25. številka. V Trstu, v sredo 28. marcija 1888. Tečaj XIII. ..E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vnuk o sredo in soboto ob 1. uri popoludpe. „Edinost" stane: za vse leto pl. •>. —; izven Avst. 9.— g|. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ «a četrt leta „ 1.50; . „ 2.23 „ Posumirne Številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po » nov., v Gorici in v Ajdovščini po «* nov. Na naročje brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST V«i dopisi se pošiljajo uredništvu v nliri Tnrrente št. 12. Vsako pi-*iti«> mora li ti fritnkiivano, ker nefrankorana »e tir sprejemajo. Rokopisi su ne vraeajo. Oglasi in czr.aaila se rarun«- j»■ ■> 7 nov. vrstim v petitu ; za naslove / »I1 »*•!imi črkami se plat*nje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic. Poslana. Javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. N.iroenino, reklamacijo in in »rate prejema upra7ništvo v ulici Turrpntr 12. Odprto reklamacijo so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Pnimorsko, »V eitinoiti j« ii offi Občni zbor delalskega podpornega družtva v Trstu dne 25. marcija 1888. O mnogih prilikah je dokazalo to za nas primorske Slovence jako važno družtvo, kako krepke korenine je pognalo med našim domačim občinstvom, kako vsestransko zanimanje je zanje. Uže v soboto 24. t. ui. zvečer, ko so se začele volitve novega odbora v družtvenih prostorih, so članovi kar drvili pred volilno komisijo, da oddajo svoje glasovnice. Še sijajnejse 5a se je pokazalo krepko družtveno živ-enje v dan občnega zbora. Ob 3. popo-ludne je bilo uže zbrano lepo število druž-tvenikov pred dvorano družtva „Avstrije", katero je ustopilo prijateljskemu družtvu. Točno ob 4. uri p. p. se je začelo nadaljevanje glasovanja, ki je trajalo malo ne do 7. ure. Družtveni I. podpredsednik g. Mate Mandič je začel zborovanje ob 5. Prostorna dvorana je bila prenapolnjena, kajti navzočnih je bilo preko 500 družtvenikov. Predsednik pozdravlja navzoče, izraža svoje iskreno veselje na tolikem zanimanji za družtvo, kar dokazuje lepo število zbranih, ter predstavlja zboru vladnega zastopnika g. Vidica, katerega se jo pozdravilo se „ živio!" Predsednik omenja dalje, da je bila od nekdaj slovanska navada spominati se svojih dobrotnikov, zatorej mu jo dolžnost opozoriti zbor na prvega družtvenega dobrotnika, temveč ker je prepričan, da izrazi s tem željo vseh pričujočih. Ta dobrotnik je naš pokrovitelj ccsarjevič Rudolf. Svojo hvaležnost mu iskaže na predsednikov poziv tbor s tem, da ustane raz sedeže ter zagrmi trikratni „živio!" Predsednik nadaljuje, da je svojo hvaležnost iskazati ne samo z besedami, temveč tudi dejanski, zatorej naj se odpošlje Nj. ces. Visokosti, ki je podpolno veŠČ hrvatskemu jeziku, ta-le brzojav: Nj. carska Visost nadvojvoda Rudolf u Beču. Carska Visosti! Delalsko podporno družtvo sakupljeno kod glavne skupštine pozdravlja svoga pre- PODLISTEK. Anton Hribar. Počivaj v miru; dela tvoja pa naj l>6dejo naslednikom v vzgled ! Tekom preteklega leta izgubil jo rod adovenski mnogo zaslužnih mož. Nemila smrt vzola nam je 12. januvarja 1887 našega ljubega Erjavca, ki jo'delal za nas silno veliko in uspešno na leposlovnem in znanstvenem polji, delal za omikance in preprosto ljudstvo. Novica o smrti njegovoj pretresla jo vse Slovence in posebno nas, prijatelje in znance njegovo v Gorici. S tožnim srcem zbrali smo so in tolažili z besedo divnega pesnika, ki pravi „ .,. ne, ni umrl! Oči le svojo je zaprl, da so po trudu in po boji oddahne v blaženem pokoji. On živi in večno živel bode". Ukre-noli smo po dolžnosti svojej, kar je bilo treba, da tudi dejanski pokažemo, kako da ve ceniti Slovenec zasluge vrlih svojih mož. Med onimi, ki nam je svetoval in ki je sodeloval, bil jo naš obče znani Tone Hrib ar. Čeravno uže bolan, zbral je svoje pevsko kolo in jo izvožbal v pevanji np-grobnice po rajnem prijatelji. V cerkvi sv. Ignacija, kamor so so v blagoslovljenje prepeljali ostanki blagega Erjavca, zapeli so pevci milo nagrobnico pod vodstvom Tonetovim. Bali smo se užo takrat, dav kratkem izgubimo svojega pevovodjo, da izgubi mladina prijatelja, šola izvrstnega strokovnjaka — in res, dne 8. maja istega leta, zatorej v štirih mesecih zazvoni turobni mrtvaški zvon našemu ljubeznivemu llri- jasnega pokrovitelja, Vašu carsku Visost burnim trokratnim „živio!" Zbor pritrdi z navdušenimi „živio" klici. Na to brzojavko odgovoril je brzojavno najvišji podvornik Nj. c. in kr. Visokosti prestolonaslednika Rudolfa grof Bombelles, da so zahvaljuje na lojalnej čestitki. Predsednik prosi za tem, naj se mu dovoli ispregovoriti nekoliko besed o druž-tvenem in posebno odborovem delovanji v preteklem letu. Natančneje sicer razvidi vsak iz dotičnih poročil ter mora priznati, da odbor ni spal, temveč neumorno delal. Akoprav se družtvo ne more hvaliti s posebnim uspehom, vender ni nazadovalo, ampak napredovalo je gmotno in duševno. Spomniti so mora tudi žalostnega dogodka, ki je zadel družtvo. Lani je govoril na njegovem mestu zaslužnejši in vrednejši mož, umrši predsednik Viktor Dolenc. Njega delovanje je opisano v poročilu, ki prinaša tudi sliko nepozabnega, da ostane članom vedno pred očmi. Njegovemu spominu zakličejo pričujoči stoje trikratno „slava!" Preide se na dnevni red. I. tajnik g. Prebil čita kratek životopis pokojnega predsednika, II. tajnik g. Katalan pa družtveno kroniko za leto 1887. Spomin v teku leta umrlih družtvenikov počasti zbor s trikratno „slava!" Poročilo tajnikov prejme zbor na znanje. Predsednik poziva pričujoče o 3. točki dnevnega reda, naj paze na blagajnikovo poročilo, ter naj se takoj javi, kdor bi imel kaj ugovarjati. Blagajnik g. Schmidt poudarja pred vsem, da vodi družtveno račune uže osmo leto. Čast mu je upravljati to odgovorno službo toliko časa iu iz srca ga veseli, da družtvo napreduje in cvete od leta do leta, kakor je razvidno iz računov. Družtvo bi moglo še bolj se razvijati, da je imelo vrtnarja, ki bi rožico marljivo polival, a vrhu tega pridejo še podzemski črvi, ki korenine ispodjedajo in zavirajo cvetju. Po §. 