Edini
-: v Zfriinj+nih dr'^vah
Vdjm n vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Dally ^ in the United States* g< ■ m m
Ismi every ftp except Sniifi —: ad Legal Hotidiy*, s— 50.000 Readers.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Blatter, September 21,1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3,1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 150. — ŠTEV. 160.
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 27, 1916. — TOREK, 27. JUNIJA, 1916.
VOLUME XXIV. ^ LETNI* XXIV.
Predsednik Wilson noče nobenega posredovanja.
JUŽNO- AMERIŠKE DRŽAVE SI PRIZADEVAJO ZDAJ PRIPRAVITI CARRANZO DO TEGA, DA BI SE UKLONIL ZDRUŽENIM DRŽAVAM. — ZDRUŽENE DRŽAVE PRAVUO, DA MORA CARRANZA TAKOJ IZPUSTITI JETNIKE. — PREPOVED ZA IZVOZ V MEHIKO. — AMERIŠKI KONZULAT V TOR-REONU. — KJE JE VILLA? — PERSHINGOVA EKS PEDICUA NA TREH STRANEH OBKOLJENA.
Washington, D. C., 26. junija. — Nobenega posredovanja ni mogoče in za ohraniti mir ni druge mogočnosti, kot da se Carranza popolnoma ukloni Združenim državam, namreč, da izpusti ameriške vojake, ki so jih vjeli nijego-vi vojaki pri Carrizalu in da pojasni, zakaj je dal generalu Trevinu taka povelja.
Nekako tako mnenje so danes zvečer izrazili južnoameriški diplomati, ko so prišli od posvetovanja s državnim tajnikom Lansingom.
Južnoameriške države se zdaj na vso moč trudijo, da bi pripravile Carranzo do tega, da bi Združenim državam ugodil.
Administracija sieer mimo pričakuje odgovora "de facto" vlade, vendar hiti se na vso moč, da bi bila armada dovolj pripravljena za slučaj sovražnosti.
. Vojni tajnik Baker je vsem governerjem ponovno poslal brzojavke, v katerih jih prosi, da s pripravami kolikor mogoče hite in da imajo za vsak slučaj čete pripravljene.
Vlada je prepovedala vsak izvoz iz Združenih držav v Mehiko; ne samo streljivo in orožje, temveč tudi hrano in drug material, katerega se ne potrebuje pri armadi.
Poročila od generala Pershinga, ki so došla potom generala Funstona, naznanjajo, da je prišlo v glavni stan zopet par vojakov, ki so se vdeležili boja pri Carrizalu. Zdaj jih pogrešajo še okoli dvajset.
Pershingtov glavni stan, Mehika, 26. junija. — Vojaki, ki so se včeraj in danes vrnili v glavni stan, pripovedujejo, da je cela krivda radi boja pri Carrizalu na mehiških vojakih.
Stotnik Boyd, ki je poveljeval dotični posadki Ameri-kaneev, je imel namen zasledovati neke bandite in je pričakoval, da mu bodo Carranzove čete pri tem pomagale, ne pa ga napadle.
General Pershingove čete se nahajajo v najboljšem stanju. Okoli 12,000 mož je pripravljenih vsak hip. Vsi vojaki so prepričani, da jim Mehikanci ne bodo mogli tako hitro do živega kot si to mislijo.
Washington, D. C., 26. junija. — Vojni department je poslal generalu Pershingu brzojavko, v kateri ga prosi, da takoj sporoči vse podrobnosti o boju pri Carrizalu, kajti dozdaj došla poročila si jako nasprotujejo.
Eagle Pass, Texas, 26. junija. — Dne 18. junija je 3,000 Mehikancev napadlo v Terreonu ameriški konzulat. Druhali je načeloval sam mestni župan; tako pripovedujejo ameriški begunci, ki so ravnokar sem došli.
Župan je v svojem govoru pozival, da spode iz dežele oziroma vsaj iz onega mesta vse Amerikance.
Glavni stan kazenske ekspedicije, 20. junija, ( po se-lu v Columbus, N. M., 26. junija.) — Robert L. Howze, polkovnik, ki je že večkrat poveljeval ameriškim posadkam v bojih z banditi, je danes dobil od nekega ranjenega ban-dita informacije, da je bil Francisco Villa v nekem boju z Carranzisti ranjen.
To pripovedovanje se vjema z izjavo nekega Carran-zovega častnika, katero je dal prek kakim tednom.
Kaj je zdaj z Villo, nihče ne ve. El Paso, Texas, 26. junija. — Danes došla poročila iz mehiških virov naznanjajo, da se Carranzove čete koncentrirajo na krajih, odkoder bodo mogle v slučaju, da izbruhne vojna, stisniti ameriško kazensko ekspedicijo, ki ji poveljuje general Pershing.
Domneva se, da nameravajo Mehikanci osvojiti vse železnice in tako vsako nadaljne premikanje ameriških čet preprečiti
Najnovejše poročilo se glasi, da so ameriški vojaki v Mehiki že na vseh straneh obkoljeni, razven na oni, ki je obrnjena proti ameriški mej. Zdaj imajo samo še eno pot — proti meji.
General Trevino — tako se poroča, — je izdal stroga povelja, da se ne dovoli Amerikancem nikakih premikanj in da se vsak poskus s silo prepreči.
Mehiški vojni urad je dobil poročila, da se je vršilo med Mehikanci in Amerikanci več bojev, toda kri ni tekla.
Washington, D. C., 26. junija. — Danes sta odšli na mejo bateriji "A" in "B" narodne straže države New Jersey in deveti infanterijski polk narodne straže iz države
2 zahodne fronte.
Angleži in Francozi napadajo. — Nemci pravijo, da so ti boji "vai ni". Mnenje v Londonu.
London, Anglija, 26. junija. — Zadnji dogodki kažejo, da se bo dolgo pričakovana zavezniška o fenziva pričela.
Zadnja uradna poročila nemške ga vojnega urada omenjajo, da so bile aktivnosti na angleški in na verdunski fronti "važne".
Današnje poročilo angleškega vojnega urada kaže, da so imele angleške čete preeej uspeha. Glasi se:
"Včeraj smo uspeli na večjih točkah. Sovražno črto smo predrli na mnogih krajih. Naše izgube so bile majhne, Nemci so vjeli tudi nekaj naših vojakov. Nemški zrakoplovi, ki so na večjih mestih metali bombe, so bili deloma uspešni, vendar kaj posebnega niso naredili.
Včeraj zvečer in danes ponoči so se vršili zlasti hudi artilerijski boji. Naša artilerija se je izkazala kot zelo izborna in sovražni zako-pi so imeli na večjih mestih velike poškodbe".
Berlin, Nemčija, 26. junija. — Poročilo nemškega vojnega urada se glasi:
"Boji na zahodni fronti se bili že zadnja dva ni zelo važni.
Zahodno od La Mort Homme so Francoizi ponoči napadali, toda naša artilerija in strojne puške so vse napade odbile.
Na desnem bregu reke Meuse je sovražnik z veliko silo napadal naše pozicije pri Fori de Terre, toda se mu ni posrečilo doseči kak u-speh."
Pariz, Francija, 26. junija. — Francosko uradno poročilo se glasi : — 4' Na levem bregu reke Meuse je bilo včeraj zelo živo.
Na desnem bregu so vprizorili Nemci hud napad na Thiaumont, toda napada smo z velikim uspehom odbili.
V bojih pri gozdovih Fumin in Chenoies smo osvojili več nemških zakopov'\
London, Anglija, 26. junija. — Neko poročilo iz Pariza naznanja, da se je ministrski predsednik Briand ravnokar vrnil z angleške fronte, kjer se je posvetoval z angleškim vrhovnim poveljnikom Sir Douglas Haigon.
Vsi krogi so mnenja, da se bo v teku kratkega časa odločilo glede bodočih operacij.
Papež poslal poziva Wilsonu in Carranzi.
London, Anglija, 26. junija. — Neka brezžična brzojavka iz Rima pravi, da je papež Benedikt poslal predsedniku Wilsonu in predsedniku Carranzi brzojavki, v katerima ju prosi, da poskušata odstraniti mogočnost za vojno.
Ameriški zrakoplovec v Franciji ubit.
Pariz, Francija, 26. junija. — V soboto se je ubil prvi ameriški zrakoplovec v Franciji. Smrt ga je doletela v boju z nemškimi avija tiki nad verdunskim bojiščem.
V vseh bojih se je zelo odliko val.
Ford in mobilizacija.
Detroit, Mich., 26. junija. — Henry Ford je danes dal sledečo izjavo:	,,
"Poročila, ki so bila priobcena v različnih časopisih, da ne bo Ford Motor Co. one uslužbence, ki so se odzvali predsednikovemu pozivu za mobilizacijo, po končani vojni oziroma potem ko bodo nastale normalne razmere, sprejela nazaj, so nesramna. Jaz nisem nikdar kaj takega izjavil in tudi nisem nikogar pooblastil, da bi to storil. Ko se bodo možje vrnili domov, bodo njihove službe zanje odprte ter se bo ž njimi postopalo, kot da ne bi bili zapustili mest."
Izvedelo se je tudi, da so vsi Fordovi uslužbenci, ki so sli k milici, dobili neke karte, s katerimi bodo potem zopet lahko dobili svoje stare službe.
Nekaj se je tudi govorilo, da bo Ford tekom vojne oziroma tako dolgo, da ae vojaki vrnejo domov, podpiral njihove družine, toda Mr. Ford ni hotel tozadevno izreči nobene
Casement pred poroto.
Irski patriot se mora zagovarjati zaradi veleizdaje. — Porotniki 'niso posebno inteligentni.
London, Anglija, 26. junija. — Pod predsedstvom nadsodnika lorda Readinga se je začela danes porotna obravnava proti Sir Rogeru Casementu, povzročitelju irske revolucije. Pred sodnijskim poslopjem se je bila zbrala velikanska množica ljudi, dočim jih je smelo v dvorano primeroma le malo. Ko so zasedli sodniki svoje prostore, so pripeljali orožniki Casementa. Bil je bled in nekoliko nervozen. Svojim znancem se je nasmehnil, sodnike je pa spoštljivo pozdravil. Obtožnico je čisto mirno in z velikim zanimanjem poslušal. Porotnike so izbirali tri četrt ure. — Porotniki so večinoma kmetje in pri-prosti rokodelci, ki na prvi pogled niso posebno inteligentni.
Otvorilni govor je imel generalni državni pravdnik Sir Frederick Smith. Rekel je, da si je Casement kot uradnik pridobil zelo veliko zaslug za Anglijo in pov-darjal, da se mu zelo čudno zdi, kako je mogel postati tak človek veleizdajalec. — Svoj govor je končal z besedami:
Obtoženec je igral zelo nevarno igro in izgubil. Zdaj bo moral igro plačati. Priče so izpovedale, da je Casement res nagovarjal irske jetnike, da naj vstopijo v legijo. Ta legija naj bi bila baje samo proti ulstrskim nacionalistom, nikakor pa ne proti angleški vladi.
Obravnava bo trajala najbrž tri ali štiri dni.
Avstrija in Italija.
Italjani so prodrli avstrijsko fronto. — Po vsej Italiji je zavladalo veliko navdušenje.
Rim, Italija, 26. junija. — Šef italijanskega generalnega štaba, grof Cadorna, je sporočil, da so italijanske čete prodrle centrum avstrijske armade med Adižo in Brento, ter da so se začeli Avstrijci na fronti, ki je dolga dvajset angleških milj, umikati.
V italijanskih rokah so zopet Castel, Melette, Monte Longara, Galia, Asiago, Monte Cesuna, Monte Cegnio, Raossi, južni obronki gore Menerle, Monte Businbolle, Belmonte, Barco in Monte Caste-lare.
To poročilo se je z bliskovito naglico razširilo po vsej deželi. Na Kvirinalu se je zbralo na tisoče in tisoče oseb, ki so pele italijansko himno in pozdravljale kralja. — Časopisje je izšlo v posebnih izda jah.
Enake demonstracije so bile tudi v Florenci, Milanu in drugih večjih mestih.
Dunaj, Avstrija, 26. junija. — Ker so bili Avstrijci primorani skrašati svojo fronto na italijanskem bojišču, so od poklicali vse o-no vojaštvo, ki je prodiralo v o-bliki klina v notranjast Italije.
Avstrijski generalni štab poroča : — Fronto med Adižo in Brento smo morali nekoliko skrajšati.
Pri tem nismo imeli nikakih izgub. — Umaknili smo se, ne da bi sovražnik opazil.
Nemški podmorski čoln na potu v Ame io.
London, Anglija, 26. junija. — Dopisnik 'Lloyd's Weekly News-a' poroča iz Madrida, da je nemški podmorski čoln U-35, ki je pred par dnevi pristal v Cartageni, Španija, prinesel s seboj neko pismo od nemškega cesarja za španskega kralja, v katerem ga prosi, da bi pričel delovati za mir.
Dotični dopisnikar tudi omenja, da je en nemški podmorski čoln tudi na potu v Združene države, ki nosi pismo za predsednika Wilsona, ki is&a isti značaj.
(Vsled tega poročila so bili new-yorfiki reporter ji-včeraj cel dan v pristanišču in čakali kdaj se bo prikazal kak teleskop).
BOJAXZ HAKOČAJTS BE HA "QLAB HABOPA", KAJVEflJI HOVKMXI JAIIV1IK ▼ SDft.
RooseveltinNugiws. |prj mestu Sokul se je vnel
vroč boj med Nemci in Rusi.
Roosevelt je v posebnem pismu pii porodil progresivni stranki, da podpira Hughesa.
Progresivna stranka je včeraj v Chieagu sprejela priporočilo Theo-dorja Roosevelta, namreč, da bi pri predsedniških volitvah podpirala republikanskega kandidata Char-lesa E. Hughesa.
Dvaintrideset glasov je bilo za Hughesa, petnajst pa, da se nastavi lastnega kandidata.
Domneva se, da bo veČina onih petnajstih za Wilsona.
Roosevelt je priporočil progre-sivcem v posebnem pismu, da podpirajo Hughesa. V pismu je tudi zelo napadal predsednika Wilsona in njegovo politiko. Rekel je, da je neobhodno potrebno, da se progresivci in republikanci zdru-žnjo in porazijo Wilsona.
Ko je Hughes zvedel kakega zaveznika je dobil, je takoj poslal na Rooseveltovo stanovanje posebnega sla s pismom, v katerem se mu je nadvse uljuden način zahvalil za njegov čin.
Roosevelt in Hughes bosta zdaj brez dvoma skupaj delovala.
Hughes je v svojem pismu pripomnil : "Upam, da se bova kmalu videla".
Domneva se, da ju bo Wilson popolnoma ignoriral in da bo svojo kampanjo vodil popolnoma po svoje, ne da bi se kaj oziral na Roosevelta in Hughesa.
Angleški parnik zajet.
London, Anglija, 26. junija. — Nemški rušilci so zajeli angleško ladjo "Brussels", na kateri je bilo več potnikov in jo odvedli v Zeebrugge. Na parniku ni bilo A-merikaneev.
Parnik je bil na potu iz Rotter-dama v Tilbury.
Anglija bo sprejela konzularno zastopstvo v Mehiki za Združene države v slučaju vojne.
London, Anglija, 27. junija. — V slučaju vojne med Mehiko in Združenimi državami bodo zastopniki angleške vlade v Mehiki pripravljeni sprejeti zastopstvo ameriških interesov v Mehiki.
Tozadevni dogovori se že vrše.
Pozor pošiljatelji denarja!
Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA BE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za-morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja.
c
.s____
10.... IS____
to.... 86.
so....
Na«t«
«0____
a.... so.... 86.... eo.... 66.... 70.... 76.... 80.... 88.... 80..,. 100 .. 110....
f
.90 1.80
8.30 8.00 3.70
4.40 6.10 6.80 8.60 7.80 7.86 8.65 9.36 9.96 10.66 11.36 18.06 18.76 14.00 16.40
t n •:
K
180 .. 130 . 140 .. 110... 160 .. 170 180 190...
900... 860... 800... 860 400... 480... 600... 800... 700 8(0 . 900 . 1000
S
16.80 18.80 19.60 81.00 88.41 8S.80 86.80 86.60 28.01 35.00 43.00 49.00 66.00 63.00 70.00 84.00 98.00 118.00 ISti.OO 139. «0
Kar m zdaj eooo denarju skoraj dan monjajo, smo primorani računati po naJnoraJHh oenah ta bomo tudi nrtimiill po njih. *— Včasih m bo zgodilo, do dobi oo-ilovnlk kaj več, včazih po tadi kaj
tvt^ka min
St, New Votk, M.Y.
NEMCI POROČAJO, DA ZMAGUJEJO ČETE POD POVELJSTVOM GENERALA LINSINGENA. — RUSKA KAVALERIJ A NAPREDUJE V BUKOVINI. — RUSKO URADNO POROČILO O BOJIH PRI LIP-SKU. — OB VSEJ FRONTI IGRA GLAVNO ULOGO ARTILERIJA. — RUSI SO ODBILI NEMŠKE NAPADE MED JACOBSTADTOM IN DVINSKOM. — KOZAKI ZAVZELI VAS PETROVO.
Petrograd, Rusija, 26. junija. — O bojili na zapadni fronti je bilo izdano danes sledeče uradno poročilo:
—	Med »Jacobstadtom in Dvinskom se vrši vroč artilerijski boj. Ruski artileriji se je dozdaj posrečilo odbiti vse nemške napade.
Severno od Baranovičev je sovražnik z vso silo obstreljeval naše pozicije pri Skrobovu. Potrošil je zelo veliko municije, opravil pa ni ničesar. Isti čas je tudi začel prodirati nek sovražni oddelek ob reki Shari, toda ko se je približal našim postojankam, je naletel na tak hud odpor, da se je moral z velikimi izgubami umakniti.
