6. žtCBllRp.                                               V \MW. v nctfcl'lo 8. Irninarja 1922.                                                 w. leto

Izhaf* mk stat ponoldne, tsrseamftl b 4etie lm »raimike.
•»eeratl: do 9 pe«t rnt i 4 K, od 20—15 pet=    vrst i 6 K, rečfl imerafl
peUt vrsta 8 K; notlee, podano. Izjave, reklame, preklid petit vrata 12 K;
poroke, uroke vdikost 15 vrst 120 K; lejiitne ponudbe beseda 3 K.
Popust le pri naročfflh od U ob;av naprej.
VpraSanJera glede tnseratov naj te pritoti znamka xa odgovor.
VBravntttvo „Slov. ffarođa" In „Maredsm ttekaras" Knallovm olloa st 5, prltlleno. — Telefen At. S04.
Itretslfttve vvaUov. Mar*««*' Kn«neve «Hoa at.   »,  1.  auuUfropfe
feUfoB *4er. 14. loplii mrtfem* 1* prtalsta* la asiotno traafcotano«
IV   gtktsiaov taj na)  vr«Ca.   ~VI
tamani iteviito stane 50 pm=Z krom.
if Inozemston 65 par = K 2*60.
Poitfilna plaiana v 0Otovii«l.
„Slavonski Ffared" velj« ▼ LtuBlfani in po ?o*tt: V Jugoaiaviii:                                      V lnoiosmetra i
celo'eHo napre« plačan    .    D    <V>—       ee'oletno......D   156'—
polletno.......9     45—      polletro.......78^
3 messčno.......     2250      3 mesečno......    3<>—
1........       7«O       1         .        .    ......l>-
Pri morebitnen! povlUnju te ima dal at narocnlna dop!ačan\
Nmi   n.ifv'n kt   naj   posleio v prvič  naroin:n> vedno    fjSJB-   po nakurold*
Na    jitii  pismena TVinvri  brez  frr^itve icnsni 5? n*   moremo  oiirati.
Vabilo francosktk župannn našim lupanom.
Ate mo] predioe je Vodilni odbor splasne zvezs Irancoskih in alžirskih županov, katergmu mi je čast predse-tiovati, sklenil, povabiti gospođe župane zavezniških držav. naj prisostvujejo našemn shoda. ki s? bo vršil v Parizu od 26.—29. januarja t. 1. To povabilo se je izrodilo po vašem poslanišfru v Parizu in po naštm zastopstvn v Beo* grudu.
Misliti smo. da povoj ni razvoj de-mokratskega duha nalaza dolino st ii-voljencem, ki stoje najbližje narodu in so torej njegova Fcjverne'ša slika, zbl-rati se ne samo po eni narodnosti, am-pak tuđi mednorodno, tako da bolje spoznavajo ljudstva, ki so v stikih t njihovim ljudstvom in da ustvarjalo na ta način okoli narodov ozračje spo-štovan-a in simpatije, ki naj odstranjujemo vzroke in povode za nesporazume: Blehcrno trenje je vsega obzalovcmja vredno. tuđi če ni hir se neso malenkost en tnnek ali uialieno    samo'jnb'e.
Razume se, da smo voljni vrniti svonm priiateHem poset. kcterega nam bodo blagovoliU napraviti.
uporabne, prostm vas izmrsno, ves svoi vpliv pri svoHh rojakih občinskih mčelnikih. ^aj irtvuiejo čas in dcn»r. ki za zahteva potovanje v Pariz. Ta bodo spreiett kar najprisrčneje in nad vse prijateljsko; tako bodo v obilni mert prispeveli. da se Se ojaH'm ter okrepe vezi. ki so se sple'e med izgnanstvom In vnaiom. vezi. ki se ne sm?j* na'nrcj zrahijct*. potem pa izsiniti z rodovi, katere spalajo.
Mene bo osebno §e prav posebni* vesetfto sprejeti ffh. saf se nadefam zo-ffet najrf med nrimi nekaf dobrih prijateljev izza innnških časov.
•      V Parizu, koncem decembra 1921, Predsednik pripravValne ga odbora
A d rfea  GiHy,
vitez Bet*xa Orla. član srbs^o-'ran« coske trgovske zbornice,
Associaiirm   Cfćnćrrte   des   Amig   de
Francs et fT Azerie. u-ru? Chaavecm-
Lagerde, Pariš (8eh
Psi ših&fi!5bilf fiffnanfSIfiib.
Cisto preprosta in jasna je stvar. ŠfboniŠkih dogodkov ni r.lhče dru% kriv, kot šovinizem, ra7ume se. da laški in jugoslover.skt. Če ne fcl bilo tega presnetega šovin'zma, b! do š!-boničkih dosrodkov nikoli n© prišlo. Ker so se pa že zgodtti, pa se je treba zaved*ti, da narod absolutno vojne ne mara in da naj bodo pcsl©-dice dogodkov že kakršnekoli — do vojna ne s?ne5o vesti. Ta recept daje svojim Čitateljem ljubljanski »Na-prei«. in mi krt nepobolJSIjivi šovinisti mu usrovarjamo.
Vcmo sicer prav tako dobro kot ^Naprej«, da ljudstvo vojne ne maru, !n odkrito rečeno, bi se silno začudili, če bi narod hotel vo?rio r*> vseh razočaranjih, ki fih je dožlvel aa časa svetovne vojne. Todn stvar vse-eno ni tako navadna, kar bo nvldel rudi »NapreR če 1© malce sledi na šira izvajanjem.
Recir^o, ća je v resnici povzro-čil šibeniške do^odke edlnole šovt-nizem, in sicer kakor že »NapreJ« priznava, jr^or.loverjski pa rudi kavanski šovinizem. Da torej prspre-clmo take uojrodke, je treba zru^itl šovinizem, in sicer fi'gc5STnve?s?-ki in ita!i;anski, kajti oba sta glavna krivca.
Kako bi uničili jugo«!<rv'e«slvi 2d-vinizem, si le lahko mislimo. Narav-
nost neumljivo pa nam je, kako mist! »Naprej« nničiti ital'janski ^vin?-zem. Energičnih korakov na smemo napraviti, zakaj to bi bJlo naoačno zaradi revarnosti vojne. Prsostanejo torej edinole op^mlni, pravilrtejse, prošnja, ki pa žaliboff no zatežeju dostl, kakor j© moral pn?mati PaSle v skupičini. AH pa rrlsli »Naprej«, da bi motfU \T»livatf ftaH'anskl socia-listi in komtmfsti na la>lke Šovfrfste tako, da bi le-ti i«<rini!i i>> Ital'fs? ;>Naprej« nam ba že or>^o*tT!, da o tem silno dvomimo, ka^tt še vsi do-srodki v Italiji so dokazali, da je slino neverno za vse, ki se spu*čaio v boj s fašisti, temi apostoli Sovinlz-ma. Preostala torej samo še Pvrop«. ona tako po*i^sr?a fn k^lr»irTia rTvro-pa. ki bi mn^a zrnSIti Ita'^ar^kl šovinizem. Mislimo pa. da b! s? nrm krava smejal<\ če bi nr^li pr*d Cv-ropo, ki je vseskozi šovinist?čna rn «;amo egoistična, da naj rad! naSa blairinje zatre italijanski šovinizem. OoJinodi©, rftjr?ster naših sredstev z« uničenje ftal. šovinizrna je izčrpan ?n z nesfrpnostja pričakuierno VaSi1! navodi!, kako se di ta ^oviniz^m vendarle zatreti.
Za svoio osebo fm amo sicer skromno mrenje, ćn j« bfl itpM^n^ki šovinizem najracSkainejše ktirir^n pri Kobaridu.   Toda to   zdravilo, ki
diSi po lovinlzmu,    zato    nočerao o njem datjo razprnvljari.
Pač pa Čutinio potrebo, da se malo poeovorimo o iovlnizmu sa mem. V kolikor smo poučeni, se raz-umeva pod šovini/mom pretirano precenjevanfe las'nega naroda, in s tem prebiranje tuj^Ta naroda. Kakov pa ni poznamo JiiKocloven© in Sf pos^bej Slovence, pa te$n Snvlrlzma ni v njih. Nasprotn•> obžalovati moramo dan na dan, da se naš čIovlk siino rad klanja tujcn, da ima silen rešpekt pred vsako tujo idejo, tla prav malo ceni svi>je lastne vrline, dasi ni haj tako zelo brez njih. Zato moramo žal trmti, da med nami Šovinist ov sploh ni.
V drugih narodfh so pač Sovin** sti na dnevnem redu, kakor smo mo» rali precej brldko čutiti. Kadar zaoo-je Neir.ec svojo »Oeutschland ttber ali as«, ja Nemec prepričan, da irm f^re vsled plemenskih prednosti vlada nad vsemi narodi. Mogoče so to opa* ziJi  U\d\ žo frosp^clje pri   »NapreJiT*.
Kadar jrovori italijanski voj^k, da postane Rim g'avno mesto svetu in kadar znsanja Ia?M frrtelireTJt o tem, da mora njegova patria biti ne-omejen sro*pad«ir na Jadranskem morju, tedaj bi rrorda rudi naši so* cija::sti uvideli, da smo prav brez varira Sovlnizma ko vendar vedo, ću rni še nfkdar nisn>o sanjali o tem, a* bi vladali drugim,
In naj še rrinteriatmo sebe % Madžari, tem najbolj šovimstičnlm narr-fiom na svetr*. k! dasi so mtio^o marijgi od nas, bi hoteli vsceno v\a* dati n?m?!
Mislimo, da fe dovolj dollrazov, da smo krog in kregf cbdani cd sovi* nlst^v, da smo navzlic temtt bela vrara, edlna ncSovlrtstična izkrna.
Ljubimo svo! narod rad vse, zato čittfrro vr.ako rano, kl jo mora pretrpeti. In zato bi želeli iz vse^a srca, da prenehajo enkrat za vselei voJti^ in da bodo žfveli vsi narodi v rn'm fn spravi. 5aj še r»flcdi»r rismo žHslf, ^a pnttflncmo sroepodarj? nad đriTin1i narodi.
Toda kaj porrajralo vse t© Icrcr ^anje, ko r>a Js mo^oče da «tre!la v Šibeniku laiCka T»<5fa na naše ljudi, ne rato, ker sn lcr'vf, ten?vr? V*r «f> .Tti-sro^loveni! V*] i»a.m poma«rajo vse anatemo »Nanreja« nad Šovinisti, ćts nn «T»ieJf» Ifti nemeteno **&***** na.
Zato ni stvar iako eno^tav-na, kakor jo predstavljate. No more* mo se veflno ponizno klartfati, tem-več poizknsit? me ranio vss, da re^»* mo Uudi pred nasiljem. To je velik
problem, kl je življenr^.j važnosti za vse .uEosJovcTie brez razlike na stan In spo!. Pred r.ami je Postavljena samo er.a alternativa! Ali častimo svo» jo svcJr'vjo, alt znan^o hraniti s kr-vjo priu«>h!j>no neocivisnost — ali ru rep ned n«"»rr? In raža} pod ti? I i jareiii
Zaka] p <1 tTTji jnrem prldcmo, ako re b'>.n v.\c\\ var"vati svr.fccv. pod tu'i jareći pridemo pa tud!, čv h^v.n tuđi r*\?ni dajnii \sled liuhe-ga miru va^n racl^žčfnje.
VsaVa stvar ima svoje meie in ponfžanje jih ima najnrejo. Ni to sa»
mo na5e mnenje, temveč so to uvi* deli tncli socijalisti vseh zemlja, kl s* bili vkljub svr-jemu fnternajiorjaiii^ mu vedno na braniku svoja domnvit ne.
Za?caj H ^aino naši nojmovalj iw* temaci^iallzem na poseben načl*. zakaj bi samo nali toli-:li r^ irv!Ti-st!h takrat ko h šovinizem s^a^, ne raz*?m:mo. lTpamo, ra da bo v Slbs-niku prelita kri poučila t»idi nnsn. <j& nastopamo ne iz Šovinirma, trr^ivec iz obrambe proti sibeniiklni dojrod* kom.                                                M-
>*' r i*" "■ • '•*' •&* — r"=» - f^\   f"' *** *3 s% rs% e ** p?r *~*
Dan na dan Čujemo,   da   je   potrebno zmanjšati  stevilo uradništva, na ćn\?\ r,tr?n| na zw?t ne ixide nin i en r-Uradni iis^ — c!a ne govori mu ' o »Službenih povira?* - — hrzz  rar- ' pi»a na novo kreiranih sivih s viso- j kodonečmil raslovi in Ispuni čjiov-nimi rairec'i.
Po mojem mner^ft: jo potresati reduciranje uradni^tva zato, da s* preostalo in prečišćene števtto urednikov rrore prfnvemo n?^rradltl ra ; svoj trvd, zf:t^, da izgine ponfževal-no zapostavljanje do":-rera, r^treb-nega in kvali v.lranegra    urssdnistv*.
Katei*o vr?d^;Š*-vo CEirorrfc kate* I ra kateg^rifa uradnJStva js odveć, j^ • tefko  r>ov?dati.     Kot    konceptneir.Tj  f polltičr.emu    uradniku,     torei      k(M upra\Tiiku v prvotnom pomenu    h*>-sede,    kl    fma nekaj vpo^leda    če/. večji del administracijs,    mi    je M;m većkrat dana pritfka misliti, sli je V* ali ona   kateffnrija    uradniStva    re?? niilno potrebna.  Prepričan  sem,  Ca je msrsikateri kolera ravnot.^ko   te večkrat premiš-jeval    in    pri^el približno  do   istih   rezultatov.   kakoi moia malenkost.                                    j
Pred vscrn se moram oxreti na po«lednji konkurs slu^b okrajni*« J ekonomov. Pred kratkim je *r irrh. j Pahor v srorm Članku poudariai ! eminentno važnost okrajnlh ekonomov fn nujno potreba ustanovltvc teh s!ržb. Ta člsnek je pri večlni nr>ravnikov, ki vedo, kako se upravlja in ra kat*re pano£s uprave rant-mo strokovnjnks - specijaliste, ro<IH gotovo nasnrotno rrislf. kakor si fin je Žele! %. čU'ikar. Trditi. da naš ra-rrd ne potre^uje irnopolnitve svoje strokovne ekonomske izobrazbe, b! pomenilo, n* razumevati napreduj^-čega časa. Trdim pa, da jo kreiranje novih sltižb okrajnih akonomov v .o
svrho docela odvefi (n nepotrebno. Potrebi na-.isl'ne strokovne liobris* bo na.iih poljedelcev bi ss ladottilo i ustanovitvlj > ero same take slur-l« ?a več okrajev. na primer ra v%v MvSo Kranjsko oziroma ra blvso dtajenko. Tik okr>ini ckon^tn f-m b! potovaje prirejal predavanja, nad-rrrovel event. drevesnice in manjka ekonomije ter dajal r^IItiCnlm ohla-stvotn I. stopnje strokovne nasvete« poročHa In potrebne izjave. Ekon.-v-m! sa nišo zc to posve^li svofi z defa poletnim studijem *poj?ni stroki, da bi se, ako ne ostane ustanovltev okrajnih eko««>mov samo na papirju. cmejevali na par predavani v svojem kraju in na kompiliranje ra»-Ifčrtlh već ali manj brezplodnih ati-ti?.tlčnih tabff!. ki fih lahko scttavl v*ak pisamiSki pornoćnik. Ker Jo ;tr rej ra ćoclednl čas izključena mož-nost konstantne usr>t£ns »annsl^r.f-* sii okrajnih ekonomen" prt okr, ff!a-varstvfh, je s drugo strani tuđi dri žava o^kodovana z ustanovitvijo takih službenih sinekur.
Okr. ekonom s svojim pomocrlfr* kom in pistrnfšklm osobjem bi bll v pravem p^^menu besede pri politični oblasti I. ^topnje mala drfavica v driavi  brcu lastno  suverenitete.
No smatram za potrebno nadalje ntemeljevatl nenotrebnost usta-novltve om&njwrih služb v namera-vani obliki.
Nlsem torel prati principu^ ienr ▼oč proti formi.
RarpravljajoĆ o temi rit;'? r*= duclranja uradnlitva, si usojam iz» rt?vi svnje mnenj>, da bi bilo politična oblasti I. stopnjo z lahkoto prc-vzele ajrende okrožnlh agrarnih ura* dov. rokrannska uprava pa agrarnu ceruralo xa Slovenljo. NaSa pokra-jauka uprava odgovarja v glavucm
Pozdrau SfoccKcein.
Spisa! M. M. V.
Bratje Slovenci, skup đanes  slavimo ta praznik, ko Krist se rodil j© na svet In v dan ta slovesni iskreno želimo Vam zdravja in srečc obila še let
Ne skrivamo Vam, kak smo srč»o veseli, ko priSli ste v rusko obitelj  med nas, »asa srca detinska so čuti objeli ntehe in bratske Uubeznl do Vas.
V dan težke bole mi velike Rusije ločila nas je usoda od njć — pa gle'te, na rujem  so debri Slovenci ponudili nam zostoliubne rck^.
MI upamo trdne, da rninc ta doba In  zgine strahotna  podob« teh  dni in  vstane Rusija in konec nazgod bo fn a radostjo zepet se vrnemo k n]i.
Tedaj pm — lo iaSa vseobčt j« želja, da. bratje Slovencf, vse vidimo Vas, kot toste pozdravljene t naš! Rusiji m pracnik božični slavimo pri nas.
Dotfe!  pa  »prcimlte  iskreno zahvalo, Slovenci,  drugovi,  poplačal  Vam  Bog! Za vso dobrosrčne«t Iz srca Vam hvala od vseh pas — Jivatežnlh Vam niskih otrok.
V Ljubljani, dae 2& dce#mbra Wto.
m*  «•» ■■*
Rak.
>Rak!< — Kakor Erinij* nai proganja r^>đnovi in ponoći t* bes^a; od vgeh strani nam đoni in niti ji ni mo-goč?. Kakor kuru •• rarširja, t krbgih anaceev, prijnteljev, v svaštra in ©«lo v najbližjlen sorodstni.
ČloTdk 5€> mora rznemiriti: AH *a nimam tuđi ]■&%? Kako se sa ubranim, k*iko imebinf Ali p* rrorda že Bi prekasno? Kj* naj 66 poučim?
Zatežem ae k »voji knjižBioi, k zsrodovini. 2e Aulua Cornelius Celsus, veliki enciklopedist, ki ]• ilv«l v dobi rimskih oeaarjev od 1. SO. pred Kristom do 1. 38. r^> Kristu, ni&e v avojih osme-rlh knjigah o medicini ludi » raku. In ie Celsna trdl, da. Jb edino ar«datvo proti raku noi, operatijt, ter opi-6ujd nekater© *• dandane« i«rrS©Tane pla«tl5n© metode. Ze pred 3000 leti so torej r«ka znanetrefto »dravilU boleron pa, j» pač a tara kbt žloTefltro.
In celih oaemnajat atoleti] po Cal-mi t* moralo preteči, da Je i Fraaeos Bernhnrd Pajrilhe 1. 1773. po mnogih ekaperimentih na «ralih in ljuđeh ktm-čtio dospel do isteka prepričam ja, kakor Rirnljan Oelau«: rak je ©edravljir le s radikalno operacijo. In maslina je Bje-eova izjava: »To bolazen j* teiko definirati in pobijati.« Pri tem epoznaniTi amo obtičali došle).
Tajnik >Avttrij»k# drulbe e» ra«-iBkovani« in pobijAnjo raka,« proieaor
6r. Alek«. Frinkel, pile t stoj i broSa-ri >O oadravljivosti raka« (1920, Wi«n and L%ipiig, Wilhelm Đraumfnier) pope t prav ie&>, kar je sA«i«al CeUoa <e v  dobi  Kristovi.
To ]9 ialosfno ia medicinslro vedo, tm ž^loatnejia za dloreltvo. Kako veli-kan^ke nar»:'eclke gmt> rr>*ireli v srH-»tvih morjenja i ft nničevanja, ćo kolik« i«.Tr»6tiJo»ti po je rovapeki clovcžk^ kul-♦»ira v iznmih ubijanja in »^tm^ijrr.-v nja, a v poimanju in »dravljenju raka nro ont«!i pri A. C\ Celsc. Ob lolikerih rafinmanik rmo 5>btir«li baa pri raku v ln«jvaflii primitivne^ti. — elovaiki dnb je odpov^dal bai onđi, kjer bi bila F.ie^ova moć najpotrebaejia, najnuj-nejša.
Kiti tako dale« fee Bissdbs đa M ▼©-deli prar r^nealjtvo, k*j l^vsroč* raka, še so, ki giovore e beirterijn rok*, o epecififtnem izcivatelj« te bol »mi.
Prav te dni 2iti*nif« lahko o A»er»-kanca Laptbornu Rmithtu ki je na seli trans. a»fl. amerikaaslm lige proti raku ▼ Pari«« roroisJ, d* je por«oćltelj rakfi neka amoba (esneri amlr>eba bm-eTorlowa). Ta a»5ba ae neiiaja po \&* jrerih, jarkfH i» lužah. Z neeisto vodo ali b izvestninai živili (b. pr. m salato) zaide taka amCM v elovaftko t*lo, se ondi za sidra ter žre eelice t «vbjem fckroiju, povrroči ©tekliae tor končno smrt.
Ve£i*a ■dravBikoy govori le e %pi-tclnih celicah, ki se na šktodo okrotee-
gn    miSIčevj*    brermejno rerra^ajo v mehko  ali   Irrie otrklino,  Ui   razp.rdajo,
fnijo, se ftirijo,  izpiiajo  iivljenske  po-e in ki  čJov^ka med grornimi bolecl-nami konfra uničijo.
O vsroki-i nastanka toh oteklin pa ni i* nob^Di;i đokfizov, nego imamo \* hi poteze, (ioTnr^ve. Ker ?o poj^vlia rat j najrajči na tirtih đelih Meiw, ki so i»-r^stavljeni posebnim m^hnniftrtim dra-iiloin ali pritiskom (polt, jerik, grln. želodfo, ir6T0. maternirs), slutijo, da je rak v vrpočni »vezi z draifli, do'i.i-ict p* ni. Ce h^ veeao. rntaj •*» pojavi taldzen, je ssroćtL boj proti ajej teiak.
Odlf5eii iloven«lri tdrftvnik fra l«n-ske bolasni j* r>ie.->l o r?Vu v >Do?rov ^ini« (leta 101S., *t. 12). Zdi sti mi ze- | lo koriatno. da refim • ponatiskom ta neznani spirsk po**bljenju. Kae steo-kdvBJak pravi:
Med befesmimi, kAtei-fk se SotcV B*Jbolj boji, lahko Imenujemo v prri vrsti raka. Tsakdo ie žo «lldal pn*-vitt e stra*ni% KolečlnaK ki jih p<v Tzrofta rak; vnakdo ve, dt so Tak z*-jeda. v iivo me€£>, đ& raste vedno rtv-j>rej im »apr^HI, d» jw»-sđira in uničnj© cdrave teleema ^ole kar po vrsti. KJor je ie vidol bolni ka, ki mu je rak n. pr. vaijed^l nstnice ali nos, si f» gotovo i% vcđmo ^epoiriTiil straftni pogled. lTđor je t1&~\ bolnika, ki ma je rak razjedal 2e*)de«» in je u tak em bolni-kn opdeo^Nil cnomogk>3t, trpljenje    in
boločine. isoufienost in upađlo^t, in vć, da jo rrJ% v reenioi str-L«n» nesreća in dn ao bolniki, bolni na raku, v rdenioi T*dfC7t u&miliđviia in pocnllovanj« vrednt.
Dasi }? rak iefc> rarRirjarvt bol^-l-rn — samo na Kr«nj?kem urnn> vs*v» ko l^to okoli 2r>0 ljudi na roku — ia dasi vedo ijudU maraikaj t>oved&ri e njem in njegovih grozotah, r©ad<*t Ijudatve ni doveli po!u6eno o njvm* Skoro TMkomur jo anano, kako so po-jevlja rak Jnoncem l^lesni, taćn«. \o ■e n«, iviku bolni nahaja že v Midnjlb tednih aii meeeeih pred smrtjo; pick>-fe^nra pe> fd znano, ki^kSni eo prvi s** č^tki raka, kuko se ta botezeu sa&no, keksni *o njeni prvi «naki. In vsedar i# zelo važno spoznati raka takoj v »r-rih zaAetkih, k a ] t i rak 00 đ& osdravlti, d^>kler ee ni bo preglobo-ke Mijede! v teVo. Marsikomu bi »drar-nlki lahko resili življenje, ko bi ljudi* natanineje poznali wika r njegovih sn&etkih in bi pravoćaeno poklicali zdravnilc* na pon»č. Znto Je dobro te potrebno, da tm manje, ki so si pa pridobili o raku idravniki, rasMri tadi m«d ljudstvom. V «!©d-i^eTn naj opoio-rtey> samb na na£ln, kako so pi)Javlja rak na lunanjosti čloreftkega teleea: na Jesiku, na ustaioah, na prsih (pri ženskah), na koži.
Rak j* jako potnhnjena    bolezen. Pri plazi se kot tat po prstih, in žalost-
no je, da ga ljudjo spdzikijo in opazi-
stran 2.                                      ______________________________________.đMJVCNbtvi inakou*. dne 8   Januarja   ivSI.                                                                                                          ?tcv. 6.
nekdanjl đeželnl vladi oziroma Sta-jerskemu namestništvu. Takrat je uprava, priznajmo, vsaj tehničnt/ bolje funkcionirala; ne malo vslea tega, ker je bila enotna. Dežclna vlada je imela svoje odseke, za ka-tere javnost takorekoč niti vedela ni. Danes se vzlic odpravi povene-ništev še vedno radi igramo kot šeh samostojnlh oddelkov pokrajinske uprave. Se hujše zmede povzročajo in večje število uradniStva zahteva jo posamni oddelki ministrstev v Ljubljani in drugi neposredno mini-strstvom podrejeni uradi. V isto kategorijo uradov, ki bi bili lahko osredotoČeni' pri centralni pokrajinski upravi, spadajo nadalje tuđi raa&-lični meroizkusni uradi, kletarska nadzorništva, inspekcije rada (obrtna nadzorništva) it<L
Pri tej priliki pripominjan% da M se moralo s pravično razdelitvij^ političnih konceptnih uradniko\ skrbeti za to, da bodo vsl uradnikl te stroke povsod enako zaposleni. Za mojo malenkost čutim na pritneT. kako me preobloženost z uradnim delom telesno m duševno uničuje. To ntkakor ni v korist državi, tem manj pa bednemu, preobloženerrm uradnt-ku, ki se se edinole iz nekake oseb-ne ambicije, katero bi morala drža-
va upoStevati in spoStovatl, drži   za silo po koncu.