18. družtvenih pravil se ima prečitati letni račun, vender pa uže na- barju! Slovenci so v obče tugovali in vsi časopisi 'slovenski donašali so manjša ali daljša poročila iz živenja prerano umrlega. Da tudi o tej priliki storimo dolžnost svojo, ukrenol je te dni slavni odbor goriške „slovenske čitalnico" iz prave hvaležnosti, da napravi na velikonočni ponedeljek, dne 2. aprila t. 1. v svojej dvorani „veliko besedo". Čisti dohodek odmenjen je za nagrobni spominek rajnemu nepozabnemu pevovodji in voditelju c. kr. vadnice goriške, Antonu Hribarju. Svoje dni opozoril je uže pisec teh skromnili vrstic na to svoto dolžnost; hvalo zatorej odboru, ki so je spomnil! Obenem pa opominamo vse domoljube in rojake iz mesta Goriškega in z dežele, da se mnogobrojno udeležijo te „veselice", ki bo novi dokaz, da znamo in vemo čestiti zaslugo svojih delalnih mož. Izvestno se sprejmejo tudi s hvaležnostijo nadplače in radodarni doneski, da stavimo vreden spominek možu, ki je mnogo, premnogo žrtvoval za nas. Ni mi inisel pisati danes životopisa o rajnem, pač pa bi z nekaterimi podatki podpolnil in deloma popravil vse ono, kar se jo doslej pisalo o Hribarji. Rodil se je v Gorenjem Tuhinji pri Kamniku lota 1830. V Kamniku izvršil je ljudsko šolo, v Ljubljani spodnjo gimnazijo. Ker jo imel uže kakor gimnazijec veliko veselje do cerkvene godbe in petja, stopil je v učiteljsko pripravnico v Ljubljani, katero je v dveh letih dovršil z izvrtnim uspehom. Bil je mladenič 10. let, ko ga nastavijo kakor „šolskega provizorja" v dvorazredni župnijski šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani z letno plačo prej omenja, da je družtvo v teku prefek-lega leta gmotno napredovalo; še boljRi uspeli bi bili imeli nko bi bili vsi družtve-niki za ednega in eden za vse. (Dobro!) To je pa zaradi tega nemogočo, ker ima vsaka glava svojo pamet in so tudi taki, ki nekoliko težko umejo ali pa so trdovratni. — Zatem prečita letni račun, kateri smo uže objavili. Po tem poziva predsednik družtvenike, naj stavijo svoje opazke takoj in ne pozneje v zasebnih krogih. Sprejme se brez ugovora račun tnožkega in ženskega oddelka. Odbornik Hrast zahteva, naj se čita tudi račun skupnega premoženja. Tudi ta se sprejme na znanje. Predsednik tolmači potrebo proračuna za leto 1888, poudarjajoč, da mora vsak dobri gospodar uže naprej misliti, koliko ima potrositi. Tajnika čitata proračun za možki in ženski oddelek. Gospa Schmic'tova ugovarja, da so upravni troški ženskega oddelka previsoko računjeni. Naj se stavi 350 na mesto 450 gld. Odbornik Hrast odgovarja, da svota v proračunu nikakor ne dokazuje, da se mora bas toliko potrositi, mogoče da se umanji. Na to se proračun odobri, 5. točka dnevnega reda „poročilo gospodarjev in knjižničarjovo" izpade, ker se je uže čitalo v družtvenej kroniki. O 6. točki „promena nekaterih točk družtvenih pravil" omenja predsednik, da se promenjajo uže 6 let, akoprav vsak član dobro ve, kako se v družtvu upravlja. Da se stvar konečno reši, sklical je odbor enketo, katera so jo posvetovala z namestniki o potrebnih promenah. Kar jo enketa sklenola, jo dobro premišljeno ; zaradi tega preporoča, naj so promeno sprejmo. Poziva poročevalca enkete, odbornika g. Hrasta, da poroča zboru o tem. (Konec prih.) 0 djakovskih slavnostih obljavlja „Slov. Narod" obširno izvorno poročilo; posneti hočemo iz njega na kratko, 210 gld. Odlok mestnega magistrata v Ljubljani dne 25. okt. 1857.*) pravi „als Schulprovisor an der 2 classigen Pfarrschule bei St. Jacob wird bestellt II. Anton Hribar; der8elbe erhiilt die jahrliche Substi-tutionsgebfthr per 210 fi. vom 18. Octo-ber 1857 an in monatlichen Postizipat-raten". Tam je služboval malone edno leto, kajti dopis knezoskofijskega konzistorija \ Ljubljani 22. septembra 1858. pravi: „man findot des Dienstes sie als Provisor an die Hauptschule in Krainburg zu beordnen". V Kranji je služboval rajni Hribar kakor začasni podučitelj v tamkajšnjej „glavnoj šoli" (Hauptschule) od oktobra 1858 do oktobra 1850, kar priča potrdilo mestno-župnijskega urada v Kranji z dne 16. aprila 1872. Leta 1859. pride za učitelja v Vipavo. Dopis konzistorija v Ljubljani z dne 5. oktobra 1850 se glasi: „man findet des Amtes sie in gleičher Eigenschaft an die Hauptschule in \Vippach zu beordnen" in poročilo šolsk. diatr. nadzorništva v Vipavi z dne 15. novembra 1850. (Podpisana: Grabrijan, nadzornik; Hiti, vodja), da je istega dne Anton Hribar kakor začasni podučitelj „glavno šole" (Hauptschule) v Vipavi prisegel. Z ozirom na mnogoletno uspešno (eifrige und erspriesslicho Berufs-thatigkeit) službovanje postal je z odlokom deželno vlado v Ljubljani z dne 20. marca 1862 stalni učitelj v imenovanoj šoli. V Vipavi je bil od leta 1859. do leta 1805. Povzdignol je tam cerkveno in narodno petje do visoke stopinje. Ob enem * Po raznih listih se Pitu: »služboval je kot zfičiiNtii učitelj najprvo v Loki iu l»*ta IfcGO. pridu kot ufiiMj v Vipavo; luta lHUl na c. k. vudttico v Gorico, itd. kolikor bi utegnolo najbolj zanimati nase čitatelje. Letos je ves slovanski svet pripravl jal m*, da proslavi zlato mašo največjega dobrotnika svojega, ednega najslavnejših in naj-učenejšili mož našega stoletja, diko sveto cerkvo — Djakovskega vladiko Josipa Juraja Strossmaverja. Posebno se jo k tej slavnosti pripravljal verni narod bosensko-sremske vladikovine, hoteč dne 10. marcija od vseh stranij v procesijah priti v Djakovo. da izkaže spoštovanje in udanoat svojemu vrhovnemu pastirju. A glej Čudo! pojavila se je zopet nevarna bolezen, katero so srečno zapazili še teden dnij pred slavnoatijo. Vsled tega prepovedane so bilo vse procesijo v dan 19. marcija, vse zbiranje naroda „pod milim nebom in v zaprtih prostorih" ter zaprle so se hitro za nekoliko dnij Djakovske šole. Slovensko deputacije pripeljalo so v Djakovo ob enem z deputacijami Zagrebškimi v soboto večer v vozovih prevz-visenega biskupa. Biskup je vse preljubez-njivo vsprejel, posamezne članove tudi objel in poljubil, ter vse povabil, da ostanejo za svojega bivanja v Djakovu njegovi gostje. Čili slavljenec je užo ta dan pri večerji se svojimi zlatimi nauki in duhovito konvorzacijs vso očaral. Nazdravil je vsem došlim, Kanonik Rački iz Zagreba pa je še posebej napil Slovencem, za kar se mu je zahvalil g. Hribar. V nedeljo 18. marcija imel jo prevz-višeni v svojej kapeli sv. daritev, katero so se udeležili tudi nekateri členi slovenskih deputacij. Ob 12. predstavili so so biskupu njegovi gostje pod vodstvom nadžupaua Zagrebškega, dvornega svetnika Badovinca. Prevzvišeni jo odgovovil, da mu je v veliko veselje, ko vidi toliko učenih mož kot svojo čestilce in je še posebno slovenskim deputacijam kazal, da mu je gotovo najljubšo, da so se tudi njegovi Slovenci njega spomnili. On ljubi Slovence kot svoj lastni narod in vedno blagoslavlja ta blagi narod. Prosil nas je, da sporočimo vsemu narodu in vsakemu Slovencu posebej njegovo najsrčnejše pozdrave. Podavši vsa- je marljivo deloval kakor šolnik, v kar si jo pridobil prijateljstvo in