J Izhaja vsako sredo. Naročnina: za celo leto Din 30'— za pol leta „ 15'— za inozemstvo za celo leto Oin 50'— Inserati po taritu. • Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. K OSO* Mt/feflMH Vsakdo viival vse sadove f* svojega dela In marljivosti 1 H ~ Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v LJubljani. — Uredništvo in uprava Je v Ljubljani v Kolodvorski ulici it. 7. — Telefon inter. št. 2506. — Račun pri poštni hranilnici it. 14.194. Svobodna Hrvatska — svobodna Slovenija 1 Takoj po zločinu v Beogradu smo mi objavili izjavo naše stranke, v kateri zahtevamo popolno preureditev države v smislu federacije, t. j. kolikor mogoče velike državnopravne in zlasti finančne neodvisnosti Slovenije v okvirju naših današnjih državnih mej. Radičevo glavno glasilo »Narodni Val« od 26. junija pa pravi: »Če se bo slovenski narod ramo ob rami boril skupaj z brati Hrvati proti belgrajski krvavi in zločinski vladavini, potem bo vstajenje hrvaškega sabora (deželnega zbora) in hrvaške vlade ob enem tudi začetek novega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja slovenskega naroda z njegovim lastnim narodnim zastopom in z njegovo lastno slovensko vlado v Ljubljani. Bratje Slovenci, naprej v boj, kajti svobodna Hrvaška pomeni tudi svobodno Slovenijo!« Samo polni klas ne pozna osabnostl. Pred dvema mesecema se je vršil v Pragi kongres naše posestrime češke kmečke republikanske stranke, ki je vzorno organizirala češkega kmeta. Ta kongres je napravil na mene velik utis. Videl sem in prepričal sem se, kako je ta mlada povojna država v dobi desetih let skokoma napredovala, kako se je tamkaj razvilo gospodarstvo, kakšen lep red je in kako je tamkaj posebno kmečko ljudstvo zadovoljno in srečno. Češkoslovaška republika nam služi lahko za dober vzgled, kaj se da v mladi resnično svobodni državi doseči, ako vladajo sposobni, vsestransko izobraženi, strpljivi možje, ki ne poznajo ošab-nosti in jim je pri srcu le korist naroda in procvit države. Praga kot glavno mesto je postala v desetih letih skoro milijonsko mesto, polno gospodarskega vrvenja in življenja. Praga postaja polagoma tudi glavno mesto vsega Slovanstva in še več, hoče postati tudi center zapadne kulture. Videl sem v Pragi v velikanskem sprevodu manifestirati nad 200 tisoč kmetov iz vseh delov države, vseh narodnosti za kmetsko idejo in republiko. Bili so v sprevodu Čehi, Slovaki, Nemci, Madžari, Poljaki, Malorusi in Slovenci. Vsi ramo ob rami so manifestirali za eno misel, za veliko kmečko idejo, ki je pravična, ne pozna ozko-srčnosti in nudi vsem državljanom polno enakopravnost in svobodo. »Kmet privošči vsakomur kruha«, to je človečansko geslo republikanske stranke na Češkem, v kateri so združeni vsi kmetje brez razlike narodnosti. Edino tako je razumljivo, da so se pomirili in spravili celo Čehi in Nemci, ki so si bili še pred kratkim hudo v laseh. Vsi preje navedeni narodi, odnosno kmetje iz vse Češko- Na petek — petek je slab začetek — dne 87. julija je bila v Beogradu po hudih političnih ;bolečinah sestavljena nova vlada. Nova vlada je sestavljena tako-le: slovaške, so nosili v velikem sprevodu patri-jotične napise in so z odkritosrčnim veseljem živahno vzklikali »Živela kmečka republika!« In pri nas? Krči se človeku srce, ko gleda zakrknjene, nesposobne srbijanske stranke, ki so ne le ošabne, temveč tudi polne napuha in prevzetnosti. Pri Čehih vladajo z umom, pametjo in modrostjo in so tako dosegli sporazum vseh številnih različnih narodov, predvsem pa vseh kmetov v republiki. Strpljivost med strankami je tamkaj doma in prevladuje tudi stvarnost v razsojanju gospodarskih in političnih vprašanj. Pri*nas v naši državi žive trije bratski narodi, pa se nikakor ne morejo sporazumeti. Namesto, da bi se vladajoči krogi ravnali po lepem češkem vzgledu, namesto da bi iskali iskren bratski sporazum treh narodov, pa umetno poglablja-jourazdor v skoro nepremostljive prepade. To dejanje in početje povzroča ošabnost, napuh in prevzetnost Beograda. Resničen pregovor pravi: »Prevzetnost gre pred padcem«. To britko resnico je zgodovina že večkrat stvarno dokazala. Krivice in nasilja človek v dvajsetem stoletju težko prenaša. Naj si zapomnijo to tudi oni slovenski krogi sedanjih dni, ki so vzeli usodo slovenskega naroda v svoje roke. Še je čas, da se otresejo nečastnih tovarišev, ki jih sicer gotovo pokvarijo do mozga. Gre za kulturne svetinje slovenskega naroda! Zato je današnje stališče teh zastopnikov slovenskega naroda nevzdržno. Ves kulturni, civilizirani svet gleda z začudenjem posebno na Slovence in se vprašuje, da-li je to mogoče? Ne! Prepričani smo, da bosta končno zmagala pamet in razum nad osebami. — Inž. Zupančič. Predsednik in notranji minister: dr. A. Korošec. zunanje ministrstvo: dr. Marinkovič, „ trgovina: dr. Mehmed Spaho, finance: dr. Nikola Subotič, železnice: Andra Stanič, prosveta: Milan Grol, pravosodje: Milorad Vujičič, pošta: dr. Kujundžič, gozdi in rudniki: Pera Markovič, poljedelstvo: dr. Vlada Andrič, javna dela: dr. Angjelinovič, agrarna reforma: Daka Popovic, zdravstvo: dr. Mihajlovič, socialna politika: Stjepan Baru:, vere: Dragiša Cvetkovič, vojna: general Hadžič. Med 16 ministri sta torej dva Hrvata in eden Slovenec, vsi drugi so, razen enega mo-hamedanca, sami Srbijanci. Prejšnjega ministrskega predsednika Vukičeviča ni več v vladi, nadomestuje pa ga njegov zvesti zaveznik, ali bolje rečeno služabnik, dr. Anton Korošec, »voditelj slovenskega naroda«. Potek vladne krize. Sedaj, ko je »kriza rešena« — v resnici traja kriza vlade in države še naprej — rešena seveda na znani beograjski oziroma srbijanski način, je čas, da se ozremo nekoliko nazaj in pogledamo, kako je prišlo do nove vlade. Takoj po zločinu, ki se je zgodil 20. junija, je pričakoval ves kulturni svet, da bo vlada, ki po vseh parlamentarnih pravilih nosi politično odgovornost za zločin, takoj odstopila, zlasti pa da bo odstopil takratni notranji minister dr. Korošec, ki je kot notranji minister za take stvari v prvi vrsti politično odgovoren. Najmanj politično odgovoren — če je odgovoren tudi moralno ali celo kriminalno, se bo že še pokazalo. Mnogi verujejo tudi to. Politične odgovornosti pa ne sname nobeno paragrafarstvo z njegovih ramen. Proti pričakovanju vsega kulturnega sveta pa ni odstopila niti vlada, še manj pa dr. Korošec. S to svojo trdovratnostjo je zagrešil dr. Korošec velikansko politično napako, ki se bo nad njim in nad njegovo stranko še hudo maščevala. S svojo trdovratnostjo je namreč bivša vlada dokazala, da Hrvatom noče dati nika-kega zadoščenja. Zagrešila pa je bivša vlada še drugo veliko politično napako, da je namreč začela očitati preko svojih pristašev Hrvatom, da so oni krivi zločina!! Tudi to se bo še bridko maščevalo nad SLS in nad njenimi voditelji. Prisiljen odstop. Pod pritiskom svetovnega javnega mnenja pa se je bivša vlada vendarle morala odločiti, da odstopi. To se je zgodilo pa prepozno, kajti vsak otrok ve, da prisiljeno ke-sanje in spoznanje ni nič vredno. Radič je ležal takrat v belgrajski bolnici in za njegovo stanje se je zanimal ves svet. Da Radiča vsaj navidezno »potolažijo«, so ponudili njemu, naj on sestavi novo vlado — vlado s pomočjo tistih strank, ki so vsaj politično odgovorne za umor!! To se pravi: Radič naj bi postal politični kompanjon in zaveznik morilcev!! Jasno je, da take »ponudbe« Radie ni Nova vlada« mogel sprejeti. Saj bi je ne sprejel niti navaden ropar. Radič je kljub tej novi žalitvi ostal miren in je svetoval to, kar je edino mogoče v takih razmerah. Sestavi