število uradništva bi se dalo nadalje zmanjšati tuđi na ta način, da bi se namesto sedanjih državnih zdravnikov in živinozdravnikov ustanovile nekatere poldržavne honorarne službe v isto svrho. To zato, ker so taki uradniki ne glede na to, da živijo pretežno od privatne prakse, v uradu res tako malo zaposleni, da njihovi prejemki — ako bi bili primerni sedanji draginji po odgovarjajočih činih — nikakor ne bi smeli nadalje obteževati državne-ca budžeta v dosedanjl merl. Vpra sanje o dopustnosti izvrŠevanja privatne prakse s strani omenjenih ka-tegorij bi utegnilo dati dobremu pe-resu potrebno snov za poseben čla-nek.
Končno pripominjam, da imamo baje ćelo mi v Sloveniji nekaj nekvalificiranih uradnikov in še ćelo političnih konceptnih uradnikov. To vpliva ponižujoče na ves stalež tega uradništva.
Še hujše stojimo s pisarniškiml uradniki pri upravi. Z malo več dobre volje in večjo kvalifikacijo bi marsikateri pisamiški uradnk lahko nadomestil nepotrebnega in nezmoŽ-nega tovariša.
Delaimo propagando.
Ni naroda na svetu, ki bi si mo* gel tiravnati svoje življenje brez ozt-ra na druge. Niti največji, še veliko manj pa manjši. Dočim pa veliki :n mogočrii narodi to spoznavajo in za» radi tega razvijajo veliko propagan.lo pa mali narodi le preredko na to po-zabljajo. In med onimi pozabljivimi majhnimi narodi smo žalibože tuđi ml«
In vendar potrebujemo propa* gando mi bolj ko drugi, zakaj le malo držav je tako obdanih od sovraž* nih mejnic, kot mi. Ker pa živimo na tako važni svetovni cesti, da more vsakdo pri nas sproženo vprašanje povzročiti svetovni požar, zato se tuđi skoraj vsako vpra?anje obrav-nava kot splošno evropsko vpraša» nje, kar je redoma nam v nesrećo.
Popolnoma naravno je to in ne-npravičeno se zaradi tega razburja* jno. Kako se naj vendar zavzemajo za nas zastopnikl tujih narodov, če se pa nismo potrudili, da jih pridobt-mo za sebe! Kako naj vendar prode» re naša stvar, če pa ne delamo propagande! Koliko dobrih in vsetih pri* jateljev smo izgubili, ker smo jih s svojim hladnim in brezbrižnim po-stopanjem popolnoma razočarali t Samo naša krivda je, če stoji rasa stvar v Parizu, Londonu in Washing tonu slabše. kot ob preobratu, fce Imamo po triletnl svobodi rnan] usrle* da, kot v časih robstva. Toda čisto naravno je to, ker takrat smo delali pronaprando, takrat je delal za nas agilni londonski odbor, danes Da de-lajo dostikrat proti nam propagando s svojim neumestnim postepanjem ćelo nekatera naša poslaništva.
Skrajni čas je, da zopet posveti ino svojo pozornost propagandi in sicer ne samo oficielnl, temveč tuđi osebni. Vsak Jugrosloven mora postati propagator naše stvari, vsak Jugosloven mora biti agitator za n*» šo državo. Doma in v tujini!
Predvsem pa je treba ožfveti vne one zveze, ki smo jih ime!!, ko je deloval londonski odbor. Tu bi imela glavno besedo naša poslaništva.
Istočasno pa morajo storltl svojo dolŽnost tud! posarrmfki. Vsled svoje greorafične lesre pHhafamo ved* no v dotik z drncrlmf narodi. Vsalco
tako priliko moramo izrabiti za propagando. Žalibože pa mi to skoraj đosledno zanemarjamo, še več grešl-mo proti osnovnim načelom uspešne progande s strani posamnika.
Ena glavnih napak je, đa Izna« samo svoje neprilike v svet, da se dostikrat ćelo tožimo tujcu. Na Hr-vatskem podaja v tem oziru Radić klas?čen primer. V tem oziru bi se mopH silno dosti naučiti od tujcev. V Indiji *e je n. pr. pri zadnjih nemfrih dogodilo tole: Ancrleži so stlačili v vagon 100 aretiranih domačlnov !n jih odpeljali 4 ure daleč. Ko so odpril vagon je bilo v vasronu 64 mrtvih, kl so se zadušiH. Vendar o tem $rro** nem č!nn anel^Ski listi nfso pfsal!. Kaj bi bilo, če hi se pri nas neka! slič nega dogodilo. Kričali bi tako v svet, da bi morali diskreditirati sebe. Ne razerinjiat! zato svojih slabosti tujen, kajti pri mlađem narodu, so itak 2e preveč vidne.
Prag naša ntpaka je, da ne znamo nikdar prav ločitu kje se neha prijaznost in kie se mnra osrlasit! za* vednost. Prav je, če je Človek prija-zen, toda varovati je treba svojo čf st in racionalno še prav posebno. Pa nr*rWte naše H?jdi, če občufejo z Nemci, ?M ne opazite, kako se trr.d?lo ugajati Nemcem! Popolnoma napa6» no. Kajti tujec mora snoštovati nas kot ljudi, potem nride sele spoštova-nje n?.še£a naroda.
In mesto, da vzbujamo spomltitj nekdanjih dnf, za nas ne baš slavnih, ali bi ne mogli dopovedati marsika* teretnu tujcu, da so tam preko nev* zdržne rarmere in da tuđi za Evropo n! vseeno, Če te razmere prenehajo. V vsakem posrovoni s tujcem, bi morali delati propagando za našo stvar, vsak pogovor bi nam moral dati no* vih zpveznikov.
Vemo, da je dosega t*ke propa-erande težke in da ji bo mladina sele kos Če bo za njo vzr°^na. Toda, da se to zgodi, mo narvsaij teh par skromnih vrstlc, uČr>^1jem fn rodite* ljem v o<pomin — preganjanfm pa v odrešenje.
Zakaj ttidf od propagande 5e o<i-visno odrelenje!
Pnllll^np iiocfL
** KraQ«¥o botičso por^ijt arma-
đL »Voinieki Qla»nik< objavila to-1« kraljevo naredbo vojski na suh em in na morju: Junaki! Prepričan, da Vas najdem vedno pripravljene, da ta od-zovete t srcem, s miiicami in s ne-omajno vero v vsemoffočnara Bok« težnjam vsc na^e kraljevine in da botte radcvoljno vzdržali vsc Irtve. kadar jih bo od vas rahtevala domovina in Vaš vrhovni komandant. Vas pozdravljam na dan svetlih pracnikov Krtsto-veca roJstva z voščilom: »Krist se rodi in srečon Vam praznik, moji dični ju-naki! 2iveli v ponos in veličino domovine !t Aleksander m. p. (Glej »Vojnički Glasnike z ćnt i. januaria 1922.)
= Dr. Momčilo Ntnčlč — zunanil mUtistor. \z Beoorada javijajo. Vpra-&anje ministra za zunanie stvari, ki je bilo predmet razprav poslednift dni, je bilo 5. t m. rešeno. Ministrski predsed-nik PaSić ie potem, ko ie imcl razgovor z delegatom a demokratske«:a kluba Priblčevičcm in dr.Marinkovl^em, kl sta mu naznanila* da klub prUtaja na to, da postane dr. Momčilo Nlnčio mi-nistor za zunanje strart. od!cl 5. t. m predpoldnt na dvor in prcdložil Nj. Vel. kralj« v podpis ukaz, tako da ie dr. Momčilo NinčiČ ob enajstUi tv> predpisu pri^eeel v kabinetu ministr-skega predsednika.
= Francofllci t\m* o ftlbtfilSfclh do-SOdklh. »Jotima!« izvaja-: Ne moremo verjeti. da bi rrifin radi Šibenskih do-ffodkov do skrajnosti, ker beotr«dska vlada kaže previdnst. Pridržuje si pravico, da prepusti rc^itev spora velesi-lam in Zvezi narodnv, todt delna reVi-tev ne bi preprečila ponovitve ob prvi rriliki. frvzemši rrofa Sf^rzo »o vsi italijanski državn'ki vodili politiko, stremečo po prvenstvu na Jadranu. N:hČe ra ni na*toril tako odločnn k^-kor Del!a Torretta. Njegovo del^ je. da Je Albanija pravi italijanski protektorat, Italija je vsitila m»M ententi be-ne^ki dceovor in sedaj pripravlja z OrMco drzen manever združen z velikim rizikom. Italija KDtovo račtma z nepriltkami naMedstvenih drž?iv. pred vsem, kar radevaio J:ijroglaviio. Iz ka-terih neprilik pa se ne smeio irvajati nar^^ni sklepL Oni dan, kr> bodo Ju-rosloveni razume!', da je njihov izhod na Jadranu osrrožcTv bi se lahko dvis:-nili in niihov boieviti značai bi se lahko znova zbndil. Na Ja drami ne more pr'ti do miru, ako ne prde do pravi čneja ravnoteži a. »Fijraro« zaključuje svoi člantk o dopodkih v Šibeniku tako-le: »Ako bi bili francoiki mornarjl ali vojaki \Tnešani y indden-te, slične onim v Šibeniku, bi del itali-janskeira Časopis ja zagrmel proti fran-ooskemu imperijalizmu.«
= Pry| ncmlki poshm!k v Scful. NemŠko diplomatično zastop5r\-o v Sofiji se je sprernenilo v poslaništvo. 2a prvega poslanika ;e Imenovan 2. Mar-tens.
sb Narodna odVraiMi v 7*a§r*hn. V Zagrebu eo je osnovalo đm^tro N'amd-na   odbrana   v   evrlin   Jliri^ij«   JTMfo«lo-
= Uprarne oblasti v Rnsai \n H«»r-#pffovini po veroizpovcdanjih. Vrba^ka oblaflt itei© 5G4.800 pravoslavnih, 1G0.700 tnuili^jino^ in ^.^.700 k*tMi-fcoT. Tur;lmfV% obl-nst 5?>1.0Of> T>r*.vo-Flavnth. 304800 mu^limanov in 102T.00 katolikov. Raraiev*kH r»? lau»t 10^.100 prr.vr>sla.vTi!h, 1G9.S0O mu^li^^nov in 85.700 katolikor. Mo?tAJ«ka obLvt 123.500 prevo^lnTnih. T'.SOO muslima-nov in 161.800 katolikov.
= Masaryk o kon)anixmi]. C*i£o-»loratki prezident j© t SYt>}»m novn-l^tn^m f^>voru irpregoToril tndi o ko-munizron. Trvnjal ie: Izr*krl -?<*m t(* proti koirvnTifzTrm že v »roii kritik i mar-x!zma. Od tea:a ?a«i dalje se h*rim stalno s t«m T>n)^W.tWTL Prihajam do tepra umoznaTijt: Kcvnmnis^Tn ** y^ht*ra in izvam z d^Tnokratičn^ic« n*?elft ena-kosti. Ali gosp^n^ATRka m?ko^t. k»tcra fte j!«hter«, ie ni kominiz©m. Pkimna In^tnina J^ nekn] dmsr^sra n^fpo «n»-kost. Kn«koet ne Hkiidtira nikji*r n« p« nazvan zjerodorin© ne po prirodi. V r#-«nid vlada pova»r><1i v T«ej prirodi, ka-kor radi v Človečki dmf.hi, ne^Tiako^t.
Z«to pa Ima- dlorck #n*ko«t sa lđeal. Pr&ktično pomeni ctiakost sno«ijiv*> •topnjo n«enakošti. KotonnirMn v ve-^JHn obva^u 1^ nemogoft tuđi vaietl mednarodaa txJTi**no«ti in vzalemno£tl. NobtnA d^čela na zajioetuj^ eama cehi. Ocn^njevalci koniuLnisma, ki h« cado-voljujsjo mido k nej*jnimi r«*l>, «o že teled lega obeojeni n-v politi«no in toči jaino noplodnodt in na fiaeko.
sr= Četki proti frauco^ki vojaikl misiji. O«4ka javnost «^» zadnje cabg zelo r.stro obraza, proti poetopanju frAnco-fko Toi«šk« milije na Ce^kosloTnčk^nv >'l>ibuna€ pifc«: >Francotka n i^ija zali te tu pri ri**a ki'btkotunlo franroak.* službene pre<l{ i^e ne clotl« na to, da. \T\\B\m naA ^afltniAki zJ>or In n«.M rro Mvo iz poTffcm flrupr* ^^jažk^ trmilHi^. Ne ememt) ^>or.n'>iti. da *o l>ili avetrij-Fki fllužbffii pre<l;>isi v mnogih tocknh lK)ljW od franr-o#kihf knr v<*lj^ ilisti o topniitvu. Frnn^*>ski dt^rati ni&o tfiko dobri ktkor nrii, ki omo jih dobili i?, rrvih ;veni*kih drinvnir, P«><1 vplivom frnnrosk«. milije ^mn kurili franoofiki topnički mslerij*l V-tn 19!9, ki ]o ž^ /elo tthrablien in z«i3tnrvl, k^r irvira 17. ??** vitk© tA Mnrni. 2SO milijonov 1a priMižno 150 topov ta vrsfd Je pm£ vrien d^ner. in oro$1* lefti po v^ini po j\nM\i Fklad!*^ih. Materijal po rcni pt»r<*mo doplivati 17. N^mcij^ in vM do-sed:irj]i psk^i^i trir^knj «0 «e dohr-o r*n-tir«ili. K<*m*ki m«*t«l^ nfn ^tine 2 r<X> ki-h«, fr^r.r^ki pft A.ono K. l«to velia ti^-i za let.-'ia- Ik Fr«n«-H** Rmo do) i U Haba aparate. do*^!m bi >»iM rm>r'i dr>-nitl \% N'innčii© bolj5a, k\\ ie je hite tr*-ba r-o »klepn ▼erunUNl'" r<>?od'>o uni-f'iti. Iz Ar^trii«1 'ino d^Vili bra»hi>»en mut^rila]. ki je bll ra* polovico renpj-tfi nego franroski. fll«M?e mifib vni^ških ?t>l nrj r^Ma t* fran'v>fko roj?»^ko mi-nijo, ki ima ostati pri nsts še nelra.i lot, f'a nit 99 f*)vr?>f* tvx Bro*e nrvmtno po-Kretovnlno PteliJ^e in nf^ni r*w»topniki 7v« ftrnf'o zlortiMi^ti e<?daniih nrmor. O'>r^*a:t> na] ?e ta.Vo r'n bo^o kasali, r\v eo rtieHe prH-tM?«ke d^ie1« in n« i^koHS^evalH V*ke Ttjanj knltlvirwne kolor*n>, kniH dmeni%» n.id*v r^.rvi^ krir-<^a, ako f* nn%e Bimnatilo do franc^^VB-fa naroda ri*i ijivanr^den nn<*in pkalijo \n nko borrr» primorani nekaj aTOJih tako  drarih  ilnzij  pokopati.
=r Poterad *c?Qfih eksniantor po belo«ror*«ki trjir^diji ^e hoSeJo vrnitl v avo^o domoriro. Redai se 1e o<?^Bi'r> f.OO^roribin ix Poljske. Tjkr^iiie in Gornje Slezije, da se rrn^o don#>r. Ti txv tomci ^kfinlantoT, ki »o živeli toliko ?a»a proč od aroi'e rodne ^nide, f?> « ohranili ivoj mat<*mi jetik. svolo ce-iko zaTe«t in svojo vwt>. 5>^daj po ho-čejo vrniti na zemlm svoiih or-etov, 9 katere !^> bili kruto prdpmtiTii. Ce^ki li-*ti po^irljp^> vlado in i«\^ost, da naj jim pre r^ ro!:o kar ndi^lj*.
=r PomiloSreni netriki korenni^ti. >Vorw&rt«< poroti, da je nr\ želio dr-žavnecra nredsodnika pomilo^enih 2G8 komuni^tov.
= 100.000 S«imn&r prošlo k\ fran-fo*fco A.-iavl5anstTo. Pri neki frunco-»ki plovepiiosti v Al7,«cvji se je konstatiralo, da je bilo tekom ianekeevt l^ta. Tlafli predloženih SO.SfiO nom^kih pro-$*ri r* f^ftTionfl'o dr^avljnnetro, prejj-JEn'>srfi Mn pr\ 30 bilo t^kih profr*nt ?W*.%n0. torH škripaj 9^.000. PovrV.rjai.o te je, da je to mnopo in dn fe vidi. da Kemrt cJ)bro v*do. kje fo more ndo^no živeti in mio norejo r«*.Titistiti alzn.-ko-lotr»rir?kih tai, kekor f o je prvr>tno pri-č^kov^&lo pi^o** na t^krntn© ^a^opi^no vosti. Neroci ?o prr.kti?ni in hočr;>> ofltcti doma. Fmneoplti listi prarijo, da (to pi nfknt^ri Nemci r*>?^kflli Ho tvv nareien> dokumente. &\ bi mo^li o?tfiti v Alzaciji in Tereni. Fran^oski dTf,av-piki ni?o ivi? fc*j raseli tako velikerra neroSke^n   it^riK  r rovih   pokrajinah.
= Upnr »trudajočlli. V Sevastono-hi se ie uprlo stradnjoče preblvnlstvo. ki Je ud rio v triovine \n oror^lo ves iivež.
= Panamska rcpuMfka. Zed'niene države in Kolumbija so ^riznale simo-»toirsost r»nn?n^*ke  rernbl:ke.
=    .M«df«rsk!    Tohnnl na Slora-
i &$m. V Kosicah so nrctlr^li 5t!ri mz-
d^srsV© v'hnnc,  med  kntcr'mi   ie  tii«rf
neki nadporočnik TTJ«df?ir*;ke narodne vojske. Vohuni ^o pr^li rnravnost Iz lUidimpcšte. Ccškosiova^ka vojaška oblast ima dok a/e o riii voinnstvu.
= Propast ru ktgx rartra. Znani italijanski novinar \ irpinio Garda, i-ivai petro^rHtJ«Li dorisiaic turinake >Staxnpecv ja i?<\T\[ knjicro. kl je vibu-dila Teliko zanimanja. Virpinio Gnyda }*» znan kot uolier pozn.avalci' pre<lvoj-iif> Rusije. PreslvscTD oiisujo uvOjO na* /iranjo D sUirtiu carekem rt^žirr.u ia © položaju rusketra krneta <!o 1 I^'i. ko n se na javnem trcni rn^Ljajili ml?ul*-ri.i in mladenke. Kontrnst Ftarega re-f.ima je v tein. da je vladala kriza zara-<ii knilm, do'im »o ■• m U narodno it-kori*^Ale ruske žitnice. Trelm je saroo jirei*.»tox*t4ti nrL:m°rno, prazno it» t>€*d> no ravnino o<] ^*()^ogdo do Vir.ko, doli po centralni Rusiji do vroć*» in su^»d Ktepe Kahiiuka in Kir^iza, <la se o<?#-ni velika ero^pod'rskft, razlikn. ki ja i'virnla evolucijo Kucije. N^i*pi*orno pa ;.> ob morju in ob rrknh od S.unare <io Or^nhurpri, od Pnmire do I"fe, ob žel<»-ri'i^ah do r.u-iiina t>b Vul^i p'»lno nsromnih Stiriros:l:\tih akHdUč, kj^r ^e \o nn.lnfipAo na ti^ot'^ in ti^o-'e ton žita ra Kvropo. Tu je bilo l«ftje^lovno m*d-11 ur.dno c&rplvo ruskih titT\!»\ «d ka-t<*rili ni imei niPki kmet ii»l)enih koristi, ker ni moTol sprrtviti evojcirn rita na ti £, ki \o bil v*i razp'>l»po lo 7% vo-lopoh^etva, oNlelana z n^inoTci^iini tf»lini<"nini pripomo^-k!. Cu*ki krret je živci v lesenih bajtah in v^e nj*!7ovo j*oljedel*ko r>ror!io ja* bilo Ie3*no. Stari režim se- ni tnui'1. cla nfiul« RTfvlfst^v za T>rer>orol rnM. Tuii N«noija je bilr\ n<v koc ▼ podobni krir.i barbarske primi-tirnost!. toda mf«l Nemri po r« m*ll ljutlje, ki rty T>ov7ineTtili vas in ruzRirili riviliaarife. Fu«=ki kmet i* ^e do 1. lQ^0 oMeloral p«mo ono zemljo, ki jo bila v nf'po^re^ni V>!ižini va«i. Itup^.o pVn> ptvo je irkon^rflo bedm*'*« krreta. r<l<n r.njMomoT>t*rn^iJih vr^oVoT m«;ke kri-re je razli^r*.?t m^ntilitoto. PovRod na Rvrtu po delijo Ijudje v dv.i rarredri: v izoHr^ženo in neijtf»brtt*T»ne. V KuMjl j^ bila ta rfirPka ekstrrmn^v Izsr-br%-žr»nci so bili plod >evroy>rzinn»*< Hti-ei](*. kmo^ka n>*^«i n^ proizvod in^rrij« ru«k<? v«pi. Kueki km^t ie oct"\l v kvo-jrm patrijirbfi.lnom ?t^n1u razvoj a z dolcrim! ln^mi in a Ftttlrfnirr^ narodni* mi nožami. Tnko je nn^t^l Tclik \r?.. kt je izvor veliko ru»k\* drfire. Niti orrnj revolucije r.i ttvmtp! uniriti toh dveh "tmi intelektualci s«> ee n^tralaU 1 cioktrinami in s fuiimi idoinmi Dva ta-^»orn. Ptrt fi stala n«iprroti: znn-idn'?*kl in elavofili. Zadnji pror»ov<vhijejo Rusiji individualni razvoj in pn«M>nr» tw «1ftn«t\'o n* uverii. Ta mi^el pa J<* plod ITesrelove filo7y>fije. kntrro priptaM nišo ^nmo) nriftokrnti, nrp"n.ik ru<li oks-tr**roni intelektualci kakor Bakunin in Ijj'^nin. Tvjeninova porre&ko. ie v tem, dtL je prifol uvoie dplo 8 iviholo&kec« in ne z £roppo«^rRkc*!ri detrrminiTnA, 7h jo srlo-na komunisti fin a po^reMriu Kjrriin fe rri?lil, da 1^> rn^ki narod rrol ^a revolnoiio. v rf^nici pn n^sn ob^to*. jlftle v Rusiji niti rin^l^montarno'ftt Mancore idele 7% Rr^ii^lno revolu^jo. Koncontmcija kirtpitali-tov ra eni ia delavrev na drnri strani je bila ki^m^l v «*\eofkn. Pt^vi \<\ m^ri^Vii rf»7.roj rft. lfi?,i d^votnai^t^crfi Ptol^t^^ Kvoln^i^« rrr>(lori'n«Vih c"ob pe ne morrio rre?ko-?iti. Vri:ki fr«n^r>^kA revolu^va je vrrrln krA"n>, odstranila rn-r^đna rta-pnrot^tva, tr^da ni irprPToer^'a ro^jvv danekepa toka. ki «e ie \t, feridplnerra režima rn/vil v kapital i ptv'no o1 laat. Neiispeh Licninove idrje. da r*"ši rro-bl?m propasti mpkr'cra c^rptvfi, dokar-ziijo. čn rr»vo1^'%vK ni bil»i rl^d po^i'^l-n5» zro'osti. TztroScp^ -v ^'ri, ki i> le roostri!a materijalne !n dn£ft^Ti© hr>'eB* ni. \o prišla Pn^ija do »krp^nr* to<*k© V«kor cvir«:ki Kim v dr^i deknder»"t>. Kor ni rri?lo do invfr.it* tnj^ev, je r^a^ đl«i v anirbi^o, v knteri \» z-ifiroc?^r>-vnl boli^evizem a svoj i mi zadnji mi eneriri^TTii.
== Francosko - ar?:!c5V!   o^n^?^?|.
^Tr»tr?.n5ijreant« r:§e, d* »e bndo rnz-\\ke med franeosko In nrtricS^o p^lit'ko le težko izrn\nnle. »Tctttv^j pa meni. da še ni trnt vn. ako se pridruži Ansli-ja kreditni akcij*.
Jo sele tedaj, ko je že temeljito pričel Bvoje poirubonosno delo. Predočimo si to pbruhnjeno8t na vzglednl Z'rnitkci, stara okoli 50 let, opazi slučajno na svojih prsih majhno oteklino v veliko-sti graha ali le&nika. Oteklina je po-polnonfe n€R>b6utljive; lahko s« jo stiska med prsti, tod« bolečin eo ne čuti. Kakih drugih težav ji mala stvarica »e povzro&a; zato si ženska misli, da stvar pač ni vredna, da bi «0 brigwl« »anjo. Zdi se ji nedolžna, brezpom©mb-Đa. Tekom par meeecev pa \e mali fei-"bik naraetel v debftl oreh, morda 00 tuđi že otekle becgavke pod pazdnho, knorda jo «*£ela prvotna oteklina raspadati in se grnojiti. Tedaj pa ženska fra spozna, da stvar ni več tako nedolž-no in brefpfcmembna. Zatečo s« k tdravniku, in, ako se rak ni Se pr^ve« , sajedel v tel)c\ Je pomoS Se mogoA*, ienska ft» lahko ocdravl.