ljubezen rajnega Gabrijana. O zvezi teh dveh mož poročal som svoje dni v podlistku „Edinosti" in objavil nekatera pisma. Po trudu llrfbar-jovom sloveli so Vipavski pevci po vsem Vipavskem in Goriškem. Mnogo njegovih Bkladeb, deloma natisnenih, deloma v rokopisu, zagledalo jo v Vipavi beli dan. Leta 1865. pride v Gorico za učitelja na c. k. „izgledno glavno šolo" (Muster-hauptschule) se sistemizirano letno plačo 600 gld.; tako govori odlok knez. nadškofijskega konzistorija, Gorica dne H. novembra 1865. Podpisana sta: nadškof Andrej in šolski ogleda lludau. Kakor kaže dopis c. k. namestništva v Trstu z dno 12. oktobra 1867., mu je c. k. visoko mi-nisterstvo podelilo učiteljsko službo z 600 gold. na novo organizirani „normalej. glavnoj in pripravljanoj šoli" (Normal-llaupt-und Lehrerbildungsschule) v Gorici. Z odlokom 23. avg. 1872. dobil je novo urejeno plačo 800 gold. in dne 16. junija 1873. pa plačo z dokladami na leto 1100 gold. Leta 1878. razpusti se c. k. vadniea, ki jo bila pri c. k. učiteljišči v Gorici in ustanovi so v tem mestu „državna ljudska šola" (Staatsvolksschule). h kateri jo bil premeščen z dnem 21. oktobra istega lota. Kakor čitamo v odloku namestništva v Trstu dne 12. decembra 1879, imenovalo ga je c. k. vis. miirsterstvo za uk in bo-gočaatjo začasnega voditelja državno ljudsko šole. Kasneje se je šola zopot pro-menila in postala c. kr. deška vadniea, kateroj jo bil učitelj in voditelj blagi Hribar. Poučeval je tudi metodiko na učiteljišči iu petje na goriških srednjih šolah. kpmu še eđenkrat roko nas je milostivo "odpustil. Ob dveh bil je veliki obed, katerega se je udeležilo okolo 50 oseb. Prevzvišeni je mej obedom vsako deputacijo še edenkrat presrčno pozdravil ter imel tudi za vsako in vsakega člana njenega duhovite opazke. Biskup pravil je zopet, kako so mu Slovenci pri srci, kako blago da so delali naši vodje Blei\veis, Einspieler, Toman in drugi, koliko je vz-lasti prvi narodu koristil s tem, da je, čeravno ni imel blaga in je bil preprost človek, narod probudil in neumorno deloval. V imenu Slovencev zahvalil se je dr. Ma-rolt, kateri je rekel, da ima prevzvišeni tak o velike zasluge za narod slovenski, kakor katerikoli Slovencev. Ob šesti uri zvečer bila je predstava pri opaticah biskupu na čast. Najprvo nastopila je mala Hrvatica z narodno troboj-nieo in doklamovala mu lepo pesen, v katerej ga slavi kot prijatelja mladine, naroda in svobode. Na to nastopi sedem malih deklic napravljenih kot škrati. Njih kralj zapovcdal jim je, donesti največjemu dobrotniku svojemu dar. Na to odstopijo in doneso velik zlat venec 8 hrvatsko tro-bojnico, v katerej je vezeno ee zlatom: „Biskupu Strossmaveru k zlatnoj misi 19. III, 1888." Nato je bila igra, v katerej se proslavlja krščanstvo nasproti poganstvu. To igro spisala je edna opatic res moj-sterski. Mej posameznimi točkami pele so učenke in igralo se je na orgije. Biskup bil je do solz ginen in videl sem tudi j mnogo drugih, ki so si oči brisali. Ivo smo šli od predstave, videli smo jako lepo razsvetljeno ])jakovo in vse hiše bile so s trobojnicami ozaljšane. Pred njegovo palačo pa so je zbralo do 2000 Iju-dij, kateri so neprenehoma mu „Živio" klicali. Prevzvišeni pokazal se je večkrat na oknu. Ko je jela nočna tema umikati se prodirajočiui solnčnim žarkom, oznanjal je Djakovskemu prebivalstvu strel topičev, da je napočil slavnostni dan Josipovo. Na ulicah začelo je postajati živahno in na trgu pred stolno cerkvijo in vladiškim dvorcem začel so je zbirati praznično oblečeni narod. Vladičini gostje zbirali so se v dvoranah vladiškega dvorca. Bilo jih je prispelo od raznih krajev nad sto. Iz Zagreba ■došli so zastopniki mesta; zastopniki akademije; zastopniki vseučilišča; zastopnika odvetniške zbornice; dalje grof Ivan Dra-škovie, grof Norman, Derenčin in Karlo pl. Mihajlovič. Iz Broda prišel je dr. Br-lic na čelu večjemu odposlanstvu; iz Oseka odposlanstvo deseterih osob. Iz Stare Pa-zove dospel je evangelski župnik Sveto-zar Ilurban, sin nedavno umrlega slovaškega rodoljuba in prvaka M. Kurbana. Tudi duhovništvo Pečuhske vladikovino poslalo je teč zastopnikov v Djakovo. Du-hovstva domače vladikovine razven Dja-kovskega ni bilo navzočnega, ker so se ta Kakor skladatelj bil jo vedno delaven. Zapuščino njegovo ima sedaj prečestiti pater Angelik Hribar v Ljubljani, ki jo pregleduje in nam izvestno o pravej priliki kaj pove. Po trudu Tonetovem ustanovilo se je tia Goriškem pevsko družtvo „Slavec4. Ko je bil leta 1882. svetli naš cesar v Gorici, zbral je pevovodja Hribar 200 pevcev, ki so na Rojicah tako krasno peli, da so jih pohvalili cesar in drugi. Kakor učitelj je bil rajni Tone svesten in marljiv. Bil je rahlega srca in si je znal pridobiti srca svojih učencev. Zaradi njegovih zaslug v šoli mu je presvetli cesar podelil zlati križec. Srčno smo mu takrat čestitali, a mislili nismo, da ga nain smrt tako zgodaj pokosi. Dotični dopis c. kr. namest-ništva z dne 26. sept. 1883. se glasi . . . „Seine Majestiit haben mit Allerhochster Entschliessung vom 10. September d. J. in Anerkennung vieijiihrigen verdienstlichen Wirkens im Volksschullehramte Ilinen das goldene Verdienstkreuz Allergniidigst zu verleihen geruht" . . Bolehal jo dolgo; zadnja leta zaradi bolehnosti ni mogel več toliko storiti za petje, a vsigdar in povsod bil je pripravljen vse žrtvovati, naj si bode čas ali denar. Bil je blag mož, dober prijatelj, skrben oče svojej družini. Skoda, večna škoda! Umrl je 8. maja 1887. — Spomnimo se „vrlega moža", izvrstnega šolnika, vzbuditelja in gojitelja narodnega in cerkvenega petja in godbe in zaslužnega skladatelja slovenskega dne 2. aprila t. 1. o priliki „velike besede'1 goriške čitalnico! Stavimo mu v znamenje hvaležnosti svoje primeren spominek! V Gorici, 25. marci ju 1888. J. pl. K. dan po vseh cerkvah vršile svečane službe božje. Ob devetih prišla je duhovščina, na čelu jej prosti dr. Rački, Streit in O. Mi-ler, po prevzvišenega vladiko in takoj na to jela se je mej zvonenjem in grmenjem topičev pomikati procesija iz dvorca preko trga v cerkev. Za vso duhovščino vladika sam pod dragocenim nebom ogrnen z vijoličastim plaščem s hermelinovim kolar-jem. Takoj za vladiko razvrstili so se njegovi gostje. Slovesna sv. maša, katero je daroval vladika z veliko asistencijo, začela se je točno o polu desetih. Glasovi krasno ubranili orgelj., ki so doneli milobno po veličastnih cerkvenih prostorih, zdeli so se mi podobni angeljskemu petju, prihajajočemu z nebeške višave. Po končanem svetem opravilu pa je izpred oltarja govoril daljši