živžav kot v začetku tega tedna je bil v središču kraja, na prostoru pred 'učil-no zidano', že v petek zgodaj popoldne, ko se je pred njo zbralo mlado in staro. »Ja, res je lepa!« pa je bil največkrat izgovorjeni in slišani stavek. Še pred dvema, tremi meseci je kazalo, da v njej ne bo več pouka in vrtca. Podroben pregled je pokazal, da ne ustreza več varnostnim nor-
Tamkajšnji šolski in predšolski otroci so otvoritev obogatili s privlačnim nastopom.
mativom. To pa bi najbrž pomenilo njeno rušitev. A se krajani po besedah predsednika krajevne skupnosti Franca Kotnika s tem niso sprijaznili in so začeli pobudo za njeno obnovo. Finančno podporo so dobili na občini, imenovali gradbeni odbor, ki ga je zavzeto vodil Jani Dvorjak, zavihali rokave, začeli zbirati prostovoljne prispevke v obliki lesa ali denarja (sredstva so potrebovali tudi za logistično podporo pri predvidenem udarniškem delu) in se spopadli s starim objektom. Opravili so približno 1.150 prostovoljnih ur in blizu sto ur strojnega dela. Šolo so povsem obnovili. Zamenjali so dotrajano ostrešje, obnovili strope, stopnice in ograji, poleg tega pa so tudi obno-
vili šolsko pročelje ter njeno okolico. Prejšnji petek je bil zato za krajane poseben dan in pogled na šolo res lep. Z velikim zadovoljstvom je predsednik krajevne skupnosti tudi omenil, da njihova šola ni samo betonska stavba, ampak predstavlja srce in dušo kraja. »Je ustanova, ki je dala znanje in smernice za življenje mnogim rodovom in prepričan sem, da bodo znanje v tej šoli nabirali in vpijali še mnogi naslednji rodovi.« Oba predsednika sta se zahvalila Mestni občini Velenje za finančno pokritje te naložbe in mnogim drugim, ki so darovali po svojih močeh, pomagali udarniško in »s tem sebi in drugim pokazali, da se tam, kjer sta sloga in volja, kjer še ni za-
mrl duh udarništva, da marsikaj storiti.« Vodja te podružnične šole Irena Pirnat pa se je v svojem imenu in imenu učencev zahvalila z mislijo: »Tisti, ki stori kaj dobrega, naj molči. Tisti, ki mu je bilo dobro delo storjeno, naj pripoveduje. Zanesite se na nas. Še bomo pripovedovali.« Prenovljeno šolo je simbolično ob »podpori« otrok predal namenu Drago Martinšek, vodja urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje. Z vsemi je delil veselje, da so s skupnimi močmi uresničili to željo in da je bil občinski denar, namenjen temu, da šola in vrtec ostaneta, koristno uporabljen.
■ S. Vovk
Pestro ob občinskem prazniku
Danes koncert Modrijanov na Titovem trgu -Knjižica Sprehod skozi mesto moderne
Velenje, 2. septembra - Začel se je september, mesec, ko velenjska občina praznuje svoj praznik. Na Mestni občini Velenje so letos ob tem
dogodku pripravili knjižico z naslovom 'Sprehod skozi mesto moderne Velenje', ki jo bodo predvidoma danes podarili vsem gospodinj-
stvom v občini. S tokratno publikacijo predstavljajo novo velenjsko tematsko pot, arhitekturni sprehod skozi Velenje. Predstavitev poti in obširnejšega knjižnega arhitekturnega vodnika ter odprtje informacijskega središča za arhitekturo v Galeriji Velenje bodo pripravili 2. oktobra. Arhitekturni vodnik je napisal in oblikoval velenjski arhitekt Rok Poles, v njem pa predstavlja najpomembnejše objekte iz obdo-
bja moderne, od konca druge svetovne vojne do leta 1970.
V publikaciji bodo objavili tudi koledar prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. Ta bo tudi letos bogat in raznolik. Kar nekaj prireditev se je zvrstilo že v drugi polovici avgusta, začetek meseca občinskega praznika pa bodo zaznamovali z nocojšnjim velikim koncertom na Titovem trgu, kjer bodo ob 19. uri nastopili Modrijani.	■
Kdaj tudi v politiki zadetki v koš?
i
Šolarji pred poslanci - Bratuškova v Žalcu, tja tudi »celjska« šola - V Celju včeraj začetek EPK - Zaradi Zvona prodaja Steklarne
Saj poznate kar pogoste kritike na račun naših poslancev. Da jih je, ne seveda vseh, treba poslati nazaj v osnovno šolo. To se seveda nikoli ne zgodi. V ponedeljek, ko so šolarji znova sedli v svoje klopi, je večina poslancev še uživala svoje počitnice. Res pa, da so morda nekateri visoki politiki vseeno ta dan odšli v šolo. Taki seveda, ki imajo šolarje. Med takimi je tudi prav naš šolski minister Jernej Pikalo, vendar prvi dan ni šel v osnovno šolo, ampak med »prvake« srednje poklicne, kjer je po »pahorjevo« pokazal, da zna tudi fizično delati. Je pa šla v snovno šolo premierka Alenka Bratušek, in to kar v svojo šolo v svoj rodni Žalec. Cez nekaj let pa bo otroka morda pospremil v šolo tudi teolog, publicist, misijonar s Teharij pri Celju Drago Ocvirk. Na veliko presenečenje seje namreč odločil, da bo odložil talar. In s tem povzročil še nekaj vroče krvi v že tako razburkanih vrstah (naše) rimskokatoliške cerkve. Novo šolsko leto seje začelo v prenovljenih učilnicah, ponekod kar šolah; ponekod takih obnovitvenih del še niso niti povsem končali. Tako mora nekaj otrok v Vitanju obiskovati na začetku leta pouk v domačem župnišču. Nekaj novega je bil začetek novega šolskega leta tudi za mlade, ki na našem območju obiskujejo Waldorfsko osnovno šolo. Med počitnicami sojo namreč iz Celja prestavili v Žalec. Oziroma iz Medloga pri Celju, kar je že tako v bližini žalske občine. V Žalcu so v prostorih nekdanje osnovne šole, kjer zdaj deluje UPI, Ljudska univerza. Tu imajo dovolj prostora. Ker je to regijska osnovna šola, saj jo obiskujejo mladi iz 15 občin našega območja, je tudi sedaj, ko je v Žalcu, nekako v sredini območja med Dravinjsko in Zgornjo Savinjsko dolino.
Vroče pa je bilo včeraj že v celjski dvorani Zlatorog oziroma v Areni Celje, kot seje morala preimenovati v času evropskega košarkarskega tekmovanja. Prav tu, v Celju seje namreč začel EuroBasket, športni EPK. Celje bo v znamenju košarke vse do nedelje. Pa ne le košarke, saj bodo na povsem obnovljenem Krekovem trgu uredili navijaško območje, kjer bo veliko pestrih nastopov različnih glasbenih in drugih skupin. Celje pa se bo na posebnih stojnicah predstavilo tudi na drugih ulicah preurejenega središča mesta. Saj boste rekli, da je že obrabljena puhlica, da si mnogi Slovenci, tudi ne pravi ljubitelji košarke, želijo, da bi tudi naši politiki in gospodarstveniki in še kateri drugi pogosteje pri svoje delu zadevali v polno.
Še vedno pa niso potihnile govorice o dogajanju v mariborski nadškofiji in širše v slovenskem cerkvenem prostoru. Dogajanja v cerkvenem Zvonu še vedno odzvanjajo. Tudi med kristalom slatinske steklarne. Ta mora namreč zaradi tega v prodajo; pravijo, da verjetno še ta mesec. Znova naj bi bila med resnimi kupci irska oziroma ameriška družba Waterford, kije tudi velik odjemalec kristalnih izdelkov. Zaposlene seveda najbolj zanima, kako bo z nadaljnjo proizvodnjo; da bo potekala vsaj v sedanjem obsegu. Nič novega ni s prodajo celjske Cinkarne, kije na »državnem spisku petnajsterice«. Ta sicer letos ne posluje tako dobro kot lani, čeprav vseeno nad načrti. Nekaj nižji od lanskih so prihodki, padel je tudi izvoz, najbolj pa dobiček. To so pričakovali že ob snovanju načrta za letos. Zadnji dve leti sta bili zelo uspešni zaradi razmer na trgu titanovega dioksida, zdaj, ko so se razmere zaostrile, so v CC načrtovali za to leto celo izgubo, a v poletju le poslovali z dobičkom.
Z izjemnimi rezultati pa so se pohvalili v preboldski družbi Odelo Slo venija, ki je v tuji lasti in se ukvarja z izdelavo luči za najbolj priznane znamke avtomobilov. Število zaposlenih so v enem letu povečali za 200 (na 900), letos naj bi prihodke povečali za petino. Ko bi s tako dinamiko le napredovali tudi naprej, da bodo zacelili rane po propadu Tekstilne tovarne.
■ k
n
n
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: TIskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 5. 9. 2013, barve: CM K, stran 13
5. septembra 2013
AKTUALNO
3
Proračun je zgodba o uspehu
Tako so na torkovem zasedanju ocenili velenjski svetniki - Do spremembe proračuna je prišlo zaradi odziva na terminski potek investicij, ki predstavljajo v proračunu več kot polovico - Povečali sredstva za socialo, kulturo in šport - Za dokapitalizacijo Golt in izgradnjo šestsedežnice
Mira Zakošek
Tako, kot so svetniki potrdili letošnji občinski proračun soglasno, so soglasno sprejeli tudi rebalans. Še več: ocenili so ga za zgodbo o uspehu in izrekli županu in upravi številne hvale. Zakaj je pravzaprav prišlo do spremembe proračuna?
Ne zato, kar običajno velja pri takšnih spremembah, ker bi zmanjševali proračunsko porabo javnim zavodom in občinski upravi, ampak zgolj zaradi odziva na terminski potek investicij, ki so v letošnjem občinskem proračunu bogato zastopane, predstavljajo namreč kar 51-odstotni delež. In tega razmerja s sprejemom rebalansa tudi niso nič spreminjali. Pri investicijah so namreč odvisni od sredstev, ki jih dobijo na javnih razpisih.
Globalno gledano so proračun zmanjšali za tri odstotke, pri kohe-ziji kar za 4 milijone evrov. Vendar pa so iz lanskega leta prenesli 2 milijona investicijskih evrov, pridobili pa še nekatere druge prihodke (750 tisoč evrov za degradacijo prostora). Nenačrtno so namenili za odpravo posledic poplav skoraj 400 tisoč evrov. Odpravili so vso škodo in poskrbeli tudi za nekatere preventivne ukrepe. Kljub številnim obljubam so od države za te namene prejeli zgolj 60 tisoč evrov.
Plače so po besedah župana omejili, načrtovano je bilo, da bodo prihranili 80 tisočakov, bodo pa nekaj manj, saj so morali izplačati razlike lanskega regresa (zaradi uredbe prejšnje vlade), verjetno pa bodo morali dati še nekaj za plačna neskladja. Določitve, da je treba zmanjšati število zaposlenih za en odstotek letno, jim ne bo težko doseči, saj so zaposlenost že zmanjšali za 4,4 odstotka (torej določilo uresničili še za nekaj
Kako se je gibala proračunska poraba?
	2010	2013
Plače občinske uprave	2,316	2,160
Sociala	1	1,446
Stanovanjska gradnja	1,9	6,9
Kohezijski projekti	0	6
Šport	2,172	2,568
Šolstvo	2,038	2,879
Zdravstvo	0,580	1,118
Ostalo	21,994	23,929
Vrednost celotnega proračuna	32	47
Za primerjavo smo vzeli letošnji rebalans proračuna in leto 2010 (zneski so v milijonih evrov).
nadaljnjih let). Zmanjšali so tudi stroške za službena potovanja (za 23 odstotkov), varčni pa so po Kon-tičevih besedah tudi na vseh drugih področjih. Nenačrtovano je bilo tudi plačilo 100 tisoč evrov podjetju
CMC Celje, ki je s tožbo doseglo plačilo za vodomet v krožišču. Za 900 tisoč evrov so povečali tudi postavko izgradnje stanovanj na Gorici, gre pa zgolj za priznanje korekcijskega faktorja, kar je storil tudi re-
V Cirkovcah ostajata šola in vrtec
Krajani Cirkovc si želijo šolo in vrtec v svojem kraju kljub majhnemu številu otrok. Njen obstoj pa je bil zaradi dotrajanosti objekta vprašljiv. Zato so se sami odločili in šolo z uradniškim delom in 25 tisoč evri, ki jih je prispevala občina, obnovili. Svetniki pa so na torkovi seji soglašali tudi, da se normativ v njihovem vrtcu zniža na najmanj šest otrok.
O težavah Zdravstvenega doma
Zaradi nakopičenih kadrovskih težav in pomanjkanja zdravnikov je župan Mestne občine Velenje že pred poletjem na to temo sklical sestanek z vodstvom Zdrastvenega doma, tokrat pa so o njihovem delu govorili tudi svetniki, ki so bili zadovoljni, ko jim je direktor sporočil, da dobivajo nove sodelavce in da bodo večino kadrovskih težav že to jesen razrešili.
Za dokapitalizacijo Golt
Mestna občina Velenje je solastnica Golt, ki so sredi velikega investicijskega cikla in potrebujejo dokapitalizacijo. O njej bodo delničarji odločali na skupščini. Svetnice in svetniki so na torkovi seji, potem ko so se seznanili s poslovanjem te družbe in njenimi načrti, soglašali s povečanjem osnovnega kapitala družbe Golte, in sicer v višini 50 tisoč evrov. Za to se bodo odločili, če bodo z dokapitalizacijo soglašali tudi drugi delničarji. S tem bi se njihov delež v tej družbi povečal s sedanjih 2,4875 na 3,429 odstotka.
Svetniki so tudi soglašali, da se javni zavod Rdeča dvorana prijavi na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za šestsedežnico Kladje v višini 8 milijonov evrov. Računajo, da bi za to lahko dobili nepovratna sredstva za celotno naložbo.
Bojan Škarja (SD) je pohvalil župana in njegovo ekipo in se zahvalil, da lahko sodeluje pri tej zgodbi o uspehu. Še posebej je izpostavil to, da se v rebalansu povečujejo sredstva za socialo.
Dr. Franc Žerdin (SD) se je zahvalil, da je imela občina posluh za izgradnjo objekta Gaudeamus, v katerem je našla prostore Visoka šola za varstvo okolja, Kunigunda (iz katere se kar kadi od aktivnosti) in kjer je tudi restavracija za dijake in profesorje. V letošnjem letu je občina pokrila še zadnji del obroka v višini 700 tisoč evrov. Izrazil je zadovoljstvo, da bodo vse šole in zdravstveni dom preurejene, in pozval lastnike objekta Farmin, da to storijo tudi oni, saj sicer prenova Promenade ne bo tisto, kar pričakujemo. Posebej pa je pohvalil tudi zagotovitev sredstev za spodbujanje gospodarstva.
Franc Sever (SDS) je prav tako izrazil zadovoljstvo in menil, da občinsko vodstvo z županom na čelu skrbno ravna s skupnim denarjem. Pohvalil je »podjetniški sklad«, a ob tem poudaril, da gre bolj za moralno spodbudo, saj zaenkrat denarja ni toliko, da bi lahko pomembno vplivali na ta razvoj. Vsekakor pa si želi, da bi v prihodnje ta sklad rasel. Pohvalil je vlaganja v socialo, šolstvo ... Izrazil pa je tudi zadovoljstvo, da se v občinskem svetu takrat, ko je treba delati za dobro ljudi, ne delijo na desne in leve.
Irena Poljanšek Sivka (SD) se je v zahvalila v imenu šolnikov in učencev za skrb za izobraževanje, zato so v tem okolju vse šole obnovljene.
Stanči Videmšek (SDS) pa je menil, da je bolje, da ostajajo realni in ne govorijo toliko o zgodbi o uspehu.
Srečko Meh (SD) je prav tako pohvalil izvajanje letošnjega proračuna in župana, ki je uspel najti dobro pot za uresničitev ciljev.
Župan Bojan Kontič pa je hvale, ki jih je prejel, takole komentiral: »Mislim, da smo letos uspeli to, na kar sem posebej ponosen, torej, da smo z rebalansom proračuna ohranili razmerje med investicijami in tekočo porabo. To pomeni, da imamo za investicije namenjenih več sredstev kot za tekočo porabo. To je dosežek tega proračuna. To seveda še vedno pomeni, da je v občini tudi morda na cesti, morda kje drugje kakšna ovira, ki je občani ne odobravajo, vsekakor pa se veliko investira, zato imamo ta čas velik del mesta razkopanega.«
publiški stanovanjski sklad, celotna vrednost tega projekta pa se zaradi tega ne bo povišala.
S ponosom je župan svetnikom povedal tudi, da redno in tekoče poravnavajo vse proračunske obveznosti, da nimajo likvidnostnih težav in da jim letos prvič tudi ni bilo treba najeti likvidnostnega kredita.
Dobra dva milijona »dobička«
S predlogom rebalansa proračuna so v bilanci prihodkov in odhodkov načrtovani prihodki v višini 44.316.017 evrov, odhodki pa v višini 46.700.322 evrov. Tako naj bi Mesna občina Velenje tudi letos leto sklenila pozitivno z ostankom v višini dobra dva milijona evrov.
Katere so največje naložbe?
Več kot pol za vlaganja
Svetniki so bili ponosni, da namenjajo tudi v teh kriznih časih toliko sredstev razvoju, za vlaganja kar 51 odstotkov. Še leta 2011 je bilo to razmerje 36 : 64 v korist tekoče porabe, lani so vlaganja že povišali na 40 odstotkov, letos pa bodo presegle tekočo porabo.
Za naložbe je namenjenih 24,4 milijona evrov oziroma 51 odstotkov proračuna. Največ, 6 milijonov za kohezijski projekt, stanovanja na Gorici (skupaj s stanovanjskim skladom prav tako 6 milijonov), za naložbe v komunalno infrastrukturo, financirane iz najemnin komunalne infrastrukture, je predvideno 3,2 milijona evrov, za prenovo mestnega središča Velenje - promenade, 1,2 milijona evrov. Za obnove lokalnih cest je namenjeno 0,8 milijona evrov, za izgradnjo večnamenskega objekta Gaudeamus Velenje 0,7 milijona evrov, za investicijsko vzdrževanje in obnove stanovanj 0,6 milijona evrov ter za energetsko sanacijo Zdravstvenega doma Velenje, financirano tudi s sredstvi ukrepa energetske sanacije stavb pol milijona evrov.
Tudi za ultrazvok
Z rebalansom proračuna svetniki niso poseglhi v delovanje javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Velenje, in krajevnih skupnosti ter mestnih četrti. So pa kljub temu uspeli »najti« dodatna sredstva za nakup digitalnega
ultrazvoka v Zdravstvenem domu Velenje, za vzdrževanje objektov osnovnih šol, za obnovo male dvorane kulturnega doma, za sanacijo strehe na Ljudski univerzi Velenje. Sredstva, namenjena za nagrade športnikom ob nadpovprečnih športnih rezultatih, so povečali za 180 tisoč evrov. Prav tako več sredstev namenjajo za enkratno denarno pomoč staršem ob rojstvu otrok ter za enkratne izredne denarne pomoči.
Več enkratnih denarnih pomoči
Do konca avgusta je bilo izdanih 105 več odločb za enkratne denarne pomoči kot lani v enakem obdobju. Lani so razdelili nekaj več kot 27 tisoč evrov, letos že skoraj 56 tisoč. Sredstev je zmanjkalo, zato so svetniki v ta namen zagotovili dodatnih 20 tisoč evrov. Največ prosilcev za enkratno denarno pomoč je samskih oseb, povečalo pa se je predvsem število štiričlanskih družin. Med prosilci je tudi nekaj šestčlanskih družin.
■
i	ll	jkalne novice	i
Certifikat za gospodarjenje z gozdovi
Gornja Radgona - Na sejmu Agra v Gornji Radgoni so med drugim podelili prve certifikate za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Prejel ga je tudi Marko Suho-dolnik iz Logarske doline, ki se je vključil v individualno certifikacijo gozdov.
Nova vodja vrtca
Šmartno ob Paki - V Vrtec Sonček Šmartno ob Paki, ki deluje pod okriljem tamkajšnje osnovne šole, so za novo šolsko leto vpisali 133 otrok v 8 skupinah, kar je skupina manj kot v enakem času lani. Šest skupin bo v vrtcu
Maja, dve skupini pa v prostorih šmarške osnovne šole.
V vrtcu pa ne bodo 'novi' samo nekateri otroci, ampak tudi nova vodja. Po več letih je dosedanjo Vesno Žerjav, ta se je upokojila, na začetku novega šolskega leta nadomestila Bernardka Urleb. Bila je ena od 8 kandidatk, ki so se prijavili na razpis in je v vrtcu zaposlena kot vzgojiteljica že blizu 20 let.
Brez novosti pri šolskih prevozih
Šmartno ob Paki - Na območju občine Šmartno ob Paki so novo šolsko leto začeli brez bistvenih novosti glede prevozov otrok v šolo. Opravljajo jih trije prevozniki, prevozi pa bodo potekali tako, kot so doslej.
Prav ta čas v lokalni skupnosti začenjajo projekt izgradnje pločnikov in urejanja prehodov za pešce. Končali naj bi ga čez približno mesec dni.
Po opravljenih delih bodo opravili oceno varnih poti v šolo in se nato lotili morebitnih popravkov poti v
šolo oziroma šolskih prevozov za otroke. Od več kot 300 učencev tamkajšnje osnovne šole je vozačev približno 42 odstotkov.
/-N	»V	V V	V • | »1 •	•
Greznicne gošče v čistilni napravi
Šmartno ob Paki - Iz Komunalnega podjetja Velenje, ki upravlja čistilno napravo v Šmartnem ob Paki, so seznanili občinsko upravo o pojavljanju greznične gošče v šmarškem kanalizacijskem sistemu. Takšni pojavi so se v preteklosti že dogajali, v zadnjem času pa so precej bolj pogosti.
Izpusti grezničnih gošč so v nasprotju z veljavnimi uredbami in odloki, hkrati pa povzročajo velike težave pri obratovanju naprave. Ob takšnih dogodkih komunalno podjetje namreč ne more zagotavljati zakonsko predpisanega čiščenja odpadnih voda, težave pa nastajajo tudi zato, ker morajo popolnoma izprazniti in očistiti črpališče, saj se zamašijo vse črpalke in črpanje vode na
čistilno napravo ni možno. Za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja čistilne naprave tako potrebujejo najmanj štiri ure, delo pa opravljajo trije delavci z uporabo vozila s cisterno za črpanje. Zato se povečujejo stroški obratovanja in vzdrževanja te čistilne naprave.
Velenjska komunala opozarja občane in občanke, da bodo ob ponovitvi takih dogodkov storilce prijavili pri pristojni inšpekcijski službi in podati kazensko ovadbo na policiji zaradi povzročitve gospodarske škode. Za tak prekršek je predvidena kazen od 400 do 1.000 eu-rov za posameznike oziroma od 10.000 do 20.000 eu-rov za pravne osebe.
Hkrati še opozarjajo, da je praznjenje greznic del obvezne javne gospodarske službe, ki jo na območju občine zagotavlja omenjeno komunalno podjetje. Oddajanje grezničnih vsebin nepooblaščenim izvajalcem je zato kaznivo dejanje.
■ tp
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 10
4
GOSPODARSTVO
5. septembra 2013
Gorenje ob polletju z izgubo
V temeljni dejavnosti aparati za dom dosegajo rast - Struktura prodaje se je izboljšala - Optimizacija proizvodnih lokacij bo na poslovanje vplivala že v zadnjih mesecih letošnjega leta
Mira Zakošek
Skupina Gorenje je v prvi polovici letošnjega leta dosegla prihodke v višini 590,1 milijona evrov, kar je za 2,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Na to je vplival zlasti padec obsega poslovanja področij Ekologija in Portfeljskih naložb. V temeljni dejavnosti izdelki za dom, s katero Gorenje ustvari že dobrih 85 odstotkov vseh prihodkov, pa je družba kljub padcu evropskega trga ustvarila za 0,9 odstotka višje prihodke in povečala tržne deleže. Brez upoštevanja negativnega vpliva tečajnih razlik bi bila rast prihodkov, ustvarjenih s prodajo izdelkov za dom, 1,4-odstotna. Rast je Gorenje doseglo predvsem na račun prodaje v vzhodni Evropi.
Na njihovo poslovanje je vplival zlasti 1,2-odstotni padec evropskega trga gospodinjskih aparatov, slabitev nekaterih valut v primerjavi z evrom (ruskega rublja, švedske krone, srbskega dinar-
eden največjih in najpomembnejših trgov. S povečanjem prodaje so okrepili svoj položaj in tržni delež v Evropi, povečali so ga za 0,29-odstotne točke -na 3,56 odstotka. V zahodni Evropi je bila njihova prodaja nižja za 2,8 odstotka, v ZDA in Avstraliji pa je ta padla za dobrih 7 odstotkov.
Višja prodaja v vzhodni Evropi, pove-
čanje prodaje višjecenovnih aparatov ter uspešno dezin-vestiranje so pozitivno vplivali na poslovni izid iz poslovanja (EBIT), ki so ga dosegli v višini 15,5 milijona evrov in je pri-
ja, avstralskega dolarja ...), seveda pa tudi selitve proizvodnje in slabitve nekaterih naložb.
Najbolj uspešno je Gorenje svoje izdelke prodajalo v vzhodni Evropi, kjer izkazujejo kar 7,6-odstotno rast. V številkah je ta le 7,1-odstotna (tečajne razlike). Višje prihodke so tako ustvarili v Rusiji, Ukrajini, Sloveniji, na Hrvaškem, pa tudi v Nemčiji, ki je poleg Rusije njihov
Evropski trg
gospodinjskih
aparatov padel za 1,2 odstotka
Se Keramiki obetajo boljši časi?
Keramika v vasi Gorenje del poslovne dejavnosti Skupine Gorenje - Od leta 2009 se je proizvodnja ploščic zmanjšala za 40 odstotkov - Prihodnje leto 40-letnica delovanja
Tatjana Podgoršek
Po nekaterih informacijah je velenjsko Gorenje v procesu reorganizacije in optimizacije poslovanja predvidelo prodajo Keramike v vasi Gorenje. V tamkajšnjem okolju sedaj krožijo informacije, da je podjetje kupil zasebnik, ki naj bi zaradi težav s prodajo izdelkov poslal delavce na prisilni dopust. Proizvodnja naj bi stekla znova 19. septembra. Prisilni dopust naj se ne bi zgodil prvič v tem letu. Informacije smo preverili pri direktorju podjetja Borisu Laubiču.
Keramika za zdaj še pod okriljem Skupine Gorenje
Podjetje Gorenje Keramika je bilo preoblikovano lani v postopku reorganizacije podjetja Gorenje Notranja oprema in sodi med netemeljne poslovne dejavnosti Skupine Gorenje. Je ena od odvisnih družb v Skupini Gorenje, ki v tem trenutku zaposluje 107 delavcev.
»Dejstvo je, da je keramična ploščica gradbeni izdelek, gradbeni dejavnosti pa promet pada že pet let zapored. Zasebna in javna stanovanjska izgradnja se je od sredine leta 2009 zmanjšala za polovico. Temu procesu se v Gorenju Keramika nismo mogli izogniti. Manjša prodaja keramičnih ploščic in težnja po doseganju konkurenčnosti na trgu sta terjala vrsto ukrepov, ki smo jih v podjetju tudi izvajali. S tem smo se prilaga-
Boris Laubič
jali zahtevam, potrebam trga, hkrati pa sledili usmeritvam za zmanjševanje stroškov.« Med izvedenimi ukrepi so bili med drugim tudi čakanje zaposlenih na delo doma in prilagajanje količin ter asortimana gotovih izdelkov potrebam kupcev. Od lani na letos so tako prepolovili zaloge gotovih izdelkov. Ukrepi so že dali določene rezultate, saj Gorenje Keramika za zdaj posluje v skladu z letošnjimi načrti.
Kadar je potrebno, za krajši cas ustavijo proizvodnjo
Na vprašanje, ali so delavci sedaj na prisilnem dopustu ali ne, je Laubič odgovoril: »Od 29. julija, ko smo nastopili kolektivni dopust, se je skupina delavcev prejšnji teden vrnila na delo, večji del pa še v teh dneh. Z ekipo vzdrževanja smo med kolektivnim dopustom izvedli zelo zahteven remont peči. Poseg je bil načrtovan, zahteval pa je več časa, kot smo predvideli in kot običajno trajajo naloge, ki jih opravimo
med kolektivnim dopustom.« Laubič je še pojasnil, da poteka proizvodnja keramičnih ploščic v treh izmenah. Prilagajanje proizvodnje potrebam je pri tej dejavnosti težje, saj je keramična tehnologija zelo toga. Stroški dela in energije pa zaradi tega znatno poslabšujejo konkurenčnost podjetja, zato se med letom odločijo za krajšo zaustavitev proizvodnje, seveda kadar je to potrebno. To se je letos že zgodilo. »Če gledamo z očmi povprečja, pa lahko zatrdim, da zaposleni delajo na leto v dveh izmenah poln delovni čas in vseh pet dni v tednu.«
Leto 2014 bolj optimisticno
Ukrepi, povezani s stroškovno optimizacijo in razmerami na trgu, med zaposlenimi upravičeno vzbujajo skrb, česar se vodstvo podjetja zaveda. Vendar pa so dejstvo, ki se mu v prihodnje ne bo dalo izogniti. Za nemoteno poslovanje podjetja bodo razni ukrepi nujno potrebni. So pa pričakovanja od leta 2014 bolj optimistična. V tem trenutku zaključujejo letni razvojni ciklus izdelkov za sezono 2013/2014. Nekatere kupce so že obvestili o novih kolekcijah keramičnih ploščic, oblikovanih po zadnjih modnih smernicah in z novim formatom 20 x 33 centimetrov. V pripravi imajo nov prodajni katalog. Glede na to, da so se pri zniževanju zalog približali dejanskim razmeram, načrtujejo povečanje proizvodnje. V polnem zamahu so pogovori z obstoječimi in novimi kupci o prodajnih aktivnostih. Pripravljajo se tudi na obeležitev 40-letnice delovanje Keramike. Jubilej podjetje praznuje prihodnje leto.
Je med ukrepi morebiti tudi odprodaja podjetja ali zmanjšanje števila zaposlenih? »Za zdaj ne predvidevamo odpuščanj niti prodaje. Če se bodo pojavili viški, se bomo dogovarjali o prerazporeditvi v okviru Skupine Gorenje,« je še dejal direktor podjetja Gorenje Keramika Boris Laubič.
Predsednik uprave Franjo Bobinac: »V nasprotju z napovedmi z začetka leta se je trg bele tehnike v Evropi v prvi polovici leta skrčil in trend šibkega povpraševanja po gospodinjskih aparatih se nadaljuje. Kljub temu smo uspeli povečati prodajo v naši temeljni dejavnosti, izboljšati njeno geografsko in produktno strukturo ter povečati tržne deleže. Veliko breme za poslovanje v prvi polovici leta so bila tečajna nihanja ter strateške selitve proizvodnje, zaradi katerih je potrebno zagotoviti varnostne zaloge; dokler niso vsi procesi selitev še zaključeni, imamo dvojne ekipe zaposlenih ... Na doseganje letošnjega načrta pa bodo vplivale tudi slabitve zaradi odprodaje proizvodnje pohištva in nekaterih finančnih naložb. Obsega slednjih zaradi različnih dejavnikov še ni mogoče dovolj natančno oceniti, bo pa znan do konca leta. Zaradi vsega naštetega je letošnje leto drugačno in zahtevnejše od prejšnjih let. Vendar z ukrepi, ki jih izvajamo in ki poleg že omenjenega prestrukturiranja proizvodnje vključujejo še zniževanje zadolženosti in ostale aktivnosti za povečanje finančne stabilnosti, razvoj novih izdelkov in aktivnosti za rast prodaje, postavljamo temelje za dolgoročno rast Gorenja in njegovo boljšo konkurenčno sposobnost. K temu bo pripomoglo tudi strateško partnerstvo s korporacijo Panasonic.«
bližno toliko, kot so načrtovali. Če ne bi bilo negativnih tečajnih razlik, bi bil poslovni izid iz poslovanja višji za 2,4 milijona evrov.
Zaradi nižjega obsega drugih prihodkov, višjih stroškov logistike in gibanj stroškov dela pa je bil poslovni izid iz poslovanja (EBIT) za 27,3 odstotka nižji od doseženega v lanskem prvem polletju. Ker v prvi polovici leta vsi procesi selitev proizvodnje še niso bili zaključeni, je bilo na lokaciji v Velenju število zaposlenih večje od dejansko potrebnega, zaradi česar so nastali dodatni stroški dela. So pa bili stroški dela v polletju že za 1,9 odstotka nižji kot v primerljivem obdobju lani.
V Evropi tržni delež povečali na 3,56 odstotka
Gorenje je tako prvo polovico leta zaključilo z negativnim čistim poslovnim izidom v višini 7,8 milijona evrov, kar je v skladu z načrtovano letno dinamiko. Na negativni čisti poslovni izid so močno vplivale tečajne razlike (več kot - 6,5 milijona evrov). Trenutno izvajajo zaključno fazo prestrukturiranja proizvodnih lokacij. V poletnih mesecih so izpeljali še zadnji prenos proizvodnje pomivalnih strojev na lokacijo v Velenje. Učinke optimizacije proizvodnih lokacij pa napovedujejo že za zadnje četrtletje letošnjega leta.
Zelena dolina segla po lovorikah
Gornja Radgona - Na 51. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je potekalo 27. mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov. Letos je na njem sodelovalo 26 podjetij s 137 izdelki iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Nemčije. Njihovo kakovost je ocenjevala mednarodna komisija, njen namen pa je - kot vsako leto - ozaveščanje potrošnikov o kakovosti izdelkov, ki se znajdejo na prodajnih policah.
Med sodelujočimi je bila tudi celjska mlekarna. V mlekarni so z bero zelo zadovoljni, saj so mlečni izdelki Zelene doline prejeli kar 35 priznanj, od tega štirje naziv šampion (deser-tni kavni jogurt in trije okusi vanilijevega jogurta s podloženim sadjem: višnjo, marelico in jagodo), 15 izdelkov je prejelo veliko zlato, 8 zlato, 12 pa srebrno medaljo.
Marjan Jakob, direktor mlekarne Celeia, je ob tem dejal, da so mlečni izdelki Zelene doline dokaz kakovosti, tehnološke dovršenosti in izbranega okusa. Vsi nagrajeni izdelki so proizvedeni izključno iz slovenskega mleka in ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov. Bližina dobaviteljev mleka ter kratka transportna pot omogočata, da celotno surovino predelajo v mlečne izdelke v enem dnevu, kar pomembno vpliva na njihovo kakovost. Veseli so tudi, ker so izdelki Zelene doline plod domačega znanja in spodbujanja razvoja mlekarne.
_np
Likvidacija Notranje opreme
Velenje, Nazarje - Poročali smo že, da gre podjetju Notranja oprema, ki ga je Gorenje iz Velenja prodalo investicijski družbi CoBe Capital konec letošnjega februarja, slabo. Pred nedavnim so v podjetju prejeli sklep sodišča o preimenovanju iz Gorenja Notranja oprema v Vario 2000 s sedežem v Nazarjah, sredi minulega tedna pa je direktor družbe Hubert Plumper zaposlene obvestil, da gre podjetje v likvidacijo.
Prokurist podjetja mag. Sandi Vasle je povedal, da so lastniki že sprožili ustrezen postopek na sodišču, njihova naloga pa je, da dokončajo naročila, izpolnijo pogodbene obveznosti do kupcev in odprodajo zaloge. Po sedanjih ocenah bo za dokončanje likvidacije in dokončno zaprtje tovarne potrebnih približno šest mesecev. Brez dela bo tako ostalo vseh 126 delavcev, kolikor jih je v tem trenutku redno zaposlenih v Nazarjah. Na prezaposlitve v Maribor, kjer novi lastnik nadaljuje proizvodnjo kuhinj in pohištva, ne morejo računati, saj bo tudi tam treba zmanjšati število zaposlenih.
Delavci naj bi bili po zakonu deležni vseh pravic, ki jim ob likvidaciji pripadajo: poplačilo vseh obveznosti delodajalca do njih, tudi odpravnine. »Če bi z likvidacijo še odlašali, bi nas lahko doletel celo stečaj, kar je za zaposlene veliko manj ugodno.«
Dinamika odpuščanja bo odvisna od izvajanja pogodbenih obveznosti, ki jih imajo do kupcev. Vasle pričakuje, da bodo prve odločbe o prekinitvi delovnega razmerja delavcem vročili sredi prihodnjega meseca.
■ tp