Ta vfe^led nas n5i, da «• sa£enfo rtb na človekovih zunanjlh delfh br©» vssh boleCln In da v za-letku ne povzrfcča nohenth težav. Ravno y tej nizovi lastnostl ti?! njegova najvc>čjfi rmvarnopt, ker se človek na-vndno drži pravila, da se ne r>ra*ka tam, k]er ^a ne srbi. ali z druirimi be-sednmi, d« tie ne bripa za ptvnr. kl pa ne boli. Todn 2 ©žirom na mofrtost. da se i2 ne"nf»tn^!T« «a?ctka, \t n?TT\otne, neoWutlilv© >bnjirec, morrt* razvije tak, ]e potrebno, da so človek pobriga tuđi J* tak«   strtri,   ki g* ne bolijo,
Zdravnik bo vedel povedati, ali Je oteklina ali »bulicac ra« nekaj n'edolfr-nega, ali pid je morda sačetek resne bolezni. Bolja Je, ako se človek pobri-ga tuđi za tal^» malenkofti, k-^kor pa da bi zftmudil pravi ?as za izlečenj^.
Podobno knkt>r rak nv» ženskih pr-eih ft© začenja rudi rak rta ustnieeh ali kje drugođ na koži. Tadi tu ni nobenih bolečin, nobenih posebnih težav. Stun-ljiva pa je stvar takoj, če poč«si, a ne-prenehomiđ rast*, In Če človek pri tem začne hnjSati In ftabeti. Dtoljfo-trajna, neprestano rastoča buliea v zvezi s hujianjem in s 1 abost j o j e T^dno jako s umij i v a In na] bo vvakomnr reien oporni n, da Je treb«a vprn&ati  z dr avn i k a z a • ve t.
Posebno potuhnje«) !n zavrarno se pojavlja pri fetiskah rak na maternici. Dela se navadno *>1^ ko ]e fceneka ie izcnbila tvoje p«rflo, torij po 45. iMn. Zmska, k1 fa obolela a« materniftnem raku, n% ^ot! nobenih bt>-lečin, nob^nlh težav. Vendar kaie tuđi materničn! rak en znak. kl bi ti rt moral« vsnk« žer»*«kR dobro »eperotiiti! J5en<5ke že par let i\\ Imela uonene kr^ vavitve: knr n»enkr*»t n« •* pokaže r»o kftkem nanorneni deln ali 1*> doW VHi kapljica krvi. Ta krvavite pri ženskah, ki *o že lzpubiTe pe^iTo, J» tako važno memrnje. đa p?a ne bf a me Ia prezreti ali podcenjevati nobenia ženska. Kapljica krvi v teh !•- *
tih mora biti resen oporni n, da na maternici ni v»e v redu: da je tr^ba nemudom«. zdravnilk* prei^kave, ki naj dožene, «Ji *e je T*o-kazala kri samo vel*d napora »ili kake majlhne poSkodbe. ali pa je znak res-nejso bolezni. Oetudi ni nobenih ho-lečln, Čerudi ni ženska huJMa, vendar mora zadostovtti že ena sumo kapljica krvi, da se ženska pobrisra za svof# zdravje. V-?ako rJtKir^nievAnje tepa maka, vseka lahkomiselno^t \A bila težka pretrreha. kl bi utestiila l»eti »le posledice. VČaMh — vendar so taki slučaji redkejM — sa frodit đa oboli na materničnem raku ženska v mlaj-iih lv^tih, ko ima ie redno r^oje vaakto-Baeee^io perllo. Pri teh lenakah Je mnnljiv «nak, ako se pokai> kH v pre* sledklh med nmefnimi perili. Tuđi taka neredn* krrariter je valna in po* nenbna, in Bđrtfrnfk moarm   dofn«tf,
V nekaterih Blučafih se m**era1fti! rak ne javi s krv»v!tviio. mervač ženska topaza neeHierno dtie? In rujaT-kMfite pebarva« tok. T *>**• '^" ** P<>-tnti pet^eltiome rdr«vo fn h^tia In ne fuH nobenih borefin. Tn^f ta rr>4k |e •nmljtv. Potrebno Je ^jasniti, k»J Je temu vrrok.
NainfverTteiM je «ovr*z>1k. k! ra ne poznamo; in nninevar-n^i*« le V-o'e-reti, ki ne rovrro^« r*r>be^*h bo1*"*in. Med   temi  bolečinami  Je rak  mdd pr-
I         Snlo>ru> je razJMrjcno mn«njf»t foi ic
I rak  neozdravljjivA  bolez*?n.   Zato  si   bo
• maraikdo  nlslil:  kaj n^-j   pomrsp«.  zn^-
! r»je o prvih za^etVih roka, ko pa ni n<v
■ r^ne pomoči!  Tako t^bupno pa vcr.dar
' n"* pmaroo sodUi.  M*?tlirir^  ima  dovolj
sredatov, da izleči rnka, tt»da predpogoi
Je, đa ©e r«k pravofa^no spozna,
Dober,  korišten  ?pi»ek.  Toda  tuđi
nal sperijalist se je iioirnil vprftAaniu:
j odkod.  zftkflj   nastane  rak?      Tuđi  ne
i nove,  k*J  se smatra  za   >začetak<,  —
fcdtj je r*k le or^rnvljiv. kdij ni veft,
kaj  pomeriia  br«©da  >pravo^a«r.o<     In
kuj  >F>rek«Rno< ...
Isto p!f*» o >CarriT»Of?m titeri« dr. F. O. K. KMdebrand v e^^m iDas mediz-iniffrhe Hau«burh<: priporotVi kot edino re*!1no sredstvo noi, skarie ali Jerečo f*l<no tw prari, da je vsik rak >^rdna bol«en krvi, ki se na e^rm mevta zatrta, poiavlja na drogem mm-sta  ▼"•dno   i snova« . . .
Dr. P. A. C. FitUr pa pile ▼ svoji »T\>pulMre Heilkunde«:
P«k  }• weđ vseml boTeTnfmi  r*^A, kl se je člrtvek nniboli boj!. Neozdrav-lilvost sr»ada k rtierovrnu b?«tvu. Polutku povrrorn dolffot^f^e v»>1^^*n^ t**r ! u^tverja  Ft^p?^e  ot*»klin-A    Z^č^^ia  «** I  r*k   s  nfTfi"^'>   trdino.  VI   *e  vrxa   in veća   tT   Te   vr^^ih   t*»to1t:   kon7no   pa *e     timfh^.   rar*--o7-f   in   i7^rrm^nt     v rno.ir;> rrbavo vVt. kl !•?* d^lje in dn-1 IJ^.  uničnje   tnM   zdmvf   clel«*,   đokUr I bolnika d» odreci smrt iz muk^polne-
ga unič-evanja enece v^r^ana z*i. dru^tm.
Med vzrtiki, ki poraj^jo rakn, so nekateri, ki *e jim ne morrrrvo outeg-niti, nekatori pa, ki se jm lnh'ir» Izoff-n<a«mu. K tem spadnio ilo neke moje udajanjo Mmepft sebe k«iVšni gl^l^okl t u sr i, potem pa dolcrotnj**?! pri-t i s k, ki se izvaja na k^kšen mehak organ .. .<
In rudi dr Kitt^r y\**: »flolniku Je nujno sveto vati, nnj w, ^ mu z irav-nik prinoflbča operariio, odloTi z^injo brrz Oilinftrinja. V ^i^'nih ^lnfajih je mojročo tolezen s tem »ntrefi, v rn^nje Prsnih ra vs*j za daliio dobo doseći pomJrjfMije.c
O >d citirani doli sta trrveda po-pn-Iflrnoznan^tv^ni in z^lii 7A*tareli. T«to ni*ejo razni konverzarij«! l^kpiki. Toda r>ijnovei*e klinične rasprave nišo prav nič boljke.
Monskov*ki ^eriUlift dr. Fr. Keirhfrt pravi v svoji studiji o raku (1019, Verlnflt d*r Aer-tli.-l^n RmikI-•5^b»ii), d» je v«^ >pr^i«el:ovfl'^'''k »•■«l*a r»«t°lo V.reruspeSr.o, đs *n >rrtm]titi bfikt^riol^rfie r.lx««vr»!< in <}n ]• >moge-i-e eevoriti  le o hlT>ote7rfih.«
Zanimivo   je,   k«r   pripovednje   đr Relrhi^rt   o   r«l:u.   pri^r-ii >  rlo< e1 a   7 iivalmi.   TJ* k   je   n*?i*»li   in   r«ihitn»j|o rar7ir]i?Ti  pri vc'h. r^^nje  tri ("•or-'A'u a te rnnnie pri !:o»iuli.      Tn^o je torrj «Mov»*k   B;lede   te   bolrzni   med   reom   in konjem.       Ia  R.  Wernerjeve fe tuđi je o
6- itev.      ____________________________________                              .auovcrratvi nakou-, ant 8  jannarja t»*2                                                                                                      stran S
Iz n&lg fera ^gsflne.
—  Spomenik Petru ž*Htenji/n.      T
Dubici v Ilosni bodo postavili lep spomenik  kr  '"a   Petru.  Kukor  znano,     j© kralj P^i      ,;3t Potar Mrkojnić prifel r Dubici ki-    četa« osrobfcdilno delo    za i 3o*no, ki j© takrat ječala pod turskim j jospodstrom.
—   Pronos ko^ti narodnih mučeni- , kov v  F«5i.       Po  inicijativi  Sokola v i Foči   se  je  ustanovil  odbor  sa   prinos ! kosti  vs^k  narod,  mucenikev  in  juna- | kov, ki so morali umreti za  domovine za   čaaa   avstrijsko  -   nsjidiarskega   re-i*>rj<u   Pokopani   bodo  v  skupni   grobnici.
—  š© on dnevnik v Sarajevu. Voditelji   srbske   trgovsko-obrtne  omladine  namtravajo  spremeniti svoj  organ »Prlvredac v dnevnik.
—   Nov    socljallstičnl    list.    Kakor poročajo iz socijalističnih    krej^ov,    bo jnesto    ustavljene   »Slobode« in  »Radničke borbe« pričela izbaiati »Slobodna Riječ« kot glasilo jugoslovensk© sociia-MstiČne stranke.
—  Hrvatska masa. Včerai na nraz-nfk Treh kraljev se je vršila v Zajrrebu j v dvorani »Kolac hrvatska masa. kat©- j re so udeležiH pristaši reformistične«a pokreta in drusri verniki.
—   Bakteriološka    postaja  na  Ce-flnjn. Za Crnogorsko  ozemlje se ustanovi   na  Cettnju    stalna   bakteriološka postaja.
—   Razšlrjenje telefetm v Beogradu. Minlstrstvo za pošto in hrrojav je naročito   v Annversi    nad    3000 novih telefonskih    aparatov    za    beogradsko telefonsko centrala                                   !
—  Romanski be*anci v Bosni.    V J Sarajevu    je    okoli  sto romunskih be-  j jrtincev,  ki  bodo  internirani  v zapadni  ■ Bosni.                                                          i
—   Nova đelrrska zbornica v Sarajevu   je   imela 3. t m. prvo   redno skupščino v mest^em magistratu.           I
—  Ženska oVfaTvka frnia, Minister  ■ z« trgovi rtb je- podpisal odlok za otr*>- j ritev    ženske    dolarske Sole v Bosilj- , gradu.                                                         i
—  Di[a$k? dr>m v Snfcoticl. Po m- : frrebškem vzsledn namera\'aio sezidatt ; tuđi v Subotici primeren dijnšfci dom.     I
IfeodreSena domu- ! ulna.             |
—    Poltalijančevanje    ju*ost<rreff- i sk?b obSitL    Ministrski sve* v Rimu je sklenil. da s© »začasno« iroremeni ob-  \ sce nekaterih občin v Juliiski pokTaiini i ter da se za take občine rok za občin- i 6ke volitve    odgodi k večjemu za štiri mesece. Vlada hoče tako rasne občlne ob jezikovnih mejah preurediti tuko, da bo mogla pri volitvmh cmagati i talijanska lista.
—   Za paslrno vofHno prarlco    se bore učitelji v Julijski pokrajini, in si-cer italijanski kakor jujroMovenski. Vo- i lilnl zakon izločuje za učitelje pravico* j da bi bili izvolieni v občinske zastone. ! Ita'ijansko    učiteljgtvo je storilo takoi :-potrebne  korake,   na kar je dobila od i seti. Salate Dismo, da se učiteliski proš-  ■ nji ne usrodi.    Sala tov ukrep je naper- « Jen  prott   iusroslrrvensk'm  občrnam.          !
—  Tepeni, ker *o Sli prosit za na-  j rod. solo. V Martinščiei na otoku Cresu ! hoče imeti  prebiralstvo svt>lo narodno j solo.  Ko j© dobila hrvatska  učiteljica t nena<!Joma   ukaz,   da   mora  odi ti,   je   to  * silno razburilo vaŽoane.  Poslali  so  <te-   = putAcijo v Lošinj h komisarju  Pctrap*-   : vaniju, ki ga j© na prosila, nJAJ jim pn-   | eti hrvatsko Žolo in žarove, da nima ! nikdo prepanjati učiteljico. Komiiar ie I Ilrvate  sprejel  neiiljudno,    jim rekr»l: | Sedej smo v  Italiji  in  tako mora biti!  j nato pa jih zsar«>dil. Na ulici *o čaicali na Hrvate iz M*»rtin££1c^ faJlisti ter jih nap&dli  in  nabili.  Varstrena obla«t »•  ! zft napnđ na mirne Hrvate niti zmenila ! ni. — Iz Beleja »o r»r«^mdli narodnega \ nčitelja,  —  V  Beleju   in  Stivann    se « opusti hrvatska šola in otvori italijan-  | ska. Tako se izvaja varetvo mani Sin v  : Italiji.                                                         ;
—   Obeinske volttve v Jull)sk1 j f>okraflnl. Razpisane so občinske vit- j litve v   Jul Uski pokrajini   za   nekaj \ manjšlh obČIn na dan 13. jan., tsl vs© dru??© občlne pa na nedeljo 22. ]an.
Tuđi v Trttn bodo Tolftre na ta dan. Za Itiri občing idrijskega okraja m za par občin v Istri se volitve odgo-dijo preko dolačenega roka.
— Voinikl nah#r! v Jnlfek! p% VrallnL Vojno ministrstvo je objavilo navodila za izvrSitev vojaiklh n»-borov. Za objavo list oseb, rojenih v letih 190], 1902 in 1903. se uva?a skrajsana procedura, tako, da bodo vs© tozadevn^ operacije končsne do konca aprila t. 1. Prejfledovanje na-bornikov se uđeleži naborni svet pole^ mobilne komisije. NabornišVi sveti bedo poslovali v Gorici. Idriji, Po-stojni, Sežani, Tolminu, Trstu, m Vo-losktm, v Pazinu. Kopru, Lošinju.
BotlCnlca 99iloln jEaiosloB. 5sslsr£i.
V Ljubljani, I. januarja. V dvorani Mtstnega doma je priredilo »Kolo ]u£oslortnskifa sos ter« prvo svojo božićnico, 4a obdaruje revno <Ueo, poiobno ono iz rastdentta ozemlja. Bofičnica jt bila priprosta, iskrena in spremljana z tan-Ilivimi prieort, Trcdna visoket« cilja, ki sa saslednjeJo aaSe neumorne in požrtvevalne sestrt — »kolaSice«. Acilnemn odboni tre čast Dvorana Jt bi hi nabito po1 na dobrtk malčkov, dečkov in «eklie iz v*eh ljubljanskih osnovnih lol. Lepa darfla so bila skrb-bo sortirana. Posebno pokornost Je vrbu'a! dar ra«edcTiemn ozemlju. dar ob'eke re\-ni deci. Dar je krasila lepa trobojnlca, ovita v irni flor.
Lopi boflčnl svečanosti so prisoatvova-M pokrajinski name^tnfk, minister g. Ivan H rl b a r. kneio^kof dr. Antrn Botiavrrtu-ra J e s: 11 2. če?ko^lovask? c«'ner*lni kon-rul z. dr. Otakar B e n t S. §ef oddelka za pro5\'eto dvorni svetnik f dr. 5 k a b e r-n e. maj?, ravnate'j e .dr Miljutin Zarnik kot za^topnik me^tne občinc, pred^ednfk Jm^!fr\r^nske Matice «;. dr. \1ad!mfr Rav-n I h a r in Steviln© članice »Kola Jucoslo-vettsklh sttter«.
Začetkom otvorttve svečanosti Je v etroranl radonela himna »Božt pravde« ix eri iolske mladine. Marslkomu je veičastna pesem orosila  oko.
Po končani hfmnf Je ImeTa predsednfea »Kola« t*a. Tranfa dr. T a v č a r ! e v a Iskren, v srce *e*aioč poadramf In zahvalni »mfrovof. Ai^rflna in po*rrvova!na T>r»d5ed-f»tea 'e fnolo po^dravfa vs« naveoče favne i fnfike?onarie. Med drtMrlm Je nasladila, kako !e n?T5<?la prva božićnica »Kola«. Izrekla }e i5Vreuo:
»Moram ?e dane« mhv*i\H vnem na-fim dobrotnfVom. Ko sum započele to aVcf-Jo, fco ?mo kotelo prftf raidraoanl. revni na^f d*ci na »w»f««č. Iro »Trto čv1© HTc ra^'H JokaJ^lk revnfli ?«na. te da i se }e MiseMio ▼ naS'n •rcHi ^Htmtnje, toda »a* ŽVm»n f. đr. LHidevit Ptrie" fe m*m dal i»eveim pofama, ko !e me?tna obCfra prtsnevtla ra akcijo s podpnro SO.flOfl K. Pr*«peva!l pa sn 9 5pnatnfmf darl'i h^df ra?i »r-Mganie. f^<r«v-el. tovamarJL Tn naši peki! Ti *a nao-Mi ra revnrt deco riznovrirtneza vecfvt In kr'ha. Tuđi na« branievke so bile požrtvovalne. Pri?T»eva'e so r raznimi darili.
V fmenu »Kola« se fe v fskrcn'H hev-dah ira. pred*cdrfca »^hvalila če?!Vn*?f»va-??V?m podanikom, zlasti n^?e?rti f»dkrte*^u »rifatelfu jtencrainemti konmlu «:. d-. O. Benešu. Koncem eovora Je ra. Franja dr. Tavčtrieva edl^čn« naglasak, da je »Krlot n?d«rranVmnko in dn vrii visnVo dnmnlfnh-no đrio v rarvrtjii damnvfn?. Navzočo SnU sk omladino pa 'e « mat-rfn^Mm srcem pozrvala, na! hoĆ* v^ puteni. ?«Vr?rii m od'oČni Jpsro-tovenl. O«. Pranja dr. T^vČar-Jeva }e zaVljijčf'a svoj rovor r vakPVom: »ŽIvel nal kralj Alektander!« Vsa mladina |e  živahno vzHiVatt  Vrallu.
Sledila Je nteai 51'vi« Sarde^Vova bežična Icra »Pastirice Barbkt boffčnl vtčer«. Oojonke lavetii^a pri St. riorfjanu so to licro izrale z irladenifVo ž'vahnfm temT»e-ramentom. Po deklainacfli rrfiofno^tne božične peimd je sledila rardelltev darf. OH-darovanik Je bfio 500 revnih nčeneev hi | nčenk.                                                               ;
Na.^fm dobrim »KoTa^tcam« Kkretio prisnanie! Omoniti Moramo tudf pofrtvoval-■ost marljivih fn apcilnik sester, H so v*« ebloko ixs"tovile brerplačno hi z veliko vnemow 9o<3efovaJe se> le-ie »oštre gojenke obrtne Sole i*od vodstvom  Hrmratinovot, ar-
šulfnko pr»«l vodstvom m. Viktorfje, rofen-kt Joaofiaa pod voditvr*m ititer Angoike, članice »Kola«^ Zbi/nikova, Cerbučeva, Lindtr.frjtva, Craetnva, Ncbenfuhrcriovi, Jawcžiio\af Rocmannva. Maleeova, Kra-karjeva, Koilrjova Medtčeva. Pristavova, \ rhovčev-a,   Zad^!;v*a,   ftartolova,   Covckar-
Jeva, .?• ;t«nva, Ovenova, Pofeitoforf ?, Detaiev. 2. Krizuarjeva, Vilavčt'.Ti, Ff»ie!-manr\a Leflinjerleva. Fofićnlkova, Hrei-čeva "rrcajrcvj, Herrr^vi, P2»ničeva, Menari i-va, J«n:!ova, d:~z rinova, \'~i-zellevs Oažpcr ineva, Orjolova, PolaV-■Jalicv.-   i.
&aw$mđmr&M ^2^'L
(Najp^ai «iPL a£r-  A-   -:tninik v UubliaaL)
III. Urodba Lsaai^k« zbornice.
Za; adi lažjeis ur^-vanja r^j ja?«em z uredbo kineuji.ee zbarnico, kakršaa nm) b\ cbstoiala lačclimia v vsaki samouprava! cd i..cl. kmeijsLa . i'-ormea taj ni imela, kakor sem ie sprcduj omonil; 1. jospodar-ski parlament, 2. gospodarski in inanstveni institut (obito.ieč iz g!?.vneca odbos i;i iz uraJa ra proučt\a;ija in pospcžsva;ije sploir.eta kmetiistva in agrarne politike), pcl«>2 teia pa Se 3. ^voje podružnice po okra>ih (srocik). Zraćaj kmetijskih zbornic i »e  bi  bi'   strankfiriid  .                                       |
1.   OHftftii  Ko^o4«r-ki  parlfizasnt  nal  ■ bi »orlova! redr-n:a za  vsako  samoupravno edinicD po eden, a rrozla bi se združiti tu-41 po dva ali več rarlarneitov, odnosno ce-lotnib  iboraic  v eno  te!o s sedefem, ki  bi za dolcčl!  sporamrn. V druglk primerih nai bi  bil  sedoi  fospodarskega  parlamenta   (in etldne-  zbornice   sploh)   na   sedežu     samoupravne oblasti.
Volitev »stareiJin* im polovico tok do-secaiočoga števila namestntkov na) bi se vršila po pr opore u in s obvozniml kandi-datnimi listami. Število stareHin naj bi do-ločal poseben predpis. Ravnalo naj bi se to Stevilo t>o Stevilu vnlilnih upravičencev »a-ko. da bi Imel približno v«ak sree po dve stareišinL Irmod sebe naj bi voli! parlament predsodnika in r»ndr>red«e4niVa. Parlament naj bt bil razdelien v sekcije, odbore in pododbore in fmel naj bi poseben i poslovnik. SeMajal naj bi se vsako jesen na   posvetovanja.
2.    Glavni   odbor     oblastae     kmetl]ske zbornico naf  bi  nnd^mcičal  p'enum  gospoda rskeca   parlamenta,    se  bavil     *    vsoml  | sploJnimi  kmetijskimi in fozdarskiml vpra-  j Sanji,   r   vpra sanji   vseh   VTSt     kmetijskega   | zadn:fnfšrva.   vrdi!   račrn   o   asrpTjj   n^iiti-   j ki;   Lrdeloval  hi  pnpravlJaJ  iaj   bi   mnenja,  | nasvete. o^nutVe raVrn«Vih rtačrtov, predio-   J go  In  vo»  dmgi  waterijal,  potem  prec!d»la  ! za   obravnavanje   v   ff^spodarskem     pada-  ! mentii.   npravliai   zbornično     premofenje   s  ! ©omočio   »nrada   za   proučevauje   in   pospe-  j Sevanie   sploSnoea   kmetfiitva    In    agrarno  | »olitike«; delova! naj bi po navrx5;lin oh'ast-  ! nejra grsoodarskfira parlamenta ter občeval j z  runanHm  svetom;  IrđaUI  na|  W  zbornič-   ; no   jrlasiTo   in   druge   »otreb««   Usto,   tiskovi-   \ ■e  in  puh'fVacfJe  t«r jim ohran'al   smer.         i
(llavnf odbor nn| H obstolal te 11 od- j borrfVov fn 6 ntme^tnikov. k! W fOt volfl i po proporcn oblastni gospodarsM parla- i ment irmed sebe; le ti pa bi voliH zopet j irrr^d «eb3 predsccfnlVa In podt>red^edn;ka, j O'avni r>dbcr bi se moeel delfti prav taVo j v fotove sekcije, odbore In pod^dnore. Za | no«1ovanie flavrif^s odbora ntj bi vrJjal po'-^brn nos!o\Ti!l\. Pfdne šefe clavncra \ odbora ngj bi se vrSfle mc^e?«9 .                   j
b) Urad za prfmčcvpfrfa In pr>swes*Ta- \ n's uplo^ro^a lrBct»!«tva In agrarne pofitl-Ve nal bi se-stojaJ Iz strokovno kvalificiranih uradnikov. lT'ad naj bi vodll nradnik. Pp'tTnMTie sekclfe, t. J. kmetijs!<fjteh^i3no, Mdn^/TTrt m trsrf>v1n«.f\n premftno seVdlo, ra n.ij bi vrdili načelnikl sekcij. Za de!o •r'-i'i n?i bf b?"I rdrrjvorui •fT;c!i"V! rn-?e!ni'f vndji fmonovanega urad«; vodja naj b! bil fvdrovnrcrr glavnemti odboni. le-t« n« jrr.^r.-vdarrkemu i»ar's?nentn. Načelnikom sekcij na naj bi bili odgovorni posamecnl referenti šo posehe.
Vndja  teea rada  naj  W  aprobiral  vse zbornrčne    nrsfTne    *ri*e ter J?h rod^'soval nbrnem   s   pred^cdnfVom   glavnet*   odbora, r>dn^*T»o  tl^te,   Kt  b!  se   tlkaTi  odlokov    go-*r»odar*l'e«ra   parl^rrrnta     kot     plenitrra.   s ?»r*d*i?dn!Vom pa^!an*enfa.  Vod?a  na! bi bil   [ žudnja   *topnja   «   VonČno   redaVcMo  vseh  ! rborn'črt'h   pnbliV^cll.   gla^H.   nradnlk   pred-  | !<*sov  jo^podar^^^Tnn  parlamentu  in  drntih   \ P»-eddrT;   gl'de   rredd*l     naj  W   s«   sr»oraz-   : UTrevs1   z   d^ti-nim   načelnfVom   strrkovne »eV-r!e.   V   primont     ■espo*-aztima     naj   bi   , Imela   oba     pravico,     poda'atl     *odctel>no  ; miSVienJe«.   Vndfa   nrada  naj  bt bil  obenoni
tajnik re-p^ia-jtetsta r*.-Ia-f,;n>. Nfem-.j o» strani  »sj   hi  s-.rJ  pra  ::i*.   !<ct  kenmlc^t.