naj se začasna vlada »nevtralnih« oseb, t. j. oseb, ki nimajo z raznimi političnimi strankami nobene zveze. Ta nevtralna vlada naj opravlja začasno vse državne posle, okrvavljeno skupščino naj razpusti in naj razpiše in izvede nove, svobodne volitve, pri katerih bo res prišla do veljave nepopa-čena volja naroda, brez običajnih volilnih sleparij in brez vladnega ali strankarskega pritiska. Ta predlog je bil tako jasen in tako razumljiv in moralno tako opravičen, da je pred tem pritiskom vlada morala odstopiti. Poskus z nevtralno vlado. Nalogo, naj sestavi tako nevtralno vlado, je dobil vojni minister general Hadžič. Ta je poklical takoj v Beograd večje število »nevtralcev«, zlasti iz Hrvatske, in enega Slovenca, profesorja dr. Pitamica. Komaj pa so ti gospodje prišli v Beograd, se je že pokazalo, kako si zamišljajo beograjski cincarji »nevtralno« vlado. Radič je zahteval resnično »nevtralno«, t. j. izvenstrankarsko vlado, ki naj bi sedanji parlament razpustila in razpisala nove volitve. Najvažnejša okolnost na novi vladi je ta, da je predsednik vlade Slovenec dr. Korošeo« Tega dejstva bi bili mi kljub političnemu našemu nasprotstvu do dr. Korošca prav od srca veseli kot Slovenci, če bi bil postal Slovenec predsednik vlade v normalnih razmerah. Temu pa žalibog ni tako. Mi vemo, kako krčevito se Srbijanci v normalnih razmerah branijo, da bi dali kakšno le količkaj važno ministrstvo iz svojih rok, najmanj seveda predsedništvo vlade in pa notranje ministrstvo. Če pa so dali sedaj ti obe tako važni mesti Slovencu dr. Korošcu, potem se je moralo že zgoditi nekaj posebnega in Srbijanci morajo imeti jako tehtne vzroke za to svojo odločitev. Kateri so bili vzroki? To hočemo na kratko pojasniti. Našim bralcem je znano, kako srdit boj se bije v Beogradu med vladnimi strankami in opozicijo oziroma med Srbijanci na eni ter prečani na drugi strani. Med prečani pa so Hrvatje v veliki večini, tako da lahko rečemo, da se bije glavni boj med Srbijanci in Hrvati. Ta boj se je sčasoma tako zaostril, da je tekla tudi kri. Kri je tekla v Zagrebu, tekla je na beograjskih ulicah, tekla je celo v parlamentu. Vse to v času, ko je bil dr. Korošec minister za notranje zadeve, torej politično odgovoren za vse te dogodke. Posledice strelov v parlamentu so že itak napeto razmerje med Srbijanci in Hrvati oziroma prečani še poslabšale, tako da stojimo danes že pred jako težkimi odločitvami, ker ni izključeno, da bo vlada posegla po skrajnih sredstvih, ! da ukroti prečansko opozicijo. Drugo jako važno dejsvo pa je to, da se J Srbijanci zavedajo, da mora enkrat le priti do nekega sporazuma s Hrvati, do dobrega sporazuma ali do slabega, ampak do sporazuma. Sklepanje sporazuma pa bi bilo silno otežkočeno, če bi Srbijanec bil predsednik vlade ali notranji minister, ki bi bil odgovoren za morebitna nasilja napram Hrvatom. Srbijanski politiki so torej prišli do sledečega zaključka: »Ker bo treba in če bo treba, ostro nastopiti proti Hrvatom, naj nastopa proti njim in odgovornost naj nosi j nekdo drugi, ne mi, da nam ne bo pretežko j enkrat pozneje sklepati s Hrvati sporazuma! i Cincarji pa so rekli: »Dobro, dobro! Tudi mi smo za »nevtralno« vlado. Toda »nevtralnost« vlade mora biti omejena le na vlado. Nevtralna vlada pa ne sme delati sama, kakor je to hotel Radič, ampak mora delati s sedanjim parlamentom! Tako so hoteli cincarji »nevtralno« vlado nesramno izigrati, češ, saj je vseeno, kdo je minister, politik ali nevtralec, samo da bo plesal, kakor bomo mi godli! Ministrsko plačo naj vleče, kdor hoče, samo da bomo mi lahko prečane naprej mozgali! Hrvaški nevtralci seveda na tako umazano cincarsko igro niso mogli pristati — slovenski »nevtralec« je bil žalibog drugačnega mnenja — in »nevtralna« vlada je propadla. Tako so cincarji najboljši predlog Radi-čev izigrali in — pokopali! Nova vlada — stara vlada. Ko je propadel tudi poskus z nevtralno vlado, je preostala samo še obnova stare vlade. Bila bi možna še neka druga rešitev, o kateri pa iz razumljivih vzrokov ne moremo govoriti. Pod vodstvom Slovenca in katoliškega duhovnika dr. Antona Korošca so se cincarji zopet zbrali in v par dneh po hudih bojih in prepirih za posamezne stolčke so sestavili »novo« staro vlado, kakor smo jo i navedli zgoraj. Kdo pa naj bi bil ta »nekdo drugi«? To je — dr. Korošec! Naloga torej, ki so jo Srbijanci namenili dr. Korošcu, je tale: On naj prevzame na sebe odgovornost za morebitne ostre ukrepe proii Hrvatom, da se ne bo moglo reči, da so Srbijanci kaj naredili Hrvatom; ko bo pa ta posel opravljen, naj — gre! Srbijanci so torej dodelili dr. Korošcu posel žandarja nad Hrvati oziroma nad prečani! Tudi nad Slovenci!! In ta posel je Slovenec dr. Korošec — sprejel... Srbijanci dr. Korošca dobro poznajo. Oni Zagrebške »Novosti« so objavile dne 27. julija sledeči svarilen članek na naslov vseh Slovencev, tudi na naslov SLS: »Slovenci, ki so tako nesrečni, da jih v veliki večini zastopa klerikalna »ljudska stranka« pod vodstvom dr. Korošca, igrajo v naši težki krizi samo na videz hvaležno vlogo. Na videz se jim je sedaj razcvelo cvetje. Slovenec dr. Korošec ima biti ministrski predsednik, prvi »prečan« na čelu ministrskega sveta v novi naši državi. To mesto so doslej polnih deset let let imeli v rokah Srbijanci. In sef?ai prihaja Slovenec v ministrsko predsedništvo kot šef! On postaja »središče situacije«. Po njem se bo tudi vlada imenovala. Slovenci pridobivajo na važnosti kakor nikdar doslej. N jihove akcije skačejo. Oni postajajo »glavni faktor« v vladi, in sicer baš v režimu, naperjenem v glavnem proti Hrvatom. To obvezuje še posebno Srbijance, ki jim sedaj pomagajo, da se »oddolže« Hrvatom in prečamskim Srbom. Tudi naravna je, pravijo, ta zveza med Beogradom in Ljubljano proti Zagrebu. Na račun Hrvatov in prečanskih Srbov se morejo vedno pogoditi Slovenci in Srbijanci. Tako se jim vsaj zdi. Končno bodo pod vlado dr. Ko- dobro vedo, da dr. Korošec ni samo njihov zvest zaveznik, ampak da je njihov še zve-stejši služabnik. To je on že ponovno dokazal. On je pritisnil na dr. Hodžarja, da je bil z njegovim glasom oproščen Rade Pašič; on je na srbijansko povelje proglasil nesrečno Macedonijo za paradiž; on je prevzel politično odgovornost za strele v parlamentu — naj jo torej prevzame še zanaprej za bogve-kaj... On naj oblati in umaže čisto slovensko ime na srbijansko povelje pred vso Evropo, če bo treba, ko bo pa nevarna doba minila, ga bodo pa po svoji stari navadi — brcnili. In dr. Korošec in SLS tega ne vidijo!! Drugi pomen nove vlade je ta, da sedi v njej 8 prečanov. Toda kakšni so ti prečani? To so ljudje, ki so Srbijancem brezpogojno udani, sicer še v parlament ne bi bili prišli. Ti čudni prečani so prav taki kot dr. Korošec zvesti služabniki Srbijancev. Isto velja tudi o obeh Hrvatih, ki sta v vladi. Vsi ti »prečani« in »Hrvatje« v novi vladi ne pomenijo nič, ker bodo morali delati to, kar jim bodo milostno dovolili Srbijanci. Ti gospodje so postali ministri samo zato, da »delajo steno«, za katero se skrivajo pravi gospodarji. In so postali ministri, da Srbijanci lahko kažejo Evropi in svetu, da je v vladi polovica prečanskih in hrvaških ministrov. Ko bodo pa svoj žalostni posel opravili, bodo morali izginiti! Cela vlada je torej zasnovana samo za varanje javnosti in to je njen pravi pomen in značaj. Ni treba posebej naglašati, da smatrajo Hrvati in vsi pošteni prečani novo vlado ravno zaradi njenega zgoraj omenjenega značaja za najpredrznejše izzivanje, kar si ga je mogoče misliti. Postaviti ministra, ki je