Naš čas, 5. 9. 2013, barve: CM K, stran 13
5. septembra 2013
GOSPODARSTVO
5
Jezera predstavljajo velik rekreacijski in turistični potencial
Premogovnik, Termoelektrarna in Mestna občina Velenje veliko vlagajo v ureditev rekreacijskega prostora ob vseh treh šaleških jezerih, s tem pa tudi občanom omogočajo višjo kakovost bivanja
Milena Krstič - Planine
Velenje - »Šaleška jezera so kapital, biser Šaleške doline. Če smo na eni strani z rudarjem degradirali območje, ki je bilo v preteklosti kmetijsko, in s tem povzročili umetna jezera, je danes in v prihodnje naša dolžnost, da jezera izkoriščamo. Sonarav-no, seveda,« pravi direktor ERICa, Inštituta za ekološke raziskave, mag. Marko Mavec. Predstavljajo velik rekreacijski in turistični potencial in pomemben eko sistem, vse to pa je priložnost, ki jo je treba izkoristiti v ekonomskem smislu.
Mag. Marko Mavec: »Šaleška jezera so kapital.«
»Ni pričakovati, da bi razvijali ribogoj-ništvo ali kaj podobnega, bolj športni ri-
Manj gostov, manjša poraba
Preverili smo, ali tudi v nam bližnjih naravnih zdraviliščih beležijo manj gostov v letošnji turistični sezoni
Tatjana Podgoršek
Po začasnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v prvi polovici letošnjega leta zabeleženih približno toliko prihodov vseh turistov kot prejšnje leto v tem obdobju, število njihovih nočitev pa je bilo nižje za 2 odstotka. Domači turisti so od januarja do junija letos ustvarili za 3 odstotke manj prihodov in 6 odstotkov manj nočitev, tuji turisti pa za 3 odstotke več prihodov in približno prav toliko nočitev kot lani, ko smo v Sloveniji beležili rekordno število prihodov turistov in njihovih nočitev.
Najbolj zadovoljni so turistični ponudniki v Ljubljani, kjer beležijo porast poslovnega in mestnega turizma, med najmanj zadovoljnimi pa so v slovenskih naravnih zdraviliščih. Ta predstavljajo tretjino slovenskega turizma, v letošnjem prvem polletju pa jih je
obiskalo za dobrih 6 odstotkov manj gostov kot v enakem lanskem času. Od 15 naravnih zdravilišč jih je v statistični Savinjski regiji kar sedem. Nam najbližji sta zdravilišči Topolšica in Dobrna.
Manj domačih, več tujih gostov
V Topolšici so povedali, da beležijo za 6 odstotkov manj gostov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Tujih je sicer več, a je večji upad predvsem domačih gostov. »Na tujih trgih, od koder prihajajo naši gostje, recesija še ni tako obsežna, kot je na domačem trgu,« meni direktorica Narav-
V Termah Topolšica letos beležijo 3-odstoten porast tujih nočitev v primerjavi z lanskim letom, kar je bil tudi cilj. Domači gostje pa so jih v prvem letošnjem polletju ustvarili manj kot v enakem lanskem (indeks 95 odstotkov). Julija letos so na bazenih našteli 13 tisoč 500 kopalcev.
V Termah Dobrna so od 1. januarja do 30. junija letos zabeležili nekaj več kot 41 tisoč 300 nočitev ali za slabih 7 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju.
Kopalcev so v juliju našteli na bazenih zdravilišča 10 tisoč 700, kar je nekoliko več kot lani.
nega zdravilišča Terme Topolšica Lidija Fijavž Špeh. Dejala je še, da so bile njihove zmogljivosti v juliju zasedene podobno kot v enakem času lani, v avgustu pa kaže bolje. So pa tako kot ostali turistični ponudniki v Sloveniji zaznali manjšo zunajpenzionsko porabo, kar pomeni, da gosti trošijo manj, kot so v minulem letu. Kljub obilju sonč-
V
Rudi Ramšak: »Mikrobiološke analize so zelo dobre.«
bolov, športno-rekreacijske dejavnosti, ki so že tukaj, in razmišljati o širitvi in posodobitvi.«
Velenjska plaža doživela boom'
Velenjska plaža ob Velenjskem jezeru je to poletje doživela pravi 'boom'. Na eni strani zato, ker je urejena, po drugi pa tudi zato,
Mag. Mojca Bole: »Prvi premiki so se pokazali po izgradnji zaprtega krogotoka.«
ker je bilo letos poletje res vroče, ljudem je prijala ohladitev v vodi. So pričakovali, da bo tako? »Seveda smo. Če nekaj urediš in ponudiš ljudem, potem mora uspeti. Plažo še čaka popestritev z dodatnimi ponudbami, o katerih različni ponudniki že razmišljajo,« pravi mag. Mavec. Bi bilo kaj podob nega mogoče tudi ob Šo-štanjskem jezeru? »Tudi to ima, vsaj na tistih delih, kjer je obrežje že stabilizirano, veliko možnosti. Problem Šoštanjskega jezera je ta, da je na severnem delu ugrezanje še aktivno zaradi aktivnega rudarjenja. Zato je tam prostor omejen. Tam, kjer
spremljajo preko leta glede na letne čase. Tako dobijo sliko življenja jezer. Voda in življenje v njej se v vsakem letnem času obnašata drugače.
Letos v Velenjskem jezeru spremljajo kakovost kopalne vode. Mestna občina Velenje, ki je uredila plažo, je poskrbela tudi, da kopalci vsak trenutek vedo, v kakšni vodi se kopajo. V ERICu vsak teden jemljejo vzorce vode in analizirajo osnovne parametre. Poudarek je na mikrobioloških analizah. »Te potem opravijo v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, ker mi laboratorija za mikrobiološke analize nimamo, opravljamo pa kemijske in terenske analize. Podatke pošljemo na občino, kjer jih objavijo.«
Kakovost kopalne vode je zelo dobra. »To lahko vidijo tudi obiskovalci. Vidljivost, prozornost, čistoča je zelo dobra, take pa so tudi mikrobiološke analize.«
Pred dvema desetletjema praktično mrtvo
Ni pa bilo tako od nekdaj. Še pred dobrimi 20 leti je bilo Velenjsko jezero praktično mrtvo in z visokim pH. Sanacija, ki so se je lotili, je prinesla rezultate. »V Velenjsko jezero se je iztekala izcedna voda iz elektrarn, pepel je v vodi povzročal visok pH. S sanacijo odlagališča je prišlo do izboljšanja stanja,« povzema mag. Mojca Bole, ki dogajanje spremlja vse od začetka.
»Na začetku 90. let so bile vode na tem območju nasploh zaradi industrije zelo onesnažene. Potem so se V	vsi večji onesnaževalci ak-
tivno lotili sanacije vodotokov in svojih izpustov, s katerimi so povzročali onesnaženje. Rezultati se danes kažejo tako v saniranem Velenjskem jezeru kot izboljšani kakovosti vodotokov. Jezera in vodotoke spremljamo od leta 1987. Prvi premiki na bolje so se po-
ERICu že več kot dvajset let spremljajo kakovost jezer in tekočih voda tako v Šaleški dolini kot tudi širše
nih dni se je na bazenih zdravilišča hladilo približno enako število kopalcev kot lani.
Več domačih, manj tujih turistov
»Glede padca števila gostov nismo nobena izjema. Tudi mi beležimo za 6 do 7 odstotkov manjši obisk. Trend je, da prihajajo gostje večkrat, a za krajši čas,« je dejal Jože Duh, direktor zdravilišča Dobrna. Zadovoljni so s številom domačih gostov, saj pri teh beležijo manjšo rast, je pa večji upad pri tujih, predvsem Italijanih, ki so bili v minulih letih najštevilnejši tuji turisti v zdravilišču. »Vsi smo enotni, da so razlogi za manjši obisk zdravilišč premajhna prepoznavnost, preskromna promocija države. Prepričani smo še, da država potrebuje samostojno turistično organizacijo ter močno podporo pristojnega ministrstva, ki bi moralo turizmu nameniti ustrezna sredstva.«
Podoben trend števila gostov kot v prvih letošnjih šestih mesecih so zabeležili tudi prejšnji mesec, v katerem so našteli več kot 10 tisoč 700 kopalcev. Zunajpenzion-ska poraba pa je bila v primerjavi z lanskim letom manjša za 15 odstotkov.
■
je brežina že stabilizirana, pa so možnosti za turistične dejavnosti.«
Spremljajo kakovost kopalne vode
Kakovost vode v Velenjskem jezeru redno spremljajo. »Izvajamo monitoring za naročnike. Analize opravljamo delno na terenu, večino pa v laboratoriju. Povedo nam, v kakšnem stanju je vodotok, jezero ali akumulacija,« je preprosto razložil Rudi Ramšak, raziskovalec v ERICu.
Na jezerih v Šaleški dolini monitoring izvajajo štirikrat letno, sezonsko. Dinamiko
kazali ob izgradnji zaprtega vodotoka leta 1996. Pričakovali smo, da bo regeneracija vode potekala bistveno počasneje, a se je že v enem letu izboljšala kakovost in danes lahko Velenjsko jezero uporabljamo kot kopalno vodo.«
Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj in Mestna občina Velenje veliko vlagajo v ureditev rekreacijskega prostora ob vseh treh jezerih, s tem pa tudi občanom, ne samo turistom, omogočajo višjo kakovost bivanja.
Družmirsko jezero: proti Gaberkam posegi še niso smiselni
Področna zakonodaja ovira razvoj turizma na vodi in ob njej
Šoštanj - Tudi Družmirsko jezero predstavlja izjemno priložnost za razvoj turizma. Del, kjer se je teren že umiril, je urejen in namenjen športu ter rekreaciji, preostali del pa bo v prihodnje predstavljal še velik izziv, pravi župan Občine Šoštanj Darko Menih. Ob tem poudarja, da je nujno spremeniti področno zakonodajo, saj obstoječa predstavlja številne ovire v razvoju turizma na vodi in ob njej.
»Potenciali, ki jih ima za razvoj turizma širše območje Družmirskega jezera, so izjemni. Zaradi odkopavanja premoga - to območje se še vedno pogreza, pa na območju proti Gaberkam kakršnikoli posegi oziroma aktivnosti v tej smeri še niso smiselni. Smo pa v sodelovanju s Premogovnikom Velenje že veliko razmišljali o tem, kako to območje urediti v prihodnje.«
Projekt, ki je narejen, predvideva veliko površin, namenjenih športu in rekreaciji, in spominski park Družmirje. V okviru tega bi uredili najrazličnejše dejavnosti (čolnarna, center šolskih in obšolskih dejavnosti, muzej ...). Občina Šoštanj je ta projekt vključila v OPN in s tem ponudila možnosti za njegovo izvedbo.
Želja je, da bi uredili predvsem tiste rekreacijske dejavnosti, ki so namenjene širokim množicam in promet na tem območju, vključno z nujnimi interventnimi potmi (tako za reševanje na kopnem kot v vodi).
Zagotovo je jezero zanimivo tudi za kopalce. »A je treba počakati, da se dno umiri. Šele potem bomo lahko na osnovi analiz vode ugotovili, če bo primerno za kopanje,« pravi župan.
Del ob Družmirskem jezeru je že urejen s kolesarsko in pešpotjo in tudi lepo vzdrževan.
Izjemno priljubljeno je tudi ribištvo. Ribiška družina Paka ima ob jezeru lepo urejen poligon, na katerem prirejajo tekme tudi evropskega in svetovnega ranga.
■ mkp
■
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 10
6
MED VAMI
Men
5. septembra 2013
V laboratoriju letno 58.000 pacientov
Več preiskovancev laboratorij obišče v začetku tedna in takrat je včasih treba malo počakati
Milena Krstič - Planine
Velenje - V centralnem laboratoriju Zdravstvenega doma Velenje je zaposlenih enajst delavcev, dva v zdravstvenih postaja Šoštanj in Šmartno ob Paki. V centralnem diagnostičnem laboratoriju opravljajo preiskave krvi (hematološke, imunološke in biokemične) in preiskave urina ter blata. Laboratorij letno obišče blizu 58.000 ljudi, poprečno 220 na dan.
Kakšen dan jih pride tudi štiristo
Največ jih prihaja v začetku tedna, ko laboratorij dnevno obišče tudi do 400 ljudi, potem pa do konca tedna število upada. V »konicah« je zato treba včasih počakati malo dlje. A kot pravi vodja laboratorija Maja Škerjanec, mag. laboratorijske biomedicine, se to zgodi redko. »Trudimo se, da delo poteka hitro in da pacienti s čakanjem pri
oziroma tistim, ki zdravnika obiščejo v popoldanskem času in potrebujejo rezultate laboratorijskih analiz v istem dnevu, v tem času biokemičnih preiskav ne opravljamo.«
Slaba volja v Šoštanju in Šmartnem ob Paki
Nekaj slabe volje je v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki povzročila odločitev, da bo v tamkajšnjih zdravstvenih postajah odvzem bioloških vzorcev možen samo od 6.30 do 9. ure. O tem so govorili tudi svetniki in svetnice na sejah občinskih svetov.
Razlog za tako odločitev je, kot pravi Škerjančeva, tako finančne kot kadrovske narave. Stroške bodo na letni ravni znižali za 10.000 evrov, hkrati pa zagotavljali enakomernejšo obremenitev zaposlenih. »Ker dodatnih kadrov ne moremo zaposliti, nam to, da prideta kolegici iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki po 9. uri na pomoč v Velenje, zelo veliko pomeni.«
Preiskovanci niso prikrajšani
V ospredju pa so pacienti in, kot pravi vodja laboratorija, spremem-
»Občasno nadomeščam kolegici v Šoštanju in Šmartnem ob Paki.
Zaradi sprememb od pacientov posebnih kritik nisem doživela. Nasprotno, zdijo se jim sprejemljive in so z njimi zadovoljni.«
Maja Škerjanec: »Ukrepi so bili nujni tako s finančnega kot
kadrovskega vidika.«
nas izgubijo čim manj časa. Kadar je gneča večja, omogočamo tri od-vzemna mesta.«
Biološki material (kri) za biokemične preiskave morajo pridobiti do 10. oziroma 11. ure, preiskovanec pa mora biti tešč. »To je težava, saj morajo biti vsi zjutraj čim prej na vrsti, zato pacientom tudi ne moremo svetovati, da bi k nam prišli kasneje. Tisti, ki imajo naročene samo hematološke preiskave ali preiskave urina, pa lahko v laboratorij pridejo tudi po 11. uri.«
Nujne primere obravnavajo prednostno in v laboratoriju vzorec tudi prednostno analizirajo. Rezultate zagotovijo v eni uri.
Popoldan v laboratoriju dela samo en laboratorijski strokovnjak. Takrat je mogoče oddati blato, brise in druge biološke vzorce za preiskave, ki jih izvajajo v zunanjih laboratorijih. »Popoldansko delo je namenjeno predvsem nujnim primerom
be zanje ne predstavljajo bistvenih težav oziroma sprememb. »Še vedno jim dnevno omogočamo odvzem biološkega materiala do 9. ure. Če zdravnik potrebuje laboratorijske izvide še isti dan oziroma so preiskave za pacienta nujne, preko elektronskega naročanja preiskave omogočimo, da zdravnik, kljub temu da se analize ne izvedejo na zdravstveni postaji, pridobi rezultate do 10 oziroma 11. ure.«
V obeh zdravstvenih postajah pa bodo usposobili zdravstvene delavce, da bodo lahko opravili preiskave za tiste, ki nujno potrebujejo določene laboratorijske rezultate, kot so crp, glukoza, osnovna urinska analiza ... Te bodo lahko opravili tudi v času, ko laboratorij ne dela. »Poleg tega pa lahko pacienti po 9. uri obiščejo tudi diagnostični laboratorij v Velenju,« pravi Maja Škerjanec.
Samozaposlitev je priložnost
Država za uresničitev poslovne ideje posamezniku primakne 5.000 evrov - Če samozaposlitev ne traja dve leti, ji je treba sorazmeren delež vrniti
Milena Krstič - Planine
Velenje, Mozirje - Po rahlem upadanju brezposelnosti se je v Sloveniji ta v juliju znova povečala. Konec julija je bilo na uradih za delo prijavljenih preko 117 tisoč brezposelnih, kar je pol odstotka več kot mesec pred tem. Poleti, pojasnjujejo na zavodu, se brezposelnost običajno poveča, ker na trg dela vstopajo mladi, ki končujejo šolanje.
V juliju je iz evidenc zavoda za zaposlovanje v Sloveniji izstopilo 8.135 oseb. Med njimi 5.253 zato, ker so se samozaposlili. Rast samozaposlova-nja je bilo zazna-
ti v celotnem prvem polletju. To se je glede na lani povečalo za dobrih 14 odstotkov. Mnogi so si pri tem pomagali s subvencijo, ki jo nudi država.
Samozaposlitev predstavlja enega od spodbujevalcev podjetništva in kreiranja delovnih mest. »Brezposelni osebi pomaga uresničiti poslovno idejo in ohraniti samozapo-slitev s 5.000 evri v obliki enkratne finančne pomoči,« pravi Darinka Sovič - Pečnik iz Območne službe Zavoda za zaposlovanje Velenje.
V celotni območni službi se je letos za samozaposlitev odločilo že 105 oseb, računajo, da si bo s sa-mozaposlitvijo pomagalo letos še
Največ samozaposlitev je v storitvenih dejavnostih, v specialnih gradbenih delih, posredništvu in trgovini
Darinka Sovič - Pečnik: »Samozaposleni omogočajo nove zaposlitve tudi drugim.«
kakšnih 90. Na območju v pristojnosti Urada za delo Velenje je bilo teh 42, kar je toliko kot lani v celem letu, na območju urada za delo 14, kar je tudi več kot lani.
Najbolj podjetno leto je bi-
lo leto 2010 s 353 samozapo-slitvami v Območni službi in 152 na območju Urada za delo Velenje. Najbrž je treba to pripisati milejšim kriterijem, ki so veljali za koriščenje
Do
subvencije niso upravičeni
tisti, ki se samozaposlijo v kmetijstvu, gozdarstvu, lovu, ribištvu in rudarstvu
subvencije. Po novem mora samozaposlitev v primeru da oseba pridobi subvencijo, trajati najmanj dve leti, sicer je treba sorazmerni delež subvencije vrniti, prej je zadostovalo eno leto.
»Pridobitev
vodstva, podpornega podjetniškega okolja, prodaje in trženja,« razlaga Sovič - Pečnikova. Ta del je skupinski, sledi pa mu individualna predstavitev in presoja poslovne ideje kandidata.
Kaj pa uspešnost tistih, ki so se samozaposlili? Pozanimali smo se tudi o tem. »Analiza podatkovje pokazala, da skoraj 90 odstotkov prejemnikov subvencije ohrani samo-zaposlitev najmanj eno leto, okrog 85 odstotkov najmanj dve leti, več kot 60 odstotkov prejemnikov subvencije ohrani zaposlitev najmanj tri leta, več kot 50 odstotkov pa najmanj štiri leta,« so povedali na zavodu in dodali, da je povsem pričakovano, da z daljšanjem obdobja od ustanovitve poslov-
Med letošnjimi samozaposlenimi je 56 odstotkov moških
subvencije poteka v dveh korakih. Začne se s pripravo na sa-mozaposlitev, ob kateri udeleženci pridobijo osnovne informacije s področja podjetništva, poslovanja, zakonodaje, financiranja podjetja, računovodstva, knjigo-
nega subjekta upada število ohranjenih sa-mozaposlitev. Podobne izkušnje imajo tudi v drugih državah.
»Hkrati pa se z daljša-njem obdobja od ustanovitve veča število novih delovnih mest v ohranjenih poslovnih subjektih. Podatki kažejo, da so prejemniki subvencije za samozaposlitev v obdobju od leta 2007 do leta 2012 v Sloveniji zagotovili kar 2.617 novih zaposlitev. Pričakujemo pa, da bo to število še naraslo.«
■
Izziv za lastno dušo
Mihaela Ločan iz Topolšice na letošnjih Dobrotah slovenskih kmetij prejela kipec kakovosti za mladi sir - V družbi najboljših tudi s skuto?
Tatjana Podgoršek
Že več kot 20 let se v okolju minoritskega samostana na Ptuju sredi maja prepletajo vonji najboljših kulinaričnih dobrot s slovenskih kmetij. Nagrajeni krušni, mlečni in mesni izdelki, kisi, olja, suho sadje, sokovi, marmelade, žganja, vina, kompoti in konzervirana zelenjava so najboljša usmeritev kmetijam, kako izdelke narediti še boljše. Pridne roke kmetic in kmetov tako negujejo tradicijo naših prednikov. Med slednjimi je tudi mlada kmetica Mihaela Ločan iz Topolšice, ki je na letošnji državni razstavi prejela kipec kakovosti za mladi sir.
»Trikrat zapored je bilo treba osvojiti zlato priznanje, šele nato lahko prejmeš kipec kakovosti. V hudi konkurenci mi je uspelo, zato sem kipca vesela. Potrjuje, da je moj mladi sir res kakovosten. Pripravljam ga z različnimi okusi: s papriko, drobnjakom, orehi, sicer pa je brez kakršnih koli drugih dodatkov,« je pojasnila Mihaela in dodala, da je brez teh tudi jogurt, po katerem radi posežejo vsi člani družine. Ob vprašanju, kakšen je mladi sir, ki se ponaša s kipcem kakovosti, se je Mihaela prešerno nasmehnila, nato pa dejala: »V prvi vrsti dober. Ima okus po mleku. Recept zanj je preprost: kako-
vostno mleko, malo kisa, pomešaš in pomažeš s soljo, da se vse skupaj malo osuši. Dober dan je potreben in izdelek je pripravljen za uporabo.« Mlad sir pripravlja za domače potrebe sproti, »ker je brez dodatkov, mleko pa sodi med občutljivo surovino,« izvemo.
Na kmetiji Ločanovih se že vrsto let ukvarjajo z mlečno proizvodnjo, zato ne preseneča, da je Mihaela preizkusila svoje kulinarične sposobnosti prav pri predelavi mleka. Rada ima izzive, novosti, kanček pa je k odločitvi prispevalo tudi
Kadar
ima čas, si ga vzame tudi za pripravo sirne
plošče.
Mihaela Ločan je za mladi sir prejela kipec kakovosti.
Društvo podeželskih žena Šaleške doline, katerega članica je. »Društvo organizira razna izobraževanja, ki se jih udeležujeva z babico Štefko. Pridobljeno znanje nadgrajujeva z lastnimi izkušnjami iz prakse. Tudi babi Štefka že ima kipec kakovosti za krofe (prejela ga je leta 2010) ter dve zlati priznanji za kajmak.«
Mihaela pravi, da predeluje mleko v mladi sir zgolj za domačo rabo, »za lastno dušo«, se je izrazila. Tako kot vse več Slovencev tudi na kmetiji prisegajo na doma pridelano hrano. Za zdaj ne razmišlja, da bi se v bližnji prihodnosti na kmetiji ukvarjali z dopolnilno dejavnostjo - predelavo mleka. Mladi gospodarji imajo z njo druge načrte in bi radi najprej uresničili te. Sama pa se spogleduje z novim izzivom pri predelavi mleka. Morda bo že prihodnje leto sodelovala na Dobrotah slovenskih kmetij s skuto.


Naš čas, 5. 9. 2013, barve: CM K, stran 7
5. septembra 2013
KMETIJSTVO
7
Kako kmetijsko pridelavo prilagoditi novim razmeram?
Možnosti za zmanjšanje posledic suše obstajajo, le v praksi jih je potrebno bolj upoštevati - Skoraj polovica njivskih posevkov posejanih s koruzo za silažo in zrnje
Tatjana Podgoršek
Letošnja suša je bila četrta v zadnjih 10 letih. Njene posledice še ocenjujejo, že danes pa napovedujejo, da jih ne bodo občutili le kmetje, ampak tudi potrošniki. Daljša sušna obdobja, visoke temperature postajajo očitno del našega vsakdana, zato so vse glasnejša razmišljanja o učinkovitejših ukrepih, o posevkih s kulturami, ki bodo bolj odporne na sušo, zelo na mestu. Obstajajo za to možnosti tudi v Šaleški dolini, ki velja za območje z omejenimi dejavniki kmetovanja in območje z intenzivno živinorejsko dejavnostjo?
Eden od ukrepov je kolobarjenje
»Če bi vprašali tukajšnje kmete, bi vam nekateri odločno rekli, da teh možnosti v Šaleški dolini ni. Kmetijski svetovalci pa menimo, da obstajajo ukrepi, s katerimi se da zmanjšati posledice suše,« se je odzvala
V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je v kmetijski uporabi 4.343 hektarjev zemljišč, od tega je 79 odstotkov (3.140 hektarjev) trajnega travinja, 933 hektarjev ali 21 odstotkov pa je njiv.
441 hektarjih njiv (47 odstotkov) je posejanih s koruzo za silažo in zrnje, 151 hektarjev ali 16 odstotkov z žiti (pšenica, ječmen, pira, oves, tritikala ...), 28 odstotkov ali 216 hektarjev s travo in travno deteljnimi mešanicami, na 9 odstotkih njiv pa rastejo druge poljščine, kot so krompir, vrtnine, oljne buče.
na vprašanje Lidija Diklič, vodja velenjske izpostave Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje, in nadaljevala: »Večje so te možnosti pri predelavi krme za živino na poljih, manjše na travnatih površinah. Res je v Šaleški dolini blizu 80 odstotkov trajnih travinj, a se s skrbnim gospodarjenjem tudi pri teh da zmanjšati škodo zaradi suše.« Eden od osnovnih ukrepov je višina odkosa. Običajno je ta visok 5 centimetrov, če ga kmetje zvišajo na 7, 8 centimetrov, bo travna ruša lažje prenesla sušne razmere, tudi hitreje se bo obrasla in regenerirala.
Na kmetijskih obdelovalnih površinah pa je - po besedah Dikličeve - možnosti več, čeprav je pri tukajšnjih kmetih prednostna dejavnost živinoreja, v kateri je glavna krma za živino koruza za silažo, slednja pa je ena od poljskih kultur, ki jo je letošnja suša najbolj prizadela. »Strokovnjaki predvsem priporočamo kolobarjenje. Najbolj pogo-
Franci Rotnik, eden do kmetov z največ zasejanimi njivami s koruzo za silažo v Šaleški dolini, o zasaditvi površin s kulturami, odpornejšimi na sušo:
»Ne glede na letošnje posledice suše o tem, da bi na 15 hektarjih njiv zasadili druge kulture kot koruzo za silažo, ne razmišljam. To bi namreč pomenilo, da bi morali spremeniti dejavnost na kmetiji, na kateri se ukvarjamo z mlečno proizvodnjo. Lani smo oddali celjski mlekarni 560 tisoč litrov mleka. V hlevu imamo trenutno blizu 80 krav in vsako leto vlagamo denar za izboljšanje pogojev živali in kakovostnejšo proizvodnjo. V obroku krme za krave molznice je 50 odstotkov silažne koruze, ki je skoraj nenadomestljiva energetska rastlina za pridelavo mleka in mesa. Poskušali smo že s kolobarjenjem, saj kmete k temu zavezuje Zakon o dobri kmetijski praksi. Tudi njive smo posejali z drugimi kulturami, odpornejšimi na sušo, celo savdsko travo, a kakovost krme in dovzetnost živali, da bi jo pojedle, je bila bistveno manjša. Pred leti smo si precej pomagali z dokupom polsuhih pesnih rezancev, a vemo, kaj se je zgodilo s tovarno v Ormožu. Suhi pesni rezanci pa so zaradi cene nedosegljivi.
Šaleško kmetijstvo je usmerjeno v pridelavo mleka in mesa. Specialnega poljedelstva se ne moremo iti, ker smo izgubili v preteklosti precej njivskih površin, zato se je kmetijstvo umaknilo na obronke. Glede na to, da imamo v dolini izdatne vodne vire, bi mogoče lahko del teh porabili za namakanje. Je pa res, da si takega projekta v teh časih kmetje ne moremo privoščiti.«
Lidija Diklič: »Obstajajo ukrepi in možnosti za zmanjšanje posledic suše, ki pa jih večina kmetov za zdaj še ne upošteva oziroma izvaja.«
sto sedanjo prakso, kot sta monokulturo koruze ali dveletno ozko kolobarjenje, je lahko prekiniti s setvijo metuljnic, kot so lucerna, deteljna travna mešanica, ki tudi zelo obogatijo tla z dušikom in organsko snovjo.« Primerne za
Glede na to, da je le 9 odstotkov površin namenjenih pridelavi hrane za ljudi in glede na prizadevanja za povečanje lokalne samooskrbe, priporočamo širitev kolobar-jenja tudi s pridelavo zelenjave.«
Dobra priprava njiv za setev, izbor odpornih hibridov ...
Kot je še dejala Dikličeva, poleg že omenjenih obstajajo
kolobarjenje so še - tako Lidija Diklič - stročnice (soja in krmni grah) za oskrbo kmetije z dragocenimi beljakovinami, setev ozimnih žit. Namreč, če njivo zasadimo z zgodnjo vrsto pšenice ali zgodnjo sorto ječmena, se pridelek pospravi pred nastopom sušnega obdobja. »Nato pa te površine zasadimo z repo, ajdo ali kakšno drugo hrano za živali, kot so razne križnice ali deteljno travne mešanice.
Običajni odkos trave je visok 5 centimetrov; če ga kmetje zvišajo na 7, 8 centimetrov, bo travna ruša lažje prenesla sušne razmere, tudi hitreje se bo obrasla in regenerirala
še drugi ukrepi za manjšo škodo, ki jo povzroča suša. Med drugim dobra priprava njiv za setev, izbor manj na sušo občutljivih hibridov koruze, zgodnejše sorte, hibride z večjo odpornostjo proti boleznim in škodljivcem ter proti lomu rastlin, sejanje na manjšo gostoto, izvajanje ukrepov za izboljšanje sposobnosti tal za zadrževanje vode, skrb za učinkovito varstvo koruze pred pleveli, zgodnejše do-
gnojevanje z dušikom za hitrejšo rast koruze ... »Obstajajo tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave za sušo. Kmetom svetujemo, da jih čim bolj upoštevajo v praksi, saj je očitno, da bo treba kmetijsko pridelavo prilagoditi novim razmeram.«
Za zdaj osveščanje še ni zaleglo
Sogovornica je dejala, da kmete o pomenu in prednostih kolobarjenja osveščajo že nekaj let in ob tem poudarjajo, da tri ali štiriletno kolobarjenje ugodno vpliva na zdravstveno stanje koruze, a stanje ni rožnato. Še vedno je 47 odstotkov njivskih površin posejanih s silažno koruzo. Vzroke za to pripisuje temu, da je pridelek bogat s hranilnimi snovmi in energijo, pridelava pa je dokaj poceni. Samo 16 odstotkov njiv imajo kmetje v dolini posejanih z raznimi žiti, 28 odstotkov njivskih površin pa s travami ali travno-deteljnimi mešanicami.

Kmetje praznijo hleve
Na seznamu za odkup namesto 10 kar 120 glav mladega pitanega goveda - Padle tudi odkupne cene -Posledice dolgoročne
Tatjana Podgoršek
Posledice suše so v Šaleški dolini v tem trenutku zelo očitne tudi v živinoreji. Dolgo sušno obdobje je prizadelo travne površine in njive s koruzo. Kmetje nimajo dokosa, niti paše. Ker jim
primanjkuje krme, množično prodajajo živino, kar je v tem trenutku sicer lahko kratkotrajna rešitev zanje, hkrati pa je to tudi ukrep z dolgoročnimi posledicami.
»Krave se še solidno prodajajo, pri tem ni večjih težav. Povsem drugače pa je z mladim pi-tanim govedom. V normalnih razmerah je bil odkup bikov in telic tekoč, na seznamu je bilo od 10 do 20 glav na teden. Danes imamo na njem kar 120 glav. Kdaj jih bodo lahko kmetje prodali oziroma na zadrugi odkupili, ne vemo. Zmogljivosti slovenske mesnopredelovalne industrije so zapolnjene, poraba mesa se je zaradi recesije zmanjšala. Vsa dosedanja prizadevanja za večji odkup pri klavnicah niso obrodila želenih sadov,« pravi Andreja Tot, vodja zadruge.
Večja ponudba vpliva na višino odkupne cene. Ta je precej padla, od marca - po besedah Totove - postopoma za 70 centov. V
Kmetje dobijo danes manj kot 3 evre za kilogram mesa mladega pitanega goveda
zadnjem času za 30 centov, kar se kmetom zelo pozna. Namreč živali, ki jih izločajo iz črede v hlevu, niso dopitane, zaradi tega so slabo ocenjene in še cena je nižja, kot bi bila ob normalnih razmerah. »Danes dobijo kmetje za kilogram mesa R klase manj kot 3 evre.«
Posledice bodo dolgoročne
Posledice ukrepanja zaradi pomanjkanja krme s praznjenjem hlevov bodo -meni Andreja Tot dolgoročne.
Kmetje bodo namreč težko nadomestili živali, ki jih izločajo zaradi pomanjkanja krme in ne zaradi selekcije črede. Ker se s posledicami suše ukvarjajo povsod po Sloveniji, živine ne bo na voljo. Prav tako ta ne zraste tako hitro. Dokup osnovne krme se doslej še ni pokazal kot ekonomsko upravičen. Nenazadnje iz hlevov ne oddajajo enega repa, ampak večji
Zdajšnje praznjenje hlevov bo imelo visoko ceno že spomladi prihodnje leto, ker bodo zaradi pomanjkanja govedine cene krepko zrasle
Andreja Tot: »Kmetje ne redčijo črede v hlevu zaradi selekcije, ampak zato, ker nimajo krme, kar ne bo minilo brez posledic tudi za potrošnike.«
Sonja Arlič, predsednica Govedorejskega društva Šaleška dolina, o posledicah suše:
»Letošnja suša je šaleške gove-dorejce izjemno prizadela. Prireja mleka in mesa temelji na travinju. Tega je suša tako prizadela, da kmetje že posegajo po zimskih zalogah krme za krmljenje govedi, hkrati pa zmanjšujejo svoje črede. Ponudba mladega pitanega goveda, predvsem pitancev, je ogromna, povpraševanja pa ni. Iz dneva v dan se zmanjšuje tudi stalež krav, kar bo imelo že kratkoročne hude posledice: če ni krav, ni telet za pitanje in ni telic za obnovo čred - torej ne bo dovolj mleka in mesa. Kaj pa naša tako opevana samooskrba?
Na račun hudih težav govedorejcev si že manejo roke nekateri poljedelci z izjemno navitimi cenami silažne koruze, pristojno ministrstvo pa nam očita, da se denar ne porabi za ureditev namakalnih sistemov. Ne povedo pa, kako spraviti namakalne sisteme v hribovita, strma in gorsko višinska območja. Škoda po suši je bila ocenjena na splošno, mi pa pričakujemo konkretno pomoč. Najprej s hitrim izplačilom sredstev za območja z omejenimi dejavniki, nato pa z izplačilom škode po letošnji suši, da bomo lahko z nakupom krme vsaj malo ublažili posledice naravne nesreče.«
rejci tudi po 10 glav.
V Šaleški dolini je živinoreja prednostna kmetijska dejavnost. Nekaj kmetov se ukvarja z vzrejo pitancev, 105 pa je takih, ki se intenzivno ukvarjajo z mlečno proizvodnjo in jim je ta glavni vir prihodka. Nižji prihodek na kmetiji pomeni tudi nižji prihodek za zadrugo, ki odkupuje živino in mleko. Slednjega je lani odkupila dobrih 10 milijonov litrov.
Po zagotovilih Andreje Tot se je Kmetijska zadruga Šaleška dolina na samem začetku sušnega obdobja vključila v aktivnosti za lažje premagovanje težav predvsem s zagotavljanjem osnovne krme - lucerne, krmil in pesnih rezancev. Z dobavitelji se je dogovorila glede na razmere za dokaj ugodne cene omenjene krme. »Najbolje bi bilo, če bi se v pomoč najbolj ogroženim kmetom vključila
Dokup osnovne krme se ni pokazal za ekonomsko upravičen
država, ki bi lahko viške mesa preusmerila v blagovne rezerve. S tem bi omogočila takojšnje zmanjšanje staleža živine. Zdajšnje praznjenje hlevov bo imelo visoko ceno tudi zaradi tega, ker bodo, sem prepričana, najkasneje spomladi prihodnje leto zaradi pomanjkanja govedine cene krepko zrasle,« je sklenila pogovor Andreja Tot.
■
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran S
s
UTRIP
našijs
5. septembra 2013
žabjor
perspektiva
Sreda, 28. avgusta
Deževen dan je bil doma očitno namenjen predvsem za razpravljanje o imenovanju Gašparja Gašparja Mišiča na mesto predsednika uprave Luke Koper. O dogajanju so govorili skoraj vsi, še celo notranji minister Virant mu je namenil nekaj besed in v istem stavku uporabil tudi »mafijo v Sloveniji«. Nekdanjega državnega sekretarja je vse to očitno jezilo. Dejal je, da politika »posega v suverenost in neodvisnost nadzornega sveta Luke Koper.«
1
■ "S i * 1
____
m i
V PS niso bili navdušeni nad odločitvijo Mišiča in zdelo
se je, da tudi on ni več tako ponosen član stranke.
A njegovemu razmišljanju so se odrekli tudi v stranki, ki ji pripada. V poslanski skupini PS so zapisali, da ne podpirajo kandidiranja in neposrednega prehajanja državnih funkcionarjev, vključno z Gašpar-jem Gašpaijem Mišičem, s političnih funkcij na vodilna mesta v gospodarskih družbah.
Vse to dogajanje seveda ni ustavilo gospodarske in finančne krize. Guverner banke Slovenije Boštjan Jazbec je razmišljal o možnih rešitvah. Dejal je, da je najpomembneje čim prej sanirati bančni sistem, ki bo lahko podprl gospodarski zagon, ter napovedal, da bi se prvi prenos slabih terjatev NLB na Družbo za upravljanje terjatev bank lahko zgodil v oktobru.
Iran medtem ni imel takšnih skrbi. Poročilo Mednarodne agencije za jedrsko energijo je razkrilo, da je še povečal sposobnost bogatenja urana, potem ko je v jedrskem objektu v Natancu namestil tisoč naprednih centrifug.
Četrtek, 29. avgusta
Nov dan, ista tema: Gašpar Ga-špar Mišič se je dopoldne mudil na spoznavnem obisku v Luki Koper. Zdelo se je, da je še vedno slabe volje, saj je govori! o razkritjih lobijev in napovedal, da bo prišel čas, »ko bom razkril bistveno več.«
Poslušanja iste zgodbe se je očitno naveličal predsednik SLS Franc Bogovič, ki je oznanil, da je vlada po njegovem mnenju opravilno nesposobna, in predlagal, da bi se stranke dogovorile o tehnični vladi.
Iz Ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da je med naklepnimi napakami in napačno izračunanimi plačami zaradi nedorečene zakonodaje razlika ter da za rešitev situacije pripravljajo spremembo zakona, ki predpisuje način vračila preveč izplačanih plač.
Novi svetovalec koprskega župana Borisa Popoviča Ljubiša Mihaj-lovič je bil zaradi ponarejanja listin pravnomočno obsojen na štiri mesece zapora.
Po dolgotrajni bolezni je umrla Zdenka Cerar.
Umrla je nekdanja državna tožilka in ministrica za pravosodje Zdenka Cerar.
Egiptovska policija je zaradi domnevnih pozivov k nasilju aretirala enega vodilnih članov Muslimanske bratovščine.
Pomemben korak je storil spodnji dom britanskega parlamenta, ki je glasoval proti morebitni vojaški akciji v Siriji.
Petek, 30. avgusta
Vlada je sprejela uredbi o določitvi kalkulacij ter lestvic katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2014.
Obetala se je prodaja Telekoma; Sod je s Kadom, Pozavarovalnico Sava in Zavarovalnico Triglav podpisal sporazum o skupnem nastopu pri prodaji celotnega 72,75-odsto-tnega deleža v tem podjetju.
na Svetem sedežu do zdaj: oditi je moral vatikanski državni tajnik Tar-ciscio Bertonej.
V Italiji se je zdelo, da svet stoji na glavi. Potem ko je bil Berlusconi pravnomočno obsojen, Mario Monti pa je podprl njegovo pomilostitev, se je zdelo, da je Silvio znova vzel vajeti v svoje roke. Javno je zagrozil z zrušenjem vlade, če bo zaradi obsodbe izključen iz senata.
Ameriški predsednik je odgovoril vsem, ki so dneve pred tem čakali na njegovo mnenje glede napada na Sirijo. Dejal je, da je na »podlagi zbranih dokazov prepričan, da morajo ZDA izvesti vojaško akcijo v Siriji«, a pristavil, da se bo za odobritev napada obrnil na kongres in napadu prižgal zeleno luč le, če se bo tudi kongres odločil tako.
Zoga je padla!