Vsi zbornici; uraJnlki raj bi bili stalni In B'-fota' i;'vi. *'a^f2v!.-i r^] bi iih r "*.-nu zfccrnlce »jen glavni o-^ir ter im dolova! rit/«. f?rtz krivilo.e';a discipI-Tirre prtisT ^r*. ki e* bi jo \ ^dr' *la\Tii cC.y :\ so   uradni-a   we   bi   irnflo   rHnustJti.
Urad nij !>i imel tri rekcije, in slcer:
a) s»'o*n«» kmstii^ko r»ansr%eno sekcijo;
hy) ■ »-^odtr«lfo in erg«r?Lrocij^ko «e'<-rfio  ;•»
e) t:\; )/in^ko m sp!ožn<i rr#»m-+no t-k-cfjo.                                             (Halje prih.)
—jr T\^t':i fm«:*. Sn vztr^jš vii j meso.;n' ?'vir.ski srrnrni j> bVn nrisns- ; n'h le <?9 k^rj, krr jt bil semeni za ' govedo   i:k?nicn   radi   *3;nnvko.                 '
--X -^™ s*^"'-rY'.: !<*:. V 5>arti;--vn :e r v' ti izliajati ^rok^^iii List »Naia *' rra«.
—  ^s':rcrtr:r»Bi> rrrr^^erj© nadih  j pod^r'lor   v   Arrrtri*:*.     V. :ni^tr^tTo   zr-_ sinn.ftiiie   x«dev«   i*   1 ilo   oSr-ereno   od kraljevca   poc^ngtva  v  TV.-^Mrrrtor.^ da «*« ■♦<*■>} Ip.'-V;^ nnkr!*. T-^o izpla.'a zi-o»trJi   <lol«^  p^Iire^ri-^p^^^a  rmrožn.T.i imSih   dr7«T?i«nov   r   ^i^'lii^enih.     «■>-vernn-.~Tr)v»Ti*ki h   drf.^Tj^.    Zi   n^U"na4-rv> izvlačilo Ffkrt^trir^r.*1^« Imotin na-čih Tvo^pTikov Jt> potrebno r^le^ drugih   ' rp.kon«kili    f^T-malnr-afi^   ksr»r©   V»o   r*>-  | planatvo zo  vpj»k   r>^-^!.'>n  ^h:^«i r^T>rA-  * vilo:   a)   frpornftln«   poln^mo^   (no'O.v | ptilo),  kstT<>   foT-mnl^r  »»e  r-oS1^  rrini-  j Ftrstvij  in  b)   r^t-r^'!-i ?>  -.«"-*?»^«rru   — Folnnmoo  fprv^blr^tiio")   rrr»ra  biti   p^d- « pitiana  ir»  f'^t* -p.r*.  Do  **irl?j  pio  n««<t^-le vpled  i"ni«rtrc «1»«ti:TT»^   !n  m^c+  r^c-no   koirt^lIV-^t^ i'o.   Vc#V«   roJn^ir^'   na4 bo ovtri  rri rn ^ri^k-ir karmin v Btn-rr?w(Ir ali  Z*iT*l.T>. Pc-o17?stiV» r^f'*« hitor in ro*«vn re oilro$l*> tutorski  r>v kret,   r^t-tl!1^   o   por-riitvi:   r-*j   rv>l -g osta!«^a TP!*l>n^ t^idi Himilo ^3 of^o-  j vi &m\ \n Izodn] 35 roti^nik P^^t*1! n?.5 j driavli"^. N. pr. >T. N". j« jv^iul -ir?«v-  I Ijrn PF3   !e*a 1919.. ko j*'^!  «kl«rijn  ! mir z AvG*-iio v 9t. n^rrr»»inu-
— % DcbavT trrnšn^ iroke. F>*rr»^nda ! Drfctvske ri-izi;Fkr» c^^ipti v TjjuMjari | nAfTf.r.!?, Trrov?l:i !r.^*^rt-»!?i.Vi rV>orri- \ ri v Ijr1-farii, t1!« f* yt*\ fin© Sp. jv j nuarja   i^12 oh  10.   rlo^r.Mne  ▼   irttrfi- j
OP'ntTiH kom*•.»»•*'> P:r-r:->« (!;T!T?i«!:o ' feh!"«*ti ▼ T^nbl'«T»i iirtiR*^'* nf»rt*1r<^ licitacija j>T»<?o t>>lv.v^ f-O/^OO ke; knii-no r5«*ii^nA w*ok*i. P^e^in^rni o?;lrt* j& v pi?a.rTri TrmiTrn}^* r, cv'rtn'"k* r^-^r-nie*» t T/*nbl]^ni. ros'oji t»« pri Eo^s^-dl Pr«v«k© oiVixj«k#» o^liiti t- T-juTo-ljani   ir-ir"~e*r>~t'*.--i   »»   v^a?-lfd.
fnMrtr k'!i vot. --»• i?rnr-^S voril. f) \Tet\. ki 1ir?.jo artoTO1'1!**, fii-'kerekt \t^xnvo u« vrffl^t^li (frririn^ b> Trotnra« "-aTi nx-vjd^? ^i<^;^1o, i IH r*^*"^*^ — n~ fjl-^rle u?* to, k^ko ttn rporfiV-li^jo — n » j k a «-noj? ^o ?0. 1?»rTif»r;^ 1?*?*? r»rii»viti !n •*irer aVo *«• ta ▼>r;1« »t»Uo nnh«-j&io v r«'>nn -poliri.i-ikeffft. rJTTiafli-Rtrsi v Ljubljani, ali r»o!irij«!k>t:^ komi-snri.iatA r V>nVm. t?m«i r1 "<\«tvrrp.l\, rtetv vi i»ri«to^r*-rn n'^in^ln^m ur^-dn. Tak^rJ z^Ter^nri pe or^>7;srj?ii(j m rvt-sflaa v T^Hnfm H^hi. ir Vntn<?TT ?«* ra«vic!t»<>. (^s r» irort -r1-»5iti sa. ▼ s a -k o TOeilb r^f^rH) T»i*Tr^^o rrijsv^, kf>ko morp'^ T.Tti nri:«ave k.^lkov«jn(* in k«?t?re počr!!•:«* ttvoto \^&lvovftti. Y*i tfksni r3Tr*j»nri ^l^^ii p.:i rri, ki b?t>-rajt> pirjati letno tnk^o. -<»j pe dr2^ rio-lorenrp-a prv>vii«m :• ka, k>^ rr*ort\ l»iti letr^ trikoa. pr>rsvr»«n^ nafk*»nH» tlo 15>. Hm«H*. 102?. ■"'••r xr^;drtio gaTTMidr»iki k«»Tii. T.e*«^ trkso i* pT-%-ofiti rri onen rT*Tčrrm nr«rhi. v či*:ar * okolišu ff^ Ft'^^no n^H-!J.% trk?i rtodrr-Irrito rflti1?*. Od k.nterih rosi I sn no plv-<Mij<» lvtna tnk^a. je doL>srwr> v tar. pnat ; 100 T«c«^TiPr.i rfll^oi^ <^> tflkwh in pri- ! utojMivh airadni li«t šW. 100'1^21) j ^firoma toTki 1 čl. 4^ t«!c»w*^a in pri-  •
Ptt3fMn«k«>fffi firnTilnTcA. T#ik#» takw pro*ta i« ■aviiin* kmrvka vozii«, Ua-i«ra flulijrv izklju^no pr»tr«*l)i lantui-kor, vs!e-i reror jih ^r-loh r.i prijaviti. T.-!:»iii r-.rf »sn. ki ti© plaćiije.Io l^tn** t«We, Bacrajn p«»let; prmvileo k»>lkovo>-*~ priji -^ dr. *--!i zV. "^'Prni*** o vo^i-■", kat*tr» Irrrr^. lja po'ipij.«lfo rdnotutj of^infekj eblr?tvo, trkfo r^ 5 dia. * irMkik.
—   d Tr#, 5. jcn. Porečom do* rMđJcov v Sij»niku ru :rž-.^ i fašisti ;.'j£li proglas, v kitfrcrn prete vsfiu J'/T^lovcncin  v  Italiji, v:'sv.1rav!jai« odi Knost ita^janskih rr.nrn?.rjcv, prt>-*er.tirf.jr»   zoper   Iz-rrcdc   firvatov   ih [-.Dfjivljajo vlado nai    napravi    tonia k nec.
—  ć 7r !s-, 5. jnn. VČertj xftitr*j .r^ prlre;:n fa:-r ti demn^tracijj z^p«?t-Jts^s! >v?ne.    Poskuv.ali so prlti  do Jurr^«! vrnskfpa  konzulata,  kar  pa :« rolic/a rr::vcwxi!a.
0  dofrndkfh Se trn'-n. !*«!f|i 7?^for^ (ir> n-*c?o v l^'>m??!<n ttsc! e?i ita!!hJni £v'f fV^e^fit, k?r f?» ra    nr?-    o^!ai^ c!^!crne.    Krsr!*!':»  k? rroto^oiarno
w>*nri *rd?4» R krOTr'.arrl stro^fc 15 itaH^r^.in rr>c !adfex.
—   d S^'U, 5. jan.  PrcdvdCTt.il> ^"m je d'.TSpclo sem nekai tJ"^ctk ita-
1 IJar.sk^h mornarjev  In  nekaj  č^stnf' k">vf  c'a  o?iC';j^   pospdko  ra   ir?liian-rV?h vo^'n^h Iadjah »Ribeti« in *Mirs*
—  d K^>rč-!a, 5. ^n. PrcdvčernJ« ^n.iitn !n  rćeraj ie plnlo p^    kor^u'-^Vem prellvn  več ftni'Junskih  voditi lndM, r<! kpterih ni nobena pristala v r.pMh lMkah.
lZ^RAZ?IITrv    TRFT^F    CGNn V DALMACIJI.
—  <t ?r!U. 5. jan. oNora !>^a< nor^ča 1* ravtdno z?n^^!]ivrsra vira 13 Rirr»a, c'a r.'^ p^crn'nnj.i    trirclo   ix* nra^^Jtvc tr?tje cotic Vonjana % i^pr, h^rn i?! da ss irnt aznitev izvrši kon* rcrii  t^ko^ecrft  m'5!5?*ca  ali  7fIctVnw *e^vnr*3. ter da fralHans're vofne Iti-)c prr dri rr^: rapusta našs luke lt< cdrl^j^lo v TtsUJr,.
lT/L?u>v-rT'^ n^nnovir v na«
?t^ -7I5TANI?Cm.
—   d  ?r1J\  3.  |an.  PonoMn©  fe KtntTstHa   jr>rnko    l':ko     ItaMjan^k* vojna lac'J« »V.trabeilo«, oetala ra je 5e ladja »Rlbotf«.
7W>\v*r on ov^:m nvr v l^ti-
JFHriLVlCI   «OIJARNrRO     —  PO«
S1FTMCA     POFO^A   !TA!HAN
SKE FStfOMPTNE    BANKE.
—  Rckr, 6. ?an. Velikans!:o rar* btTri-nie vlada v mestu. Vodstvo inJ-jcdc!Txe   iOt'arnfrrv.'  je     ntiznanilo de!?.vccnf  da je  vsled  iistavljeneB:^ ixpi^??van?a  v  !ta!!fan*ki  r^komnt^n b^nl-:i rr!?!li?no    znlrati    dfTnvniV V ladjrdf!nfc!, k?er ^c bo de*a!o r*d^I*j rzT.n 4 c>.i ra teden. AKo b\ d?!mFd !7j3vili, da 5e s tem ne strinjM'"*, rKl^ T-rdi vo^tvo ratvoritev l«dlrdeln!-«* NVrapn-'^nost v    rr»^tu jr žo    taks vr-l*Jni:  zato se je  bati  naib"!?!!'  po-sledlc ift sIiTČaj. da bf «e ladjedflnica za^Ha. T'lada se je obmlla r*i pomnČ r Rim.
35?0 ARFTACIJ V INDIJI.
-— Pariz, 4. jan. Iz KaTkute po-ro?aio. da %e r>rot'ans:!cSk^ a«rlta.-»ja pr> v%c* frdijl ^iri vedno opasrtete. Va aborovanjih %% fahteva neodvisno« Tndijs. Pc*ct p^«itoIona^ledniWa h^+* kot/ra'o p^vskIi. Vlada je v škripdh ih ne va kaj Dočeti. SeJ-ij rapira vo-dftclje in drujre udeležnlke ipora Iv^ dai>e* ]& izvrSenih 3501 arettcij.
>opasnih oteklinah« citira isH A*. Hei-oh^rt sledeče meite:
>PUi!!dplitev raka na *>ba ^loveSka spola ni etosi«lna. Narjtdno »o ženike za 20 60 25% pojrostfje prixacr«>te kot moški; toda po alpskih đeželah so jo opetovano dokazalo, da *o na rakn bolni moijo v ▼e5ini.< In dr. Reiohert dostavlja: >^£d&]lA t©l©«na in dulavna d^kiTnott ientk je svezana tuđi b iPftnišira rtztozanjsm prsi ... Dispozicija za raka 3« zato pri iflošfcih vcč}a, xlnsti pa ja podosta pri onih, k! mo-raf5> saradi izrestne^a »9T»or« posebno močno raziirjati p^otIo prsi. Tak napor 3« n. pr. hrihoIazniStvo.«:
In vnoTifi trdi: >0ffrb«m' ©dstotek bribovceT, ki trn* ma rakn. 1« narav-Tio»t plATni đbkas m^e trđitve.< — Wern©r pa piS©, da j© najre^ raka V Šriri. Tor«j potrjuj«* lUtehertoT« mn^nie.
Kakor dr. rTittir trdi tađi prof. dr. A. FrMnkel (1920!), i a tnga, skrb in beda po^pepiijejo raka; tođa tuđi Tirebnjno življenja, predobra prehrana in pr«9»)>lla nijaži izrir«io raka. Tt>fa Bmefija 3» zltati ajiff!«**} sdiUTBiki.
r:loyek *or«j ne svi« iiretf niti preflabo in preveft talostno, niti pre-lobm in r»r©T*č re«©lo, če noAe dobiti raka.   Lahko  rc^fl«,  težko  storjen«.
Toda đr. FrankM poSten© pHsa*-va> da » r«kn pr»T«apraT ni*«*u- **-BtMljiT# u« v# 4n *ia •• v^  fHikmei
ostali doslej t bi-st^u ne^tirni. L«> radij in rontffninranjft tta dos#?la or»*toT«no ▼•Hire n«T>eh©, ki zbujnjj© najlepie «rde. Popoln© mr>©h* na r^ne^Rjo vrn^ar 1© op<*r*nj<». Po^oj j© pr«TO?««na di^ij^no^a. Dokl#r Jf» rak i© lok«lisiran. t. 3. dokl*r po nf rari*-zel In rax*ir!l. j# o-oe-racija reSilna, kasnoj* pa niti ta ▼«! ...
FrtT itt« trdi t itoii niprari dr. W. Lahn» medleinskl svttnik t^r prfd-»toinfk Wb©ratori^a n* tlriami klini-V.\ rM i«n9k# t Drr*d9nn (>R<idiumti©-f»nth«rar>ie<:. Da« Problem 4#r nrt>d«r-n©n Rađitraab*rianđ1unff des Kreh«/*«, Dr©«d©n, V^rla«; Th#odor *4teink©T»fft 1021) Dr. W. Lthm ia dr. E. Kfkrw. direktor itte klinike, iatriut^t«v fU i© radij, pravopisno in pravilno, t ••• preveliki in ne pr«n©jlmi do«! rp«-rabljt»nt posebno napeSno «drmrik> *>~ i»er raka. Isre&io pa naarlate dr. Lahei, da mode Miti. da ie adravljenje b rf> dijem nepeemrjie kakor idrarljeBje 1 rOntfen i ziranjem.
Prof. eV. L«d. Seitz 1« Brl«ng<©tia je Ie dn! M*«tonil sreje seelo na iem-■ki kliniki v Frmnkfarto sa Meni ter je predaral • adravljenln raka % rOnt-geninraniem. Raka nm smleratei se idrarili đotlef z hpfraeiilamt, ki e© do-eefrle tehnifn© eijaine rilino ter eo prineele trajne nspebe. Moderni m«rro| terapije s rOntc«moT«k. larki m Je ie operaeije booho smanjšal ter flk dele-
—~  AcJte M^iiniMn«M«i  iiancMiriKiL Bake BA
mfiterniH ko za?fh »drtviti tuđi r, ra-dijom, e>par f»ma - Jarki §o rontg*-novukim tark^rn porodni. a jih frltde tr^ot« in prođi rno«ti matno nađkriljn-j^je. Na kon?T-^»n ženskih zdrarnikor ▼ Halle leta 1915.. »0 poroč*Ali iđrav-niki Bnn1«. D5clerl?4n in Kroniff © prf**e*ne(ljiTih ti^pehiK t radijem. Pod Tplivom Izreče tiibftari • fe MTtopi rak »k'knr pntr aa wlnwif. D»»i ?e n^ iffodi redk°kf?ej, da radij pJofckodnjo <H^o1'-e bolnejra m»«ta *n tlasi r,ao«U-iji>jo trajna i»l©č»nji 7a prrotnim pre-tiraaira prijekora n«m. «*e trVin *««1-njih p«t in f*<; let pridobljene Kkn»-nje doka**1 ■* rundi-le, da ^e iraifore m amotrenim ia r^raTiinim radij!ranj*w trajno izleći ti pr«T t^UTo» 9lnčaj«rT, ko-Ukor 1 operactfnni, t. j. pribllino jO% Teeh n* klinik* dn«-pel!ii rak«*r. Te je pri sdrmvljjitjii Inko nporn* bo-lemi. kakorien je rak, Tilie ve«nm "-dtoTeJjiT resniUi. Teda Hravnik ntona Titr^jne težiti 2a Tećtini «»p«hi tor se »citi neprestano nr. t^m polju, da bo Aoimo reftiH Te^ie iieTilo irieer enrii Vres p*>»oM iiro6enin talnikor.
Dr. Seits ]e ba kliniki r ErUBjrem t prri Treti npembi^al rtntjrnM>T8k© ierke, ki ivajo prtd radije« *> prrd-nost, da eo n* raspol^e r retji i*ik>-iinl kakor radij in da 1« sato w*o*n* ptoiiljati t globi ne obelelee;* leleenega raeeta fodf rečie intennlete Aarker. Na erlaniki teneki kliniki ae Jf» r*-erećUe ebeerali raka a leiike elle, da
Je bil ftik po TiTeh c^o trfh ^m^fairia t jedni in okolini eamnrj^n. Tildi mi-krotkop^ki ni bilo naiti nikicklh celie raka već.
Op^ratirn'e uwy>pha jo h\]o xx»ino dohoci «5 1© po rrč d^setlffti tr-^i ii«v-ik rK>sku?ih nnjveojih kftT;ncitet. T*»n»nija T€tk% e rontj?Animiran]*m pa jf» ».«!» v raiToja ter >*> treba f^ veli'■'.\h Bape- ' ror, predno izumijn idriirni^i »ajbo!j-šo metodo ter redao isme^ljiro, pr%-▼ilno (fe>ro za nničfnie "ar.Tič*o moćnik in rarlično razritih ralior. Tat1 i tehnika immJja rtvlno moon^jle ap^r^t© in prikladnejS© cer\. Z«t*» *& j© n*d©-jrfti, da prin©#© ie bližnja bođodnost t idraTlJenju raka t rontffeniziranjeni noT napredek ter da ae posreći (^)se-vati proti raku ▼e<*jtk >n trmjno^iUi uapehor, kakor do-il^j.
Tako prt>fV«or dr. Lw Seitr.
LJvbljaaska jariva bolnica ima- 1» ltdat|r#Bf>T aparat. Baje doei t krat-kem troje radijtkih palčie. DnmajsUa klinika jih ima baje ekoli 60. Tenka tako, palčiet* ▼ ebllki var em delge in ten ti me ter Mroke palAie© je ctala pred ▼tkjB* pe kT«witit«ti radija 100.000 de M)0.000 kiMi. Danee preflstaTlja torei ▼e«Jca taka paleica zaae ft« pr*«ajfaje Tredneet
Radij je r5ntgeo*ki atroj t mmlrm ler irraJA takozvana gama - i*rkt>, to eo etereki iarki, ki nim»je mi* l©Ks-■#ica, n«a© •» čista oblika energij©. FdmMJaei jik je oiog^oa 1« ic iatecd-
vano toplot.i iarečeff^ t€l<»«A ali r4 el^k* tri?nimi rwli. Zaradi njihorega biola-iWgi u<*inkoTdnja se Bporabl.Ujo rf>^ por raka.
Prijeti tako palčlco ■ prolo roko, je nfvirno; ispuste sc» mehurčki «H reje ulje«jn. ki *o ft#*«*drAvljiT«. Kek«lr» i* poail ra-rtij ▼ BTlnčeni pu^^iri v Šepa. na *tegmi. ob katerem je bi U nu^cioa t žepu, ee j* pojnnl ulcua (tur), ki »e j© raRte^rnil preko Tsega tr^bnha in j^ Kon^no proTzro^H »mrt. <?© ■© taka palčića položi nn ifloveSkn palt, po«tA-n» dotično mefto i^mnor^« Tn«toi ^•© j© iežarevanj© mo^nejSe. ■© pojurilo mehmHi, in ie j« I© DBOčnajae, eldrt Une In nijMa.
Zdrarnik nA>M tor«*i dolo?lti na> tančno, kako dolgo naj radij Ht \rere in kvantiteta, sta odlo^ilna. Pničiee fitu teleea, ki ae g+ je lotil rak. Doba in krantit^U «t& odloCina, Pal«M«e hnajb 15 do 100 mfltsramor Fadija in pri razllenostl mkoTega rasroja »© |t>Ug* palaca 24 do J&O nr. Ve* kit 1 do i mtw> na«mkrat pa n© ridrli »©n-4* nlUe. P©j*rrlJ*jo #0 #e«to bbWia*X da mora boinik 1 radljiranjem prene-hati na daljio dobo, kar *©T©v!ti fdrar-Ij«o4© zaTleoe ali eete pora^m •nem«-fod. Dr. Lahm erari pred prck »mer-nim redijiranjera in prodpi«uj*» eilno rataaftaoet ia oprenoet glede d©be ia mođl uporabljan© radijike paliice.
AK ▼ tej dobi, to rei im ▼•% uta
ponHim^o «n«fa*ne*o eto«   radit*>
stran 4.____________________________________•____________________»SLOVENSKI NAROD*, dne 8  januarja 1922.                                                                                                         §tCv. 6
Bela Ljubljana.
V *r«n z regulacijo c«6t in trgov
trprašnnje, ki je obenem estetskoga praktićaega pomena.    Prijazno lice 0ajo  trgu,  cesti,  ulici   poleflj  primerne stavbna crto  tuđi  harmonična  in prt>-jporcijonirana zidava hii. V tem oziru
Je Ljubljana Se zelo na slabem. Kamor-toli pogledamo, povsod vidimo neka-fct> razdrapanast; pole^j pritlicue hiše Xin to v mdetu!) tri nada trupna, poleg ttvonedstropne petnadetropna, Enotno lice kaže le Florijaneka ulica, Stari trg, Meetni trg, Stritarjera in Zidor-*ka ulica.
Tip moderne ceste, kjor rlada ie Tihravost in anarhija ▼ stogu in pro-pta-cijah, je Dunajska cesta. Ze od v^egA začetka. Poleg enonadstrop-nih in pritličnih hiš trinadstropna in peteronadetropnal. Kreditna palača I Slično in še hujo je v Kolodvorski ulici, ki je res še to, kakor jo naziva ljudski glas >Blatna vas«, ali na Go-•posveteki cesti, kjer spominja pritlič-■na gostilne sredi trinadstropnlh hiS fujea na vaško pretektost ljubljanske >jare gospode«.
Nekaj posebnega je Prešerno-T B uli ca. Na eni strani palac* pošte in Mestno hranilnice, na drugi pa Vrsta majhnih, komaj pritličnih kjvuna-yij, ka&or jih vidimo na sejmih in v predmestnih vežah. Ako bi bili LJub-Ijančani bolj p*>dietni in dalekovidni, bi že davno na te] prvovrsrni prometni točki stala velika trjrovjka pnlača, določen« izključno za --odajalne in plsarne, ki bi eegala od -^oslopja Kre-ditnega zavoda do franei^kanskega samostana, in namaii podala Prešernori ulici, skozi katerto pa bi no smel vJSv sriti tramvaj, velikome«, trto lice. To d^-lo bi mogla isvr&iti le kaka banka ali pa pogeben konzorcij bank, katerim bi đosedanjf loctniki prodali svojr> Ste-vilko ali r-a vstopili s njeno vrednost-Jo kot delničarji. Morda bi tuđi o&etj© frančUškani ha dobar denar odstopili l>a* 2 do 3 m, ki je Se potreben sa moderno trgovsko palačo. Ker ne bi nihčo stanoral y palači, bi samostan tuđi ne fcil moten po zvectevih pogiedih atano-yalc©v.
NeennkoniernoGt »gornje (gtreSne) Crto bbčutimo neprijetno na l&urijlnem trgu, kjor je Seunikova hifea za eno ali đve nadstronji preniska, v podaljšanl Wolfcvi ulici na Kongreanem trcru '(hlšc med Obrtno banko in Slovensko Matico, v Gradinu (hi§e U. 5, 5, 7, 11, 13), v Sel'enburcrt>vi ulici ( hiž« ? ? T na Gosposvetski cesti (hiSe št. 7, 9t 14 in lfi), t Beethovnovi ulici (št. S), W Kopitar jevi  ulici   (PerdaiDra,  Ni6-
manova htfta), na Poljanski In št rV terski cesti (rte pritlično hiie) itd.
Ra&itev tega problema leži v brisanju teh hii za eno ali dre nada trop-ji, kar bi tuđi blagodejnb vplivalo na stanovunjisko bodo ▼ Ljubljani. ĐfO-grad in Zagreb «ta ravno glede zviš^r nja obstoječih hii dosegla rekord ▼ Jugoslaviji; v Ljubljani sa pa i« prav malo hitnih po#e#tiukov tbtilo tega d^la, čeprav bi s tem ol^p^ali mesto In pomagali someščAnom, ne da bi jim bilo treba tvegati  previsokih »troškov.