politično odgovoren za prelito kri, celo za predsednika vlade in potem še zahtevati, naj v dno duše razžaljeni Hrvati pod vodstvom takega predsednika sodelujejo v okrvavljeni skupščini — to je mnogo! Kaj takega na celem svetu ne bi bilo mogoče. To se pravi, Hrvate nalašč odbijati od države in jih še bolj razkačiti, samo da bi se izpozabili in dali navidezen vnanji povod za morebitno novo krvoprelitje. Jasno je, da Hrvati ne morejo drugače, kakor da tako vlado z vso odločnostjo odklanjajo. rošca lahko dovršili vse svoje slovensko, malo in veliko, kar so doslej delali samo s težkim trudom. Ako se dr. Korošcu še posreči, da Obdrži tudi notranje ministrstvo, kolika oblast bi bila v slovenskih rokah! Ča6t in oblast. V polni, popolni meri. Na videz je torej ta vloga Slovencev zelo zapeljiva in zelo hvaležna. Dejansko pa je povsem drugačna. Zelo je nehvaležna, da ne govorimo o tem, ali je tudi lepa. Prej ali slej se jim bo hudo maščevala. Zakai. karkoli je bilo doslej in kakorkoli se je že razvijala borba med hegemonističnimi srbijanskimi strankami ter predstavništvom Hrvatov in prečanskih Srbov, končno bo vendarle prišlo do po-mirjenja med Beogradom in Zagrebom. In končno bo moral, kakor vedno v takih slučajih, nekdo biti oni nesrečni koštrun, na katerega so stari židi najprej nametali svoje grehe in ga potem pognali v puščavo. Ta koštrun bodo Slovenci, v kolikor njihovo večino predstavlja dr. Koroščeva »ljudska stranka«. Mi jim to povemo naprej, ne morda, da bi jih »strašili«, temveč zato, ker je to logična posledica dogodkov. Nekdo bo moral končno plačati račun te borbe med hegemonistič- Pomen in značaj nove vlade. „Osel na ohceli/# Hrvati svarijo Slovence pred politiko dr. Korošca. — Srbijanci bodo pustili Slovence na cedilu, čim se sporazumejo s Hrvati. — Slovenci bomo plačevali račune. nimi srbijanskimi strankami in srbsko-hrvat-sko koalicijo. Zato ni pametno od Slovencev, da se s posredovanjem, dr. Korošca naravnost silijo plačati ta račun zaradi sumljive časti in namišljene oblasti s tem, da naj bo baš Slovenec ministrski predsednik v vladi, vzdrževani od srbijanskih strank, in sicer v vladi, ki ima biti poslednjo bitko za ohranitev hegemonije nad Hrvati in prečanskimi Srbi in seveda tudi nad Slovenci. Pravimo, da to ni pametno od Slovencev in ne razumemo jih, zakaj hočejo s silo odigrati to vlogo, ki se jim Opozicija je vložila nujen predlog, da se stavi oblastni odbor pod obtožbo radi kršitve zakona, ker je oblastni odbor prekoračil svojo kompetenco s tem, da je izdal prepoved nositi, sprejemati in čitati v oblastnih prostorih list »Jutro«. Razprava, ki jo je oblastni odbor znal zavlačevati do četrtka zvečer, je prinesla oblastnemu odboru velik moralen poraz. Obramba vsakega nezakonitega dejanja je pač nemogoča, pa če ga tudi zagreši oblastni odbor. Zato tudi galerija s poslancem Zebotom ni mogla s svojim kričanjem tega spremeniti. Razume se, da je večina pokorno sprejela — velik del poslancev SLS iz kmetskih vrst proti svojemu boljšemu prepričanju — predlog, da se ta sklep oblastnega odbora odobri in seveda tudi zaupnico dr. Korošcu. Ta seja je bila zelo burna. Omeniti pa je treba, da so se kmetski poslanci SLS dostojno obnašali. Nekaterim od SLS gospode se je poznalo, da so pred sejo skušali spopolniti svojo borbenost. Drugi dan je prišel v razpravo viničar-ski red, ki je bil soglasno sprejet, ker je večina upoštevala spreminjevalne predloge opozicije. Uredba regulira razmerje med vini-čarjem in vinogradnikom. Viničarsko izkazi-lo je knjižica in izkazi o strokovni vsposob-ljenosti. Za službeno razmerje veljajo določila te uredbe ne glede na vsebino pogodbe. Pogodba, katere obrazec predpiše oblastni odbor, se izgotovi v dveh izvodih. Vsebovati mora seznam dela, ki ga ima vršiti viničar, in število oseb, ki jih mora imeti viničar za zdi sijajna in ki je dejansko vendar le vloga »osla na ohceti«, po narodnem pregovoru, da »osel tudi na ohceti le vodo nosi«. V ostalem morda Slovenci, oziroma dr. Korošec mislijo, da jim bodo srbijanske stranke, ko bo potrebno, vrnile »zvestobo za zvestobo«, to je, da se bodo srbijanske stranke zavzele za nje, ako pride do pomirjenja s Hrvati in prečanskimi Srbi, kakor se sedaj Slovenci zanje zavzemajo. Ako Slovenci s tem računajo, se bodo temeljito zmotili. delo. V uredbi je točno določeno, kaj pripada viničarju za njegovo delo, kakor tudi glede delovnega časa in mezde. Uredba o kmetijski pospeševalni službi odpravlja z uvedbo kmetijske pospeševalne službe sreske ekonome. Osnuje se pri oblastnem uradu »Oblastni kmetijski urad«. Vodja tega urada je vsakokratni oblastni odbornik za kmetijstvo. Za vsako neposredno pospeševanje posameznih panog se nastavijo potrebni inštruktorji in nameščenci. Kot strokovne nadzornike se lahko nastavlja tudi živino-zdravnike. Poleg nameščencev s fakultetno izobrazbo se lahko nastavljajo tudi strokovnjaki s srednjo šolo, ako so se izkazali z večletno prakso. Za podeželski kmetijski pouk se morejo uporabljati tudi strokovni učitelji na oblastnih kmetijskih šolah. Uredba o ustanovitvi oblastnega živinorejskega sklada nadaljuje lani započeto delo. Zbiranje za ta sklad se določi na ta način, da plača vsakdo, ki vzame na županstvu živinski potni list, pri potnem listu za drobnico 1 Din, za živino do 2 let 2 Din in pri potnem listu za živino nad 3 leta pa 3 Din. Te zneske odtegujejo sreski poglavarji županom že pri izdajanju tiskovin za potne liste. Ta sklad upravlja oblastni odbor ločeno od ostale oblastne imovine. Uredba o ustanovitvi skupnega izseljeni-škega sklada za mariborsko in ljubljansko oblast se je kot pomanjkljiva vrnila odseku v ponovni študij. Uredba o spremembi volilnega reda v okrajne zastope predvideva, da se imajo izvršiti volitve v okrajne zastope do 1. novembra t. 1. Za volitve v upravne odbore se je dosegel kompromis med vsemi strankami oblastne skupščine, da dobi zastopstvo v upravnem odboru tudi manjšina na tak način, da se vršijo volitve po čistem proporcu. Manjšina dobi zastopstvo v upravnem odboru, če ima v okrajnem zastopu vsaj tri člane. Sprejeti sta bili še uredbi o regulaciji Savinje in pritokov v območju Celja in okolice in o ustanovitvi oblastne hranilnice za mariborsko oblast, obe soglasno. Soglasno je sprejela oblastna skupščina tudi predlog, da se naroči oblastnemu odboru, da podpira akcijo, da se izposluje carine prost izvoz vina iz 10-kilometerskega obmejnega pasa v Avstrijo. Istotako so bili enoglasno sprejeti predlogi radi nujne pomoči po toči prizadetim v Prekmurju. Ker je ogromno število prebivalcev, ki nimajo sredstev za nabavo semenja in se morajo zadolžiti, je treba doseči vsaj to, da se jim ne bo treba zadolževati po oderuških obrestih (18—20%) ter se jim mora omogočiti kredit, ki bi ga s 6% obrestmi plačali v petih letih. Diferenco na obrestih plača oblastni odbor. Sprejetih je bilo še nekaj drugih predlogov, nekaj pa odkazanih oblastnemu odboru v poslovanje. S tem je bilo poletno zasedanje mariborske oblastne skupščine završeno. iiioMiii po znižanih cenah kakor: rokavice, nogavice, žepne robce, kravate, iino damsko, moško in otroško triko-perilo, dišeče milo, torbice, čipke, potrebščine za šivilje, krojače, tapetni-ke, čevljarje in sedlarje nudi JOSIP PETELINC, LJubljana blizu Prešernovega spomenika za vodo. Zasedanje mariborske oblastne skupščine. TEDENSKI KOLEDAR. 5. avg., nedelja: Marija Snež. 6. avg., pondeljek: Jez. napov. 7. avg., .torek: Kajetan. 8. avg., sreda: Cirijak. 9. avg., četrtek: Roman. 10. avg., petek: Lovrenc. 11. avg., sobota: Suzana. SEJMI. 