v
i
Šolski prag je prvič prestopilo 20.368 šolarjev.
je, da se bo z izzivi lahko soočala le močnejša in bolj povezana Evropa. »Kar potrebujemo, je pametna integracija,« je še dejala Bratuškova.
Avtoprevozniki niso bili tako polni upanja v prihodnost. Dejali so, da če vlada ne bo našla posluha za njihove zahteve avtoprevoznikov, potem tudi ne bo njihovega razumevanja za dražje cestnine. V tem primeru so obljubili tudi proteste.
Sirski predsednik Asad je zavrnil navedbe, da so njegove sile odgovorne za napad s kemičnim orožjem, in opozoril, da bo vsaka akcija francoskih sil zoper njegovo vlado izzvala negativne povračilne ukrepe.
Naredili smo korak bližje k
prodaji Telekoma Slovenije.
Evropski statistični urad Eurostat je objavil nekaj pomembnih podatkov. Niso bili razveseljivi. Slovenski BDP se je v prvi polovici letošnjega leta zmanjšal za 3,2 odstotka, kar je eden največjih padcev BDP v Evropski uniji (večjega je doživel le Ciper). Za piko na i je v zadnjem mesecu znova zrasla tudi stopnja brezposelnosti v EU.
V severni Italiji so na štirih farmah kokoši nesnic odkrili izbruh ptičje gripe, ki povzroča izjemno visoko smrtnost perutnine, ni pa še bilo znano, ali se prenaša tudi na ljudi.
Portugalsko ustavno sodišče je zavrnilo vladni predlog, ki bi omogočil lažje odpuščanje zaposlenih v javnem sektorju, in ga označilo za protiustavnega.
Ameriški državni sekretar John Kerry je zatrdil, da imajo ZDA dokaze, da so domnevni napad s kemičnim orožjem res izvedle sirske oblasti in da je v napadu umrlo 1429 ljudi, od tega 426 otrok.
Sobota, 31. avgusta
Sindikati so vladi poslali predloge za izhod iz krize: uvedba davčnih blagajn, pospešitev črpanja evropskih sredstev ter prenehanje varčevanja in usmeritev v investicije.
Papež Frančišek je navdušil z ne-omajnostjo, ko je izvedel eno najpomembnejših kadrovskih zamenjav
Obama končno odločitev o
napadu prepušča kongresu.
H koncu se je bližala zgodba okrutnega posilstva 23-letne študentke v Indiji, ki je decembra lani zaradi poškodb umrla. Sodišče v New De-lhiju je za enega izmed obtožene šesterice odločilo, da je kriv.
Nedelja, 1. septembra
Na Bledu se je začel uvodni del 8. blejskega strateškega foruma, ki zdaj že velja za uveljavljeno mednarodno konferenco. To leto poteka z naslovom »Spreminjajoča se Evropa v spreminjajočem se svetu«, organizatorji pa pričakujejo 500 udeležencev iz 50 držav. Prišla sta tudi slovenski in avstrijski predsednik.
Do obeh predsednikov so pristo-
Torek, 3. septembra
V Ljubljani so se zbrali predstavniki gibanj, ki so ljudi pozivali na četrtkovo vseslovensko vstajo. Njihove zahteve je strnil Uroš Lubej, ki je dejal, da je dovolj »plenjenja, zahtevamo transparentno, nekorup-tivno, neklientelistično in ne nepo-tistično kadrovanje in upravljanje.
Pozvali so na četrto vseslovensko ljudsko vstajo.
Na Bledu se je pričel 8. strateški forum.
pili predstavniki nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji. Hein-zu Fischerju in Borutu Pahorju so dejali, da zahtevajo, da jih priznajo kot avtohtono etnično manjšino.
Iz ZDA pa je prišla vest, da imajo dokaz, da je bil v napadu na obrobju Damaska 21. avgusta uporabljen živčni plin sarin.
Ponedeljek, 2. septembra
Pri nas se je še mudil avstrijski predsednik Fischer. S Pahorjem je tokrat govoril o odnosih med državama, ki sta jih ocenila za odlične, ter o gospodarskem sodelovanju. Pri tem je Fischer izrazil zaupanje, da lahko Slovenija sama reši svoje gospodarske in finančne težave.
Na prvi šolski dan se je blejskega strateškega foruma udeležila tudi prva slovenska premierka - dejala
Špela Kožar
'V
1
Pa se je končno začel Eurobasket 2013, ki ga nekateri označujejo kot največji športni dogodek v samostojni Sloveniji. In imajo prav, a največji, vsaj zame, ni zaradi košarke kot enega izmed najbolj priljubljenih športov pri nas, temveč zaradi izoblikovane strategije, ki presega športno promocijo.
Očitno smo se začeli zavedat, da je šport odličen poligon za marsikatero drugo dejavnost, kot sta na primer kultura ali turizem; za t.i. kulturni turizem, mlado disciplino, ki bo morda prav z Eurobasketom dobila na prepoznavnosti. In pomenu. Velikokrat slišimo, da so športniki najboljši promotorji naše države, z Eurobasketom pa postajajo tudi promotorji naše kulture. Odločitev, da Košarkarska zveza Slovenije povabi k sodelovanju pisatelja in velikega ljubitelja košarke Primoža Suhodolčana, da napiše pravljico Lipko in Košo-Rok, ki so jo v ponedeljek prejeli nekateri prvošolčki in je pristala celo na seznamu za bralno značko, je vredna pohvale. Ali pa spodbujanje bralne kulture s tem, ko nas košarkarji s knjigami v roki »gledajo« z oglasnih plakatov; kako malo je včasih potrebno, da povežeš prijetno s koristnim. Tako med ambasadorji Eurobasketa najdemo Magnifica, ki je prejšnji petek v na novo odprti Hiši športa v središču Ljubljane pripravil brezplačen koncert, ali pa pesnika Esada Babačica, ki je ob prvenstvu zastavil akcijo - uredimo zapuščena košarkarska igrišča. Ker je najboljša droga (še vedno) žoga!
Tudi turistični delavci ne bodo »spali«. Ena izmed turističnih agencij se je domislila posebnih turističnih paketov, ki bi jih morali obdržati tudi po koncu Eurobasketa: tujcev namreč ne bodo vozili le na Bled ali ljubljanski grad, ampak kar po celi Sloveniji - obisk Jeruzalemskih goric (po vinski cesti) z degustacijo vin, Dolenjska z Otočcem in obiskom vinske kleti, na Primorskem bodo lahko degustirali pršut in oljčno olje; bolj »aktivnim« bodo ponujali rafting na Soči in Savi ter adrenalinsko spuščanje po jekleni vrvi v Bovcu; poseben program je namenjen celo damam s tečaji priprave slovenskih jedi, obiskom Festivala Sladka Istra, v Arboretumu bodo lahko izdelale šopke, obstajali bodo celo t.i. nakupovalni izleti s poudarkom na izdelkih slovenskega izvora. Vas je zamikalo?
Projekt Eurobasket so nenehno spremljala prerekanja; še ena slovenska »turistična« posebnost, ki sojo organizatorji zasenčili prav s strategijo. Tako so se zaradi pomanjkanja denarja odločili za promocijo, kije najcenejša in hkrati najbolj uspešna v digitalni dobi: družabna omrežja. In ker želijo, da nekaj od dogodka tudi »ostane«, bo tokratno evropsko prvenstvo v košarki, poleg vsega naštetega, »zeleno« - spodbujalo bo okolju prijazno vedenje, kot je ločevanje odpadkov. Zanimivo, kaj vse lahko pritaknemo (zgolj) nekemu športnemu prvenstvu, kajne?
Eurobasket 2013 je zato odličen poligon za delovanje celotne države, za njeno prihodno turistično prepoznavnost ali kulturno ozaveščenost. Slovenija je idealna za kulturni turizem, ki pa ga s sloganom I Feel Slovenia in turističnimi videi ne moremo razviti. Politična elita je že pristavila svoj »piskrček« in začela zelo javno podpirat projekt, zato upajmo, da bodo od njega tudi kaj odnesli. Kar naenkrat se namreč ne delijo več na leve in desne - vsi so za Eurobasket, vsi ga čutijo. Morda pa smo naslednji v vrsti, da nas »začutijo«, državljani. Morda pa bo neka nova politična strategija le padla. Strategija je tista, ki je nujna, da bo padla tudi kocka! In za to ne potrebujemo medalje.
■
Zahtevamo, da se držimo zavez, ki smo jih dali OECD-ju.«
Da smo storili dovolj, je bil prepričan minister za finance. Uroš Čufer je novinarjem zaupal, da smo po njegovem mnenju gospodarstvo v Sloveniji dovolj obremenili z davki in dejal, da jeseni zato pričakuje pozitivno oceno iz Bruslja.
V pozitivno smer je šlo Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji. OECD je namreč občutno izboljšal napovedi za gospodarsko rast v teh državah.
Rusija je v vzhodnem delu Sredozemskega morja zaznala dve raketi, ki sta pristali v morju. Izrael je sprva vpletenost zanikal, nato pa priznal, do so z ZDA preizkušali protirake-tni sistem.
Združeni narodi so sporočili, da je državljanska vojna v Siriji z domov pregnala že tretjino prebivalcev in s tem sprožila humanitarno katastrofo stoletja.
Zaprtje postaje BICY
Velenje, 4. avgusta - Postaja sistema Bicy za izposojo mestnih koles pri velenjskem šolskem centru so začasno odstranili zaradi prenove promenade. Tako bodo pešcem omogočili lažji prehod po delovišču. Ponovno jo bodo na isto mesto namestili čez mesec dni.

Naš čas, 5. 9. 2013, barve: CM K, stran 9
5. septembra 2013
MiCftfl
NASI KRAJI IN LJUDJE
9
lokalne novice
Ceste v novi preobleki
Velenje, 26. avgusta - V teh dneh je mesto polno gradbišč na cestah. Tako so prejšnji teden delavci PUP-a, koncesionarja za ceste v MO Velenje, dokončali obnovo Gorjanovega klanca in s tem obnovo Ceste talcev. Zaradi del je bil promet na klancu nekaj dni zaprt, a letošnja zima bo zagotovo uporabnikom bolj prijazna. Prav na Cesti talcev je namreč pustila ogromno lukenj in udorov, ki so jih sedaj odpravili.
V ponedeljek pa je koncesionar za državne ceste, celjsko podjetje VOC, pokrpal tudi luknje na najbolj uničenem delu Kidričeve ceste. Vožnja na delu od križišča s Tomšičevo cesto do mostu pri Zdravstvenem domu je sedaj končno normalna, brez strahu, da na njej uničimo avtomobil.
f^i 1 • • 1 v. v v
Gradijo krozisce
Kar nekaj let je bilo krožišče pri Skalci mobilno, do konca oktobra pa bodo zgradili pravega.
Prejšnji teden so začeli graditi krožišče pri Skalci na Selu, doslej je bilo mobilno. Do predvidoma srede, 30. oktobra, bodo zaradi gradnje krožišča zaprte lokalne ceste Konovska-Škalska cesta, Selo in povezovalna cesta na Selo. Dela izvaja podjetje Krajnc VNG, d. o. o., vrednost del pa znaša dobrih 212 tisoč evrov.
■
Oddajte spremembo namenske rabe zemljišč
Velenje, 29. avgusta - Mestna občina Velenje se je lotila priprave Občinskega prostorskega načrta mestne občine Velenje (OPN). V postopkih priprave OPN bodo upoštevali in proučili tudi vloge občank in občanov za spremembo namenske rabe zemljišč. Rok za oddajo vlog za tovrstne spremembe so podaljšali do vključno srede, 11. septembra.
Na MO Velenje predlagajo, da se za spremembo namenske rabe svojih zemljišč lastniki odločijo tudi v primerih, ko je na sicer stavbnem zemljišču gradnja onemogočena ali otežena (na primer zaradi plazovitosti terena, neprimernega reliefa, nedostopnosti) ali pa so zemljišča v varovalnih pasovih javne infrastrukture. Prav tako je smiselno spremeniti namensko rabo zemljišč iz stavbnih v kmetijska ali gozdna zemljišča tudi, kadar občani svojih stavbnih zemljišč ne nameravajo nameniti gradnji, saj v prihodnosti lahko pričakujemo višje davke na nepremičnine za stavbna zemljišča.
Prva otvoritev tematskih poti
Gornji Grad - Občina Gornji Grad je uspešno kandidirala na razpisu Evropskega sklada za razvoj podeželja s projektom Sodelujmo z naravo. Rezultate projekta so predstavili na prvi otvoritvi tematskih poti po občini v soboto, 31. avgusta.
_ntp
Nadaljujejo revitalizacijo jedra
Ljubno - V občini Ljubno so se pred nedavnim razveselili pozitivnega odgovora Ministrstva za kmetijstvo in okolje glede projekta nadaljnje revitalizacije trškega jedra.
Projekt je vreden blizu milijon evrov, država pa bo zanj primaknila 85 odstotkov upravičenih stroškov. Dela naj bi začeli v teh dneh, obnovili pa bodo infrastrukturo na območju od pekarne in zdravstvenega doma do konca naselja Ljubno ob Savinji. _■ tp
Mednarodna nagrada za Center Rinka
Solčava - Švicarska konfederacija je preko Zveznega urada za prostorski razvoj razpisala mednarodno arhitekturno nagrado za trajnostni razvoj. Za nagrado natečaja Constructive Alps se je potegovalo blizu 400 projektov iz sedmih alpskih držav. Med njimi tudi večnamensko središče za trajno-stni razvoj Center Rinka Solčava. Prejel je tretjo nagrado.
Zanj je žirija med drugim zapisala, da objekt v primerjavi z ostalimi sicer nima visoke energetske učinkovitosti, se mu pa ni mogla izogniti, ker kakovostno izstopa v prostorskem in socialnem pogledu ter je izjemen primer urbane revitalizacije degradiranih alpskih naselij. Je tudi izjemen primer kulturne krepitve naselja in vzorčen še z ekonomskega vidika.
Nagrado sta na slovesnosti v planinskem muzeju v Bernu prevzela arhitekta dr. Uroš Lobnik in Andreja Podlipnik.
■ Tp
V	V««	• I	V	I	••	•
Težji projekti se pred njimi
V	Občini Nazarje bodo letošnji praznik zaznamovali s spletom prireditev in tudi manjšimi pridobitvami - Načrtovani projekti so nujno potrebni, a je denarja premalo
Tatjana Podgoršek
Zadnja od sedmih občin v Zgornji Savinjski dolini praznuje Občina Nazarje. Praznik bodo zaznamovali s spletom prireditev, od športnih, kulturnih do lesarske konference, ki naj bi se je udeležila ministra magistra Dejan Židan (za kmetijstvo in okolje) ter Stanko Stepišnik (za gospodarski razvoj in tehnologijo). Poleg tega bodo ob tej priložnosti predali svojemu namenu tudi nekaj manjših pridobitev. Prva prireditev bo jutri (v petek), zadnja v nedeljo, 22. septembra. »Vesela sem, ker so ljudje v društvih stopili skupaj in se po svojih zmožnostih vključili v praznovanje. S tem so dali podporo projektom in vsemu drugemu, za kar si zelo prizadevamo in s čimer oblikujemo razvoj lokalne skupnosti,« je dejala v prazničnem pogovoru nazarska županja Majda Podkrižnik.
Veliko se je dogajalo
»Kar nekaj stvari lahko »obklju-kamo«, veliko se je dogajalo, kar nekaj projektov smo začeli«, pravi županja. Napredovali so pri pridobivanju soglasij za posodobitev in razširitev vodovoda Letošč, čistilne naprave v Lokah pri Mozirju, kar daleč so pri dogovoru z ostalimi občinami v dolini glede zdravstvenega doma, uredili so koncesijo za daljinsko ogrevanje, napredujejo v dogovorih z državo o ureditvi krož-išča v Nazarjah. Sodelovali so tudi pri ureditvi zbirnega centra za odpadke v Podhomu.
»V kratkem se bomo lotili rekon-
Majda Podkrižnik: »Kljub posledicam krize in politični nestabilnosti se trudimo in čutim, da je podpora postavljenim ciljem in da ljudje radi stopimo skupaj.«
strukcije dveh manjših cestnih odsekov na Prihovi in v Žlabru, odpravljamo posledice plazenja zemlje po poplavah 2012 v Rovtah pod Menino. Kar precej pozornosti smo namenili dogovorom o sanaciji porečja rek Drete in Savinje,« še pravi Podkrižnikova in dodaja, da so šele prejšnji teden dobili potrditev pristojnih ministrstev o sofinanciranju za delno posodobitev dvorane nazarskega doma kulture, za ureditev dela parkirišča ob njem in za energetsko sanacijo vrtca in šole.
Stvari niso enostavne
Koliko denarja namenjajo v lokalni skupnosti za projekte, s katerimi snujejo nadaljnji razvoj, je še težko natančno oceniti. Samo projekt zdravstveni dom stane 2,3 milijona evrov, za zbirni center v Podhomu je bilo potrebnih 150 tisoč evrov, podobno bo pri čistilni napravi v Mozirju, delež občine pri projektu Letošč v Mozirju bo znašal 1,6 milijona evrov, za energetsko sanacijo vrtca in šole bo kljub sofinanciranju
Letošnji občinski nagrajenci
Občinska priznanja in nagrade ter priznanja županje in posebna priznanja bodo podelili na slavnostni seji nazarskega občinskega sveta, ki bo v sredo, 18. septembra, ob 18. uri v domu kulture v Nazarjah.
Zlati grb prejmeta družina Krapletovih iz Črete in Peter Koren iz Kokarij, srebrnega Srečko Urtelj ml., in bronastega Anica Bider, oba iz Žlaborja.
potrebnih 60 tisoč evrov, nekaj podobnega za ureditev parkirišč in doma kulture ... »Niti približno,« pravi Majda Podkrižnik, »občinski proračun ni tako velik, da bi lahko vse te naložbe pokrili brez večje pomoči skladov, države ... Je pa res, da imamo na območju za samostanom in v Šmartnem ob Dreti na voljo parcele za individualno stanovanjsko ter obrtno gradnjo v vrednosti blizu 1,3 milijona evrov. Računamo na prodajo kakšne parcele, sicer projektov ne bomo mogli uresničiti ne glede na to, da so nujno potrebni. Kreditne kvote ne moremo presegati, nismo pa tudi še izplačali vseh kreditov iz prejšnjih let.«
Veliki projekti, veliki finančni zalogaji
Čas do prihodnjega in še kakšnega naslednjega občinskega praznika bodo zaznamovali že omenjeni projekti komunalne infrastrukture. K omenjenim sodi tudi izgradnja kanalizacijskega omrežja. Veliki projekti, veliki finančni zalogaji, zaradi katerih ne bo »bolela glava« le občinskega vodstva, ampak pri izvedbi nekaterih projektov tudi krajane. Po občinskem prazniku jih čaka rebalans občinskega proračuna. »Mislim, da ga bo težko sestaviti glede na to, koliko stvari moramo narediti in koliko imamo za to možnosti. Mislim, da se nam bo počasi začelo dogajati, da bomo uspešni na razpisih, ne bomo pa mogli zagotoviti lastnega deleža pri izvedbi projekta,« je še dejala Majda Podkrižnik.
Rajžali na Primorsko
110 udeležencev tradicionalnega vlaka na Primorsko razveselilo Zamejske Slovence - Naslednjič z vlakom v Škofjo Loko
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 31. avgusta -
Zadnjo soboto v avgustu so Turistično društvo Šmartno ob Paki, Slovenske železnice in Izletnik Celje pripravili tradicionalno, osmo druženje z vlakom. Ta je tokrat 110 udeležencev iz regije Saša in njenih sosedov popeljal na Primorsko.
Sosedi in prijatelji iz regije so se z vlakom odpeljali do Celja, od tam s pendolinom do Kopra, kjer sta jih čakala avtobusa, ki sta jih najprej popeljala v Trst - v mesto, kjer je še leta 1910 živelo 56 tisoč Slovencev. Tam so storili to, kar jim je pisatelj Boris Pahor pred odhodom na pot svetoval: približajte se mestu v zalivu in ga spoznajte. Spoznali so zgodovino koncentracijskega taborišča Rižarna - opomin zgodovine za strpno prihodnost Evrope oziroma kraj priče krutosti in opomina.
Udeležence izleta je očarala tudi kraška hiša, kjer je nastal tale posnetek.
Po tem in ogledu mestnega jedra so se v Narodnem domu v Trstu srečali z zelo uglednimi predstavniki Zamejskih Slovencev. Poleg Milana Pahorja, tržaškega zgodovinarja, ki je dom označil kot »ponos in tragika« zamejskih Slovencev, še s podpredsednikom Državnega sveta Furlanije - Julijske krajine Igorjem Gabrovcem ter Dušanom Jelinčičem, največkrat prevajanim slovensko-tržaškim pisateljem ter urednikom slovenskih radijskih ter televizijskih informativnih oddaj Radia Trst. Vsi so s predstavitvijo preteklih in aktualnih dogajanj ter prizadevanj tamkajšnjih zavednih Slovencev poskrbeli za pravo »učno uro« o Slovencih in Slovenstvu na način, kot ga v svojih delih predsta-
vlja pisatelj Boris Pahor. S slednjim naj bi se udeleženci vlaka tudi srečali, a so ga minule prireditve ob njegovem 100-rojstnem dnevu preveč izčrpale. Čeprav ga niso videli, so ga s pomočjo omenjenih gostov doživeli. Po zaslugi brhkih deklet v najlepših letih - skupine Cvet v laseh - je v dvorani odmeval venček slovenskih pesmi. Eni in drugi so s tem pokazali, da se veselijo srečanj, obiskov, ker jih bogatijo.
O besedah pesnika Srečka Kosovela, ki je zapisal »Kako lep je Trst, ako ga gledaš s spočitim, jasnim očesom« so se lahko prepričali na poti z avtobusom v slovensko občino Repentabor, kjer jih je pozdravil tamkajšnji župan in podjetnik Marko Pisani.
Ob vrnitvi proti Divači so se ustavili še pri spomeniku žrtvam v Bazovici. Ob doživetem pripovedovanju sorodnika enega od ustreljenih mladih zavednih slovenskih fanti-čev, kako in zakaj so padli, so se mnogim utrnile solze v očeh. V tišini je bilo slišati plapolati plamen svečke, ki so jo - tako kot v Rižar-ni - prižgali v spomin predstavniki Občinskega odbora ZZB NOV Šmartno ob Paki.
Zaslužen za čudovit izlet na Primorsko je poleg vodičk - novinarke RTV Slovenije Mirjam Mužinič in njene novinarske kolegice - tudi organizator izleta Marjan Knez, ki bo za deveto druženje z vlakom pot usmeril proti Škofji Loki.
■
■

■
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 10
10
IZOBRAŽEVANJE
matu
5. septembra 2013
Šola se umika vrtcu
Čeprav je bil objekt nekdanje Osnovne šole Bibe Roecka osem let prepuščen propadanju, je bilo na gradbišču ob začetku rušenja veliko nostalgije
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 29. avgusta -
Le nekaj dni potem, ko je Občina Šoštanj predala ključe objekta nekdanje Osnovne šole Bibe Roecka koncesionarju izgradnje novega vrtca, velenjski družbi Esotech, so prišli na teren delavci, da porušijo stare objekte.
Dela bo izvedla družba RGP Premogovnika Velenje. »Od danes naprej s tem Občina nima nič več,« je na gradbišču povedal župan Darko Menih. »Morda le toliko, da bomo skrbno spremljali dogajanje in ter-minske plane. Priznam, da smo komaj čakali, da se rešimo vse »papiro-logije«, da podpišemo potrebne pogodbe in da se začne. Esotech se je s pogodbo zavezal, da bo 30. junija 2014 vrtec postavljen, kajti 1. septembra mora ta že zaživeti v polnem sijaju. Tega se veselim že vnaprej.«
Zadnja ravnateljica šole, ta je bila sicer zadnjih osem let prazna, Zdenka Klanfer (danes je pomočnica ravnateljice Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha, nove šole, ki je pod eno streho združila dve dotedanji), je čustveno pripovedovala: »Tole me preveva s posebno nostalgijo. Tukaj sem preživela dvaindvajset lepih let. Vendar sem, ko sem hodila po vnuka in opazovala razbita stekla ter propadanje objekta, danes tudi vesela, da se je začelo in da bo objekt, ki bo stal na tem mestu, namenjen vzgoji,« in dodaja:
Pred rušenjem so lahko občani iz objekta (šole in treh oddelkov vrtca) odpeljali tisto, kar je še uporabno in koristno
Kolikokrat je uporabila ta vhod! Zdenka
Klanfer.
Milorad Babic pravi, da od nadomestnih oddelkov vrtca ta
teden ne bo ostalo nič.
»Vse lepo, vezano na to šolo, pa si bomo zapomnili. Spomine bomo delili s številnimi Šoštanjčani, ki so jo obiskovali in v njej delali.«
Župan ji je pritrdil in poudaril, da se šola umika razvoju in novim potrebam občine. »Na tej lokaciji bo stal vrtec. Danes v Šoštanju deluje na petih lokacijah. Ko stojim na tem gradbišču, me navdušuje to, da bo vseh pet lokacij že prihodnje šolsko leto združenih na enem mestu in da se bo pedagoški proces ohranjal in nadaljeval.«
V Šoštanju si želijo, da bi bila do 25. septembra dela pri rušenju objektov končana, da bodo lahko pred praznikom občine položili temeljni kamen za gradnjo novega vrtca. Alojz Hrgota, vodja gradbišča, je zatrdil, da lahko ploščo naročijo. »Kar smo obljubili, bomo uresničili, kot se za družbo RGP, ki je ena vodilnih družb v gradbeništvu
v Šaleški dolini in širše, spodobi.«
■
Šola v reciklažo
Kot je povedal Milorad Babic iz družbe RGP, bo delo potekalo etapno. Najprej bodo odstranili okna, vrata, vse lesene in steklene dele, luči, radiatorje, streho. »Vse bomo sortirali. Plastiko posebej, steklo posebej, opeko posebej, stekleno volno posebej ... in odpeljali v reciklažo«.
Potem bodo na gradbišče prišli veliki stroji in začeli objekt podirati z vrha. Prejšnji teden je bilo na gradbišču petnajst delavcev, ta teden bo najbrž kakšen več.
Vrtec zadnjič na različnih lokacijah
Šoštanj, 2. septembra - Župan Občine Šoštanj Darko Menih se vsako leto z veseljem odzove vabilu ravnateljice Vrtca mag. Milene Brusnjak in prvi šolski dan obišče vse oddelke vrtca. Teh je letos 21, vrtec pa obiskuje 360 otrok. Župan se dobro znajde med otroki, otroci pa so pomembnega obiska veseli.
Še zadnjič so v Šoštanju odprli vrata na štirih različnih lokacijah (Lučka, Brina, Barbka in Biba - od letos v prostorih stare knjižnice), saj bo že prihodnjo jesen vrata odprl nov vrtec, ko bodo pod isto streho vsi šoštanj-ski otroci. Enoti v Gaberkah in Topolšici pa bosta odprti tudi v prihodnje.
Darko Menih in Alojz Hrgota si ogledujeta prazno notranjost.
Darko Menih, župan Občine Šoštanj in dolgoletni pedagoški delavec: »Trideset let sem delal na šoli in povem vam, da mi ni vseeno, ko gledam, kako šole padajo kot domine. Občutek je še bolj grenak, ker padajo v času mojega mandata. Spomnim naj, da smo porušili staro osnovno šolo Karla Destovnika - Kaju-ha, takrat sem bil v njej ravnatelj, šolo v Zavodnjah, zaprta je šola v Belih Vodah, padla je stara, prva šola v Topolšici. Od podružnic sta ostali samo dve, Topolšica in Ravne.
Vrtec Velenje poln, a ne prepoln
V novem šolskem letu imajo 1339 otrok - Ker v vrtec prihajajo vse kasneje, so spremenili čas kosila - Za novince prostor tudi med letom
Bojana Špegel
Velenje, 28. avgusta - Čez poletje so bile odprte vse večje enote Vrtca Velenje v mestu, okoliške pa so zaprli. Niso bile polno zasedene, kar je zaposlenim omogočilo, da izkoristijo letne dopuste, hkrati pa so lahko opravili vzdrževalna dela. V ponedeljek, 2. septembra, pa so vrata odprle prav vse enote Vrtca Velenje. V novo šolsko leto je vstopilo 1339 malčkov, kar je dva več kot lani na začetku septembra. Razporedili so jih v 76 oddelkov, kar je prav toliko kot lani ob začetku šolskega leta. Za otroke bo vključno s tehničnim kadrom skrbelo 220 zaposlenih. »Mnogi od njih,« nam je tik pred začetkom novega šolskega leta povedala ravnateljica vrtca Nataša Doler, »so z dobro voljo pripravljeni storiti še več, kot od njih pričakujemo«. Zato so se novega šolskega leta veselili tudi letos.
Kot že nekaj let doslej so v Vrtcu Velenje redni vpis novincev pripravili aprila. Čez poletje so vpisali še nekaj novincev, tako da jih je skupaj 287. Največ med njimi je najmlajših, tistih, ki jih razporedijo v jaslič-ne oddelke. »Za njih smo zaenkrat lahko zagotovili prosta mesta v vseh enotah, ve-
čina otrok je bila sprejeta v želene enote,« k temu doda Dolarjeva. Vsi oddelki, ki so bili odprti lani, so tudi letos, nobene od manjših enot niso zaprli. »Po dva oddelka ostajata na treh velenjskih osnovnih šolah, za kar smo jim zelo hvaležni. Tudi med šolskim letom ne pričakujemo prostorske stiske.
Igralnice pripravljene na otroke
V sodelovanju z MO Velenje so poleti največ obnovitvenih del opravili v enoti Lučka, kjer so delno sanirali sanitarne in vodovodne inštalacije. Obnovili so tudi sanitarije. Postavili so še 6 zaščit nad peskovniki, v vseh enotah pa so opravili več manjših vzdrževalnih del v igralnicah in na igriščih. Obnove bodo potekale tudi med šolskim letom; pripravljajo se na energetsko sanacijo enote Tinkara.
Letos maja smo odprli dodaten oddelek za 10 najmlajših otrok v enoti Vrtiljak. Ta oddelek se je trenutno prerazporedil med druge, zato imamo možnosti za sprejem najmlajših otrok tudi med letom,« še izvemo.
Nove metode, novi projekti
Strokovne delavke Vrtca Velenje se nenehno izobražujejo, zato bodo tudi v novem šolskem letu poskrbele, da se bodo malčki pri njih ne le dobro počutili, ampak tudi veliko naučili. Naša sogovornica nam pove: »Vsako leto pripravimo nove načrte, kako delo obogatiti in kaj od tistega, kar smo delali v preteklem letu, ohraniti, ker se je pokazalo kot dobro. V preteklem letu smo se veliko ukvarjali z NTC pristopom, to bomo nadaljevali tudi letos.« V pojasnilo naj povemo, da je avtor NTC programa
učenja (NTC = Network - Teaching - Children) Ranko Rajovic, zdravnik iz Novega Sada, sicer zelo aktiven član srbske ter mednarodne Mense v oddelku za nadarjene otroke. Program NTC učenja je v bistvu pedagoški pristop, ki temelji na spoznanjih o razvoju in delovanju možganov: vzgojitelje in učitelje sistematično usmerja k tistim igralnim dejavnostim z otroki, ki še posebno dobro vplivajo na nastajanje in utrjevanje možganskih povezav (t. i. sinaps med nevroni) v času njihovega najintenzivnejše-ga razvoja, od rojstva do približno desetega leta starosti.
Lani so v Vrtcu Velenje začeli tudi projekt Gozdni vrtec. »Letos bomo vanj zakorakali na polno, saj želimo izkoristiti naravo iz vseh možnih vidikov. Čeprav živimo v mestu, nas obkroža gozd in prav je, da to približamo najmlajšim,« doda Doleijeva.
Poleg tega izvemo, da so spomladi začeli spreminjati jedilnike, kar bodo počeli tudi naprej. Ker otroci vedno kasneje prihajajo v vrtec, so se odločili, da jim bodo kosilo po novem postregli pol ure kasneje kot doslej. Zanimivo pa je, da si v Vrtcu Velenje želijo, da bi več sadja, zelenjave in drugih živil kupili od lokalnih pridelovalcev. »Žal se na javni razpis prijavi zelo malo kmetov iz okoliških krajev. To nas žalosti, saj se moramo držati pravil javnega naročanja in kupovati živila, ki pa niso lokalno pridelana.«