Stanovanjeki urad naj bi zato skupno s stavbnim uradom ugotoril one hišr^ v me-itu, ki *toje v etavbni Crti in eo dosti trdne, da se Uhko zviša-jo, upofctevaj© posebni imenovane ceste, trg© in ulice. Apel župana in ob-činskega svt^ta na one hišne poft^etni-ke, ki so dosti premoćni, da zvi&ajo hi-šo vsaj za eno nadstropjs, bi pri znani it>doljubno8ti in ljubazni Ljubljanča* nov do svojegA me^ta gotovo ne bil brez uspeha, tembolj, ker je to tuđi dobro naložen njih denar, «i so ntovo-egrajena stanovanja oprt>*č«na davka in omejitrt glede najemnine.
Da fd naša bpazka o rodoljabnx>eti Ljubljančanov re«no mišljena in da Je 1© treba primernega vzgleda, A*, se ojunačljo, nara dokazuje r**liko Itevllo hl5, ki sto jih icte>« ljubljanski hi*iri poee«tniki prenovili, n*kat©ri ćelo ha umetnifeko brezhiben način. Imam v mialih naše l©pe ctar© hiSo, «pomin'» dobrega okusa in praktičnoga čut« na-Sih prndedov. Te na Se »tare hi*e m> rto$ ponos in tjajti kaie^t> gmer, kako bi se morale graditi nove hiie. Ni r*s, da so hiS© ?tare Ljubljane, kakor jih vidimo na Startom trgu, na Bregu, na Sv. Jakoba trgu, v Goapfcski, Selenbur-govi ulici, na Valvazorjevem in tt« TnrjnJkera trgu, nelepe, n««>đenje !n ostanki premocanih stavbnih načel. Na-sprotno: na*i stari &o gradili mnogo boljko in Iep2r» kakor ml. Primer-jajmo le teko fltaro hišh 8 kako moderno, igrajeno r secesijonističnan ali kakem drnsrem inodernem pk>gn! Tnka moderna hiša, ako Je le nekaj let zanfmarjerm. je mnoct> grSa kr»t vsafca hi.Sa is prednjih stolf»tij. PHnrarjaitcv ako ne verjam^te, stavio banice S!»-vije s 8t«rimi hišami v isti Gospo«ki ulici, primerjajte strtrt> Cojzovo palačo na Bregu, ki k> ]o dal nic feđanjl la«t-nik Petcr Komina 0 finim umetnHkim ču tom prenoviti, z TriodeniO pMf»co >AesicuraBioni Generali« in prepričate *9 na mttfa* kje je nazadovanje t lepoti.
(Dalje prihod.)
DllaSkl zadrual o PrsaL
Naj nam bo dovoljena kratka rc- 1 plika Clanek »Iskrena beseda di jaštvu« smo napisali, ker smo morali konstatirati, da ne napreduje na-Se narodno življenje tako, kakor bi 'moralo, ravno zbog tega, ker se na-rodnega dela ne udeležuje mladina, osobito akademska omladina, Ker mladine ne moremo pogrešati, ker pred vsem nujno rabimo njenega idealizma, zato smo napisali svoj apel, ki ga pa je mladina žal popolnoma ©apačno ražu mela.
Svoj članek smo napisali še iz đrugega vzroka. Odsotnost mladine pri narodnem delu čuti danes skoro že vsa Javnost in prav pogosto *e slišijo v tem oziru pikre opazke. Usodna posledica tega more bitt, da javnost dijaštva ne bo vreč podDirala tako, kakor je to v interesu naroda. In da to preprečlmo, je bll drug vzrok da smo iskreno opozorili dijaštvo na njegovo nacionalno dolžnost.
Povdarjamo §e enkrat, da Je bita naša beseda iskrena in da je taka tu-d! danes, vsled česar tuđi nočemo fcavračevati vseh onih z lahko vestjo izrečenih očitkov in mestoma ćelo žaljivk, k! si iih je dovolila v svojem
i odgovoru »Dijaška zadruga v Prag<,«
Pač pa moramo omenitl par stvari. Neresnica je, da smo pozava-11 mladino, naj prične s političnim de-lom. Govorili smo nasprotno le o ljudsko-prosvetnem in narodtio-ob-rambnem delu. In ker ni dmgače ponavljamo še enVrat, da pri tem delu mladina manjka in konstatiramo dalje, da »Dijaška zadruga v Pragf« tepa dejstva ni ovrgla. Zbiranje pri-spevkov za »Jugoslovensko Matico« in dm št veno življenje za akademike ne zpdostnje.
Ker pa se je nas naprosilo, da podamo nasvete, se prošnji radevolje odzovemo, dasi se čudimo, da mora današnji mladini svetovati domovina, doč-m Je preje domovini svetovala mladina iz tujine. Oglejte si Obramb-ni muzej v Pragi In poskrbite. da ho skoraj urejen ljubljanski. Preštud;-raite netranjo kolonizacijo na Cc-§kem in seznanite s tem delom našo mvnosti. Posr^jtc če5ko delo za uve-ljavljenje Češke v tnjini in z IzknS-njami poskusite isto med nami! Udcj-stvujte se!
In §e nekaj! Bodite v prvih vr-stah! N*hče noče, da bi vsled   tega
to, je zanimivo zabeleziti, da je proti up&rabljanju radij« vstal angleski zdravnik dr. Tomaž Parklnson. Trdi, da radij ne 1© bolniku n© poma??*, ne-'go mu naaprotno vtIo škodnje. To dej-ftvt> da ed spfcznali ž« rono«:i prizna ni kirurgi ter eo opirstili nporabt> radija, ker smatrajo uporaJbljanje x-iarkcv ra •dino  uap^šno.
Vbltdire j© rricel, da >zlb<Hnn rojjat-va eledi kot neizogibna kazen mnrtc, ;in VlrchoTr j© dejal, da i© >žlvljrTiJo pocaano umirftnjd«. To bridko re^nico veroo vei, 8tra5no p« bo Je zavedajo ne8rečniki z rakom. Ozdravljin eo, a le v5aeih, 1© v sretnih primerib, to j© 'č© 90 8© začali zdrtiviti pravofta.^no. Tuđi v Ljubljani j© bilo ž© mno$fc> bt>l-pikov * popolnim napehom operiranih ia ozđravljenib.
Se već pa jih i© morata 0 tvtojfin divljenjem poplaftati d©jetvo, da »o pri-111 prepozno, da«1 eo prifeli t a k 0 J, ko «j bol©zen opazili. In č« fflMumo i»o-tem vedrio znova o'Supno borbo zdrav-nikov proti raku, ki mu ni vMeti «a-Cetka, pač pa etraSnl konec, moramd V7klik*tl le s S. GregtorM^mt
>Človeka — rstvariti nikir!c
P. P.
Spom»n»ajte se
Družbe su. Orila In Metoda.
Titlanln dan In oaSI RbsL
Komn se ne stoti milo pri srcn, ko fih vidi udane, resignirane, kako se smehlfafo dobrodušno, govoreč med seboj svoj prav tako mehki \ezik kakor !e mehka njihova duša? Junaško pre-našafo svofo ialottnn nsođn. ki lik je vrgla iz njihove Vnhlfene Rnslie y tuli svet. Ugledni, bogati, učeni prifett so pri nas za vsakn delo, da prebiiejo. da se prcživtio, dokle? se ne vrnejo v svt-fo matnško Rastio, kar trdno vernjefo in prlčaknielo. Ko se izvire rnski holos iz bolest nih krčev. pravili in pisati bnđo nali Rnsl svojim rojakom t> nas. 0 Jn-gostfTvlH. — Da le bila Rusija tdrava in močna. ne bilo bi za nas korote* trn-redije, ne Rapalla. Rasi ja ozdravi in fifcivif se bo tndt z namt ravnalo dru-gače nego nedait saj bo zopet kakor je vedno Ml* zaščitnira vseh Slovanov, rtosebno SrbVe. Tato ni drnrega neto čin hvafežnostt. ako se snomlnfamo rn* n*?h bemtnrev fer Hm pomttttimo. koti-t-or moremn. Pn*tfmo f(m nrt roh* »<?-dfff, ko prirede 25. t. m. Ta**m*n dan na svoi ntfk? način. Koto ifitostnv. te-*f<r ie iz srca rtrđo nrev?e?f> pnkrovt-M'stvo nr*đ nilhnvn nriretfftvf1* in "m bo pnmnzrfo novsod. kler bo treba. Na-$0 nhpinstvo te mesta tn defef* pa nat pnbf??c svolo thbezen do na&h sever-ntfi hr»tnv s prav oblno nget<>2ho V gledatt*ča, kavarnah in Narodnem domu, kier bodo sodtlovaU poUj Rtmo* tudl naH umštnlkL     '              '
zanemarjali studij. Nasprotno. Čast Vam, da posvečate vso pažnjo dovr-šitvi studij, toda idealisti nišo n!k<Jar med zadnjimi in zato bodite tudl VI med prvimi, ker morate biti Idealisti Končno še nekaj! Smo nad vse dobra Informirani o delu dijaštva v domovini, kakor tuđi v ttijinl. Se prav posebno pa so nam znane razmtre v Pra^i. Zaradi tega mi nismo generalizirali, kar pa je Dijaška zadruga storila, ko piše le o onih, ki so v voj~ ni izgubili od 4 do 6 let.
NI na§ namen polemizirati z di-  |
jaštvom,  temveČ  dobiti  stik Ž  nirn^  \
da se pridruži narodnemu delu. Za to  j
pa  tuđi epuščamo vsako neprijetno  |
oporninjanje in zaključujemo    javno  j
debato.    Smo pa seveda vedno pri-  i
pravljeni, da se prijateljsko ponovo-  '.
rimo in tuđi »zagrovarjamo«, Ce bi to  |
sahtevala  »PljaSka zadruga*, kascri  ' pa sicer želimo nailepše uspehe!
V.
OoDlsL
— ZffMijarB« «e <vdpirajot U?t ** Ptui ima stoj* posebnosti. Ima r> ua-reć razmdroma najve^ gostiln in ;a-njaren. Meeto Ima ulice, k\<*r č^r1 . *> »ti Ina tik gosti In«. Welo ]• kone v.jo-niraciih goatiln, kjer s«e rr© «m© oT:-,• lani točiti tudl žganje. C#lo sp^^^^IJNke trpOTln* imAJo koncesijo, da «n!<?j*> to-6iti, ociroma proda jati t\a flrobiin tuđi iganje. Dva itkm!harni itdj# me?to in ob« snieta prodaja ti ii^nje. Glavna prodaja £g*nj& va*h vrst pa »* jo vr-iila t rtu i a w» ! ro! \t>jno v veleigv Djarnah Simon Hutter in Vmkn 8ir»-echlll. Obć« snaiK> j>\ da ne je v v«aki teh ig^DJar«n na dan prodalo po veo poloTujakov igan}« rmznih kvjiiitet. Na Dreru, tor»i na de«nem br*<5u Dr*-ve, pa )• dolova U se trerja »ganjamo Hansa Štmurhilla, da »o im«Ii Haloftn-ni takorokoć svojo butiko. Pokojni >&tajercc je dobivdi, kakor od nmrukkih deoamiii »avodoT, industrijalrev, tr-govoer- ln obrtni kov lefVd pod pore od ieh žganjaren. Iz hval«inocti UH ?n priptoročal in fcagOTjir>il. Spri^iti po-polnoma slovensko ljudstvo, ne samo dulevBo, ftmpak t\idi fliifno, to ft bil cilj nem&ke politike! In oboje 90 jq po-sročilo. Oddahnili fmo m, b) so mf d vojno velike »Fnop«Arije«, k^te;^ eo Neinci sami imenovnil le >GiftVmd9in<t zaprli. Priciikovali iroo, da ne bo<lo vee prletbpne sa n*h& Ijudstro. da o«tanejo Ratvt>rjene. Saj se poina pr*-bivJtlstro najeba okrnja, da je rmrJilo prireć IzdalkOT Hutterjev« in fitraćilo-vih tganjaren. Le nepoučen tujer, &o tn pa t*m porpnOinle, ko vidi naSe blede, sl^ke, dostikrn.t f^ti^no ljudi, zakaj Ittko hlrajo, šakaj eo t*ko plnho rejeni. xakaj je m«d njimi toliko jetio-nih. V tem o«iru je bilo bolje med vojno! Zato fcblalujpmo, đ* 09 Je v Jugoslaviji đovoliJo, da smejo bitt »opet o<l-prte te žpanjartie. Niti to 00 ni nkre-nllo, da bi morale biti popolrJtvma «a-trorjen© bb nedeljah in prsenikih. da bi na »mele biti odprte in pristopne pred osnM> uro šarano med 12. in 2. po-rt>ldne, da bi se morale lapirati vawj oh 4. popoldne. Pristopne bi ne smete biti z% ne<5o!*tn^ obojega stnola. Ako pa hoče imeti mlada država »draro ljudertro, naj efin projo ratrori r«e imenr>rane žg-anjerne. Dušerno in te-leeno idravo ljudstvo bo drfciTi v več-jo korist kakor «0 davkl, katdre i^že-majo žpnnjarne iz propalica, zanemar-jene^a ljudstva. 8vetA vojslra, kličetno te na ptunoć! Tu grozi nevarnost in propad!
— Splavarll   bi Tilsk* dektrtma.    fz
Mtrtbort nam poročaio: Na Se stvarno po-ročilo o Spekulaciji falske družbe 1c vtbu-dilo Interesente dravske doline koroSko-Itajerskeca oxeml}a, oeiroma tok* Prave. Predvsem to se dvlgntll ««p'avarjl fori cd KoroSkt pa doli blizu do Ptuja. Tri leta $0 prcnaSali Šikane falske družbe ter preo^itno zlorabo »voječasno po namestnBtvu v Gradca sklenjenc pogodbe ea odpravo splavov preko visoko lajržene elektrarne na Pa1]. Te dni so se zbrali v znani gostilni splavarjev v Mariboru in povedal! resno svoje opravičene prito^be. Ta ne ere samo z% ogromno Ikodo niSI le^ni trgovini, am-pak tuđi za veliko nevarnrot ra Clove*ko Življenje. L. 1912 je prvotna tvrdka egrad-be elektrarne na Fali, AlSert Rus ln drujil v zvezi s Karlom ScTierbanm tn »Lenbersdor-fer Maschlnenfabrik Aktiengesellschaft« z grašklm namestniStvom »kicnlla pog^lc glede vodnih pravfc na Dravi, taksirane vsled zgradbe t« velike elektrarne. V teh pocojlh v ndlo^bl «t 10—1040—13/75 z dne 28. septembri 1912 se govori med družim tuđi flede ođprave splavov preko Jeza. Vsled b?Izti 20 m visoko dvlgnjenei« leza na Tali se Je pn'avi! zastoj toka Drav« 9 kim navzcor. Splavi z lesom ali družim blatom, kl pridejo iz KoraSkt do te točke po naglem teku brseSe Drave tn iiaenkrat zastanejo kakor bi prišli v mirno stoječe jezero. Po takrat sk!en}enl pogodbi H morala dni?ba za odpravo splavov na obredu zgradi ti varite pristane, v kattrih hi čakali sptivl na odprtvo t pomečjo pa^neca vla-Cllca. SfcraJna toCka tastoja Drave bi morala biti električno zveztna s rodjetjem na falskem Jeza, tako da se v*ak dospell sp?av •vizira ln se mu da navodilo za nadalfno odprave preko nevamega Uza. Stavljanje preko Jeza bi moralo biti omosoCeno od solnCnega vzhoda do rapida. torti ves dan. DoloCeti Je bil tudl natanCen In ntlkra}« čas ga odpmvo tp'avov preko )e«e v glo-Wno mlrnega vodotoka. Neviđne tkale pred lezom M se W1e morale odstraniti, ker ogroiale at It nevarnott blago, ampak tuđi IJudL To IH bile glavne točke takrat arađ-ntm potom »Vlehlenlh pognlev. Ali dr«£ba kl fe med tem preft'a v drt^e r**9 toda vezana na l«tt pokoje, n! đosle! Irvr-ifla n!H eneta teh eogofev. Sp'avarJI «1 moralo pomagat! sami att vooraMtata ngnden veter I« veslalo. Če ne, mornjo vleCI srlave ©h obrefln Živina atl Ijndie. Ma ra na?In se zak«sn!)o sp'ivar'l za ves Ann aTI ceo za dva dneva., kar pomenl velT^s»n^«> Ukrdo pri toliki mnoflnl spfavov. Name^to prlsta-nov za »plave. Je dmfbi sama zase zgradila Žage. Skale pred lezom so razbile fc mar. slkaterl splav m ofroie'e fe mnogo Ciovt-Ikfti IMjertl. Ustnlk anlčenega talavi fmt cgronoo Hn4o» ktr ti ■»Tidno rm** po~
razgubi v f-ravi. Tudl odrrava pr*»ko viso-kega Jezu na Pali doli v ulobino po nala*č za to zu;rađeni struji, je nclc zelo po;a<,na, ampak tr.di nevarna in se nrrejuie !e na par ur v gotovem času, vsled čc-car narašCa••; velike zamude. Kratkomala, na5a trgovina i (E l«som po Dravi ra Balkan trpi rgro»o'* škodo in niti misliti ne moremo, đi bi s<. uresnlčll projekt odprave tud! drugoga blaga iz Koroike po Dr^vl, d>Mcr se v«e te ovire ne od'tfranljo. Sp'avarli 7a!itevajo ta-koj&njo Bđelstvitev svoj Čas sk'erjcnh po-tjojev ter naJrranjSo ndfikndnino po 400 K za vsak splav, kl )o Icl tam skori od !. 19ia dalje. Za untfenle »p'ava pa tahtcvajo se-vtda ćelo  odškodnino.
— Ncmcem rase greben. PIŠ'j* jo nam: V zadnjem Č?.su se v Mari* horu epaža, da Nemci že na ćeli čr* ti praktično izrabliaio needinstvo Slovence v ter čim dal je večjo tolc* ranco niLŠih oblasti. Će so v prvem času prišli na urade, so sami lomili slcvenščino a^i se takoi silno devot* no oprostili, da nišo zmozni sloven> ščlne. Danes nsstopajo čisto smelo in zahtevajo, da se ž niimi obćuie nem^ki. So ncmlke tvrdke še danes brez naslova in vse naše politične oblasti nimaio moči uporneže pri«i« liti, da napravijo naslov tvrdke. Prej ie polno Nemcev posećalo na* še boljše koncerte, tiidi naie eledi« Š6e: pri zadniem vcllkem koncertu »Glazbene Matice* so demonp>tra* tivno izostali. Istotiko so izostali od nedeljskeša splošneaa obrtneca shoda, čeprav so bili izrecno vablic« ni in imaio iste interese kakor slo« venski brtniki. Kot se opaža, va* dijo niti to osamoevojitve od nem« Skih velepodjetij. Tvrdka (tvomi* ca višnja) Freund ie zdai rabila kn?igovod;o. Razpisala je to mesto tuđi po slovenskih 1 istih, toda Lrka* žalo se je bilo, da le to le peaek ▼ oči. Kaj ti is zanesliivega vira vemo, da je tvrdka dobila mnogo ponudb naših prvovrstr.ih moči tAidi iz Lfub ljano, toda bili so vsi odklonieni, sprejet pa je bil — Dunaičan, ki H bil tuđi že tu, da ni ba5e policiia ime'a nomis!eka proti importiraniu tujih drŽavljanov. Drznost tvrdke ! se^a ćelo tako daleč. da raznosi Ma tuđi znanim slovenskim odiemil« cetn nern^ke račune ša vedno z Marbur?! a'Drau. Za zakonito pred« pisano knjigovodstvo v našem ie« riku se ne zmeni n!H eno rem^ko nodietje, a kar ie še bolj £a!osfnr\ twdi niti cna naših oblasti. Maribor* ; ski Nfmci so postftli ševe »vocel« I frci<r. Če se Mm razpusti ksko ne* ! potrebno društvo, to je edina »krv vica.«
—   Za o^fiao okolica  Celj*,    kjer  \ ]t> lndu£i;Ija pcAr močno r^izvita, pft Jg  j tuđi  pc*?')ro med đ-Mavakimi  in  vini*  ! Turski mi Dtroci   prav  mnogo  bodr,   fo  • jf  ec^tavil  mnoafoftrvilni   firlpravljnlni  » odbor, ki  m\   bode   priznd^vM,   odpomoči  ■ ■   prortovoljnimi     prispevki     tvbČAHGr  j v^aj deloma tej bodi. ki f* pfni^i ob tej  t utrafrti  dr^crinji  toliko občutnejšs.   Za-  5 stop  ck'olisko r>bčin"^  je  volil   v  t«   na-  j roen arotovo anntno vrtt>to fiOOO X. Todii,   . Ž«  e»  ho^e  vra]   T»ajnotrebnej5im  m*ni  | r«vfiki oskrbeti nnjnuintl<\ da n© bodo  ' v hudi  fimi prezebali na potn v ftolo, r©  00 hoč©  nuditi   tištim,  kat^rlm bod© domnč«*   ognji^Čo   celo   o   Po$iču   mrzlo in prazno, vsitj malo v*«eljn  toUj,  ko  j bodo  Vži%rali  dru.iri,  «re?n?jši   vrstni ki  • reseljA v obllrs>5:ti.  toiln]  je treba pafi  ! pr«cej*nj[fh   »rMstev   sa   do*e$o     topa  j protovo  blagog*  namena.     Odbor  »i   jo  ■ v svest!, da  so bbda prcM val stro rclj-  j §k© okol. obrine» ^tudl TD vecijii s^ino  I revno — e^^^tno od^r^io nad^r^i klicu  j in   po   svojih   mofcoh   rađtt   pri»p^TtUr»  j n**>j  dar v  pomoi  n«$i   rć*rni  mladini.  *
—     *S!ov€HRkm diJaSka  r*»drntra  v ' Brnu«, ki   kot  *UorMr*ka organizacija ! rodplra   Tfo  »lor^nsk«     v1«rtko*i>!r»e  v J firnti, obraća  »e na  elovenffko  javnost,  ; fa ji pHpomor© v tem. ?.a dlj^Stvo naj- } VrHIfnejtftn ?a«u lzvrSevrti svoj    nv | men  in t?»Tco prepreci ti, dn n* tapado tlfJftMvo zopet oni nf^nosni bedi, v ka-  t terl je živelo v nainulem. PnKfKrslala je , v  to evrho   privatnim  navodom  in  po-  ! samrti kom  pit>šnje,  v  katerih  si   nsoj« | proMM  cm  primerne denarn©  don«*ko, ; da JI bo inogo5$ pod pirati in ombgočiti i Itndljl  vnaf najuhofneiMm ukademikota.  ; S takfmi  mfl!.*»nko«tniml   priinevki   po- i ftnrnnikov jt* lan^ko leto »Slovenska dl-  ' jn^ka  Fflfirurfl  v  Brnu«  nabraln   prrko 5^000 kron ce.'klh. * k^t^riml  js po<l-pirala    predv?em    hidi  on?,    ki   vsled f.omffn|lknnjff» denarnih nred"tev podpnr-nib ft>ndov*n1«o bili d*»l«**ni nlhnke Ikti-|»endiie.  Slovensko   rodoljubno   javnost retimo, n?»j ne pu*tl diinltv* brez pomoli, n«J se enveda  pri t«n, da  to ni brr«č«*n>* «*mf nk r**vn skrb xa ^lovrn-f%teb omladino — ki naj bo temelj nafto bedofemU.                                                i
^d^tt    ^^^A   đ^^^                    *                                       M
^^^   ^^^U   ^^M       ^                                                    ■
i REPEUTOrU   NAIJOl>NKCi\   GLEDA-LIŠĆA   V   I*il UIJANL
j                          D r s m a.
! ^obot3f 7. Jaruaria 1922. Borba P. . Ncdclja. 8. januarja VJ22. Pod ldre oS !         3.     Pclcrčkovc     posle d ni e    sanje Izven.
Nedelia.  8.  jar.i:arja   19^.  Roza Bern-:         dnvn. Izven.
. Ponedc!>k, 9. janunrja 192J. PampcO-1        Ska. B.
Torekf 10. janu?.rja  19J2. Zaprto.
O p e r .i.
Sobota, 7. ::.::.  1922. f!vancc-jn!k. H. Ncdcljrj. 8. }? uarja 1022. Vau*t. Izven. Ponedeljek. 9. jantirr?n. Zarrto. Torek, 10. jr.-viarja. Boris Q")dunov. C,
—   Snor*d   konre--t^,  k.itor^jja   pri-rrrlit«     s!'»v«*Ti«ka   piani^t.i   crti.   CIMre Trofit-Fledler in  sr.   Anft^n  Tro«t t  1 >u-naja  v pon^nl^l^k   dne 9.  j.minri^  t.  1. to^-no  l)h  8.   rvp^er   v  «l\or-**ni   Filhar-m<»nit*ne dnižb^:       "H   I*arh  -   Hu«oni: r'haf-onne,   Anton   Trost.       2.)   B<*ft! <v-ven.  5V)n^.tA  v  as-duru, on.  110.  \, Mo-drivito   cantabilo,   mol*,   eepresivo.   II. i!olfo alegro. III. A(J«ei«, m* non trop-rv>.   Ari oso  riol^it^.   Pncr.-v.   ' \\]^>rro   ma j#»n    tro^po.)    Pl»ir<»   Tn>pt Fi^dl^r.    —
i &.) Vit. Kovdk: Pal»<!a po Byr-Ar.ov^m | >Nfnnfre^lu«. — 4.) r^l»u«ay- «) Pniv : priT»» <Y cr. (Zbt*» riM^,)      ]\)  J^r<lms
•  pous la pluio.  (Vrtovi v d?žiu ) PkrJV 1 ».in:   Ft uda,.    * nto?i Trost.       b)     S-inV | Fdons:   Rl^virski   kon^>rt   v   p mnlu.   I. '   Am!Ante   fSr>«5t©niitr>.      II.   ^^)i^raw>.      111. |  Pre«=to.   ?oln:   CI a im   Tro»t-Fi*».]ler   (na
•   JI.   klaviriu   spremi ja  Anton  TroptK   — j Pro<lpro<laja  r?tonnie  v   pi-»irni   Glas-j b,Mii*  Matico.   noKno«ilrA  rt^ra  8,'1M   na I V6Č13T kon^^rtn  ^ri  hlnrr^jni.