5. avgusta: Dole pri litiji, Gora pri Ribnici, Krašnja, Krka, Vrhovec pri Kočevju, Trbovlje, Ptuj, Loka, Lem-■berg. 6. avgusta: Svetina. 8. avgusta: Studenec pri Krškem. 9. avgusta: Zužemfoerg, Radeče pri Zidanem mostu. 10. avgusta: Dvor, Rovte, Dob, Železniki, Kamna gorica, Ig, Trava, Št. Lovrenc ob Te-menoi, Luče, Brežice, Podčetrtek, 'Radgona, Slovenji-gradec, Sv. Barbara, Sv. Lovrenc na Drav. polju, Sv. Lovrenc v Puščavi. VALUTE. Dati moramo za: 1 nemško marko Din 1S-58 1 madjarski pengo Din 9 90 1 švicarski frank Din 10-94 1 avstrijski šiling Din 8"— 1 angleški funt Din 276-— 1 ameri&ki dolar Din 56 80 1 francoski irank Din 2-22 1 češkoslov. krono Din 1-68 1 italijansko liro 'Din 2-S Verujte, če se Vam povš, ŽENSKA HVALA preko noči raztopi nesnago. Zjutraj je najbolje, če se za čisto kratko kuhanje perila vzame da je vsaka gospodinja napravila najboljo izkušnjo, če je poizkušala, da Schichtovo erpentin milo IZ STRANKE Kmetski praznik na Krškem polju 15. avgusta 1928. Letos se vrši na Krškem polju četrti Kmetski praznik. Slovenska kmetska stranka je sklicala prvo veličastno zborovanje na Krškem polju v onih velikih zgodovinskih urah, ko se je naša stranka ozko zvezala s Hrvatsko seljačko stranko, ki pod vodstvom svojega velikega učitelja in mučenika Štefana Radiča udarja nove državne in socijalne temelje vsem južnim slovanskim narodom. Na prvem Kmetskem prazniku na Krškem polju dne 23. avgusta 1925 je govoril poleg kmetskega voditelja Radiča, ki je komaj prišel iz ječe, tudi blagopokojni Gjuro Basariček. Korakal je v prvih vrstah povorke s petelinovim peresom za klobukom, kakor pred 353 leti kmetje uporniki v armadi Matije Gubca. Kako navdušen in vesel je bil, kako je vzklikal slogi slovenskega in hrvatskega kmetskega naroda. Takoj za tov. Puc-Ijem je spregovoril na govorniški tribuni in 15.000-glava množica mu je navdušeno pritrjevala. Rekel je: »Ko se je pojavilo petelinovo pero, smo bili složni.« Od tedaj je preteklo 350 let. Bičali so nas z militarizmom, klerikalizmom in fevdalstvom. Toda vse smo Dekan Anten Koblar, zlatomašnik. Dne 4. avgusta 1878 je častiti gospod jubilant Anton Koblar v rojstni župniji v Železnikih pel novo sv. mašo. V našem listu smo ob priliki 70-letnice obširneje opisali njegovo vsestransko delovanje, zlasti kot delavca na literarnem, socialnem in zgodovinskem polju. Zato danes samo nekaj dodatkov kot vnetemu in vzglednemu duhovniku v proslavo. Ko je stopil prvič pred 50 leti pred oltar Gospodov, so se ga veselili ne le stariši in sorodniki njegovi, ampak cela imenovana župnija. Bil je duševno visoko nadarjen, brhke zunanjosti ter je užival povsod veliko spoštovanje in simpatije pri vseh, s katerimi je občeval. Prevzvišeni takratni knezoškof dr. Poga-čar je spoznal duševne zmožnosti mladega duhovnika, zato ga je takoj po četrtem dovršenem letu teologije nastavil kot svojega dvornega kaplana in tajnika v škofiji. Pet let je uspešno deloval, do smrti pre-vzvišenega v škofiji. Potem je bil nastavljen v Mengeš. Kot kaplan je kazal posebno gorečnost v duhovskem pastirskem delovanju za izveličanje izročenih duš: vneto je deloval v šoli, na prižnici in spovednici. V naj- prenesli. Hočemo biti svobodni in ne sužnji v lastni hiši. Ker smo se razumeli, smo se našli. Zedinili smo se v socialni kmetski misli, da najdemo pravico. In ker je v naši državi kmetski stan najštevilnejši, zato je in mora biti naša država kmetska.« Gjuro Basariček je dal življenje v boju za kmečko misel in pravico. Padel je kot žrtev pokvarjenega kleroradikalnega režima. Z njim vred je padel tudi modri in ljubljeni Pavle. Padajo glave boriteljev za kmetsko misel in narodne pravice. Borba se poostruje, a kmetska fronta se jača. Z dneva v dan smo bližje naši zmagi. Letos se bo zgrnila na Krškem polju, na bojnem polju Matije Gubca, celokupna kmet-sko-demokratska koalicija. Prišli bodo vsi, ki hočejo svobodo, poštenje in enakopravnost. Vse krajevne organizacije prosimo, da skličejo za nedeljo, dne 5. avgusta seje, na katerih naj pripravijo vse potrebno za udeležbo na kmetskem prazniku. Vsaka organizacija, kakor tudi vsak pristaš kmetske misli mora storiti svojo dolžnost. * * # Zborovanja zaupnikov KDK na Štajerskem. V nedeljo 12. avgusta se vrši zborovanje v Št. Janžu na Dravskem polju ob 8. uri zjutraj v gostilni Želj. Na to zborovanje naj boljšem spominu ga hranijo povsod, kjer je tudi poznejša leta služboval. V Mengšu je ustanovil prvo katoliško izobraževalno društvo in domačo godbo, ki je slovela daleč na okoli. Iz Mengša je bil prestavljen v Šenčur. Semkaj ga je spremilo društvo z domačo godbo. Plodonosno je deloval le nekaj mesecev, a si je s svojim modrim in resnim obnašanjem pridobil pri župljanih spoštovanje in ljubezen. Starejši ljudje ga imajo še v blagem spominu kot vzglednega duhovnika. Po kratkem tukajšnjem delovanju je bil dekretiran kot kurat v prisilno delavnico v Ljubljano. Tam je med kaznjenci blagohotno in uspešno izvrševal dušno pastirstvo 12 let. Koliko je tam zanemarjenih mladih in starih grešnikov privedel na pravo pot dela in življenja — ve le ljubi Bog. Kako je bil priljubljen, vedo povedati še živeči umirovljeni uradniki in pazniki. V Ljubljani se mu je nudila prilika, da je mogel udejstvovati svoje znanje in dušne zmožnosti kot zgodovinar s svojim delom v »Deželnem muzeju«. Bil je tam nastavljen kot arhivar in knjižničar. Dobro se spominja pisec teh vrstic kako je vsako jutro krog desetih korakal resno zamišljen pod semeniščem v »Deželni muzej« na delo. Ustanovil je prvi slovenski zgodovinski list: Izvestja muzejskega društva za Kranjsko in ta list urejeval 17 let. Njegovi podatki iz furlanskih arhivov so vzbudili splošno pozornost. Z vso odločnostjo se je že tam potegoval za pravico slovenskega jezika v uradovanju. V Ljubljani se je shajal s takratnimi znanimi rodoljubi in učenjaki, pisal članke zgodovinske, socijalne in gospodarske vsebine v razne časopise. Tudi na političnem polju je pokazal svoje zmožnosti. Leta 1896. so ga gorenjska in notranjska mesta izvolila za državnega poslanca. V Kranju je dobil vse glasove razun treh. Na Dunaju je stal v prvih vrstah za pravice našega jezika in brezobzirno šibal takratni vladni režim, ki je zatiral pravice manjšinskih narodov. Posebno se je zavzel za železniško progo, ki naj bi vezala sever s Trstom skozi Škofjo Loko. Seveda je takrat zmagal baron Švegel s svojim vplivom, da se je gradila Bohinjska železnica. pridejo zaupniki iz občin: Št. Janž, Sv. Marjeta, Hajdina, Vurberk, Sv. Martin, Gornji in Spodnji Duplek, Togoše in Sv. Miklavž. — Isti dan ob 2. uri popoldne se vrši zborovanje v Račjem v gostilni »Pri Jugoslovanu« za občine župnij Slivnica, Fram, Hoče, Zgornja in Spodnja Polskava in Cirhošci. Na obeh zborovanjih poročata poslanca Ivan Pucelj in Ludvik Pivko. Ptuj. V Ptuju se je vršila seja okrajnega odbora SKS v nedeljo dne 29. julija pri Slonu. Kot odposlanec okrožnega odbora se je udeležil seje tov. dr. Rosina. Na seji so se storili važni sklepi glede organizacijske obnovitve SKS v okraju. Gornja Kungota. Preteklo nedeljo se je vršil V gostilni pri Senekoviču shod krajevne organizacije SKS. Predsedoval je predsednik krajevnega odbora SKS tov. Pavlič, o programu, političnem položaju in organizaciji pa sta poročala tov. Kirbiš in Škrabar. Zborovalci so z ogorčenjem obsodili politiko SLS, ki nam je zapravila vse spoštovanje in ugled pri bratih Hrvatih in ki nas pomaga držati v sponah srbijanske nadvlade. Izrekli so zaupanje vodstvoma SKS in KDK in storili važne sklepe za organizacijsko delo