Letalca Kvasov in Vladimirov sta se včeraj smrtno ponesrečila. Ob reki Styr so obstreljevali Nemci ruske pozicije med Sokulom in Kolki. Razen manjših spopadov se v okolici Lutska ni ničesar posebnega pripetilo.
Južno od Bučača so kozaki prekoračili reko Dnjester in pognali v beg nemške prednje straže.
Zasedli so vas Petrovo ter vjeli pet častnikov in preko tristo mož. Ob vsi fronti igra glavno in odločilno ulo-go artilerija. Ruska kavalerija, ki je skoraj največ pripomogla k zmagi v Bukovini, prodira zdaj zapadno od Kimpolunga.
V	južnem delu Bukovine se približujemo gorskin? prelazom, preko katerih vodi pot v Sedmograško.
Amsterdam, Nizozemsko, 26. junija. — Dopisnik "Koelnischer Zeitung", ki se nahaja že več dni na ruski fronti, je sporočil svojemu časopisu sledeče:
—	Obe stranki razpolagata z izvanredno močno arti-lerijo. Prepričan sem, da ni niti pred Verdunom bojišče tako strašno kot je na rusko-nemški fronti.
Pred par dnevi se je vnela bitka, ki še zdaj ni prav končana. Ruska artilerija je s tako silo metala granate v naše bojne črte, da smo se morali nekoliko umakniti. Pre-dno smo se mogli zakopati, so stopile v akcijo ruske strojne puške in povzročile v naših vrstah veliko škodo.
Proti večeru se je obrnila bojna sreča na našo stran. Rusi so vprizorili ponoči tri napade, katere smo pa odbili in prizadeli sovražniku precejšnjo škodo.
Berlin, Nemčija, 26. junija. — Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo nemške armade, se glasi:
Armadna skupina generala Linsingena: Zapadno od Sokula se je vnela vroča bitka. Nemci so si s vesti zmage, ker imajo v rokah veliko boljše postojanke kakor pa Rusi. Od 16. junija pa do včeraj so vjeli Nemci 61 častnikov in 11,000 navadnih vojakov.
Armadna skupina generala Bothmera: Položaj je v splošnem neizpremenjen.
Dunaj, Avstrija, 26. junija. — Vrhovno poveljstvo avstrijske armade poroča, da so Nemci pri Sokulu slavno zmagali. Tozadevno poročilo se glasi:
—	Na višinah severno od Kuty v Bukovini smo odbili uspešno yse ruske" napade. Sovražnik se je moral z velikimi izgubami umakniti.
Na ostali gališki fronti se ni ničesar posebnega pripetilo.
V	Voliniji se omejujejo skoraj vsi boji samo na arti-lerijo.
Zapadno od Sokula so nemške čete z naskokom zavzele ruske postojanke v dolžini 3,000 metrov.
Petrograd, Rusija, 26. junija. — Iz poročil, ki prihajajo s fronte, je razvidno, da je rusko ofenzivno prodiranje v Voliniji vstavljeno ter da vprizarjajo čete generala Linsingena vroče protinapade.
Armada pod poveljstvom generala Lešnickija se je morala nekoliko umakniti, ker ji je pretila nevarnost, da jo bodo Nemci obkolili. Ta umaknitev nima nobenega upliva na splošni položaj.
Zaupanje, ki so ga gojili Nemci do Hindenburga, se z vsakim dnem manjša. Sprva so vsi mislili, da se bomo mi takoj umaknili, kakorhitro bo stopil v akcijo, toda temu ni bilo tako.
Hindenburg operira južno od Dvinska. Njegovi uspehi, ako se mu sploh posreči kakega doseči, so čisto lokalnega pometa.
VspBukovina je v naših rokah. V najkrajšem času bodo začele ruske čete s splošnim prodiranjem v Ogrsko nižino. Od raznih prelazov, ki vodijo preko Karpatov, so oddaljene sama par milj. ,
flliAS NARODA, 27. JCT. 1916.
JLASWAflWi
k	(Slovenia Daily.)
r" Ovied ud Published by tM HLOVZHIO PUBXJSHIH9 GO.
C« corporation.)
LOUIS BEKEDIK, Treat arer.
»M of BosUmm of tk
and tildreoaea of above offloers Oortlandt Street, Borough of batten. Mew Teek Gity, K. f.
JEs celo leto velja list ca Ameriko In
Oa nad«.................... 13.00
» pol leta.................... 160
„ eelo leto aa mesto New York.. 4.00 „ pol teta aa mesto Ne« York.. 2.00 „ Evrope aa *s® leto........— 4.50
jp	is as pol (HA	»4 2
„	Set rt leta........ 1.T0
-UJLA8 NA RUDA" lzbsja raak dan lxvx^mfil nedelj ln praznikov.
-ti L A 8 NARODA"
("Voice of the People") every day except 8ondays and
Holidays.
Subscription yearly $3.00.
Poptal bran podpisa.in osebnosti m »e
priobCuJeja pannr naj ae blagovoli poSUJati pa t-
Money Order. JPrl sprememb! kraja naročnikov prostato. da ae nam tudl prajinje bl-1 hlvalittc nawanl, da hitreje najdemo naslovnika.
DopLwm In poftUJatvam naredita ta naalov: "OLA8 NARODA" MS Oostlandt44L,	New York OUy.
Kaj pa mi t — Kaj bo z nami ? Greh bi bil, če bi se ne zganili in darovali vsak najmanjšo svoto, ki jo moremo pogrešati.
Z Nemei se ne moremo meriti. Več jih je in imajo na razpolago več denarja.
Ne mislimo, da bi odpravili bedo. To ni mogoče. — Tudi ako bi nabrali miljon, bi je ne odpravili.
Olajšamo jo pa lahko, in ipora-mo jo olajšati. Ako ne nasitimo več kot dvatisoč sirot, smo že vsaj nekaj pomagali.
Boljše nekaj kot pa nič.
Nekaj nasvetov k prihodnji konvenciji sv. Bar-
bare.
— P. S. T.
Telefon 4087 Cortlandt.
Vsi na delo!
Člani vsake Jednote ali Zve^e navadno razpravljajo pred 'glav nim zborovanjem v svojih glasi lih, kaj bi bilo koristno za orga nizacijo in kaj je v sedaj nem sistemu nepravilnega, da se popravi ali nadomesti ■/, novimi pogoji in določbami. .Jaz kot član društva si štejem v dolžnost, da svoje mnenje in nasvete povem javno v našem glasilu. Prosim in pozivam pa vse članstvo sirom Amerike, da se udeleži javne razprave v prid našega društva v tem času, ki aiam je na razpolago, do konvencije, da tako pripravimo dele-
Pojasnilo.
v Ameriki. To je važno, bratje! Zato pa na dan in povejte svoje mnenje.	•	j
Kar se tiče pravil, bom za dan« Ju^1(,V{mski Delavski Tambu-omenilsamp spiotmo glasovanje. ^^ zbor
me je pooblastil, da
[lejl 2»; v nasrh f^vrihh Jf	dam v javnost sledeče pojasnilo -takoj aretirajo in čaka ga kazen.
v rad 'tajne službe, kjer jih na vse mogoče načine sukšajo. Ako se kdo z besedo oziroma z obnašanjem izda, da je pismo njegovo, ali pa še očitno pripozna, ga
kratek in _ ne jedrnat. Ta člen Newvorško ko d„^tvo
je treba raasinti tako da bo vse-	priredilo dne 3. juni- Nek «^čaj stare matere,
boval: mnnatrvo reterendiion m ja k(mcert R sodelovanju je bil Neka stara mati ki . d
odpoklic. tem bi se dalo clan- pavabljen tudi Zbor	pričakovala glasu od svojega
stvn v roke vee praviee do nora- TanvtH,raši bili p^^asno sina, kateri se nahaja na fronti,
ve„do katere je tudi v večji meri
navzoči in bi tudi nastopili, če je nenadno dobila poziv od poli-
upravičeno kot jo je deležno po.bi ne bilo brez vednogti ^ da ge javi sedajmh zakonih našega društva. ovabljejlo neko nomško pevsk0j Uradnik j; je pomolil ismo. Le pogledamo v pravila, se nann drruštvo	I_____ _ _ ~
da imamo
ona pa, vedoč kaj je čaka, je o-
pogledamo v prav
SL™ Š^koTa 'p^či" T»mburaži ~ Slovaili - i™ ^tala mirna in odvrnila: spi osno glasovanje ko pa preti- tega<Jelj TOenda ne more nikdo 0J _ To ni
moje pismo; pa ga
tamo doticne določbe, se pa nam	- - , ,	, . ..	i ,.	,v . .* r , *: '
j- , _.	j	citati, ce niso hoteli delati Nem- tudi ne pričakujem od nikoder.
zdi. da članstvo ne more od tega	«	K	J
pričakovati kakih uspebov; če se
cem štataže.	j — Toda, to pismo je vendar od
na ozremo na zgodovino našega /ramburaS1 » niso "strašili kon- vašega sina. — je rekel stražnik pa ozremo na zgodovino našega znla dr Sehwpgla ker je Sehwe.
društva zadnjih treh let. pa spre- i . • j - i	j
J	K K gel ze prej odšel, predno se je
vidimo, da je to naše splošno glasovanje jako stairokoprtnega kroja ter da rabi veliko operacijo in novega materiala. Članstvu se mora dati pravica, ali taikorekoč po-
program začel.
Vse tozadevne trditve so torej neresnične in nesramne.
—	Jaz nimam sina!
—	Poglejte vendar, mogoče boste spoznali pisavo.
Pogledala je pismo in spoznala pisavo svojega sina. toda odvrni-
LKJTNICA UREDNIŠTVA.
Anton S.t Oleveiand, O. — Im-
portiran tolbak iz Avstrije je imel vč-asih A. Neuanan, Houston St., New York, X. Y., toda zdaj ga nima več.
Zbor izreka hvalo in čast svoje-j ]a komaj brzdajoč svoje ob-
Jf.a.iva,	^y- r^>vovodji PokoiMivju, ker je čutke da ii ie ta Dišava nonolno-
saTnezntm postajam, da stavijo	.	.	. J	J1 J^ p^avu popoiuo
,, , . .	■ , .. v vseh ozinh m oz na svojem me- m« tnia
predloge, kateri se morajo dati v splošno glasovanje članstvu. Določbe, kako sestaviti predloge itd.,
o jem
stn ; zbor si šteje v čast, da mu načeluje tak naprednjak.
Jugoslovanski Delavski Tambu-
bi se določilo na konvenciii ter v. . „. . . .. . .. , .	~	raski Zbor ie bil vstanovljen na
dalo v nova pravila. Članstvo se
še spominja, kakšno rabuko je
slovanski podlagi.
raa tuja.
— Potem, pa prosim, da pismo vržete tjale v pee, — je rekel častnik.	,
Starka mi je pozneje pripovedovala. da ji je pokalo srce, ko
imelo po časopisju z gl. odborom ^^T^ DflaVfk| TambU: ^ v^ela goreti pismo svojega si ^	^ J B	raski Zbor bo veono kot en moz
radi društvenih preosnov, katere
na, od katerega že mesece ni do-
. . - - A j , nastopil proti slovensko-nemšku- hiln P'la'm je nameravalo vpeljati; toda gl. ,	? ,	d gi«»u.
,, . ,	.... . tarsKemu cluuiu.
odbor )e imel po prar,*ilih moc vse ~	..
. .. . r ^	, Toliko v prnazno pojasnilo
to ovirati m onemogočiti.	vse i
Za združenje se je izrekla zad-
katerili se tiče.
.	..	j	J. Tmšnovec,
nja konvencija z mrao, iz dopi- Qeo Sf Brooklyn, N. Y. sov se je ziH!ahla ideja za zdruze-nje Jednot in Zvez. Zelja večine
gaciji lažje in uspešnejše delo. za tako xAiko	bi se po mo
Kazen enega, so vsi slovenski Časopisi v Ameriki priobčili članek, 1-aterega jt* bil razposlal u rednik našega lista. S tem, da so pa ponatisnili, so pokazali, da vsi ttrinjajo v misli, da se mora pomagat i rojakom v starem kraju.
V času, ko se je bila naselila ined nas velika needinost, je opasati znamenja, da se v gotovih točkah vendarle lahko zbližamo, in kar je največ, da smoVsi pripravljeni začeti z delom za svojega trpečega brata.
Začetek je tu. — Ako bo vladalo do konca tako navdušenje kot vlada zdaj, so vsi ameriški Slovenci lahko prepričani, da bo imelo to delo uspeh, kakoršuega ni nihče pričakoval.
Nemci nabirajo za svoje, Židje y.a svoje, Francozi in vsi drugi za svoje. Zakaj bi mi ne, ko vendar pri vsaki priliki povdarjijno svojo aa vednost in ljubezen do domovine.
Pokažimo enkrat, da se res zavedamo svoje narodnosti, pokažimo, da nimamo ljubezni do domovine samo na jeziku, ampak v srcih.
Naši ljudje v starem kraju so žrtvovali vse, kar so imeli. — Od vseh teh žrtev nimajo niti najmanjšega dobička. — Žrtvujmo še mi kaj v njihov prid, pomagajmo jim mi in rešimo smrti one, kateri so ostali.
Naš narod v starem kraju se nahaja v strašnem položaju. Vsak, kdor mu le more, mu stopa na tilnik. Njegov gospodar mu je ravno tako sovražen kot sovražnik, s katerim se bori njegov gospodar.
Vzemimo, da zmaga Avstrija. — Vzemimo, da prepodi Lahe od So-če in Ruse iz Bukovine. Recimo, da bo že v enem mescu sklenjen mir.	^
Vlada le zdaj nima dovolj živil, da bi nasitila prebivalstvo, ko bo pa sklenjen mir, bo živil primeroma dosti, toda denarja.ne bo.
Vladi niti v glavo ne bo padlo, da bi dajala podpore, s katerimi bi bik> mogoče izhajati. Denar bo potrebovala zase, za nabavo novega orožja in za pokritje -Kov.
Če ji bo kaj ostalo, kar je pa zelo težko, je umevno, da bo rajše dala Nemcem in Madžarom kot pa slovanskim narodom.
Kljub temu, da so jo Slovani rešili že iz nešteto nevarnosti, da so ji bili vedno najbolj uda ni in najbolj požrtvovalni služabniki, se v mirnem času ne briga dosti za njihove zasluge.
Slovani bodo po vojni torej navezani sami nase. Brez vsakih sred »tev bodo, rail i bi *ti pomagali, pa .ne bodo vedeli s čim.
Toda ameriški Slovani so že po-»krbeli zanje.
Ameriški Čehi bodo "omagali Cehom, ameriški Slovaki Slovakom, ameriški Hrvati Hrvatom.
Veliko tisoe dolarjev imajo ie ubranili in predno bo konec vojne, «e bo svota morda Se podvojila mli potrojii*. _
* - . . - :t "
Vsaka organizacija se v tem ozim pripravi boljše pred konvencijo, kot ravno nasa. Zakaj bi enkrat ne stopili na plan in pričeli z živahno razpravo?! To bi bilo v korist nam samim, ker mi sami smo društvo in nobena druga stvar ne. Kot član društva se v po4ni meri zavedam svoje dolžnosti in stopam med vas, člani, z naslednjimi nasveti :
Ka»kšen sistem naj bo v bodoče za vplačila in izplačila? — Neka postaja je o tean že priobčila svoje nasvet«. Dotični člani so za to, da bi društvo zavzelo stari sistem naših Jednot in tako znižalo mesečni asesment članom. So mnenja, da v blagajni ne rabimo kaj prida denarja, ker nismo kapitalisti. Kapitalisti nismo, to je res; in ravno radi tega, ker nismo kapitalisti, moramo biti zavarovani v podpornih društvih. Če pravimo: zavarovani, mislimo torej zavarovani kn ne le zapisani v knjigi kot člani. Zavarovan se pravi biti, da
jem mnenju morala vpoštevati Ljudska volja naj vlada v naši organizaciji, zato pa na dan, bratje, in povejte v našem glasilu,
Dopisi.
Whitman, W. Va. — Tukaj je kaj Želite Wti v svojo obrambo sa'mo en Slovenec, namreč jaz; v bodoče da ne bodo posamezniki dn*£e narodnosti so največ Romu-kneli moč zavstavljati vaših idej. 111 m	Kar se tiče dela v
Proč z monarhiizmom, mi smo za rovu' se ni	Premog je
republikanizem!	visok šest^čevljev in tudi stroji so
Ideja o združenju Jednot in ^o™*- Zaslužek je odvisen od de-Zvez bo gotovo tudi prišla v raz- lavea- Dek> se iallko dobi> kaitl
pravo na konvenciji. Bratje, to je klavcev tudi tukaj primanjkuje^__________ _____^
va-žna zadeva; udeležite se te raz- Ako katerega veseli, lahko pride,vsega primanjkuje in da ljudje prave! Konvencija naj ima jasno Rem-	so srednji, plača je| stradajQ — mu hladnokrvno
sliko o mnenju članstva glede te Pa od .r>2<* do $1.00 od voza. Po-zadeve. Ako bo delegacija imela zdravi jam vse rojake široin Ame-na razpolago proračune o blagaj-	Jože i Hrova-t.
ni od državnega aktuarja ter in-1 Chisholm, Minn. _ Poročam,
Je izplačala nemškega častnika.
Gospa K. v Bruslju je dobila poziv, da se oglasi ob določeni j^iri na policiji.
Uradnik ji je pokazal neko pismo in vprašal, če je njeno; ona je pritrdila.
Kaznovana je bila za dvajset mark globe.
Ko ji je uradnik povedal, koliko mora plačati kazni, je vsklik-nila:
—	O, ali je to vse?
—	Ali nimate dovolj? — jo je vprašal uradnik.