—     II.  »imfoni^ni  koncert  murike j   Orav^kc   divie-jj^     dne   12    t    in.   (i"rta j km*en   in   v^l^ranlniir  vip^rM.     Nra*a j odlična   koncrrtna   pevka   roapA   Pavla , T><iv.fteU"»ra zr>r>r»ie s apreTT'.l^var.i^m or-
ko^tra dve nainnv»»jii dMi pvrtnrno p!Avnopa pklAtldtrljft dr. Fik Strnussa: >IIim7vo na ljub^r^nc in >T„iiir»o7#»nc.
—   " ••»neertrn  tarnrjo  po  Jnc>«la-viji  prir^'Iita ra^etkom meiaer^, Tjftnuar-ja  1922 na-^a  klivirsk.* Tirtrirvra  e.   Ati-ton  Troei   ^n  nt^pnra     f*opr'>s;«     ff%. CUlre Fi^ll^r - Trost «  Dunaja. Knn-eertlrata r ^lM^lh me*tth-.   Dne R.  iv Tni«r1a- v  Z^crr^u. kj*r i<7rn u.  Anton Trop't  reliki   I.i«?.tov    klavir«kl     koncert T Fs-dnru z r»rk***»trr>rr».  Pn* <>.  januarja^   to   je   prihoc^ji   ponfv1<>H*»k,   pa na*topUa o^a  nm^tnikn  ▼  ftflrr>r»,ctrtjn#*m kon<*>rrn t Ljubljani r dvorani FilHrir* moni^m? dnifHe na Ronrr**pnem  tren. Spored  tP^a   koncert    iavl!nir>    lepnki, lritnpnico pa po v predprodriji  v pi«ar-ni   GNiihf»ne  Matire.     GoQTx»?ka     nli<*A St 8/1. od poboto dne 7. J?m.  t 1. dalje.
— Na&^ oVfn*»tvo opojtaHamo na bbncert, ki p<* vr^i ▼ poncslollek fine 9. t. m. ob 8. uri rvoč>r v dvorani Fil-hnrmonične dražbe in kt»jflc;a Pnored izvaiita   p"»ovcn?ka   klnvir^k^   rirtiioj-H
j Anton Tropt in njecrova soproca Claire Tro«t-Fl-edIer. Antnn Trost je no5 nn1ro!»noj^i chRb«»n! um**t-nik. ki pe jć1* i^klju^no po.^vetil «vr>je-mu inRtnitncnhi ln trlja v Hunflj«krm clr\sHo>rprn svetu kot najbolj-h tehnik klarlrpke ipr^. Rnvnoknr ie kon^ertl-nil t Colju. Ftuju in Z«probu t"»r Izva-Ja t Izubijani prvovr^i^n Ic1^vir«ki procrram. Anton Tro^t i^rn Bich-Bus-FT>nijf*v: Schaconn, Novakovo V>al«do o Manfredu ter Dehu«*yeve kHvirs*ko irro^ko: Zl^to ribić« in Vrtovi v dežju, nnto ra ?e ▼nsmcnitosrA Kue« Skrj^bi-n«: Etndo. Njecrorji sopro^a i era r>n včv liko P.cpt'iornovo ^nnnt^ r nji-dnni, pkm»ro pa rnicrr^ta Pnint Si^n^v kla-virski koncert v G-molu \n tega nn dvoh kl«iviriib. Arton Trn^t jl? v dunil^kih prl«;?>v4*nih krocrib lTedno priljubij-m in Tfcira vsled Proi>ea ro^noira ptr^m-Ijvnia T»cptrrn«ki in relik n«iloii, ka-r pri(^n1r> po^n* dvorane o priliki n.i^co-vih dtinajskih nastopor. F.nnko priljubljena io tuđi njejrovti ftorroup.. ki p<» je ravTiokftr rrniU \% v**lik^ knn^frtns turneje v r^^koslovnSki, kit^ro je do-vr^iln t v^likimi n^pehi. Prv> 7. d^o^rn-bra 1921 pn j© im«»W (»amoetojftn kla-vir^ki koncert na Dunnbi. Olaibena kritik«, lipt Neue-Freič»-Prc*«e io mod vsemi klavirpkiml koncerti VtognJ« sezone omcni* na prv^m m**stu t*r so ^ jrko lopkoro, <\a rardn^eno irrnža o njej. Kone*no rvmenj«T^o. rla jio Snint-Snens n^nndoma nmrl dne 17. d->c   1921
. v Alcriern v starosti P7 let. ^r>int-Pr\er»» je nagodi i črieifti repre7.ent»nt fr«n<*n«»ke modeme pl«^>o \n pi.^6 bril«ntm klA-virski Jtil. 5^int-5U'#n^ r»a ni bil pnmo velik plff^enik. amprk tuđi odličen pipatelj. paj j^ v r.eknterih proiih py»1-eUi n*pi*al rffHepfto fr«n<r-o«ko pmro. OVir^tvo vabimo, da ^e v na^vf^jem Stevilu odrov?» in ro^rtl konr-ert ter tako t««5 moralno r>odpre nmetmk.i, kl t«!io ridl^^no ffistops r nvo\\ ptroki pIo-ven^ki narM t tujlni. Vptnpni^e «o y predprodfljl v r!«nrni Glaabene Matica, Gopposkft ulica S'T.
v LJubljanf, Florflanska   u!lc!i   27,  1.
Jntri v ncde!jo, 8. iannarja, Mtirrikrv va veseloiera »>Tarr;!ennov sam»j» var« ter burVa »K?kr?eti pn^nn<l — ta'c sb'j?a«. Z^^^tck nb ^. Prrc'^ro-dafa v«;t'>nnfc v IJfTit^VnV^Vf f*?»rTe<1« nf Vn'i^rfci dincs v soboto od 5. du 7. rvečer.
—    Aka^etn%kl  «erl1r»1po - nrd*£tv Kki  k-oŽrU   nriredi  v  pon^Mvi«   ?>.  J«v nunrt«   ob  R.  rve^ fcr   (nn  \v\v \\\*?n,  T nndptropic\  diV;u«'?o r> 1. čTcnti kiiIcoii ^krra nn??ta o narod^h Kfv^h ri ki-«-ljc%'ino   SIIS.   O]   yr-^viM   nre<llar«ni 1. clen  se plaši  tvkolo-  >O-novna ftoUi iiri med narodom  pismenost    in    pro-
& 5tcv-                                                                                                     .SLOVENSKI NAROD*, dne 8. Januarja 1922.________________________________________________________5. stran.
ravest in Tursko strpljivost* ntrjuj© moralna nečola za praktično življenje in dlaje *>snov*> za n&đaljno iBobraževa-njec. Ker od prav postavljenoga cilja liudski feoli v veliki meri zavisi, ali bo botioči đržavlj&n v narodnem, driivn^m in eocijalnem oziru pray Tzpojen ali pa re, pe k diskusiji o tem na^elnem rpra-sanju vabijo vsi, ki jim j<* kaj nw*xi ljucUke vzproje, fe> je — rcanej^ga poj-roovanja in iEvrieranja iiTljdnsklh nalog. — Odbor.
— Iz gledališke pisarne: Drugi obrok vstopninc za abonlrane pro* slore v sezoni 1921—22 pobira bla* čajna Narodnoga gledališča v Ljubljani v ponedeljek !n torek dne 9. in 10. t. m. od 10. do 12. in od 4. do 6. v ćramskem gledališču, vhod tz Oradišča. Vse p. n. abonente prosimo, naj blagovolijo ta dva dneva zanesljivo plačati drugi obrok najem-
nlne. Opozarjamo, da scdanje vstov-nice v srcdo dne 11. t. m. izgube vcljavo, čc do tedaj ni najomnin* poravnana.
—   ZagrebSfca akademija sa onet-nost. T« dni  prarrsame Ivan Mefttrović rektora! B*greb&kto akademije za umet-nost in m&etno bbrt Profeeoraki »bor to Tiaok* kulturnt initltncij©    ftv&rija Kg.:  Frangeč, Ireković, Crnčić, Kova-eević,  Senort,    Babić,    Cikoš,    Valđec, Kerdić,   V&nka,   Juhn,  Rrisnhui,    Kl jako vi 6 in  arhitekt Kolačić.
—  FiBfgarjero igr»  »Dirji  lorer«
ik> vprisorili r Podgt>ri pri Gorici. Dt>-slo poročilo pTAri, da j* igra uspela glede na krajevne razmere prav dobro in da je bil obiek naramost sijajen. Kulturno delovanje med gori&kimi Slovenci hod i svojo pot po v3©h vaeeh in «elih, navzUc rasnim tožkočtom in spiai-kam.
Dneone uesti.
V  LiubllanL 7. /anuar/a 1922.
-— Francoskl pozTt naSTm županom.
Koncem t. m. se vrši v Parizu sestanek županov iz vse franeoske republike. Na ta sestanek so vabljeni, kakor ie razvidno iz poziva, ki za priobčulemo na drujrem mestu, titdi vsi Jusroslovenski žnpani. To vabilo ie treba smatrat! kot nadvsc Casrno, ker nam spriCuje, kako velike simnatije sroje Frarcozi do na-Šesra naroda in kako iskreno žele, da bi se prijateljski odnoSnjf med francosklm in na*lm narodom Čim boli utrdll! In porobili. Prijateljsko roka ki Jo nam nu-di!o Francozi. moramo sprdeti z veseljem in Badoščenjenv ker potrebujemo l)oli kakor kateri dnisri narod modnih prijateljev. Ohdani krosrinkrosr od samih sovražnikov, ki bi nas raje danes kakor Hitri upropastili, nam mora biti do-brodošel, drag: in mi! vs?kdo, Id nam nudi svoje prijateljstvo. Zato Je v našem interesu, da spreimemo brez vsa-Y:h pomisl^kov roko, ki io nam prožUo Francozi. Prepričani rmo, da se bodo župani Širom prostrane naSe domovine z radostjo odzvali prl^zncmnu vabi!« svoiih francosk'h tovari^ev ter poslali u?, koneres v Pariz Častno zastonstvo, Id ho navezalo najožje srike na^ih ob-Čin^Vfh imravnfkov s francosklmi. Pri-pomini^mo. da imajo prlston na knnores ne sirilo župani, ampak rudi občinski odbornik?.
—    Otroritev   defarsVe   zbornice. 'Jutri ob 2. poprldne se otvor! v mestni zbornici na magistratu delavska zbornica, kl nomenja, in nai se jo nre^ola s tep:a ali cmejra staliSča, znaten korak nanrei v nn*em socfalnem razvoju. Želimo,  da bf b?!o đefo te nove fnstihici.fe v Tfr^d   defojemalcem  In   de'o^a;n!cem, predvsem ra v Hnsror naše države .
—   M?rt?ster Puce!! ▼ Lfubljan!.   V L'rM??r!o *e Prispel    povodom    pravoslavnih božičnih nraznikov mi^ister za kmerij^tvo in vode    jr.  Tvnn Puceli, M se danes   udeležl   trlavnega   odbora SKS.
—  BoTezen đria 2cr|ava. \% Beograda javljalo, da se Je boJezen ml* nlstra 7a socijalno polftiko dr. Ore-prorja Žcrj^va znatno obrnila na bolj# 5e. VčerajSr^a rafviflja    terrr>cratura je zna?5ala 38.6*. O poteku bolesni se je  tekom  včeralšnjegra dneva  fnfDi-n^iral tildi Nj. Vol. kralj Aleksandef. Bolnejra ministra sta oblskala Sve* tozar Pribičevič !n    predsednik   demokratske stranke Ljuba OavidoviC. Bolezen Se ni dosesrla viška.
—  flefrfanek JDS v Kodevjn. Prilikom   rednega  občnega  sbora   krajevne organizacijo JDS v Ko?evju dne 6. tm. je bil   l«?po  vgpel  ftestanek  Členov on- j dotne organizacija Priapeli so tuđi jco-Bii  iz Pii)nice.    Na sestanini je v nad uro trnjnjr>čera gtr>voru poročal podpred-sednik stranke dr. Ravnihar o ha-lem notranjem in zunanjem političnem položaju, očrtal rnzmerje JDS do oštar lih   političnih   Ftronk   tor  pzi\T*l   eomi-fljonike na  vztrajno in pt>dit>bno delo. Kazvila se ie prav zanimiva debsta e vseh aktuelnih vpraianjih. Se«tanek fe vzprej^l soglasno resolucijo proti pre-ir.estitvi   >pol>olj?ievalnicec   iz   LJublJar no v Kočevje. Izrekla se je tuđi e velikim odobniVrtnjem    zahraJa    pbslanou prof.     Relsnerju    na    njegovem rspešnem delu ▼ uradni^k^m vprašanju tor  končno   zaupnica  ministroma   drju. K n k o v c u   in   drju.   žerjaru.   Ob Tolitvah je bil  izvoljen    ta-le    odbor: prodsednik notar    dr.  Villso    Maurer, podpred?ednik sodni svatnik Ivan Hut-tpr, tajnik davčni upravitelj Ivan Cirk, M«ig«ijnira  nadtičiteljdva  soproga  Tro-stova,  odbornikit   fedra'vnik   dr.  Luzar, odvetnik dr. štefan Rajh, komitar fin.
ptraže Andrej Weble, ^imn. ravnatelj Anton Burper, kr. gozdar DragDtln T.esjnk, tajnik Ivan Bogataj, učitelj Ernest SustorSič; namestniki odboml-kov: okrajni komisar Keppu«, nadživi-nnzHmvnik Martolanc in davčni upravitelj MnuroTifi; pregledovalea ra£u-nor: nndučit^lj BetrlAoi Boiidar ta učitelj Joftko Jak lio,
—  Vodstvo  Invallđskega   ođs^
kn. Pokratfnski namestnik Z> mlnr ster Ivan Hrfbar Je začasno poverll vn-avno vnristvo fnvalidskeira odse* •!rtIca v LjuMfanl vlad. svetnlku dr. ^ran*! O o r § f č u. Dosedani vođ)* ^vaMdskejja odseka dr. Anton Bre-c e 1 j je prldeljen upravnemu vod» sfvn kot referent v fdravniiktti vprašanfih.
—  Badnjf! dan ▼ Lfubfjanf. Z o*l-rom na žalovanje za našim kraljem Petrom L Velikim O*vobodit*ljemjo
bila letošnja proslava bađnfsneffa dne skromna in brez fodbe. Prca dravsko divizijo se je ob 13. formiral velik sprevod oficirjev In vojakov, na konjih in z okraSenlmi vozovi z bar-laktarjem na čelu. Sprevod !e krenll v tivolski grozd, kjer so vojaki vozt> kali božična hrastova drevesca, ki so jih potem odnesli vojaki na domove divlzJonarJa generala Doklća In ostalih poveljnikov. Tuđi v drugih garm* zijah je bila letoSnja prireditev skromna In brez godbe. V Mariboru se je sprevoda udeležil tuđi jezdnl odsek mariborskega »Sokola«. V Zagrebu je velikanski sprevod oficirjev in konjenikov nosil hrastovo drevo iz Maksimira po glavnih uticah me* sta do stanovanja komandanta IV, armije.
—   Trbovefjs&a    pretnosokopna družba. Z današnjim dnevom Je prv-čel poslovati JugoslovenskI  izvriilnl odbor »Trboveljska    premogokopne družbe.«
—  Potlanec    SLS Fra«    P\&k cmrl. Iz Maribora javljajo, da je vče-rai zjutraj umri na svojem posestvu v Slivnici pri Mariboru poslanec SL, v  narodni  skupščini  Fran  P i š e k. Za časa Avstrije je bil pokojnik več let deželni in državnozborskl poslanec
—  Jmidlčnl izpttl na nzil a^lvcrzL Uspchi  teoretičnih državnih izpitov na liubljanski    univerzi pred irprsševalni-mi komisijami v letu 1921 so bili slede-či:    Izpraševalna   komisija za pravno-zgodovir.skl    državni izpit je izDrašala 42 kandidatov.   Uspeh   je   bil dober z odliko   pri U,    dober pri 10, radosten pri 14 in nezado«ten pri 7 kandidstlh. — Izpraševalna    komisija    za pravo^odni državni  Iz pit Je izprašala 31  kandidatov.   Uspeh je bil dober z odliko pri 4, dober pri 7, zadosten pri 14 in nezado-sten pri 6 kandidatih. —   Izpraievahia komisija za državoslovni lzpit ie Iz^ra-5ala <50 kandidatov. Uspeh Ie bil dober e odliko pri 6, deber pri 12,   zadosten pri 31 In nezadosten pri 11 kandidatih.
—     »Mrtva sreft«.    >Srpeko Koloc priobčuje v podlistku članeK, ki ga Je napieal    za    »Slovenski    >5arod<    inž. Fran Tavčar.
—  Ve«no B*l bo vsaki fft>i»T>o4inj5t ki ne rodi svojega gotpodinjstva    na pođi agi  Go«pod!n»ke^a  k^l^^rja  >Ju-goslovenik©   Matice«,     kajti     draginja narfiića in efimo »krajna var£no*t nr»or« obr^rovati   gospodinjb   prM  meeečmra primanjkljajem. Troškovnik, ki |?a ima Gospodinjski   koledar,  je  navodilo    ra dobit) gospodarstvo. Polocr t^ga pa ima Goepbdinjtki  koledar  c^lo   vrsto     poučnih Člankov  ter praktičnih neavetov in  je  tako  v  vs&kem  oziru   najbt>ljsi prijatelj  slovanake  go^podinje.  Ker je njegova  cena  zelo nizka,  ei   ga  more nabaviti  vsaka  gospodinja.  GJD?podinj-ski koledar «j dobi v vseh kniigarnah in pa t piaorni Jugoslov. Matice, Pred ikofijo 21.
—  Smrtna kosa. V LfubHanf. Strmi pot St. 8, je umrla ga. UršuU Maci-ster, vdova po znanem mestnem cest-nem nadzorniku, rodbini C e p 1 a k o v i z Gornjes:« Grada je pa umri v Ljubljani sinček Bogomil Anton. Blag jima spomin!
—  Mestna zastavljalnlca fma to» mesečno dražbo maja 1921 zastavlje-nlh predmetov 12. januarja 1922 po* poldne.
—  »Kino Ti vol i« Je naslov noveli klnopodjetja, kateri t& ima otvoriti  1. februarj« t L v Ljubljani  poleg Lat-termannovega    drevorfda na telovadl-iču Ijubljan^kega Sokola. Dasiravno so cunanja  dela  podjetjia    vsled    hudeg* mraza p%>polnoma nstavljena, se vkljub tenu vidi, da bo imelo jako okusno in prijatno lioe.      Posebno P* notranjost poslopja Ja mojstrsko    delo,    kar    ni tuda, saj Jo gradiJ*> strokovnjaki kino* operaterji.      Podjetje bo za Ljubljane neka] posebnega, prlpomniti pa morajmo, da je bol] pohvale vredno, d* si je vodstvo   pođjetja,  kakor    čujemo,    is-vzemii otvoritrene predstavo, nart>6ilo med drugiml  filnl sretovno snsjie,    ▼ Ljubljani Že dolpo pogreiana velikan-ska dela* kakor: »Ana IUr%nina<f drama is ruskih Aristokratskih trtogor, po glafOvitem roman« grofa Lova Tolste-ga. Delo isteka pisatelja ruska drama »Vstajenjec. VeličMtna dr-ima >BratJe Karam aisovl«   po  snaaneniten*    rotnano F.  1L  I>o«toi#v«lrsgi^    katare    glavno
rib§6 w» sfttMt^|ajLUmm Mi^rtJu,
elanitm petrogrsđskefra gledališta. Da-Ije >Matju4k» Katarina«, naj^ilnejša velika oeric*, hi-tori^na ruska draiiia iz dvorn^ga Življenja. Vse nave-ieno nam Jamci, ti* nam bo pod «tja nudilo prunitne filme iz slovanake zgodo vine. Pri predsUrah bo eodeloral prvo-vntui salonski orke«t«\
—  Zdravstveno stanio  v  Ljubljani v Času    od    25. do 31. decembra 1021:  j Novarojenih  19. mrtvorojena  2, Stevito j umrlih 12. med temi 9 domačinov in 3 i tujci.   Smrtni vzroki:    živlienjska sla- j bost 3»   jctiki 1,    škrlatinka  1,    rak 1. \ drugi    vzroki  7,    smrtna    poškodba   1. ! Naznanjene   nalezljive  bolesni:    škrla-tinka 2, trebuini lesar 1. rriia 1.
—  Nosročl z dinamitom.    Volk Jo-«tp.  151etni sin kočarice iz LipUen pri Grosupljera je nalei dinamitno   patro-no. Vrcl je fico in začcl ž no drezati Na  ta  način  se  je patrona vžzala, na-stala  je   eksplozija.  Id  mu   je  odtrg?la tri prste na levi roki. — Koritnik Aloj-zii,  131e(ni sin rudarjeve vdove ie na-Šel v Trbovliah  pred  po^to dinamitno patrono. Doma v kuhinji Je vzel \z\o in hotel spraviti smodnik iz patrone, da bi potem  rabil  patrono kot    natlkalko  xa svinčnik.     Vsled   drezanja   je    patrona eksplodirala   in   mu   odtrgaia   na   de«ni roki trt  pr«te, na levi dva mrčno po-Ikodnvala, po obrazu In trebuhu pa ca opraskalo.
—   Smrt viled  đoblkne po^kodbo. Colnar France, nro«Jak, kl Ra !e nnvo-rM   avto  na  križi?ču    čest     Med vod c-Skof'aloks,     je   vsled   zadobljenih   do-5kodb umri.
—   KaznoTm tlhotanec. Na me?!fc dn! navadnejra zamora je bil ka?novan neki bančn! uradnik. ker !e na debelo tihotapi! s rujo vahito.
—  Laikota Ju )o prignala. Na r^v-nem  kolodvoru  St«  bila  včerai  nri?eta dva solidno opravliier.a Dnnaičana. ker nfsta (mela potnlh listov. Na rol'dli s*a pro^todu^no izjav!b. da 1u Je v T 1'ih-Ijano nrijrnala lakott,    ker sta sVSala: »V Ljubljani Imajo dober    beii    kruh! Brot renujf!«
—  Dva falTsta.    V nekem Ifubllan-skem hotelu sta bila priteta  dva Itsli-Jp.nska  fašista  brez potnlh  listov.    Pri njima so   n?šll   odznake   faš!stcv   in oštro nflbmšeno bodalo.    Pod modnim sprerrstvom so 1u odjrna^I v zarx>r.
—   100.000 K vreden mirnih »fkni-ć*r\l? Ne pri n?s, temvcč v Gradcu te 26 let star, elesranten dijak markantnih potez Gustav Sensrwe!n ukrade! svoie-mu    tova rišu    diiaku Hermanu Albcrtu zimeki    črn površnik,   ki ra cenijo na 100.000 a. K.   Tat je pobe*nil v Jujro-slavijo.
—  Iz države lzxnan. Stavbtri moi-fter Leon Heinl,   dosedaj   stanujoč na Vrhnikl,   pristojen na Dunaj, je bi! iz-Knan iz nage    državo,   ker Je nevaren tuji lastnlni.
—  Potnl llstt. Na selavnem kolodvoru je policija včeraj prijela 12 popotnih oscb brez potnih listov.
—  Koncert v botelu Tlroll v nede-Ijo, dne 8. t. m. od 15. do 20. ure. Do-mače jetrne, krvave in mesene klobnse. Vstopnina prosta. — So priporoča Vek. DolnlČur.
—   Poclv.    StareJSesra arospoda. Id 5ef stoječ tik za menoj, opazovaL ko mi ft po kor.Čanem koncertu dne 7. decembra 1°21 v Un'onu    pri    izhodu nekdo se^el v žep, viju dno prosfm, da mi ta-koj javi svoje ime in naslov, ker ie imel dosodek sodne posledfce in nuino ra-h»*m    pričo.   Franjo Medic   Ljubljana. Zrinjskera cesta $t. 5.
—  O!>ozar!*ino   na^e naročnike in tobakame na dnmsnli   os:!as na zadnji strani Cfril in Metodovih vžicralic. kt jih j nriporočamo. Noben trcovec in nobrna j tobakarna ne srne biti brez njiM Konsu- j mentje. rahtevajte edino Ie to vrsto!
OrpitEtsii& ositf.
—  Dr. IleSičovo per davan je. Prafct-t**  >So^a<  naznidtija, čn  bo  elane«  dn« 7. t. m. predaral v ealonu hotela Llovd ob   pol   8.   zvečer  a;.   univerzltt»tni   profesor dr.  Ileiič o utiskih  m p*>tov<i-nja po južnem delu naše države. Vstop prost. Vabljeni ao r«i člani in prijatelji drufttva,
—   »Gosporretsld   Zrrm*.    Gdčn*. Mira Stdckllnirer je nftbrala na božični dan v »tari  narodni gostilni  pri  Gom-Hju  v  Ormožu ođ  tamluijžnjlh   zave<l-nih Slovencev  582 K  »• Gospo«vetski Zvon«. Bog žiri nait>dne Ormoinn*!
—  »Ilajan«, đraitvo rnvkih akademikov. V Ljubljani «e ie organiziralo druitvo niskih ak*d«tnikoT    pod    naslovom >Đajanc. Drnitvo rodi režiser narodnega gledAliSČa p.  Poris Put jat«, DmStvt> lm« Datn^n kultivirati narodno peeem, pt>lbo in plee. Društvo si j» na-delo  nalogro,   da  bo  •efrnanjnlo     mnl* me«ta po Sloraniji u rusko umetnostjo. Z dobrim napehom Je đnifltvto uaatopi-lo  že v Ljubljani   in   Zagorju,  na  knr priredi   »edaj   turnejo   po   Gorenjakeni, ki se prične v nedeljo Š. t m. na Je«e-nieah. Koneert bo r>b pol 7. iv^er in bo trajal do 9.     Ont>iarja se okolica Jasenic na U koncert  Zadnfi vlak U Jaoenie odhaja ob 9.15- sveeav.