na severni meji. Fram. V nedeljo dne 15. julija t. 1. se je vršil v gostilni Turner shod SKS. Shoda se je udeležilo nad 50 ljudi vzlic temu, da se je ta dan vršilo pri Sv. Urhu žegnanje. Zbo- Veselila ga je posebno žurnalistika. Ustanovil in urejeval je Slovenski list, ki se je krepko boril proti zvezi Slovencev z Nemci. Po tako plodonosnem delovanju v Ljubljani ga je božja previdnost po smrti blago-pokojnega Antona Mežnarca poslala v gorenjsko prestolico v Kranj. Tu deluje v čast božjo že 28 let. Kot skrben, prijazen in usmiljen duhovni oče je priljubljen pri vseh krogih v mestu in zunanjih vaseh kranjske župnije. Kdo bi naštel vse njegove zasluge blagoslovljenega delovanja na karitativnem polju? Ponosni »Ljudski dom«, šola prosvete, je njegovo delo, sirotnišnica z dvema poslopjema in lično kapelico so žive priče njegove očetovske skrbi za blagor sirot v kranjskem okolišu. Sedanja gospodinjska šola je njegovo delo. Prava sreča in blagoslov za Kranj in okolico. Koliko kmetskih deklet tu dobi izobrazbo, da postanejo dobre in vzgledne gospodinje! Naš gospod dekan je po prepričanju agrarec, dobro se zavedajoč, da je v današnjih časih kmet največji revež. Spominjam se, ko je pri raznih prilikah zatrjeval: »Zato držim s kmetom, ker je ta največji revež, med vsemi delavci je za svoje trdo delo najslabše plačan. Mi duhovni smo dolžni že po svojem poklicu kmetu pomagati; to je najbolj zaslužno in socijalno delo.« Uspehi na gospodinjski šoli morajo biti gospodu dekanu v ponos in veselje. Obili zapuščeni otroci, ki jih vzgajajo blage sestre pod njegovim modrim vodstvom v sirotnišni-ci, ga po pravici kličejo svojega očeta. Kadar so v zadregi sestre z živili za uboge sirote, kadar usahnejo vsi viri, je zadnja rešilna pot k gospodu dekanu za pomoč. Kolikokrat se je že pripetilo, da je koncem meseca nastala popolna suša — in gospod dekan je izdal zadnje novce za sirotnišnico. Njive, travniki, polja — za se le malo — vse za sirotnišnico in procvit zavoda. Če bi gospod dekan ne bil ničesar drugega ustanovil v Kranju kakor ta zavod, bi mu morala biti vsa Gorenjska trajno hvaležna. Mesto Kranj zna ceniti njegove zasluge. V priznanje njegovih zaslug, ga je zadnji teden soglasno izvolilo za častnega meščana. Ljubi Bog, vrni gospodu jubilantu zaže-Ijeno zdravje, da ga bomo kmalu videli veselega in čilega stati pri oltarju. Gospodovem v naši gorenjski katedrali v Kranju, rovalci so ogorčeno obsodili zločin, ki se je izvršil nad bratskim hrvatskim narodom, obsodili pa »o tudi slepoto SLS, ki je pokazala s svojo politiko, da ni ne kulturna, ne slovenska in najmanj pa krščanska stranka, ker bi sicer ne zagovarjala umorov. Zato take stranke ne bodo nikdar več volili. MIADINSKIVJSSTNIK Orlavas. Društvo kmetskih fantov in deklet »Zimzelen« v Orli vasi priredi v nedeljo dne 5. avgusta t. 1. v dvorani gasilnega doma v Trnavi komedijo v treh dejanjih »Vdova Rošlinka«, Med odmori igrajo društveni tam-buraši. Vstopnina običajna. Začetek ob 3. uri popoldne. Vse prijatelje lepe igre vljudno vabimo. POLITIČNE VESTI Kmetsko - demokratska koalicija bo zborovala v sredo 1. avgusta v Zagrebu. Sklepi tega zborovanja bodo zelo daleko-sežni. Mi to zborovanje z odkritim veseljem pozdravljamo, ker po dolgi izkušnji dobro vemo, da smo bili v Beogradu deležni le zapostavljanja, neenakosti, izmozgavanja. Tudi najgnusnejšega, umorov naših zastopnikov, niso preprečili. Usiljeno borbo smo sprejeli vsi pošteni prečani s trdnim prepričanjem, da bo za nas končala častno in v korist kmetsko-delavnega ljudstva. Grožnje izdajalcev pre-čanskih interesov nas v tej borbi ne bodo motile, ker ne zahtevamo nič nepoštenega. Zahtevamo le pravico za one, ki si z delom služijo svoj vsakdanji kruh. Za isti dan, ko se zbere velika večina prečanskih poslancev v Zagrebu, pa sklicuje dr. Anton Korošec v Beograd okrvavljeno narodno skupščino. Te seje se bodo udeležili samo poslanci četvor-ne koalicije, iz katere je izšel morilec Puniša Račič. Slovencem se bo sedaj odločiti, ali bodo šli z onimi, ki vzdržujejo beograjski he-gemonizem, ali z onimi, ki bodo v Zagrebu podvzeli vse, da se izkoriščanje prečanov za vedno konča. Smelo trdimo že danes, da je večina tudi v Sloveniji z nami. Vladinovci grozijo z »Obznano»! Smatramo, da je našim bralcem dovolj znano, kaj pomenita »zakon o zaščiti države« in »obznana«. Nad komur je proglašena »ob-znana«, ta je postavljen pod izjemno stanje, ker je »sovražnik države«. »Obznano« bi radi razglasili vladinovci proti nam, češ, da smo tudi mi »sovražniki države«. Dalje zahteva celokupno belgrajsko časopisje obznano nad Hrvati in nad njihovimi prijatelji in zavezniki. Zakaj? Ker smo baje »sovražniki države«! Zakaj pa smo po mnenju vladinovcev »sovražniki države«? »Sovražniki države« smo zato, ker 1. se upiramo nettunskim konvencijam v sedanji obliki, ker so za celo državo, zlasti pa za Hrvate in Slovence, škodljivi. Proti sprejemu te čudne pogodbe z Italijo se je boril sam Pašič in vse prejšnje vlade v Beogradu! 2. Ker smo proti angleškemu posojilu v sedanji obliki. — O tem smo pisali v zadnji številki. 3. Ker smo proti temu, da bi nas drla še naprej belgrajska cincarija, kakor nas dere že deset let. Zadnja točka je seveda glavna točka. Cin-carji hočejo z& vsako ceno prečane še naprej odirati in izmozgavati. Kdor pa se temu odiranju upira in kdor brani svoj žep pred cin-carskimi telovaji, ta je — »sovražnik držav««!! To cincarijo pa podpira Slovenska ljudska stranka in s to cincarijo se je zvezal »na Polovična vožnja za konjske dirke ob priliki kmetskega praznika je že dovoljena. Vozni liski morajo biti na vstopni postaji žigosani z mokrim žigom in se v Krškem ne smejo oddati, ker veljajo tudi za vožnjo nazaj z legitimacijo vred, katero bode vsak dobil v Krškem. Ministrstvo saobračaja je z odlokom M. S. štev. 12621/28 odobrilo za po-setnike jesenskega mednarodnega velesejma v Ljubljani, ki se bo vršil cd 1. do 10. septembra t. 1. 50 odstotno vozno olajšavo. Potnik si bo pri -odhodu kupil normalno vozno karto, ki um bo veljala za brezplačen po-vratek, če Ido mogel s polt rdilam sejmske uprave dokazati, da je velsejem ■res posetil. Legitimacija, s katero je ta ugodnost zvezana, pride v nekaj dnevih v prodajo in se bo dobila za Din 30— pri vseh večjih denarnih zavodih, potniških uradih, trgovskih in kmetij steo-pospeševalnih organizacijah ali naravnost pri uradu velesejma v Ljubljani. Na Sadni razstavi ob letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 10. septembra bo izbrano namizno sadje tudi naprodaj v zabojih po 20 do 50 kg. Naši sadjarji pa bodo videli, kako je treba namizno sadje odbirati in v zabojih pošiljati, da se zadovolji odjemalec. Zastopane bodo vse boljše vrste domačega sadja, opozarjamo na izvrstno dolenjsko voščenko in štajersko mešanko. 