—	Sem mislila, da v Nemčiji več denarja potrebujete; nedavno sem slišala, da tam pri vas
Kje je PETER ŠTAJAR? Doma je iz Tanče gore pri Črnomlju. Pred enim letom ja bival v West Mine Coll. Kdor rojakov ve za njegov naslov, je prožen, da ga mi naznani, ali naj se sam oglasi na naslov r John Uasperieh, 28 Chestnut St., Tam a, Calumet, Mich.	(24-27—G)
POZOR!	POZOR!
VABILO na
OTVORITEV IN VEČERNO ZABAVO,
katero priredi naš rojak FRANK M1HELIČ V SVOJI NOVI GOSTILNI 11a vogalu Knickerbocker Ave. in Melrose St. v Brooklvnu, N. Y., v torek dne 4. julija 1916.
Mične valčke in vesele koračnice bo igral TAMBURAŠKI ZBOR iz Brooklyn a. Upamo, da se naši rojaki mnogoštevilno udeleže te neprisiljene zabave. Naš obče znani g. ilihelič bo skrbel za najboljšo postrežbo bodisi že za žejne ali lačne želodce, posebno pa bo omenjeni dan točil pristno domačo kapljico lastnega pridelka.
Tempotom se cenjenim rojakom že vnaprej iskreno zahvaljuje za obilen obisk. Vstopnina prosta.
SVOJI K SVOJIM! (5x 22-6 v 2 d)
PROŠNJA.
Rojake po Združenih državah prosim, da mi poročajo, če jim je kaj znano o mojem bratu Ignacu Cvelbar. Govori se. da ga je ubil vlak. Komur je o tem kaj znano, naj mi nemudoma sporoči, za kar mu bom jako hvaležen.
Louis Cvelbar, Box 643,	Conemaugh. Pa.
(24-30—6)
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam avoja
NARAVNA VINA.
strukcije in nasvete članstva, ji	v ^j«11 tukajšnjem želez-
bo veliko lažje napraviti v zado-	nem okraju ali Mesaba Range
voljstvo članstvu in v prospeh or-	stavka- 1>a K tako, je zasluga agi-
ganizacije sploh. Jaz sem mnenja,	tatorjev 1. W . W. Za stavko so
da bi bilo stvar glede združenja	bili vsi delavci. Slovence opozar-
dobro za premisliti in če bi bili po-	iam> da 1,8 hodijo sem za delom,
goji ugodni, ako bi kazalo, da bo-	Ko seb(> ka-i izboljšalo, bom že mo zasigurani v -združeni organi- sporočil. Jožef Bavec.
zaciji, bi bil jaz za to, da se zdru-
je nekaj -kapitala v blagajni za žimo z drugimi podpornimi Jedno-tvoj certifikat ki da so viri dohod«
kov tako visoki, da v polni meri odgovarjajo vsem izplačilom. Do tega nas tudi sili postava, pod katere jnrisdikcijo jso vse podporne organizacije, ne le slovenske, ampak bratske organizacije vseli narodnosti v Združenih državah. To pa ni nič več kot pravilno! Ker nismo mogli sami ustanoviti trdnega gospodarskega fundamenta naši organizaciji, nas v to sili država. Državni komisarji ne dopuste, da bi se gospodarilo v organizaciji tako, da bi dobili plačano
Kothler, N. Mex. — Z delom gre bolj srednje. Dela se pet dni
t am i in Zvezami, katere so se iz- na teden. Zaslužek je odvisen od rekle za to akcijo. Delati je seveljdelavea 1,1 prostora. Rojakom seda treba premišljeno, da «e vse da) ^ svetujem za delom sem uredi ta<ko, da bo v korist in bolj-1 hoditi. Ko se bcnlo razmere kaj iz-šo bodočnost vseh članov iai vseli' boljšale, bom že sporočil v Glas Slovencev v Ameriki. O tej zadevi' Naroda. — Frank Tomšič naj člani razpravljajo obširno, da bodo delegat je vedeli vse želje članov iai se po njih ravna!L
Jednot in o glasilo, ali društveni uradni list, bo tudi predmet razprave na zborovanju. Kot je vsem znano, smo taki 4'kanapeljci" pri društvu sv. Barbare, da imamo kar — dva glasila. Nobena druga
Iz Belgije.
Ameriški časnikar piše:
Zvitost nemških detektivov.
— O Bog ,denarnico sem izgu-
le tisti, -ki so tako srečni, da prvi' podporna organizacija se ne more bil! je zavpil nek moški v zad-—• umrjejo, ampak da je tudi ti-'ponašati z dvemi glasili. Vem pa|njem koncu vlaka,^ ko smo se pri-&ti čLan deležen, srvote, ki je ozna-jne, če ima to kaj več agitacijske PeMali v Chraleroi. čena na njegovem certifikatu, ki"moči v sefoi ali ne, bodo žo mero-) Takoj je nastalo veliko razbur-plačuje dolgo vrsto let, takorekočjdajni faiktorji poročali o tem na jenje- Nemški uradniki in častni-
do starosti, gotove denarje v bla-igaj-no. Ase«nent nam torej ne kaže znižati: enkrat nam tega ne dovoljujejo postave, drugič pa tega ne bomo dovolili sami, ker toliko že poznamo gospodarsko vprašanje, da sebi ne bomo delali škodo. Radi asesment a ne bo velikih iz-prememb, tako mislim jaz; če pa kdo misli, da bi bilo kako drugače ibolje, naj Obelodani svoje ideje.	^
Nadalje bi jaz svetoval gl. odboru društva sv .Barbare, da bi do konvencije dal preračuniti dru-moženje in starost članstva, kot zahteva Mobile postava za bratske organizacije, po državnem aktuarju, da bi tako imela delegacija pred seboj jasno sliko, kako obstojimo solventno; to je, kako naša blagajna percentuedno odgovarja svojim oibveznostim napram članstvu. To bi bilo jako koristno. Nič ne priikrivajjano; če smo finančno močni, naj članstvo zve, ako ne, naj tudi zve. Sploh naj se glavni uradniki udeleže te razprave a članstvom vred, da se tako boljč pripravimo za glavno zborovanje. Zu zgoraj omenjeni proračun jaz topilo priporočam. Ako se to ne bo zgodilo do konvencije, bom apelirad na konvencijo, da bo ta storila; to smatram jaz, da je aibaoiirtno potrebno! Članstvo bo potem na jasnem o
j ki so tekali na vse strani in iskali 4 4 izgubijeno " denarnico. Voz so
konvenciji
Končno apeliram še enkrat na	.
vse člane, da se udeležite te raz- zaPrh m napovedali, da se pusti
prave in pošiljajte dopise v glasilo; če se vam ne dopade to, pa v prejšnje. Gl. tajnika pa prosim, da v sporazumu z drugimi uradniki da preračuniti premoženje društva državno zapriseženemu aktuarjfu, da zborno enkrat na jasnem , kako napredujemo.
Naprej za nove ideje naše orga nizacije, naprej do najvišjih ciljev ameriških Slovencev!
Novo nemško podjetje.
Pariz, Francija, 23. junija. — Poročila iz Cartagene, Španija, naznanjajo, da je prišel tja nemški podmorski čoln U-35.
Poveljnik submarina, poročnik von Arnauld je prinesel s seboj osebno pismo nemškega cesarja, da ga je izročil španskemu kralju Alfonzu, v katerem cesar izraža zahvalo, da je Španska tako velikodušno postopala z begunci z Kamerunsa.
Podmorski čoln se je najprej vkrcal poleg interniranih nemških parnikov, toda pozneje je, na željo španskih oblasti zapeljal v drug dej pristanišča.
Nekateri so mnenja, da je prinesel s seboj tudi neko pismo, tika
stanju svoje organizacije in bo| joče se miru. Domneva se, da 60 zavzelo tak korak v bodoče, da bo pričel Alfonz v najkrajšem času v prosp$£ droit ▼tu in Sfcoveocem delati za mor.
vsak preiskati.
Vsakemu so obrnili vse žepe in vsa pisma, ki jih je imel pri sebi, zaplenili.
Dotični, ki je zaklieal, da je izgubil denarnico, ni ničesar izgubil, temveč je bil čisto navaden uslužbenec nemške tajne službe. Bil je dogovorjen z drugimi uradniki in častniki, da so tako imeli povod preiskati žepe potnikov.
Pošta s fronte.
Belgijske žene in matere namreč zdaj ne morejo pisat svojim možem oziroma sinovom na fronto potom pošte, temveč morajo najeti posebne 4 4 pismonoše ki odpravijo pismo preko meje v kako nevtralno deželo in od tam gredo pisma potem naprej po pošti na bojišče.
Nemški uradniki na vlaku na postaji Charleroi so imeli namen zapleniti kako tako pismo, ako bi ga dobili.
"Pismonošo" zadene velika kazen, kakršno pismo pač nosi; ako je pismo bolj izdajalskega značaja, več dobi, včasih mora plačati zelo 2 glavo.
"Pisgaonoše" ne nosijo pisem samo za na fronto, temveč tudi nazaj s fronte, ki napravijo isto pot preko kake nevtralne dežele.
Dotiene osebe, za katere pisma so zaplenili, so potem poklicane
odgovorla.
—	Kdo vam je pa to povedal?
—	Poročnik Sch—, ki se večkrat oglasi pri meni.
Še tisti večer je poročnik Sch — aretiran in je dobil en mesec zapora.
Iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riea-ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4y2 gal. $12, 10 gal. pa $25: Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel.
S spoštovanjem
8. JACKSB, Bot 1C1	Ht H«l«na <!•!.
gjCENIK KNJIGA
y7/	katere ima v zalogi
'( SLOVEN1C PUBLISHING GO. y
82 CORTLANDT ST NEW YORK, N. Y.
časopisje m železničarji.
MOLIT VENIKI:
Kajski glasovi, elegantni vez s zapono	—.70
Rajski Giasovi. v usnje vez. $1.20 N°tburga
45 Titanik
Trojka, poveat Turki pred Dunajem
Kajski Glasovi, v platno vez. POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški Ahnov nemško angleški tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Hitri računar Pesmarica, nagrobniee Poljedelstvo Popolni nank o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom
Železniški magna t i v Združenih državah so pričeli s kaimpaujo, da bi zatrli vsako mogočnost do preteče stavke železniških delavcev, ki zahtevajo, da se jim skrajša delavni čas na osem ur.
Cesar se najbolj poslužujejo v tej kampanji, je različno časo-pisje.
Magna ti jim dajejo velikanske svote denarja, da priobčajo različne članke, v katerih padajo in
udrihajo po delavstvu in celo o- u^i7 km^tovlll« sebno napadajo razne delavske,yeliJd alove||-ko voditelje, njihove zastopnike 111 tolmač uaiijske uradnike, ki poskušajo
Revolucija na Portugalskem —.20 Srečolove«	.—.28
Strelec	t—.21
<—-20 «—JKI t—.50 —.39
- Vojna na Balkanu, 13. evez. $185 ^ j Zgodovina c. in k. peapolka
I št. 17 s alikami	<--.5Q
1 Zgodba o povišanju	— ,8U
' _ Zgodovina slov. naroda 8.
zvezek	,—.40
Zlate jagode vez.	,— SO
?A vljenja trnje v a pot	—iMl
Ži vljenje na avstr. dvoru ali Hmrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —,71
.40
r—-.70 —.40 $1.00 t—.50
Sadjereja v pogovorih Slovenako-angleški in angl.-
zlov. slovar Slov.-angl in angl. alov.
slovar Trtna oš in trtoreja Umna živinoreja
delavce pripra>viti do tega, da bi zastavkali ter si teko priborili o-semiirno /delo, do katerega so kot ljudje popolnoma opravičeni.
Delavski voditelji iai uradniki unij poskušajo na svojo stran dobiti tudi neunijske delavce, da bi bila tako zmaga obeli — un in neunijskih — bolj sigurna.
Železniški kapitalist.! poskušajo zdaj potom časopisja, posebnih brošur in agentov pregovoriti neunijske, kakor tudi linijske delavce, da ne bi poslušali delavskih voditeljev, češ, da je njim več za osebne dobičke ikot pa za dobrobit delavstva.
Na ta način poskušajo delav stvo razkoliti in napraviti med njim neslogo; ako se jim bo to posrečilo, bo zmaga gotovo zopet — njihova.
Bratska ljubezen.
Velik se abor je sešel, Vse glasivo in zdušno je pelo;
Jaz sem na strani sedel Tn strmel na družbo veselo.
Eden od družbe le gost Pogledal je enkrat me v strani,
Ail i ni t a ni bil prost, Da z rodno me družbo seznani.
Jaz pa se*oi vzel «voj klobuk, Poklonil se družbi netrezni —
V postelji truden od muk O bratski sem aantjal ljubezni.
Anton Medved.
Voščilni listi Zgodba sv. pisma
$1.00 «-.20
•—.25
$1.50
r—.50 1—.40
1—,50 »—.50
$2.00 p—.25
r—.60
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIOE:
Božični darovi	.19
Don Kižot	1—.20
Erazem PredjamaU	«—.20
Fabiola	—.35
Gočevaki katekizem	p—.25
Hedvika	,—.25
Hildegarda	,—.26
Hirlanda	«—.25 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	,—.20 llnatrovani vodnik po Go.
renjakem	,—.20
Izanami, mala Japonka	>—.20
Jar o mil	p—.20
Jeruzalema ki roma*	.—.45
Knez črni Jurij	r—.25
Krvna oaveta	-—.20
Leban, 100 beril	—.20
Halomestne tradicije	—.25
Mesija, 1. in 2. zvezek	r—.80
-Mlinarjev Janez	>—.45
N« jutrovem	-—.30
Na različnih potih	,— 20 Nedolžnost preganjana in
poveličanz	r-^0
O je tiki ,	>—.15
Odvetniška tarifa	—.30
Pavliha	—.25
Pod Turškim Jarmom	,—.25
Pregovori, prilike, reki	<—.29
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite avoje aovraf-nike
2.	z v. Maron. krščanski deček
4. zv. Praški judek ti. zv. Arumugan, sin indijskega kneza
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica
12.	cv. Priaega huronakega glavarja
15. sv. Angelj rolojev
— 20
—.2U
—	aa
—	M
—
KAZULJ5DNI0E:
Newyorike a evatlieaml, humoriatične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po
Z alikami mesta New Yorka po
Album meata New Yorka ■ krasnimi alikami, mali
ZEMLJEVIDI:
-03 —Jl»
Združenih držav mali
veliki Balkanskih driav Evrope, v«san Vojn aatenaka mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali
veliki vezan Celi svet
Velika atenaka mapa O. 8. nz drugi strani pa eeli svet
—.10
•—.29 —.lft
$16«
r-JBS I-JO —.60
•—JIB
9L89
OPOMBA; Naročilom je prilo *iti denarno vrednost, bodisi t go* to vini, poštni nakaznici, ali ^oštn ih snamkah. Poštnina ja »H ««stb ft* wdhiaiBs
fW "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE BS NANJ |
OLAS NARODA, 27. JTN. 1316.
POMOČ STAROKRAJSKIM ROJAKOM.
ZGODOVINSKA NALOGA AM. SLOVENCEV,
ss . ■ ■-■ v
Med grobovi smo... Ni malo teh grobov; na tisočo in tisoče jih je že in še ni konca ; — novi se odpirajo vsaki čas v>aki hip, neprestano... Smrt zanj** kakor s** nikoli poprej. — Sfurt hlavi svoj največji in naj-* ui&govalnejši triumf...
Najbolj«** pada, cvet narodov pada; slovenskega naroda j«* padel, je strt, uničen, skoraj že lahko rečemo, da pa ni ve«"! Vse najboljše je že slo v nenasitno žrelo, a ie ni zadosti...
Se. fi*- in še, do zadnjega, (k* zahteva, Brez razlike na kako prepričanje ali naziranje, vse gre ena in isto pot — v pogin...
Malo nas je, a še to mora izginiti!
(emu pla kanje, čemu solzi-, iVibii vzdihi, jadikovanje, /.alo-\;itije in obup oil grobovih* Vse je to zastonj. — O robovi so mr-1 vi in neizprosni...
Prepustimo solze, jadikovanje in drugo tugovanje materam, u-<iovam, izvoljenkam, sirotam, po-habljeneein in starcem, ker to je \ se, česar so zmožni pri danih razmerah. To je njihov delež. — Nihče ga jim ne more odvzeti!
Od nan, ameriških Nloveneev, ki smo tako daleč od "doline kr-v iu gorja", da nas krvavi valo- venskih dežel, vse to je že zdav-Iie dosežejo, čeravno besnijo z naj izginilo, izginja in bo izgini-i.i./pi trn.mu <ti\ jostjo in ."erav- lo. Kdo naj se upira tem neza-i.i. pljuskajo daleč čez svoje me- slišnim krivicam T .i- ki -nto tako daleč, da nam | Nihče! Mar obupani, sestradali.- bili strašna evropska tra-|ni >»« preganjani otroci in žen-vilija v nekako zabavo, za pre^-jske? Nemogoče! A drugega pa m»'t resnih in neresnih prnrekanj, |ne bo!
/.» pretvezo nizkotnim osebnostim) In naša, lepo se razvijajoča — od nas pa tirja ta zgodovin- kultura? Tej je vojna zadela
smrtni udarec. Cvet našega naroda je izkrvavel in z njim tudi na-
eo. Njegova teža bo tako neznatna, da ga bodo razmere lahko odtehtale, ako jim mi, ameriški Slovenci, ne priskočimo takoj po vojni na pomoč z znatno podporo!