— Khib Prtnort se fs takrat Itsn po-fo«i cahvaljtilt vsem. kl so s darovi ali na kitsri drtifi naCfs pripomotil do lepega nsptha boIICiilct. Posebno hvale 4zrtka f. dr. Lah«, «. prof. Pettme?« hi ^clemika ter *"**•! prof. dr. Novakovi ta »Jlfc po-Irtvova'no pomoC. Srčna fcvtlt vsem osta-Ihn danlcam, posebno pa onim. ki so pod vodstvom in s pomoCo e. dr. Orezortnove tri teđn« prfdno Hvale. Ker Ima društvo, kl sa Jt zanaftatn na cM)ubo banCneta sindikata za pomoč — primanIKI|a)a 10 000 K, st obraćamo na Javnost s pratnjo za po-moS. MoreblH «• nalde Irak đobrotnlk ki plača sa nas to vsoto   pri f. P. Koclnl kot
4q% mj*mn Ote Date Mm*     (
—     Organ i za c* J.i  >       ;ti  Inval'djv. Redni   obeni   zl»<>r   p>v?      ■ i^tva  sploš-n*  org«niza<--ije   vojnih   in1 ali«lov,   viiov in sirot za Ljubljeno in okolico se  vrti  dne C.  januftrja   102J   \   resUv raciji >Zlatorog<   v   Ct»spo§ki   uliri.   '/,*{•& *lc ob 9. dopoldne   Vojni invali li in vdove,     va£a     dolžnost  j<*,  «i.i  so obiiiCta sbora    j>olnoAtevil;jr>   tiilfle; itjI
j           —     Društvo stanova nj «k ih    n-tjem-
j rtlkcv  za  Slcvrnljo s  Redcžcm  v  Ljub-i ljxiti   \<\!ii  *'aiio na roilni   .>Vni   zlo/, j ki se bo vrfcil di* 14. jnnuirja 1922 o'u f }K>1 8. a večer v veliki <l.;»rani MeetnrgA i doma   v   I.juMjnni.  Dnevni   r^d:   1.)   Poroci lo   prf^Epdnika,   t\jmha   in   blngj-nika.   2.)   Prfureilitev   pravu   a   posebnim  poutiarkum, da je društveni rr.m n tuđi   i-ol.ijnti  »irapinjo,  fU>Io<itev  <i  ni-rire za leto   19-2.  3.)  Or^nnizncija. 4.) V*)li*>r   ocll-«|ra.   5.)    Slurnnnosti.    Pt<i-hadna javna od Vo rov a  seia  ra vr&i  v sr#<lo   dne   4.   janu^rja   l'J22   •»!>   8.   uri evačer v mali  dvorani  MfPtnejM i'omv Dni^tvenfi   pitama   fif»ip   rlnnom   »In^v-no od 6. do 8.   zve^r  tnformnoije, Sv. Petra cesta #t.  12, pritlirr^), do=no.
Tm1iil^£7 In sport.
—  Blrjsko Je/ero zamrznllo. Kakor porrjCajo z (iorenjskc'jn. ie F5!cjsko    jezero Že   do  dobra   zamrznjeno.   Led   ie prav jrladck. ?e v četrtek in včeraj se Je več sto  ljudi  ćrsa!r>  po  jezeru.
—     Zimskosport^o    poročilo    z Dleđa dne 7. jan. \922.    —    Vrerne krasno.  Jezero zarnrzrjeno.    Prsa!« ŠČe izborna. Sportni promet živahen.
^— Cpoxarjamo naJc obCfrsrvo rf? tctova'.lni in knnrcrtni večer, ki cn priredi dincs naš žilavi in delavni Sok rt /. v veHki dvorani hnteta »Vnion*. N"*e Soknlstvn uiivn v jrvnost! tolika «'m-pn4.ii, da *:rn r/cprifanf. da bo v*nkdc> smntrrl za svn;n Čnstno dolžnost, da se udeleži teza večera.
—  Jezđ \ cct*-e^ Sokola v Ljub* Ijani nazranja člcnstvu, da se re^ni letni sestanek vrši v pnncdeljek dne 9. jarmeria 1922 oh 8. uri   zvečer   v
Narodni kavnrni. Odbor.
—   »Sok«>l«   na   Viču   ririr^li   r no-d^ljo  dne   8.   januar ja   1922     telovadno akademijo s   rem-le  vspore^om:   1.)   Mi (Deklamacija).   2.)   Prosto   \«i»?   nožke dec^e 8  pahcp-mi   z% 1.   1922.  3.)  Gojnn-l:e: Pro?te vaje za rsepok. zlet v LjuH-ljanl   1922.    4.)   >Srl>Fki   Kolo«     izvaj* Ženska deca. 5.) Deklamacija: P. Gana:L »Pe?em    Sckolov«.     6.     Prohte    vaje Članic tn vsč*ok. ilet 1022 t LjuMjani. 7.)  Člani:   Bradj*.  8.   Z»kl]u^na skupina.   9.)   ?Avi   kipi:   >Su£en3^tvT><   >Pra-buda«  >Osvoboienje< »Zmasr-i«  iavftiajo izbrani   telovadci   m   t#»lovwir!kr»  poc«m-nih vrst.    Za-čelck  točn ob 20.  zrečor. Pokt»lst>ii     naklonjeno     občinstvr*     se TliuUno  vabi   k   polnoštevllni   udcležbi.
— Občn! zbor Marihors^esa So-kerfa se }e vršil 3. januarja v prenov* Ijeni rnali dvorani Narodnefra doma. Otvoril pa je starosta dr. VI. Smet. Iz poroci! druStvenih fanknjonanev posnemalo. Mariborski Sokol ?te;o 1864 člsnov, 1159 telovadcev (med tem! tndf nara^čaj in deca, 660 mo-Skejja, 150 žersske^a 5p^ia), v krc.ru 122, us*anovnlkov 36 (oć teh 6 ženskih). Aktiva znc?ajo nad 112.0OO K. pasiva 4332 K, torej čisteea nad 10S tisoc kron. Pr. Rc?5rr»an kot rre^lea-nfk račimov je predlagat vzor"em« Ma<rajrfkii p^le?T nbsolntnrja ?e po*
f sebno rahvalo, kar ?e b!!r> z rdobni-vsnjem s^rr'rto.    Posebne    zasluge
i na razvoju naraSČaja frr.r»ta brata Coter (tr8rr>vr>ko«-obrtni) in T.avrcnčiC (šol. in dnr^i nara?čftj). Odbor se )« srstavi! ta!'o-le: Starosta (zopet) dr. Srnec, p">c!starosta dr. Kovači^, ni* čelnik Marčon, podnačelnica Nabcr-jrojeva, rdborniki: Mvalsnc, NaTer Zidovšck. Majer. Hren Jo:>es, Pnro?, Cotcr: sestre: Planinfkova, liol^e* va. Peričeva Adela: namcstnfka: Ilih in Pev; prcerlednika: dr. Pe;sman, Kejžar; načelnlki odsekov: kulturno pror»ve*ni: Pire; mlađinskl: I.avren-čič: jezdn!: Novak, zeradbeni (?a So» koliki dom): Križnič; veselični: Le-skovar.
—  Sokol   ▼   Sodražicl.   Otočni zbor telov. društva »Sokol«    v So* dražici se vrši dne 8. jan. t, I. ob ^. popoldne v društv. dvorani    pri br. Strberiku    s    Med?čim dnevnim  redom:  I. Najrovor br. staroste, 2. ČU t*nje zapisnika    radnjetra    občneprH zbora,    3.  poročila  vseh  društvenih funkcljonarjev, 4. volitev novela odbora. Izobraževalni odsek Sokola je prlredil na Novepra leta dan narodno Igro »Domen«. Predstava je repriča« kovano dobro uspela. Kot režiser je deloval br. Jo?e Ivane,   v   plavniti vlosrah so pa bili br. K. ?trbenk. Luo. Levstek, Jože Levstek, Fr. Petrič ter sestri Fr. Kovačičeva in 1. Strben* kova,
—  Sokol Crnomefj. Redni občni
zbor Scko!a se vrši dne 25. januarja 1922 v narodni   ČItalnIci   ob 20   uri
zvečer.
—  Sokofsrro v Bo?£*r«ft1. Tz ^nfl^e noroCa:o.    da se bod~» po inhViativi iz CeSkoslovsSke   In češko«Tnva§kesra 50-kolskesra druStva v Sofiji reorflranizira-la boffft»r?ka    telov?dna    ndrušenja na rokolski i>od!affi.    kar    nomeni znateo napredek  slovanske  misli.
i            SL5TANEK V SINAJI.
j         — d Oukarešta, 6. jan. Kra!;eva
■  rodi Ina in vrlkl pros(o!ona^Tcdnik ^ 1 soprego odt>ouijejo jutri v Sina^o, i*-a
sprejraelo kralja Aleksandra, ki ca liTićakujcio za nedeljo. Pri sprclc.nu Losta navzočna mir.istcr Take Jo« [ nescu in Pašič. (Bcocradska jinr3* nja por(»Č;Ia Pašičevo r.avzoC;nost pri sosunku v Sinaju kategorično de» mcntirajn! ()p. ured.)
—   Dco^rad, 7. januarja.   (Izv.) Za včerej   dt>lx:cn   od hod   NJ. VeL
i kral.a Aleksandra v Sinajo na šesta* nek z romunskim kraljem je bil oa-goden na današnji dan. Kralj se to vozil z direktnim dvornim vlakom v
. Sinajo, lctno bivališče romunskega kral"a.    Polcp žc javljenoga sprem-
; stva sprenlja kralja    večje    število
! uradnikov z-nianjc^a in voj. mini* strstva. V političnih kropih smatrajo, da ?c na sestanku v SinaJI vrše tuli
•   važne  konfcrence   zunanje-pclitlčne-^ra in vojaSkc^a značaja.
GOSPODARSKA KONFERENCA !         V CANNESSU.
•          — C.innos. 6. januarja. (Izv.) Včeral
eh ll.d p. je franca^ki mlnhtrski rred-
sednik Hr and otvoril prvo plenarno se-
I Jo z tr<iu:\\*\ic knnfcrence   v Cannesiu
' ki se je vdclc'u cjo vsi zave^niki. Llr»y<l
(icr-rjre   !e  'ine'  pmsrr^matičcn  jrovnr o
jiCSioU?rs'.:i cbn^vltvl Evrooo.   Vsebina
nje^r.vcsja govora ?e n; znaria, ker ic b:la
sc,a laj.ia. O seii ic bi izdan Ie kratek
komu:iike. Seju je bl'a Ie bolj tchriLnega
7'!ač""'a in s > se d^IočUi odseki za ra»«
pmvljan'e   obnovitvnih   vpraSnni.   Na
krmferena priđe v razDravo 11:di belsrij-
ska prioriteta  clcdc vojne    odSkodnins,
ki jo ima nb^ati Ncm!ija.
;         —d Carres, 7. januarja. Tekom na-
đaljnih  razgovorov so  rftznravUali    za-
! vezniški ministri o predlceu,   ki pi   ja
' stnv'l ministr^ki predscdn'k   Llovd Gen
: orije ministr^kenm pred^edniku Briandii
ra london«Vi k^nf^rend in ki stremi za
tem. dr* bi NemJIJn. ki no more plaćati
: 600 rn'lijonov rlatih mark IS. iaunnrja in
i 15. febnipria, p?aiala leta 1922. ?(K> m*H-
; JnnoT rlatVi mark v mesc^nHi obrokili po
125 rallllonov do 15. aprila.
; Polovica t2 vsote otfprtrfo ffa Relef* I jo. kater^ prioritetna prarlca usasne t ! letem 107.1.
An^lHa bi prejela Ie 60 do 80 ml« I lijonov,
j         Itnllja b? doprlnc>5!a    z    ozlrom nm
«Toj"i fSO mllijonov rosno črtev. na ka* I tero je lt!!l!jans!\a delegacija načcloma : že pristala.
I         Pravice    Frakcije M no tn>eto, ker
:  stop! wfe5b*dor.skl    do^ovnr v velfavo
1  za trt letn in se ?>ođvrže finan^n' dcHCO*
j  Tor od 13. avjnista revlziil vprld Franci«
J  fe, 7lasti 7 nccn!tvi;o saarsl-'ih n^dnikov,
!  ki  i ih v«TnH ohnrrvitvcnn  Vom'^lia Sel#
!  kasneje v c'^hutni račun. Francije.
NF.MSKT   N\CTONALC!   NASPROi TUJEJO DOGOVORU V LANL
—     DunaJ,    7.    jantiarja.    (Izv.Jf i Nrmško nncifonalni voditelj v sever* j ni Češki dr. Lodremarn biva že delj ; f?sa na Piir?iu, kjer sknSa n^ro/nt* I vn politične Vvo^c informirat! in pri-
dob'ti 7a aVcijo. da se dogovor t ; Lan? odklor*!. Pr. Iodcremarn ^e je j napram uredniku  »Neue Frefe Prcs*
•  set   izrazil  o pomern     dogovora  t& I nadaljni obstoj nem^tva. Pogovor v I Kani  fe    za    Nernce    nćsnreJ^mTilv. i Ncm?VnnacHon?lra  strarka   CeSko** I flovaške rcptiM'ko se bo 9. t. m. pu* I svetovala o stn'i?ču   narram   temu
đo^ovoPK Prčakovati je — tako j© i f/javil dr.Lndgemann — na vsak na-! Čfn, da bnd^ nem^Vf nacifonalci cm« I grovor iz principijelnih razlogov od-' klonili.
Borzs.
—   7?5T^H,  7. januarja '(Trr.V Prosti  promet.  Devi7**:   Curih 57.50,  —.—« Poriz   21.90.     2t2\     Ix^n<lon     12^0.—^
! —.—, TWlin 153.—, 157.—, Praga 1 502.—, 50$.—.
1 — Curili, 6. jnn. Zagrreh 1.75. Pn-! finj 0.10. Pudfmn^Ste O.Sa, Berlin 2.751,
■  Pwffa S.424. Milan 22^01, Pariz 41.301, . Newyorl:  5.185.
!         — Trst, 6. jnn. Zagreb A.05t Berlin
•  it.fiO,  Prasa  39.0^   PAriz   iS3.—,  N*w j Ycrk 23.20.
—  Praea, 6. jnn. Zncrrrh 19.75. Pu-
•  nnj 0.90, Budimpešta 10.U5, Dcrlin 81.50. Milan  205.—.
PoIzveđliSa
—  Izgubljeno. Med Si§ko In VTž* I marfi se je izjrubil    na praznik    sv. ! Treb kraljev med 10. in 11. uro do
poldne z voza nahrbtnlk, v knferem se Je raliajal pas 7a nabofe (Patr*-i nen^tirtel) trr nekaj provifa^ta. Po« ^ten ra'ditclj raj istecra proti najrra« di odda na Karlovski cesti 5t. ^0, pri« tllčje.
Kal Ie Elsannld - lo se zna! | Le arnar Fel!er — StnbUg.
• •triB                                                                                                              .SLOVENSKI NAKOI>*, u.*e 8. Janaarji   li..*,                                                                                                           jtev. 6
I vM: mitu n&te n miWn
Ko «• •«wrl © presapolnjen&ati bWaui#, koIo pogosto čujemo v odgbvor ns-avet, da 6e naj bolniki edpuste v ve-^•m štcvilu na dom ali izbace občini ia 8 t«m doseže hitra odpomo*. Ta na»vet starije #*«to tuđi z«lo inteligentni in $p««torajtja rr»dni ljudje, in pri tek gotovo mt izrira Iz Lahkomiselnosti, fonred iz • «Ysetn napačnega injiškega flaširanja. Baš zato sa mi zdi potrebno. da nekoliko osretlim njegovo neizved-ljirost.
Zdravniki gotova ne Badržujejo bolni kov br*s potrebo v zavbdih iz ka-kik egoietičttih vzrokov. Ako bi bila ta domneva pri privatnih zavodih, ki last-nikom donaSajo dobiček, — nobrda mo-goia, j« sjotovo povsem brez predmetna pri javnih zavodih. Saj dobi tu zdrav-Hik fiksno plačot ki je ista, &kt> ima oekrbovatti 100 ali 300 bolnikov, in gotovo b'a bode eebi v zab&vo nakopa-*vd Bi trikratnega dela, trikratnih f\t-tQsA in težav, trikratne odgovornost). Ak*> zadriuje bolnike ter Bi vsled pre-tupolnjenja TBtvarja neugodna in tožav-ne službene razmere, stori to iz veet-nosti, ker ga sili r to bla#or bolnikor, dasi tuđi teg«, večinoma ne priznajo Hiti bolniki niti njih eorodniki. — Kdor le za malo časa poseti blaznico in ogle-ttuje bolnike, dobi pOvsem napaćen tofia, — ako no vo njih *namnez^, ako tie posna poteka njih boUzni — zde «e inu mnogi po nenotrebnem zadržani in im ođpust sposobni — in akr> čuje se to2bo in zatrdila bolnikov o njih nepotrebnom vedrtuiju, je skusnjava velika da |ha Tonije.
f Oflejmo ei rfclnike, ki se spr&jrn.v Jo v zavod in ondi oskrbujejo in popra-iaimo po varokik internacijo. Saj je Veliko štavilo umobolnih i tak izver. za-Vođov, in v njega s* dovodejo večinoma »ele, ko ]ib dom* ni mo&no več cskrUo-vmU.
' Ta je velika skupina razbuđenih, Itt rozprajajo, rasbijajo, kriče in raz-eajajo, ge pre^irajo in napiađajo dnige, tako da je njih bivanja rva svobodi, r družbi in družini abcblutno n^roosroče. Privedeni v zavod ee e tem, da odpa-dejo razne neugodne uplivajoče manje razmere, * ponovnimi daljB časa tra-jajočlmi kopali, z zdrevlli, z zadržati jem V postelji kmalu umirijo. Oetano-$o pa Se vedno razdražljivi In razbur-Ijivi. Mirni sb le v zavodu, kjer je ve-dno naogoče nova razburjenja prenre-ilti in i&treti. Treba je torej, da ondi pečakajo st&lneera izb*3ljšanja ali Ozdravi]enjti. *Dobr*>, zato kon<?^dir?r?!o jK>trebo internaciie« eo bo odft>vorilo. : Idimo dalje. Drug^a velika skupina |ek>2nih, obuvanih. Vedna nevarnost, da 'fci vBDmc^o življenjo, kar so 5e nekatsri 'tod t^h rr>sku&ali pred sprejemora. Ali hi tu dolžnost, da se prepreci samom^r in ohnaai družini očeta, ki zanjo ekrbi
!n jo hrani, mtttr, ki nefT>i» Itovilne
W#ko, mbia, ki jo državi in domovini v taat in korUt?   To tem bolj,    kor ti
•olniki a vočiiid lopet ozdravilo in bo l*otem eopet izdani družini in državi kot njih vel«xađlužnl ndje. Da ta jedino le zavochia o«krb « svojim vednim nadzorstvom more prepržiti mosroco, uči nag izku&njA. Ali n«j spominjem na tragični slučaj ravnatelja Bežka, ki ja v un£>bolnici pod strogim nadzorstvom bil več me«ecev obvarovan pred svojo nakrmo, komaj pa, proti volji BAVodne-£& zdravnika prevret in izročćn druge-ir.u zavodn, ki ni urejea za umotoln^: ir.vrši 1 je samomor; in randar je tu bilo nadzoretvo potovo strožjo npgo bi no-pio biti v familiji. — >Turii tu priina-m>o ©pravifconosr i»vodne t>akrbi< bo odgovor.
O^leJLno si *kupino M^Timikov bofi-jastnikov. Zek> pogosti napadi, po njih do-stikrat dul«r/> traiajoča zmelenost, voiika razdražluvost in po nji pov-itročena n*vnri;o»t za drugo store, da se kvA u? n^oi'pfo rlrupod varovati nego v :-^rc#dih. M««l naro*ora je eelo razšir-jfrna upravič^r\A bojazan ča nanetijo rp^u1 ali povzročijo drnsjo škoc>>. K t<*m"a priđe se, da so intolerantni ia alkohol in ta rovzroči Meviln>*i5^ nnpa-de. Epil*ptiki eo v istini najn^focijal-najfei rn najnevarnej^i; torej 8d bode tuđi tu pri*i*al* potreba trajne internacije.
In alkoheliki, ki raprmvljsjo vs© im«t5» družini ter jo pehejo v najvefjo be<!<», ki pret^rvava^t> že-no in >r»troko, ki povrročajo prebire med sosedi, ki dnn na dan npri^arjajo nov? skandale, ^li oni nfc notr*»bujejo zavodne bskrbi? 6<*-veda, prisiljena vzdržnost napravi, da so v zavodu navidezno mirni in mozni za odpust, a v T>ro«fc>sti prirno takoj zopet st*ro življenje. Allcoholikov gotovo zdravnik ne zndržuj<* iz tlnisih vzrofct>v. kot iz ah^ohitn© potrebe*, ?aj eo bas oni tišti eloment, ki r>0V7roč<i v zavodu zdravniku najvec nenrilik 8 svojo nepo*luSnost*o. 3 hulpka^iem rr>-bolnikov T>roti redu in z mno^imi dru-gimi   neprilikaini.
Da so p*r*litiki zla^ti v po^ne^i ^5*>M. ko sto tclo«no r>roi>ndli nr^V^ni, frhromljem — rotrfbni Ttvoflne o^krbi, ie v\?no. Tstot^ko je jasro, d** ?o jd r>o-trftbni Jtmi, ki trdovratno zAvrnčnio vrsno in so r-^rajo, vrasih mrsce in !rt% utnetr-o pitati, dn!]^ vs\ dni^i. tuđi tcl<*s*^o   '^lni.                                              i
In aH n-ij duševno  "povser* onerao-   i
•tar!5ke odpustimo fu Barod« — morđ^ v oskrb na kmete, kj«r bi ee propro«jadi li od hiio do hiie, kjer bi prosočevali veelaj v kakem dnigom hlevu, — ako bi so j im t5 do voli lo kljub strahu, da se sanetijo ali ne pevsroMJo druge /o-sreče. Bila bi skrajni inhum*noftA, u-korsno pac ne bo hotel z&kriviti »v «b sdravnik.
FosamezuSh drugih vrst uraol>o'ino-sti ne bodćm nAŠteval, saj e« bbraf-ajo nasreti sa odpust le bolj na kronične bblnike, na mnopoletn« oakrbovanco ia primara za akutno psihoze potrtba sa,-vodne oakrbL ~ Onmnitt pa mi je ia »mladostnih umobolnikovc ehi^freni-kov ali t. »v. demencijo praeros, ki tvar-ja večino naših lntRsov. Nekateri ee res izlbljsajo in (pole^r nokaterih drugih oblik umobolnosti) usposobijo m maisikaka dela, in to jo pao glavno, kar bode v oči. Ako <Ma v zavodu, la-kaj no bi delal lunaj? — Med dolara v »ftvodu in onem zunaj za>^>da pa je velika razlika. Ta dela pod nidzor-etvom in navodilom, tn dela pad ner>v dno, isstavlja in Čez nekaj oni zt>pet prione, tu dela hraz preganj<*nia in pre-pira in so v delo ialo vnovič usposab-
u*.
Uverjjeni bodi te, da «!asti oanee, ko so delavne moči takt) drjga, nikdo ne pusti evojca v zavodu, tim bo uveri, da more ta fc svojim delom dlima po-mni^iti na kmetiji ali si dnigod dužiti kruha. — Drlo v tavođu pe>, naj si bo-do tuđi ma-njd vrednosti 8&nr> kj-s«. je r,dravilo belnikom t'^r rudi vzcojeviiliio si^dstvo; polog tejca prina&a Volnikom razne pobolj^ke ter vaaj v nekoliko asmanjšuje državi ©Rkrbovaln* »timske. Ako se torej bolniki v zavodih nspo-Robi;"o v deTu, ako ondi dcla;o — ^r^im bi t^gti dom« ali druprod ne storili — je to te velik uspeh za vodno eskrbi. Zlasti v hiralnicah pa so £e mn?>«ji, du-šovno (in vo^^ih tuđi telesno) rov^m onetnoell, ki se radi tepa v njih oskrbujejo. Tal'O smo vidrli, k.ikr> nfo?ro-vano je mnanj?, da se v zavodih zfuir-^ujTjo neknteri bolniki po nepotreb-nftn. Ni*»T>rotrr» pa mornmo prinomniti, da gtorodnlki mAreikdnj povzročijo pre-7srodni odnuat (proti potrjenem reverzu se iim to sahraniti ne eme) in to x nnj-v€N?jo škodo bolnikovo, čegar etenje s^ ćestr* poslaK&a in v?d<? do nove inter-nnn'ie; tako postane relo ozdravljenje večlrrnt vpled tepa iluzorično.
Omfvniti mi jo ^ jedno «kuT>1nf», katara znr»vnfk ne srne odpustiti, dasi po  to nei^n^i  ro*ti> in bi ^rt^dnli v t>o-
•obao mto^I^ namred blAm! elofinci. Umorno, da ina človelka dniSba pravico, Tbnaairi so lnflfceijalnih in sločin-&kih olementov; ako pa mso sa sro|e zločin* ali profreike odgovorni, ne morejo — KatfvoT&ti, t^mvać se inter-nirajo v : rode. lito so sgodi e kaz-ftjenei k: joU na dnhu. Pobijalc^v, pofifal*          Ha«ilc€v  in  sličnih   (teko
ludi  oni      ki  e «vojim vađenjem  pov-zročajd   i»vno   pohujoanjej   ne  moramo  • meni  ni«^,  trbi   nič  odpuSčati   iz  zavod* ter ■ tom Jati  priliko   Ao  novih  zloči-nor.
li vsoga sledi, 6a je povsem nnpd.-čno, mom ti da se noro Itevilo oskrbo-vancov po zavodih poljubno zmfiniftnti t9T da jo dolinoat dr*ave, da ?krbi tb. primerno rarodo v katerih ee mor« DskrbovAti vae v savode epadajo^e hol riko.                            Dr.  Fran   Gdstl.