govor, ki je na vse navzoče naredil tako mogočen utis, da ni bilo videti v cerkvi suhega očesa. Mnogi ihteli se glasno. Nepopisljiv bil je utis tega govora. Vladika v polnem cerkvenem ornatu z mitro na glavi in pastirsko palico v rokah, praznujoč petdesetletnico svojega mašni-štva, a govoreč tako živahno in gladko, ko da mu jo jedva trideset let; beseda njegova preprosta, kljubu temu polna duševne globokosti; obraz njegov oblitz neko nad-zemeljsko milobo — vse to uplivalo je na navzoče tako harmonično-pobožno, da je po končanem govoru, ko seje vladika vračal na svoj prestol, vsa cerkev kakor vsied neznane zapovedi popadala na kolena. O poludvanajstih začel je vladika vsprejemati razna odposlanstva. Za duhovščino bilo je vsprejeto najpreje veliko narodno odposlanstvo, v čegar imenuje izročil grof Ivan Drašković adreso z 9000 podpisi z raznih krajev domovine in potem takoj odposlanstvo Ljubljanskega mesta. V imenu poslednjega nagovoril je vladiko mestni odbornik Ivan Hribar. (Konec prih.) Avstro-ogerski Lloyd. (Konec.) Lloyd se obvezuje v slučaji vojske prepuščati vse na razpolaganje stoječe la-dije vojfiej upravi proti primernej odškodnini, ako ga pozove na to vojno mini-sterstvo. Ako bi trebalo, se postavijo na razpolaganje tudi ladije, ki so užo obložene, toda ne še odplule in take, katere se moro še o pravem času nazaj poklicati. Škode in izgube, katero niso nastale po sovražniku ali vsled eksplozij vojnih tva-rin, trpi družtvo, V slučaji potrebe so ustavijo nekatere dogovorjene vožnje v inozemstvo, da more Lloyd zadovoliti zahtevam vojnega ministerstva. O prevažanji vojakov veljajo uže sklenene določbe mej Lloydom in vojnim ministerstvom. Ako bi pa iste prišle ob veljavo, prevaža se vojne čete, posamične vojake in vojno blago za pol cene navadne tarife, ki velja za nevojake. O zgradbi novih ladij, potrebnih dolov in novih strojev, kakor tudi o popravkih se ima Lloyd ozirati ua domači obrt in mora zahtevati dovoljenja ministerstva notranjih zadev, ako bi hotel taka dela naročiti v inozemstvu. Ministerstvo mora dati dovoljenje, ako je dokazano, da se delo v Avstrijsko-Ogerskej ne moro izvršiti o pravem času, ali pa da se dogotovi v inozemstvu pod posebno ugodnimi pogoji. Prav tako se mora ozirati Lloyd na domače izdelke o nakupovanji kotlov. Odpisi ne smejo nikakor prekora-j šiti meje razmerno najnižje prave vrednosti ladij. Ministerstvo vnaujih poslov ima paziti na natančno ispolnjevanjo ugovora. Pridržuje si pravico pregledovati družtveue knjige in dajati preiskovati upravljanjo poslov. (Ta določba je sprejeta v dogovor iz družtvenih določeb). Lloyd mora osnovati na Reki podravnateljstvo s potrebno obširnim delokrogom. To podravnateljstvo zastopa družtvo v svojom delokrogu pri ogerskem občinstvu in prometnih zavodih. Pri podravnateljstvu ima Lloyd namestiti odbor 4 članov, kateremu jo med ostalim naloga, razpravljati o željah, pritožbah in nasvetih, kolikor se tiče ogerskega prometa, ter posredovati pri Lloydovej upravi. Ostanete generalni agenciji na Dunaji in v Budapešti, kateri se imati pooblastiti, da sklepati dogovore v imenu Lloydovo uprave o prevažanji blaga po morji in ako uže obstoji neposredno odpravljanje, tudi za vso vožnjo od kraja oddaje do mesta, v katero je blago namenjeno, ako bi tak dogovor zahteval odpošiljatelj. Lloyd ne sme deliti večje divididende od 4°/* brez posebnega dovoljenja ministerstva vnanjih poslov. Ako bi bili čisti dohodki Llovdovi v letu dnij večji od 6% tačasne delniške glavnice, ima se prebitek med ministerstvom zunanjih zadev in Lloydom tako razdeliti, da dobi ministerstvo eno tretjino dobička, Lloyd pa dve tretjini. Llovd ima plačati pristojbine za kolek za enega dveh prepisov dogovora. Ta pristojbina so plača v desetletnih enakih obrokih. Zapisnik se prilaga dogovoru. Dogovor o prekomorskih vožnjah, katerim daje avstrijska državna uprava podpore, ima te le bistvene določbe: Lloyd ima vsako leto voziti: 1. 3-krat iz Trsta v Bombaj in nazaj; 2. 12-krat iz Trsta preko Bombaja v Ilongkong in nazaj; 3. 12-krat iz Kolombe v Kal-kuto in nazaj, v zvezi z vožnjami pod 1. točko ; 4. 6-krat iz Trsta v Brazilijo do Santosa in nazaj. Ker se je nadejati, da bodo prinašale te vožnje dobička, obvezuje se Llovd, da prodaljsa po zahtevanji državne uprave dve teh voženj do Monte-videa in Buenos-Ayres brez posebno odškodnine. Pristanišča, v katerih se ima Lloyd ustavljati, so: pod točko 1. Port-Said, Suez, Aden; pod 2. Port-Said, Suez, Aden, Colombo, Penang, Singapore; pod 3. katero koli pristanišče južne Španije in dovoljuje se Lloydu, da obiskuje na poti ležeča pristanišča in Lisbono. Hitrost vožnje mora biti najmanj 11 pomorskih milj na progi Trst-Bombay in na istem delu vožnje Trst Ilongkong/ najmanj 9 pomorskih milj na prozi Bombay-Trst, Colombo-Kalkuta in Trst-Brazilija. Odškodnina, ki jo plača država, je: za vožnje Trst-Bombay 2 gld., za progo Trst-Hongkong od Trsta do Bombava in nazaj 2 gld., od Bombaya do Ilongkonga in nazaj 1 gld. 35 kr., za vožnje Colombo-Kalkuta in Trst-Brazilija 1 gld. 25 kr. Razven tega se povrnejo Lloydu troski za pristojbine, ki se plačajo v sueškem kanalu podtočko 1. in 2. Pomorske milje se računijo: za vožnjo iz Trsta v Bombay sem in tje 8680; za progo Trst-Hongkong 16.590; Colombo-Kalkuta 2740 in Trst-Brazilija 13.300. Na račun državne odškodnine se plačuje druž-tvu iz državne blagajne vsak mesec po 44.000 gld. brez obrestij. V ostalem veljajo tudi za ta dogovor določbe glede skupnih prog po dogovoru za pomorske in poštne vožnje in v dotičnem zapisniku, kolikor se tiče Cislitavije. Deželni zbor kranjski. XV. seja dne 19. januvarja. (Dalje.) Prvosednik Grasselli odgovarja, da on reči ne more pojasniti, ker ni član deželnega odbora, to pa mora reči, da so bile omenjene besede, ako so bile govorjene v koroškem deželnem zboru, res neosnovane. (Dobro, dobro!) Meni pa, da je treba najprej zvedeti, je-Ii deželni predsednik res tako govoril ali ne, ker „Tagespošti" ni vselej verjeti, in v ta namen brzojaviti deželnemu glavarju koroškemu in ga vprašati, so bilo one besede res govorjene ali ne. (Prav tako! Dobro!) Poslanec Murnilc potem v imenu zadržanega deželnega glavarja pravi, da ne more sicer verjeti, da bi bil deželni predsednik koroški kaj tacega govoril, v pojasnilo pa, da se v našej prisilnej delavnici ne godi tako, kakor piše „Tagespost", prečita na-naslednje poročilo: V deželnej prisilnej delavnici nahaja se sedaj 406 prisiljencev, od teh samo fiO kranjskih, drugi pa so s Koroškega, Primorskega, Tirolskega, Solnograškega, Go-renje-Avstrijskega