Sovražnik našega naroda, ki nas hoče potujčiti v enem letu, je tako nestrpen, da niti konca vojne ne more počakati, da bi izvršil satansko delo. Že sedaj, ko naš narod krvavi zanj iz stotiso-čerih ran, že sedaj ga plačuje z vnebopijočimi krivicami za njegove žrtve. Kdorkoli je imel !e iskrico ljubezni za svoj rod in je to na kak način pokazal, ta je obvisel na vrvi, počasi gine v ječi, ali so ga pa nagradili s svin-čenkami. Niti enega zagovornika in branitelja niso pustili celemu slovenskemu narodu. Interesi sovražnikov slovenskega naroda zahtevajo, da mora naš narod izginiti iz zemeljskega površja ! Ves vladni aparat deluje v tej smeri. Slovenske šolske knjige s© odstranjujejo ena za drugo, slovenske šole se zapirajo e-na za drugo, deloma se nameščajo z nemškimi, deloma ostajajo zaprte. Vse, karkoli je na kak na-čint četudi najskromnejši, nosilo in kazalo slovenski značaj slo-
lo iu da je zato vsaka ura dragocena. Podrobno delo naj se prepusti tozadevni organizaciji, ker je nemogoče, da bi prišli do kakega pozitivnega zaključka, ako bomo skušali rešiti vse detalje potom časopisja! To je delo sestanka!
Končno predlagamo, da naj n-rednik G. N. , ki je sprožil to idejo, skuša dobiti od tej akciji naklonjenih urednikov izjave o mnenju o nadaljnem delu v prid te akcije. Ako bo časopisje složno delalo med seboj, bo brez dvojbe tudi narod složen V tej akciji!
Frank Veranich, za uredništvo "Slovenije".
Nizke plače so vzrok boleznim med delavstvom.
sko važni ras drugih nalog — de-jauske pomoči, kakršne smo pri •spojili najboljših močeh zmožni: /a enkrat denarne podpore. In ta pomoč našim rojakom v start -m kraju je zgodovinska naloga nas ameriških Slovencev.
Malo zahteva od nas ta zgodovinski čas! Malenkostna je ta zahteva, naravnost neznatna, če jo tudi izvršimo do skrajnih mej svojih zmožnosti, v primeri z našimi rojaki v domovini. Samo par eentov, par nikljev, par desetič ali par dolarjev; morda si nam n<* bo treba pritrgati niti enega grižljaja, morda samo en kozarec p i ve, morda samo urico zabave; kiij je to v primeri s ceno, ki jo plačuje naš narod v Evropi za prisostovanje tej tragediji vseh tragedij? Kaj je to?
Koliko jtotrošimo po nepotrebnem, napolnepotrebnem, da, cest o proč vrženo ali izdano v svojo lastno škodo? In sedaj se li naj pojnišljatno in se izkažemo za ku-kavice v slučaju, ko je treba pla-čati zgodovini tribut sedanjega epohalnega časa, ko je treba, da izvršimo svojo zgodovinsko dolžnost? — *
Ne! Ne! To ne sme biti, to bi nam utisnilo neizT>rialjivo znamenje skrajne moralne korumpira-nosti; to bi nam vzelo pravico do eksistiranja med drugmi narodi v svobodni Ameriki! Upajmo, da
kulturi je sojen propad, kajti življenska sila naroda in njegova kultura gresta rama ob rami, brez prve ni druge.
Iz navedenega menda lahko vsakdo izprevidi nujnost pomoči za naše rojake v starem kraju po vojni. Potrebovali bodo gmotno, kakor tudi moralno pomoč na ravnost krvavo. In naša dolžnost je, da storimo vse v svojih močeh, da jim preskrbimo največ denarne podpore in moralne za slombe. Kolikor več kruha jim bomo preskrbeli, toliko manj bodo navezani na judeževe groše, katere jim bo usijeval njegov za-niti od daleč nismo še tako glo- tiratelj, toliko lažje bodo kljubo-
raščaj na polju kulturnih delavcev. Ostali so doma deloma izstradali, ugonobili ali onesposobili; ostanek bo skrajno pičel. — Toda še teh ne bo mogel kdo vzdrževati. Sicer so naši umetniki zelo. zelo skromni, toda pri takih razmerah, kakršne bodo v naši domovini po vojni, ne bodo dobili niti suhega kruha in sveže vode za svoje delo. In kdo naj ga jim tudi da? Kdo naj kupuje knjige slike, skladbe in druge kulturne plodove, ko ogromna večina na-
V New Yorku se nahaja še skoro dva me$eca okoli petdeset tisoč krojačev na stavki, vsled česar je prizadetih približno okoli 250,000 oseb; to so namreč dni žine stavkarjev, ki so zategadelj primorane živeti najbednejŠe življenje. Te družine so večjidelj odvisne od svojih malenkostnih prihrankov in pa od unijske podpore oziroma od različnih dobrodelnih organizacij.
Z ozirom na te stavkarje in njihove razmere zdaj in pred stavko je dr. O. M. Price, ravnatelj urada za zravstveno kontrolo. napisal v newyorskem listu "Sun" zanimivo razpravo z gornjim naslovom, kalero prinašamo v naslednjim prestavljeno:
"Petdeset tisoč krojačev in njihove družine ali 250,000 mož, žen in otrok je danes vsled dolgotrajne stavke brez sredstev, s katerimi bi se mogli preživljati. Teh petdeset tisoč krojačev je povprečno zaslužilo in tudi porabilo na teden od deset do dvanajst lolarjev; toraj vsi skupaj od petsto do šeststo tisoč dolarje.
"Ta stavka ni vredna, da se jo vpošteva samo v delavskih krogih, temveč v vseh, kajti ni samo v interesu delavstva, temveč v splošnem interesu celega me sta in še več; potrebno je, da bi se zanimali vsi krogi.
"Ni jih mnogo v New Yorku. ki vedo. v kakih razmerah so ti krojači, ki zdaj stavkajo, delali: ne vedo, v kakem fizičnem in sa-nitaričnem stanju so se nahajale
so morali
roda ne bo imela dovolj, da bi se
vsak dan enkrat pošteno do site-fc delavnice, v katerih ga najela. Tisti, ki bi lahko kaj I cele dneve presedeti, storili v tem oziru, bodo v nas- "Tekom zadnjih šestih let je protnikovem taboru. Tudi naši L pisec tega članka s pomočjo svo-
boko zabredli! Toda — dokaz za upravičenost našega upanja
nuj doprinese bodočnost! •
Naj bo izid evropske vojne kakršenkoli hoče, naj pridejo nase dežele pod katerokoli vlado hočejo, Slovenci bodo po vojni narod brez življenske sile, telo s strto hrbtenico, ležeče ob odprtem grobu. Vsak, še tako majhen stresaj, še tako majhen pritisk bo pahnil naše narodno telo v grob, iz katerega ne bo izhoda, ne upanja Tia vstajenje. Pred očmi moramo namreč imeti žalostno dejstvo, da je cvet našega naroda ostal, oziroma bo ostal na bojnih poljanah. Kar bo ostalo od slovenskega naroda, bodo od gorja onemeli starci, od solza, bridkosti in garanja izsušene žene. in od pomanjkanja izžeta mladost! To bo slovenski narod po vojni!
Kakšna usoda čaka ta naš u-bogi narod?
Boj za vsakdanji kruh. za borno ekaisteneo bo brez dvojbe tako hud, da onemogoči najmanj za eno celo generacijo vsako obširnejše kulturno stremljenje; — kajti MHtradanega, človeka edina želja je — kos kraka; dokler tega ni, je zanj vse drugo brez vrednosti Čemu naj bodo umirajočem u človeku kulturna stremljenja T Za kos kruha bo voljan prodati samega sebe, ako bo sila dovolj velika, in kdo mu more zameriti! Bodočnost slovenskega
vali potujčevalnemu pritisku, to liko prej bodo vsaj za silo rehabi Utirali svoje telesne moči, od katerih je vse drugo odvisno!
Moralno pomoč pa jim bomo dali zajedno z gmotno, kajti ista jim b odokaz, da jim stojimo ob strani kakor bratje in sestre, kakor člani ene in iste družine. Ta moralna pomoč, oziroma zaslom-ba, bo zanje nepopisne vrednosti. Krepila jih bo v težavah ter navduševala za novo življenje.
Brez naše pomoči pa jih je u-sojena propast. Z nami bodo živeli in stali, z nami bodo padli in umrli! Njihov obstanek je v naših rokah in mi smo zgodovini
odgovorni zanje!
•
V kolikor se tiče nasvetov u-rednika G. N. za podrobno delo započete akeije za pomoč staro-krajskim rojakom, je naše mnenje, da naj se najpreje konstituira odbor iz urednikov onih listov, ki so se, oziroma se bodo zavzeli za to akcijo in so voljni podpirati jo po svojih najboljših močeh in tudi sodelovati zraven. Ta odbor naj vodi nadaljne priprave za stalno organiziranje o-menjene akcije. Pustimo na strani prerekanje o tem, komu bomo dali, komu ne, kajti gotovo se bo gledalo, da se namen čim najbolje doseže.
Tudi odlažati ne sinemo nič! Železo je treba kovati, dokler je
lih asistentov trajno in natančno opazoval nad 1,800 krojaških delavnic in tudi videl, v kakih razmerah so morali delavci delati. Redno smo obiskovali delavnice in odredili razna izboljšanja.
"Od leta 1912 dozdaj smo 14, 958 delavcev, namreč krojačev, zdravniško preiskali in tako mogli dobiti splošen pregled v kakem stanju se nahaja večina de 'avcev v tej industriji.
Dalje je imel pisec te razpra ve, kot ravnatelj preiskovanj razmer v tovarnah v državi New York, priliko videti, kake so var nostne in zdravstvene naprave v* celi omenjeni državi.
"Leta 1910 so bile zdravstve ne razmere v krojaških delavni cah nadvse slabe. Omenjenega leta je bila večina teh krojačnic na vzhodni strani mesta,- kjer — kot znano — niso posebno dobre razmere v zdravstvenem oziru. V vseh teh delavnicah se ni na zdravstveno stanje delavcev po polnoma nič oziralo, ampak čisto zanemarjalo in preziralo
"Te razmere so se zadnja leta vsekakor precej izboljšale, kar se mora kot zaslugo pripisovati zdravstveni kontroli, kateri so šle na roko delavske organizacije, kakor tudi delodajalci sami.
"Zadnja preiskovanja so pokazala, da so se zdravstvene razmere v krojaških delavnicah izboljšale od 20 do 80 odstotkov; toraj so mnogo boljše kot so bile 1. 1910, vendar take, kot bi morale biti, še niso.
V našem uradu smo preiska li, kot že gori rečeno, okoli pet najst tisoč krojačev; in kolikor se more iz teh preiskav soditi, se mora pripoznati, da trpi najtnanj petindvajset odstotkov teb ljudi na vsakovrstnih hudih boleznih. Najmanj dva odstotka j.e tuberkuloznih, drugi imajo pa druge bolezni, ki niso veliko manj grozne kot jetika.
''Uradna raziskovanja zdravstvene kontrole, Id so se vršila L 1914 skupno z uradniki United
dva odstotka popolnoma zdravih.
Takratne preiskave so tudi dognale, da je več kot petinsedemdeset odstotkov delavcev kratkovid nih oziroma imajo kake druge celo nalezljive bolezni, na očeh.
"Preiskave so dognale, da je med krojači največ bolnih na živcih, očeh, pljučah, srcu itd. — Zdravstveno stanje krojačev je mnogo slabše kot delavcev v kaki drugi industriji.
"Ako se hočemo vprašati, kaj je temu vzrok, se moramo, pred-no odgovorimo, ozreti na ekonomične razmere, v katerih morajo ti ljudje sebe in svoje družine obdržati pri življenju.
Po natančnem preiskovanju je urad U. S. Public Health Service naznanil, da so krojaški delavci plačani povprečno $611.50 na leto ali $11.75 na teden. V kro jaški sezoni zaslužijo od $20 do $25 na teden, toda potem pa, ko mine sezona, ne zaslužijo niti pet dolarjev, večina Se nič; tako, da jim pride na teden povprečno toliko kot je gori navedeno.
"Veliko je pa krojačev, ki so očetje velikih družin in zaslužijo komaj tristo do štiristo dolarjev na leto; medtem so pa zopet drugi, ki imajo od $600 do $800 na leto.
"Večina zdravnikov trdi, da je $800 neobhodno potrebno za preživljanje družine, obstoječe iz osmih članov. Kot je pa razvidno iz gori navedenega, pa povprečno krojači ne zaslužijo niti $600, — vsled česar so primorani s svojimi družinami trpeti raznovrstna pomanjkanja in se odrekati raznim udobnostim, ki so neobhodno potrebne za telesni iu duševni razvoj otrok ter za zdravje delavca in sploh cele družine.
"Njihovo zdravje brez dvoma trpi vsled teh neudobnosti, ki so posledice teh malenkostnih plač.
"Pisec tega članka je prepričan, da imajo nizke plače, slabe razmere v delavnicah in takozva-no sezonsko delo zelo slabe posledice na zdravje cele družine.
"Sezonsko delo je zato slabo, ker delavci v par mescev delajo
bogi delavci za par dolarjev, k katerimi se ne morejo preživljati kot bi se spodobilo. Njihovi otroci morajo trpeti pomanjkanje in morajo stanovati v stanovanjih; v katerih še ni bilo nikoli drugačne luči kot plinove, v katerih nima čist zrak dostopa.
Delavstvo je primorano, da si pribori pravice, do katerih ni samo opravičeno, temveč je tudi neobhodno potrebno, da jih ima, ker sicer trpi celo človeštvo.
Pravijo, da sta si delavstvo in kapital drug drugemu potrebna.
Res je, toda kapitalizem, kakršen obstoja danes, ni samo tla-čitelj delavstva, temveč je nevaren celemu človeštvu.
Da je temu tako, je dokaz gornja razprava.
Boj proti današnjemu kapitalizmu je popolnoma opravičen.
Delavstvo potrebuje tak kapital, s pomočjo katerega bo mogoče delavcu vsaj deloma tako 11-dobno živeti kot. živi oni, lei ima kapital v rokah, in ne bo treba j njegovim otrokom zastajati v razvoju na telesu n duhu.
Črnovice.
podp. dru§tvo
katoliiko
®
svota Barbare
Petrograd, Rusija, 24. junija, (preko Londona.) — Črnovice je zavzela deveta rusKa armada pod 1 poveljstvom; generala Lečnicki-ja, katerega baterije so pred šestimi meseci obkrožale isto mesto v sedem milj široki razdalji.
Zadnja poročila o bojih, ki so se vršili okoli Ornovic, naznanjajo, da se najbrže še v nobeni bitki med Avstrijci, oziroma Nemci in Rusi ni razletelo toliko granat in bomb, kot ravno v bojih za Črnovice.
Ko so Avstrijci videli, da so odrezani od ostale armade in da ne bodo mogli dobiti potrebščin, so pričeli odhajati iz mesta.
Ko je mesto padlo,
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE ~~
Sedež: FOREST CITY, PA.
bkarporiraM dmm 21. Jamuja 1902 t driavi Ptturlruk^
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik t JOŽEF PETERKE L, Box 95 Willock, Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Rock Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 402, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Joliet, HI.
V3H0VNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEO. 900 Chicago St, Jollet, HL
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IONAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh. Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORN IČ, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČI0, Box 705, Conemaugh, Pa.
III.	nabornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral. Kana
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFANClC, Box 78, Franklin. Kana
II.	porotnik: MIHAEL KLOPCiC, 528 Davson Ave., R. F D 1 Green-
field. Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR. R. F. D. No. 2 Box 11%. Bridgeport, O.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton Pa
II.	npravnik: PAVEL OBREGAR, Box* 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707. For* »t City, Penna.	>
DruStveno glasilo: "G L A S NAROD A".
Kratka zgodovina oašo nove domovino.
r «
jih še en tisoč ni bilo. Avstrijci so s tako naglico bežali z mesta, da so pustili v mestu vse havbi-dolgo, pozno v noč, potem pa, kolce, okoli tisoč vojaških vozov in
boril
so dobile 'razpad. Ta vojna je povzročila pa ruske Čete v mestu le še par sto'nekako splošno industrijsko revo-avstrijskih vojakov, pravijo, da lucijo na Severu kot tudi na Jugu.
Na Jugu se je v prvi vrsti spremenilo delavski, sistem; sužnji so namreč postali prosti, kot že ome
BAZVOJ SEVEROZAHODA. 1 katerih je bilo leta 1860 komaj pet V državljanski vojni se je Sever j tisoč naseljnikov, je bilo leta 1890 >ril za obstoj Unije, Jug pa za'žc blizu osemsto Tisoč prebivalcev.
States Pobile Health Service, je vroče. Poleg tega p« moramo po- bilo idiimifto preiskanih 3,066 misliti, da nas čaka ogromno de- delavcev, fcnai lilsft h Hb le
se sezona neha, nima družina nobenih dohodkov, imajo slabo hrano, zaduhla in nezračna stanova nja, imajo velike skrbi, pridejo v dolgove in pohajajo okoli brezdelni. Ako pride pa še kaka bolezen, potem je pa stanje družine naravnost obupno, vsled česar zastanejo otroci v razvoju, stari-ši prično pa hirati.
"Nizke plače imajo posledice, da ne more delavec in njegova družina uživat tako hrano, kakršno zahteva njihov sestav in na-daljni razvoj.
"Da se bo moglo vsem tem žalostnim razmeram, v katerim so dandanes nahaja delavstvo, od-nomoči je brezpogojno potrebno da se izboljša, poleg razmer v delavnicah, tudi ekonomične razmere delavcev v gotovih industrijah.
"Industrija, oziroma tvrdka, ki bi plačevala delavcem manj kot $800 ali $900 na leto, ne bi smela obstojati. Plače delavcev ne bi smele biti manjše kot $16 na teden skozi celo leto, kar je neobhodno potrebno, da se nahaja de-lavčena družina v normalnem stanju.