99 Imam časa (i pravi razumna *Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RADION in i varuje perilo!" ■sasK? lrnroruFU spr£*383b55jhh življenje in smrt« »največji sin slovenskega naroda« — dr. Korošec! Slovenski kmetje, glejte da boste pri prihodnjih volitvah zopet glasovali za SLS, če ne, vas cincarji ne bodo mogli več dreti! P. Vnebovpij oči greh dr. Korošca. Po desetletnem skakanju sem in tja, po čudovito vijugasti liniji je dr. Korošec končno pristal v velesrbskem hegemonističnem objemu cincarskih vlastodržcev. V tej svoji vlogi se pusti po mili volji izrabljati proti interesom slovenskega kmeta in proti celokupnemu slovenskemu gospodarstvu sploh. Dr. Korošec nastopa kot vodja velesrbske pravoslavne politike zoper resnično katoličanstvo v naši državi, ker pomaga zatirati in preganjati vse katoliške Hrvate in tudi Slovence. Pa ne samo to, on se je postavil zoper krščanstvo sploh, ker podpira beograjsko cincarijo v njenih izkoriščevalnih težnjah. Dr. Korošec je kot predstavnik izrazitega reakcijonarstva (nazadnjaštva) v borbi proti gospodarskim, kulturnim in socijalnim težnjam celokupnega kmetsko - delavskega ljudstva naše države. Tako daleč je zašel Slovenec in duhovnik dr. Korošec. Politična izjava. Spodaj podpisani izjavljam, da vsled onemogle gonje SLS proti naprednemu časopisju ter zaradi nekorektnega stališča SLS v teh težkih dneh, v katerih bi morala pasti odločitev, kakor v večini prečanskih krajev, izstopam iz zgorajšnje stranke ter se pridružujem vrstam SKS, Goričice, dne 26. julija 1928. V. Modic. DEČVA" Žene in dekleta! Poslužujte se naše narodne poletne noše! Zahtevajte pri vseh trgovcih nagelnovo dečvino blago, ki se prodaja v prid Jugoslo venski Matici in Dečjemu doma. DOPISI St. Lenart. Ležim v postelji. Imam nenevarno rano na nogi. Za fizično delo sem nesposoben, zato pa toliko več premišljujem težkoče in ravnokar pretekle dogodke. Hočem to malo popisati. Vest, o strašnem dogodku v skupščini sem netočno prejel v petek 22. ju-ni?a zvečer. Prinesel jo je brat, ki dela pri rudniški železnici malega rudnika v Št. Ru-pertu. Oče me je poklical v hišo rekoč: »Pridi, boš nekaj zvedel.« »Kaj pa?« »Nič prida! Radica so ubili v parlamenta in pa njegovega sina (vedel sem, da ljudje zamenjavajo Pavla Radiča za sina) ter še enega drugega.« Zijal sem zdaj v enega, zdaj v drugega, brez besede. »Jutri bo pogreb v Zagrebu.« Nisem vedel ali bi verjel ali ne. »Proklete...« to in nič več so bile moje prve besede kot odgovor na strašno vest. Šel sem v spalnico, kjer imam pri svoji postelji slike Radiča in Puclja (najbolj posrečene v Časopisu sem dal v preprost okvir); in ko sem pogledal to dobrodušno podobo in mislil, da je srce v tem telesu nehalo biti, sem se zjokal. Hvala Bogu, da to ni res. Toda pojavilo se je tudi pri meni ono strašno vprašanje: Kaj sedaj?! Kadar so naši, bodisi v vladi ali v opoziciji zahtevali to ali ono v dobrobit prečanskih krajev, jim niso dali. Z intrigami so vse onemogočili. Zdaj, ko so začeli svoje zahteve ponavljati malo bolj glasno, odgovoril je Ra-čič s streli. Jaz za svojo osebo smatram to za akt proti prečanom sploh, posebej pa še proti prečanskim kmetom. Povdarjam pa, da bi istotako smatral, ako bi se atentat izvršil na dr. Korošca in drugove, v letih do blejskega sporazuma, četudi nisem njihov pristaš. Takoj pri prvi novici, ki je bila netočna, sem razmišljal, kako se bo zadržal zdaj dr. Korošec. Bil sem mnenja, da bo kot notranji minister, odstopil in odvalil od našega poštenega naroda s tem vsako krivdo na nesreči — da govorim najmilejše — ki jo je priza-djal Beograd vsem prečanom, posebno pa bratom Hrvatom. V tistem trenutku bi bil zastavil ne vem kaj, da se bo približno kaj takega ali podobnega zgodilo. Kako sem se čudil, ko sem potem čital »Slovenca«. In čudim se čedalje bolj. Veroval sem v moralno moč, ki je vtelešena v našem slovenskem narodu; in iz katerega je izšlo tudi vodstvo SLS; da bo v odločilnih trenutkih znalo poiskati pravo pot, kakor se je to zgodilo 1. 1917 na Dunaju. Naj bi »Slovenec« toliko važnosti posvečal edinstvu in slogi prečanov, kakor jo posveča neslogi. Tako pa straši po vseh njegovih kotih samo Pribičevič, Pribičevič in zopet Pribičevič. Po drugi strani pa obsoja pisavo »Jutra«. Ne vem, kaj piše »Jutro«. Niti ene njegove številke nisem še čital po 20. juniju, pač pa mnogo številk »Slovenca«. Spoznal sem, da se vedno bolj uresničujejo besede pokojnega dr. šusteršiča: »da je vodstvo SLS družba z zelo omejeno zavezo, za izkoriščanje načel slovenskega naroda«. Kakor sem za sedanjo koalicijo s SDS samo pogojno, za dosego osvoboditve izpod beogradskega izkoriščanja, ravno tako sem tudi pogojno za to, da v teh razmerah pomaga SLS. Ako se SLS tega ne zaveda, potem zgubi pred vsakim iskrenim domoljubom pravico moralionega odobrenja in podpore. F. T., kmet. Dol pri Ljubljani. V 29. št. »Kmetskega lista« je dopisnik pod gornjim naslovom na-nadel med drugim tudi tukajšnjo podružnico SIVD. Na omenjeni dopis — v kolikor sejtiče podružnice — odgovarjam sledeče: Kakšnih nazorov so gospodje pri vodstvu SIVD glede naše podružnice, je postranska stvar; podružnica je v kratkem času svojega obstoja dosegla uspele, katerih tudi njeni nasprotniki ne morejo tajiti. — Ni res, da je podružnični odbor istoveten s tukajšnjim šolskim odborom (kateri je kljub razsodbi obl. šol. odb. prepo- vedal uporabo šolskih prostorov)), ampak je pri tem prizadet samo eden gospod, kateri zavzema obojestransko odborniško mesto. Med tem, ko so vsi drugi podružnični odborniki mnenja, da je šola last dotičnega, kdor jo vzdržuje. — Da je bilo letno poročilo pravočasno odposlano, o tem se pa lahko g. dopisnik osebno prepriča pri podružničnem predsedniku g. Fr. Šimencu v Dolu, kjer se nahaja arhiv. Zakaj ni bilo poročilo v strokovnem glasilu objavljeno in da zaprošenega predavatelja nismo dobili, to je pa pesem zase, katero bom napisal, kadar mi bo g. urednik več prostora dovolil. — Martin Vasle, tajnik. Predgrad pri Črnomlju. Tu imamo strašno sušo že skoro 2 meseca. Če bo še naprej trajala, bo ena najslabših letin, kar ljudje pomnijo. V naši dolini trpi pomanjkanje vode 16 vasi in jo morajo voziti po 1 do 2 uri daleč. Studenci in kapnice so usahnile. Pred vojno so nam obljubili vodnjak, ali Bog ve kje so načrti sedaj. Ob vsakih volitvah se pač pojavijo od klerikalcev obljube in to je vse. Da pa nam davke kar naprej navijajo, to jih nič ne skrbi. Beda je pri nas od povojne strašna. Krmo je suša uničila in živina bo brez cene, kmet bo ostal siromak še naprej. Kmetje in delavci, spreglejte in pristopite v Kmetsko stranko, ki bo skrbela za naše interese. Sv. Duh nad Krškim. Naša fara je precej daleč od mesta in železnice in zato smo v politiki včasih nekoliko bolj počasni in se težko odločimo za kakšne izpremembe. Kar pa se je zgodilo v Beogradu, je prišlo tudi nam na ušesa in tudi mi smo se zdramili ter se začeli otresati klerikalnega jarma. Naši klerikalci naj le pomagajo razbojnikom, ampak vedo naj, da tisti, ki žakelj drži, ni nič boljši kakor tat sam. Izprememba se pri nas že precej čuti in tudi najhujši klerikalni gro-movnik v Vrhulah je že precej ponižen in tih, pa bo še bolj, če bomo lepo skupaj držali. Pred volitvami so nas vedno obiskovali klerikalni kandidatje in poslanci, sedaj pa, ko bi bil čas, da svojo besedo drže in svoje obljube izpolnijo, pa ni nobenega blizu. Menda se boje ceste, ki so jo tako dobro popravili — z obljubami. Sicer je pa tako bolje, da jih ni. Ne verjamemo jim prav nič več. Št. Peter pri Novem mestu. Zapustila sta nas za vedno posestnika in prijatelja Franc Blažič iz Štranbaka in Anton Becele iz Gor. Vrha. Bila sta oba ugledna, spoštovana in priljubljena moža, vzgledna gospodarja, ki šta s svojo pridnostjo ter z dobrimi nasveti mnogo pripomogla k napredku našega kraja. Zlasti sta mnogo storila v korist občine kot dolgoletna Občinska odbornika. Oba sta bila odločna in neustrašena pristaša naše kmečke misli ter prava borca za kmečke pravice. Kako jih je ljudstvo rado imelo, je dokazal pogreb in velika udeležba z gasilci na čelu. Kako velik dobrotnik je bil pok. Becele, se vidi iz tega, da je bil boter 140 otrokom. Vsi so pa opazili, da se sedanji občinski odbor pogreba ni udeležil razen naših odbornikov, se razume. Daj Bog obema večni mir in