Naš čas, 5. 9. 2013, barve: CM K, stran 13
5. septembra 2013
IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA
11
Laboratorij dviguje kakovost
Na Visoki šoli za varstvo okolja Velenje tradicionalno dober vpis - Poleg izobraževanja v ospredju tudi raziskovalna dejavnost - Razmišljanja o oblikovanju enote šole v tujini
Tatjana Podgoršek
Pred 6 leti je Regijsko študijsko središče s sedežem v Celju ustanovilo Visoko šolo za varstvo okolja. Vse od prvega razpisa je zanimanje za izobraževanje v njenih programih dobro.
Polno za redni študij, za izredni še nekaj mest
V teh dneh so vpisali še zadnje redne študente v prvi letnik dodiplom-skega študija, sredi septembra bodo vpisovali v prvi letnik še izredne študente dodiplomskega in podiplomskega študijskega programa varstvo okolja in ekotehnologija. »Kot vsako leto smo tudi za študijsko leto 2013/2014 razpisali 50 prostih mest v prvi letnik rednega dodiplomske-ga, prav toliko v izredni dodiplom-ski študijski program ter 30 prostih mest za izredni podiplomski študijski progam. Zapolnjena so vpisna mesta za redni študij, za izredni pa je še dovolj prostih mest. Prostori, ki navdušijo vsakega, ki pride k nam, so pripravljeni, prav tako predavatelji. Verjamem, da je pred nami tako dobro študijsko leto, kot je bilo predhodno,« je dejala direktorica Visoke šole za varstvo okolja Velenje mag. Milena Pečovnik.
Pridobitev laboratorij
Po besedah Pečovnikove so zelo zadovoljni, ker bodo lahko zagotovili namestitev vsem študentom v študentskem domu, za kar je poskrbela Mestna občina Velenje, in ker se bo ta mesec začela izgradnja laboratorija. Ta bo bistveno prispe-
dročju še napredovala. V tovrstne projekte bomo - kolikor bo le mogoče - vključevali naše študente v okviru priprave diplomskih nalog.«
Denar za sprotno delo je
Pred začetkom novega študijskega leta mnogi visokošolski izobra-
Milena Pečovnik
val k še večji kakovosti študijskega programa. »Raziskovalna dejavnost je sestavni del dejavnosti visokošolskega zavoda. Zagotovo bo novi dekan poskrbel, da bo šola na tem po-
Boštjan Pokorny
ževalni zavodi v Slovenijo tožijo zaradi premalo denarja. Pečovni-kova pravi, da denar za sprotno delo imajo, ker imajo koncesijo za dodiplomski študijski program in
ker je njihova kadrovska zasedba zelo skromna. Zato zaposleni poleg osnovnih delovnih obveznosti opravljajo še kopico drugih nalog. Nenazadnje imajo denar tudi zato, ker sodelujejo v različnih raziskovalnih nalogah s Premogovnikom Velenje, organizirajo delavnice za mentorje, sodelujejo na različnih razpisih, tržijo svoje prostore v pedagoškem objektu Gaudeamus ... »Ker ravnamo z denarjem zelo modro, bomo preživeli te krizne čase. Veliko nam pomaga tudi Mestna občina Velenje, nekaj pa še Regijsko študijsko središče,« je še dejala Milena Pečovnik.
Dejavnost šole že sedaj čez slovenske meje
Novi dekan šole doc. dr. Boštjan Pokorny (na to mesto je bil imenovan konec letošnjega maja, na šoli je tudi zaposlen, vendar ne za poln delovni čas) je dejal, da bodo tudi v novem študijskem letu sledili dvema osnovnima ciljema: izzivom v raziskovalnem in pedagoškem procesu. Pri slednjem bistvenih novosti ne bo, ker je šola že v preteklosti s pomočjo lokalne skupnosti naredila velike korake na tem področju. Program je pripravljen zelo kakovostno. Srčno si želi, da bodo tu-
Mag. Milena Pečovnik o tem, ali je Visoka šola za varstvo okolja Velenje našla svoje mesto med visokošolskimi zavodi v Sloveniji:
»Glede na povpraševanje in vpis menim, da ga je našla. Je pa potrebno vedeti, da je šola dobila prvo akreditacijo leta 2006 in jo letos brez kakršnih koli ugotovljenih nepravilnosti ponovno potrdila. Iz prakse je znano, da visokošolski zavodi gradijo svoj imidž desetletja, gradijo ga z raziskovalnim delom, študenti, ki postanejo doktorji, raziskovalci in pomembni direktorji. Trudimo se, da ni nihanj v kakovosti izobraževanja. Nimamo preveč diplomantov ... Ministra dr. Jerneja Pikalo, ki prihaja k nam na obisk, bomo poskušali prepričati, da ni prednostni cilj zasebnega visokošolskega zavoda profit, ampak kakovostno izobraževanje študentov, ki bodo družbi na svojem področju pomagali k lepšemu življenju vseh nas. Upam, da bo naša šola tista, ki bo tukajšnje okolje dvignila iz povprečja in mu vrnila, kar nam daje.«
di letos nadaljevali izobraževanje na drugi, magistrski stopnji in da bodo v skladu z že prej sprejetimi usmeritvami ter morda še z malo večjim interesom lokalne skupnosti in gospodarstva prihodnje leto začeli izva-
V študijskem letu 2013/2014 bodo na Visoki šoli za varstvo okolja izobraževali čez 300 študentov (skupaj s pavzerji' in absolventi), od tega bo blizu 210 rednih
rodnim sodelovanjem, v prihodnje bo tega zagotovo, pravi Pokorny, še okrepila. »Tovrstno delovanje je pomembno pri izmenjavi pedagoškega osebja in študentov, zato razmišljamo o snovanju kakšne dislocirane eno-
jati novi modul, nekoliko razširjene vsebine.
»V raziskovalni dejavnosti pa bomo poskušali izkoristiti v večji meri vse mo žnosti, ki jih omogočajo prostor, infrastruktura šole, njene zmogljivosti, potenciali sodelavcev, okolja. Tega področja šola v preteklosti ni mogla razvijati v takšni meri, ker je bil večji poudarek dan pedagoškemu delu.«
Šola se že danes ponaša z medna-
te šole v tujini. Za to se nam ponuja kar nekaj možnosti v vzhodni Evropi, kjer na osnovi srečanj z našimi sodelavci kompeten-tno osebje zagotavlja, da so programi naše šole zanimivi tudi za njihovo državo,« je poudaril Boštjan Pokorny.
■
Zaključili bogate pocitnice
Ustvarjalnice, piknik, ki je prinesel »vrt na prt«, menjava semen in igrač - vse to je bilo letošnje druženje ob koncu poletnih počitnic pri vili Mojca
Velenje, 31. avgusta - V soboto popoldne, ob koncu poletnih počitnic, se je na vrtu vile Mojca odvil »Ta veseli dan«, ki je bil poln ustvarjalnosti in zabave. Z njim so simbolično zaključili bogate poletne počitniške programe Medobčinske
zadovoljna. »Glede na to, da nimamo velikih površin, je pridelka veliko. Celo feferone smo lahko vložili, porabili pa smo tudi tri velike buče, veliko paradižnika, »žakelj« krompirja in še in še. Zelo dobro pa nam rastejo tudi zelišča. Zato
sveže pomečkaš med prsti . Med obiskovalci je bil tudi osnovnošolec Borut Pustatičnik, ki je kljub mladosti navdušen vrtnar. »Tokrat sem ta bio vrt videl prvič in moram reči, da sem navdušen. Zanimajo me namreč zelišča, ki jih tudi sam gojim.
Kaja Flis
zveze prijateljev mladine Velenje. Tokrat so dogajanje na sicer tradicionalnem dogodku nadgradili z eko piknikom, na katerem so stregli dobrote, pripravljene iz pridelanega na eko vrtu, ki so ga spomladi uredili pri vili. Fižolov in čičerikin namaz, dobrote iz buč in zelišč, tudi čaji, ki so jih mladi pridelali sami, so teknili, obložene mize pa so bile tudi paša za oči.
Kaja Flis, ki je skupaj s prostovoljci ustvarila eko vrtiček, za katerega so v sušnem poletju tudi dobro skrbeli, je bila s pridelkom zelo
Katja Ferlin
bo vrt živel še naprej, saj ima tudi veliko učno vrednost,« nam je povedala, medtem ko je obiskovalcem razkazovala, kaj še raste na vrtičku.
Zanimivo
medgeneracijsko
druženje
Mali in veliki obiskovalci so z zanimanjem spoznavali rastline. Med drugim so lahko videli, kako izgleda ajda, kako dobro letos uspeva novozelandska špinača, odporna na sušo, kako dišijo zelišča, ko jih
Borut Pustatičnik
Tukaj je kar nekaj takšnih, ki jih še nimam. Prinesel pa sem nekaj semen za izmenjavo, kar se mi zdi super ideja. Tako bom domov nesel semena za kulture, ki jih na mojem vrtičku še ni. Na mojem zeliščnem vrtu je že več vrst origana, bazilika, timijan in še marsikaj. Želim si še sladko stevio, upam, da dobim sadiko,« nam je povedal.
Katja Ferlin je v soboto pripravila fotografsko razstavo, ki jo je ustvarila ne eko vrtičku. Povedala nam je: »Zame je bilo zelo zanimivo spremljati rast na tem vrtu, saj sem fo-
Eko vrtiček še ni prazen, čeprav je veliko dobrot, ki so jih pridelali na njem, pristalo na pikniku. Mize so bile polno obložene z zanimivimi namazi, solatkami in slaščicami.
prihodnje leto vzgajajo zelenjavo in zelišča.«
Sekretarka zveze Tinca Kovač je bila ob koncu popoldneva zadovoljna. »To je bilo prijetno medgenera-cijsko druženje, saj so se mladim, ki so pridno ustvarjali v delavnicah, pridružili varovanci doma za varstvo odraslih. Navdušeni so bili nad našimi pridelki in podobo vrtička. S tem zaključujemo zelo uspešne počitniške programe. Tudi letos smo veliko otrok popeljali na morje, vse počitniške dni je živela vila Mojca, navdušeni pa smo bili tudi nad obiskom delavnic na centralnem otroškem igrišču. Letos je bilo število udeležencev v njih večje kot prejšnja leta. Tudi po 30 otrok na dopoldne je prišlo, med njimi tudi obiskovalci mesta, ne le domačini.« Počitnice, ki so sedaj le še lep spomin, bodo očitno take ostale tudi za tiste, ki so se trudili, da so bile pestre.
■ bš
Zaživela je menjalnica igrač, v ustvarjalnicah pa so ustvarjali predvsem najmlajši. Starejši so se medtem družili
na pikniku.
tografirala detajle. Res nikoli ni bilo dolgočasno, sploh ker se ne spoznam ne na rože ne na zelenjavo. Vrt je zanimiv in tudi poučen, tudi
zame je bil takšen. Opažam, da si ga obiskovalci današnje prireditve ogledujejo z zanimanjem, zato je prav, da ostane in da na njem tudi
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 10
12
KULTURA
Men
5. septembra 2013
Zabavne prireditve najbolj pritegnejo
29. Poletne kulturne prireditve na različna prizorišča privabile okoli 12 tisoč obiskovalcev - Lani 60, letos 50 kulturnih dogodkov - Lani zanje odšteli 130 tisoč evrov, letos več kot pol manj
Bojana Špegel
Velenje, 2. septembra - V nedeljo zvečer so se s tradicionalnim koncertom iztoka Mlakarja na velenjskem gradu končale letos 29. Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje. Čeprav letos za program niso imeli toliko sredstev kot prejšnja tri leta, ko so bile del projekta EPK, so tako s programom kot obiskom zelo zadovoljni. »Prav s tem čutimo dediščino projekta Evropske prestolnice kulture, saj smo očitno v preteklih letih uspeli vzbuditi zanimanje ljudi za poletne dogodke na prostem, obudili pa smo tudi nekaj prizorišč, ki so se izkazala za dobra. Lanski program in obisk nas je ohrabril, da lahko delamo številne poletne prireditve, ob tem pa poskrbimo tudi za pestro paleto različnih žanrov. V preteklih letih smo uspeli občinstvo pripraviti, da ponovno obiskuje dogodke na prostem, zato bom vedno rekla, da je bil projekt EPK uspešen,« nam je v uvodu zatrdila direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny.
Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da so lahko v dolgem vročem poletju večino prireditev izvedli na prostem, kar je pripomoglo k številnemu obisku in zadovoljstvu obiskovalcev, doda naša sogovornica. Izjemno zadovoljni so letos z obiskom otroških prireditev. »Tako torkove igrarije kot sobotne lutkarije so dokazale, da so se nanje mlade družine navadile in si vzamejo čas za obisk. Letos poleti smo na njih našteli 2.500 obiskovalcev, potrudili pa smo se, da je bil izbor kvaliteten in bogat.«
Organizatorji ugotavljajo, da so najbolje obiskani koncerti. »V poletnem času očitno potrebujemo tudi zabavo, zato bomo v prihodnje pripravljali še več glasbenih zabavnih dogodkov. Sploh, ker vedno več ljudi ostaja doma. Lahko rečem, da sta bila oba dogodka, ki smo jih pripravili v vrtu
Barbara Pokorny
vile Herberstein, nekaj posebnega, s koncertom skupine The Klezmatics pa smo dokazali, da lahko z Gram-myjem nagrajena skupina privabi tudi obiskovalce od drugod. Koncert je bil deležen tudi velike medijske pozornosti v nacionalnih medijih.« Zadovoljni so tudi z manjšimi glasbenimi in drugimi dogodki, ki so poskrbeli, da so lahko vsi našli kaj zase. Ustvarjalci so letos prišli iz 7 držav. »Pomembno je, da se odpiramo v mednarodni prostor, naša želja pa
je, da se v prihodnje še bolj povežemo s festivali iz bližnje okolice, ki v poletnih mesecih pripeljejo izjemne glasbene ustvarjalce, akrobate. Zavedamo se, da imamo pri tem še rezervo, bo pa to naša usmeritev za prihodnje. Letos smo namreč dokazali, da se da s polovico manj denarja, kot smo ga imeli na voljo lani, pripraviti veliko manjših in nekaj večjih kvalitetnih dogodkov, ki privabijo veliko obiskovalcev. «
September v znamenju Pike
Čeprav so s septembrom v Festivalu Velenje zaprli »poglavje« poletnih prireditev, se že vrstijo novi projekti. »Ob koncu tedna smo prvič pripravili Pikino akademijo, izobraževalni vikend za vlogo Pike Nogavičke. Festival je že tako velik, da jih potrebujemo več. Dekleta so spoznala pravila gledališča, retorike, plesa ... « nam izda sogovornica in doda, da Pika letos uradno pride v mesto 22. septembra, ostaja pa do 28. septembra. »Letos bo tema Zdrav duh v zdravem telesu. Verjamemo, da bo program navdušil številne obiskovalce. Aktivneje sta se v pripravo letos vključila športna zveza Velenje in atletski klub Vele-
Ambiciozno v novo sezono kina
Po tem, ko so bili poleti v Kinu Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, več kot zadovoljni z obiskom Kina pod zvezdami, so v september stopili zelo ambiciozno. Filmsko gledališče ob ponedeljkih so odprli s premiero filma Adria Blues, ob katerem so obiskovalci spoznali tudi ustvarjalce. Druga premiera bo 16. septembra, ko bodo vrteli romantično dramo Nejca Gazvode Dvojina in ob tem predstavili tudi ekipo ustvarjalcev.
V nedeljo je zaživel Pikin kino, ki bo vsako nedeljo v septembru prinesel dve predstavi. Prva bo ob 10.30, druga pa ob 16. uri. »Prvi smo uspeli zagotoviti novo Dysnejevo risanko Avioni. V Velenju bo slovenska premiera. Ta ne bo v nedeljo, ampak v soboto, 14. septembra, ob 16. uri. Svoje glasove za sinhronizacijo te risanke so posodili znani Slovenci,« je povedala Barbara Pokorny. V Pikinem kinu bodo vedno poskrbeli tudi za spremljevalne dogodke. Izvedeli smo še, da bodo v bodoče tesneje sodelovali z osnovnimi šolami. Nov nacionalni program kulture v šolske vsebine prinaša več filmskih vsebin. Po novem naj bi si vsi osnovnošolci vsaj vsako drugo leto ogledali film. Da bo tako, se bodo potrudili tudi v Kinu Velenje.
nje, ki pripravljata niz dogodkov. Naša želja je, da na festival pripeljemo tudi številne znane športnike, od legend, kot sta Ivo Danev in Zlatko Zahovič, do mlajših. Častna pokroviteljica bo Petra Majdič, ki je napisala čisto posebno športno zgodbo svojega življenja.« Letos se bo festival prvič povezal z ljubljanskim Volontariatom, ki bo v času Piknega festivala pomagal izvesti Mednarodni festival prostovoljcev in ga s tem še nadgradil. Tečejo pa tudi aktivnosti, da bi častni pokrovitelj festivala postal UNESCO.
»Helium« bo poletel
V septembru bodo sodelovali še pri številnih dogodkih ob praznovanju občinskega praznika, oktobra pa se bo uresničila še ena napoved; plesni projekt He, he, he Helium, ki je spomladi nastal pod okriljem Festivala Velenje, gre na pot. »Ta sodobni balet je bil uvrščen na zelo prestižen festival v Južni Koreji. Na njem se bo predstavil oktobra, sledila pa bo balkanska turneja od Sarajeva, Beograda do Makedonije,« izvemo. Oktobra bodo v Festivalu Velenje začeli tudi novo abonmajsko sezono, pri čemer so se odločili, da ohranijo vse abonmaje. »Vemo, da število abonentov upada, da mnogi kulturni domovi že ukinjajo abonmaje. Mi se bomo trudili, da do tega pri nas ne bo prišlo. Abonmajsko sezono začnemo 18. oktobra, ko bo gostja na našem odru glasbenica Severa Gjurin.«
Navdušujoča šola Igorja Ozima
V Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje se je v soboto s slavnostnim koncertom uspešno zaključila že 21. mednarodna poletna violinska šola profesorja Igorja Ozima.
Ozimova poletna šola v Velenju ima za sabo eno najdaljših tradicij v prirejanju mojstrskih tečajev na
Slovenskem in vsako drugo poletje v naše mesto privablja izvrstne glasbene talente iz vsega sveta. Profesor Ozim namreč velja za enega največjih slovenskih glasbenih pedagogov in za enega največjih violinskih pedagogov v svetovnem merilu. Živi in dela v Salzburgu na znamenitem Mozarteumu, vsako poletje
pa je gost različnih poletnih šol, letos ponovno tudi velenjske. Med 26. in 31. avgustom je tako Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega obiskalo 15 izvrstnih violinistov iz različnih koncev sveta. Prišli so iz Slovenije, Velike Britanije, Srbije, Japonske, Koreje in Tajvana. Letos je bilo več kot polovica slovenskih
slušateljev, med njimi kar trije »domačini«: Jure Smirnov Oštir, Tjaša Gorjanc in Edin Okic. Udeleženci so zadnje počitniške dni preživeli ob vadenju, pridnem študiranju in nadgrajevanju zahtevnih violinskih programov. Po eni strani so bili vsi navdušeni nad pogoji, ki jih nudi glasbena šola (v prvi vrsti nad dejstvom, da ima vsak udeleženec cel dan na razpolago svojo sobo), na drugi pa z znanjem in razgledanostjo profesorja Igorja Ozima. Profesorju sta se pridružila njegova asistentka (soproga) Wonji Kim Ozim in odlični pianist Alan Brown, ki deluje na londonski kraljevi akademiji. Med poletno šolo so se udeleženci predstavili na dveh javnih koncertih v modri dvorani in na sobotnem slavnostnem zaključnem koncertu v orgelski dvorani. Vsi trije koncerti so bili polni dobre glasbe in krasnih izvedb izjemno talentiranih mladih glasbenikov iz vsega sveta.
Mesto Velenje je lahko ponosno na prijateljsko povezavo s tako legendarnim profesorjem, ki še vedno (kljub častitljivim dvainosemdesetim letom) navdihuje.
ALTIERHATOR
Doživeti stoto ali navijaški praznik na Touru
Matjaž Šalej
Vsako leto v naši kolumni zapišem tudi kakšen dopustniški vtis. Takšen, ki mi je bolj zaznamoval počitniško potepanje. In res, tudi letos mi je ob vsej obilici prevoženih avtomobilskih kilometrov, ob vseh »prekoračenih mejah« (znotraj unije in mejah v glavi), obiskanih muzejih, Unescovih spomeniško zaščitenih kulturnih prostorih najbolj ostal v popotniškem spominu obisk ene od etap največje kolesarske dirke na Tour de France. Zakaj? Zato, ker se mi je zazdel to morda celo najbolj obiskani enkratni športni dogodek na vsej zemlji.
Verjemite, da sem bil že kar na nekaj velikih športnih dogodkih, prvenstvih, pokalih, saj me kot športnem navijaču pritegne hotenje človeka po višjem, hitrejšem in močnejšem dosežku v športu, pa naj bo to za klub, ekipo, državo ali pa le zase. Zato je sodil v prvi postanek ob letošnji poti do Španije tudi ogled ene od tradicionalnih etap na dirki po Franciji. Ogledala sva si etapo (morda tudi kraljevsko) z zaključnim, skoraj 1600-metrskim višinskim vzponom na »velikana Provanse«, kot mu pravijo Francozi, sloviti Mt. Ventoux. Ob vsem skupaj sva imela to srečo, da sva se znašla ravno na stoti obletnici te znamenite kolesarske dirke, ki so jo praznovali letos, ob tem pa še na nedeljo, na gospodov dan tudi za navijače. Sreča je bila tudi ta, da je termin »Ventouxa« letos na Touru sredi julija zapovrh sovpadal tudi s praznovanjem največjega nacionalnega praznika v Franciji, z dnevom Bastilije. Po ljudsko bi lahko rekli mnogo muh na en mah. In res je bilo tako. Stvari sva se lotila, da sva se večer pred etapo pripeljala z avtom pod hrib, prespala dobesedno za cesto, saj so cesto za pozne dvodnevne navijače že zaprli. Če bi se želela utaboriti na dobrem prostoru nekje pod vrhom, bi potrebovala še kakšen dan več. Zjutraj pa kolo z avta in po 20 kilometrih vzpona na goro navijati za vse, tudi za edinega preostalega slovenskega kolesarja.
Pravzaprav tekmovalni in rekreativni dosežki pri vsem skupaj niso pomembni. Važen je vtis, ki ga napravi takšen športni dogodek na obiskovalca, navijača. In impresija je takšna, da se ti ob obujanju spominov lahko dvigujejo kocine. Ne zaradi gneče, števila kolesarjev, navijačev iz vsega sveta, vseh ras in kultur, ti prihajajo od Kolumbije do Nove Zelandije ... Pomembna je pozitivna energija, ki jo sproščajo ljudje. Po oceni medijev in organizatorjev si takšno nedeljsko praznično etapo ogleda v živo okoli pol milijona ljudi z vsega sveta, ki iskreno navijajo - ne samo za tistih 200 tekmovalcev, ki pridrvijo mimo v klanec, pač pa za vsakega rekreativca, mladostnika, ki po domače »zdere« cestni klanec. Ob vsem tem se ljudje družijo, navijajo, prepevajo in veseljačijo ob cesti na vsakem ovinku oz. delu vzpona. K temu sodi seveda imeti se »fajn« tudi večer ali dva prej, Podobno je na vsaki takšni etapi, kjer je zaključek etape v klanec, pa naj bo to pirenejski Col du Tourmalet, vzpon na Alp d'Huez ali na »mojega provansalskega velikana« Mt. Ventoux. V teh primerih gre za največji navijaški kordon na svetu. Ampak navijači se na to pripravljajo dan, dva, tri, prespijo na hribu, kakšnih petdeset do sto tisoč se jih pripelje na kolesu in si najde svoj navijaški prostor ob poti do vrha. In navijajo prav vsi, vsak za svojega nacionalnega ali klubskega junaka. In prav za vse po vrsti, tiste, ki prišprintajo v klanec in želijo zmagati, ali pa njihove pomočnike - vodonoše, ki se pripeljejo kakšne pol ure za njimi. Pa seveda tudi za rekreativce, ki se zgrinjajo na goro. Lepo je, ko malo trpiš na kolesu, pa te ljudje, ki kampirajo ob cesti, in njihovi otroci iskreno spodbujajo ob poti, ti iztegujejo dlani v pozdrav. Največ podpore imajo na kolesih prav otroci, ženske, starejši, pa v različne maskote preoblečeni rekreativci na vseh mogočih kolesih, ki se prebijajo na hrib. Ob izjemni organizacijski logistiki, ki postavlja časovne ovire in zapore, se mi je zdel prav ta trenutek kolesarske dirke najpomembnejši. Ljudje, ki živijo ob cestah, pa turisti, navijači, obiskovalci živijo za takšen način življenja. Spoštujejo kolesarstvo - enega najbolj napornih vzdržljivostnih športov. In čeprav je bil (in je še) zaznamovan z dopingom, kljub vsemu vedo, da je za športniki tisoče kilometrov in ur vožnje in veliko izjemnih telesnih naporov. Spoštujejo šport, ker je povezan tudi z vsakodnevnim življenjem, potovanjem, premagovanjem razdalj, pa naj si bo kot šport, ali kolesarjenje kot sredstvo, da prideš v službo, v šolo hitro, zdravo. Podoben občutek, da si kot kolesar spoštljivi del prometa, življenja sem imel že nekajkrat prej v delih Evrope, kjer takšen šport in način življenja resnično cenijo in je želeni in pomemben del njihovega vsakdana. Kjer te spodbujajo kot rekreativca z »Allez allez«, ali pa, kjer se čudiš in navdušuješ nad cestnokolesarsko infrastrukturo v mestih ter občuduješ pozornost, ki jo temu namenjajo. In v tem smo Slovenci še kar precej »za svetom«.
Če sklenem svoj zapis o navijaško-kolesarskošportnem dogodku, ne morem mimo tega, da je ta zapis tudi svojevrsten dokaz igre naključij in povezanosti teme s formo. Zapis o eni izmed etap stotega Toura hkrati zaključujem svojo stoto kolumno. Oboje me je nekako - po svoje - zaznamovalo. Kar nekaj zapisov se je nabralo ... in v preblisk skromnega jubileja in samoironije sem se spomnil ene od pesmi legendarne skupine Bijelo dugme. Govori sicer o dopolnjenih letih, lahko pa besedilo tako ali drugače razumemo tudi v kontekstu stotega jubileja: »Strašna, strašna gnjavaža u životu - doživeti stotu, doživeti stotu!«
■
■

Naš čas, 5. 9. 2013, barve: CM K, stran 13
5. septembra 2013
107,8 MHz
13

Novo šolsko leto
Novo šolsko leto se je dotaknilo tudi naše časopisne in radijske hiše - zaradi petih sodelavcev s šoloobveznimi otroki.
Računovodkinja Suzana Goršek Brglez ugotavlja, da sta njena šestošolka Karin in četrto-šolec Erik zdaj bolj resno pristopila k stvari. Novega šolskega leta sta se veselila, vanj sta stopila s polno pričakovanji. Erik se bo tokrat prvič srečal z ocenami. Oba sta pripravljena tudi na izzive v glasbeni šoli, kjer Karin obiskuje pouk harfe, Erik vadi igranje na bobne, svojo energijo pa sprošča tudi na nogometnih treningih.
»Moja najstnika bi imela najraje, če bi trajalo šolsko leto dva meseca, preostalih 10 pa bi bile poči-
tnice,« je označila začetek novega šolskega leta propagandistka Bernarda Matko. Marcel je iz razredne stopnje »skočil« na predmetno, dobil je novo razredničarko, nad katero je navdušen, in dva nova sošolca. Prvi šolski dan pa si bo zapomnil tudi po občudovanju sošolcev, ki so bili navdušeni nad
njego-
vo frizuro in izbiro oblačil. Za devetošolca Filipa pa začetek ni bil nič posebnega. Na novo se je seznanil le z učiteljico angleščine - spremembo, ki je v razredu niso pričakovali. Je pa pred njim pomembna odločitev, kaj naj bi počel v življenju.
»Ha, ha, ha,« se je odzvala na vprašanje, kakšen je bil začetek novega šolskega leta, oblikovalka Janja Košuta Špegel. Da bi kateri od njenih mladcev zaradi tega skakal od veselja, to ne. »Je pa bil Art, ki obiskuje četrti razred, navdušen nad novo učiteljico. Kaj, dijak 3. letnika gimnazije, pa je že tretjič zapored v celoti menjal sošolce in učitelje. Te spremembe mu niso po godu, a kaj čemo,« je dodala Janja.
Edini iz naše medijske hiše, kije prvi šolski dan »pokukal« v učilno zidano, je bil tonski tehnik Dragan Berkenjačevič. Pospremil je namreč prvošolca Jerneja, kije na začetek pouka težko čakal. Šesto-šolec Marko pa mu je ob prihodu domov povedal, da ima nekaj novih predmetov, novega pa ima tudi razrednika.
■tp
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
Lilly Allen se vrača
Britanska pevka Lily Allen, ki smo si jo zapomnili po skladbah, kot so Smile, F*** You in Not Fair, je po premoru zaradi poroke in rojstva hčerk napovedala svojo vr-
njem spet ponaša z vitko postavo. V videu se pojavljajo tudi člani njene družine in nekaj prijateljev. Pesem je sicer delo švedskih producentov Martina Maxa in Shellbacka. To pa ni edina uspešnica, s katero v teh dneh razveseljuje 32-letna plavola-ska. Lestvice osvaja tudi z uspešnico Feel This Moment, ki jo je posnela s Pitbullom, ter s skladbo Hoy Tengo Ganas De Ti, ki jo je posnela z mehiškim pevcem Alejandrom Fernandezom.
Nov single Eminema
nitev. 28-letna britanska zvezdnica se je leta 2010 umaknila iz javnosti, da bi se posvetila svoji družini. Junija 2011 se je poročila in novembra istega leta povila prvo hčerko. Druga je privekala na svet januarja letos. Toda v tem času Allenova ni delala le otrok, ampak tudi nove skladbe. Pri ustvarjanju materiala za novi album sta ji pomagala pro-ducent Greg Kurstin in Naughty Boy. Na nove skladbe bo sicer treba počakati do prihodnjega leta, lahko pa Lily slišimo v skladbi True Love z zadnjega albuma ameriške pevke Pink The Truth About Love, ki je izšel septembra lani.
Christina Aguilera z novim videom
Ameriška pevska zvezdnica mehiških korenin Christina Aguilera se predstavlja z novim videom za skladbo Let There Be Love. Single z aktualnega albuma Lotus, že sedmega Christininega studijskega albuma, razveseljuje plesne navdušence po svetu, Christina pa se v
Znani ameriški raper Eminem je objavil prvi single s prihajajočega novega albuma z naslovom MMLP2 (The Marshall Mathers LP 2). Album bo izšel 5. novem-
bra, naslov singla, ki ga napoveduje, pa je Berzerk. Gre za že osmi studijski album tega glasbenika, katerega pravo ime je Marshall Bruce Mathers III, pri nastanku albuma pa sta kot producenta sodelovala tudi Dr. Dre in Rick Rubin. MMLP2 bo prvi album tega 40-letnega ra-peija po treh letih in bo nasledil album Recovery iz leta 2010. Njegov najuspešnejši album pa je sicer The Marshall Mathers LP iz leta 2000, ki velja za enega najboljših hip hop albumov vseh časov in je hkrati tudi najhitreje prodajani album kakšnega samostojnega izvajalca v ZDA.
Pričakovani novi album je (vsaj po naslovu) torej nekakšno nadaljevanje uspešnega Eminemovega albuma izpred trinajstih let.
Znan je vrstni red nastopajočih na Slovenski popevki
Znan je vrstni red nastopajočih na letošnjem festivalu Slovenska popevka, ki bo v nedeljo, 29. septembra, potekal v studiu 1 Televizije Slovenija. Prva bo v konkurenci trinajstih izvajalcev nastopila Ana Soklič s skladbo Naj muzika igra, sledili pa ji bosta Ajda Stina Turek (Tvoj obraz) in Manca Špik (To so te reči). Kot četrti bo nastopil Jure Ivanušič (Plavi angel), za njim
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.	_
1.	MILEY CYRUS -Wrecking Ball
2.	FLIRRT - Grem
3.	JOHN LEGEND - Made To Love

m

v VN
Miley Cyrus, hči znanega country rock izvajalca, Billy Ray Cyrusa, je trenutno eno najbolj vročih imen na svetovni glasbeni sceni. 8. oktobra bo izšel njen novi album z naslovom Bangerz, na katerem bo tudi tokratna zmagovalka izbora pesmi tedna na
Radiu Velenje, skladba Wrecking Ball. Za 21-letno zvezdnico, ki je zaslovela z naslovno vlogo v najstniški televizijski nadaljevanki Hannah Montana, bo to sicer že četrti studijski album.
>
K*-'


LESTVICA
DO
i
GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	VESELI SVATJE - Prvič bom mamica
2.	DOLENJSKI ZVOKI - Moja sreča
3.	IGOR IN ZLATI ... - Dekle, zdaj mi ...
4.	JOC BEND - Stara domačija
5.	MAJ - Češnjice
6.	MLADI ODMEV - Šepetaj mi tiho
7.	OGNJENI MUZIKANTI - Moje dekle
8.	ŠKORPIJONI - Lepa so ...
9.	ŠMENT - Ljuba, povej mi
10.	UNIKAT - Ne boš več spala
... več na www.radiovelenje.com
\ N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N
J
pa Sara Kobold (Ne znam na konec neba), Katarina Mala (Nebesa), Manuela Brečko (Zadnji ples) in Eva Črne (Vrti se v ritmu). Kot deveti po vrsti bodo na oder stopili člani skupine Flora & Paris (Vse si ti), za njimi pa skupina Panda (Hočem tja), pevka Bilbi (V dnevni doma), Andraž Hribar (Po čem diši ta dan) in kot zadnja še skupina Tristan (Dotik požene kri). Prireditev se bo pričela ob 20. uri, nastopajoči pa se bodo potegovali za tri strokovne nagrade in veliko nagrado občinstva, ki sta jo lani osvojila Nuša Derenda in Marko Vozelj (na sliki).
Justin Timberlake pobral kar štiri nagrade VMA
V Barclays Centru v Brooklynu je preteklo nedeljo najbolj znana glasbena televizijska postaja MTV podelila vsakoletne nagrade za najboljše videospote VMA (video music avards). Največ nagrad, kar štiri, je prejel Justin Timberlake, ki je poleg nagrade MTV Vanguard prejel še nagrade za najboljši video leta (Mirrors), najboljšo režijo (Suit & Tie) in najboljšo montažo (Mirrors). Tri nagrade sta osvojila Macklemore & Ryan Lewis, in sicer za najboljši hip hop video, najboljšo fotografijo in najboljši video s sporočilno vrednostjo. Nagrado za najboljši videospot med moškimi izvajalci je prejel Bruno Mars (Locked Out of Heaven), v kategoriji za najboljši ženski video pa je slavila Taylor Swift (Trouble).
DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV
Pobrskali so po arhivu in na plano potegnili skladbo Bojna črta ter še neobjavljeni videospot, ki so ga v režiji Klemna Dvornika posneli že jeseni 2009. Gre za sedmo skladbo z njihovega predzadnjega albuma Vojna in mir, ki pa bo kot poseben single izšla šele zdaj.
UP N' DOWNS
Zasedba, ki se po singlu Esprit subver-zif loteva snemanja novega materiala, tudi letos pripravlja koncert z nazivom GOR N' DOL Z UP N' DOWNSI, ki bo to soboto, 7. septembra, ob 20. uri pred Franky's pubom v Nazarjah. Dogodek je posvečen spominu na Aleksa Stropnika, nastopili pa bodo lokalni Z3ro Z3ro, Undercover ter seveda Up N' downs.
KATAYA
Mlada pevka Kataya, ki že nekaj časa zelo uspešno stopa po samostojni glasbeni poti, je posnela skladbo Numero uno, pri kateri je prvič sodelovala z raperjema Challetom Salletom in Erikom. Pevko sicer najbolj pozna-
¿zdb
... na krotko...
mo po uspešnici To je moj dan, ki jo je zapela skupaj s skupino Tangels in je bila leta 2011 tretja najbolj predvajana skladba slovenskih radijskih postaj.
IN&OUT
Zasedba IN&OUT še vedno vabi svoje oboževalce k sodelovanju pri snemanju novega spota za pesem Zgodba zase. Videospot bodo sestavili iz malih zgodb, ki jim jih bodo v obliki kratkih videov poslali njihovi privrženci. Rok za oddajo posnetkov je 9. september, dodatne informacije pa poiščite na Facebooku.
PTUJ 2013
Minuli petek se je na Ptuju odvrtel že 44. festival narodnozabavne glasbe. Nastopilo je deset ansamblov, prvo nagrado občinstva (z glasovi televo-tinga) pa je osvojil ansambel Nemir, ki je osvojil tudi nagrado strokovne komisije za najboljšo vokalno izvedbo. Poskočni muzikanti so osvojili prvo nagrado med kvinteti, ansambel Štrajk pa med ostalimi zasedbami. Nagrado za najboljše besedilo je osvojila Majda Rebernik.
107,8 MLägm
Radio Velenje
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 14
14
5. septembra 2013
^ Bojan Kontič, predsednik borčevske organizacije ter velenjski župan, in Tanja, njegova žena, sta bila v soboto dopoldne dežurni varuški, zato sta na Graško goro s seboj pripeljala 3-letnega Ro-žleta, sina sinove partnerke. »Če boš kdaj župan, boš moral na veliko, veliko prireditev ... Upam, da boš na kakšno s seboj vzel tudi mene.«
^ Nekdanjega policista in kasneje prometnika v APS ter aktivnega uslužbenca v redarski službi MOV Emila Novaka smo srečali ob preizkušanju lastnih živcev ... z božanjem velikega udava v Mozirskem gaju. Ko je spoznal, da ga kača »Albina« (albin, brez pigmenta) ne »šmirgla«, se je Emil pustil tudi fotografirati, velika kača pa je tokrat leno nadaljevala svoje poslanstvo in se ni upirala božanju niti spogledovanju z objektivom.
^ Anica in Franc Čanč iz Plešivca se letos, ko nas razne neprijetne žuželke nadlegujejo na vsakem koraku, prav nič ne bojita. Za to imajo zagotovo zasluge njune prijateljice čebele, ki ju intenzivno spremljajo že tri njihove generacije. Kar 60 panjev imata, pohvalita pa se lahko tudi s čisto pravim medenim šampanjcem. Ste vedeli, da pravilno zaprt med skoraj ni pokvarljiv. Nekateri se lahko pohvalijo, da so poskusili celo med iz egipčanskih grobnic.
Najstarejše nogavice
Če imate radi materiale, ki se ne uničijo hitro, vas bo gotovo zanimala zgodba 55-letnega Franka Tun-
odtenki vijolične, modre in rumene barve. Vsa umetniška dela je ocenjevala priznana raziskovalka primatov Jane Goodall, ki je povedala, da je bila izbira najboljših težka. A zmagovalca je vendarle bilo treba
za rjavo-belega morske-
Ji
k
li
bridga iz Velike Britanije, ki pravi, da je lastnik najstarejših nogavic v normalni uporabi na Otoku. Kot je povedal, je nogavice iz najlona in volne kupil pred 25 leti na tržnici v Gloucestru. Zatrdil je, da je v njih prehodil stotine kilometrov, ko je sledil velikim divjim mačkam. »Zanimivo je, da sem takrat kupil dva para istih nogavic, vendar tiste druge niso zdržale tako dolgo kot te. Ne vem, zakaj ne. Te nogavice nosim vsak vikend, žena pa jih normalno pere,« je povedal Tunbridge in pristavil še, da se je prva luknja v njegovih nogavicah pojavila šele pred kratkim.
Nagrada za
umetniškega
šimpanza
V ZDA je pred kratkim potekalo umetnostno tekmovanje šimpan-zov, na katerem je zmagal šimpanz Brent. Z jezikom je ustvaril delo z
/
izbrati, saj je bila zanj pripravljena denarna nagrada v višini 10 tisoč ameriških dolarjev. Konkretno bo zaslužek namenjen za pomoč zavetišču šimpanzov, v katerem prebiva Brent.
Nova vrsta morskega psa
Na vzhodu Indonezije so odkrili novo vrsto morskega psa. Gre
ga psa iz družine Hemi-scylliidae, ki se premika po morskem dnu z uporabo plavuti, ko ponoči išče majhne ribe in rakce. Zaradi te značilnosti mnogo govorijo o morskem psu, »ki hodi«. Morski pes, ki v dolžino zraste do 80 centimetrov, za ljudi ni nevaren, strokovnjaki, ki so ga odkrili, pa pričakujejo, da bo poznavanje nove vrste morskega psa »prispevalo k povečanju zanimanja za potapljanje na tem izredno raznolikem, a večinoma še neraziskanem območju«.
Ribe v hlačah
Navezanost na hišne ljubljenčke ni neobičajna, povsem drugače pa se je zdelo v primeru moškega iz Avstralije, ki je skušal na Novo Zelandijo prenesti svoje ribe. V žepe hlač je dal dve vrečki, napolnjeni z vodo. Njegov poskus so pristoj-
J
ni opazili, ko sta vrečki začeli puščati in mu je iz hlač začelo kapljati. Uradniki so gospoda ustavili, a jim je ta odvrnil, da je vzel vodo iz letala, ker je žejen. V preiskavi so pri njem našli sedem tropskih rib. Moški je naposled dejal, da je ribe
v državo prinesel, ker jih nese prijatelju, a mu je predstavnik ministrstva za primarne dejavnosti odvrnil, da gre pri tem primeru za poskus tihotapljenja v državo brez upoštevanja bioloških nevarnosti. Ribe bi namreč lahko prenašale nalezljive bolezni. Moškemu tako grozi do pet let zapora in 50 tisoč funtov denarne kazni.
Res divji vlak smrti
Zeljni adrenalina bodo navdušeni nad idejo podjetja iz New Jerse-yja, ki namerava zgraditi vlak smrti »Zumanjaro: Drop ob Doom«, ki
bo imel 42 nadstropij globok padec, zaradi česar bo kvalificiran kot vlak smrti z najglobljim prostim padom na svetu. Načrt razkriva, da bodo Zumanjarovi trije stolpi, vsak od njih bo visok 41 nadstropij, znotraj že obstoječe proge Kingda Ka v New Jerseyju. Tri vzpenjače bodo pogumneže pripeljale tik pod vrh Kingda Ka, ki je sicer na višini 139 metra, pri čemer bodo imeli potni-
ki čisto na vrhu čudovit razgled na Philadelphio, ki leži kar skoraj 84 kilometrov stran.
S hitrostjo 145 km/h bo vlak adrenalina želje popeljal do padca, ki je globlji, kot je visok Kip svobode.
Rekordni vlak smrti naj bi začel voziti že prihodnje leto. »Ko bodo ljudje drveli s hitrostjo skoraj 145 km/h, bodo hkrati okrog njih vozili ljudje z drugimi vlaki smrti, ki bodo imeli proge speljane okrog te. Res bo izjemno. Razgled bo fantastičen, vožnja pa bo neverjetno vznemirljiva,« je povedal direktor parka John Fitzgerald.
V živo
Operacija obnove velenjske promenade bo potekala »v živo«. Čeprav naj bi bila precej komplicirana. Bližina zdravstvenega doma pri morebitnih komplikacijah ravno ne bo v pomoč.
SLO enačba
Le kako naj bi se naša enačba izšla. Ko pa imamo v njej toliko neznank.
Razkrit vzrok
Z objavo podatkov o plačah po različnih panogah so nekateri dobili dodatni argument, zakaj se v Šoštanju tako borijo za nov energetski blok. Da imajo v Šoštanju višje plače kot v Ljubljani?! Halo!?
Škoda
Mnogi pri nas še niso enotni o tem, ali naj še vedno velja pregovor: Kar se Janezek nauči, to Janez zna.
Učenje
Slušatelji na Univerzi za III. življenjsko obdobje se dobesedno držijo gesla o vseživljenjskem učenju. Mnogi pa se še v času aktivnega dela ne. Tako ni čudno, če gre razvoj naprej, mi pa nazadujemo.
Pečeni bomo
Poletje nas je močno pregrelo. Mnogi se bojijo, da bomo jeseni pečeni.
Ob suši in moči
Zdaj, ko nas je pestila suša, smo bili še toliko bolj pozorni na začetek gradnje sistema za oskrbo z vodo. Kadar nas prizadevajo poplave, bi se želeli vode čim prej znebiti.
Pridi, policija!
Zdaj lahko že kar občani sami predlagajo, kam naj pride policija. Velja seveda za cestne odseke, kjer bi jih radi videli. Da jih kličejo k sosedom, se dogaja že pogosto.
Na zdravje
Cankar je zapisal: Domovina, ti si kako zdravje. Zdaj mnogi pravijo: domovina, ti si kakor naše zdravstvo.
Naš čas, 5. 10. 2013, barve: CM K, stran 15
5. septembra 2013	MiCAl
ZANIMIVO
Promenada ne bo več le pot, ampak cilj
15
Začetek obnovitvenih del na velenjski promenadi očitno spodbudil zanimanje, kakšno bo ta po prenovi - Končana bo do septembra 2014 - Trenutno prestavljajo komunalne vode in napeljave, začeli bodo graditi garažno hišo - Most čez Pako bodo porušili novembra
Bojana Špegel
Velenje, 29. avgusta - V četrtek popoldne so v velenjski mestni hiši pripravili javno predstavitev projekta prenove promenade v središču mesta, obenem pa povedali več o zavarovanju gradbišča. Podoba, ki jo je sprehajalna ulica dobila sredi 70. let prejšnjega stoletja, je bila že zastarela, oprema dotrajana. Nekoč dvosmerna prometna cesta, ki so jo kasneje zaprli za promet, pa je po mnenju Dejana Laha iz arhitekturnega studia Enota, avtorja idejne zasnove prenove, čisto premalo izkoriščena. »Doslej je bila to le pot, po prenovi pa upamo, da bo tudi cilj, da se bodo ljudje nanjo odpravili zato, da se tam zadržijo,« je med drugim povedal na predstavitvi projekta. Vprašanj številnih udeležencev ni bilo veliko, pohval pa.
parku. Celo mestno središče si zasluži več življenja, za kar bo treba poskrbeti ne le z novo podobo, ampak tudi s še številnejšimi dogodki, ki bodo ljudi privabili vanj, sicer mesta ne moreš oživiti. S prenovo promenade želimo oživiti center mesta.«
Doslej je bila promenada po mnenju arhitekta premalo izkoriščena. »Ne moremo reči, da je bila prazna, nekajkrat na dan je bila celo polna. A vsi so hiteli iz ene na drugo točko. Mi bi jih radi na tej poti tudi ustavili, zadržali. Upamo, da bo nova
velikosti, obkrožene z zelenjem, posebej za Velenje oblikovanimi klopmi ... »Glavni poseg bo pri reki Paki, saj arhitekti računajo,
Projekt prenove promenade so predstavili predstavniki MO Velenje in arhitekt Dejan Lah.
Velenje ostaja mesto v parku
Arhitekt Dejan Lah je Velenj-čan, zato je zanj projekt obnove promenade toliko bolj pomemben. »To je projekt na mojih otroških poteh,« je dodal med smehom, skoraj kot bi ga delal zase. »Težko je detajlno opisati, kako bo promenada izgledala po koncu prenove. Bo pa drugače, saj je tudi Velenje »drugačno« mesto. Iz tega smo izhajali, ko smo pripravljali idejni projekt. Danes sem slišal same prijetne komentarje, kar me veseli. Nas je vodila ideja, da se Velenju vrne mesto, ki ga je že imelo - da je to res mesto v
promenada tudi cilj, ne samo pot, » je k temu dodal Lah. Zato naj bi poskrbelo prav sosledje manjših trgov, postavljenih drug za drugim. To bodo ploščadi različnih
da bodo s prireditvenim amfitea-trom dali možnost, da ljudje tam ne le posedajo, ampak da si v njem ogledajo tudi prireditve. To naj bi postal nov osrednji prireditveni
prostor v centru mesta,« še izvemo. Naš sogovornik je pohvalil namen MO Velenje, ki pripravlja serijo plakatov z računalniškimi izrisi idejnih načrtov prenove. Postavljeni bodo tako, da se bo dalo na mestu samem predstavljati, kaj je tam sedaj in kaj bo, ko bo nova promenada končana.
Zelenja bo več
Izvedeli smo še, da bo zelenja po prenovi ob promenadi več kot doslej. To je skrbelo tudi obiskovalce predstavitve. »Ohranili smo vsa pomembnejša in večja drevesa, odstranili bomo le podrast in samozaraščena drevesa ter nekaj grmovnic. Dodali bomo še nova, izbrana po istem ključu kot stara.
Govorimo namreč o umetni krajini, saj je bilo Velenje načrtno grajeno, kar velja tudi za drevesa. Zato smo izbrali podobne vrste dreves tudi za dosaditev, ki bo ustvarila novo sliko prostora.«
Garažna hiša pri zdravstvenem domu ne bo klasična garažna hiša, še izvemo. »To bosta dve parkirni ploščadi, ena nad drugo. Navzven bo zaščitena s perforirano mrežo, po kateri se bodo lahko vzpenjale plezalke, ki bodo sčasoma garažo v celoti prerasle. »Tudi v vmesnem času sploh ne bo opazno, da so za mrežo skriti avtomobili. Tako bomo povečali parkirno kapaciteto, hkrati pa bo manj prisotna v prostoru, kot je bilo doslej parkirišče,« doda Lah. Po skicah sodeč bo res prav posebna.
»Varnost bo na prvem mestu«
Prenova promenade bo potekala v več fazah, večina večjih gradbenih del naj bi bila končana pred zimo. Ves čas gradnje bodo poskrbeli za varne poti ob gradbišču. To je poudaril Dani Petric iz MO Velenje, zadolžen za projekt obnove. »Celoten poseg je razdeljen na dva dela; dela, ki se bodo izvajala pri Zdravstvenem domu, in tista ob mostu pri gimnaziji. Oba smo fiksno že zagradili in ustvarili koridorje za pešce. Vmesni del bo fleksibilen in se bo prilagajal ter sproti zavaroval, da bodo pešci in kolesarji zavarovani celoten potek gradnje,« je dodal Petric. Ob tem je poudaril, da so bili dotrajani tudi vsi komunalni vodi, ki jih že obnavljajo in prestavljajo, saj je to prvi
Uspešni na EU in državnih razpisih
Do prenove velenjske promenade verjetno še ne bi prišlo, če ne bi bila občina izjemno uspešna na razpisih za nepovratna sredstva. »Za prenovo promenade smo pridobili skoraj 2 milijona evropskih sredstev, poleg tega pa še 320 tisoč državnih. Zato bo investicijo bistveno lažje izvesti, kot če bi jo moral pokriti le občinski proračun. Ta bo sedaj dodal 910 tisoč evrov, 440 tisoč evrov pa bo stala prestavitev in obnova komunalnih vodov. Investicija mora biti končana do septembra 2014, zato smo izvajalcu, podjetju HTZ, dali rok za dokončanje del junij 2014, da ne bi prišlo do zamikov, posledično pa do vračanja evropskih sredstev. Terminsko se nam je lepo izšlo, da bomo med prenovo promenade izvedli tudi energetsko sanacijo Zdravstvenega doma. Novembra računamo, da bomo objavili razpis za izbiro izvajalca del, po novem letu pa z njimi tudi začeli. Končana naj bi bila do konca leta 2014, nam je povedala Karla Sitar, vodja službe za razvojne projekte na MO Velenje.
pogoj za porušitev mosta čez Pako na promenadi. Tega naj bi porušili novembra, potem pa bodo občani čez reko morali preko mosta pri Mladosti ali na Kidričevi, pri Zdravstvenem domu. V teh dneh že pripravljajo gradbišče pri Zdravstvenem domu Velenje.
Parkirišča bodo bolj obremenjena
Zaradi izgradnje nove dvoetažne parkirne hiše, v kateri bo v dveh etažah 143 parkirnih mest ter trije poslovni prostori in javna stranišča, bo do junija prihodnje leto zaprto parkirišče med Šolskim centrom Velenje in zdravstvenim domom. Že dan po zaprtju, v petek, je bila gneča na okoliških parkiriščih v dopoldanskem času občutna, najbolj na parkirišču za pošto, kjer so 204 parkirna mesta, in pri nekdanji Elektrotehni, kjer je 94 parkirnih mest. Prostega je bilo težko najti. Nadomestna parkirišča bo MO Velenje zagotovila z uvedbo modre cone ob Tomšičevi cesti (v smeri proti glasbeni šoli), parkiranje pa je mogoče tudi za stavbo C Šolskega centra Velenje. Verjetno pa bo potrebno kdaj parkirišče poiskati tudi v obstoječih garažnih hišah - pod Mercator Centrom je parkiranje v spodnji etaži še naprej brezplačno.
Ljudi je najbolj skrbelo, kako bo z drevesi in varnostjo na šolskih poteh ob gradbišču.