"Da si morejo delavci to priboriti in da si morejo take plače potem obdržati, je neobhodno potrebno, da imajo svoje organizacije, delavske unije.
"Napraviti se mora tudi nekaka izprememba v takoimenova-nem sezonskem delu. Delavcem bi se moralo zasigurati reijno tedensko normalno plačo, namesto nenormalnih sezonskih plač. Razporediti bi se moralo tako, da bi se vršilo delo celo leto in da ne bi bili delavci več kot polleta brez dela, drugo manjšo polovico leta pa čez mero delali.
Da bi se odpomoglo sedajnim zdravstvenim razmeram med delavstvom, je tudi potrebno, da bi se vstanovilo bolnice za obolele delavce, v katerih bi se jih zastonj zdravilo. Delavce bi se moralo, recimo, vsakega polleta preiskati — vsaj v onih delavnicah, kjer je delo nezdravo — in bolne bi se potem poslalo v one brezplačne bolnice.
"Te bolnice bi se vstanovilo s prispevki mestnih oziroma državnih oblasti, delodajalcev in delavskih organizacij.''
Ta članek je spisal zdravnik, ki je dobro poučen o razmerah, v katerih morajo gotovo delavski krogi živeti; toraj je to izjava izvedenca, kateremu ne more noben, niti najbolj zagrizen kapi talist, oporekati. Kapitalisti m kopičijo miljone, it« so jim spravili Skopaj
IU
lepo število konj; tudi nekaj
njeno. Začasa, ko so imeli na Jugu suženjski sistem, prosti delavci ni-
streljiva, vendar tega še ni bilo 80 hoteli tja, kajti, ker tam tudi
toliko, da bi mogli žnjim izhajati en dan.
Ljudje so potem pripovedovali, da je nastala v mestu velika panika, ko so Rusi spustil prve strele. Veliko jih je, zlasti Židov
ni bilo zanje prostora. Sužnji pa niso mogli opravljati služb kot n. pr. mehanikarji in. dr., vsled česar je bila industrija na zelo nizki stopinji. Na Jugu so pridelovali le 'bombaž, tobak in sladkor; vse dru
bežalo iz mesta prot romunski	nerazvito. Po končani
meji.
Mestni prebivalci, izmed katerih je največ Židov in teh je tudi največ v Bnkovini, so se nahajali v groznem položaju, kajti vso hrano so imele v oblasti avstrijske vojaške oblasti.
Veliko jih je od lakote pomrlo še predno so prišle v mesto prve ruske čete; mnogi pa še zdaj u-mirajo, ko imajo hrane za prvo potrebo, toda je ne morejo vži-vati, ker njih želodci, radi dolgotrajnega stradanja ne delujejo.
Oni, ki so iz mesta bežali, se zdaj nahajajo v drugih krajih Bukovine in žive na miloščini.
Zdaj se nahaja v Čruovicah še nekako pet tisoč ljudi; pred vojno jih je bilo skoro 70,000.
Nemčija in Mehika.
Berlin, Nemčija, 26. junija. — Zastopnik "Associated Press" je danes dobil od nekega višjega nemškega vladnega uradnika izjavo, s katero je odločno zanikal, da bi imela nemška vlada kake prste pri Carranzovi vladi.
"To je vse skupaj najnesram-nejsa laž", je rekel. — "Mi smo pripoznali Carranzo za mehiškega vladarja, ker je tako želela vlada Združenih držav, potem se pa nismo za Mehiko več brigali, ker to sploh ni bilo v naših interesih. Naravno je, da morajo biti naši zastopniki s Carranzo prijateljski, toda to je tudi vse, česar se nas more dolžiti.
Ponosen.
Profesor kaže svojim dijakom gorilino lobanjo:
—	Tukaj, poglejte, ta krasen ek-semplar goriline lobanje. Take lobanje nima nihee v našem mestu, samo jaz.
Čakal W.
—	Toda, gospodična, verujte mi, da mi brez vaa ni mogoče živeti.
—	Kaj bi, pa naredili, ee bi se jaz petdeset let pozneje rodila f
—	Čakal bi na vas.
vojni je pa prišel Jug popolnoma na iste noge kot Sever in opažati je bilo vsestranski napredek.
Iznašlo se je, da ima Jug tolike zaloge rude kot skoro nobena druga dežela; dalje, da ima nad 39,000 kvadratiih milj premoga. Pa s prostim delavskim sistemom so pridelovali tudi več bombaža in drugih gori omenjenih pridelkov. Leta 1860 so ga pridedali komaj nekaj več kot štiri milijone bal, leta 1894 so ga pa že nad devet milijonov bal.
Posledice tega so bile, da se je pojavil takozvani "Novi Jug" in trgovska in industrijska središča so postala mesta: Birmingham v Alabami, Chattanooga v Tennessee in Atlanta v Georgiji.
Istotako je pa nastala industrijska revolucija tudi na Severu. Nastalo je mnogo podjetij, ki obstojajo še danes.
Ko se je leta 1860 vršilo ljudsko štetje, je stanovalo v sedanjem Wyomingu, Montani in Idahu le malo ljudi. V North Dakoti jih ni bilo še pet tisoč. Toda odkritje zlata in drugih rud je privabilo v te dežele toliko rudarjev, da je bilo, ko se je leta 1870 vršilo ljudsko štetje, že 59,000 prebivalcev.
Vsi ti kraji so bili divji in zelo nevarni za potovanje, kajti po velikanskih planjavah so se podile velike čete divjih goved. Leta 1870 je pričela Northern Pacific železnica graditi progo skozi te divje kraje, vsled česar so se pričeli ljudje trumoma naseljevati in mesta so malone čez noč rastla s tal.
Idaho ni imela leta 1860 nobenega belega naseljnika, do leta 1880 se jih je tam že nad 32,000 naselilo. Kansas je v dvajsetih letih povečal svojo obljudenost za štirikrat In Nebraska za osemkrar; to je bilo brez dvoma nekaj zelo nenavadntga, toda Dakota je v tem oziru se oba prekosila, kajti v njo so se ljudje tako hitro in v ta
Obljudenost je deželo mahoma spremenila. "Velika ameriška pustinja" je postala produktivna. — Pričeli so z poljedeljstvom in živinorejo in delali lepe dobičke.
POLITIKA OD 1880—1884.
Leta 1880 so republikanci na svoji narodni konvenciji v Chica-gu pričeli s kampanjo za prihodnje predsedniške volitve. Poskušali so nekateri, da bi zopet imenovali Granta, toda prodrl je Abraham Garfield za predsedniškega, Chester A, Arthur pa za podpredsedniškega kandidata. Republikanska platforma je bila, da se od-pomore slabim razmeram glede izobrazbe, da se odpravi poligamijo in da se protežira delavstvo pred prevelikim izkoriščanjem gotovih podjetij.
Delavska stranka je imenovala Jamesa B. Weaverja in B. J. Cham-bersa.
Delavska platforma je bila:
1.	Da izdaja denar samo vlada in ne posamezne bančne korporacijc.
2.	Da mora kongres regulirati trgovino med državami in mora u-kreniti. da bo vožnja na železnicah taka kot se spodobi, kajti železnice so pričele tistočasno zelo izkoriščati potnike.
Najzadnje sta imeli svoji konvenciji prohibicijska in demokratična stranka. Prva je nominirala Neala Dowa in Henrya Adamsa Thompsona, druga pa generala W. S. Haneoeka in Williama H. En-glisha.
Izvoljena sta bila Garfield in Arthur in nastopila 4. marca 1881, toda 2. julija, istega leta je bil Garfield ustreljen na postaji v Washingtonu. — Napad je izvršil nekdo, ki je iskal državne službe, toda je ni dobil. Umrl je 19. septembra 1881.
Na njegovo mesto je potem prišel dotedanji podpredsednik Arthur.
Leta 1884 je bil izvoljen predsednikom Stephen Grover Cleveland. Za njegove administracije ni ničesar važnega omeniti; edino, • kar je bilo, je to, da se je opažalo vedno in vedno večji napredek in razvoj.
Čudna pravda.
Na Nemškem je neki nadzornik pri pogrebnem društvu, ki vpepe-ljuje mrliče v krematorijh, podal izjavo, s katero ukazuje, da se njo-^ govo truplo sežge, in je naročil društvu, naj to izvrši. Mož je umrl v pokopališču Brueekenau, vdova pa je dala truplo prepeljati v
ko veliki množini naseljevali, da „ -
se je v desetih letih prebivalstvo Nuernberg in tam pokopati. Ko je za desetkrat pomnožilo • leta 1889 društvo kasneje to izvedelo, je zaje imela že nad polmiljona naselj- htevalo od vdove, da se truplo iz-nikov. Toraj bilo je čas, da so usta- j koplje in po moževi želji sežge. novili vlado. Ker je pa večina teh Žena se je branila in društvo jo je setico za čokolado) : — Tetica, ali (ljudi stanovala na jugu, so Dako- tožilo na izpolnitev moževega naje ta denar iz tvojega žepaf	j to razdelili v severno in južno, in roeila. Nuernberiko sodišče je raz Teta t — Zakaj, Karlekf
Otroika nita.
Karlek, (ki je dobil od tete dvaj-
____________[obe 2. novembra 1889 sprejeli v [sodilo, da mora žena izpolniti rao-
Karlek: — Naša mama vedno Unijo. Par dni n^ to so sprejeli tu- ževo voljo, to se pravi: truplo iz-pravi: — Bogve, kje teta toliko di Montano in čez leto dni Se Ida-' kopati in izročiti društvu, da ga o- denarja dobil .	ho in Wyoming. V teh državah, t sežge.
—...... - —
državah, v sežge.


GLAS NARODA. 27. JUN. 1916.
(ŠP
Jugoslovanska
er
a
Katol. Jedneta
a
tafcorporirana dne 24, januarja 1901 v državi Minncwxa,
Sedež v ELY. MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik s J. A. GE&M, 507 Cherry Way or box 67, Brad
dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Pear! Ave., Lorain,
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLG, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, IlL
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽ1ŠNIK. Route 2, Burley, Idaho.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St.. Lorain, O.
J< REPH PISHLAR, 308—6th St., Hock Spring!, Wyo.
G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waah.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva iv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva av. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAUEK, at., od društva Slovenec, atev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj ae poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od Btrani članov ae ne bode oziralo.
Društveno glaailo: "GL AS NAROD/"
■mogoče. Najbolje bo. Če pogle-!0** se ,ITU zasvetijo kakor stare-. 'dam !*'	.mu volku.	|
i Pretipal je jatagan in samo-' " Saima sva tu, ded! Gospod Je-krese.	(zus daj, da se rešiva, posebno pa
| "Ako jih je dvanajst, tem ve^	O, Bože!"	|
selejsi bo Mohamed v svojem m-' Starec pa jo vpraša še mileje: i ju, zakaj toliko svetnikov mu u— ''A}1 se boji«. Kosenka?"	|
!pam priskrbeti. Dobro bi bilo, da	bojim se!" odvrne dekle
,bi Sla viša in Žarko ne spala pre- ter upre oči v tisto smer, iz kate-trdno. Khm?"	|r<* prihajali napadalci.	i
Pokukal je skozi špranjo na	^oj se!*'	i
vratih.	J "Ded, braniva se! In če naju
"Djavol (hudič)... kaj ae pa tlldi dobe- bova draga!"	|
giblje tu zunaj?! Eden. dva, trije," Starca je to razveselilo in raz-štirje in še menda peti, šesti, da	j
bo IrOnčno vendar le prišlo do1 "Dobro, Kosenka! Tu imaš sa-d van a j stili in še dalje. V l^pe mokres in dobro pomeri. Ko po-' škripce sem prišel! Ko bi ti pro-'rečem	sproživa oba." j
kleti Turki bili vsaj Židje, da bi! Kosenka si je poiskala Turka in' jih odnesel angel, kakor Habaku- naniPr»la.
ka... Hu... Sedaj je treba od-J "Si pripravljena?"	I
nesti glavo, da ti je ne spečejo naj "Sem. ded!"	.
ražnju kakor ovco. Toda kako?...I "Torej: ena!"	|
Skozi vrata ne gre, ker ne vem,' Dva strela-sta zagrmela hkratu.! ali me čaka zunaj svinee ali žele-	sta strela, ki ju je bil slišal
zo. Poskusimo, če je drugod iz- Vjernša.
i hod!"	j Tolpa ac* je mahoma razpršila,
j Jel je iskati [»o staji, ali čim pustivši na tleh nekaj temnega. | bolj je iskal, tem hitreje je plju-] "Dva že spita. Predno zaspiva val r>rf jez<». Tudi konji so začu- midva, jim še na soliva kožo do' tili nekaj in postali nemirni. dobra!"	j
Vjeruša se je ozrl po njih in po- C'akal je, da se spel kaj prikaže.' grabila ga je silna nevolja :	| 4le ne zapalijo koče! Kosen-1
' Kaj vami je, mrhe?! Tfu. . . ka, ne stoj pri oknu, ampak skrij Č« vas spečejo. kaj zato, bodete se, drugače ti pošlje kak Turek imele vsaj to čast, da vas ne sne poljub, ki ga ne boš vesela. Tako, volk ali medved* Meni se pa uite- pazi sedaj!"	|
gne vse kaj hujtšega pripetiti, in Zopet sta zagrmela dva strela in če tudi ne. ne želim si počivati po vnovič sta se zvalila dva Tui*ka." siurti v trebuhu zveri. Vam je to "Dobro streljaš!" je pohvalil vseeno, meni pa ni, zato bodite starec Kosenko.	|
mirni."	j Žarko in Sla viša sta zaslišala
In začel je zopet iskati. V kotu. strele. Videla sta, da so Turki ob-' kjer je imel ležišče, je otipal neko kolili >hišo.
odprtino. Takoj je odstranil vso Njuna prva misel je bila: 44iz-krmo in zapazil v svojo veliko za- dajstvo!"
dovoljnost, da je to nekak rov, Slaviša pa je pogledal pazljive-dokaj obširen za irjegovo osebo, je in rekel: »Vzradoščen je pogladil konje ka-	veri;
Za križ častni in svobodo zlato.
Spisal Starogorski.
odvrne
(Natlafjevauje).
**Saj aem že nehala!' s trmehom dekle.
'No, no. uprav sedaj pa ti ravno ni bilo tr^ba. To pride po-zneje! Kakšne pa [M>ješ, grlica ? Od mlade (neveste), kaj?"
Kosenka je nabrala ustnice v gobček in pogledala hudomušno Vjeru-,o. Nato pa je zilpela s porednim nasmeškom:
**Ej, na gori rastel hrast, rwrtla breza bela — a iu«*d hra*>tuui in med brezo r«ka je šumela, leka. reka do temena, vodiea l»-«lena. Ah, ne sme se vode piti. ne /ajemati s koriti! Prav tako če stari mož vzel je mlado ženo. Ah, ne ewe, ne anse in ne sme učiti. Bil Siin svujo ženo samo uro eno, teden V's pa plakal.., In da bile so oči suhe. štiri žn nori ^em nesrečne/, čakal."
če mu ne izpodleti! Tisti njegov sluga — naj ga pohodijo race! — tisti Holuban jt- pol besa."
"Holuban, že zopet, ta!" vzklikih deklica in neka tesnoba ji stis-ne sree. "Svoje krvi vendar ne bo izdajal, saj j«* tudi krščen!"
"I kaj, krščen!" s« razjezi Vje-ruša. "Krščen mohamedanec je
kor v slovo in djal ginjen:
Terjamem! In če tudi, po-' tem jih mnogo ne odnese svojih,
"Premala je luknja, da bi se glav Dozdeva se mi 6im,dalje vsi' prenli skozi njo, saj niti ne bolj da je to ]ov ua Koseuko<-
vem, ee se posreči meni samemu. Ako bo mogoče, vas rešim, zakaj škoda je, da bi jahal na vaših hrbtih mohamedanec..."
V tem sta počila hkratu dva strela. Vjernša je skočil v rov.
Žarko se je vzpel. "Kosenke ne pustim!" Slaviša ga je prijel za roko tako trdno, da je Žarko omahnil. "Tmej pamet v glavi in glavo"
hujši nego pet vragov. Kdor se je godrnjal. ''Tfu. druži z zverjadjo, je sami zver!"| Zagrmel je tretji strel, za tem
"Ali se m nože čete vstašev?" četrti. Vjeruša pa ji vpraša deti Pavlo vie Slavišo.
"Alnože se močno! Ni mogoče več prenašati teh grozovit osti! Saj veste, ako je kje zalo dekle — in takih med nami ne manjka —, že m pride ponjo Turek. Povrh pa
"Že dražijo kožo s svincem!" na vratu. Tolikim ne vzdrživa in
če naju dobe, je izgubljena Kosenka. ti in vsi. Zatorej pamet in pa je ril naprej in J dobro meri!"	j
ni slišal ničesar več.	| Kroglje Žarka in Slaviše so po-
Streljal pa je stari Pavlovič, da hiralo Turke, da so kar strmeli.!
vzbudi svoje tri goste in jih opo-|\jjso bili pripravljeni na to. Ta zori na nevarnost. Nocoj ni mogel ( koča da bi imela toliko branite-' zaspati. Misli so mu silile venomer jjev, toliko svinca?! Srdito so na-
nazaj v ono dobo, ko je bil on še'
ie pokolje mi požge, kar doseže. »nlad, kakor je danes Žarko, in ko
biti
Ko je Kosenka prenehala, si j«1 Vjeruša pogladil brado.
" Ej. dobro poješ! I^e glej, da v resnici ne pride po te kak #ta-ree, z»kaj vsi niso Vjeruše. Zoper to nevarnost je nlini pripomiM-eJt, da se s tem l*» mladeem (pokaže
Žarka) takoj vzameta."