pokoj — nam pa enako stanovitnost v boju za kmečko misel. Na svidenje nad zvezdami. Gajšovci. Tudi naša vas, če je tudi majhna, ni popolnoma od sveta odtrgana. Lepo se razvija kmečka misel, ki edina more dovesti kmetsko ljudstvo do boljše bodočnosti. Iz Slovenj^radca. V nedeljo dne 29. julija t. 1. ob 17. (5.) uri je naš kraj zadela huda nesreča. Toča z močnim nalivom je padala 5 minut, debela kot malo kurje jajce, natrte-mu cestnemu kamenju podobna, ter_ uničila vse poljske pridelke, kar ie še zunaj in de-molirala od zahodne strani vse šipe po mestu. Take toče ne pomnijo stari ljudje. Škoda ie neprecenljiva in je pomoč nujno potrebna. Sedaj imajo gg. oblastni in narodni poslanci SLS, ki zastopajo naš okraj, priliko izkoristit? svojo moč za bedno ljudstvo, V spomin velikemu možu. (Ob petletnici prevrata na Bolgarskem.) Po svojem idealizmu in po svoji ogromni širini je danes agrarizem najmočnejši družabni pokret. Nikdar še ni svet videl skupaj tako ogromnih mas ljudi kakor meseca maja leta 1922 v bolgarskem glavnem mestu Sofiji, potem pa letos v Albi Juliji v Rumuniji in končno v Pragi. Pod zastavo velike kmečke misli — agrarizma — se je zbralo na omenjenih krajih na stotisoče naroda. Kmečko gibanje je za sedanjo družbo ogromne važnosti, ker obeta svetu miren in kulturen preporod. Kmečka misel (agrarizem) druži kmete, ki imajo in obdelujejo zemljo. Privatna zemljiška last je najtrdnejša podlaga človeške družbe in držav. Če ima kmet zemljo, je bogat in takrat gre tudi državi dobro. Kmet je najtrdnejši steber države. Vlogo razsodnika med kapitalom in delavci vrši lahko samo kmet. Kmet ima največji interes na tem, da se vzdržuje mir in sporazum med narodi. Kmečki pokret se je začel najprej med Slovani na Balkanu, kjer je bil ogromnega pomena za njihovo zbližanje in duhovno ujedinjenje. Agrarizem organizira kmečke mase, jih izobražuje in jim ustvarja podlago za 'legalno družabno borbo. Na ta način preprečuje prelivanje krvi. Kmečka misel se protivi izkoriščanju posameznikov od posameznikov. Vsak naj uživa plodove svojega dela sam v polni meri. Nasprotuje torej maloštevilnemu sloju oderuhov, ki žive na račun kmečkih žuljev. Kmečka misel zahteva: Proč z izkoriščanjem! Kmečka misel postavlja kot temelj družbe in vse gospodarske politike zadružništvo. Proizvodnja, kupovina in prodaja itd., vse naj se vrši preko zadrug. Agrarizem utrjuje privatno last, hoče pa uničiti izkoriščevalce. Zemljo naj ima tisti, ki jo obdeluje. Zemlja bodi kmetova. Kapital ne sme biti iz-koriščevalski, ne sme biti špekulantski. Kapital mora biti, ali treba ga je izpremeniti polagoma v zadružni kapital. Ideal agrarizma je zadružniška država, v državi pa naj vlada kmečka demokracija. Vsak državljan v zadružno urejeni državi mora delati, a vsak naj tudi uživa plodove svojega dela. Pred 30 leti so te ideje proglasili bolgarski kmetje za svoje, njihov prvi in glavni učitelj pa je bil Aleksander Stamboliski. Njegovi glavni sodelavci pa so bili Bakalov, Dimi-trov, Daskalov in še mnogo drugih. Te ideje so prevzele široke plasti bolgarskega naroda. Zavladale so tudi v državi in postavili so Stamboliskega na čelo države. Stamboliski je sestavil prvo kmečko vlado na svetu. Toda izkoriščevalci so se kmečke zmage prestrašili in so napovedali kmečkemu po-kretu v Bolgariji boj na nož. Oni so smatrali, da je glavni krivec njihove nesreče in njihovega poraza Stamboliski. Oni so organizirali vstajo in 9. junija 1. 1923 je plavala Bolgarija v krvi. Vojaška sila je zmagala nad kmečko idejo in kmečke ministre* so zaprli in pomorili. Tiste dni seje pričel za kmečko gibanje v Bolgariji križev pot. Stamboliskega so krvavo mučili in ga na zadnje sesekali na drobne kosce. V napravah za centralno kurjavo v Sofiji pa so poživinje-ni oderuhi naroda živa sežgali kmečka ministra Janena in Pavlova, minister ^Bakalov pa je umrl v zaporu od lakote. Ustvaritelji kmečke ideje danes ne žive več! Umrli so na Golgoti! S svojimi voditelji vred pa je položilo še na tisoče bolgarskih kmetov gvoje življe-na oltar velike kmečke misli! NOVICE, Zdravstveno stanje Stjepana Radica. Zadnje dni se je zdravstveno stanje Stjepana Radiča nekoliko poslabšalo, tako da so poklicali v Zagreb znamenitega dunajskega zdravnika za sladkorno bolezen dr. Singerja. Splošno mnenje je, da je na Radiča in njegovo zdravstveno stanje silno vplivalo poročilo o sestavi nove vlade, ki pomeni za Hrvate novo, težko izzivanje. Zdravniki so ukrenili vse potrebno, da se bolnik čim prej popravi, posebno pa so naročili, da mora imeti Stjepan Radič popoln mir. Ta zapoved se je izkazala kot dobra, ker se je Radiču že začelo obračati na bolje. Novi bankovci po 10 Din Narodne banke so prišli 25. julija v promet. Novi bankovci imajo velikost bivših srbskih bankovcev po 5 Din iz leta 1917. Barva novih bankovcev je oranžasta. Izdelala je te bankovce Francoska narodna banka. Novi kovači so zelo slabo izdelani. To so zadnji naši bankovci, naročeni v inozemstvu. Odslej se bodo bankovci izdelovali v veliki tovarni Narodne banke. Pismo iz Kanade. Več naših tovarišev nam je poslalo obširno pismo iz Kanade, v katerem podrobno popisujejo celo potovanje iz Zagreba do Kanade. Radi pomanjkanja prostora nam ni mogoče pismo v celoti priobčiti, toda v splošnem se oni nič kaj ne pohvalijo, ker ni lahko dobiti dela in če ga dobe, se mora zadovoljiti večina le z najtežjim delom. Priporočajo, da vsak izseljenec vzame seboj vsaj 100 dolarjev. Na koncu pisma pravijo: Dragi fantje in dekleta, ki se veselite košnje in mlatve, se veselimo tudi mi z vami, ker pričakujemo boljši zaslužek. Na koncu pozdravljajo vse fante in dekleta in čitatelje »Kmetskega lista«. Slede podpisi: Martin Vi-detich, Dragomlja vas pri Metliki; Jožef Dr-ganc, Krvavči vrh pri Metliki; Jožef Petrič, Trnovec; Anton Lužar, Proge pri Krškem; Franc Božič, Kobile; Janez Purkat, Videm pri Dobrem polju; Josip šušter, Videm pri Dobrem polju; Jurij Mihelič, Sodevce ob Kolpi; Marko Šterk, Vimolj pri Nem. Loki; Peter Držaj, Dragatuš. »Ljubljana v jeseni« se vrši letos jeseni cd 1. do 10. septembra. Prirejena bo vestno, z ljubeznijo in požrtvovalnostjo ter bo podala nov dokaz marljivosti in organizatornega daru Slovencev. »Ljubljana v jeseni« bo plod ti-sočev pridnih rok kmetovalca, obrtnika, industrijalca, kulturnega delavca in znanstvenika. Program: I. »Ljubljana v jeseni« bo obsegala predvsem naše kmetijstvo. Matica slovenskega kmetijstva, Kmetijska družba za Slovenijo, slavi 160-letnico svojega obstoja. Z obsežno kmetijsko razstavo priredi obdelovalcem rodne grude v dnevih od 1. do 10. septembra stanovski praznik, podala bo pobudo k nadaljnjemu plodonosnemu delu. Obiskovalce jesenske kmetijske prireditve zlasti opozarjamo na obsežne razstave sira, surovega masla in drugih mlekarskih izdelkov, raznovrstnega sadja, zlasti jabolk, ki bodo vložena v ličnih zabojih po 25 kg, izbranega vina v buteljkah, pristnega medu. Vsi ti kmetijski proizvodi so po ugodnih cenah na prodaj. Vrši se tudi velika razstava izbranih konj, goveje živine, prašičev in malih živali. V paviljon-ski zgradbi F, ki obsega preko 800 m2 prostora, in na prostem bodo razstavljeni naj-razsnovrstnejši kmetijski stroji, deloma v pogonu. Guštanj. Dne 25. julija je umrl nenadoma gospod Andrej Oražem, posestnik tukajšnjega umetnega mlina. Zjutraj je šel zdrav na jez vodo odpirat, ko ga pa le ni bilo nazaj, so šli za njim pogledat, a našli so ga mrtvega na jezu, kjer ga je zadela srčna kap. Med tukajšnjim ljudstvom je bil zelo priljubljen, kar je pričal tudi njegov pogreb, katerega