in deloma, to jo 9 mož, s Češkega. Od teh govori 297 mož, oziroma ko-rigendov, samo nemški; laški in nemški 11, slovenski in nemški 25, torej jih razume 333 nemški. Samo slovenskega jezika zmožnih je 38 mož in samo laški govori le 35 mož. Kar se božje službo in verouka tiče, je v tukajšnji delavnici užo od nekdaj bolj urejeno, kakor v drugih takih zavodih. Tukaj se namreč deli verouk po štirikrat na teden, in božja služba opravlja se po trikrat na teden, med tem ko so drugod navadno le ob nedeljah in praznikih verouk uči in služba božja opravlja. Verouk podaja se v delavničnej učilnici v oddelkih in sicer tako, da so v šolo pokličejo v posameznih urah le Nemci, ali Slovenci ali Lahi. Nemci pridejo po dvakrat, Slovenci in Lahi po enkrat na teden na vrsto, tako da so sleherni prisiljenec verouk uči v svojem materinem jeziku. Božja služba opravlja so v delavnici vtorek, četrtek in nedeljo, potem vsak praznik. Ob nedeljah in praznikih služi so tudi ekshorta in sicer po dvakrat zaporedoma nemški, potem po enkrat laški in slovenski. Oddelek v mestnej bolnici zahaja k sv. Krištofu k božjej službi ter ima tam vsako nedeljo in praznik tudi nemško ekshorto. Tako Ml je verouk uredovan od nekdaj v prisilnej delavnici in se je v tej zadevi toliko prenaredilo, da se sedaj na prisiljence nemške narodnosti z ozirom na njih večino še bolj ozira, ker se je oddelku v mestnej bolnici preskrbela nemška ekshorta. Oddelki, kateri so do leta 1886. in 1887. bili nastanjeni na Igu in v Logatci, imeli so isto tako božjo službo v ondot-nih farnih cerkvah in se jim je tudi verouk podajal v nemškem jeziku- Slovenski korigendi se uče utrakvis-tično v navadnih predmetih ljudske šole in istotakO v verouku. Nemški in laški korigendi učč se samo nemški. Oglasi se še poslanec Dežman in potrjuje, da je res, kar je povedal poslanec g. Murnik. On je poročevalec o prisilnej delavnici v deželnem odboru in spomina na to, kako si jo deželni odbor po smrti Kržičevi prizadeval dobiti duhovnika, ki bi bil zmožen vseh jezikov, ki se v prisilni delavnici govorč, (Dobro!) Tudi je večkrat obiskal prisilno delavnico in so prepričal, da nemški prisiljenci dobivajo res nemšk pouk (dobro!), in- dobro mu je delo, ko jo videl, da so se še slovenski prisiljenci, ki so bili pri tem pouku pričujoči, naučili gladke nemščine (smeh!) od nemških prisiljencev pa ni bilo nikdar nobene pritožbe, da bi se jim v jezikovnem oziril krivica godila. (Dobro, dobro!) Prvosednik Grasselli pravi, da vsled teh pojasnil deželnemu odboru no bodo samo za to skrbeti, da se deželni odbor koroški pouči o neistinitosti v deželnem zboru sprožene trditve, ampak da se tudi deželnemu predsedniku koroškemu pojasnijo prave rszmere v našoj prisilni delavnici. (Dobro!) (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Kakor jo razvidno iz poročila dr. Mat-tuŠa, kaže nam državni proračun za 1888 leto troškov 538 milijonov, dohodkov pa 516»/s milijona goldinarjev; nedostatek bode iznašal zatorej 21,222.360 gold. Upravni deficit iznaša 4,506.290, dočim jo bil lani nad 5 milijonov. Poslanec Mattuš poročal jo tudi o 14. in 15. letopisu kontrolne komisije za državne dolgove. Bivši član komisije, poslanec Dolhoff napadel jo predsedništvo komisijo, ker je odpustilo Langhammerja; v tem zmislu so govorili tudi poslanci 1'Iener, Neu\virth in Sturm. Minister Dunajevski in poslanec Fuch8 sta branila predsedništvo. Načrt zakona o varstvu znamk se po daljšej debati ustopi gospodarskemu odseku. Bilo je potem še nekoliko interpelacij; na to je bila seja sklenena, prihodnja seja bode še le 10. aprila. Ako se kratko ozremo na delovanje državnega zbora v zimskem zasedanji, vidimo, da so bili skleneni pričujoči zakoni: zakon o sladornem davku, trgovinska pogodba z Italijo, mejna pogodba z liumenijo, vladin prodlog ob osnovanji skladišč za oboroževanje domobrancev, zakon o sedemdnevnih orožnih vajah in o ustavah v proslavo 401etnice cesarjeve, zakon o bolniških blagajnah, zakon o verskih učiteljih. Jako živa in zanimiva jo bila debata o zakonu o vseučiliških druž-tvih, o katerej priliki jo morala ekcelenca Gauč marsikatero grenko požreti, in to kar ga jo izvestno najbolj peklo, baš od levičarjev. Živo zanimanje in živahno razprave je vzbudil v državnem zboru zakon o spiritnem davku in šolski zakon Liech-tensteinov, ki pride po velikoj noči kmalu na vrsto. V gospodskoj zbornici je bila v preteklem zasedanji najvažnejša razprava o pravnih razmerah židovsko-verskih občin. Kakor poročajo iz Prage, je najvišje sodišče na prošnjo pravosodnega ministerstva sestavilo komisijo, ki ima proučiti, kako bi so dala izvršiti jezikovna ravnopravnost pri tem oblastvu ter staviti o tem svoj predlog. Komisija je sestavljena iz dvornih svetnikov najvišjega sodišča ter jej predseduje Schmerling. Po našem mnenji bode komisija to vprašanje tako temeljito proučila, da Slovani pri'tem oblastvu pač nikdar no dobo ravnopravnosti. O priliki zlato maše prevzvišenega biskupa Strossmaverja sestavili so najznamenitejši hrvatski rodoljubi članek, v katerem naglašujojo, da so Hrvatje in Srbi en satn narod z dvema zgodovinama in tremi verami, ki se pa mora ne glede na te okolnosti zediniti ter zložno delovati na to, ako si hoće ustvariti dostojno bodočnost. Ta članek se nam vidi tako važen, da ga hočemo prinesti prihodnjič. Vrli rodoljubi porabili so to priliko, ker si je bas Strossmayer bolj kakor kdo drugi prizadeval izmiriti bratska naroda ter spraviti ja na edno pot, ki ja ima voditi do sreče in blagostan'a. Ta članek so poslali vsem znamenitim srbskim in hrvatskim listom s prošnjo, da ga objave. Tej prošnji so vsi listi ustregli in radostno moremo zabeležiti, da so tudi srbska glasila izjavila, da je sloga mej obema narodoma potrebna in da mora vsak pravi srbski rodoljub delati na to, da se poravnajo razmerice mej Srbi in Hrvati ter uduši prepire in mržnje mej hrvatskima narodoma, katera morata zložno delovati, da dosežeta vzajemno svrho, ki jima je velika in Brečna skupna domovina. „Srpska Nezavisnost" piše o tem tako le: „Mi smo bili vedno za iskreno slogo in mejsebojno spoštovanj o mej Srbi in Hrvati, zato nas veseli vsak poskus, ki meri na to, da se učvrsti sloga in vzajemno spoštovanje mej nami. Vsako delo v tem oziru našlo nas bode pripravljene, da je podpiramo, ker je čas, v katerem živimo, zelo ozbiljen in si moremo samo s6 složnim, rodoljubnim delom obvarovati svojo bodočnost. Neprijatelji našega naroda bodo šc le tedaj prenehali netiti razdor in neslogo mej nami, kadar udarijo se svojo glavo ob trdo