Nato ae sklone k nji in reče s tihim glasom:
Ni še dolgo, da je tolpa teh divjakov planila na ženitovanjski sprevod, pobila svate in mlag|^a (ženina), mlado pa odvedla. Tega ne moremo več mirno gledati! Pripravlja se tudi nekaj v svobodni Srbiji in Bolgariji in mi ne "bomo držali rok križem. Ako nam pa tudi nikdo ne pomore, si pomorimo sami k svobodi in Bog z nami! Po drugih mutesarifatih se /e koljejo in tudi moji sokoli so že pisali spomine v turške kože. Mir bo šele takrat, ko iztrebimo Tetovo."
Mahoma je zavladal molk. Vsi so strmeli nekam v daljino. Vsak je mislil na svojo domovino in nesrečo, katera visi nad njo kakor prekletstvo. Samorad Pavlovič se je spomnil časov, ko se je ^e boni za domovino in svobodo. Takrat niso dosegli ničesar. Daj Bog, da se tokra-t kri ne bo prelivala zastonj!
Iz tega molka predrami vse glas
Žarka:
"Ceirnu se uda jamo žalosti? ( e
j treba, se.žemo po jataganih (veli-
-> if ill iiii'/ih k iti tiAbovanin	/1 n J a
"To 1> »sta z Žarkom prepe-ikih nožih) in pokažemo, da do-vala!"	^	rnovina nini» sanvo izdajic, ampak
Kosenka ga potegne za brado tudi krepke sinove, ki se žrtvnje-
in de v zadregi:
"Molči vendar, ded Vjeruša!" A stare*- se ue da takoj ugnati in vpraša:
"Kdaj pa l>o poroka?" "Za atiriuajst dni, če Bog da", odgovori Samorad Pavlovič, "a Še to je predolgo tej grliei!"
'•Ooo. . . " je jca>«*opihal Vjeru-ša. "Hu! Potem pa bo pela:
in da "bite so oči
zaspane, Bog ve kol'ko dni. .."
jo za njeno osvoboditev!"
Vjeruši pa se ni več zljubilo govoriti, zato je samo zammiral: "I seveda, seveda!" Nato $e je ozrl po solncu in dejal:
"Solnce je že davno zašlo, pa tudi jaz bi rad kam zašel... Dalje se mi noče nocoj. Pri tebi sem že nekateri k rat zlaigal svoje kosti, Pavlovič, dovoli mi torej, da si še nocoj poiščem kak kotiček." "Konje v stajo", za kliče Ko-Ded Vjeruša se samo norčuje, ^nka, "ljudje pa v hiša! Jutri se
kakor bi pJe*«al s Turki navaden plen", odvrne Kosenka vsa za-
Vjemša pa je vzbočil prsi ter dejal resneje:
"Morebiti bo ga treba kmalu, pa tvoj Žarko pojde z nami. Kaj ne, Slavišaf"
"Vse kaše na to! Izvedel aem od zanesljivega človeka, da misli zopet naloviti nekoliko blaga."
si ga poiskati med na-
pa dalje pomenimo!"
Konje so spravili v stajo. Žarko in Sla viša sta se jk> večerji zarila v krmo, Vjeruša pa se je splazil h konjem in mrmral:
"Kaj bom ril po serni kakor podgana, ako je konjem dolgčas."
Napravil si je v kotu staje ležišče in kmalu sladko zaspal.
IT.
so mu ugrabili ženo, katere od ti stili dob ni vide1 nikoli več. Kešil je le sebe in dete, Kosenkino mater. ki je tudi že v grobu. Ali čaka vnukinjo ista usoda, ki je zadela babico? Ali ni mar Kosenka lepa, sposobna za turški harem, lepa kakor ( erkeska ali Gr 112Inka ' Ako pridejo ponjo, jo mora dati... On, raja, mora. Še vesel mora biti in hvaležen svojim gospodarjem, če mu pri tem ne po-žgo koče in mu puste celo glavo. (Raja =- f*reda. Tako so imenovali Turki zasužnjene kristjane brez pravic.)
Pri teh mislih mu je nekaj stiskalo grlo iu polaščal se ga je nemir. Kako grozeče je bil pogledal Holuban, ko ga je Kosenka odbila. Njegov razjarjen obraz mu je bil napovedal maščevanje.
In stari Pavlovič je vstal, vzel handžar in samokrese ter se zagledal v temno noč. Orni oblaki so se podili, le tupatam se je zale-sketala zvezda.
Naslonil se je na okno in se zatopil zopet v mračne misli. ..
Kedaj se pač povrneta mir in pravica v domovino? Kdaj dobi raja pravico do življenja? Večni boji, vstaje, kri... Vse to traja že stoletja, a nikdo ne priskoči na pomoč, nikdo ne poda roke robu. Večni boji, zmagujemo in zb-pet podlegamo, a uspehov ni. Zastonj se prelivfc kri srbskih juna kov
za tužno rajo?
Globok vzdih se je izvil iz starčevih prsi. Vzdramil se je iz svojih misli in zazdelo se mu je, da se tam za plotom nekaj giblje, nekaj temnega. Toda, morda se je varal v temni noči? Ali ne, to ni mogoče!	'
Pogledal je pozorneje in ni se motil. Zopet nekdo, dva, tri, štirje — cel trop.
"Mili Bog, napad!" za mrmra Pavlovič in stisne samokres v roki.	k
"Kosenka, Kosenka!" zakliee rahlo.
"Kaj je, ded?" vpraša dekle v
polusnu.
valili na vrata.
Žaeko je vztrepetal. "Obdrži glavo na vratu!" ga je opounnil Slaviša.	I
<4Xe vzdržim, če vderejo v stanovanje."	1 "Vzdržiš! Kosenki se ne zgodi nič žalega. Najbrže je to izdajica Holuban in si jo hoče osvojiti. Mi-j dva glejva raje, kako prideva od-; tod in potem Bog pomagaj! Moji sokoli jim nafupljejo svinca pod kožo. kakor bi poprali juho!" "Ti ne poznaš Kosenke?" "Kaj pa zamore ona sama zoper toliko silo? Pavloviča pobi je-! jo. njo pa odvedejo. Verjemi mi J saj so i meni naredili tako. Da bi bil takrat previdnejši, bi še živela sedaj, sirota !" i Starec in Kosenka sta se pomi-' rila, ko sta začula, da so gostje opozorjeni na napad. Turki niso vedeli, iz katere smeri so Icroglje in so naskakovali vrata. Iz hiše |wt je grmel stiel za strelom, včasih po dva naenkrat.
_(Pride še)._
NE MORE VEČ
BITI BREZ NJEGA.
Vjeruša
H. H. von Sehlicku, tovarnar- (
.........., „ ju »Bolgarskega Krvnega Čaja'
r. Napoci h kdaj dan svobode^ katpri ^ g stotisodi bolnUl v gta].
tnzno raio?	nj zvezj jn danzadnem dobiva na1
kupe zahvalnih dopisov od onih, 1 katerim je Bolgarski Krvni Čaj povrnil zdravje, je pisala rojakinja Marija Kuehar, Sioux Palls, S. Dak., sledeče pismo:
"Izvolite mi poslati še eno škatljo Bolgarskega Krvnega Ča-ja. Jaz ne morem več biti brez njega, ker res zasluži pohvalo za 1 njegov dober učinek."
Eno veliko akfttuljo Bolgarskega Krvnega čaja, ki traja za pet mesecev, pošljemo aa en dolar kamorkoli :
"Kosonka! Sinoči si dejala, da Vjeruša si je mel zaspane oči.! si pogumna "Tfu... starega volka je težko'Poglej!" goljufat L Sanje so včasih resnica,] Kosenka vstane včasih pa tudi laž. Ali da bi se Njeno telo vzdrhti.	Pr^omha: Ako hočete poiilja-
krog koče, to pa ni "Ali se bojjftl". rpz*i* ded in pn
1	' • _______ . -------------- * - -
in streljati zna£.
pogleda.
Ilnnisl ILaJunin O®
mana rnmcis ud<i
9 Harrel Bldg.
v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri.
Imam še nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno.
Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE.	1
Našel boš tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepšega; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem.
Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsako\rstno sočivje, kar si ga splob kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko t.u pridelaš 2,500 gal ono v jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry).
Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in deželo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmet-je, od 10 do 20 glav goveje živine.
ČE TE TO ZANIMA IN NE DQBIS TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ.	n
Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje.
Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor y tukajšnjih krajih. ^	'	"
Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar videli niso, povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo.
Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer.
PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO.v • FRANK GRAM, NAYL0R, MO. POSEBNE PONUDBE SO:
40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčiščen. aker $25.00.
80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25.
120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker po $23.00.	/
200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00.
160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 6 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00.
Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v Jem ter plačam po $5.00 od akra.
Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od $10.00 do $30.00 aker.
Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deset let časa za izplačati z 5 ali 1S% obresti z garancijo, da se svet čisti.
JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATJ ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. \
Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 m zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čefel pod obvezo da da meni junija polovico medu knf popolno plačo.
FRANK GRAM, Navlor
1

______„__
GLAS NAHODA, 27. JUN. 1916.
Ogljar Luka.
Slika. Spisal Ivo Če&nik.
Konec.
V ti*sti bajti je bil rojen Medli-šek, znamenit tal. Menda mu je bilo tako prirojeno; sliaal sem staro ženi-eo, ki je trdila, da mu je čarovnica pri rojstvu zarekla in da ni mogel nič zato, če je imel! predolge prste. Že kot deček je kradel klobase. Ko je pa dorasel in hodil na dnino, je izmikal oro-j dje in ga prodajal za slepo eenoj Kolikokrat je bi4 zaprt, a ni se od-' vadil. Naposled ga je ob so vraži l vsak Movek in že otroei so s stra-' hom čnli njegovo hne. Podivjal je' in predrzno kradel plečeta, de-j nar, obleko in obuvalo. Ves gozd je bil njegovo kraljestvo. Zasads je pretaiknil in pivški gozd, jemal voznikom pi«'lo kosilo in bariglji-<e vina, ogljarjem slanino in moko. Imel je skrbno urejeno skrivališč* v Medvedji loži. hrane do- Polk>i	obstal in so priporočil v ulj za eel o zimo, drv je nanesel a»geln varuhu, potem se drsal v vkup, preskrhel si je dobro poste- božj.*m imenu po strašnih raska-
Avstrijsko-italijanska fronta: Iz tega zemljevida je prav dobro razvidno, koliko so napredovali Italijani v enem letu voine , (svetla) črta kaže, kje so bili 10. junija 1915, druga (temna), pa prikazuje, kje so bili začetkom maja letošnjega leta. Napredek
Prva
ni prav posebno velik.
vih stenah nizdol. Ko sem pri>«'1 na dno, se je razgrnil strašen pogled pred menoj. Na skalah je ležalo razbito truplo, rake in noge so hilf polomljene, prsti na rokah so bili razeefrani iu so krvaveli. Okrog usten je ležal težek, bole-
ljo iz listja in slame, tudi odeje mu na manjkalo. A prijel jt* zanj dan planila. Izsh*dili so ga pastirji. Sanaborei so ga zasadili, ko je ravno kuhal žganee. Zgrabili so ga in tirali v vas. Ko so zagledali onemoglo žrtev pred seboj, j<* v z rasti a njih	Na sebi jo imel »raz." na <Hu je zevala krva-
ukradeno obleko m klobuk Korit-'va	lasje so bili strjeni od
nikovega tiroge. Č evlji so mu bili krvi- Ogledal sem si ubogo žrtev prekratki, zato je ^Jsokal »pred-'0*1 ,io <?lave ■zapazil voja-ii j i koije<', da so prsti gledali beli *ko obleko na razdrapanem tele-dan. Ko je zagledal kmet Lazar M1- Ko /se natančneje ozrl na KVOje ukradene čevlje, je podivjal.1 rokp* s<m zapazil, da t we i desnica Obdelovat i je začel- Medližka po'knVvito »»njat pas, ki je bil ves nogah in vpiti, Koritnikov droga'm ražveeen. Kevež sije mu je pomagal. Priletele so žen- krotl1 lakoto 11 a ta,k način. Pog-le-tke in prosile. prUla sta tudi orož-!(lal SPU| in zadel m<i .le pr«aun-
ju'ljiv in žalosten pogled.
stavo nii je začel ugajati. Pod ra-skavo skorjo je bilo mehko sree.
Ko sem se zbudil drugo jutro, je že solnee plesal o" v drobnih pramenih nad gozdom. Oglntšali se ptičji kori, brenčale so muhe med <h*evj«m, ose in čebele so iskale medu po .malinovju^ Luka mi je f »ustregel z žganei in me spremil do starega znamenja, ki ga je postavil moj ded na esirokovejato bu-k«;v. f*d tami mi je bila znana pot. na Farmanee in Belo. Zahvalil •-'■em ogljarja in se nisem kesal, da sem prenočil v njegovi bajti.
Verdun.
Frank H. Smionds je
menda bil
nika in ga odpeljala v Vipavo,____r
od tam «o ga dali v Ljubljano,' "Hvala Bogu, hvala Bogu!" so.edim ameriški časnikar, ki je ___
kjer so ga obsodili na pet let. Jet-^P?^!®	.....|v Verdunu v teku zadnjih štirih
niški zrak na ljubljanskem gradu ni bil pripraven za Medliška in »nsica ga je menda kmalu pobrala.	,
Nemčiji — pravzaprav nemški vladi — je za moralično zmago, katero potrebuje, ako liočp dobiti malo upanja na kak boljši konec kot zdaj kaže.
Italijanski parnik potopljen. London, Anglija, 2fi. junija. — Llovdovo poročilo se glasi, da se je potopil italijanski parnik "Ga briele d' Alle". Zadel je na mino.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA BREG AR. Skupaj sva bila zadaijič na Simon«. AV. Va. Nadalje iščem JOSIPA ŠEGA, s katerim sva bila pa skupaj na Homer Oitv, Pa. Prosim, ee kdo ve za njn naslov, da ga mi naznani, ali naj se sama javita. — Joseph Hrovat. Box 214, Whitman, V a.
Vzdignil sem glavo in nastavil
mesecev, odkar se Nemci na vso; mote prizadevajo zavzeti mesto ter'
bil d nora ve« za Medliška in k ustim «"iitaro. pil v dolgih
požirkih, potem je oživel in mi žrtvujejo na stolisoče življenj.
hlastno pripovedoval s slabim gla-i On pravi, da ni Verdun nobena
rw i i	ji-	- s<*m, da je tri dni v brezdnu, da važna točka, pravi, da je brez vsa-
Dokler niso sezidali vražjih ze- . ,	t	. .	.. , ,	,	. . ,
leznih cest, se je zgodilo največ Je 1h1 ™ popustu par dni, da se^ke strateg,,ne vrednosti. Ako bo-nesreč po rudnikih in gobovih.'Je	k svojemu polku v Po-1d* Ne,mu zavzeh \ erduu pravi
„	... , istojno, kjer je na orožnih vajah,' Simonds, ne bodo dobili drugega
/e pogosta znamenja prieajo, da , .	. ?. . ,	» ^ ,	•	,
. .	.	i * ... i tla je v temni noci zašel m se po-rkot kup razvalin in pepela,
se )e na tistem meMu naglo loeila1	. „ „	1
nesreeil, da. le doma iz Zadloga m
kaka du*a s tega sveta. \ a« oee je ,	....
, . ,	. . , , 'da se mi zahvanuie. moral mlad zapustiti ta svet vsled,	. , ____i . • *_ . ^ i ^ 1>'» sem v novi zaor
egi. (_'e> bi
take nezg.Mle. Devetindvajset let.I J'" T1" 1	T" **
jm pojdi v evet« ped zemljo! To "T™1 uase m bl vlekil oba na" .	. ■ i- . .enkrat
vam je zjsano, čeprav ste bili ta-
krat »še otrok in ga niste mogli poznati. Povem naj vam rajši o kaki drugi nezgodi!
Trideset let bo skoro od tedaj. Rilo j«* poletnega jntra, ko smo podirali smreke. Ni bilo daleč od tistega globokega brezdna v Zasadi, kjer je bila v prejšnjih časih
lede-nk*«. Z nami j^ brl tudi moj Kranoek. Toliko časa me je prosil, dokler ga nisem vzel s seboj. Oddaljil i* je od nas in prilezel k brezdnu. Za kratek čas je metal
kamenje, ki je odmevalo po široki votlini in se valilo s poliee ria po-lieo. dokler ni pr?bobnelo na dno. t'ez kratek <"-as 7.ačuje glas in vzdihe. Ni slišal natanrno besedi, le neprestani klic **pomoe, po-moč!" je raziumeJ. Prihitel je k nam in zmedeno pripovedoval r
"V brezdnu je človek! Pomoči prosi. Pojdite poslušat!"
"Franeek. nemara si slišal glas kamna, pa si mislil, da te kdo kliče "
Ne,ne! Zoi se mi. da me je o-govoril, naj ne mečem .škrli v votlino."
"Ljudje božji, kaj, morda je res! To je nekaj groznega!" se.ru
vzkliknil.
Napravili smo se k brezdnu. Drobna uteza je peljala prav do roba, tako da človek misli: "V dolino grem." V temni noči lahko zagazi v brezdno, v brezdanjo glo bi no.
''Oho. ali je kdo v brezxlnu? Oho, človek, če si še živ po božji mrlo^ti, odgovori!" uno vpili v sevajoče žrelo, ki vzbuja strah in grozo. ako gledate vanj.
"Ljudje, pomoč!" se je glasilo tenko in zdihajoče.
44Ni dvoma, č-lovek je iu prav na dnu. Na nobeni polici se ni u-•tavil. Ves mora biti razbit in razmesarjen. ( mlnž je, da še živi",
ki
On pi.se: '"Bila je Nemčija, ne Francija, je pričela te boje pred Verdu-
svoja brata JOSIPA in ANTONA VIDMAR ter bratranca JERNEJA BRA J DC', doma iz Senožeč. Prosim cenjene roja-kc, če kdo ve za njih naslov, da ga mi naznani, za kar boim zelo hvaJežen. ali naj se sami oglasi-j<». — Frank Vidmar, 1017 Howard St., San Francisco. C'al.