Velenje, 28. avgusta - Prejšnjo sredo dopoldne je v centru mesta »padlo« še eno mogočno drevo, ki je v vročih poletnih dneh nudilo prijetno senco, s svojo podobo pa pomagalo pričarati »mesto v parku«, kot radi poimenujejo Velenje. Kot smo izvedeli na Mestni občini Velenje, so morali javor na travniku za spomenikom Onemele puške odstraniti, ker je kazal znake odmiranja. Odstranili pa so tudi manjši hrast na travniku pri domu kulture, saj je obkrožen z večjimi drevesi stežka iskal svoj prostor in svetlobo, ki je je bilo žal vedno manj. Zato je začel odmirati.
Že nekaj časa so skrbno opazovali predvsem javor za spomenikom. Pred leti so na njem že morali odžagati dominantno vejo. Sedaj je za drugo obstajala bojazen, da se bo zlomila in padla na spomenik. Verjetno je drevo začelo odmirati tudi zaradi vse bolj ekstremnih vremenskih razmer, letos huda zima in zelo vroče poletje sta proces še pospešila. Ko so razžagali deblo, je bilo vidno, da notranjost gnije, na vejah pa so bili vidno razbarvani in posušeni listi. Izvedeli smo še, da bodo na travniku za spomenikom zasadili nova drevesa. Da bodo tudi ta dajala senco, pa bo moralo preteči še veliko let.
■ bš
Javor bodo kmalu nadomestili z novo zasaditvijo.
Da javor ne bi več dolgo zdržal, je pokazal pogled v deblo drevesa.
Notranjost je že gnila.
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 10
16
KUNIGUNDA
5. septembra 2013
16. Kunigunda tudi letos kar prehitro minila
Ko je lepo, čas kar prehitro teče in 9 Kunigundinih zabavnih, umetniških in poučnih dni je kar prehitro minilo - 16. Festival mladih kultur Kunigunda, ki ga je v ozadju pripravljala kar 77-članska ekipa, je obsegal več kot 40 dogodkov in več kot 60 aktivnosti.
16. festival mladih kultur Kunigunda se je začel z otvoritvijo, 23. avgusta na Letnem kinu ob Škalskem jezeru, kjer je potekalo prvo državno prvenstvo v Beatbox Battlu. Po napetem tekmovanju, ki ga je nadobudno spremljala mednarodna žirija, je prvi državni prvak postal Žiga Žmavc. Po razglasitvi rezultatov je sledil veličasten koncert trenutno najbolj vroče hip hop velenjsko-mariborske naveze Velebor z gosti. Že prvi dan pa je bil tudi umetniško obarvan, saj je v Pekarni v starem mestnem jedru potekala otvoritev razstave dvanajstih mladih umetnikov iz cele Slovenije z naslovom Kultura kot 5. element, vsak dan festivala pa ste lahko pridno poslušali glas(be)no inštalacijo Radia Kunigunda. Sobotno dopoldansko dogajanje je bilo namenjeno predvsem najmlajšim, saj si je bilo mogoče ogledati glasbeno pravljico z naslovom Silno vljudna predstava. Vljudnost Silno vljudnega pujsa, je bila tako nalezljiva, da smo se je nalezli tudi mi. V večernem delu je v galeriji eMCe placa sledila otvoritev razstave GIF, na kateri so se premikajoče se sličice s spletnih strani prestavile ne ekrane v galeriji in preko tedna dodobra nasmejale obiskovalce. Koncertno dogajanje se je v soboto iz Letnega kina prestavilo na veliki oder pred eMCe placem, kjer so nastopile glasbeno raznovrstne zasedbe Raggaluti-on, Moveknowledgement in ABOP (HR). Nedelja je bila bolj umirjena. V Vili Bianca smo odprli inovativno ume tniško inštalacijo Cladocera, katere glavni akterji so bile vodne bolhe, 1 njihovo gibanje pa so spremljali citati iz dela Clado-
performance in še mnogo drugega. V atriju Velenjskega gradu smo odprli razstavo domače umetnice Urške Mazej z naslovom RAZ-REZ. Razstavljeni iztrgani in izrezani elementi iz prvotnega okolja predstavljajo dva svetova, ki jih ločuje rez, razstavljeni kolaži pa so posnemali opazovalčevo
& Nova deViator. Peti festivalski dan je bil v znamenju Čistega performan-ca Jake Laha, ki nas je dodobra presenetil, spiranje »sranja«
in Tuxedo. Kar prehitro je bila tu sobota in s tem zadnji dan festivala, ki pa je bil vse prej kot dolgočasen. Dopoldne smo preživeli v središču mesta, kjer smo si ogledali plesno predstavo Z odra na ulico, igrano predstavo Soviča Oka ter se udeležili Kunigundinega družbe-nokritičnega bazarja. Popoldne smo preživeli športno in se udeležili turnirja v ulični košarki. Zvečer smo se nasmejali ob Improvizacijskem šovu v Sončnem parku ter veličastno zaključili festival s skupinama
HO^ÄolW*
neprestano konstruiranje svoje realnosti. V Pekarni je sledilo predavanje o Lucidnem sanjanju, ob tem pa izvedeli, daje mogoče sanjati skupaj, nekoga obiskati v sanjah in se celo zbuditi v drugi postelji kot pa v tisti, v katero smo legli.
C
-


• -
cera avtorice Špele Petrič. Večer je popestrila glasba multikulturne etno zasedbe, ki je na Kuni-gundin oder prišla iz Madžarske, Kampec Dolores. V ponedeljek, 26.8., seje začel projekt Park Art, ki pa je zaradi slabšega vremena sprva potekal v Pekarni in le zadnji
■V -1
dan v parku pred gim-
nazijo Velenje. V sklopu Park Arta so vse do četrtka potekale razne umetniške delavnice in aktivnosti, kot so ustvarjanje mozaikov, raznih skulptur, seed bombing, ognjeni
Pred Mozaikom je potekal tudi poletni kino, obiskvalci pa so si lahko ogledali dramo Kekec tri dni pred poroko in kratek film Klinci, mladega domačega režiserja Jake Šuligoja. Dan se je zaključil s koncertom skupine Ewok ter duom Wanda

pa delovalo precej osvobajajoče. Na velikem odru pred eMCe placem sta se v večernih urah predstavili hrvaška post-rock instrumentalna zasedba Man Zero ter ljubljanska zasedba Trus!, ki svoje delo označuje kot 45 % alter glasbe, 20 % garaga, 17 % panka, 10 % synth-rocka in 8 % electro new wava. V sredo smo bili deležni predavanja umetniškega kozmonavta Dragana Živadinova. V obliki gledališke igre z dobro mero humorja je predstavil svojo umetniško pot in velik projekt KSEVT ter med obiskovalci zanetil kar nekaj tem za nadaljnje pogovore. Večer smo preživeli v družbi malo resnejše, a zato prav nič manj zabavne glasbe skupine Fake Orchestra. In že je napočil četrtek, ki je bil v znamenju Svetlobe ognjev in elementalov. Dih jemajoči ognjeni performans nas je navdušil na Titovem trgu, prav tako pa nas ni razočaral večerni koncert, na katerem sta nastopili skupini Dreddup (RS) in Djevara (GB). Petekovo dopoldne smo preživeli športno, saj smo v Sončnem parku obiskali delavnico hoje po slacklinu. Večerni del predzadnjega festivalskega dne pa je bil izredno svečan ter provokativen. Na Titovem trgu smo praznovali
istospolno ljubezen in bili priča Svatbi, perfor-mansu gejevske poroke. S poroke pa smo se odpravili na metal koncert. Navdušili so nas domačini Chimera ter avstrijski skupini Hog Meets Frog
Coma Stereo ter Jimmy Barka Experience. Ostali bodo lepi spomini, ki nas bodo greli do naslednjega avgusta, ko bo napočil čas že za 17. festival mladih kultur Kunigunda. Se vidimo drugo leto!
■ Urška Kljajič, foto: Goran Petraševič, Tilyen Mucik, Laura Ikič
Ljubezen je tista,
k*	• v	vr - •
i resnično šteje
V petek smo na 16. Festivalu mladih kultur Kunigunda v sodelovanju s Festivalom Velenje praznovali ljubezen. V performansu svatbe smo uprizorili praznovanje homoseksualnega para po poroki in s tem kronali njuno ljubezen. Ljubezen takšno ali drugačno, tisto, ki naredi človeka in njegovo zgodbo.
Ljubezen je tista, ki vsakega posameznika zaznamuje, oblikuje, polepša, nadene žalosten obraz, privabi solze smeha ali razočaranja, najlepše pa je, če je ljubezen razlog za praznovaje, za svatbo. Festival mladih kultur Kunigunda je obiskovalcem pripravil prav to - svatbo, na kateri se je praznovala ljubezen. Poznamo več vrst ljubezni, samo nekateri pa so tisti, ki si dovolijo izkusiti vse, takšno in drugačno čisto ljubezen in jo kronajo s svatbo. Tako sta jo tudi naša mladoporočenca Lovro in Damjan skupaj s svojimi svati. Mladoporočenca, svatje, zdravica, torta, glasba so tisti segmenti, ki so dali poročni svatbi tudi poseben in pravi pomen. Manjkal ni niti riž, ki ga je bilo zaznati po celem mestu; tako se je na sobotno jutro lahko v Velenju videlo, da se je res praznovala ljubezen. Prepričali smo se lahko, da je ljubezen mogoča kjerkoli, kadarkoli in s komerkoli, da premaga vse. Ampak na koncu slednje sploh ni pomembno, dokler je ta čista in lepa, vzbuja srečo in na obraz nariše nasmeh. Ljubezen je v nas, okrog nas, predvsem pa smo ljubezen vsi mi! »Zakaj bi bilo potrebo postavljati omejitve v ljubezni glede na spol, če se lahko poroči moj sosed, zakaj se ne bi mogel tudi jaz,« je po svatbi dejal eden od mladoporočencev. Hkrati pa upa, da bo ta dogodek pomagal tudi nekomu, ki ima težave v mladosti, ker ga družba zavrača, saj je po njegovem mnenju potem projekt res uspel. »Ti si moja ljubezen, ti si moj zakon« je bila ena od poročnih zaobljub, ki so, če je ljubezen prava, enake ne glede na spol, starost, politično usmeritev, izobrazbo in raso. Zato, kot pravi slovenski pregovor, če nismo nevoščljivi, je ljubezni dovolj za vse. Privoščimo jo vsem in tako bo najlažje prišla tudi k nam. Svatbo so popestrili plesalci plesnega studia N, ki so pod taktirko koreografa Freda Lasserreja pripravili tri odlične plesne točke, ki so lepo sovpadale s svatbo in praznovanjem ter na umetniški način prikazale pravo ljubezen. Ni več kaj dodati kot: Ljubite se še naprej, bolj se ljubite, lepši bo svet!

Naš čas, 5. 10. 2013, barve: CM K, stran 17
5. septembra 2013
MiCAl
MED VAMI
117
Tabor mladih ribičev
Velenje, 25. avgusta - Ribiška družina Velenje že kakšnih dvajset let ob Škalskem jezeru pripravlja tabore za mlade ribiče. Na njih se mladi spoznavajo z ekologijo,
Najraje so seveda lovili. Ribolov je bil skrbno nadzorovan.
življenjem v vodah in pod skrbnim nadzorom mentorjev tudi lovijo. Letošnji tabor je trajal od 23. do 25. avgusta, udeležilo pa se ga je petnajst mladih nadebudnih ribičev.
Po besedah vodja tabora Zdenka Mikaca - Mikija je cilj teh taborov tudi vzgoja njihovih bodočih članov. Marsikdo od teh, ki so na taborih sodelovali, je danes njihov član.
■ mkp
Znebite se odvečnih kilogramov!
Hujšajmo skupaj -Delavnica se začne sredi septembra
Na dopustu si oddahnemo in povrnemo energijo, a ob tem se hitro zgodi, da pozabimo skrbeti za svojo linijo. Ljudje namreč med počitnikovanjem pijemo več alkohola, prav tako pa pogosto pojemo več hrane. Nevarni so all inclusive paketi, samopostrežni obroki in seveda sladoled.
Se že leta borite s kilogrami in se poskušate spraviti v idealno formo, pa vam to nikakor ne uspeva? Bi se radi znebili nadležnih maščobnih obročkov okoli stegen in pasu, ki jih obupno skušate skriti? Večina ljudi, ki ima težave s telesno težo, si želi čudežnega zdraviloa za hujšanje, ki bi telo brez posebnih sprememb življenjskih navad čim prej vrnilo v idealne mere. Žal so čarobne rešitve mogoče le v pravljicah. Čudežnih praškov in tablet za izgubo teže in hkratno oblikovanje telesa žal še niso iznašli, zato je ves
trud še vedno odvisen od nas. Če imate preveliko težo, po vsej verjetnosti jeste preveč. Prevetrite svoj življenjski slog in ugotovite, zakaj prepogosto posegate po hrani. Debelost prištevamo med bolezni, pri katerih se telesni in psihološki znaki močno prepletajo. Pogosto so vzroki za debelost v čustvenem ozadju, v katerem se skrivajo depresivna in druga stanja, zaradi katerih postane hrana nadomestek za nekaj drugega, nekakšno sredstvo za čustveno polnjenje. Debelost je pri vseh starostnih skupinah povezana s številnimi zdravstvenimi zapleti. Raziskave kažejo, da se s telesno maso povečuje obolevnost zaradi različnih bolezenskih stanj, kot so hiperlipidemija, zvišan krvni tlak in bolezni srca, sladkorna bolezen tipa 2. Debelost je povezana tudi z rakom. Debeli moški pogosteje umirajo zaradi raka na debelem črevesu in prostati, debele ženske v menopavzi pa pogosteje obolevajo za rakom na dojki in maternici. Zaradi debelosti se poveča tveganje za osteoartritis, pogosteje se pojavljajo dihalne motnje. Če imate preveliko težo,
ste jo pridobivali postopoma. Tako jo morate tudi izgubljati, če želite ob tem ostati zdravi. Če ste nad kilogrami že obupali in se sprijaznili s tem, da pač nikoli ne boste v formi, vam lahko zaupamo, da ste od rešitve oddaljeni samo korak! Skupaj s CINDI VELENJE lahko spremenite svoj življenjski slog - spremenite navade v prehranjevanju in povečate nivo telesnih dejavnosti - zapisano nikakor ni lahko, a prednosti postopnega in enakomernega zmanjšanja telesne mase so za zdravje lahko velike. Trimesečna Cindi delavnica Zdravo hujšanje se bo začela v ponedeljek, 16. septembra, ob 17.30 v predavalnici 1 Zdravstvenega doma Velenje. Kontaktna oseba: Karmen Petek, mag. zdrav. nege in Urška Bandalo, dipl. ms., telefon: 03 / 89 95 647 ali 628. ■ Zdravstvenovzgojni center Velenje, Karmen Petek, mag.
zdrav. nege
Novice iz šaleškega aerokluba
Srečanje modelarjev na Smrekovcu
Ugodni pobočni vetrovi in dobra termika nas je letalske modelarje Frilajc teama Lajše 17. in 18. avgusta zvabila prav na vrh Smrekovca. Tako smo piloti - modelarji celotne Šaleške doline - preživeli dva
lom potem varno pristaneš. Še zanimivost: največje RC jadralno letalo na srečanju je imelo razpon kril 4,3 m.
DP v Aero-reliju Celje 2013
V Celju se je v soboto, 24. 8., odvijalo državno prvenstvo motornih pilotov v preciznem letenju. Tako so piloti tekmovali v točnosti pristajanja na določeno točko, v disciplini časovne točnosti prileta na letališki orientir ter v iskanju skritih orientirjev iz zraka pri letenju po širšem celjskem območju. Šaleški aeroklub je zastopala posadka: Damjan in Miran Glinšek. V točnosti pristajanja sta prekosila vso konkurenco, v skupni uvrstitvi pa zasedla odlično drugo mesto. Tekmovalca sta letela s štirisedežnim letalom tipa Robin, ki se uporablja za vleko jadralnih letal in turistično letenje.
■ Tomaž Jandrok,
Primož Jandrok
odlična letalska dneva, saj smo z daljinsko vodenimi modeli leteli preko 25 ur. Pridružili so se nam tudi številni planinci, ki so pokazali zanimanje za ta tehnični šport, še posebej pa je bilo zanimivo za mlajše. Večino planincev je zanimalo, kako daleč lahko s takimi modeli letimo? Vsem smo prijazno odgovorili, da tudi do nekaj kilometrov, vendar je za to potrebno znanje aerodinamike, meteorologije, pilotsko znanje in še kaj, da sploh lahko letiš in z leta-
Mnenja in odmevi
V ponedeljek (26. 8. 2013) je bila v Delu objavljena izjava podjetnika Igorja Akrapoviča, da bi državo knapi stali manj, če bi premogovnik zaprli in nas vse, namesto da gradimo TEŠ 6, na državne stroške za vse življenje poslali na Havaje.
Zahvaljujem se vam, g. Akrapovič, da nam privoščite nekoliko daljši izlet in nas ne pošiljate kar na bližnji
Rab, kjer bi lahko s še manjšimi stroški ne le obnovili, ampak vrnili v uporabo staro koncentracijsko taborišče, ki ga zgroženo opisuje naš slavljenec g. Boris Pahor.
Imate še kakšno idejo? Tudi v Philadelphijo so nas že pošiljali, Slovence, še v Jugoslaviji.
■ Silva Kuzman, prof.
ABITURA
šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje!
Poslovni pogum velja!
višja strokovna šola
inženir varovanja novo! poslovni sekretar ekonomist
telefon: 03 428 55 32
srednja poklicna in strokovna šola
trgovec
ekonomski tehnik
telefon: 03 428 55 30
tečaji tujih jezikov