skalo nase slogo in bratske ljubezni. Na nas je, da čim prej s to steno obvarujemo sebe ter ustavimo vsako navalo na nas." Dal Bog, da te lepe in res rodoljubne besede padejo na rodovitna tla, da nam v vseh krajih in mestih širne domovine ustanejo apostoli sloge in pravi svečeniki nesrečne raztrgano domovine. Možje naj nam ustanejo, ki bodo izvoli te lepe besede v še lepše dejanje in tedaj bodemo srečni! Vnanje dežele. „Journal de St. Petersbourg" piše, da so oni, ki so mislili, da se bodo po smrti cesarja Viljema razmere mej R u-s i j o in Nemčijo poostrile, kar razčarani, kajti dogodilo se je baš protivno. Razmere mej obema državama se boljšajo in to jo uphvalo tudi na borso. Vrednost ruskih papirjev raste, ukljub prizadevanju „Kiil-nisehe Zoitung", da naslika ruske financi-jalne razmere v najgrših barvah. Ruski list so številkami dokazuje, da je denarno stanje državno sedaj boljše, nego jo bilo dolgo let prej, kar nam priča, da narod davke redno plačuje in da vlada nima nikakih izrednih troškov. Ruski službeni vojniški list „Ruski Invalid" objavlja dnevno zapoved vojnega ministra, po katerej se imajo vojaška obskrbna skladišča v Petarkovu in Krasnoslavu promeniti v skladišča druzega in tretjega reda. Vrhu tega ukazuje, da se ima v Brest Litovskem sezidati skladišče druzega reda. V skladiščih druzega reda hrani se 20 do 100 tisoč, v skladiščih tretjega reda 10 do 20 tisoč hektolitrov žita. Omenjena skladišča so v Varšavskem okraji.. Bolgarsko vprašanje postaja sedaj vedno bolj zanimljivo. Klementina, mati kneza Koburga je odpotovala iz Bolgarije. Knez jo je spremil do kolodvora, ministri pa do meje. Kneginja Klementina, ki je znana zaradi svojih diplomatskih spletek, potujo naravnost na Francozko. Kakor poročajo listi, bode imela rodbina Koburg sedaj kako rodbinsko posvotova-nje. Položaj kneza Ferdinanda je menda uže tako brezupen, da bodo bržkone sledil Bvojej materi, čo tudi pravi v pismu na ednega svojih ministrov, v katerem so mu zahvaljuje za ljubezen in spoštovanje skazano njegovoj materi, „ne z Bogom, na svidenje kličem odhajajočej materi" itd. Na svidenje, da, vpraša so samo kje P V Sofiji težko. Zanimljivo je, kar piše be-rolinska „National Zeitg" o tem vprašanji. „V Avstriji so si prizadovali odvrnoti Nemčijo od njeno prijaznosti proti Rusiji, dokazujoč, da jo Rusija uže tako velika, da bi njeno povečanje, ako dobi nadvlado v Bolgariji, rušilo ravnovesje v Evropi. Naša stvar ni govoriti o tem, ali bi se, ako so vspostavi ruski upliv v Sofiji, rušilo ravnovesje med Avstrijo in Rusijo. Mi samo vemo, da jo Rusija več let vršila upliv na Bolgarskem, imenovala častnike in poveljnike bolgarske vojske in vender ni bila škodovana Habsburška monarhija. Po našem mnenji bilo bi to lehko zopet tako; ako bi pa Avstrija tega no želela, mogla bi si dobiti drugod odškodnino, kakor 1878. leta v Bosni." Konec pravi, da Nemčija v iztočnem vprašanji no bode ni na ruski ni na avstrijski strani. Nemški m reakcijonarcem ali na-zadnjakom, ki so imeli do sedaj vladno večino, ni nastop vlade novega cesarja Friderika nikakor po volji. Proti temu liberalnemu in vsemu svetu priljubljenemu cesarju so se prav netaktno ponašali. Uže v brzojavki, s katero so tedanjemu prestolonasledniku javili očetovo smrt, nazivali so ga „cesarja", hoteo, da bi to sil-nejse uplivalo na bolnega prestolonaslednika ter hitreje uničilo telesne njegovo moči. Prizadevali 90 si, in skoro bi se jim bilo posrečilo, da bi bil sedanji prestolonaslednik postaj regent. Umirajočemu cesarju dali so podpisati dekret za razpust državnega zbora. Novi cesar pa posebno poudarja važnost državnega zbora. A tudi po nastopu Friderika III. na nemški prestol traje tajna agitacija proti njemu. Vsi Nemci, posebno pa Berolinci, obožavajoč Friderika, izrazili so mu zahvalo za manifest o državljanskej in par-lamentarskej svobodi; pa kaj se je zgodilo? Ne rainistor, ampak podrejeni policijski uradnik izjavlja, da cesarjeva beseda ni obvezna za Berolin. Minister Puttkammer se ni bolje ponašal; javil je pruskemu zboru smrt cesarja Viljema, pozabil je pa povedati, da jo stopil na prestol Friderik III. To je obrnolo naso veliko pozornost ter vzdignolo mnogo prahu. Govori se tudi, da je llismark na svojo pest, ne da bi cesar vedel, menjal brzojavke s Kalnokijem o trdnosti nemško-avstrijske zveze. Na srečo se pa novi cesar ne bode pokoril nazadnjaškej kliki. Tako tudi ni potrdil naredbe pokojnega cesarja, ki je sedanjega prestolonaslednika pooblaščala zastopati cesarja v vseh važnejših državnih poslih. Po tem pač ni čudo, da listi pišejo o bolezni kneza Bis-marka! Boulanger, ki jo kandidiral v Marsilji, je o državno-zborskej volitvi propal. Kakor javljajo nekateri listi, potoval bode predsednik francoske republike v Bruselj, da omogoči zbližanje Francije in Nemčije. Poluslužbeni italijanski list „Esercito* raznesel je vest, da Francija namerava napasti luko Spezia in razde-jati italijansko vojno mornarico ter tako kaznovati Italijo za njo zvezo z Nemčijo. Ta izmišljotina je imela svoj upliv na zbornico, ki je odobrila Crispijevo vnanjo politiko ; sedaj pa so izjavili vsi italijanski listi, da je bila dotična vest prava buda-lost. Visok pomorski častnik je tudi dokazal, da je ta vest pravi nezmisel, kajti Spezia je eijna najbolj utrjenih luk na svetu in jo je mogočo vzoti le s kopnega, od morske strani pa nikda'r, kar francoska vlada dobro ve in tudi gotovo nikdar ni mislila kaj enacega storiti, vzlasti pa ne napadati sosedne državo, ne da bi bila prej napovedala vojsko, kakor jo po moj-narodnem pravu obvezana. Domače vesti. Pozor čč. gg, naročniki! Uljudno prosimo vseh onih čestitih naročnikov, katerim izteče naročnina s koncem tega meseca, naj blagovole prav kmalu obnoviti jo, da ne nastanejo neredi v pošiljanji lista. Za okrajne šolske nadzornike v Istri so imenovani: za slovenske ljudske šole koporskoga okraja prof. Fran dr. K o s, za italijansko Fran Orbanič, za okraj vo-loski nadučitolj Uršič, za okraj Lošinj Pavel Skopinič, za okraj Pulj Štefan Križnic, za okraj Pazin Ivan K o s, za okraj Poreč korar P o s a n t o in za okraj Rovinj Nikolaj Prodorno. V proseškej cerkvi bode pel na veliki petek ob 6. popoludne zbor pevskega družtva „IIajdrihu Riccijov „Miserore". Za družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali družtveniki del. podp. družtva dne 22. t. m. v gostilni „pri Johnu" 2 gld. 73 novč. — Stirjo delalci so darovali v krčmi Molin piccolo 44 novč. Načrti za popravek tržaške stolne cerkve pri sv. Justu so izloženi 15 duij v mestnem muzeji