(27-2*1—(i)
NAZNANILO.
Tempotom naznanjam
članom
na vrvi, se lahko utrga. Da bi ga navezal samega, ko se ne more držati pokoneu, zopet ne g-re.	mi pomagaj! Priporočil
sem se Mariji in vsem svetil i kom, ga navezal nase in sebe v sredi ledij in pod pazduhami z vrvjo.
"Bo-g. moj patron in angel varuh me varujte? — Hop, v imenu božjem vleeite, pa počasi!" sem zavpil.
Take vožnje ne bi rad doživel .še enkrat. Poginnen sem in srce mi ne skm'-i takoj v hlače, a rečem
vam. da me je takrat stresala stresa.la "gra/a. Smrdelo mi je v brezdnu in grozno je vplival zrak in glob<x"ina naune. Xdajpaizdaj me zgrabi zeleni škrat za noge in povleče na dno. izpije kri in zadavi mene iu ubogega vojaka. Pa varovala tne je Mati Božja Sveto-gorska, it kateri sem se zatekel vsako leto enkrat in se bom vedno, dokler mi Bog da zdravje. Srečno sva se prioiwala do viha.
Naredili smo nosila in ga odnesli v Pod kraj, kjer se je spravil z Bogom in izdihnil še tisti dan.
Tako, v rdite, mnogo bi vedel pripovedovati gozd. Dandanes ni več tistega življenja v njem kot nekdaj. A nam je vedno najljubše prebivališče. Najbolj zdravega se •počutim tu. Mislim, da se moram ravno gozdu zahvaliti, da nisem niti enkrat bolan. Hranim se pre-prooto: jem zelje, krompir, fižol žganee in vsake kvatre pogačo. Za kavo. ki je neobhodno potrebna vsaki ženski, se ne zmenim. Pijem le redko vino. žganja nikoli. Pravijo mi, da sem skop. a ne briga.m se za čenče. Hodim svojo pot in se poč nt inn najbolj srečnega.
Včasih premišljujem, ko sedim pri kopi, o hudobiji ljudi in dobroti božji. Zakaj ne udari Bog
nam. Nemci so mislili in vse nji- dmšftva sv. Barbare postaja št. hove izjave to kažejo, da je bi!a v Pittsburghu, Pa. da se vrši pri-Framcija že izdelana, izmučena,' hodnja seja dne 2. julija. Ker bo-izčrpana in vsak čas pripravljena mo volili delegata za prihodnjo sprejeti dostojne pogoje za mir. i konvencijo, zato je želeti, da se
"Nemci so mislili, da je treba' ™a.kd<> seje udeleži, izvojevati samo še eno veliko zrna-1 še enkrat denirmstrirati veTTko' nemško moč; in potem bo zmaga njihova in — mir.
"Iiit ka }>ri Verdnnu se bije za j
moralično. ne za kako drugo zana- drva. Plača o-d corda. $1.80.
: '	Joseph Uljau,
1 Hemlock St.,	Warren, Pa
Z bratskim jjozdravom
Frank Krese, tajnik. _ (27-29—6)__
POZOR, GOZDARJI!
Potrebuje se več mož za delat
£0; in tnoralična z.maga se približuje Francozom.
*'Z vr».jaške strani je vredno vedeti, da francosko vrhovno poveljstvo. ko so Nemci pričeli s svojimi napadi, nameravalo Verdun
VABILO
na
PLESNO VESELICO.
-	.... . , in k gledališkim predstavam.
zapustit! in ga prepustit: so^az-	kakor
niku.
<lJoffre in drugi, ki so v stiku z vodstvom francoskih čet, so se docela soglašali, da je Verdun brez vsake vojaške vrednosti in se' ne izplača niti enega 'življenja žrtvovati in da je najboljše, da se"' pomaknejo nazaj na višine nad mestom in na zahodno stran reke M ense.
"Ako bi Joffrejevo mnenje zmanje zmagalo, hi ne prišlo do nobene bitike pred Verdunom in Xesnoi bi bili že štiri mesece gospodarji mesta.
"Ko so se pričel« nemške čete zbirati pred Verdnnom. je Joffre že vse potrebno odredil, da bodo francoske čete zapustile Verdun, toda takrat so se v Joffrejeve zadeve pričeli vtikati politiki.
'"Joffre. ko je sprevidel, da imajo politiki prav, namreč, da je Verdun velike morailične vrednosti. se je uklonil in takoj z največjo hitrieo pričel z utrjevanjem. On je sprevidel, da bi bilo nemško ljudstvo, ako bi dobile nemške čete Verdun, navdano z novimi nadami, in francosko bi
nekaterih lopovov? Groga je na- bilo pa potrto.
predstavi bo priredilo društvo SV. BARBARE štev. 82 v Farrell, Pa., v torek dne 4. julija 1916 v svojih lastnih prostorih.
Igralo se bode dve igri dvakrat, in sicer:
1.	Krčma r pri Zvitem rogu."
2.	"Kmet in fotograf."
Prv^č se bodo igrali ob treh popoldan Ln drugič pa oib osrnilT zvečer.
Tempotom vaibimo vse rojake in rojakinje ter vsa društva iz te naselbine in sosednje okolice, posebno pa društvo '\Slovenec" št. 2G2 in društvo "Slovenski Dom" št. •51 v Sharon, Pa., da se te naše veselice in predstav polnoštevilno udeleže, ('isti dobiček je namenjen v društveno blagajno. V ena kem slučaju bo tudi naše društvo vedno v pomoč.
Za vsestransko postrežbo bode sknbel v to izvoljeni odbor.
Na veselo svidenje 4. julija!
Jurij Okorn, tajnik.
(27-29—6)
Kje je JANEZ MANDELC? Doma je iz Zapnž na Gorenjskem. Pred 9. leti je bil dalj časa v Clevelandu, od tam je neznano kam odpotoval. Komur je znan njegov naslov, ga prosim, da ga mi naznani, ali naj se sam javi svoji sestri: Mary Mandele, 1^5 Lincoln Road, Brooklvn, N. V. ('24-28—6)
. IŠČE SE DRVARJE
v Mellen, Wis.; po $1.30 od corda; diober rasteč les.
Chareoal Iron Co. of America, (20-6—3-7)	Mellen, Wis.
Rojaki!
Columbia gramofone la slovenske plo££e Je dobiti J) vedno pri:
IVAN PAJK, 4M Chestnut St, Cooemaacb. Pa PtStte po cent k.
kopičil toliko grehov, da bi jih ne iern razlagal. "Dva po vrvi v Pod- »e<štel. za eelo grmado jih je. Ma-kraj! Vrvi vseh treh zvonov bodo nico je osleparil, vdove je zatiral, morda zadostovale."	pri posojilih je zahteval krivične
Odpravila sta se dva mlada in obresti, par kmetov je pritiral na orna faota.	j beraško palico. Mislim si že, da ga
Medtem je ubožce vzdihoval; čaka plačilo, če ne tu, pa taim. tolažili mo g« in i«>od4>ujali k Tam, tam bo velika mlaka. Kri-▼■trajooati, a odgovora ni bilo fn stus nam bodi m-ilostljiv!" bari i smo ae. da nam umre, prednoj Luka je vstal, \-rgel debelo čolo prineao vrvi.	na ogenj, iel pogledat h kopi, jaz
Fanta «ta se vrnila in posveto- sem pa krpalu zadremal in sanjal vaii smo se, kdo pojde na dno.'o povestih ogljarja Luke. t'mi Največ poguma sem Vami jaz.'moz s platneno srajco in hlačami
100 do 150
IŠČEM
mož za delati
Ničesar bolj nespametnega pa'lai'jp Dela je za tri leta
ni, kot misliti, da je Verdun vrata do Pariza.
"Kdor to misli, naj gre samo v Verdun in bo videl zadaj za njim drugo, £e močnejšo in v-resnici nepremagljivo črto; potem gotovo ne bo mislil, da je Verdun vrata do Pariza.
"Pa Nemci tudi ne nameravajo in ne mislijo prodirati proti Parizu, ker tolrko so se že spametovali. Ako :bi hoteli v Pa*riz, bi šli rajše v smeri od Noyona, ki je že v njihovih rokah, in bi kneli samo
N*v«*fth m me, mi dali svetilko o- hodnjačami, suhimi lici, velikimi
in čutaro vina ter »pn- čeljustmi, s sivo, zamazano brado, .petdeset milj, medtem ko imajo Na vsaki mišičastimi rokami in krepko po- zdaj c^lih stosestdeaet milj."
dober. Plača na 14 dni. se na:
Austin F. Pettit, 602—604 Crockett St.* (24-29—6)	Beaumont,
■ sve-Gozd Javite
Tex.
MAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblsJBanl pobirati alno ss "Glas Naroda" ln kor tudi ss vss dnu v
ka stroko
1M Avfc. Is
Otrar.
Jakob Frank Skrabse. : imxrj Jamnlk. Peter Colic, Frank in Jote Qma
Kali da, Colo, in skollcs: Leois Ca
stello.
Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Woodward. Ia. Is okoli ra: Luk at Podbregar. Aurora, I1L: Jernej B. Verbli. Chieaeo. I1L: Frank Jurjoveo. Depue, Hi.: Dan. Baduvlnac. JoUet, I1L: Frank I Jiurtcb. Jobn /4 letel In Frank Bmublch. La Salle, 11L: Mat. Komp.
Nokomis, 111. in okoiica: Math. Gai-sbek.
Oelesby, 111.: Matt. Brlbernlk. Waukegau, 111. in okolica: Fr. Pet
kovček lu Malh. Ogrln.
So. Chicago. IIL: Frank Černe. Springfield. 11L: Matija Barborlk Cherokee, Kmu.: Frank UeZlanlk. Columbaa, K«ns.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskove«. Frontenae, Kui In okolica: Jrrank Kerne ln Hok Firm.
ftansa« City, liana.: Peter Hcomdier. Mineral, liana.: John »talc. Ringo, Kana.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodoplvec.
Caiuoiet, Mich, in okoilea: Pa »al Shaltz, M. F. Kobe in Martin Rade.
Maniatuiue, Mick. Is sksUmt Frank Kotalan.
So. Kance, Mick. Is skollcs: M. tJ.
Ltkovtch.
Chiabolm, Minn.: K. Zgono in JakuS
Petrlcb.
Uuluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn. In okoiica: Ivan UouSo, M. L Kapsn, Jos. J. l'eabel ln Lool* U. PernSek. Eveleth, Minn.: Jnrl] Kotao. Gilbert, Minn. In okolica: i.. VchL Hib bins, Minn. ? Ivan Poiifio. Kitzville, >linn.: Josip Adamlch. Maanwauk, Minn.: Ueu. Mauriu. New Lkuluth, Minn : John Jerloju Virtinla. Minn.: Frank Hrovatlcb. St. Louia, Mo.: Mike Grabrisn.
Klein, M out.: Gregur Zu&ec.
Great Falls, MonL: M a lb. Urlch. Bed Lodge, Moot.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont.: Tornai Paulln. Gouanda. N. V.: Earl Sternlfia. Little rails, M. ¥.: Frank Gregorka
Cleveland. Ohio: Frank Bakaer, J MarLn^ič, Chaa. Karllnger. Jakob Hem ulK, John Prostor 1a Frank Meb.
Barbcrton, O. in okolica: Matn Kra mar.
Bridgeport, 0.: Frank Hočerar.
Coliinwood, O.: Math Slapnlk. Lonun, U. In okolica: J. K mnSa ia
Loals Balant Niles, Ohio: Frank KogovSek. VouuKStown, O.: Ant. Klkeij. Oregon City, Oreg.: M. Juatia. Allegheny, Fs.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jakflo. Bessemer, Pa.: Louis Hribar.
Brsddock, Pa.: Ivan Germ.
Bridgeville, Fa: Kudolf PleteiSek. Burdine, Pa. in okolica: John Dem-Sar.
Csnonaborg. Pi>: John KokUeb. Cecil, Pa. in okolica: Mike Hočevar Conemaugh, Pa.: Ivan Psjk ia Jona Zupančič. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Brought on, Pa: in okolica: A. Demšar.
Darragh, Pa.: Dragntin Slavit. Dunlo. Pa. in okolica: Joseph Suhor. Export, Pa.: Frank Trebeta. Forest City, Pa.: K. Zalar ln Frani Leben ln Math. Kamln.	.
Fareii, Pa.: Anton Valentin««. | Grecnaburg, Pa. Is skollcs: Jasspt i Norsk.
Irvln, Fa. In sksllcs: Fr. Demflar. Johnstown, Pa.: Frank Gabranja la Jphn Polanc.
Luzerne, Pa. Is skollcs: Anton
Osolnlk.
Meadow Landa, Pa.: Georg Hchaita ; Monessen, Pa.: Math. KikelJ. Moon Bon, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. In okolica: Z. Jaksha.: L Podvasnlk, L Magister ln D. B. Ja South BrtMcfcsa Ps.: J orne J Mo prlviek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph ftkorlj.* West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. dama In J. Potsr ooL
Utah: Anton Palčič.
Utik: Ll Blanch. WMk: G. J. Po
rents.
Davta, W. Va Is sksHca: J TIbsii, W. Va ia sksMca: Frank
Koeijan ln A. Koronehsn
Wis.: Josip Tratnik Is Anx. Col lander.
Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin ln Martin Kos in John Stampfel.
Frank Skok. Wyo.: A. Josds, Ta) ta FaMte
Dr. KOLER,
638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
HRVATSKI ZDRAVNIK
Dr. Koler je nai-atarejAi hrvatski Kflravntk, ep^eija-llst v 1'iltsburahu. ki ima ISIetno prak »o v zdravljenju tajnik mo&kib bo-lezni.
Stfllls ali zastru-pljenje krvi zdravi 9 glasu vitim 60«, ki /j ga je izutnei dr. S prof. Erlich Ce 1-male mozolje sli mehurčke po tel«-"U. v grlu. Izpadanje laz, bolečine v kosteh, pridite ln izčiztii vam bo kri. ♦•akajte. ker ta bolezen a*s nalaze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri--per in tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi iziiibljivanja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-ne.huje muika zrn««žnost, rte fakajte temve£ pridite in jaz \am jo bom zop^t povrnil
SuSenje cevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem «"asu. Hydrocele ali kilo ozdravim v 3u urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki j*.vzrofiJo bole fine v križu In hrbtu in vfaath tud' pri spusr-anju vode, ozdravim s go-tovoetjo.
Reumatlzam, trganje, bolečine, ote kline, srbečico, ikrofte in druge koin« bolezni, ki nastanejo valed ne/late krvi ozdravim v kratkem času in nI potrebno ležati.
Uradne ure: V ponedeljkih, sredah iri petkih od V zjutraj do 5 popoldne V torkih, čet vitkih ir: sobotah od I ure zjutraj do S. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh p«>(H>li](,e.
S postu ne delam. — »»ridite osebno — Ne po Za bi It; ime in številko!
Farme na lahke in poljubne obroke.
Mi lastujemo 2000 akrov v enem kosu v največji slovenski naselbini v Ameriki, ki se nahaja v Clark Co. v državi Wisconsin. Ta zemlja meji s farmami slovenskih farmer-jev in jo prodajamo v kosih po 40, 60, 80 in več akrov na lalika in I naseljevanje. Vlečenje se vrsi 27. dolgotrajna odplačila. Našim kup- iuliJa- Okroj? 400,000 akrov. Zem-eem postavimo na zahtevo tudi | ^ za sadjerejo, poljedelstvo, hišo in hlev ter očistimo tudi ne- mlekorejo in živinorejo. Natančna kaj zemlje, a vse na dolgotrajna UiJ,Pa. s P°l>,SOin pojasnilom a odplačila.
Poleg m o še čez
INDIJANSKA REZERVACIJA
v Colville, Wash., je odprta za
poštnino vred stane $1.00. Vojaki, domenjene zemlje lastuje-1 mornarji (ali njih vdove) civilne _ iez dvajset tisoč akrov zem- ali ^anske vojne se lahko nknji-
lje v Clark Co., toda, če hočete	^	vam
zemljo v bližini svojih rojakov,! pošlj-mo tozadevne liAtme, ako potem nam pišite takoj po nujna | »"namte, kje ste služili, pojasnila. Naslovite:	j	Smith & MeCrea,
Faele Bldg., ' Spokane, Waih.
Homemaker Land Company
Dept. 3
Tioga, Wis.
(12-6—17 7)
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRULL
frodaja'belo vino po.............
črno vino po.............
Droinik 4 ga!ione za .............
Brinjevee 12 steklenic za........
• . * galloue (eodčtk) za...
Za obilno[uaro£t>o »b priporoča
70c. Wic
ffaliob
tli'00 $12.00 liti HO
Marija Grill,
5308 St. Clair An., N. E., Cleveland, Ohio ,
Zastopnik -"GLAS NARODA'
82 Cortlandt Street, New York, N. I.
___
Frank Petkovšek
Javiti notar (Notary Public) 718-720 MARKfiTSTRBET
W&IIHKUAN, ILL.
PEODAJA fina vina, ia vratne imotk«, > patentirana zdravita.
PHODAJA voice ilutke vieh prekomof-akih črt.
POŠILJA denar v atsri kraj sanealjlvo ln
pošteno.
UPRAVLJA vae v nota raki posel Spadajoča dela.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,
s s fs t
w w ^ ^r ^
Prijateljem in znancem
naznanjam, da sem 1. maja otvoril
VELEPR0DAJALN0 opojnih pijač.