S* M©S46
■I
I	Mednarodni sejem
obrti in podjetnosti
Celjski sejem 11.-17. september 2013
7 SPODBUDNIH DNI. ENKRATNA LETO. ZA DOBRO LETO.
►	NAJPOMEMBNEJŠI POSLOVNI SEJEM VSLOVENIJI IN REGIJI
►	15 DVORAN, 1585 RAZSTAVLJAVCEV, 34 DRŽAV » ENERGETSKA SVETOVALNA TOČKA
►	UGODNI NAKUPI
►	DOŽIVETJA
Cl
Epi HS
«SEIM
Velika nacionalna udeležba Turčije (dvorana A)
Turčija še nikoli ni bila tako blizu Sloveniji
03 713 35 SO WWW.tipj.il' ÎU-iflJec^uJPf.ij'
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 10
18
SPORT
Men
5. septembra 2013
Ose, pivovarji ali ...?
V uvodnem krogu bodo aktualni prvaki, rokometaši Gorenja, jutri gostovali pri Slovanu Nadarjeni Kristian Beciri nova okrepitev
Po trdem pripravljalnem obdobju vseh moštev bodo ta konec tedna začeli boj za prvenstvene točke tudi rokometaši v prvi ligi oziroma v tako imenovani 1. NLB leasing ligi. Tri tekme bodo že jutri, v petek, preostale tri pa pojutrišnjem. Dvakratni zaporedni prvaki, rokometaši Gorenja, ki so znani tudi kot 'ose', bodo novo tekmovalno sezono odprli jutri (ob 18.30) v Ljubljani, kjer bo njihov nasprotnik povratnik v družbo Slovan. Jutri bosta še tekmi med Istrabenzom plini Izola in Ribnico Riko hišami ter Krškim in Sevnico, sobotni pari pa so: Sviš Ivančna Gorica - Jeruzalem Ormož, Maribor Branik - Trimo Trebnje, Krka - Celje Pivovarna Laško.
Velenjčani bodo novo sezono začeli v zelo spremenjeni zasedbi. Spomnimo, iz kluba so odšli glavni nosillci igre Jure Dolenec, Marko Bezjak, Fahrudin Melic, Dino Bajram, Ivan Gajic, Peter Pucelj, David Miklavčič, trenerja Branka Tamšeta je zamenjal Ivan Vajdl. Novi (ali pa so se vrnili) so Benjamin Buric, Mario Šoštarič, Nejc Cehte, Staš Skube, Jernej Papež, Mitja Nosan, Senjanin Buric, Matic Vrečar in Marko Oštir. Te dni je prvake okrepil še 202 centimetra visoki Kristian Beciri, zelo nadarjen hrvaški kadetski reprezentant, ki se je na zadnjem svetovnem prvenstvu okitil s srebrno medaljo. Tu
pa so seveda še prejšnji igralci, ki imajo tudi že mednarodne izkušnje: Luka Dobelšek, Niko Medved (novi kapetan), Klemen Cehte, Marko Cingesar, Marko Dujmovič, Rok Golčar in vratarja Emil Taletovic
ovira rokometaši Celja Pivovarne Laško, od katerih je slišati, »da je trenutek, da spet vrnemo Celju, kar mu pripada, in da bo tam spet središče slovenskega rokometa.« Seveda imajo svoje načrte tudi vsako
izkušenosti in mladosti. Mladi pa bodo zanesljivo željni dokazovanja. O tem nihče ne dvomi. Tudi trener Ivan Vajdl s pomočnikom Borutom Plaskanom ne. »Ekipa je super sestavljena,« je prepričan
Šaleški graščaki bodo kot vsa leta doslej tudi v novi tekmovalni sezoni njihov osmi igralec.
Ve se, kaj (znova) želijo.
ter Nejc Brglez.
Ljubitelji rokometa v Velenju in sploh v Šaleški dolini si seveda želijo, da bi njihovo moštvo še tretjič zapored (in četrtič doslej) osvojilo prvenstveno lovoriko. Pri izpolnitvi te želje jim bodo gotovo največja
leto bolj ambiciozni Mariborčani, ki pa po mnenju mnogih vendarle ne bodo enakovreden tekmec Celjanom in Velenjčanom. Aktualni prvaki seveda ne bodo zlahka prepustili (če ga sploh bodo) naslov drugim. Njihovo moštvo je zmes
novi trener, ki se hkrati zaveda, da mu je prejšnji trener Branko Tamše pustil 'velike čevlje'. V Ljubljano bodo odpotovali, da osvojijo prvi par točk. Vse drugo bi bilo gotovo veliko veliko presenečenje in razočaranje.	■ vos
Bolje malo kot nič
Nogometaši Šoštanja še iščejo svojo podobo? Koroški derbi novincu Fužinarju
Nismo še pravi
Nogometaši Šoštanja, aktualni podprvaki, so tudi po dveh krogih še brez zmage in le s skromno točko, saj na njihovem igrišču z Marles hišami gledalci niso videli nobenega zadetka. V uvodnem krogu so doživeli poraz v gosteh z novincem Fužinaijem, ki je ambiciozno napove-
igrali tudi Dravograjčani, ki so na derbiju dveh prejšnjih tretjeligašev na svojem igrišču z 1 : 0 premagali moštvo iz Štor in so skupaj s Fužinar-jem na vrhu lestvice.
§kratka, v Šoštanju sta se sestali moštvi, ki sta v prvem krogu morali priznati premoč naspro-
Željko Spasojevič: »Marles nam ne leži.«
dal boj za prvo mesto. Po dveh krogih so Raven-čani potrdili, da vsaj za sedaj to niso le pobožne želje. V drugem krogu so namreč na koroškem derbiju v Črni povsem nadigrali moštvo Pece in zmagali kar s 4 : 0 ter zadržali vodilni položaj. Vse možne točke so si v prvih dveh krogih pri-
Priložnosti ne štejejo.
tniku. Šoštanjčani so bili v tej tekmi na papirju favoriti, gostje pa so gotovo upali vsaj na točko glede na to, da so lahko igrali po načelu, da pač nimajo kaj izgubiti. Na tiho so gotovo želeli vse tri zavedajoč se, da so moštvo, ki Šoštanjčanom očitno ne leži. Tudi lani so v prvi tekmi v Šošta-
»Te besede je izrekel najbolj izkušeni domači igralec in kapetan Želj-ko Spasojevič takoj po tekmi in dodal: »To je bil znova naš slab dan, podobno kot
v uvodnem krogu proti Fužinarju. Gostje so zasluženo odnesli točko. Treniramo, kolikor zmoremo. Očitno je lanska zelo zahtevna sezona oziroma to, da se nam je v zadnjem trenutku izmuznilo napredovanje v tretjo ligo, pustila določene posledice. Zdi pa se tudi, da nam ta ekipa ne leži. Upam, da bo boljše, da bomo spet začeli zmagovati. Upam, da bo to čim prej.«
■
nju zmagali. Po tekmi pa so bili zelo zadovoljni s točko, še z lasti, ker so dobrih zadnjih dvajset minut imeli igralca manj.
V tem dvoboju so domači nogometaši (podobno kot njihovi sosedje Šmarčani naslednji dan) z igro potrdili dvoje: da domače igrišče ni nobena prednost, pa tudi igralec več ne. Priložnosti za gol so sicer imeli kar nekaj. Najbliže zadetku je bil kapetan Željo Spasojevič, ki mu je gol preprečila prečka. Nekaj (pol)priložnosti so imeli tudi gostje, ki so skušali domačega vratarja predvsem presenetiti z udarci z razdalje, predvsem pa so pokazali veliko borbenost. Ta jim je tudi kljub igralcu manj prinesla prvo prvenstveno točko, domači pa so se lahko tolažili: bolje malo kot nič.
■ S. Vovk
Na kratko
mm	v v	•	v
Zavrč se naprej preseneča
V prvi nogometni ligi je bilo v 8. krogu kar nekaj nepričakovanih izidov. Vodilne Mariborčane so dosedanje evropske tekme gotovo nekoliko izmučile, saj so v svojem Ljudskem vrtu igrali z Gorico le neodločeno 1 : 1. To se je zgodilo tudi Koprčanom, ki so se prav tako kot gostitelji proti novincu Zavrču morali zadovoljiti samo točko (1 : 1). Novo razočaranje so doživeli navijači Olimpije. Njihovo moštvo je na sosedskem derbiju v Stožicah izgubilo z Domžalami kar z 0 : 3. Edino domačo zmago pa so si priigrali Celjani, ki so bili z 1 : 0 boljši od Triglava, ki tako ostaja z eno samo točko še vedno na zadnjem mestu. Maribor je kljub tekmi manj še vedno prepričljivo v vodstvu. Ima 17 točk, Koper na drugem zaostaja za štiri, dosedanje presenečenje prvenstva, novinec Zavrč, za pet, četrti Rudar (s tekmo manj) za šest. V tem krogu so brez tekme ostali nogometaši Rudarja. Gostovati bi morali v Novem mestu. Ker na tamkajšnjem stadionu obnavljajo atletsko stezo, je vodstvo tekmovanja tekmo s Krko prestavilo na 2. oktober. Zato pa bodo morali igralci Rudarja - kot smo že pisali v prejšnji številki - konec septembra in v začetku oktobra v dvajsetih dneh odigrati kar šest tekem.
Kašnik podaljšal zvestobo Rudarju
David Kašnik in NK Rudar sta podaljšala sodelovanje. 26-letni branilec bo dres sedanjega kluba nosil vse do leta 2016.
Prijateljske tekme
Zaradi kvalifikacijskih tekem najboljše slovenske izbrane vrste za nastop na svetovnem prvenstvu 2014 v Braziliji z Albanijo in Ciprom bodo v prvi ligi prvenstvo nadaljevali konec prihodnjega tedna. Velenjski nogometaši prosti čas uporabijo za igranje prijateljskih tekem. Prejšnji četrtek je bilo njihov nasprotnik Zagorje, ki tekmuje na območju Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Premagali so ga s 6:2. Matej Podlogar je bil trikratni strelec, po enkrat pa so zadeli Mate Eterovic, Ivan Firer in Klemen Bolha.
V torek so v Slovenj Gradcu premagali tamkajšnjega člana štajerske lige s 7:0. Mate Eterovic je dosegel tri gole, po enega pa Deni Klinar, Uroš Rošer, Rajko Rotman in Aljaž Krefl. Jutri pa bodo gostovali v Prijedoru (BiH), kjer bo njihov nasprotnik tamkajšnji soimenjak Rudar.
Zmagali še na tretjem turnirju
Rokometaši Gorenja so tudi na tretjem turnirju v tem pripravljalnem obdobju potrdili dobro pripravljenost na novo tekmovalno sezono. V srbskem mestu Kanjiža so v konkurenci klubov Nexe Našice (Hrvaška), Partizana (Srbija), Rešice (Romunija) reprezentance Bahraina in Niluferja (Turčija) osvojili prvo mesto. Izida uvodnih tekem: Gorenje - Nilufer 39 : 23 (21 : 13), Gorenje - Našice 32 : 28 (16 : 15). V finalni tekmi pa so nato premagali še Romune (29 : 25, 15 : 10). V tej tekmi o igrali: Taletovic 10 obramb, B. Buric 7 obramb, Brglez 1 obramba, N. Cehte, Medved 4, S. Buric, Cingesar 4, Skube 1, K. Cehte 2, Šoštarič 7, Papež 2, Vrečar 1, Dobelšek 1, Gams 2, Nosan, Oštir, Dujmovič 5. To je bila njihova že tretja turnirska zmaga v tem predtekmovalnem obdobju. Pred tem so bili najboljši tudi v Nemčiji in Dobovi.
■ vos
Tako so igrali
SŽNL, 2. krog
Radomlje - Rudar Škale 1:8 (0:3)
Strelke: Prašnikar (4, 49, 64), Marolt (8), Pijukovic (45, 51), Malinič (53), Murič (81).
Rudar-Škale: Horvat, Cafuta (od 31. Pijukovič), Jevtič, Zagajšek (od 63. Berdnik), Nagy (od 60. Lukek), Bric, Ljubec, Murič, Marolt (od 73. Dervič), Prašnikar (od 77. Praprotnik), Malinič. Drugi izidi: Teleing Pomurje Beltinci
-	AH Mas Tech 17:0 (7:0), Maribor
-	Krka 5:0 (4:0), Velesovo - Preša Slovenj Gradec 4:0 (0:0). Jevnica je bila prosta.
Vrstni red: 1. Rudar-Škale 6 (13:1), 2. Maribor 6 (8:0), 3. Pomurje (tekma manj) 3 (17:0); 4. Jevnica (tekma manj) 3 (5:2), 5. Velesovo 3 (4:5), 6. Radomlje 3 (4:8), 7. S. Gradec 0 (2:9), 8. Krka 0 (0:8), 9. AH Mas Tech 0 (0:20).
8. krog, nedelja, 8. 9. ob 16.30: Rudar--Škale - Maribor.
Štajerska nogometna liga
Šoštanj - Marles hiše 0:0 (0:0)
Šoštanj: Jozič, Meh (od 46. Bulajič), Rogič, Rebernik, Podlesnik, Šlutej (od 61. Grušov-nik), Rednak (od 84. Gegič), Cafuta (do 46. Avdič), Verhovnik (od 84. Muratovič), Spasojevič, Celcer. Trener: Josip Vugrinec.
Drugi izidi: Zreče - Slovenj Gradec 0:1 (0:1), Tehnotim Pesnica - Pohorje 1:2 (1:1). Radlje - Mons Claudius 1:0 (1:0), Peca - Fužinar 0:4 (0:2), Lenart - Žalec, Koroška Dravograd -Kovinar Štore 1:0 (1:0). Vrstni red: 1. Fužinar 6 (6:1), 2. Koroška 6 (2:0), 3. Radlje 4 (1:0), 4. Žalec (tekma manj) 3 (1:0), 5. Pohorje 3 (4:4), 6. Zreče 3 (3:3), 7. Pesnica 3 (2:2), 8. S. Gradec 3 (1:1), 9. Peca 3 (2:4), 10. Šoštanj 1 ( 1:2), 11. Kovinar 1 (0:1), 12. Marles hiše 1 (0:1), 13. Lenart (tekma manj) 0 (0:2), 14. M. Claudius 0 (0:2).
2. SNL, 4. krog
Šmartno 1928 - Kalcer Radomlje 0:1 (0:1)
Strelec: Marko Zalaznik 27. Šmartno 1928: Pusovnik, Mrevlje, Krefl, Hočevar, Kompan, Bolha (od 57. Kolar), Kolenc, Jelen (od 65. Saramati), L. Bizjak, Omerovič (od 81. Sinanovič). Trener: Oskar Drobne. Rdeči karton: Vjekoslav Andrič, vratar (59).
Drugi izidi: AH Mas Tech (Ankaran) -Šampion 3:2 (2:1), Aluminij - Šenčur 1:0 (0:0), Roltek Dob - Krško 1:0, Farmtech Veržej - Bela krajina 4:3 (0:2).
Vrstni red: 1. Dob 12 (9:3), 2. Radomlje 9 (10:4), 3. Šmartno 1928 9 (6:2), 4. Aluminij 7 (5:3), 5. Veržej 6 (8:10), 6. Krško 4 (5:5), 7. Šenčur 4 (9:11), 8. Ankaran 4 (7:10), 9. Šampion 3 (9:13), 10. Bela krajina 0 (3:10). 5. krog - sreda, 11. 9.: Krško - Šmartno 1928.
'107,81
Naš čas, 5. 10. 2013, barve: CM K, stran 19
5. septembra 2013	MiCAl
SPORt
19
Radomljani so jih zaustavili
Nogometaši Šmartna 1928 doživeli prvi poraz - Le še Dob edini nepremagan
Šmarški nogometaši niso nadaljevali lepega uvodnega niza. Po treh zmagah so po derbiju 4. kroga odhajali z igrišča slabe volje, saj so jih Radomlje premagale z 1 : 0. Izguba vseh treh točk je bila dodatno boleča, ker so brez njih ostali pred svojo tribuno. Kljub prvemu porazu so še vedno na visokem tretjem mestu, na
Časa, da domači ulovijo vsaj točko, je bilo še dovolj. Nizali so napade enega za drugim, toda gostje so pokazali izredno telesno pripravljenost, vzdržali vse nalete in se na koncu zelo veselili treh točk, saj jih po besedah njihovega trenerja pred tekmo niso pričakovali glede na dobre igre gostiteljev v uvodnih treh krogih. Tolažbo po
drugem pa so jih zamenjali prav Radomljani. Po tem krogu je še edini brez izgubljene točke vodilni Dob, brez ene same točke pa so še vedno nogometaši Bele krajine in s tem še vedno na zadnjem mestu. Šmarčani so si po dogajanju na igrišču zaslužili najmanj točko. Če drugega ne, so imeli žogo več v nogah, seveda pa štejejo le zadetki. Najbliže so mu bili po dobrih petnajstih minutah igre, ko je kapetan Matej Kolenc dobilo žogo globoko na svoji polovici in potegnil z njo proti gostujočemu kazenskemu prostoru. Sledila je dobra podaja do Lovra Bizjaka. Ta pa jo je z dobrega položaja poslal tik ob levi vratnici. Kmalu zatem, v 27. minuti, so bili Radomljani v napadu, ki sprva ni veliko obetal. Toda v gneči pred Pusovnikovimi vrati so bili njegovi soigralci premalo odločni in enemu od gostov je uspelo, da je žogo potisnil v mrežo mimo na tleh ležečega vratarja. To je bilo dovolj tudi za njihovo popolno veselje na koncu, saj domači v nadaljevanju kljub velikemu naprezanju in igralcu več niso uspeli rešiti točke, kaj šele vseh treh. V 59. minuti je sodnik zaradi grobega prekrška nad Lovrom Bizjakom dosodil najstrožjo kazen gostujočemu vratarju Vjekoslavu Andricu in ga poslal med gledalce. Odgovornost za enajstmetrovko je prevzel najbolj izkušeni domači igralec, kapetan Matej Kolenc. Po žogi je resda udaril silovito, a ne dovolj natančno, saj je zadel samo levo vratnico.
Želja je bila premalo.
tem vendarle nepričakovanem porazu bodo Šmarčani morali iskali v sredo prihodnji teden na gostovanju v Krškem.
Kljub porazu so še vedno na visokem 3. mestu. Imajo enako število točk kot njihov tokratni nasprotnik, ki jih je zamenjal na 2. mestu. V vodstvu je Dob, ki je še edini brez poraza oziroma brez izgubljene točke. Na dnu lestvice pa je po še četrtem porazu Bela krajina. V tem krogu je bil od nje boljši novinec Veržej.
»Bili smo premalo potrpežljivi!«
Oskar Drobne, trener Šmartna: »Gostje so zadeli po edini nekoliko nevarnejši akciji. Fantom nimam kaj očitati. Že od prve minute naprej smo bili konkretnejši, žal smo nastreljali enajstmetrovko. Ob igralcu več smo bili preveč naivni in premalo potrpežljivi, na hitro smo želeli vsaj izenačiti. Nismo uspeli. Pomembno je, da je bil pristop do igre pravi, borili so se, veliko tekali. Danes je bil pač tak dan, da žoga tokrat ni hotela v gol. Upam, da bo na naslednji tekmi že bolje, da bomo znova zbrani, tako kot smo bili v prvih treh krogih, in da bomo zadržali ta pristop. Izgubljene točke bomo skušali nadoknaditi proti nogometašem Krškega.«
■ S. Vovk
Pomurke in rudarke polnijo mrežo nasprotnic
Na dveh tekmah kar 26 golov, na štirih pa skupaj kar 35
V ženski nogometni ligi so favori-tinje v 2. krogu vse po vrsti visoko premagale nasprotnice, ki so - vsaj nekatere - tako rekoč še prave začetnice. Edini gol so prejele le nogo-metašice Rudarja Škal iz Velenja v gosteh v Radomljah, kjer so zmagale z 8 : 1. Mlada Lara Prašnikar, ki letos šele prvič igra v prvi ligi, je tudi na tej tekmi potrdila, da se razvija v vrhunsko nogometašico. Zabila
je kar tri gole in je po dveh krogih s petimi goli celo na prvem metu pred tremi Pomurkami, ki pa imajo tekmo manj. Maribor, ob rudarkah glavni tekmec aktualnim Pomur-kam za osvojitev novega naslova, je bil s 5 : 0 boljši od Krke, Velesovke s 4 : 0 od Slovenjgradčank. Aktualne prvakinje, igralke Pomuija, pa so se dobesedno poigrale z nasprotnicami, novinkami v ligi, ankaran-
skim AH Mas Techom. Zmagale so kar s 17 : 0.
Po dveh krogih so v vodstvu velenjsko-škalske igralke in Mariborčanke, Pomurke pa so kljub tekmi manj že tretje. Po tri točke imajo še Jevnica, Velesovo, Radomlje, brez njih pa so Slovenjgradčanke, Novomeščanke in Ankarančanke.
■ vos
Nastja
dvakrat
deveta
V Dubaju, enem od sedmih emi-ratov v Združenih arabskih emi-ratih, je od 26. do 31. 8. potekalo 4. mladinsko svetovno prvenstvo v plavanju. Na svetovnem mladinskem prvenstvu lahko za razliko od evropskega mladinskega prvenstva nastopajo tudi leto starejši plavalci. Na prvenstvu je nastopilo skupaj 800 plavalcev iz 90 držav. V šestčlanski slovenski reprezentanci je natopila tudi plavalka Plavalnega kluba Velenje Nastja Govejšek. Tekmovala je v treh posamičnih in dveh štafetnih disciplinah. V disciplini 100 m prosto se je uvrstila v
polfinale in osvojila 9. mesto. V disciplini 50 m prosto je v kvalifikacijah dosegla 7. mesto (25,83). V polfinalu je sicer plavala hitreje (25,77), a je bila za uvrstitev v finale
prepočasna za stotinko sekunde, zato se je morala zadovoljiti z 9. mestom. Tudi v disciplini 50 m delfin se je uvrstila v polfinale (27,57) in dosegla končno 15. mesto. Zelo dobro je nastopila v finalu štafete 4 x 200 m prosto. Slovenska štafeta v postavi Tjaša Pintar, Nastja Govej-šek, Gaja Natlačen in Špela Perše je z rezultatom 8:13,90 osvojila 5. mesto. Zmagala je štafeta ZDA pred Avstralijo in Rusijo. Tudi slovenska štafeta 4 x 100 m prosto se je uvrstila v finale in z rezultatom 3:49,34 osvojila 7. mesto mesto. Žal je verjetno bolezen ob koncu julija Nastji preprečila, da bi na svetovnem prvenstvu pokazala vse svoje sposobnosti. Kljub vsemu Nastji in trenerju Juretu za dosežene izredne rezultate v celotni plavalni sezoni 2012/2013 iskreno čestitamo.
■ Marko Primožič
Telefonski imenik Slovenije
Tektonski imenik £Wi|e
io^frrJ HI]
Tilefonik. imtnili . Slovenj
S®,
V času od 1. 9. - 30. 9. 2013
ga naročite
50 % ceneje
prek spleta na www.itis.si ali na telefonski št. A 080 3000. ^^
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 10
20
SPORT
Men
5. septembra 2013
Dopolnili zbirko pokalov
Se sprašujete kdo? Kdo je tisti, ki že več kot 20 let niza uspeh za uspehom? Čigave police se šibijo pod težo velikih kelihov? Ne, tokrat nista v igri nogomet ali rokomet, temveč konjeništvo. Konjeniški klub Velenje je že dolga leta eden najboljših in najbolj uspešnih tovrstnih klubov v Sloveniji, tu in tam pa vse domače uspehe dopolnijo še s kakšnim nastopom v tujini. Tudi letošnjo sezono ni nič drugače, kar se je pred 14 dnevi pokazalo tudi na državnem prvenstvu, ki je bilo organizirano v Centru konjeniškega športa Celje.
»To je gotovo najbolje organizirano državno prvenstvo v zadnjih petih letih,« je komentiral vikend turnir Robi Skaza, eden glavnih trenerjev v velenjskem klubu in prav tako sam dolgoletni tekmovalec. To državno prvenstvo mu bo gotovo ostalo tudi v lepem spominu, morda s kančkom grenkega priokusa. Zakaj? »Njegovo (sicer odlično) drugo mesto v skupnem seštevku prvenstva ga ni zadovoljilo. »Rezultat je daleč od tega, da bi bil slab, ampak bi lagal, če bi rekel, da me prvo mesto ni zanimalo. Glede na to, da sem zaradi težav z gležnjem moral izpustiti skoraj polovico letošnjih tekem, je to daleč stran od slabega rezultata, vendar kot sem rekel, želel sem doseči še več.« Prav tako na drugem mestu sta državno prvenstvo skupaj s Aleksandrom Smolnikarjem zaključila kot ekipa, ki jo načeloma sestavljajo trije tekmovalci. Ker sta bila sama in ima Aleksander še izjemno mladega konja, sploh za tako zahtevne parkurje, več skorajda nista mogla iztržiti.
Kaj pa najmlajši? Tisti, ki se s tovrstnimi tekmovanje šele začenja-
Robi Skaza in Catarina: 2. mesto med člani
jo spoznavati? Vita Sirovina Dvornik
(Afroman) in Saša Malenkovic (Ideal L. A.) sta bili na koncu na četrtem in petem mestu, kot ekipa na drugem. Ekipno so se izkazali tudi mladinci. Manca Uršič in Eva Zala Marovt prav tako na drugem mestu, mlajši člani (Tadej Skaza in Aleksandra Ščap) pa sta si priborila ekipno zmago. K temu Robi Skaza dodaja: »Mogoče sem več pričakoval od ekipe amaterjev. Zakaj? Ker smo imeli kar tri ekipe in glede na dobre rezultate skozi celo sezono sem pričakoval vsaj dve med prvimi tremi.
Tudi posamično sem pričakoval več od njihovih uvrstitev. Vendar - dejstvo je, da jih je bila večina prvič na državnem prvenstvu, kar je morda tudi razlog, da je bila najboljša ekipa (Matic Lašič, Tomaž Sovič in Nuša Smlatič) na četrtem mestu.
In za konec še češnja na vrhu torte - peti naslov državnega prvaka za Tadeja Skazo! Dvakrat si je v mlajših kategorijah naslov pridobil z žrebcem Cantusom Z, enkrat z Aragonom, letos pa ponovno z Armagedonom S. Na vprašanje, zakaj je letos ponovno izbral Arma-gedona in ne Aragona, s katerim sta zmagala lani, je odgovoril: »Glede na to, da imam Armagedona že sedem let in da je bilo za njim do lani že veliko napornih in težkih sezon, je imel lani krajši premor, da si je odpočil in počel še kaj drugega kot samo treniral. To se je izkazalo za odlično, saj je konj svež, spočit, poln energije. In ravno v zadnjih dveh pripravljalnih tekmah v Avstriji sva dosegla višek svoje forme. Ponosen sem na vse: na svojo družino, ki je z mano že vsa leta, posebej na brata Robija, ki me trenira. Ponosen sem nase in na Armagedona S. Mislim, da po petih naslovih lahko rečem, da z bratom delava v pravo smer. Da ne menjava vsako leto konja, kot je navada pri Slovencih. Kot sem rekel, Armagedon je pri meni že sedem let!« A s tem sezone še ni konec. Tekmovalce čaka še zadnja pokalna tekma - Tadej je bil državni prvak med mlajšimi člani, pokal pa jaha v največji možni konkurenci - med samimi starimi, izkušenimi mački -med člani. Kako mu kaže? Odlično. Trenutno je na drugem mestu. Pesti, da bo mladenič ostal med prvo trojico, bomo držali ta vikend.
■ Vesna Glinšek, foto: Sibil Slejko
Tadej Skaza in Armagedon S: 1. mesto med
mlajšimi člani
Lešer, Sušec in Arlič
Galopske dirke, viteške igre in tekmovanje kočij dvovpreg
Vesna Glinšek
Konjeniški klub Velenje in Šaleška konjenica, skupna organizatorja vsakoletnih galopskih dirk, viteških iger in tekmovanja kočij dvovpreg ob Škalskem jezeru, sta se letos vremenu odločno postavila po robu. Lansko leto je bila namreč priljubljena prireditev, ki vedno znova pritegne veliko število konjenikov in prav tako obiskovalcev, zaradi napovedi slabega vremena odpovedana. Na koncu je sijalo sonce. Tokrat so se odločili drugače: tekmovanje v vsakem vremenu bo! In kljub temu da je bilo letos sončnih žarkov bolj malo. Je pa bilo zato več gledalcev. Veliko je bilo tistih, ki so navijali najprej za kočije. Te so se v dveh tekih pomerile na progi z različnimi ovirami. Končalo se je tako, kot se je začelo - najboljši izid iz prvega teka je ubranila kočija Vita in Davida Lešerja z vpreženima Ptico in Sino. Z manjšim zaostankom sta se na drugo mesto uvrstila Andrej Glažer in Marjan Slokan (Figo in Markiz), bronasti pa sta bili lanskoletni zmagovalki, sestri Barbara in Sara Mumelj s kobilama Mišo in Honko. Medtem ko so zbrani čakali na spretnostne igre s konji - viteške igre, so bili deležni tudi posebnega obiska. Na svojem konju je vse pozdravil in jih izzval na dvoboj Vitez Turnski. Ker ni
dobil nobenega protikandidata, se ni prav nič branil ... »Torej sem absolutni zmagovalec! Vsa dekleta lahko gredo z menoj na grad!« je dejal . Vseh gotovo ni mogel vzeti s seboj, kakšno pa je le mogoče ujel, kdo ve . Ostali vitezi, ki nimajo tako mičnega imena in so se morali boriti s progo, so se spopadali z različnimi ovirami: slalomomom, pokanjem balonov, labirintom, prenašanjem vrča, metanjem podkev, sulic, podiranjem viteza . Od vseh se je najbolje znašel Urban Sušec s konjem Nazir, na drugem mestu sta bili Tiara Ribič in Neli, na tretjem pa Marko Rutnik z Mišo. Iz srednjega veka so nato na hitro preskočili na sodobnejši, bolj napet čas, poln adrenalina . galopske dirke. Med galoperji je bil edini in absolutni zmagovalec brez konkurence Peter Janič s Helijo, med rekreativnimi konji pa sta bila najbolj vzdržljiva in najhitrejša Darko Arlič in njegova pisana Stella, na drugo mesto sta prigalopirala Marko Zajc in Brina, na tretje pa Matjaž Selič in Beba. In tako se je počasi vse zaključevalo, dan je prehajal v večer, dežne kaplje, ki so tu in tam popadale na zemljo, so izginile ... in napetost, ki je bila prav na koncu na samem vrhuncu, se je lahko sprostila, spremenila v družabno druženje pozno v večerne ure .
■
Golf ni več le šport za elite
Predsednik kluba Matjaž Meža: »Želimo si več sodelovanja z
velenjskimi osnovnimi šolami.«
Novo igrišče z 9 luknjami?
V Velenju je po razvojnih načrtih na območju velenjskih jezer rezerviran prostor za širitev sedanjega vadbišča v pravo golf igrišče. »Trendi v svetu se spreminjajo. V zadnjem času so začeli graditi igrišča z 9 luknjami, kjer lahko igro odigraš v 2 urah. Mislim, da bi morali v Velenju razmišljati v to smer. Sploh, ker imamo veliko zaledje. Že sedaj tisti, ki pridejo na naše vadbišče, pravijo, da imamo najlepše vadbišče v državi, na njem so zadovoljni tako začetniki kot tisti, ki golf že dolgo igrajo,« nam še pove Meža.
ISAIbâffB
V Golf klubu Velenje začetnikom posodijo golf opremo. Na vadbišču ob Škalskem jezeru lahko vsak poskusi, če potem želi več, vsaj petkrat letno pripravijo začetniške tečaje.
Velenjski golfisti so vedno boljši, kar dokazujejo tudi z uspehi na tekmovanjih. Glede na to, da nimajo svojega golf igrišča, ampak le vadišče, so najuspešnejši v državi.
O tem je prepričan Matjaž Meža, predsednik velenjskega golf kluba, ki ima že več kot 350 članov - Želijo si več sodelovanja z osnovnimi šolami, saj posebno pozornost posvečajo vzgoji podmladka - Golf je eden najzahtevnejših športov, trdijo poznavalci
Bojana Špegel
Velenje - Zagotovo ni Slovenca, ki ni kdaj igral mini golfa. Zabavna igra, ki zaposli telo in misli, ni kaj. Če se ozremo k večjemu »bratu«, golfu na večjih zelenih površinah, pa je zgodba čisto drugačna. Večina še vedno meni, da ga igrajo le premožni izbranci. Morda tudi za to, ker so bile članarine in pristopnine v slovenskih golf klubih visoke, nič manj igralnina na golf igriščih za igro, ki v povprečju traja kar 4 do 5 ur. Tudi oprema je bila draga. A to se spreminja, nam zatrdi predsednik Golf kluba Velenje Matjaž Meža. Članarine se nižajo, opremo
lahko dobimo po sprejemljivi ceni.
V	življenju se je sam ukvarjal s številnimi športi. Trdi, da je golf eden najzahtevnejših in najlepših. »Če ga ne igraš zaradi prestiža, je to kot igra šaha na velikem polju,« slikovito obrazloži to trditev.
Golf približujejo množicam
Številni golf klubi, med njimi izstopa prav velenjski, se veliko ukvarjajo z vzgajanjem podmladka, saj se zavedajo, da brez tega ni prihodnosti.
V	velenjskem golf klubu z mladimi uspešno delajo že vsaj 15 let, še iz časov, ko je bil predsednik kluba dr. Milan Medved. Naš sogovornik doda: »Nekateri klubi sploh nimajo aktivnih mladinskih sekcij. Verjetno se čutijo samozadostni. Golf zveza Slovenije
bo po novem golf klubom, ki imajo mladinsko sekcijo, tudi finančno pomagala. Na zvezi nas imajo za uspešen model vzgoje mladih golfi-stov. Čeprav nimamo svojega igrišča, smo v tem najuspešnejši klub.
Kaj pa pridih elitizma? »Z leti počasi upada, saj smo se na Golf zvezi Slovenije in v klubih odločili, da bomo golf približali množicam. Žal ne gre čez noč. Lahko pa zatrdim, da sedaj izobraževanje in nakup opreme za golf stane že manj kot za smučanje,« nam je zatrdil naš sogovornik. In ob tem dodal, da se že nekaj časa trudijo, da bi se z golfom začeli ukvarjati tudi na naših osnovnih šolah. »Zveza plača izobraževanje vaditelja, šola pa dobi tudi brezplačno opremo. Žal doslej interesa niso pokazali na nobeni velenjski šoli,« izvemo.
Aktivne cele družine
Število članov Golf kluba Velenje se zadnja leta stalno povečuje, je pa res, da je aktivnih »le« okoli 200 članov, nam je še povedal predsednik kluba. Od tega je vsaj tretjina žensk, se pa pogosto zgodi, da po tem, ko golf začne igrati en član družine, kmalu vsi postanejo golfisti. Zelo pomembno za njih je vadišče ob Škalskem jezeru, na katerem trenirajo tako otroci, mladi kot midi amaterji in seniorji. »Vse te sekcije delujejo v našem klubu. Udeležujejo se tudi golf tekmovanj v Sloveniji in tujini. Vsako leto imamo 6 tekem na slovenskih golf igriščih. Naši člani se takih dogodkov redno udeležujejo, in to v velikem številu, saj je na vsaki tekmi med 50 in 60 naših članov. Takih klubov, tako po organizaciji kot aktivnosti, je v Sloveniji malo, zato nas organizatorji tekmovanj cenijo,« nam je še povedal Meža. Letos konec avgusta so šli na Madžarsko na dvodnevni izlet in igranje golfa. Udeležilo se ga je več kot 50 članov kluba.
Že drugič državni prvaki
V Golf klubu Velenje imajo le enega trenerja. To je golf-pro Damjan Murgelj. »V našem klubu je že vse od začetka. Našli smo sinergijo, da tako starejši, otroci in mladi trenirajo z njim. Je tudi eden redkih trenerjev, ki se dodatno izobražuje doma in v tujini, pri tem pa mu pomaga tudi naš klub. Zagotovo se strokovno delo s člani kluba pozna, saj so letos že drugič osvojili klubsko državno prven-
stvo. »S tem dokazujemo, da delamo dobro, da imamo srce in da imamo tudi dobro ekipo. Ta si je prislužila vstopnico na evropsko prvenstvo na Portugalskem.« Ob tem omeni nekaj najboljših velenjskih golfistov. To so: Gašper Brodnik, Andrej Kovač, Urban Osvald, Jure Vasle, Janez Zaluber-šek, Tilen Pelko, Hana Mirnik ...
Dejstvo je, da golf za tistega, ki ga aktivno igra, postane način življenja.
Matjaž Meža doda: »Vsaj enkrat do dvakrat tedensko hodimo vsaj na velenjsko vadbišče. Vsaj enkrat na teden ga igramo na večjih golf igriščih z 18 luknjami. Hodimo na vsa slovenska igrišča, od Otočca, do Arbore-tuma, na Bled, v Moravske Toplice. Pozimi hodimo tudi v tujino, največ v Italijo in Avstrijo. Golf zahteva veliko časa, k sreči pa vse manj denarja,« nam je povedal za konec.	■
Naš čas, 5. 10. 2013, barve: CM K, stran 21
5. septembra 2013	MiCAl
REKREACIJA
21
Mnenja in odmevi
Je to konec ulične košarke v Šoštanju?
Šoštanj je mesto, v katerem se že vrsto let igra dobra košarka. Košarkarski klub Elektra je že 65 let nosilec športne panoge košarka v Šaleški dolini. Ampak dobra košarka ni doma samo v dvoranah. To dokazuje vrsta košarkarskih zanesenjakov - rekreativcev, ki raje igra ulično košarko. Tako kot je Športna dvorana Šoštanj dom za košarkarje Elektre, je za rekreativce vedno bilo
košarkarjev Elektre. Prav tako pa nam je igrišče pomenilo res veliko, saj smo skoraj ves prosti čas preživljali na njem in ne, kot je sedaj v navadi pri mladih, doma za računalnikom.
Res je, da igrišče v zadnjem letu ali dveh ni bilo več toliko v uporabi. Zanesenjaki smo odrasli, naše mesto pa so zasedli mladi, ki imajo druge prioritete. Koši pa so ostali enaki, asfalt je sedaj že slab in drseč ..., a kljub temu se je še dalo igrati. Da je igrišče še vedno kultno in
v kratkem izgubil še edino zunanje košarkarsko igrišče. Kar pa je za šport, košarko in mlade v mestu zelo slabo.
Na Občini Šoštanj sicer obljubljajo novo igrišče (kar je zelo pohvalno) v težko pričakovane športnem parku pod vilo Široko. Ampak glede na to, da se projekt ne premakne že od leta 2008 in da finančna situacija ni obetajoča, pomeni, da bomo ulično košarko lahko tam igrali neznano kdaj. Kljub temu da nekoč morda res bo novo igrišče,
kultno igrišče ob bivši osnovni šoli Bibe Roecka. Pred leti igrišče nikoli ni samevalo, saj se je igralo ob vseh letnih časih, tudi do trde teme. Prav tako pa ni bila ovira manjša ploha ali pozimi celo sneg. Za igro smo igrišče lepo skidali in igrali, kot da ni zime. Na igrišču ob stari osnovni šoli Bibe Roecka je svoje prve košarkarske korake naredilo tudi ogromno kasneje profesionalnih

uporabno, smo dokazali 1. septembra, ko smo se zbrali v izjemnem številu in odigrali verjetno še zadnje tekme ulične košarke v Šoštanju. Kot bi vedelo tudi nebo, da je to morda za nas res zadnjič, je le to zajokalo in dež nas je pregnal z igrišča že po dobri uri in pol igre.
Z žalostjo smo vsi sprejeli vest, da bo na tem mestu kmalu zrasel nov otroški vrtec. Šoštanj bo tako
to ne bo v središču mesta Šoštanj in poleg športne dvorane, kjer domuje košarka v Šaleški dolini. Kultno igrišče bo tako izginilo in z njim tudi naše obdobje.
V prihodnjih dneh vabljeni vsi, da odigrate še kakšno tekmo na našem igrišču. Časa ni več veliko.
■ SiNi
Spremljajte rezultate
EP v košarki 2013
Pokličite Ö1977
m ©
1:0 Športni rezultati
Rešitev, ki jo potrebujete, je le en klic stran.
Odpiralni časi, vreme, promet, turistične informacije, prireditve, vstopnice, TV In kino sporedi, loterija, športni rezultati, stavnice, asistenca, boni in kuponi...
Storitev 1977 je plačljiva. Dostop do storitve omogočajo operaterji Telekom Slovenije d.d., Debitel d.d. in Izi mobil d.d. Več informacij o storitvi In cenah si preberite na www.1977.st.
01977
Rešitev na dlani
Samozavestni Kočni
Liftllll
UIÜ
im
Vreme neutrudno vabi v naravo in iztekajoče se počitnice ponujajo zadnjo možnost za - kar se njega tiče - brezskrbna pohajkovanja po hribih in dolinah.
Zato se vabilu na pohod med drzne vršace ni težko odreči in sem si naravnavala budilko na zgodnjo jutranjo uro. Proti Jezer-
bil res »grd«. Bolj ali manj navpične strmine, sicer poraščene z ostro travo, so zaradi jutranje rose zahtevale stoodstotno previdnost, saj zdrs z mokrih skal ali trave nikakor ne bi bil brez posledic.
Spet sva prišla na združitev poti, ki desno pripelje iz prej omenjenega sedla, in svet se za kratek čas
skemu je vodila cesta in med Sp. ter Zg. Kokro naju je smerokaz usmeril desno proti kmetiji Suha-dolnik v Suhem dolu.
Urejeno parkirišče z informacijsko tablo o »Stari tovorni poti« je že zasedalo nekaj avtomobilov. Tudi najin se jim je pridružil in že sva krenila na pot potem, ko sva se dogovorila za smer, ki je ponujala več možnosti. Izmenjaje, sprva po gozdu in gozdni cesti, sva prišla do njenega konca in se usmerila na pot v smeri Taške, kjer se planinska pot v zahtevnejšem delu spet združi, v bližini razvalin stare Frischaufove koče pa spet razcepi in daje možnost pohoda desno proti Kokrskemu sedlu, kjer se nahaja Zoisova koča. Toda v najin plan poti ni prišla niti ob vrnitvi.
Usmerila sva se po zahtevni poti po obrobju Grdega grabna, ki je
V kraljestvu Kamniško-Savinjskih Alp
umiri na lepem travnatem področju, ki se neusmiljeno konča na robu navpičnega skalnega pomola. Sčasoma je bilo treba nadeti čelade, pospraviti pohodne palice in hoditi »štirinožno«. Oznake v zemljevidu so neizprosne, dejansko stanje pa prav takšno.
Pa sva dosegla prvi vrh - Kokr-sko Kočno z 2520 m n. v., ki nudi prostrane razglede na mogočne vršace Kamniško-Savinjskih Alp in lepo, umirjeno pokrajino na Jezerskem, ki sega že na avstrijsko stran. Poklepetala sva s planincema iz Savinjske doline in pogledovala na sosednjo Jezersko Kočno, ki s svojo rdeče obarvano razbrazdanostjo ne prizanaša .
Treba se je bilo posloviti, premagati spust in vzpon na ta dvajset metrov višji vrh, kjer je prostora le za obrat. Na sosednjem, še malo
višjem, povsem spokojnem Grin-tovcu pa je bilo na vrhu polno »pikic«. Ljudje so uživali v razgledih in krasnem sončnem vremenu, ki so ga lepšale posamezne meglice, ki so se prikradle iz dolin.
S povratkom nisva oklevala, saj naju je čakalo še dosti resnega dela ... Spust skozi Dolško škr-bino, ki je zaradi ožine neizprosna naravna selekcija. Tu je možen samo »vodoraven« prehod, kar velja tako za telo kot nahrbtnik. Svet je tu prav noro veličasten. V Zg. Dolcih naju je čakalo še nekaj zelo zahtevne poti, ki se je na prostranem melišču končno sprostila. Za nekaj časa sva se oddahnila in v Sp. Dolcih poiskala najin skrit nahrbtnik (hvala Tomažu za pomoč!) in uživala na vdolbinastem travniku ob pogledu na gručico čisto v konici travnika pod strmino nagnetenih ovac.
Malo sprostitve se je prileglo, saj je sledila hoji po strmini, kjer pa vsaj rose ni bilo več. Čeprav so bili za nama težki prehodi, te poti ni bilo konca. Odkupila se je s prostranim lepim gozdom in naju na območju kmetije Suhadolnik, kjer ima postojanko Gorska reševalna služba, razvajala s pravo idilo.
Končno sva uzrla najinega jeklenega konjička in si oddahnila, saj je bilo za nama polnih dvanajst ur neizprosne hoje. Spomini nanjo in na lepote mogočnih gora pa bodo trajno zapisani v spominu.
■ Marija Lesjak
Športni vikend v Belih Vodah
Kulturno športno društvo Vulkan Bele vode je letošnje leto spet organiziralo sedaj že tradicionalni športni vikend - Letos je prireditev potekala od petka do nedelje na igrišču v Belih Vodah
V	petek je bil turnir v ruskem kegljanju. Udeležilo se ga je kar lepo število navdušenih kegljačev iz občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Pokal Belih Vod za skupno zmago je osvojila ekipa Zavodnje. V ženski in mešani konkurenci sta bili najboljši ekipi iz Zavodenj, v moški konkurenci pa je zmagala ekipa iz Belih Vod. Kot novost je letos potekalo tudi tekmovanje za pokal za najboljšega kegljača/kegljačico v posamični konkurenci. Pokal je prav tako ostal v Belih Vodah, osvojila ga je Vera Završnik.
V	soboto je potekal turnir v malem nogometu. Turnirja se je udeležilo sedem ekip. Prvo mesto je pripadlo ekipi Havana bar. Pokal za drugo mesto si je prislužilo
ŠD Lepa Njiva, tretje mesto pa si je priigrala ekipa iz Plešivca.
V nedeljo je potekal turnir v odbojki na mivki. Sodelovalo je osem ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa Tesarstvo Grudnik Peter 2, drugo mesto si je priborila ekipa iz Lokovice, pokal za tretje mesto pa je domov odnesla ekipa Tesarstvo Grudnik Peter 1.
Med tekmovalce je prišel tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih s soprogo in podelil pokale najboljšim ekipam v malem nogometu in odbojki na mivki.
Bil je prijeten športni vikend v lepem vremenu in dobri družbi. Organizatorji so bili zadovoljni in že vabijo na srečanje prihodnje leto.	■
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 10
22
MODROBELA KRONIKA
Men
5. septembra 2013
Roparja še iščejo
Velenje, 1. septembra - V
nedeljo v jutranjih urah se je zadaj za Rdečo dvorano zgodil rop. Neznanec je fizično napadel moškega in mu iz denarnice vzel manjšo vsoto denarja. Po ropu je skupaj s še enim neznancem pobegnil proti centru mesta. Kljub hitremu obveščanju policije in njihovemu posredovanju - storilec je bežal proti Kardeljevemu trgu, roparja niso prijeli. Pridobili pa smo opis: šlo je za mlajšega moškega, visokega okoli 190 centimetrov, oblečenega v temno jakno s tremi belimi črtami na hrbtu. Policisti prosijo tiste, ki karkoli vedo o dejanju ali storilcu, da jih pokličejo na telefonsko številko 03 898 61 00.
Odnesla nista ničesar
Mozirje, 27. avgusta - V torek je bilo v Bočni, na območju Mozirja, vlomljeno v stanovanjsko hišo. Štirje neznanci so se pripeljali do hiše. Medtem ko sta se dva pogovarjala z lastnico, ki je delala na njivi, sta druga dva na zadnjem delu hiše skozi okno vanjo vlomila in preiskala
notranjost. Kot kaže, pa nista odnesla ničesar.
V zabojnik po orodje
Šoštanj, 27. avgusta - V torek je bilo v Šoštanju, na gradbišču bloka 6, vlomljeno v kovinski zabojnik z orodjem. Pogrešajo za dobrih 2.500 evrov električnega orodja.
Trčil v steber
Velenje, 28. avgusta - V sredo zvečer je voznik osebnega avtomobila na Preloški cesti zaradi neprilagojene hitrosti trčil v steber transportnega traku za premog. Voznik in sopotnik sta se v nesreči poškodovala, zdravniško pomoč pa sta v dežurni ambulanti poiskala sama.
Vlom v vrtno uto
Letuš, 28. avgusta - V Letušu je bilo v sredo vlomljeno v vrtno uto. Storilec je odnesel dve motorni žagi in dvoje motornih škarij za obrezovanje žive meje.
Kraji goriva
Velenje, Šoštanj, 29. avgusta - Kraje goriva niso redke. V četrtek je tako neznanec na parkirnem prostoru pre-