Rivoltella od 10. uro d. p. do 2. p. p. Mesečna statistika tržaška. Meseca februvarja t. 1. so je rodilo v Trstu 421 otrok (237 možkih in 184 ženskih); 349 jo bilo zakonskih in 72 nezakonskih. Umrlo je 478 oseb (255 možkih, 223 ženskih). Največ oseb je umrlo dne 4. in 13. (23) najmanj dno 21. in 24. (11). Povprečno je umrlo vsak dan po IG oseb. Porok je bilo 246 in to 240 v cerkvi, 1 pa prod politično oblastijo. — Bolnikov jo bilo koncem meseca februvarja v javnoj bolnici 1001, v porodilnici 9 ženskih, v sirotišnici 4 otroci, v blaznici 115 oseb, zatorej vseh skupaj 1129. V obskrbovalnici je bilo 650 oseb. — Zaklalo se je 7980 glav in sicer 1645 volov, 2 bika, 240 krav, 34 konj, 2760 telet, 30 koštrunov, 2561 jagnjet in 717 prašičev. — Najtoplejši dan je bil 15. (12'40° Cela.), najmr-zlejši 29. (—3-5° Cels.). Deževulo je 9 dnij in to od 12. do 21., snežilo jedno 1., 2., 23. in 24. februvarja. Gospodarska zadruga za sodu. okraj Podgrad v Materiji imela Ijode po sklepu občnega zbora 8. septembra 1887 svoj letošnji redni občni zbor dne 8. aprila t. 1. v Podgrad u ob 4. uri popoludne v prostorih gosp. Vičiča se sledečim dnevnim redom: I. poročilo predsednikovo; II. poročilo tajnikovo in sklep računov prošloga leta; III. proračun za tekoče leto; IV. nadaljevanje posvetovanja o zavarovanji živine; V. posamični predloži; VI. izžrebanje: 6 plugov, mnogo cepilnega orodja, več vrst novega krompirjevega semena in ovsa in poučnih knjig o kmetijstvu. Izžrebanih bode blizu 25 dobitkov ter natančneje pogojo zvedo družabniki po posebnih vabilih, kakor tudi na dan zbora Pogradom, kjer se pred zborovanjem lehko ustopijo novi udje kakor po navadi. K prav obilni udeležbi vabi Odbor. 0 „VVolfovem slovarji" slovcnsko-nemškem delu je izvedelo uredništvo lista „Dom in svet" to-le : prvo delo bode konec meseca mareija dokončano, to je, urejeno^ bode gradivo, ki je bilo uredniku izročeno; za tisk pa ta izdelek se nikakor ni prirejen. Treba je, da prirodopisna imena temeljito pregleda strokovnjak. Tega dela se je bil lotil pokojni Fr. Erjavec, toda nemila Hmrt mu ju ustavila delo, komaj začeto. Tudi ostalo gradivo, ki je zelo nedostatno, je treba dopolniti, nekaj z ispiski iz boljših, vzlasti starejših knjig, nekaj so zbirkami med narodom nabranih besed, katere rodoljubi uredniku že zdaj pošiljajo in, kakor upa, še bodo pošiljali. Na zadnjo bode treba temeljitega pregleda vsega dela in potem so bodo začelo tiskati. Slovenski sodniki pred 350 leti. 3. št. Jetošnjega „Slovenskega Pravnika" objavlja pričujočo zanimljivo vest : *V knjižnici „Neuere slavische Siedlungen auf sild-deutschen Hoden. Von Dr. II. J. Bider-mann. 8tuttgart 1888. 41 str. vel. 8°" nahaja se na str. 21 sledeča za naše sedanjo razmero zanimljiva opomba: „Ein Rath-schlag der steiermiirkischon Landschaft vom 30. Miirz 1538. (Landtagshandlungen Bd. 5. im steiermiirkischon Landesarchiv BI. 61) dringt auf dio liostellung eines Bannrichters und offentlichen Ankliigers »so die vrindiseh sprach khunen", und erkliirt er als unleidlich, dass beim Strafverfahren die Gcriehtspcrsonen und Angeklagten sicli wechselseitig nicht ver-atehen". iz Sežane se nam pišo: „Sežanska Čitalnica" napravi na belo nedeljo 8. aprila t. 1. veselico s petjem, z deklamacijo, gledališčno igro in s plesom. Slišal sem, da je veselični odbor odločil, da so zopet predstavlja igra v potih dejanjih: „Zamujeni vlak", ki si je stekla o zadnjej pustnej veselici obče priznanje in odobravanje, katero so izražali vsi navzočni se željo, da se ta igra v kratkem ponovi. Predstavljala so je pa ta igra tudi tako izborno, da se težko kjo na deželi boljo predstavlja taka igra, ki zahteva preko 20 sodelujočih oseb in pa z narodno godbo na odru. —■ Nadejati se je zatorej, da ta igra kakor tudi izbrana godba in drugi dnevni razpored, ki so v kratkem oznani in pa — (no v zadnjej vrsti letos izborna kraška kaplijica) — privabo mnogobrojnoga občinstva iz okolico kraške, tržaško in sosedno kranjske, kakor tudi iz bogatega Trsta. Iz BuzeŠČine se nam piše: Ne mislite, da jo gibanje iredentsko po zadnjih volitvah v občinski zbor zamrlo, nikakor ne, temveč šo krepko živi, kakor nam spri-čuje ta-lo slučaj: Donesli so h krstu dete, ki naj bi so krstilo na ime „Italia irredenta". Seveda, da se je duhovnik temu protivil in odločno rekel, da na to imo ne krsti. Ko so videli, da ne morejo ničesar storiti, popustili so in krstilo so jo doto na drugo krščansko imo. — No ve se, jo li bil oče zadovoljen tudi s tem imenom, a naša misol je, da so otcu pristuje dati imo detetu, in da jo on odgovoren zato, kar počno kumi ali botri. Imen nečem navajati; „nomina odiosa", vender to no kaže italijanstva isterskega v dobroj luči. Nova brzojavna postaja. V soboto dne 24. t. m. se je odprla v Gorenjem Logatci brzojavna postaja združena s pošto z omejeno podnevno službo. Statistika umrlih. Od 18. do 24. t. in. jo umrlo v Trsfu 112 oseb in sicer 55 možkih in 57 ženskih. Po starosti jih je bilo: 24 do 1, 29 do 5. 4 do 20, 7 do 30, 6 do 40, 22 do 60, 15 do 80 in 5 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 21 oseb manj. Iz letnega poročila bolnice milosrdnih bratov v Gorici posnemamo nastopno: Leta 1887. je bilo v bolnici 818 bolnikov, katerim se ima prišteti še 50 bolnikov, ostalih koncem leta 1886. Od vseh 868 se jih je izlečilo 497, deloma izlečilo 100, ne okrevalo 19; 78 bolnikov je umrlo in 74 oseb je ostalo koncem leta 1887 še v bolnici. Na pelagri je bilo bolnih 41 oseb in žalostno je, da do denes še ni nobena ozdravela; umrlo pa jih jo 9. Surovost tržaških postopačev. V nedeljo 25. t. m. je pustil kmet Josip Košuta iz sv. Križa svoj voz pod nadzorstvom svojega 131etnega sina v ulici della Tcsa. Nepoznani postopači so splašili navlašč konja, ki sta dirjala do tovarne g. Metli-koviča. Tam se je voz prevrnol v prekop in padel na dečka. Otroka so morali prenesti v bolnico, ker so je zelo poškodoval. Nastopki pijanosti. 401etni težak Josip Ravnik je razgrajal v nedeljo popoludne pijan v gostilni „alle Viole" v ulici Tor-rente. Gostilničar ga je izteral iz sobe in pijanec je na pragu tako nesrečno padel, da se je pobil močno na glavi. Odpravili so ga v bolnico. Zblaznela je 221etna Uršula Jakič iz Gorice med vožnjo iz Aleksandrije v Trst. Dospela je z Lloydovim parnikom „Tlia-lia" v naše pristanišče. Odpeljali so jo v blaznico. Samoubojstvo. 