se je udeležilo tudi tukajšnje gasilno društvo z jeklarniško godbo na čelu. Dragi Andrej, spavaj mirno! Tovariši iz let vojnih grozot! Sestanek vojakov iz svetovne vojne bo dne 12. avgusta na Brezjah. Polovična vožnja dovoljena že od 10. do 14. avgusta. Slavnost se prične ob 10. uri dne 12. avgusta. Tovariši, 12. avgusta na Brezje, da dostojno proslavimo 10-letnico miru in sprave. — Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani. Posebno odlikovanje. Te dni je prišel v Zagreb dr. Andjelinovič, Davidovičev demokrat, po rodu Hrvat, kateri je stopil kot minister v velesrbsko cincarsko vlado dr. Korošca. Na zagrebškem kolodvoru ga je hrvatsko ljudstvo odlikovalo z gnilimi jajci. Roparski umor pri Zidanem mostu. V torek, 24. julija je bil umorjen v svojem mlinu v Zg. Bresnu pri Zidanem mostu posestnik in mlinar Ivan Golob. V zadnjem času je imel 30.000 Din, ki pa jih je že prej naložil v hra- j nilnici. Ropar je našel pri njem samo 400 di- I narjev. Mrtvega je našel njegov sin, ki mu j je zjutraj prinesel zajtrk. Iz Ljubljane so pripeljali policijskega psa, da bi izsledil sled za morilcem, vendar pa ni bilo nobenega uspeha. Sumijo, da je umor izvršil kak domačin. ki so mu bile razmere dobro znane. Orožništvo vodi preiskavo, da bi izsledilo morilca. Otrok z orožjem. V vasi Galovac pri Kra-pini so se otroci igrali z nabitim samokresom. Pri tem je osemletni Stanko Laško ustrelil svojega štiriletnega brata Franja. Dečku je krogla predrla glavo in je bil takoj mrtev. Strašen zločin ubeglega kaznjenca. Morilec Dušan Jankovič je te dni pobegnil iz sodnih zaporov v Nišu, kjer bi moral odsedeti 20 let ječe. Nekaj časa se je skrival po gozdovih, nekje našel vojaško karabinko in odšel v rojstno vas. Tu je postrelil sedem ljudi, ki so ob priliki sodne obravnave proti njemu pričali. Zagrozil je, da bo še 30 prič postrelil. Prestrašeno prebivalstvo je pričelo bežati v gore. Žalostna smrt Lovra Klemenčiča. Preteklo soboto se je vozil bivši socijalistični narodni poslanec in dobrovoljec Lovro Klemen-čič s svojim motornim kolesom proti Pod-brezju na Gorenjskem. Na ostrem ovinku je z vso silo priletel v nasproti dirjajoči avto. Učinek je bil grozen. Motorno kolo se je popolnoma razbilo, a Klemenčič je obležal na mestu mrtev. Pokojnik je bil eden najtalenti-ranejših mladih mož in ideolog prave socijal-ne demokracije, kremenit značaj in iskren prijatelj vsakomur. Z veliko simpatijo je spremljal naš kmetski socijalni pokret in je bil pravzaprav miselno pristaš kmetskega pokreta. Važen izum. Nemški kemik dr. Franc Frank je po dolgoti'ajnih poskusih izumil ne-zgorljiv papir. Ta papir se ni užgal niti pri vročini 2000 stopinj Celzija. Ni se užgal niti navadni časnikarski papir, ki je bil zavit v tak nezgorljivi papir. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM V LJUBLJANI registrovana zadruga z neomejeno zavezo Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1. Obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun brez odpovedi po 6%, proti šesttedeoski odpovedi po 7% in proti trimesečni odpovedi po 8%. Stanje vlog Din 20,000.000-—. Jamstvo za vse vloge presega večkratno vrednost vlog. Prostovoljno gasilno društvo v Krški vasi je žrebanje svoje efektne loterije, ki bi se imelo vršiti dne 15. julija t. 1., radi tega, ker še ni razprodalo srečk, preložilo. Dan žrebanja bo pravočasno Objavljen. Sv. Marjeta ob Pesnici. Za nami je naša domoljubna svečanost »Domovinski dan«, ki je po številu udeležencev prekosila vse prejšnje slične prireditve, ki je bila pravi kmetski slovenjgoriški praznik. Hvala tudi letos v lepem številu dospelim Lenarčanom in vsem ostalim gostom. Maribor je poslal svoje najdražje, svojega slavčka — Glasbeno Matico, ki je s svojim petjem kar očarala poslušalce. Vsa prireditev pa je v vsakem oziru krasno uspela, vsaj domačinom je »Domovinski dan« bil zopet pravi in ginljiv narodni obmejni praznik. Upamo, da tudi Mariborčanom in vsem udeležencem. Velik vlom. V Surčinu v Sremu so neznani vlomilci spretno vlomili v blagajno Srbske hranilnice in odnesli denarja in raznih vrednostnih papirjev za 1,800.000 dinarjev. Orožništvo je vlomilcem že za petami. Konec tatvin koles. Ivan Masle, mestni uradnik v Ljubljani je te dni preizkusil pred občinstvom svoj izum proti tatvini koles. Izum obstoja iz posebne električne baterije in zvonca. Kakor hitro se vsede tat na ukradeno kolo, na katerem je omenjeni izum pritrjen, prične zvonec zvoniti in vsakdo je opozorjen, da se vozi tat. Tatovi koles bodo s tem izumom ob zaslužek in poklic. Bomo videli. Škandal v Nobilovi ekspediciji. Že zadnjič smo povedali, da je ruski ledolomec »Krasin« pobral v severnem ledenem morju razbite ostanke Nobilove ekspedicije. Rešil je le dve skupini, dočim tretje, največje, še ni mogel izslediti. Ko je rešil »Krasin« tako-zvano Malmgrenovo skupino, v kateri sta bila dva Italijana in norveški učenjak Malmgreen, so prišli na sled velikemu škandalu. Norveški učenjak je vsled lakote in mraza umrl, a Italijana sta učenjakovo truplo lepo pojedla, kakor ljudožrci. Norvežani zahtevajo mednarodno sodno preiskavo. Sovjetska Rusija nima hrane. Sovjetska Rusija je nakupila več sto tisoč ton pšenice v inozemstvu. Razentega je pa sklenila še nadaljnje kupčije. Ruska vlada je najela mnogo parnikov, ki vozijo v Rotterdam, kjer bodo naložili 50.000 ton pšenice. Iz tega dejstva je razvidno, da preti Sovjetski Rusiji zopet lakota. Amerika in Kitajska. Revolucionarne čete južnokitajskega generala Čangkajšeka so popolnoma porazile svojega nasprotnika Čangsolina, kateri je končno sam postal žrtev atentata. Čangsolinova vlada v Pekingu se je priključila zmagovitim južnim četam in priznala vrhovno oblast nad celo Kitajsko revolucionarni vladi v mestu Nankingu. S tem činom je državljanska vojna v Kitajski končana in cela Kina ujedinjena. Te dni je Amerika kot prva velesila novo kitajsko vlado priznala in se pričela pogajati za ureditev medsebojnih odnošajev. Znano je, da so bili v generalštabu revolucionarne Čangkajšekove armade zelo vplivni, ako ne odločujoči činitelj ruski bolj-ševiški oficirji. Sadjarji, vrtnarji, vinogradniki! Sredstva za pokončevanje škodljivcev dobite pri tvrdki CHEMOTECHNA, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne). Zahtevajte navodila o uporabi! Ogromno iznenadeuje doživele so nedavno one gospodinje, katere so prvič prale perilo z Radionom. Ne samo, da je ostalo perilo popolnoma nepoškodovano, nego bilo je oprano mnogo lepše in bolje. Vzrok temu je to, ker Radion ne vsebuje klora, a tudi ne drugih škodljivih pridodatkov. Listnica uredništva. Dopis iz Vimpolja pri Kočevju radi tiskovnega zakona ne moremo priobčiti, a poleg tega dopis ni podpisan. — Juržinci. Radi tiskovnega zakona ne moremo priobčiti. — I. F.: O klerikalnem taboru v Žalcu smo že enkrat poročali, ve« pa ta polomija ne zasluži. jaf Klerikalci so še vedno zavezniki radikalov. "3&C I.M—IMI—IIW HIM.III. III——I—IIIIB— ■■ 111> IIIIIIIB—III ■ II MIHIH II <1 Wl I ) im l.l Bil |||| lil 1 ■■ ....... ....... II .......i............... 'in" "lnli PERlZSflZBENZIT !: PERirsflrBENZiT !: PERI-5A-BEN2IT i h Z bi (0 II metn nka i: Ljubljana Telefon It. 2149, 2968 Po«. šeN. rai. 13.853 tritarjeva ulica št 2 (vogal Pred Skodlo 1. nasproti magistrata) Ziro-ralun pri Narodni banki Nakup In prodaja valut In deviz. Sprejemanj« »log na tekoSi ralun In hranilne knjlilee, vnovSevanJe lokov in menic. Isdaja uverenj, garancijskih Sn kreditnih pisem, podeljevanje kreditov in IsvrBevanJo vseh baninlh poslov po najkulantnejllh pogojih.