Prevrnjen tovornjak zaprl cesto
> I t
mmfe
ur
Šmartno ob Paki, 3. septembra - Na cesti Gorenje-Šmartno ob Paki se je v torek zjutraj pred Šmartnim prevrnilo veliko tovorno vozilo. To je povzročilo precej nevšečnosti v prometu. Za osebna vozila je bil promet več ur urejen izmenično enosmerno, za tovorna vozila in avtobuse pa je bil obvoz urejen po cesti Gorenje-Letuš-Polzela.
vozniškega podjetja na Koroški cesti iz rezervoarjev dveh avtobusov iztočil okoli 145 litrov dizel goriva.
V ponedeljek, 2. septembra, pa je neznanec na parkirnem prostoru na Primorski cesti v Šoštanju iz dveh rezervoarjev tovornih vozil iztočil okoli 500 litrov dizel goriva. Zasebno podjetje je oškodoval za 700 evrov.
Dobili so ju pol ure po ropu
Celje, 30. avgusta - V petek okoli 9.30 sta 35-letni Celjan in 33-letni Šoštanjčan zasledovala 70-letnega Celjana, ki je pred tem v banki dvignil gotovino. Na Stanetovi sta ga potisnila na tla in mu iz rok iztrgala torbico. Napad je opazil občan, ki je o tem obvestil policijo. Po hitro zbranih obvestilih so osumljena dobre pol ure po dejanju prijeli in jima odvzeli prostost ter zasegli večino ukradenih predmetov.
Pazite na baker!
Velenje, 31. avgusta - V soboto je neznanec na objektu velenjske skakalnice vlomil v elektro omarico in pretrgal električne vodnike, nato pa odnesel 60 metrov bakrene cevi in 120 metrov električnega vodnika. V ponedeljek, 2. septembra, pa je s stanovanjske hiše na Stanetovi cesti neznanec ukradel 4 metre bakrene odtočne cevi in 4 metre bakrenega žleba.
Mopedist v jašek
Velenje, 31. avgusta - V soboto ponoči je na lokalni cesti v Škalskih Cirkovcah voznik neregistriranega kolesa z motorjem zaradi vožnje po levi zapeljal v jašek in padel. Pri padcu se je poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v Bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da je pri padcu utrpel lažje telesne poškodbe.
Preizkus z indikatorjem alkohola je za voznika pokazal več kot 0,52 mg alkohola v izdihanem zraku, med vožnjo pa ni uporabljal zaščitne čelade.
Na prvi šolski dan so se pripravljali tudi policisti
Udeležence v prometu pozivajo, da dosledno upoštevajo predpise
Na prvi šolski dan se niso pripravljali le otroci in njihovi starši ter učitelji, pač pa tudi policisti. Vsak po svoje, vsi pa z istim ciljem -zagotoviti varnost otrok na cestah, zlasti na poti v šolo in iz nje. Otroci in pešci so namreč med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu.
Otroci so v prometnih nesrečah največkrat udeleženi kot potniki, pešci in kolesarji, mladoletniki pa kot potniki, vozniki koles z motorjem, voznikih osebnih avtomobilov, kolesarji, pešci in vozniki motornih koles. Največ otrok umre v prome-
tnih nesrečah, v katerih so bili udeleženi kot pešci in potniki, mladoletniki pa kot potniki, kolesarji, pešci in vozniki koles z motorjem.
V	prvih štirinajstih dneh septembra 2012 so policisti na območju pristojnosti Policijske uprave Celje obravnavali 3 prometne nesreče z udeležbo otrok, v njih so bili poškodovani trije otroci. Ena od teh nesreč se je zgodila na poti v šolo. Povzročil jo je otrok, ki je zunaj prehoda za pešce na mestni ulici nenadoma stekel čez cesto. Drugi dve prometni nesreči sta se zgodili med vikendom.
V	celem letu 2012 je bilo v prometnih nesrečah, ki so se zgodile na območju v pristojnosti Policijske uprave Celje, poškodovanih 73 otrok, starih do 14 let, od tega se jih je 5 poškodovalo huje. V prometnih nesrečah so bili otroci 36-krat
poškodovani kot potniki, 20-krat kot kolesarji in 16-krat kot pešci.
Policisti bodo v prvih šolskih dneh obiskali vse prvošolce. Prisotni bodo tudi na prvih roditeljskih sestankih s starši, kjer bodo skupaj obnovili prometna pravila in opozorili na prometne pasti. Otroci se ravnanja v prometu v veliki meri naučijo z zgledovanjem po odraslih, predvsem po starših. S Policijske uprave Celje zato starše pozivajo, da dosledno upoštevajo cestnoprometne predpise in so za volanom strpni in previdni. S tem bodo najboljši zgled svojim otrokom. Vse prometne udeležence pa so ob prvih šolskih dneh ponovno pozvali, naj v cestnem prometu ravnajo odgovorno in z upoštevanjem prometnih pravil zagotavljajo varnost vsem.
Strožje nad prometne prekrškarje
Policisti lahko vozilo tudi zasežejo
Ljubljana, Velenje, 1. septembra
- Veljati je začela novela zakona o pravilih v cestnem prometu, ki predvideva zaseg motornega vozila, če je voznik storil hujši prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija najmanj tri kazenske točke, in če je vozil brez vozniškega dovoljenja.
Zaseg motornega vozila lahko policisti opravijo tudi, če je bil voznik v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekrške (večje prekoračitve hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola,
vožnja pod vplivom prepovedanih drog, odklonitve odrejenega pre-veijanja psihofizičnega stanja), če je vozniku prepovedana vožnja motornega vozila, če mu je začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali se izvršuje varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.
Za (ponovno) zaostritev kazni za prometne prekrškarje so se na vladi odločili po tragediji na Slovenčevi
cesti v Ljubljani letos maja, ko je vinjen voznik, ki je bil brez vozniškega dovoljenja, do smrti povozil dve dekleti. Državni zbor je novelo potrdil 15. julija, veljati pa je začela, kot že rečeno, v nedeljo. Na Policijski postaji Velenje so povedali, da so od septembra lani do septembra letos zasegli le pet motornih vozil, so jih pa pred lanskim septembrom v enem letu blizu 70. ■ mkp
Iz policijske
PMMJiTl&OVIHAKOSfWH
I JJ -jIM «t HHrHKI IIH<ll Ifl IF H HH
linuTuiUsa Ptninn RiMEDk
NOVO v Velenju
pokličite
070 20 30 40
VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE DO KONCA SEPTEMBRA 2013
|j\ontaktn
izobraževalnicenter.si ^^
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
Program osnovna šola za odrasle je namenjen tistim, ki bodisi zaradi hitre zaposlitve ali nepredvidenih dogodkov niso uspeli redno končati šolanja. Program je prilagojen tako zaposlenim kot tistim, ki jim učenje ne gre od rok.
Predavanja za posamezne predmete potekajo po urniku in predpisanem predmetniku štiri- do petkrat tedensko v popoldanskem času. Samo preverjanje znanja pa je sprotno, vsak predmet se zaključi z izpitom. En razred traja 18 tednov, kar pomeni, da je s pridnostjo možno v enem letu končati dva razreda.
Udeleženci vključeni v osnovno šolo dobijo v središču za samostojno učenje tudi gradivo, po katerem se lahko učijo, uporabljajo pa tudi svoje zapiske s predavanj. Kadarkoli pa je udeležencem na voljo tudi učna pomoč vsak delavnik od 8.00 do 20.00.
Po uspešnem zaključku izobraževanja lahko udeleženci nadaljujejo izobraževanje na vseh poklicnih in srednjih strokovnih in srednjih tehniških šolah.
Pri vpisu v osnovno šolo je potrebno izpolniti vpisni list, priložiti kopijo spričeval predhodnega izobraževanja, kopijo izpiska iz rojstne matične knjige oz. kopijo izpiska iz poročne matične knjige ter potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti.
Z dokončanjem osnovne šole si zagotovite boljše možnosti za zaposlitev tako doma kot v tujini. Izobražujte se in storite nekaj zase in svojo prihodnost.
Program osnovne šole za odrasle v celoti financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in je za vse udeležence brezplačno.	epp
Ljudska univerza Velenje
Titov trg 2, 3320 Velenje. telefon: 03/898-54-66, info@lu-velenje.si, www.lu-velenje.si
S pestmi nad znanko
Šmartno ob Paki, 27. avgusta - V
torek zvečer je pred stanovanjskim blokom v Šmartnem ob Paki znanka med prepirom fizično napadla znanko. Policisti so ji napisali plačilni nalog.
Žaljiv do zunajzakonske partnerke
Velenje, 27. avgusta - V torek ponoči so šli policisti »na obisk« v stanovanje na Goriški cesti. Tam se je pijan partner nesramno in žaljivo vedel do zunajzakonske partnerke. Policisti so obisk seveda zaračunali.
Nekaj droge spet pri policistih
Velenje, 29. avgusta - V četrtek so policisti pri postopku z mlajšim moškim v mestu temu zasegli dva zavitka prepovedane droge marihuana. V soboto, 31. avgusta, ponoči pa so na Cesti v Bevče sopotniku v osebnem avtomobilu zasegli dva zavitka s prepovedano drogo, domnevno heroinom.
Nesramen brezdomec
Velenje, 30. avgusta - V petek dopoldan se je stanovalec zavetišča za brezdomne osebe potožil policistom, da se je sostanovalec do njega vedel žaljivo in bil nesramen. Isti se je popoldan nedostojno vedel tudi do uslužbenke zavetišča. Policisti so mu za oba prekrška napisali plačilna naloga.
Najprej redarji, potem policisti
Šoštanj, 30. avgusta - Na prireditvi v Ribiški koči se je v petek ponoči nedostojno vedel mlajši moški. Najprej so se z njim ukvarjali redarji, a niso dosegli veliko. Policisti so potem s plačilnim nalogom naredili red. Proti jutru pa so šli na prireditev še enkrat, saj naj bi tam nekdo napadel
enega od gostov. Ta je napad naznanil policistom, a se je izkazalo, da prijava močno opitega prijavitelja ni bila resnična, zato si je prislužil plačilni nalog.
Najprej prepir, potem napad
Velenje, 2. septembra - V ponedeljek zvečer so policisti posredovali na Cesti na Vrtače, kjer je mlajši moški med prepirom fizično napadel znanca. Policisti so mu napisali plačilni nalog.
Nasilen bivši fant
Topolšica, 2. septembra - V ponedeljek ponoči je 21-letni fant prišel k bivšemu dekletu, ki je bila na obisku pri fantu. Najprej se je fizično lotil dekleta, potem pa še njenega sedanjega fanta, ki je utrpel lažje telesne poškodbe in je iskal zdravniško pomoč. Iz stanovanjske hiše je bivši odšel, preden so tja prispeli policisti. Ti okoliščine kaznivega dejanja nasil-ništvo še preverjajo.
Vredno pohvale
V	torek, 27. avgusta, je uslužbenka Velenjke policistom izročila osebno izkaznico in kartico zdravstvenega zavarovanja. Policisti ju bodo vrnili lastniku iz okolice Hrastnika.
V	sredo, 28. avgusta, je občan na deponiji premoga našel mobilni telefon. Policisti so ga lastniku že vrnili. Pohvala gre tudi Velenjčanu, ki je policistom v nedeljo, 1. septembra, izročil denarnico z vsebino, ki jo je našel v Kavčah. Lastnik iz Velenja je bil tega vesel.
V	ponedeljek, 2. septembra, pa je
občan policistom izročil moško gorsko kolo znamke MTB tip rocket mountain bike, modre barve, ki je bilo zapuščeno pri stanovanjskem bloku na Jurčičevi cesti v Velenju. Lastnik ga lahko prevzame na Policijski postaji Velenje.
■
UGODNE CENE IN OBROČNO ODPLAČEVANJE
Naš čas, 5. 10. 2013, barve: CM K, stran 23
5. septembra 2013
MiCAl
UTRIP
23
Nagradna križanka FKPV Celje
www.fkpv.si cíMfl®03a¿)a3
INFORMATIVNI DAN
četrtek, 5. 9. 2013 ob 16.30 četrtek, 19. 9. 2013 ob 16.30
Visokošolski študijski programi prva stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Magistrski študijski programi druga stopnja:
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Doktorski študijski program tretja stopnja:
Poslovne vede
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 16. septembra 2013 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka FKPV«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade.
Zgodilo se je ...
od 6. do 12. septembra
■	7. septembra 1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiški odvezi, ki je odpravil tlačanstvo tudi na naših tleh; pri njegovem sprejetju je pomembno vlogo odigral tudi naš rojak dr. Josip Krajnc; pravnik evropskega slovesa, doma iz Škal, je bil namreč v tistem prevratnem letu državni poslanec v avstrijskem parlamentu;
■	7. septembra 1969 se je v severni steni Štajerske Rinke smrtno ponesrečil dvajsetletni šaleški alpinist in dijak 4. letnika Rudarske tehniške šole Velenje Janez Resnik, ki je le dober mesec pred tem skupaj z Dušanom Kukov-cem preplezal slovito severno steno Eigerja; s tem vzponom sta člana Šaleškega alpinističnega odseka »rešila zadnji slovenski problem« v Centralnih Alpah;
■	septembra leta 1968 se je svetov-
nega prvenstva v kotalkanju v Vigu v Španiji udeležil tudi član velenjskega kotalkarskega kluba Franci Blatnik, ki si je udeležbo na tem tekmovanju zagotovil s premočno zmago v mednarodnem razredu na 17. državnem prvenstvu Jugoslavije v kotalkanju, ki so ga pred tem odlično organizirali velenjski kotalkarski delavci; na svetovnem prvenstvu je med tekmovalci iz sedmih držav Franci Blatnik osvojil odlično deveto mesto;
-	predsednik socialistične republike Romunije in generalni sekretar romunske komunistične partije Nicolae Ceausescu je 9. septembra 1976 obiskal Velenje;
-	od 7. do 9. septembra 1985 je bilo v Šoštanju evropsko prvenstvo v castingu - športno ribolovnem tekmovanju v disciplinah na
Termoelektrarna v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
suhem;
-	leta 1999 sta 9. septembra Strašna Jožeta, Jože Krajnc in Jože Robida, v atriju Velenjskega gradu z igro Prihranjeni dolar obeležila 10-letnico zelo uspešnega skupnega delovanja;
-	10. septembra 1997 je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber na Graški gori predal namenu sodobno športno igrišče, minister za notranje zadeve Mirko Bandelj pa je istega dne slavnostno odprl nove prostore državne uprave na Rudarski cesti v Velenju; v stavbi upravne enote Velenje, ki je
bila zgrajena po načrtih arhitekta Nandeta Korpnika, opravljajo storitve za občane mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki;
-	leta 1999 so 10. septembra v nemškem Augsburgu v evropski akciji Entente florale Velenju podelili zlato medaljo za najlepše urejeno evropsko mesto;
-	11. septembra 1971 so ugasnili ogenj pod kotli velenjske termoelektrarne, kar je seveda pomenilo njeno dokončno zaprtje.
■ Damijan Kljajič
In kako se lahko naročite na Naš čas?
ess@nascas.si
89817 51
litapfcfte ugodnosti, ki jih imajo niiflC liki tednika Naš čas: 44itiva na dom, nižja cena, csem številk zastonj, utt-idnejše tudi cene n~allh oglasov In zahval!
hU
oros kop
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Uživali boste, kot že dolgo ne. A le, ko boste doma. In tega se boste dobro zavedali. V službi ne bodo dolgo tiho, povedali vam bodo, kar vam gre, pa čeprav bodo tudi oni vedeli, da ni vse tako črno kot se kaže na prvi pogled. Vi pa se boste počutili vsak dan bolj utrujeno, brezvoljno in naveličano, zato ne bo nič čudnega, da se boste začeli obnašali ljubosumno. Ne le do partnerja, vsem, ki se bodo smejali, boste zavidali. To ni dobra popotnica za prihodnost, zato se čim prej vzemite v roke. Sicer si boste zaprli kar nekaj vrat. Poskusite se delati vedre, tudi če niste. Tako boste veliko bolje sprejeti.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Tako kot se spreminja vreme, se spreminjate tudi vi. Postali ste drugačni, česar morda sami ne opazite, vaša okolica pa zelo. Že kmalu vam bodo to tudi glasno očitali, zato se ne čudite, če boste naenkrat začutili, da ljudem niste več tako všeč, kot ste jim bili. Vaše početje namreč ne žanje odobravanja konzervativne sredine, nekateri pa vam privoščijo, da zadnje čase nimate sreče. Ti bodo lepo tiho, brez očitkov in brez nasvetov. Dobro vedo, da je odločitev, ki jo boste morali sprejeti v naslednjih dneh, samo vaša. Kar se ljubezni tiče, se obeta nekaj viharnih dogodkov. In všeč vam bodo, ne skrbite.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
S prihodom septembra se bo marsikaj spremenilo. Predvsem zato, ker se življenje sedaj res vrti tako, kot ste si dolgo želeli. Priložnost, da se vam uresničijo skoraj vse sanje, se vam bo že kmalu ponudila, pa čeprav ne bo čisto takšna kot si želite. Zagrabite jo z obema rokama, saj je priložnost res enkratna. Finančno stanje se vam bo izboljšalo predvsem zato, ker boste nehali zapravljati. Neko opozorilo, ki je bilo podobno grožnji, vas je streznilo. Predvsem pa boste spoznali, da imate zaupanja vrednega partnerja. Kar vam bo več kot všeč. Če mu boste to znali tudi pokazati, je pred vami nekaj lepih dni, predvsem pa noči.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Septembrski večeri bodo lepi in prijetni, a vi tega ne boste opazili. S partnerjem bosta vsak dan bolj vsak k sebi, vsak dan manj si bosta imela povedati. Za zvezo se je velikokrat vredno potruditi in tudi požreti kakšno stvar, ki je sicer ne odobravate. Ko bosta s partnerjem začela govoriti isti jezik, bo spet čas za delanje načrtov. Pa nikar jih ne delajte za dolgo vnaprej. Kot dobro veste, se to pri vas sploh ne obnese. V soboto pričakujte obisk, ki ga boste res veseli, v nedeljo pa obisk vrnite tam, kjer ga že dolgo obljubljate. Zdravje bo rahlo, zato poskrbite, da okrepite svoj imunski sistem. Tudi z več gibanja.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
V zadnjem času ste postali razdražljivi. Tega nihče v vaši okolici ni vajen, zato bodo še toliko bolj začudeni. Vi pa boste še nekaj časa tiho delali po navodilih vseh, ki vas obkrožajo čez dan, tako v službi kot doma. Potem boste imeli tega dosti. Povedali jim boste, kaj si mislite in kaj jim gre. Brez zamere seveda tudi tokrat ne bo šlo, zato se pripravite na nekaj ne najbolj prijaznih dni, ko se boste bolj postrani gledali in malo govorili. Izkazalo pa se bo, da je bil prepir dober predvsem za vas. Vsem boste dali vedeti, da niste od včeraj. In da se tudi sami dobro znajdete, ko vas vržejo v vodo. Tokrat bo pristanek boleč, a se ne boste pustili zmesti.
Devica od 24. 8. do 23.9.
Če je še v začetku tedna kazalo, da se bo spet kje zalomilo, boste danes že zelo zadovoljni. Končno se vse obrača vam v korist. Rešiti se morate le še vašega pesimizma, saj v vsaki drobni stvari, ki ne gre tako kot si želite, takoj vidite najhujše. To gre na živce tudi vaši družini, ki ima vašega paničnega vedenja včasih vrh glave. Potem pa se skupaj smejite temu, kar se vam dogaja. Še nekaj lepih, po poletju dišečih dni je pred vami, v katerih boste skrbeli predvsem za svoje počutje. To se vam bo obrestovalo tako na videzu kot počutju. Manjša sprememba se bo zdela velika tistemu, ki vas že dolgo požira z očmi. Za zdaj še gledate stran, a miru vam ne da, kajne?
Tehtnica od 24. 9. do 23.10.
Čeprav boste kar naenkrat imeli izredno veliko dela, boste vsak dan našli čas tudi za počitek in sanjarjenje. Tako boste blažili napetosti in se tudi sproščali. Ob tem boste spoznali, da je prišel čas, ko boste morali več misliti nase in manj na druge. Sedaj morate domisliti le še način, kako to izpeljati, saj še velikokrat ne znate reči »ne«, ko vam naložijo delo. Ker ste v pričakovanju velikega dogodka, je to tudi razumljivo, saj ste, tudi če ne priznate, ves čas napeti. Ta teden napetost še ne bo popustila, občutili pa boste prve znake, da se zna vse izteči po vaših željah. Družinski proračun je precej izčrpan,
zato ustavite konje pri novih investicijah.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Čeprav ste do sebe precej kritični, boste morali priznati, da je za vami uspešno obdobje. Letos vam je doslej uspelo vse, kar ste si želeli, kljub poletju pa se vam bodo ravno v teh dneh odprle nove možnosti, ob tem pa se vam še preveč truditi ne bo treba. Dobili boste neko stvar, ki ste si jo že nekaj časa močno želeli. In priložnost, da pokažete, česa vse ste sposobni. Doma se boste v teh dneh spet počutili najbolje. Predvsem zato, ker imate tam vse, kar vas veseli in kar imate radi. Zato vam bodo vabila na različne dogodke odveč. Vendar boste morali kar nekajkrat reči, da in potem se bo izkazalo, da je bilo dobro, da ste se spravili do doma. Vedno bo prav prijetno.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Prihaja čas, ko se bo zdelo, da končno spet vse v vašem življenju stoji na mestu. Poletje vam poslovno žal ni bilo naklonjeno, bo pa zato jesen letos spet ustvarjalna in uspešna. Še vedno boste težko usklajevali želje z ostalimi v družini, ki so zadnje čase povsem drugačnega mnenja kot vi. Krivo bo tudi to, da ste bili zadnje tedne zadovoljni, če ste bili sami s sabo, kar vam je partner močno zameril. Sicer pa se v teh dneh pazite prehladov in poškodb, saj ste telesno malce izčrpani. Finančno stanje bo še nekaj časa bolj šibko, zato z velikimi načrti počakajte. Pomanjkanja pa ne boste čutili. Imate jasen cilj, ki mu boste še naprej sledili. Rezultati bodo vidni še v septembru.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
Ob koncu tega tedna vas čaka nekaj presenečenj, ki vam ne bodo všeč. Iz njih pa se boste naučili marsikaj koristnega. Med drugim tudi to, da ni dobro zaupati sorodnikom, saj vas bodo prav ti najbolj razočarali. Izkazalo pa se bo, da imate izredno dobrega prijatelja, ki pa vas tudi tokrat ne bo pustil na cedilu. Pomagal vam bo iskreno, kar boste takoj začutili. Denarja, na katerega ste računali v teh dneh, še ne bo. Zato pazljivo z njim. Če si boste morali izposoditi, se zavedajte, da je to vedno lažje kot pa vračati. Zato ne pretiravajte pri vsoti. Rutina, ki jo je prinesel september, vas še ne bo utrujala. Tudi zato, ker boste v teh dneh v vsaki delovni obveznosti videli izziv. In ne bo vam je težko izpeljati.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Čeprav ste zaloge energije čez poletje uspeli obnoviti, se tudi v naslednjih dneh še ne boste počutili tako, kot bi želeli. Za vami bo dobro počutje prišlo šele, ko se boste odločili, da je prišel čas, da se končno dokažete. Čeprav si niste pripravljeni priznati, je namreč v vas že nekaj časa tiha želja, da spremenite svoje delovne navade in z njimi življenjski stil. Ker veste, da partner nad novimi idejami nebo navdušen, tudi vam nič kaj ne diši začeti. Priznajte si, da vas je tokrat res strah, pa bo morda lažje. In se vseeno lotite dobro zastavljenega načrta. Čas je, da se začnete imeti radi. Zadnje čase se prepogosto postavljate v ozadje, tudi, kadar ne bi bilo treba.
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Nič kaj mirni ne boste. Vzrok je točno znan le vam in nikomur drugemu. Razdra-žljivost bo imela neprijeten vzrok, kako iz nastale situacije pa bo v naslednjih dneh odvisno le od vas. Partner bo vse, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, prenašal izredno potrpežljivo, saj vas bo edini razumel. Vi pa boste na trnih. Začeli boste namreč dvomiti vase in v svoje sposobnosti, samozavest bo precej krhka. Vsak dan bolj boste pogrešali nekoga od družinskih članov. Nič ne bo narobe, če mu to tudi priznate. Zdravje? Solidno in nič več. Tisti, ki ste dali skozi poletni prehlad, boste posledice čutili še nekaj dni. Drugi pa boste brez prave energije.
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 10
24
TV SPORED
5. septembra 2013
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
5. septembra	1	6. septembra	1	7. septembra	1	8. septembra	1	9. septembra	1	10. septembra	1	11. septembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
07.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila
10.10 Ajkec pri restavratorjih, poučna nan.
10.25 Mihec in Maja, otr. nan. 10.35 Ana in njeni bratje, dok. film "a rolka, igrani fil
e sive celice, tv kviz O živalih in ljudeh, tv Maribor vrtu, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, pog. odd. 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 Medo Popi in prijatelji, ris. 15.50 Adi v vesolju, ris. 15.55 Vse o Rozi, ris. 16.05 Kot ata in mama, otr. nad. 16.30 Sprehodi v naravo Poročila, vreme, šport
10.50 11.05 12.[ 12.25
17.
17.20	Ugriznimo znanost
17.35	Mali širni svet, 9/12
18.30	Infodrom
18.40	Ezopovo gledališče, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Rojen brez poroda, češki film
21.30	Prava ideja
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Sveto in svet, pogov. odd.
00.30	Dnevnik, vreme, šport
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Infokanal
07.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Pozabljene knjide naših babic, nan.
10.25	An ban pet podgan, nan.
10.50	Tomažev svet, otr. ser.
11.00	Kot ata in mama, otr. nad.
11.20	Z glavo na zabavo, odd. za mlade
12.00	Sveto in svet, pog. odd.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.35	Polnočni klub, pogov. odd.
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Aleks in glasba, ris.
15.55	Gregor in dinozavri
16.05	Sprehodi v naravo, poučna odd.
16.20	V boju s časom, 11/13
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Zapojte z nami, otr. zbor rtv
17.35	Mali širni svet, 10/12
18.30	Infodrom
18.35	Leonardo, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.30	Slovenska kronika
20.00	Avsenikovih 60 v Medvodah
21.30	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Polnočni klub, pogov. odd.
00.20	Dnevnik, vreme, šport
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Infokanal
06.10	Odmevi
07.00	Radovedni Taček
07.15	Zgodbe iz školjke
07.25	Studio Kriškraš
07.50	Marči Hlaček, ris.
08.15	Sejalci svetlobe: pravljica o
sončni preji
08.25	Čarobne roke: Goba paradižnik
08.29	Ples stolov: Šolski stoli
08.30	Ribič Pepe
08.55	Kot ata in mama, otr. nad.
09.15	Male sive celice, tv kviz
10.00	Infodrom
10.10	Poletni tabor, dok. film
10.25	Moja soba: Luna in Vito
10.45	Zakleta bajta, 2/3
11.20	Skrivnost, nizoz. film
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Tednik
14.25	Prava ideja!
14.50	Na lepše
15.20	Alpe, Donava, Jadran
15.50	Lovci teme, 1/5
16.30	O živalih in ljudeh
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu
17.40	V oblasti strojev, 1/3
18.35	Ozare
18.40	Vse o Rozi, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Bela Masjka, nem. film
22.10	Poročila, šport, vreme
22.40	Sinovi anarhije (IV.), 10/14
23.30	Ozare, ponov.
23.35	Dnevnik, vreme, šport
25	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.50	Infokanal
00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji
0145 Infokanal	yy SLO i 00.50 Infokanal
TV SLO l 07.00 Adiv monu, rs.	JV SLO T
07.05 Maks in Rubi, ris.
07.00	Adi v morju, ris, 07.05 Maks in Rubi, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Gozdna druščina, ris. 07.25 Dinko pod krinko, ris. 07.35 Luka, ris.
07.40	Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Biba se giba, ris.
08.00	Minuta v muzeju 08.05 Infodrom
08.10	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal 10.25 Dobro jutro 12.35 Točka, glas. odd. 14.05 Evropski magazin
14.20	Po Džingiskanovi poti, 4/4 15.15 Košarka, ep, p, Češka : Slovenija, posn. iz Celja
17.00	Košarka, ep
17.30	Bosna in Hercegovina : Srbija,
prenos iz Jesenic
19.50	Žrebanje Deteljice
20.00	Košarka, ep
20.50	Slovenija : Španija, prenos iz Celja
23.30	Točka, glas. odd.
00.20	Zabavni infokanal
07.00	Adi v morju, ris.
07.05	Maks in Rubi, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Gozdna druščina, ris.
07.25	Dinko pod krinko, ris.
07.35	Luka, ris.
07.40	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.45	Biba se giba, ris.
08.00	Minuta v muzeju
08.05	Infodrom
08.15	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.20	Dobro jutro
12.40	Košarka, ep, Slovenija : Španija,
posn. iz Celja,
14.20	Košarka, ep, Črna Gora : BiH,
prenos iz Jesenic
16.30	Točka, glasb. odd.
17.20	Na obisku, tv Maribor
17.55	Knjiga mene briga
18.15	Zakaj revščina, dok ser.
19.10	Točka, glasb. odd.
20.00	Nogomet, kvalif. za sp,
Slovenija : Albanija, prenos iz Ljubljane
22.45	Košarka, ep, studio zvečer
23.15	Trikotnik, koprod. film
00.45	Zabavni infokanal
pop pop
j mali poni, ris.
06.25	Ko listje pada, ris.
07.15	Ko listje pada, nan.
08.05	Vihar, ris.
09.00	Tv prodaja
09.15	Ljubljena moja, nan.
10.10	Tv prodaja
10.25	Rožnati diamant, nan.
11.20	Tv prodaja
11.35	Divja v srcu, nan.
12.30	Tv Dober dan, nan.
13.30	Naša mala klinika, nan.
14.25	Mladi zdravniki, nan.
14.55	Ljubljena moja, nan.
15.50	Rožnati diamant, nan.
16.50	Vihar, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Vihar, nad.
17.55	Divja v srcu, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naključni milijonar, am. film
21.45	24ur zvečer
22.15	Nepremagljivi dvojec, nan.
23.10	Obdarjen, nan.
23.45	Vsi moji bivši, nan.
00.40	Preobrazba doma, avstral. ser.
01.35	24ur
03.35	Zvoki noči
©
mali poni, ris.
06.25	Ko listje pada, ris.
07.15	Ko listje pada, nan.
08.05	Vihar, ris.
09.00	Tv prodaja
09.15	Ljubljena moja, nan.
10.10	Tv prodaja
10.25	Rožnati diamant, nan.
11.20	Tv prodaja
11.35	Divja v srcu, nan.
12.30	Tv Dober dan, nan.
13.30	Naša mala klinika, nan.
14.25	Mladi zdravniki, nan.
14.55	Ljubljena moja, nan.
15.50	Rožnati diamant, nan.
16.50	Vihar, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Vihar, nad. nan.
17.55	Divja v srcu, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Dokler naju jackpot ne loči, am. film
21.50	24ur zvečer
22.20	Ljubezensko pismo, am. film
23.05	Eurojackpot
23.08	Ljubezensko pismo, nad. filma
00.05	Podtaknjena pošiljka, am. film
02.00	24ur, ponovitev
03.00	Zvoki noči
L50 Skozi čas 10.00 Slovenski utrinki 10.30 Slovenci po svetu 11.45 Umetnost igre 12.15 Osmi dan
12.45 Festival novih skladb FENS 2013
13.55 Formula 1, velika nagrada
Italije, kvalif. prenos 15.05 Nogomet, kvalif. za sp,
Slovenija : Albanija, posn. 17.00 Košarka, ep 17.35 Hrvaška : Poljska, prenos iz Celja
20.00 Košarka, ep 20.50 Gruzija : Slovenija, prenos iz Celja
23.30 33/45, sobotna glasb. noč 00.55 Na lepše 01.20 Zabavni infokanal
pop
07.00	OTO čira čara
07.01	Franček, ris. 07.25	Meteor, ris. 07.35	Čebelica Maja, ris. 07.50	Lalaloopsy, ris. 07.55	Mila in divje živali, ris. 08.20	Bratz, ris.
08.40	Neobičajna šola, ris.
08.45	Metka, ris.
09.05	Jekleni Max, ris.
09.30	Navzkrižni ogenj, ris.
09.55	Kaj je novega?, ris.
10.15	Skrivnosti Silvestra in Tweetzja, ris.
10.40	Morske deklice, nan.
13.05	Razočarane gospodinje, nan.
14.00	Denar ali ženo, ang. ser.
14.30	Zmenki milijonarjev, am. ser.
15.25	Petične nosečnice, am. ser.
16.25	Zagrete navijačice 2, am. film
18.15	Trafika, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Tvoji, moji, najini, am. film
21.40	Odklenjen, am. film
23.40	Siriana, am. film
02.05	24ur, ponov.
03.05	Zvoki noči
©
09.00 Čas za nas, tabornike: biti
tabornik 09.45 Oglasi
09.50 Pop corn: Pop corn: Nana
Milčinski, DMP 10.50 Napovedujemo 10.55 Alzheimerjeva in parkinsonova bolezen
11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Prodajno TV okno 12.40 Videostrani, obvestila 17.35 Prodajno TV okno 18.05 Napovedujemo 18.10 Regionalne novice 18.15 Mojca in medvedek Jaka:
©
09.00 Dobro jutro, informativna
19.00 Ustvarjalne iskrice (11): Svet lutk
19.25 Napovedujemo
19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Naj viža: ans. Kolovrat, ans. Stil
21.15 Vabimo k ogledu
21.20 Regionalne novice
21.25 Oglasi
21.30 Popotniške razglednice:Filipini 22.30 Oglasi
22.35 Little pigeons forhill blues 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
10.05	Oglasi
10.10	Mojca in medvedek Jaka: Oblačila
10.55	Naj viža: ans. Kolovrat, ans. Stil
12.10	Napovedujemo
12.15	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.40	Videospot dneva
12.45	Prodajno TV okno
13.00	Videostrani, obvestila
17.45	Prodajno TV okno
18.15	Napovedujemo
18.20	Regionalne novice
18.25	Miš maš: Kako so živeli včasih
19.05	Ustvarjalne iskrice (12):
Pomladni nakit
19.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Društva in društveno
organiziranje
21.00	Regionalne novice
21.05	Oglasi
21.10	Gostilna pr' Francet (46)
22.10	Vabimo k ogledu
22.15	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
23.15	Prodajno TV okno
23.30	Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
09.00	Miš maš: Košarka
09.40	Napovedujemo
09.45	Ustvarjalne iskrice (13): Pirhi
10.05	Palčica, igra za otroke
10.30	Oglasi
10.35	Gostilna pr Francet (47), zabavno glasbena oddaja
11.35	Napovedujemo
11.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.05	Videospot dneva
12.10	Prodajno TV okno
12.25	Videostrani, obvestila
18.00	Prodajno TV okno
18.30	Vabimo k ogledu
18.35	Mojca in medvedek Jaka:
Oblačila
19.20	Oglasi
19.25	Žogarija
19.50	Videospot dneva
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2138. VTV magazin, regionalni
- informativni program
20.25	Kultura, informativna oddaja
20.30	Oglasi
20.35	Za prvi korak, dobrodelni koncert, posnetek 1. dela
21.30	Jutranji pogovori, ponovitev
22.20	Napovedujemo
22.25	Popotniške razglednice: Filipini
23.25	Prodajno TV okno
23.40	Videospot dneva
23.45	Videostrani, obvestila
07.00	Igrače, ris.
07.05	Musti, ris.
07.10	Metka in Zverinko Zver, ris.
07.15	Ava, Riko, Teo, ris.
07.25	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.30	Neli in Cezar, ris.
07.35	Dinko pod krinko, ris.
07.40	Svet živali, ris.
07.45	Tip in Top, ris.
07.50	Liki, ris.
08.00	Manja, ris.
08.05	Nodi v deželi igrač, ris.
08.15	Vse o Rozi, ris.
08.30	Kuhanje?, ris.
08.35	Bine, ris.
08.45	Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.50	Ezopovo gledališče, ris.
08.55	Gumbek in Rjavček, ris.
09.20	Leonardo, ris.
09.30	Minuta v muzeju
09.35	Pujsa Pepa, ris.
09.40	Bacek Jon, ris.
09.45	Marči Hlaček, ris. nan.
10.10	Minuta v muzeju, ris.
10.15	Dedek v mojem žepu, 59/66
10.25	Dedek v mojem žepu, 60/66
10.45	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Avsenikovih 60 v Medvodah
15.15	Najlepše počitnice, franc. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Le vkup, le vkup uboga
gmajna, koncert ob 300-letnici tolminskega punta, prenos
18.40	Nodi v Deželi igrač, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Krog večnosti, 1/3
21.30	Nedeljski intervju, pogov. odd.
22.25	Poročila, vreme, šport
22.55	Alpe, Donava, Jadran
23.25	Dnevnik, pon.
00.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.40	Infokanal
TV SLO T
07.40	Skozi čas
08.20	Globus
08.50	Alpe, Donava, Jadran
09.20	Turbulenca
10.05	Glasbena matineja
11.30	Žogarija
12.00	Košarka, ep, Gruzija : Slovenija, posn.
13.50	Formula 1, velika nagrada
Italije, prenos
16.30	Migaj razje z nami, odd. za razg. življ.
17.00	Košarka, ep
17.35	Grčija : Italija, prenos iz Kopra
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Košarka, ep
20.50	Slovenija : Hrvaška, prenos iz Celja
23.30	Moški, igrani film
23.55	Kje si strari?, igrani film
00.15	Zabavni infokanal
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.15	Pikijeve dogodivščine, ris.
10.20	Radovedni Taček
10.40	Iz popotne torbe
10.55	Nočko II., 7. del
11.05	Profesor Pustolovec, ponov.
11.30	Odpeti pesniki: Zajc, Kosovel, Kokot
11.35	Potepanja III., ponov.
12.00	Ljudje in zemlja, tv Koper
13.00	Poročila, vreme, šport
13.35	Polnočni klub: Panična motnja
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.50	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
16.15	Sejalci svetlobe: Pravljica o
sončni preji
16.30	Sprehodi v naravo
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Slikovitih 55, zapojte z nami
17.35	Mali širni svet, 11/12
18.30	Infodrom
18.40	Risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Opus
23.40	Knjiga mene briga
00.00	Slovenska jazz scena
00.45	Dnevnik, vreme, šport
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.15	Sejalci svetlobe, otr. ser.
10.30	Zgodbe iz školjke
10.40	Studio Kriškraš
11.05	Pod klobukom
11.40	Kaj nam je bilo tega treba,
igrani film
11.55	Moja soba: Luna in Vito
12.15	Opus, ponov.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha: Evangelij papeža
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Neli in Cezar, ris.
15.55	Dinko pod krinko, ris.
16.00	Barni, ris.
16.05	Ribič Pepe
16.30	Sprehodi v naravo
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Pogled na ... Ljubljansko stolnico
17.35	Mali širni svet, 12/12
18.30	Infodrom
18.40	Risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Polbrat, 2/8
20.50	Zakaj revščina, dok. ser.
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus
23.35	Nedeljski intervju, pogov. odd.
00.30	Dnevnik, ponov.
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Infokanal
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Ribič Pepe
10.30	Sanjska dežela: Ples življenja in
ples smrti
10.50	(Ne)pomembne stvari: Alkohol
12.00	Zakaj revščina, dok. odd.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.20	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Pujsa Pepa, ris.
15.50	Male sive celice, kviz
16.35	Sprehodi v naravo: Sleči -
drevesaste vrtnice
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Ljudje podeželja, dok. ser.
17.35	Marija in Andrej, dok. odd.
18.30	Infodrom
18.40	Risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Nedokončano življenje, am. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Odkrito
00.00	Dnevi poezije in vina: Michel
Deguy
00.50	Dnevnik, ponov.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji	Dnevnik Slovencev v
02.05 Infokanal	01.45 Infokanal	TV SLO T
TV SLO I TVSLOI 07.00 Adi v morju, ris.
07.05 Maks in Rubi, ris.
07.00	Adi v morju, ris. 07.05 Maks in Rubi, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Gozdna druščina, ris. 07.25 Dinko pod krinko, ris. 07.35 Luka, ris.
07.40	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.45 Biba se giba, ris. nan.
08.00	Minuta v muzeju: Revni ribič
08.05 Infodrom
08.15 Otroški infokanal
10.10	Dobro jutro
12.35 Točka, glas. odd.
13.20	Nedeljski intervju, pogov. odd.
14.15 Prava ideja!
14.40	To bo moj poklic: Inženir
elektronike 15.15 Košarka, ep, Slovenija : Hrvaška, posn. iz Celja
17.00	Košarka, ep 17.35 Litva : BiH, prenos iz Jesenic
19.50	Žrebanje 3 x 3 plus 6
20.00	Košarka, ep
20.50	Slovenija : Poljska, prenos iz Celja
23.30	Točka, glas. odd. 00.15 Zabavni infokanal
pop pop
ne nn i nf,r, n^;,™
07.00	OTO čira čara
07.01	Franček, ris. 07.25	Meteor, ris. 07.35	Čebelica Maja, ris. 07.50	Lalaloopsy, ris. 07.55	Mila in divje živali, ris. 08.20	Bratz, ris.
08.40	Neobičajna šola, ris.
08.45	Lego Chima, ris.
09.10	Jekleni Maks, ris.
09.35	B-Daman anime, ris.
10.00	Kaj je novega?, ris.
10.20	Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
10.35	Morske deklice, nan.
11.05	Novi igralec, am. film
12.55	Razočarane gospodinje, nan.
13.50	Kuharski mojster, ser.
14.50	Kuharski dvoboj tortic, am. ser.
15.45	Nigellissima, ang. ser.
16.25	Gimnazijski musical, am. film
18.15	Trafika, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Katera je prava, am. film
22.00	Kres ničevosti, am. film
00.25	Lepotec Harry, am. film
02.15	24ur, ponov.
03.15	Zvoki noči
Lego Chima, ris.
06.25	Ko listje pada, ris.
07.15	Ko listje pada, nan.
08.05	Vihar, ris.
09.00	Tv prodaja
09.15	Ljubljena moja, nan.
10.10	Tv prodaja
10.25	Rožnati diamant, nan.
11.20	Tv prodaja
11.35	Divja v srcu, nan.
12.30	Tv Dober dan, nan.
13.30	Naša mala klinika, nan.
14.25	Mladi zdravniki, nan.
14.55	Ljubljena moja, nan.
15.50	Rožnati diamant, nan.
16.50	Vihar, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Vihar, nad. nan.
17.55	Divja v srcu, nad.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Princeskin dnevnik, am. film
22.10	24ur zvečer
22.40	Nepremagljivi dvojec, nan.
23.35	Obdarjen, nan.
00.10	Vsi moji bivši, nan.
01.00	Preobrazba doma, avstral. ser.
01.55	24ur, ponov.
02.55	Zvoki noči
07.00	Adi v morju, ris.
07.05	Maks in Rubi, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Gozdna druščina, ris.
07.25	Dinko pod krinko, ris.
07.35	Luka, ris.
07.40	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.45	Biba se giba, ris. nan.
08.00	Minuta v muzeju
08.05	Infodrom
08.15	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.55	Dobro jutro
14.30	Točka, glasb. odd.
15.35	Ljudje in zemlja
16.45	Mostovi Hidak
17.15	Košarka, ep, Slovenija : Poljska, posn.
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Nogomet, kvalif. za sp, Ciper :
Slovenija, prenos
22.30	Košarka, ep
23.00	Dnvei poezije in vina: Michel
Deguy
23.50	Točka, glas. odd.
00.40	Zabavni infokanal
pop
06.00	Moj mali poni, ris.
06.25	Lazytown, ris.
06.55	Ko listje pada, nan.
07.45	Ko listje pada, nan.
08.35	Vihar, nan.
09.30	Tv prodaja
09.45	Ljubljena moja, nan.
10.40	Tv prodaja
10.55	Rožnati diamant, nan.
11.50	Tv prodaja
12.05	Divja v srcu, nan.
13.00	Trafika, nan.
13.30	Naša mala klinika, nan.
14.25	Mladi zdravniki, nan.
14.55	Ljubljena moja, nan.
15.50	Rožnati diamant, nan.
16.50	Vihar, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Vihar, nad. nan.
17.55	Divja v srcu, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Mentalist, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30	Nepremagljivi dvojec, nan.
23.25	Obdarjen, nan.
00.00	Vsi moji bivši, nan.
00.55	Preobrazba doma, avstral. ser.
01.50	24ur, ponovitev
02.50	Zvoki noči
07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45
08.05 08.15 09.00 10.25 13.35
14.15 14.20 17.00
19.50 20.00
23.30
v morju, ris. in Rubi, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Gozdna druščina, ris. Dinko pod krinko, ris. Luka, ris.
Pokukajmo na Zemljo, ris. Biba se giba, ris. nan. Minuta v muzeju Infodrom Otroški infokanal Zabavni infokanal Dobro jutro
To bo moj poklic: Inženir elektronike, 22/30 Košarka, ep
Prva tekma, prenos iz Ljubljane Košarka, ep, 2. tekma, prenos iz Ljubljane Žrebanje Lota
Košarka, ep, 3. tekma, prenos iz Ljubljane
Bleščica, odd. o modi 00.00 Točka, glasb. odd. 00.50 Zabavni infokanal
pop
06.00	Moj mali poni, ris.
06.25	Lazytown, ris.
06.55	Ko listje pada, ris.
07.45	Ko listje pada
08.35	Vihar, nan.
09.30	Tv prodaja
09.45	Ljubljena moja, nan.
10.40	Tv prodaja
10.55	Rožnati diamant, nan.
11.50	Tv prodaja
12.05	Divja v srcu, nan.
13.00	Trafika, nan.
13.30	Naša mala klinika, nan.
14.25	Mladi zdravniki, nan.
14.55	Ljubljena moja, nan.
15.50	Rožnati diamant, nan.
16.50	Vihar, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Vihar, nad. nan.
17.55	Divja v srcu, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kot noč in dan, am. film
22.15	24ur zvečer
22.45	Nepremagljivi dvojec, nan.
23.40	Obdarjen, nan.
00.15	Vsi moji bivši, nan.
01.10	Preobrazba doma, avstral. ser.
02.05	24ur, pon.
03.05	Zvoki noči
©
©
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš: košarka 09.40 Oglasi
09.45 Ustvarjalne iskrice (14)
Obešanka za nakit 10.10 2137. VTV magazin 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Napovedujemo 10.40 2138. VTV magazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Oglasi
11.10 Ob prazniku Občine Žalec, gost
Janko Kos, župan 12.10 Naj viža: ans. Kolovrat, ans. Stil 13.25 Kuhinjica, tedenski izbor 14.15 Prodajno TV okno 14.30 Videostrani,
obvestila 18.10 Prodajno TV okno 18.40 Napovedujemo 18.45 Pozdrav pomladi 2013,
posnetek 1. koncerta 19.15 Pikin VTV studio 2012, 2. odd. 19.55 Oglasi
20.00 Pop corn: Nana Milčinski, DMP 21.00 Jutranji pogovori 21.50 Alzheimerjeva in parkinsonova bolezen
22.50 Gostilna pr' Francet (47), zabavno glasbena oddaja 23.50 Napovedujemo 23.55 Prodajno TV okno 00.10 Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Oglasi
10.35 2138. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Napovedujemo 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 18.10 Napovedujemo 18.15 Regionalne novice 18.20 Modri Jan: Poletje v družbi
Modrega Jana 18.35 Oglasi
18.40 Kresniček, igra za otroke 19.10 Ustvarjalne iskrice (15): Moja
prva knjiga 19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Za prvi korak, dobrodelni koncert, posnetek 2. dela 21.00 Regionalne novice 21.05 Oglasi
21.10 Ob prazniku Občine Podčetrtek,
gost Peter Misja, župan 22.10 Napovedujemo 22.15 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila
09.00 Modri Jan: Poletje v družbi
Modrega Jana 09.15 Kresniček, igla za otroke 09.45 Ob prazniku Občine Podčetrtek,
gost Peter Misja, župan 10.45 Za prvi korak, dobrodelni koncert, posnetek 2. dela 11.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.10 Napovedujemo 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 18.10 Napovedujemo 18.15 Videospot dneva 18.20 Mojca in medvedek Jaka: dežek
pada cele dni 18.55 Ustvarjalne iskrice (16): Vetrna igrača
19.15 Videospot dneva 19.20 Oglasi
19.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2139. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Oglasi
20.30 Dotiki gora: Matkovo okno 20.50 Dogodivščine dobrega vojaka Švejka, gledališka igra (Poletno gledališče Studenec) 22.20 Napovedujemo 22.25 Velenje, mesto rocka: skupina AVE
23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Oglasi
10.35 2139. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Napovedujemo 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Velenje, mesto rocka: skupina AVE
12.50 Prodajno TV okno 13.05 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 18.10 Napovedujemo 18.15 Regionalne novice 18.20 Čas za nas tabornike: Zaključimo s čajanko 19.05 Ustvarjalne iskrice (17): Torbica iz filca
19.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ministrski stol: mag.
Stanko Stepišnik, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo 21.00 Regionalne novice 21.05 Oglasi
21.10 Pop corn: In&out, Rene Kapel 22.10 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.40 Napovedujemo 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila
Naš čas, 5. 10. 2013, barve: CM K, stran 25
5. septembra 2013	MiCAl
PRIREDITVE
25
Knjižne novosti
DEMMERLE, Eva: Habsburžani
od - Odrasli / 929 - Biografije
Vsebinsko in slikovno izjemno bogato monografijo o življenju, delu in zgodovinskem pomenu ene izmed pomembnih svetovnih dinastij - o rodbini mogočnih Habsburžanov je pred kratkim v slovenščini izdala Cankarjeva založba. Napisala jo je Eva Demmerle, predgovora pa potomca slavne dinastije Otto von Habsburg (umrl tik pred izidom izvirnika knjige) ter njegova hčerka Walburga Habsburg Douglas.
V knjigi je nazorno opisan razvoj Habsburžanov od skromnih začetkov, dolgoletnega mogočnega vodenja cesarstva vse do njihovega konca, pogojenega z osebnimi tragedijami in s spremembami družbenega režima. Tudi za Slovence je tovrstno poznavanje zgodovine izredno pomembno, saj smo bili kar 750 let neposredno ali posredno pod njihovim okriljem. Podajanje raziskovalne zgodovine na verodostojen način je spretno prepleteno z navajanjem manj znanih in nadvse zanimivih podatkov, tudi takšnih na osnovi anekdot in legend, zato je branje privlačno tudi zgolj za ljubitelje zgodovine oz. »navadne bralce«, ki želijo o tej tematiki preprosto vedeti nekaj več. V knjigi izstopa globoka katoliška vera Habsburžanov, skromnost v primerjavi z razsipnostjo, ki bi si jo lahko privoščili, ter predvsem sposobnost osvajanja novih ozemelj brez orožja - t. j. s spretnim sklepanjem ženitnih in dednih pogodb. Dragoceni sta tudi prilogi: časovna preglednica v povezavi s Slovenci in rodoslovno deblo.
ADELINE, L. Marie: S.K.R.I.V.N.O.S.T
od - Odrasli / 821-311.2 -Družbeni romani
Knjigo je napisala kanadska pisateljica, živeča v Torontu. Je popolnoma drugačna knjiga, kot slovenskim bralcem bolj poznana istoimenska knjiga Skrivnost
{ t >
K>
I 11A Fl I £ ADfLINC
SK'R'I'V'N O'S T
Cassie se radovednosti ne more upreti in začne se njeno fantazijsko osvobajanje, ki se v nadaljevanju tudi praktično udejanja s pomočjo Hotela osamljenih src. Nenavadno žensko društvo ji totalno spremeni življenje. Tudi konec knjige je povsem nepričakovan. Nekateri že komaj čakamo na prevod nadaljevanja knjige S.K.RI.V.N.O.S.T 2 oziroma na čimprejšnjo realizacijo obljubljene ekranizacije z ustvarjalci serije Seks v mestu.
KLOPČIČ, Alenka: Netopirja in raziskovalka
ml - Mladina / C-S - Cicibani -slikanice
Netopirčka Pipi in Bojan sta prezimila v bližnji jami kot vsako leto doslej in na pomlad iščeta svoj novi dom. Idilični prostor najdeta na podstrešju starega gradu, njun
izpod peresa Rhonde Byrne. Slednja »govori« o filozofiji življenja; knjiga S.K.R.I.V.N.O.S.T, katero želim danes predstaviti, pa sodi v zvrst tipičnih žensko ljubezenskih romanov, ki naravnost kličejo po poletnem branju. Gre za žgečkljivo »seksi« zgodbo, v kateri otopela glavna junakinja Cassie po moževi smrti uresniči svoje seksualne fantazije in na novo zaživi. Svoj pusti vsakdanjik, omejen na enolično delo natakarice, si je občasno popestrila s tekom v naravi ali z redkim klepetom z maloštevilnimi prijatelji, ki so bili redko nasprotnega spola. Vse se začne nekega dne, ko stranka v bistroju pozabi svoj dnevnik, poln sočnih erotičnih zapiskov.
mir pa lepega dne zmoti postavitev svetilke, ki povzroča popolno zmedo, tako v njunem bioritmu kot tudi v življenju drugih žuželk. Najprej se zaradi strahu ne upata niti premakniti, ko pa lakota postane prehuda, s pomočjo svoje odlične naravne sposobnosti orientiranja nazadnje le prideta do hrane in nazaj. Mlada raziskovalka, ki njuno življenje spremlja že od njunega rojstva, s pomočjo okoljevarstvenikov doseže, da motečo svetilko spet odstranijo.
Okoljsko energetska slikanica je primerna za otroke od 4. do 10. leta starosti kot tudi za njihove starše, atraktivna vsebina same zgodbe pa vsebuje močna okoljska sporočila in energetsko obarvane misli. Knjigo je ilustrirala odlična Marta Bar-tolj, avtorica pa je Alenka Žumbar Klopčič, med drugim tudi urednica portala Energetika.NET in vodja projekta vzpostavitve portala Energija doma. Slikanica je izdana na recikliranem papirju. V enako zvrst po obliki in vsebini sodi tudi slikanica iste pisateljice z naslovom Ris Links in varuh narave.
JOACHIM, Mayer: Kuhinjska zelišča
od - Odrasli / 635 - Vrtnarstvo
Izmed novosti v Knjižnici Velenje vam želim tokrat predstaviti lep in predvsem praktično uporaben priročnik o kuhinjskih zeliščih. Po hitrem pregledu zelišč na začetku knjige se lahko bralec v nadaljevanju seznani z osnovami o sajenju, oskrbi zelišč, presajanju, zalivanju in dognojevanju, praktični uporabi ipd. Najbolj pomembno in nadvse koristno pa je to, da priročnik prinaša hitre odgovore za vse najbolj značilne oziroma najpogostejše težave, ki se pojavljajo v zvezi z zelišči, ki jih uporablja skoraj vsaka povprečna slovenska kuharica. Uspeh zagotavljajo nazorne razlage in navodila, ki spremljajo postopne postopke opravil. Knjigo odlikujejo tudi čudovite barvne fotografije.
■ Pripravila: Darinka Bizjak
VELENJE
Četrtek, 5. september
13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus
17.00 Center solnih sob, Trg mladosti 6 Dan odprtih vrat in predstavitev joge za otroke s solno terapijo 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 18.00 Knjižnica Velenje
Srečanje ljubiteljev gob - detereminatorji bodo prepoznavali prinesene gobe 18.30 Muzej premogovništva Slovenije Odprtje zgodovinske razstave Idrija, zibelka naravoslovja 19.00 Titov trg Velenje
Zabava z Modrijani, koncert
Petek, 6. september
Ni dogodkov..
Sobota, 7. september
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica s spremljevalnim programom 9.00 Velenjsko jezero - pri Čolnarni
Regata seniorjev 10.00 pred Domom kulture Velenje 7. festival veteranskih godb
Kdaj - kje - kaj
Velenje 2013
Nedelja, 8. september
14.30 Vinska Gora - Vovkov mlin Mlinarska nedelja
15.00 - 20.00
Velenjsko jezero - pri čolnarni Hrčkanje - vodni zorbing
Ponedeljek, 9. sept.
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus
18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: romantična drama Adria Blues
Torek, 10. september
16.30 Ljudska univerza Velenje Informativni dan
Sreda, 11. september
9.00 Vila Rožle
Slikarski tečaj: Portret
ŠOŠTANJ
Petek, 6. september
20.00 Kavarna Šoštanj Simon s kitaro
Sobota, 7. september
X Odhod iz AP Šoštanj
Pršivec (izlet, lahka pot)
Nedelja, 8. september
15.00 REKS Ravne
Veselica z ansamblom Modrijani
Ponedeljek, 9. sept.
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje
Torek, 10. september
9.00 Rokometno igrišče Šoštanj
Mini otroška olimpiada (šaljive, gibalne, rajalne in tekmovalne igre)
Sreda, 11. september
12.00-17.00
Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica: Osnove interneta
ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 7. septembra
19.00 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Koncert moškega pevskega zbora Franc Klančnik (ponovitev jubilejnega koncerta ob 55-letnici delovanja zbora)
Ponedeljek, 9. sept.
19.00 Sejna soba Hiše mladih Svetniška pisarna
Dogodki v Velenju
Nastajajo Hotenja 2013
Velenje, 27. avgusta - Šaleško literarno društvo Hotenja bo tudi letos v decembru ob »Ta veselem dnevu kulture« izdalo literarni zbornik Hotenja. Prispevke zanj že zbirajo. K sodelovanju vabijo literarne ustvarjalce, ki živijo ali delujejo v širši savinjsko-šaleški regiji, ter posamezne avtorje iz širšega slovenskega prostora. Tema tudi letos ni določena, omejeno je število pesmi (do 10) in do 4 strani proze, kar je približno 6.000 znakov brez presledkov.
Literarni razpis je odprt do 30. septembra, kaj od prispelega bo objavljeno v letošnjih Hotenjih, pa bo odločal uredniški odbor. Urednik bo tudi letos Peter Rezman, v uredniškem odboru pa sta še Milojka B. Komprej iz Zavoda za kulturo Šoštanj in Tatjana Vidmar iz Zveze kulturnih društev Šaleške doline.
K sodelovanju si želijo pritegniti tudi mlade avtorje, ki doslej še niso objavljali. Literarne prispevke lahko avtorji pošljejo tudi po elektronski pošti na naslov: hotenja@gmail.com.
■ bš
Spomini, ujeti v fotografski objektiv
Velenje, 27. avgusta- V avli Mestne občine Velenje si lahko do 20. septembra ogledate fotografsko razstavo velenjskih fotografov Edite Fric in Romana Bora z naslovom »Spomini, ujeti v fotografski objektiv«.
Edita Fric je fotografinja iz Velenja, ki se je izpopolnjevala pri fotografskem mojstru Arnetu Hodaliču. Kot pravi, ji poseben izziv predstavljajo simboli bogate
poroke. Skupaj s fotografskim kolegom Romanom Borom ustvarjata poročne zgodbe - z željo, da ustvarita fotografije, polne domišljije in čustev. Fotografije ne jemljeta le kot dokument časa ali dogodka, saj po njunem mnenju v sebi nosijo energijo, ki je na dobrih fotografijah vedno vidna v pogledih, gibih, mimiki telesa ali svetlobi ...
■ bš
Moje mesto, rad te imam
Velenje, 4. septembra - Sinoči so v Vili Bianca odprli razstavo Društva šaleških likovnikov. Razstavili so dela, ki so nastala na tradicionalni slikarski koloniji ob počastitvi občinskega praznika MO Velenje. Zato so jo poimenovali »Moje mesto, rad te imam«. Razstavlja 16 članov društva, motiv pa je bilo tokrat Velenjsko jezero z okolico. V kulturnem programu se je predstavil tolkalist Erik Krajnc, dijak 4. letnika velenjske umetniške gimnazije.
■ bš
Idrija - zbirka naravoslovja
Velenje - Tak je naslov razstave, ki jo bodo danes (5. septembra) ob 18.30 odprli v Muzeju premogovništva. Na njej bo videti izbrane predmete iz zakladnice geološke dediščine in biotske raznovrstnosti, poimenovane po Idriji in idrijskih naravoslovcih. Pol ure pred otvoritvijo razstave bo tematsko predavanje o dediščini živega srebra v Idriji, ki je bila lani vpisana na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine.
■ mkp
KINO VELENJE • SPORED
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA
ADRIA BLUES
Komedija, drama, 116 minut. Režija: Miroslav Mandic. Igrajo: Senad Bašic, Mojca Funkl, Peter Musevski, Gregor Zorc,Iva Babic, Maja Taraniš, Franjo Dijak, Nataša Tič Rali-jan, idr.
Petek, 6. 9., predstave ne bo zaradi zasedene dvorane! Sobota, 7. 9., ob 20.00 Nedelja, 8. 9., ob 18.00
Toni Riff, rock zvezda iz 80-ih let, ki je med vojno prišel v Slovenijo in se poročil s svojo takratno oboževalko Sonjo, se že dve desetletji ne premakne z mrtve točke. Preživlja ga Sonja, ki dela na vroči liniji, medtem ko Toni cele dneve igra tetris. Ena njenih stalnih telefonskih strank, hotelir Maks, se ponudi da organizira nastop njenega moža v svojem
hotelu na slovenski obali. Sonja prepriča Tonija, da se za konec tedna odpeljeta na obalo, a mu koncerta ne omeni. KoToni dojame, da ga je žena pripeljala tja pod pretvezo., se zapre v sobo in se ne odziva na Sonjine prošnje, ki v tem koncertu vidi edini izhod iz njegove depresije,.... S podporo Ministrstva za kulturo!
SKRIVNOSTNI VARUHI GOZDA
(Epic) - sinhroniziran v slovenščino. Animirana družinska pustolovščina, 102 minuti. Režija: Chris Wedge. Slovenski glasovi: Uroš Maček, Tomo Tomšič, Primož Ekart, Janez Hočevar, Uroš Smolej, Anja križnikTomažin,idr.
Sobota, 7. 9., ob 18.00 Nedelja, 8. 9., ob 16.00 -Pikin kino
Uporniška najstnica Mary
Katherine, se po mamini smrti vrne k čudaškemu očetu. Ta živi v koči sredi gozda in že več let neuspešno raziskuje obstoj nenavadnih malih bitij, toda po spletu nenavadnih naključij se prav Mary Katherine pomanjšana znajde med skrivnostnimi varuhi gozda.
VRATAR LIVERPOOLA
(Keeper'n til Liverpool) - podnapisi. Mladinska komedija, 90 minut. Režija: Arild Andresen Igrajo: Ask von der Hagen, Susanne Boucher, Andrine Sther, Kyrre Hellum, idr.
Nedelja, 8. 9., ob 10.30 -Pikin kino
Inteligentna najstniška komedija, ne le o nogometu, ampak tudi o odraščanju, prvi ljubezni, čudnih starših in o tem, kako preživeti najstniška leta v šoli. Film za mlajše in starejše, za fante
Koledar imen
September/kimavec
5.
6.
7.
8. 9.
Četrtek -Lovrenc
Petek -Zaharija
Sobota -Marko
Nedelja -Marija
Ponedeljek Peter
10. Torek -
Nikolaj
1. Sreda -
Milan
Lunine mene
5. septembra, ob 13.35, prazna luna (mlaj)
CITY CENTER Celje
•	četrtek, 5. 9., od 14.0019.00, Biotržnica
•	petek, 6. 9. ob 17.00 Folklorni festival (skupine iz Hrvaške, Makedonije, Nizozemske in Slovaške)
•	od 3. 9.-15. 9. razstava znamk Košarka, filatelista Toneta Petka
•	od 4. 9. - 9. 9. /razen petek, 6.9/ od 17.00 dalje dobi vsak navijač, ki bo prišel na glavni prireditveni prostor Citycentra s karto za ogled tekme slovenske reprezentance, navijaško majico.
•	nedelja, 8. 9., 11.00 pravljične urice v Džungli
•	vsak dan od 10.00-21.00 Karting na strehi. Preizkusite se v spretnostni vožnji.
in punce!
S podporo Ministrstva za kulturo!
VELIKI GATSBY
(Great Gatsby) Romantična drama, 142 minut. Režija: Baz Luhrmann. Igrajo: Leonardo DiCaprio, Isla Fisher, Carey Mulligan, Joel Edgerton, Tobey Maguire, Jason Clarke, Adelaide Clemens, idr..
Ponedeljek, 9. 9., ob 20.00 -filmsko gledališče
Adaptacija slavnega romana F. Scotta Fitzgeralda pod taktirko režiserja spektaklov Moulin Rouge in Avstralija nas popelje v divja 20. leta prejšnjega stoletja, čas velikega gospodarskega razcveta ZDA. Nadobudni borzni posrednik Nick s pomočjo sestrične Daisy in njenega vplivnega moža Toma spozna mogočnega Gatsbyja, premožnega vojnega veterana, ki slovi po
divjih in razkošnih zabavah, namenjenih bogati eliti. Nick se z Gatsbyjem spoprijatelji, toda njegovo občudovanje kmalu preraste v neprijetno spoznanje, da Gatsbyjevo življenje sestavljajo številne nepričakovane skrivnosti iz zasebnega in poslovnega življenja. V rednem sporedu oktobra! S podporo Ministrstva za kulturo !
Naslednji vikend, od 13. 9. do 16. 9. napovedujemo:
Pikino slovensko premiero Die-sneyeve animirane družinske avanture AVIONI, komedijo DRZNI PAR, triler SMRT V LEDU, komedijo-kriminalko, dramo BALKANSKA BOJEVNICA, družinski film KAUWBOY, ter v filmskem gledališču velenjsko premiero drame DVOJINA z obiskom režiserja filma.
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 10
26
OBVESCEVALEC
5. septembra 2013
Nagradna križanka Kopitarna Sevnica
TVOREC, PISATELJ, PISEC
GOROVJE OKROG PANONSKE KOTLINE
INDIJSKI VODNI BIVOL
NABERNIK IVAN
SEKIRA
ZA TESANJE
«S
V
GLAVNO MESTO ŠVICE
SPECIALIST ZA UŠESNE BOLEZNI
NASLOV MONGOLSKIH VLADARJEV
OTOK V INDONEZIJI
STRANSKI DEL TELESA
BOJNI ŽIVČNI STRUP
R
SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA
KRUH IZ AJDOVE MOKE
BANTUJSKI JEZIK V ZAMBIJI
TONE SVETINA
IGRA S KARTAMI
REKA V NEMČIJI
IZLOČEK
KITOV GLAVAČEV
K
MANJŠA LADJA Z JADRI
ITALIJANSKI PISATEUUMBERTO
ZASLUŽEK ENEGA DNE
N
RIMSKI BOG SMRTI
BAJESLOVNA PRIPOVED, BAJKA
TEKOČINA V ŽILAH
PODOBA GOLEGA TELESA
Kopitarna Sevnica d.d. PE Velenje, Mercator center
Tel.: 03 620 23 97
Del. čas:
pon. - sob. ned.
8.00 - 20.00 9.00 - 13.00
www.kopitarna.si
Poišči 10 razlik!
Poiščite deset razlik in nam izrezano rešitev pošljite do 16. septembra na naslov Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Med poslanimi rešitvami bomo izžrebali eno nagrado - majico Radia Velenje.