27Ietnega hlapca Josipa Poleka iz Malih Zabelj blizu Vipavo so našli domačini v ponedeljek 26. t. m. obešenegr na drevesu za poslopjem mlekarja Jakopa Benčine v Kolonji št. 58. Haje da se je nesrečnež obesil zaradi ljubosumnosti. Policijsko, Znanega tatu črevljarja Antona Susana so zaprli, ker je ukradel nekej ženski v cerkvi sv. Antona novčarko iz žepa. — Koeijaža Frana R. so spravili pod ključ, ker jo napadel z nožem svojega druga Jakoba Fcrlugo. RAZNE VESTI. Povodenj. Nevarnost, ki jo jo prouzročila Sava na Hrvatskom, jo vsaj za sedaj nekoliko odjenjala. Do 20. t. m. do-poludne jo voda jako jako rastla ali proti večeru je začela zopet padati. Posebno veliko škodo jo napravila povodenj v vasi Horvati blizu Zagreba, kjer so nekatere hiše tako močno poškodovane, da jih je morala komisija izpraznoti ter nastaniti prebivalce v zagrebških predmestjih. Po nekaterih krajih so morali ljudje pobegnoti v podstrešja in na strehe, ker so bile hiše polno vode. Po mnogih hišah in hlevih stoji šo vedno voda. — Prav tako so godi ne Ogersketn, kjer reki Tisa in Moriš jako rasteti. Voda je odnesla žolez-nični most pri Maku na aradsko-čanadskoj progi. Iz Vasarhclja so poroča, da je vsa ravan poplavljena. Enako vesti čujemo iz Bele Cerkve, kjer jo reka Karaš poplavila stražansko, oresaško, grebe*'Rško, jasenoviško in palaniško polje. Iz T. ineš-vara pišejo, da so občino Rum, Senj, Mili aj in Itkvin pod vodo. V l ijaku vrvi voda skozi okna v hiše. Ljudstvo se jo rešilo ali pridelki so uničeni. Ob Uegi in Tamišu so so morali nasipi na raznih V rajih prodreti, da so voda lažjo odtaka. Pri Ualašu-Djarmata je napravila reka Ipolja mnogo kvare. Nekatero ulico so podpolno pod vodo in prebivalstvo se je moralo zaradi tega iz 40 hiš izseliti. Itlizu A rada je poplavljeno solo Zigmondifalva. Italijanski prestolonaslednik Viktor Emanuvel se skoraj zaroči s hčerjo nemškega cesarja, princeso Sofijo. Tako poroča „Beri. Tgbl.". Književnost. „Narodne biblioteke" so vender « n-krat prišli tiije snopiči na svetlo, namreč 24.: Spisje, priredil P. Miklavec, ter 25. in 26, snopič, Beatin dnevnik; roman; spisala Lujiza Pesjakova. — To podjetje Sloveni premalo podpirajo, dasiravno bi bilo vredno velike podporo od vseh stanov slovenskih. Posamični snopiči so samo po 15 novč. Ta bi morala pri nas nadomeščati „Reclam's Univer»al-Iiibliothek". „Slovanski Svet" je prinesel v svojej 6. štev. vsebino: 1. „Jednakost interesov in tradicij in mišljenja narodov." 2. Vriska strpnost v Nemčiji in Avstriji. 3. Nekatero izjave po smrti cesarja Viljema. 4. Ogerski Rusi. 5. Ivan Gundulič. 6. Pso-glavei. 7. Pogled po slovanskem svetu. »M Listnica. BI. M K. 1'res nv\ a tudi kaj o n:iŠ<-j . . • — Dunajska. borsa ilne iT. umrca. Enotni drž. dolg v bankovcih --gld 77.65 „ v srebru — --* 70. ti') Zlata renta— — — — — — ' ~ n 109.80 5" 0 avstrijska renta — — — --„ »:».: i.", Delnieo narodne banke — — --„ H07. - Kreditne delnice — — — - — " .? 271-25 London 10 lir sterlin--— n 1J(! 80 Francoski napoleondori — — " n 10 01 C. kr. cekini — — — — — --n 5.98 Nemške marke — — — — — " n 62.3'i „Kmetovalec" je edini slovenski, gospodarski list s podobami. „K meto valeč u izhaja dvakrat na mesce na celi poli. „Kmetovalec" prinaša poljedelske, zivinarske, vinarske in druge članke, gospodarske novice ter daje naročnikom svojim dobre gospodarske svete. „Kmetovalecu stoji na leto 2 gld., za tjg. učitelje in knjižnice ljudskih šol pa le 1 gld. Naročniki, ki vstopijo med' letom, dobe vse izišle številke tistega letnika. METOVALEC. Itatniu gttpodtrskl list s prilog „Vrtan". kr ker'jjrt. b « M 01 •C u © _ C "o "3 -60 "S N C s s I « O" s*s >X CJ O C a. t N «£ 2 «. o. m o ® * ■_±> o ^ -5 . -2 55 ^ S,I S a LU-g | v « » o i —i n c r o . Ss «2 0 OT H3 *CC S 00 J __ £ o *■ *■ o s c- o M t t * t r C3 o o o o o o «. ^ rt .-i r-t r-< cj « M « W « W oc = o lil £ E* e s oc il > .— ' s a- CL.« oc i M • t-. g Fl IU St* -Z S O rj -ra H |sa o - W O) si leltko prislužiti na leto najmanje 1200 gld. s prodajo raznovrstnih postavnih mr sreček na obroke Vprašanja naj se pošiljajo pod naslovom: VVechseilmus H. Fuchs Budapest, Do-rotheergasse 0. 9. 1—00 ^ rr;. - >««■ Listi trag in natrag za posebno znižano ceno. Za čas letošnjega poletnega voznega reda izdajali se bodo počensi s 1. aprilom t. 1. ob nedeljah in praznikih listi trag in natrag II. in III. razreda za posebno znižano ceno iz Trsta-Sv. Andreja : v Pazin in natrag za vlak št. 214, v Herpeije „ „ „ „ 224 in v Divačo „ „ „ „ 224. Ti listi veljajo le za oni dan, katerega se izdajajo in za vožnjo na dotične postaje je sč zgoraj navedenimi vlaki. Vračajo pa se potniki istega dne lahko s katerimkoli osobnim vlakom voznega reda. Vozne cene : Iz Trsta-Sv. Andrej : II. rz. III. rz. v Pazin in nazaj gl. 2.00 gl. 1.80 v Herpeije in nazaj „ —.00 „ —.(>0 v Divačo in nazaj „ 1.20 „ —.80 V Pulji, dne 20. marca 1888. C. k. železniško prometno ravnateljstvo Spoštovana gospa! Po sodbi omikanega občinstva, toliko mesta tržaškega, kolikor njega okolice se moro denes odkrito reči, da je K AVA VELIM najbolji med vsemi surogati, naj si bodo preporočeni, podpolno izvorni, pravi, pristni itd., to je dokazano. Ne pišemo Yam pričujočega iz dolzega časa ali zaradi nam nepotrebne reklame. Kje je žena dobra gospodinja, ki ne bi poznala in čislala K AV E VELI M?? Kakor priznavajo izdelovalci drugih surogatov in kakor ste se uže sami prepričali, prava vrednost jo do sedaj v prodaji stoječih surogatov le v hraniluej vrod-nosti in ta je v Kaseinu, ki je v mleku, s katerim se pripravlja mlečna kava se KAVO VELIM s tem izvrstnim izdelkom, pravim vratnikom kolonijalne kavo, ki ima sama ob sebi hranilno vrednost, ima prijeten duh i ne trpinči živcev. Zaradi teh lastnostij se pre-poroča sama ob sebi ne samo kot kava z mlekom, temveč tudi kot črna kava in to tembolj, ker jo ni treba žgati in ker ne prouzročuje trbuhobola liki navadna kava. Ako bi bila so katera gospa, ki tega ne veruje, vabimo jo najuljudneje, nnj jo samo enkrat poskusi in prepričala se bode, da mora zavreči vso surogate kolikor toliko preporočane, podpolno izvorne, prave, pristne itd., ako so jih primera se K AVO VELIM. Dokaz temu je, da se ni priljubil v tako kratkem času noben surogat, kolikor toliko preporočen, podpolno izvoren, pravi, pristen itd., kakor naša K AVA V E L I M N Zakaj ? ? ! ! — Po vasej poskušnji odgovor, spoštovana gospa ! Z visokim spoštovanjem Pražko delniško družtvo tovarn za surogate kave in čokolade v Velimu na Češkem. Prodaje se po vseh trgovinah mirodij in jestvin. Glavni zastop za Trst, Istro, lacijo in Italijo pri Ant. Tiani v Trstu, Via Carintia št. 23. l)almacij< JiONinik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab. Tiskarna Dolenc v Trstu.