V zalogi imam raznovrstne domače in importirane pijače; fina vina, likere, sljivovice, dropovice i. t. d. Pivo iz pittsburških in drugih pivovarn. Rojakom se toplo priporočam.
Cene nizke! Ignatz Podvasnik, Postrežba točna!
WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. SVOJI K SVOJEMU 1
Datmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga
Je edino domače podjetje, Id ima veliko skladišče vsakovrstnega vina in žganja v mestu New Yorku. Vse naše blago je pripravljeno po domafast načinu in je zdrava in naravna pijača, najbolj*« vrste. ZA VSAKO POŠILJATE V JAMČIMO. Cene so sledeče:
RDEČA VINA: Claret sod 53 galon le......$2&M
S28.M flftf
Zenfandel sod 52 galon le Barbers sod 52 galon le ... Burgendy sod 52 galon Is ..
O pol sod 52 galon le.......
BELA VINA: Riesling sod 52 galon le ....
Hoek sod 52 galea le......
Ssuterne sod 52 galon le ...
VINSKO ŽGANJE: Ssd 27 do 28 galon.... $2.15 Sod 50 do 52 galon.... $2.1« Vsakemu, Id naroči od nas petkrat eno in isto blago, sin jo stič zastonj. Torej pri petih sodita vina iste vrste, dobite testi ssd ZASTONJ.
Z naročilom po&ljita Money order sli p« gotov denar v
. S7Jt $35.tJ
Za trgovce so bosebne cene.
DALMATENSK0-KAL1F0RNUSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street^ Ap. A. Haw York, H. T.

ftl,AS MARAPAuiff. JTTN. J916. --L--
H

fftfttfff
AAA * a A
—.....UL
EVGEN SUE s
N h N M M
H i.
VEČNI ŽID.
(Priredil J. T.)
9 » f » ^	i D » t y f

31
(Nada 1 je van je).
—	Temu f'lovekn se je najbr/e zmedlo — je rekel gospodični. — Ootovo pripoznate, da ne morem govoriti ž njim. — Zdaj bom šel. — Po teli besedah je vzel iz žepa mal zavojček in ga ji ponudil rekoč:
—	Dajte mu to. — To bo najboljši nauk, ki mu ga morem dati.
Ko Rodina ui bilo več v sobi, je stopila Adriena k vojaku in ga
vprašala:
—	Kako je pa z vašo rano? — Ali ste hudo ranjeni T
—	Ah, kaj bo to? — je odvrnil Dagobert. — V tem času se ne smem in ne morem brigali za take malenkosti. — Nikar se ne jezite, da sem se tako obnašal v vaši navzočnosti. — Povem pa, da tega človeka ne morem videti.
—	Kljub temu ga n«- sodite pošteno — je odvrnila Adriena.
—	Ne? — SO je oglasil Dagobert. — Zakaj ne? — Saj ga že dolgo časa poznam. — On je vendar v zvezi z abbejem Aigrignv.
—	Seveda je bi! v zvezi, pa je kljub temu poštenjak.
—	Tako? — Tako?
—	Sa j si na vse načine prizadeva, da bi vam vrnil otroka.
—	Tako, tako? — On, da bi mi vrnil otroka? — Nikar ne govorite tako nespameno.
—	Dt, tako je in nič drugače.
—	Gospodična, prepričan sem, da naju ni 1h človek prva preva-ril — je vzkliknil Dagoberl.
—	Bo kako? — Paziti se ga moramo in slediti vsaki njegovi kretnji. — Nečesa pa vseeno ne morem pojmi! i. — On ni slab človek. — On me je vendar rešil iz te hiše.
—■ Ali je to res? — se je začudil Dagobert.
—	Seveda je res — je odvrnila Adriena. — Sieer nam bo pa vse pojasnil ta zaboj.'ek. katerega mi je izročil s prošnjo, da naj ga vara izročim.
Dagobert je vzel zavojček v roko in vzel iz njega svoj križ častne legije in rdeči trak, znamenje velikega dostojanstva.
Obe stvari sta mu bili one usodopolne noči ukradeni v Moekern.
Nobena stvar na svetu pa ni mogla tako razveseliti. — Veselo se je nasmehnil in poljubil križ. — Takoj zatem je planil proti vratom, da bi dohitel Rodina.
Dohitel ga je že koncem hodnika in ga zgrabil za rame.
—	Stojte' —je zakričal. — Kako ste prišli ti dve stvari v vaše roke?
Rodin ga je začuden pogledal.
—	Kaj hočete? — ga je vprašal. — Gospodična ni storila prav, ker vam je takoj povedala.
—	Ali ste inoproee vi z menoj galantno postopali? — Zdaj pripo-znam, da sem se res nekoliko izpozabil. — Ako mi pa takoj ne poveste. kje ste dobili križ in trak. vas bom tako pretresel, da boste izgubili pamet.
Kodin je skomiginl z rameni in odvrnil:
—	Saj vendar veste, kje vam je bilo ukradeno. — Ukradel vam je služabnik krotil <*a Moroka. — Vse to se je zgodilo na povelje abbe-ja Aigrigny, katerega tajnik sem bil jaz. — Šele pred kratkim sem izvedel, da vam je bil ta križ ukraden. — Vedoč, da se bom kinalo se stal z vami, sem ga nosil vedno seboj. — Listin, katere so vam bile ukradene, se nisem mogel polastiti. — S tem, da sem vam izročil križ, boste zadobili o meni popolnoma drugačno sodbo.
—	Velikansko uslugo ste mi napravili — je odvrnil Dagobert. Prosim vas, idiva k gospodični Cardoville. — V njeni prisotnosti vas oom prosil odpuščanja.
—	Ni potreba — je odvrnil Rodin.
Po teh besedah se mu je izvil iz rok ter hotel oditi.
Vrata koncem hodnika so se odprla in na pragu se je pojavil
preiskovalni sodnik Gernande.
—	Oh, vi ste tukaj? — je vzkliknil Rodin. — Kaj ne, da ste pri l>eljali temo gospodu dve mladi deklici?
—	Ne, to se mi ni posrečilo — je odvrnil sodnik z žalostnim gla-som. —
—	Kaj? — je zakričal Dagobert. — Ali tudi vi niste našli mojih otrok v samostanu?
Ker am sodnik ni takoj odgovoril, je planil Dagobert k njemu in ga začel tresti.
Pri tem je neprestano kričal:
—	Kje sta otroka? — Kje sta? — Včeraj sta bila še v samosta nu. — Kam so ju odpeljali?
—	Prednica mi ni hotela ničesar povedati — je odvrnil preiskovalni sodnik. — Ni pa zabranila preiskati samostan. — Vse smo pre iskali, pa nismo našli nobenega sledu.
—	Moj Bog. mogoče so deklici eelo usmrtili?
Rodin je hotel izkoristiti to priliko in izginiti skozi vrata.
—	General.... general---je jecal Dagobert in mrzel pot
mu je lil po čelu. — Hotel je nekaj povedati, toda iz ust mu ni prišla nobena beseda.	'
—	Dagobert! — je vzkliknil general. — Govori vendar. — Saj nisi otrok.
—	Gospod general! — Jaz sem Adriena Cardoville* — Bodite prepričani, da se tudi jaz zanimam za vajina otroka, ker sem ž njima v daljnem sorodstvu. — .laz sem namree tudi. potomka rodbine Ren-
Generala je presenetila njena lepota.
—	Kaj pravite ,gospodična? — Moja otroka? — Moja otroka? — Ali ste ju videli?
—	Seveda.
—	Dagobert, privedi ju sem. — Takoj, pri tej priči.
Dagobert je še vedno stal in ni izpregovoril nobene besede.—
—	Dagobert, Dagobert — ti nekaj skrivaš pred menoj. — Go vori, če moja žena v nevarnosti ali če preti mojima fttrokama nevarnost?
—	Gospod general, dvoje otrok je vam ostalo. — Otroka vam bosta v tolažbo. — Gospod general----iz Sibirije sem prišel z vašima
hčerkama.
—	In moja žena? — Moja žena? — je kričal general.
—	Vaša gospa soproga----tisti dan. ko je umrla____sem odpotoval z otrokoma iz Sibirije____
—	Moja žena je torej mrtva?____Mrtva---je vzkliknil
general in milo zajokal.
> — Dagobert, zdaj ne zahtevam več, zdaj te prosim, povej mi, ta j se je zgodilo.
—	Nikar ne obupajte, gospod general.
—	Ali mar nimam dovolj vzroka, da obupam? — Govori, govori! — Co ne boš takoj povedal, te bom na tem mestu zaklal.
(Dalje orihodnjič).
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
prodaja
JOSIP SVETE
1780-82 E. 28fch	Lorain. Ohio.
NAZNANILO IN PUPOKO.
ČILO.
Cenjenim rojakom ▼ Clevelan-dn, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
i
i i i
iBniMiaraniaraiaiaraianiai^^
Peto poglavje. GENERAL SIMON.
Vi IfiL \
CONKORD BDEČE VINO $25.00 barrel
DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel
Pri manjih naročilih cena po dogovora. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pride jati denar ali Money Order.
Pozor!	Pozor!
V zalogi imamo iz starega kraja-importirane
SRP E.
Cena 60 centov s poštnino.
frank sakser,
82 Cortlandt Street,	New York, N.
Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od prejšnjih zalog.
rl
—	Kje je gospod Rodin? — je vprašala Adriena Dagoberta, ko sc je vrnil v sobo. — Ali ste ga dobili?
—	Da, dobil sem ga in tudi govoril sera ž njim. — Toda ko ko je priicl gospod preiskovalni sodnik in mi povedal, da otrok ni več samostanu, je izginil. — Saj pravim, tem ljudem ni ničesar zaupati
—	Prepričana sem, gospod, da imate o tem človeku preveč slabo mnenje — je odvrnila Adriena.
Dagobert se je mahoma izpremenil. — Molče je stal in se na vi dez ni popolnoma nič brigal za Adrienine besede.
Adriena ga je nekaj časa začudeno gladala, potem je pa pri stopila k njemu.
Na pragu je nekdo zakričal:
—	Kje pa je t — Kje pa je?
Dagoberta je ta glas čisto elektriziral. — Zakričal je in planil k vratom. — Na pragu se jc pojavil general Simon.
General je bil izvanredno visoke postave, oblečen v modro oble
—	Njegov obraz je bil čisto vojaški. — Imel je široko čelo, nekoliko zakrivljt n nos in že nekoliko sive lase. — Obrvi in brke je imel črne. — Po ožgani koži se mu je poznalo, da jc bival dalj časa v juž-
" krajih.
Ko je opazil Dagoberta, se mu je zjasnil obraz. Roke je bil razprostrl in skočil k njemu s klicem
—	Moj ljubi prijatelj, moj ljubi prijatelj!
Dagobert mu je hotel nekaj odgovoriti, toda on ga je prehitel z
besedami:
—	Povej, že ai bil 13. februarja v Parizu!
—	Da, gospod general. — Dedščina bo izplačana šele po preteku Štirih mescev v sled nekega koncila.
—	Kaj pa moja žena? — Kaj pa moja otroka T
Dagobert je povesil pogled in molčal.
—	Torej tudi ti ničesar ne veš — je vzkliknil Simon. — Jaz sem bil ie pri tebi doma. — Povedali so mi, da bom otroka toka j dobil.
.. Torej ju ni tukaj!
■ ■ ■ ■
MODERNO UREJENA
TISKAM A GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVBiUJB PO N]
V AI:
DELO OKUSNO.
IZVBtUJE PREVODE 7
UNUSKO ORGANIZIRANA
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
m nabo&la roftmn m
SLOVENIC nnUSHINC M,
t2 Cortlandt St, New York, N. T.
dobite "GLAS NARODA" skosl Mrl mesec« dnevno, isvaemil nedelj in po-stavnih praznikov. "OLAB NARODA" lakaja damo na imtfh straneh, tako, bo 96 itn* berila, ▼ 156 strani, aH 634 itn* t Štirih OLAB NARODA*9
s bojtfta in ram dL tj ga alaLand dan 13,000! — Ta itevfflc* Jasno gevori, da ja Bal * ▼aa aaabje Bala Ja argaafcdraao In spada ▼
"OLAB NARODA" J* SDKNX 8LOVKNW DNEVNIK fnp^fanryw ppftayatt ^lAtniiiff BS VAN
Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati na ročnino na naš list, knjige in drn ge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne poti lila vsled česar ga rojakom naj topleje priporočamo.
Upravništvo "Glas Naroda*'
PLEŠASTIH NIKDAR VEČ.
Prof. Long-ov Magnetitni glavnik
odstrani prah, povspeV rast lu zatirani izpadanje laa. Ozdravi glavobol. Se ae zlomi. Ona $1.00. Moški žepni česnik za brke 25c. Po sprejema te svote, pošljemo kamorkoli. Pišite: Novelty Sales Co., p. O. Box 1352, Pittsburgh. Pa.
STATE DEPARTMENT OF
LABOR BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Po-insuila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah.
Pridite ali pišite! MewyorSki urad: 230 Fifth Ave.
Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building.
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
Lahko se pošlje denar sorodni, kom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da se priloži tndi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker akc bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli vec na istem mestu in mu ne mogli uročiti de narja.
TVRDKA FRANK SAK8RR,
82 Cortlandt St.. New York, N. V.
POZOR ROJAKI!
'NtjniHinU* MiUt mm I—fc» tmm. kakor M wlb brk* in brado Od tava mašila sraataja i ■tih tadnib kraaai *o.t< Id dol«i laaja kakor to« ooikim krami brki bi brada la nabodo odpadali to ■aivett. Hcrmttoait, koatlbol aH trganja ? rekah. Mfth in v krtin, t oeeUb daah papatenaa sadra-/im. rana. opekline. bala. tura. toaata ia gftal«, potna nos« kurje očaaa. cnbB— » par daah popolnoma odstranita. Kdor bi mj* adravila brez aspaba rabil mu jamčim ztt W00. Pilita takoj po cenik, knjižico in žepni Koledar ia polljite 4 cente r markah za poštnino.
JACOB WAH&ld, 1092 S. 64. 8U Cleveland. O.
oodlsl kakršnekoli vrsta Isdeiojan la popravljam po njnup cena*, a dalo trpežno In zanesljiva T popravo aaoealjlvo vsakdo poKJs, ker sest is oad 18 let tukaj v tea posla la aada! v svojem lastnem doma. V ▼osmem kranjske kakor harmonike ter raCnaam po korflno kdo ashtova fecea vprašanj.
JOHN VflNlH*
1*17 Wm
NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio tal oko* Ud naznanjamo, da jih bo oblaka! nai sastopnik
JOHN KUMftR, U je pocblaKan pobirati nino ga list Glas Naroda. B spoštovanjem
Upravniitvo Qlea Narod*.
'KRACRl
SJEV BRINJEVEl
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Oiaa aa "BEDIJBTSO Jo: e stekleni« S UI
12	1U|
▼ ZALOGI IMAMO tudi Osti domaČi TROPINJBVEO la BLIVOT-KA kuhana t naši lastni dlatllerljt Nato cene so Mete: Troplnjerec per gaL $2.25, $2.50, 92.70 la |U|
Sllvovlts per sal.................$2.75—fS.00
Tropin Jevec m boj.................... g e.oo
SUvovits zaboj ..................... $13.00
-mr Rye Whisk*j 6 let star, aaboj	SILOS -M
Bodeča Ohio slna per gaL .... 15c., SOt, Me.
Catawba In Delaware per sal.......75c.—80«.
Za ff ln 10 gaL poeodo računamo $1.00, m 28 gaL $2.00, aa večja naroČila Je sod aastooj. Naročila naj ae prtloil denar all Money Order In natančni naslov. la pristnost pijače jtimffwB.
The Ohio Brandy Distilling Co.
5102-04 ST. CLAD AVE., CLEVELAND,
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) _v GREATKB-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooVastila, vojaške prošnje in dsje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datnma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno po-
etreženi.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Ve»lilcom t 21 pri M pctlolH. ^D Cena 15 centov*
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drživa, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tndi
Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-a jene drŽave in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avetro-Offrske h Italijo. Cena je 15 centov
Veliki vojni atlas
»iskiroah se evropskih držav in pa kok>ng-sirih posestev vseh velesil,
Obsega 11 rasnih zemljevidov. Cena hudo 25 centov.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenk Publishing Company,
82 CORTLANDT STREET,
NEW YORK, N. Y.

Bojskl aaroGsJts roda", aaJveQI
I« H £

Kaj pravijo pisatelji, učenjaki in drfarnlkl o knjigi Berta pl. Suttner.
"Doli z orodjem f
Lev NikelaJevM Tolstoj je pisal: Knjigo sem s velikim ntlt kom prebral in v njej naSel veliko koristnega. Ta knjiga sel« vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli.
Frtaerik pL Bodeostedt: Odkar je umrla madame Stael al bilo na svetn tako slavne plssteljlce kot je Snttnerjera.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli s orožjem' je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jfakobovskl: To knjigo bi človek naj raj Se poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Bosegger piše: Sedaj sem v nekam gozdu pri Grieglach in sem bral ku^o z naslovom MDoll s orodjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v lolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razHrjajo 8veto Pisma Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo?
Heorik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sam jih kdaj bral--
C. Neumann Hefcr: — To Je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.
Bans Land (na shodu, katerega je imel leta 1£90 v Berlfeu): Ne bon slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsskemu jo bon po sudlL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apoatolje, ki bi Bi žnjo krlžemsvet ln nčili vse narode.
Flaantai minister Dooajewskl Je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Skl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta P1- Suttner jeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Ml«"^. da se ne bo nikdo več navduševal aa vojno, če bo prebral to knjigo.
CBNA M GENTOV.	•
NsrsCsJts Je pri:
Slovenic Publishing Con
82 Cortludt Street, . New York City, If. V.