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Ugodno in kvalitetno polaganje parketa in laminata 031 677 018
KOP1TPRNP	Novo v Velenju! • Profesionalna (delovna) obutev 9 Sobni copati i Obutev za prosti čas
Kopitarna Sevnica d.d. PE Velenje, Mercator center Tel.: 03 620 23 97 www.kopitarna.si	
Dolgoletna tradicija - jamstvo kakovosti	
Plesni studio A
www.ple-inistuíiiü-n si
JJiOfl
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN SEBASTJAN.
Salek 20,Velenje,teL 03 8970300
6SM:070849569, deL čas 8.-16, sob. 8.-13. ure
Izdelava In montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih In kopalniških pultov.
Dobava okenskih polic v dveh delovnih dneh! Večje količine polic vam tudi pripeljemo.
Kljub višjemu
DDV-ju ostajajo naše cene enake!
www-kamnoMstvo-PMtacaisl
WcsTU pripravnica 1 Iii Slrtl Sodcbril in [*zi S.ifoni In rudil^lrii It Wtah INInlHLnMni in nruLiQjrvjInt ■ Pírt M Httnlc In íAiítPii u inJnjiJiilcf
117.1 Ml
Upi: bo HlI IH» od 17. da ML in v jhimUm It nmp iCudi.i N (hrUla dvMrid Bfmtd ItuRun? UlftfnJIriL (iT «lld» 13,3. v (au pouka
OOJ1 39JStJ
Radio Velenje
Obutev izdelana izključno . iz naravnih materialov
Profesionalna (delovna) obutev
Sobni copati (prava ovčja volna, usnje, tekstil) Obutev za prosti čas (dodatna ponudba)
Značilnosti zaščitne poklicne obutve: blažitev tresljajev, pregiben in nedrseč podplat, mehkost in prožnost, izmenljiv vložek H
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 16. septembra 2013 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Kopitarna«. Izžrebali bomo 3 nagrade (1x sobni copati - model 365, 2x nakup v vrednosti 10 evr). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti.
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 5. septembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 6. septembra
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 7. septembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 8. septembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde;^ 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 9. septembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 10. septembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 11. septembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 26. avgusta 2013 do 1. septembra 2013 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 26. avgusta 2013 do 1. septembra 2013
(v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 5. 10. 2013, barve: CM K, stran 27
5. septembra 2013
MiCftfl
OBVESCEVALEC
27
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
ATOMINVESTd.c.0.
Ulica Janka Vrabiča 10a, Velenje
OBNOVA STANOVANJ IN KOPALNIC NA KLJUČ
S 031 290 127
	K	I ^^^^		
PO	Z	NA		»TVA!
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378
fZVAu
NEPREMIČNINE
MLAJŠI občanki, občanu, oddam v centru Velenja opremljeno sobo. Gsm: 041 969 210 VZAMEM v najem sobo (Velenje, Šoštanj ali okolica). Gsm: 041 887 989
V LJUBLJANI oddam študentom eno in pol sobno stanovanje. Gsm: 041 753 417
MANSARDNO, 2-sobno, opremlje- _
no stanovanje, 61 m2, prodam za ^^ZTLO 57.000,00 evrov. Gsm: 070 708 154
PRODAJA nesnic (cepljene) v nedeljo, 8. 9. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 TELIČKO limuzin, staro 14 dni, prodam. Gsm: 031 647 148 TELICO simentalko, brejo, mlečne pasme in kosilnico BCS 715 prodam. Tel: 03 5893 279
PODARjMMI
PODARIM pohištvo za spalnico. Odvoz na vaše stroške. Gsm: 070 206 265 PODARIM zemljo, cca 10-15 kubikov. Lokacija: Velenje. Gsm: 041 692 995
PRIDELKlI
METRSKA mešana drva, v bližini Velenja, prodam. Cena 45 evrov za kubični meter drv. Gsm: 041 668 880 JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medico in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
ŠKODA Roomster, letnik 2007, 2. lastnik, lepo ohranjen, sive barve, veliko opreme, tudi garancija. Prodam. Gsm: 041 517 248
nud^HH
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
POROKE
Goran Vidakovic, Velenje, Kersnikova cesta 15 in Miljana Cvijic, BiH, Gor-njenica b.b., Teslic; Klemen Šuperger, Velenje, Prešernova cesta 12 in Anja Novak, Velenje, Stanetova cesta 52; Samir Tabakovic, Velenje, Šalek 93 in Irena Rozenfeld, Velenje, Šalek 90.
EZLATA!POROKA
Marta in Jože Zimšek, Velenje, Šmarška cesta 7.
SMRT9IIIHIII
Leopold Dolinšek, roj. 1935, Tabor, Tabor 34; Dragiša Markovic, roj. 1928, Rogaška Slatina, Vid Ivanuševa ulica 17; Terezija Hrustelj, roj. 1923, Velenje, Črnova 19; Marija Stropnik, roj. 1921, Šoštanj, Koroška cesta 38; Mihaela Jezernik, roj. 1941, Žalec, Ponikva pri Žalcu 34; Janko Čeru, roj. 1952, Velenje, Šaleška cesta 20 b; Zdenka Valenti, roj. 1956, Celje, Iršičeva ulica 4; Bojan Bradaška, roj. 1953, Ljubljana, Fabija-nova ulica 3; Janez Mikek, roj. 1935, Mozirje, Praprotnikova ulica 17.
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
DEŽURSTVA
[ZDRAVSTVENI
| DOM VELENJE |
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
^KARNAsVELiNJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
gOpOZDRAVN^i
7. in 8. 9. 2013, Mojca Pusovnik, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
LVETERINARS	'A«
POSTAJA" SO	lTANJ
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12.
I
POVEČAJTE
SI UGLED
z oglaševanjem v naših medijih!
038981750
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI VAM V CELOTI UREDIMO:
PREVOZ POKOJNIKA
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
(postavitev mrliškega odra, izkop, pripravo in dekoracijo
groba, pogrebno svečanost)
ŽALNO CVETJE Z DOSTAVO
IZBIRO POGREBNE OPREME
UREDITEV DOKUMENTACIJE in ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS PLAČILO NA OBROKE
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390 138; 041/390138; 031/375 041 - dosegljivi smo 24 ur na dan.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame
TEREZIJE^ HRUSTELJ
iz Crnove 24. 9. 1923 - 24. 8. 2013
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali sveče in svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pisno in ustno izrekli sožalje, nam v najtežjih trenutkih pomagali, z nami čustvovali, nam denarno in na več načinov pomagali. Zahvaljujemo se zdravnici Luciji Štekovič, Sonji Kotnik, dr. Petru Friškovcu, bolnišnici Topolšica in bolnišnici Celje, vsemu zdravstenemu osebju, reševalni postaji, Patronažni službi Velenje, še posebej Andreji Zadravec. Iskrena hvala Pogrebni službi Usar, gospodu župniku Janezu Krašovcu za lep obred. Hvala g. Dragu Kolarju za lep govor, cerkvenemu pevskemu zboru, za zaigrano Tišino, Flamingu za lepo petje. Hvala zvezi borcev, društvu upokojencev in praporščakom. Najlepše se zahvaljujemo Janji Kokljič, ki nam je bila v vsestransko pomoč. Hvala gostišču Hren za gostoljubje. Prisrčna hvala tudi vsem neimenovanim, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: sin Franci z ženo Milico, vnuki Simon, Marjanca in Anja ter Franc in Marija Vinder
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadolina.si
Ut^jti
SLÇJJAR
Prodaja, servis, rezervni deli!
FOLIJA ZA SILIRANJE 4 m, 6 m in 8 m.
že od ,2,,25I€/kgl
VREČE ZA OBTEZITEV SILOSA 1,10 €/kom
VSE ZA VINOGRADNIKE
-	STISKALNICE (mehanske in vodne)
-	MLINI ZA GROZDJE
-	SODI INOX (od 12 do 300 l)
-	KADI (od 85 do 1000 l)
-	BRENTE, VEDRA, ŠKARJE ZA TRGATEV..
OBVEŠČAMO VAS, DA SMO PRIČELI S PRODAJO JABOLK NA SADJARSTVU TURN - sorta ELSTAR! Delovni čas: pon. - pet. od 13. do 15.h
Z vami in za vas!
habit
nepremičnine
Hablt, d.o.o, KoroSka 48, Vele ;
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
2-sobno stanovanje na Prešernovi v Velenju, 56 m2, 5/8 nad., leto izgradnje 1960. Stanovanje ima čudovit razgled in je delno obnovljeno. Cena 60.000 evr.
samostojno hišo v Kasazah pri Žalcu, v treh etažah, velikost 225 m2, zemljišče 652 m2, popolnoma obnovljena in vredna ogleda. Primerna je za večjo družino, lahko je dvosta-novanjska. Cena 180.000 evr.
več na
www.habit.si
»»^ilS
Vsak četrtek vaš!
Ljubim ta tihi avgustov dež, ki ohladi gozdove, polja, to sivo nebo, ta hladni veter, ki prihaja v tišino srca.
(Srečko Kosovel)
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenil
JANKO ČERU
8. 3. 1952 - 26. 8. 2013
Našo hvaležnost želimo izraziti sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, darovano cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikoma g. Lazarju, dr. med., in g. Justineku, dr. med., osebju Bolnišnice Topolšica, Mariji in Ivanu Sermeku, policistom Policijske postaje Velenje in Veteranskemu združenju Sever za držano častno stražo, policijskemu kvartetu trobil ter govornikoma g. Kolarju in g. Cvaru. Spoznanje, da ste Janku ob slovesu izrazili tolikšno pozornost, nam je v žalosti tolažba.
Žalujoči: žena Dragica in hči Diana z družino
Vse življenje trdo si garala, vse za dom, družino si dajala, sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
MARIJA STROPNIK
(Basistova Micka)
iz Šoštanja 1921 - 2013
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih slovesa. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečene besede složalja. Hvaležnost izkazujemo zdravnikom in osebju za pomoč in prizadevanje pri njenem zdravljenju. Vsem iskrena hvala.
Vsi njeni
Naš čas, 19. 12. 2013, barve: CM K, stran 28
V zakonski zvezi jih je vse več
V nedeljo
7. Mlinarska nedelja
V Dolini mlinov na tromeji med Velenjem, Žalcem in Dobrno pričakujejo vsaj 1.000 obiskovalcev - Glavno dogajanje bo pri Volkovem mlinu
Vinska Gora, 8. septembra - To nedeljo bodo ob 14.30 v Dolini mlinov člani Kulturno-umetniškega društva Dobrna in Turističnega društva (TD) Vinska Gora v sodelovanju z ostalimi društvi izvedli tokrat že 7. Mlinarsko nedeljo. Ker gre za srečanje sosedov iz treh občin mejnic, so jo poimenovali »Srečanje soseske«.
Organizatorji te vedno zanimive etnološke prireditve bodo pet zgornjih mlinov okrasili z jesenskimi aranžmaji. Ob sprehodu po dolini mlinov bosta obiskovalcem voditelja Jože Sušec iz TD Vinska Gora in Mateja Golčar iz TD Dobrna predstavila zgodovino mlinov. V dolini jih je bilo včasih 13, danes so nekateri le še razvaline. Pevci in godci z Dobrne, Vinske Gore in okolice bodo pri vsakem mlinu izvedli krajši kulturni program. Bogat kulturni program bo
tudi na osrednjem prizorišču, ob spodnjem Vovkovem mlinu, kjer bodo lahko obiskovalci ob stojnicah degustirali kulinariko iz teh krajev, od moke do dobrot iz nje. Obiskovalci si bodo lahko ogledali delovanje Vovkovega mlina, ki edini še deluje, mlinar pa jim bo povedal nekaj zanimivih zgodb o njegovi zgodovini. Tradicionalno se bodo na prireditvi srečali župani občin Dobrna, Žalca in Velenje in si izmenjali simbolična darila. Organizatorji tudi letos pričakujejo več kot 1000 obiskovalcev, ki bodo zagotovo preživeli lepo nedeljsko popoldne, saj je prireditev iz leta v leto bogatejša in zanimivejša.
■ bš
Napeta in atraktivna paintball tekma
Velenjska ekipa Športnega društva Xsports doma osvojila naslov državnih prvakov
Tekme v paintballu so bile zanimive tudi za številne gledalce. Sploh, ker so bile razlike med
najboljšimi slovenskimi ekipami majhne, štela je vsaka točka.
Poroke so v porastu, opažajo tudi na UE Velenje
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Poletni meseci so pravšnji za sklepanje zakonskih zvez. K temu pripomorejo lepi dnevi, ko se lahko ceremonial odvije tudi zunaj uradnih prostorov. V teh primerih je za sklenitev zakonske zveze treba plačati takso v višini 170 evrov, medtem ko je to v uradnih prostorih brezplačno. Na območju Upravne enote Velenje sta le dva uradna prostora za sklepanje zakonskih zvez, in sicer velika orgelska dvorana glasbene šole in prostori upravne enote.
Uradna prostora za sklepanje zakonskih zvez sta velika orgelska dvorana glasbene šole in sedež upravne enote. Poročite se lahko tudi drugje, a je treba za to odšteti 170 evrov takse.
Priljubljenih lokacij zunaj uradnih prostorov pa je več. Pogoste so poroke na gradu, tudi v vili Bianci v Velenju, v vili Mayer v Šoštanju, kjer si želijo, da bi prostori postali uradni, vse bolj priljubljeni pa so
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 30. avgusta - Včeraj (4. septembra) se je v Sloveniji začel največji športni dogodek v Sloveniji - evropsko prvenstvo v košarki, EuroBasket 2013 in največje mednarodno športno tekmovanje, ki ga je kadarkoli gostila Slovenija. S končnimi obračuni se bo končal 22. septembra. Poteka v štirih slovenskih mestih, poleg Ljubljane, Jesenic, Kopra tudi v Celju, kjer bodo do 9. septembra merili moči košarkarji Slovenije, Gruzije, Poljske, Španije, Hrvaške in Češke.
EuroBasket 3013 ni samo največji športni dogodek v Sloveniji, ampak tudi velikanska poslovna priložnost. Slovenija bo v času EuroBasketa 2013 poleg več kot tisoč članov tekmovalnih ekip, spremljevalcev, uradnih oseb, gostila okoli 30.000 navijačev in obiskovalcev iz cele Evrope. Bo kaj kanilo tudi v Velenje, od Celja
tudi vrtovi ali prostori gostinskih objektov. »V lanskem letu je bilo na območju v pristojnosti Upravne enote Velenje sklenjenih 90 zakonskih zvez, od tega dve tretjini v uradnem prostoru, tretjina v neuradnem,« pravi načelnik Fidel Krupic.
Na sploh opažajo, da zadnja leta število sklenjenih zakonskih zvez narašča. Samo letos, denimo, smo septembra, ki je sicer »poročno močan« mesec, že sklenili 65 zakonskih zvez. »Prepričan sem, da bomo lansko število dosegli, če
oddaljenega le 26 kilometrov?
Glede na to, da si navijači, ko pridejo v drugo državo najbrž pogledajo še kaj razen tekem in doživijo še kaj razen navijaškega vzdušja, predvsem pa morajo kje prenočiti, kaj pojesti, kaj popiti, tudi kaj kupiti ... , nas je zanimalo, ali pridejo tudi sem?
A že po prvem klicu, ki smo ga opravili na TIC Velenje, se nam je povesil nos. Kakšnega zanimanja, za katerim bi bil skrit »eurobasket turist« v smislu: kaj pa je videti v Velenju - in videti je veliko - niso zaznali. Vsaj pred začetkom dogajanja ne. Morda je danes kdo poklical?
Bo vsaj kdo od dobrih 30.000 + 1.000 prespal kje v Velenju ali okolici? Kar nekaj spodobnih namestitev je tukaj, tudi hostel, ki ga upravlja Mladinski center Velenje. A Marko Pritržnik, direktor, je bil še sam razočaran: »Niti ene rezervacije, povezane z EuroBasketom, nismo dobi-
ne celo presegli.«
Kar se tiče sklepanja zakonskih zvez zunaj uradnih prostorov in tudi zunaj običajnih terminov, pravi, da če je le možno, upoštevajo želje. »A če bi si nekdo želel skleniti zakonsko zvezo recimo opolnoči, bi bilo to težko izvedljivo.« Bili so
primeri (bolezen, tujci ...), ko so zakonsko zvezo sklenili na isti dan kot je bila zanjo podana prijava. »Med tednom je možno zakonsko zvezo v prostorih upravne enote skleniti praktično vsak dan od ponedeljka do petka, še vedno
li, če vam to kaj pove.« Da bo tako, najbrž niso pričakovali niti policisti, ki so se že pred časom pozanimali, če bodo v hostlu gostili kakšne navijaške skupine. Saj veste, da bi se pripravili in zagotovili varnost.
Kaj pa Hotel Paka Velenje? Bo vsaj v njem prenočil kak navijač in kje v mestu spil kavo ali dve pivi? »Ne,« pravi Petra Bahun, ki skrbi za marketing in trženje. »Smo ponujali, a odziva ni bilo.« Dodaja sicer, da bodo v času tekmovanj gostili večjo skupino gostov, a ti niso povezani z dogajanjem na košarkarskem parketu in ob njem.
Mogoče so pa vsaj v Termah Topolšica? Nak. Niti enega gosta z vstopnico za ogled katere od tekem, ki se bodo odvijale v Celju, tudi tam niti z lupo ne bi našli. Vsaj v petek, ko smo preverjali, ni bilo nobene rezervacije.
Pa tudi Lipka, uradne zelene eko maskote prvenstva nikjer ni videti. Vsaj jaz ga nisem.
Je pa nekaj v tem metu mimo koša vseeno dobro. V času evropskega prvenstva inšpektorji ne bodo gnjavili tukajšnjih gostincev, trgovcev, taksistov. Pred časom so namreč napovedali povečan nadzor, s katerim bodo preprečili, da slednji ne bi priložnosti izkoristili za hiter zaslužek. V Velenju bodo lahko še naprej delali v miru in služili počasi.
■
pa je najbolj pogosta za sklepanje zakonskih zvez sobota.«
Ljudje si lahko za sklenitev zakonske zveze izberejo načelnika, njegove pooblaščence ali celo koga tretjega. »Ta tretji mora za to, da spelje obred, pridobiti soglasje načelnika.«
V Sloveniji je možna tudi registracija istospolnih partnerjev. »To žal izgleda, kot bi šel registrirat avtomobil. Meni osebno in tudi mojim sodelavcem to ni blizu. Ko se srečamo s konkretnimi partnerji, sorodniki, ko vidimo, v kakšnem pričakovanju so, koliko jim to pomeni, se vsakič potrudimo in speljemo postopek, ki je čim bolj podoben klasični sklenitvi zakonske zveze, čeprav nam tega ne bi bilo treba,« pravi Krupic. V Upravni enoti Velenje so imeli doslej tri registracije istospolnih partnerjev.
■
Jubilejne poroke
Ob pomembnih obletnicah (zlate, diamantne poroke) ne gre za vnovično sklenitev zakonske zveze, ampak za šego, ko zakonca še enkrat potrdita dolgoletno zvezo. Po novem pravilniku je treba tudi za jubilejno sklenitev zakonske zveze plačati 170 evrov. V lanskem letu je bilo na območju Upravne enote Velenje sklenjenih sedem, letos že osem jubilejnih porok.
Velenje, 31. avgusta - Športno društvo Xsports, ki vedno obljublja najboljšo adrenalinsko zabavo v mestu, je bilo v soboto organizator profesionalnega paintball tekmovanja. Tekmovališče so postavili v Avtokampu Velenje, kjer so zgradili pravo malo mesto z različnimi kulisami in objekti, kar je tekme naredilo izjemno zanimive, napete in atraktivne tudi za številne obiskovalce.
Tekmovanje je bilo zadnje v seriji letošnjih paintball tekmovanj za
naslov državnega prvaka. Udeležilo se ga je 7 najboljših slovenskih ekip. Igre so bile še bolj napete, ker so bile razlike med ekipami zelo majhne. Zato je štela prav vsaka dosežena točka. Na koncu so kljub hudi konkurenci zmagali domači tekmovalci, člani ŠD Xsports, prevzeli vodstvo v skupnem seštevku in tako postali državni prvaki.
■ bš
Uradna turistična agencija EuroBasketa 2013 je Palma, kjer so pripravili celovito ponudbo za zaključene skupine, pa tudi individualne goste, ki bodo obiskali Slovenijo v času prvenstva. Vprašali smo jih, če so vključili tudi Velenje z okolico.
Nika Vrhovnik, tiskovna predstavnica Turistične agencije Palma, je povedala, da je bilo glede na to, da v Celju med drugim igrata naša in hrvaška reprezentanca, pričakovati nekaj manj zanimanja za nočitve. »Kljub temu smo zelo lepo napolnili Celje z bližnjo okolico, ki ponuja kar nekaj kapacitet - od term do hotelov. Povezali smo se tudi s ponudniki prenočitvenih kapacitet v Velenju, vendar tu zaenkrat do dejanskih rezervacij ni prišlo.«	■
7. Festival veteranskih godb
Velenje, 7. septembra - V soboto ob 10. uri se bo na Titovem trgu začel festival veteranskih godb Slovenije, tokrat že 7. po vrsti. Poleg godbe Univerze za tretje življensko obdobje Velenje bodo na festivalu nastopili še Prleška godba iz Ljutomera, Sekcija veteranov KD Mengeš, Godba veteranov Štajerske in godba Ljubljanskih veteranov. Ob koncu koncerta bodo izvedli skupni nastop, na katerem bodo predstavili tri skladbe.
Festival pripravljajo MO Velenje, Univerza za III. življenjsko obdobje, Zveza slovenskih godb, velenjska izpostava JSKD ter Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega. Slavnostni govornik ob začetku festivala bo velenjski župan Bojan Kontič.
■ bš
Mimo koša
Velenje ni izkoristilo bližine Celja, kjer se v teh dneh odvijajo uvodne tekme največjega mednarodnega tekmovanja, ki ga je kadarkoli gostila Slovenija, EuroBasketa 2013
Pri njiju se prijavite, vse vam bosta razložili: Vita Arlič in
Maja Kotnik.