Bzpred sođliCa,
— Med finan«aj-ji, Pišei?> nara: Friderik fitieglitz, vodja ffi«.nčne atra-ie v Leskovcu v Haloeali, §a ni moprel privaditi novim rftfmenm. ZatKivražil se je pri tavednem tlorenBkem ljudstvu tako, da mu je Anton Korenjak kot ge~ r<*Tit občin* 8v. Barbar« v Halo^nh na pristojno obWi«t iapo^Uivil zelo neugodno spričevalo, pr©dv*etn, da \<s Shegliti io vedno a«Tn^orsk^fffv mife1]e-nja. Pri tosadevni to^bi v Pruju jo v dokaz nastoj>il kot priča tuđi Franjo BHsar, podpr^gleiinik fin^nčn© kontrole v Bbdisu, ki $e med drugim iz-povedal. da ga. Stiejrlitz w>vrafi, k^r je on BrlMtr primortki Slovenec in noČa s StiejfUtzem povonti nmj&ko. Korenjak je bil kljnb temu v Ptuju ob-sojen, « v drogi inStanri »proučen. Te-daj se je Ste'plitz ma^pval nad P#ri-fftrjvm z t>V»r»olžitvno, da ie P>rifenr ukradel Čfvlj«. Tako j© bil Bri?<\r primoran tožiri Stiejcriitzji. V Ptuju ob-tof^ni StieelitE jo bil oproSčen. C«v prav je bilo to t>br«kovnnj« v očeh ti-Ftih ki poznalo BrisaHa, nev^rjetno, todia t-ft ptuj^ka oprost i ♦■-^r- rn je v«"n-dnr stavila v nejasno luo. Po svo]*:n znstormiku dr. Horvaru \<s ipeiir?! na. vj.klimo podilčo v Mariboru, ki *e je r© dni p'očalo s to đolorotrajno af^ro. Po dolprotrajni razpravi in posretova-nju je vrklieni 5en>»t orrprel ^r^T> raz-«odbo okrainer^ sodiič^ v Ptuiu ter Stiefrlitza bbeodil na 200 kron globo *]\   24   v»r  zarvor^   rudi   f»*nr>prorane &b-
i uolžitve.   In   3   tem   je   ma^čavano   Stie-
'  plitzevo   mr ž'Vv-ar4«?.
—     Obiv      z««r    -G*»*po»¥#.Hktg:a r^von*'.     (           ibor   drviotva   >(ios{^-<-.veteki  7^           •» dr.« 14.  januar^a t. 1. nb tO.  zve             veliki  dvorani  rv\  nia-♦fistrato  z v  .itdnjin  dnevnim  rodom: i.)   Porobilo   r ivflfl^dstva,     tajnika    \n niajrajmka,   2. *   Ra/ni   pretllogi   in   r.a-«veh.   3.)    Slu <ijnosti.   4.)    Volit^r    no-
! vega odbora, i*: i norklr. c nosti ^la^iov ;:e vrM ofc^ni rbor pri T*rik*«n ^tevila nnviočih ilanoT ptio uro po^nejo. l'ii tej priliki so eir>*ftrj*i p n ^g. odbornike, da io zaneeljivo v«i ud-^eže zadnje ae fo presi obćnirn z.»or(»in dno» 9. januarj« t. L oh 6. zvečer v navodnom j>roetortL
SlarHa.
^— DijaKti kahinji v Kranja p*> rimovali   ta  sklad  Petra   I.  Osvoi»oditrlja !  ^ledf^i j:^     dr.  Artur Wurzbarh   irVrd-tiror)   2wi   K,   Fr.    Drmšir      (Co^niica) *00 K,   Fr.   Ks.   R-^jovic   (Kmnj)   2tM)  K, Antnn  PerA^   (Bistrica).   120  K.  tvrdk* >InduA€   (Pollak,   LjuV.lvina)     b00    K, Iranci  O|t»:-^v<-   (Kr«nj'»   40i» K.  tvrdka Medic &  Kakorc  &  Žankl   (Ljubljana) 1000 kron.
—   Za rvko d^ro.    Za Miklar. ž«v  dar  niFlii   Ptradajo'i   deri   *o  na,-brali in odpo^lali  jiL»kr^\in»ki unrivi v Ljubljane    vrli    In    dobrosrFni  n^^nci opnovn** ftoh> v ©t.  Janža    na    Dolrnj-•kens   112<)   kr«.n.   Uv^rjeni   «mo,   da   na Ko    noVjHMia   £t)Li   v   Sloveniji    zao »tala, da bo r>omo^ bratski deci tein iziiatn^j' fa. Vei na krov!
, AntiseptiČno, Čistcče, o?vežtiio če, oživljujoče in krer>kuioče delu je leksmarja Fellcra priietno t!i<cf »Elsafluid«, mnoco močnej^i in bosi kakor franeosko žganic za drnnc nje rok, nog hrbta in cclcca telesa kakor tvdi kot knsmetikum za ncc»o van?c ko/e, )zs in ust, skoz 2^ let prilirblien. 3 dvoinate stcklenict ali lšr>eci:alro steklcnico z zamo, tom in prštnino za 4% kron rosi!i v Eu^cn V. Fe!ler. Stubica donja EU satrg 23S. TTrovaš^o.                     de
Glavn!   urednik: Pasto  PustoMemšek.
Odgovorni  urednik:
Tvnn   Podr/rii.
ŠŠ^^***"^    Jr^-~> /$$             %m& Neraztržlilri kavdefeo-
£f            J^£?Z^J^!^iMi^Qj$s5& ** potLnettiAfLl za ćevl'e. j
Tlsofl ljudi v vseh deželah  sveta uno-nbijajo že 25 let pnjetno d žeči
Fir-p ,Uf
kot koirntUkcm
49)           xa nego zob, zobne^a tre-
(£x^S        vodi za umi>.2n;e,   ker !e jfJjSjff        rai1    svojega    *ntisept!?-;t-SJS5r|         ne?a   in   fj*tfea   osvežu* 4i '^Ko*!        jočega delovanja najboli-^ijO^J _     gega učinka   Ravno tak \ V4^k     "m je priljubljen   kot krepko "^A^ ^4.$*      tlago delujoče  in
wrlo prijatno sredstvo }         za   drgnenje
bfbti,   roV,   bojj   in   ee'ejrt   te'esa.  Je mnogo močnejši in delujoči nego Fran cosko Jfanje   in   nair-oljše   sred tvo te ilit«. Tisočc prlminin!   Z la^otora   ir.
poStnino za vsakog«! 9 rfvoj. ali 1 špec. Stekleniea ... 43 K
Ka prodalales:
U ivota. ali 4 ipte. atcki<nice . W K •I      .      •    S    „           ,f         .280K
5a   ,.   h n   ,.       M      . 394 k
t>O8TNINE PROSTO   na   Vaso  poSto Kdor denar naprej pol'je, dobi še popust v naravi.
Prfmot i Elaa obliž za kurta očeša 5 K ]■ 7-.V) K; Elsa mentoini kllnčč 12 K; Blsa posipatni praSek U K; Pravo El*a ribje o!)e 85 K; Etsa voda ta usta 35 K; Elsa kolonaka voda 41 K; Elsa žumiki miris 41 K; Glycerin 6 in 90 K; Lyto1, iysoform 30 K; Kmelkl ćaj 3 K; Em anrčesnl piaSek 15 K; Stiup za podane ia mili po 8 in 12 K.                      7720
EOffll f. FELLER, lekamiiT, Mm liflBia. Hra lm 238, Bmafto.
Stojalo za šunko
s« kupi. B. ■• LJubUanap Tr-ikmihm o. 4.___________________128
lile se poštena Us
ima brtiplačno stanovanje da pomaga pri delu. Rtber a, Ljubljane Kupi M tud! več   kompletnih   posiclj   takoj.
triovskl pomočnlh,
nlajSa moč, xt trgovino a Speeertjo In deželniml prfdelki na debelo, •• 1*6« sa takojftnjl »a»top. Ponudbe po4 .Dtlela 24' na upravniftvo Slov. Naroda.__________________________«5
Inserlrajte v SIot. Naroda.
Pr@ds?a!!ta
z ve*1etno rr?k^ v nneŠanl s*rftk? iščo sSužbo za ta!:oj, — Po-udbe n d ,.Frva meč 137" na upravo S ovensk'r^a Narodi«.                                                13*
pietilni stroj
>t. 1U še skro nov se proda« Na-- ov pove nprava Slov. Naroda         158
iJ1j».j tim. i mm
"Če gospod. Ponudbe pod .Gospo4 141* r.a upravo S'ov. Naroda.           141
Sobu sa hranom
traži višsškolac. P aći re rogodH. Naslov pri npravi S!»v. Naroda.        140
se sprtjme v trgnvno L. Knez v Etrškecn. Biti mora Krepak zdrnv. z dovršen,em najmanj 4 mr 'jad solo 154
za trifov-no m#»*«ne^a bla^a in vino-točem se odfl* w zaku^.  Penndbe
rod .Koncesija 133* ra npravniS^o Slov. Naroda.                                    1?8
poStenfh stariev se atprejme v trgovino me'anega b!aga na dežeP. Ponudbe od .Učenec. po'Stno ležeče Metlika'.
2 mladi psicka
se predasta. Keledvorska ul. *t«w. 7.                                  135
B^a avaan fl^aaV aaaa   ^Sz^          aESav  a^^sa
Heaaar   ■■T^ sST^bbl aaT^BBi  **J3a|'3          ^BS^   AV^aV
0 metcev s'ara psloa, čistokrvne pas-ne dobtrman. Naalov pove upravniitvo Slov. Naroda.                131
Sprtjue UkoJ
kont oris tinja
zmožna tlovtnsktga i« ntmikefi jezika v govoru in piša vi. Ponudbe pod »Stro-eplska 133c na upravni i tvo Slovenskega iNtroda.                                               133
Ka njem   stara   koltsa,   stare   ftvalat stroje kakor tndi st-ire r>os^merne dei* platim najb©!;^«. K. Ha rusi ef —a taMl*«a   af«l«vnl#%   Vrlualka.
m
e da SjSo rrakso, bila^čnik, perfe'<ten. amostojen kr^re^noncJent v slov., hrv. '>em?ikem in ita!i;ans''eni jeziku, želi r»r memi c|ujPho s 15. februarfern ali 1. marcem 192* ozir. na ?eljo preie ali "i n je. k r dos^daije rrses'o Še neo'• nov dan '. Ponudb« na n *lov T. F. kod J. B^cier, S aak, Vrbira. Hrvatska.                                        19
cf.^bfr    no aj^'e^,    s*    t^kof    spre^mf. °is**! ?O00K- 5000 K. Rrflekt ra se sume na prvo   moč.    P- nudbe    rod    „Dobrr ^rodaalec',    poStro    ležeče,    Mar bor 112
7, ve?j1m preTicžen e-n Žei stopiti v -tik z ve'jo 'esno firmo za katero M rsfVnpo a1 les v zelo bofteifi lesnem kraju a ! s'^unnoft delovanja. Ponudbe od .Delov^nie 127* na npravnKtvo ^iov. Nar« a.                                      127
za bo*j?o jjt-fttiino ra prometnem Vra « ?prd. Ž'aj. lhiheanjiva, poštena nata« ^arlc^. Picdnest ima}') one, ki zn*jo Šivati. Mislov pove uprava Slcvensktg^ N -rorta__________________________1_§
Velika zaloga k'obukov in slim-nikov se dobi pri
Franc Cerar
tovarasr v Sjesti, p. lemiile.
Prcvzemajo se tuđi stari klobuki
in slnmniki v popravilo  pri Ko-
vačevič i Tršan v Ljubljeni, Pre-
šernova ulica it. 5.
SppeJvinanJ«) v aretfo.
0b¥68tll0.
Vljndno naznanjam, da je moj sin Ivan Brakt* Isatepftl iz aaola tvriaia lo ■! i aiasal aić wb ▼ ivait. Prosim torej vse interesente da se obričajo na
Ivan Kraker
o«t#Talaa plaama ma prat* Ea«ro-Kawy*r!i,  L|ttb!|aaaf
Eoladvsralsa sliaa 41.
3sčs se potnik
z* Liubljaro 'n okolfc« 7% vf'etrjpovinn 7 vfn->m Bolbeoher I drug. Novo mesto.                                 164
Kn-icfovodkinja
in kerctspovdefitfnjav rrva s S"-*■ m>tno, dr^p« t^letii^prak«^, Is&eta službe v Ljubljani.   Ponudbe   po4
.K iip vodkinja 142'n kore^pondent nj« 142" na upravo Slov. Naroda            142
Is&e se ia
~ roftpuii lnfaili "•
...  f?!!^ !:!2!jU  ItliiilllJ  ...
o(iv«tni*s kateri več ne uraduie *!' s^d-nk v po o!u.    Posudbe   pod    .A B.C. 136" na oprarni>tvo Slovensk.   Naroda. 136
Pozor!
Proda  se   sfcorej   nova Mslea
z lepim vit m na prome'nem krajn, kjti se fzvr!tre l^bko v«ta'-a obrt Vpr&ia se nn Iva« aiaolaiter, šnartao rod Šniarno goo.                                    U.7
illjuibl IIQ RoRI
RPttframc sastonsto. hemisije ali sličn* sa   fleko   In   Sušak.
Naslov p«ve npravntštvo Slovenske a Naroda.                                                165
dobro vpeliana, z mešanim blafom, kakor hdl fjostllna se radi boleani x vsetn b agom pod neodmmi pofo'i v Hstnf h^i tatroi odda. Kapital potrr-brn 400 di> 5 0.000 kron. Pontidb« na: Makso K«pltjiP| trgovee, Cerknfea, NotranjsUo.                                      130
laranBii padaVsila
Ktrokovno naobraf««t crvovrstna moč (nekoliko knvci)« potrebno) ae Ao« za kavarnilk« podjetje v Ljubljani. Pismene ponuđbt i prtpisoai tprlciaval fotofrafl|o In uhtevo plače na i s« po-\\\t pod .Stalno lasfl« 144" ni upravo Slov. Naroda.                                      144
Doapala  H   ve4]a  aaaaftiaa
vodovodnih cevi
it kovant?a I«leza( frne Hi poernfc»*e kakor tasati oovl se šarao kotle
Odon Kontny,
trcovltta ac orostjeai Ia telenlo-mIbkJ petrebsolnaaal
LjaJpllaaia, IaUfr#raka wL 37
Izobralena ulova
ran^eti va   <n   \-5rh   hiinih   det   va'en^ £•11 službo kot ajespodlnja ali opora. Ponudbe pod ,.Zelo simpati'n^ 160' na upravo S!ov. N->'oda.           lfO
ZrgovsR! pomofniK
meiane »*roke. staref5a tnof,   želi oresnenltl   rriesto s 1. marcem.    Na-stopt tuđi v Benećiji. Naslov pri upravi Slov. Na oda.                                      151
Um taiioj boljšo promstoo
restavraciio, kaverno
ali majhen hot«l kierkoli v Sloveniji. Post edovattetn dobro provizijo. Ponudbe pod pod .Bli'ina kolodvora/152* na uprav. Slov. Naroda.                          152
Prodam
Issalssstrljoko poeloajo z velikimi k'etmi, bfio in vrtom fcl ?o Železniike poš'*\t \n Ljubljane. Ponudbe pod .200.000 dimr>cv 166" na upravoiitvo Slov. Naroda.                                      161
lite se
srazflia11?fl<> (klavir) iiobralefia crotpo-di(fna (učiteljica) k dvema dek!lcama v *tan«ti 9 Ja 11 let v okolico Maribor Prep'-ai l/nr;?eval in tnhtevo plafe se prosi aa P. B. 1l2 poltno leitĆt Zfor-nja Polskava pri Praterskrm.            158
TliHiT
3 pisalne »i te, 1 omara ia kn fige, se radi pomaitjkan]a prostora proda. Naslov pove an. zavod Drago Bestijak & ertif, Lj«W>«na, Se dna ul ea 5.        172
Puli b
Iz gordov graKfine kneza aUfrtia Wfaiiiaohrefltza v Rogatcu na Spod. Štajerskem se odda po od oblasti potrjenem sečnem nacrtu za leto 1022, de-loma na panju in delotna iide-lano: 4000 polnih metrov buko vet;a leaa ** vporabo in kurjavo, 400 polnih metrov smrekovega in bojevetja lesa. Ponudbe naj se vpolljejo na graSčinsko ravnateljstvo v Rogatcu, ki alaje tndi natanČnejla porodila.       147
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«
Đeklica
ne Izpod \S let se sprejme v trqo« vino i m^^^ni^i b!.TT>m !.i oj. r*.i'.i'-'f -i Ford. Hleb£v  Kranj.               o?
Tii pečarsKe mmM
u 7tmanje fn notr ^;e de*to l&6e pekarska tvrdka Brača Kovaćlć Karlovao (Hrvatsko).              U*
Pocenl se proda
vila na Blcžu.
H!fa je đvonadstropna, ima jako ujjodnr ego lep, velik vrt fsadni In zel^njadnli ter električno razsteljavo. Ponudbe pod .Bled 70* na upravo Slov. Naroda.     7C
Proda se
pokvarfen jarntenlk In dobro vpo* rrbljiva   stara   turbina.   Pismene   po*
nudbe raj se vpošljejo na pozdno tn doniensko eskrbnštvo v Bohsnjski BI-stid,   ki   daje  vsa   potrebna   pojasnila
Sprcimefn sMidiščnHtf
dobresa lanes'jivffa, vajenega pri lesu s piak^o pri tromih, de&kah in hlod h naj bode rreddelavec ali ^k'adisčniK tM^rc, 7flStev-im trfinost It ro*rcrve Frmno Švlgels lesna Industrija na Bregu poftta Borovnica. Plača  ro ć' jj vorn.                        t4fe
Ženiina ponudba.
Inteligentna jtotnodična, ve\*a pospo-d njs va, s prerr>o."enjem 100000 !, želi zn >n]a v «vrht> ženltvc i; stare'lm, bolJSe iitniranlm gospodom. — Ponudbe pod „Sava 16i" na upravo Slov. Nar.      162
Ženitna pon udbn!
Gospodična, stara 23 let, prikupljive in-čedne postave itr dobra gospodina, že! znanja v svrho l.nitve s \ fiitiernim t^n-s^odem    P >nufibe   frd   „lepa   todo,fc nost  1<8*  na  opravo SI.  Naroda.       14?
Zenitna ponudba.
Mlad trgovtc, dobro situiran, se želi v i»rho Jtiiitve sezr aniti z inteligentno gospođicu© s premoirnjem. Tajne st z.i-jan-ltna. Lt resne ponudt-c, Čc mogoče t »l.ko, pod „Uf»< dna ptilika lUb* nn ■pravo Slov. Nji uda.                          106
Ženiina ponudba.
T.f©vM 4S let star.s 300.000 K kap-tala. ii«t»ra 'en. samsKi, detaven, trrincpa značaja, kre ke in pnjetne p -štive, leli .mi«uja z gospodično a i vdovo srednjih Itt. z večim r cmožent-ra ali tifuvl.n< Resr« »ooudre po n«2i:osti a sliko pmć »Deier znaćaj 94&1« aa smravrnitvu SUv. Nai«ei.                                     MA6
6- žtev*________________  ______________________________________.SLOVENSKI NAKUU«, aa« 8. januirja  is22_________^_________________________________________5tran 7-
i ,.„..«»,^tw. i   SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA   ' ■"•••"• ° *"""™™\
Podružnici: Novo mesto In Rakek.            LjublJSIIS       SttlOnbllfflOVS     |lHC8      štdV«    !•       I*vr*ujc vse banftnc tran    VHje najkuUntneje.
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov,   deviz,   valut   — cskompt menic, terjatev, faktur — akreditivi — borza.
Stavbna parcela
v mfstu ali na periferiji mesta se kupi. ponudbe  na  poStnl  prcđal  112,  Ljnb
jnna.                                                           53
profesorica „0lastj- Matict"
fe1! privatno poučevaH klavir. Mtajle učence in začetnice poučuje po najno-ve ši metodi. Ponudb? pod .1—3 po-p:ldan 47* na upravo SI. Naroda.    47
Ksblovnno soho
146© gospodična event i hrano. ponudbe pod .Soba", pofitno leieče Lj'ibl'ana.                                             33
Enonadstropna hiša
7 prometnem kraju, pripravna za trge-Vino ali z ft vpelfarto trgovino, se kupi a!i vzame v najem. Ponudbe pod .Kupnina ćo K 600.000-37' na upravo Slov. Naroda.                                       3'
Učiteljica
rrevzarr.e poak vseh šoltkih predmeti.v ter tud! ncmščinte. Ponudbe rod tUeite!j:ca 50- na upravo Sloven-skega Naroda.                                       fO
"Tiem službe
hlevsfcega nadzornika« Pcmndbe
p< d .Nadzornik 73* na upravo Sloven. Naroda.                                                  73
Poštena poslrežnlca
w pospravljanje stanovanji doroldrte za dobro pl*čo se takoj aprejme« — VpraSa se: Bleiweisova cesta 4, L    114
~ PGTOlcjske vrče i
kupimo v vsaki množini. Plača mo ia* boj i dvema vrčema po 80 K, postavno r*"'l!ubna postaja v Sioveni i. Hrovat & Komp., Ljubljana, Vegova ulica 6
Ta skoralfrll nostop
i§*emo:    prvovrttntga   mlzarja
za modele (Modclltschler), vporaben tu'i za druga rnlzarska dela; kovln* skegi s rugarja (Elsendreher) in »-L  ključavnlčsrjov  za   orodja
lV/erkzeugschlosser\ — Kramske tovarne ?vrrn^, kliučavničarske in kovinske r©be TTTAN d. d., Kamnik pri Ljubljani.
ci 5 00 m*   remljUČa z obstoječo   prt-t!i?no   stanovanjsko    hi5o   v   velikosti 2?fl m«  tlorsa   tik ob žel.  tlru   držav Vo'odvora v Ljubljani, zelo pripravno za Mko  ro<*Jetie ali  sk'adišče,   Poirve   S«i
Vodmatskl trg 7.                   93
6 voz gnoja
•• praala. Naslov povt uprava Slov Naroda.                                                $6
2 pktiina stroja
St 7 in It 10 sa praclasta*. Naslov pove uprava Slov. Narodu.                 84
Mesečno sobo
cvent   a hrano   IŠča   aradnlk.   Po-
n^dbe pod .Državni 95' na upravnlitvo Slov. Naroda.                                     95
Gradira pođiet]e
iDženir Da ić io t.
Ljubljana, Basijava a*ata 9
se pr poroča za vsa v to stroko spadajoča dela.                       235
AafpSjj^HJrg    BfWmHt gtamalflf if^^B      1       ¥ LlnUaaU
v f         w*u*v«   ti.
ltTTf«J»» vflaSevanfa ter t«prt«ns fla-lovirjev )■ harmonl tf soeHie!«* ttr«k«f-■o, točoa In ceoo
Na proda]
J« na lepem prometnem kraju 20 minut od Ljubljane voefo   posa«tvov  ob-
stojeće iz dveh st»vb ter eosp darikega poslopja In neka) vrta. V njem se na-haja vintka In specerijska trgovina. Po-eojl ugodni. Naslov pove uprava Slov. Naroda._________________________9604
Pozorp holesarjl I
Poiljitc rabljena dvoko'.esa v popolno prenoro, emajliranje i ofnjem in poni-kljanje. Na icijo *e koleaa tu dl shranijo Ctf ilmo.
F. Batjel, Ljubljana
Kariovska ceata 4.
ia motorni remorker na bencin za Beograd treba Bonlio K%V, Zagreb, Haliova ulica 18. Prednost imadu mladji strojari, koji su u mornarici služili.             3
t- 9 ^ li S m ^ mrffk ***& ** m   z obratno strujo 92 HP,
iiCKllO WUM QlOl    200/380 volt, 50 period,
1440 tur, z napustilcem, kompleten.
#s9 j^IflAsr ** aisa^ ^^ # **> m * obratno itmjo 1-5 HP, ilBKI^O Ii8 OlOl 220 volt, 50 period, U40 tur, z napustilcem, kompleten, oba nova \z tovarne, se dobita ta-koj.  Vpralati   pri  Adolf  Sordla.  Ljubljana,   B^ethovnova   ul.  9.
Potrtim srcem naznanjamo vsem somdnlVom, prijateljem In »ancem preialostno vest, da se Je naš ljubljeni sinćek ozir. brattc
Bogomil
danes 6. janttarja, po kratki,   mučni boltuti  preseSH v nebeski raj.
Pogreb naSega nepozabljene^a ljubljene« se vrli ▼ nedeljo 8. Janunrja ob 2 popoldne, Iz mrtvainice Sv. Krtitota aa pokopalike Sv. Krila.
L|HbIjanay dne 6. januarja 1932.
£al«Io5a rođlila« (»alaZiova.
Mcstni poffKbnl zavod.

V  plobokl H\<xH Raznaajamo vs*m sofodnikom, prijateljem in znancem tuZuo vest. da Je Rila arino ljubljena mati, stara mati,
teta, gospa
Uršula Magister
vdova m«*t««oa aaatita^a narfiornlka
danes, dne 7. t. m. ob 2. uri po no*!, po  dolgl  ia   muinl   bolesni, previđena s tolažlli sv. vere mirno preminula.
Pogreb nepozabne matere se vrši v nedel o, 8. januarja 1922 ob 4. urt   pop. U   hiU  žalosti,   Strmi   pot tt. 8, na   pokopaliićt k
Sv. KriŽJ.                                                                .._.*.»*_
Sv. masa zaduSnica se bode darovala v cerkvl pri Sv. Petru.
V  Ljubljani, 7. 1. 1922.
£al«Jo*l •slali.
■^^a!aaaH^799^^a^^aB!B^BB^^BaaaaH^B^Baaaaaaaa^Baaaaaaaa^Baaaaaaaa^BaaBaaaaaB^Baaaaaaaa^Baaaaaaaa^Ba
Plotilne strojo
tudl n«rabae knpn|a »o najviši » <«-nah !•• Fmne, Zuk>»»Wa ulica tt. 5, Ljudtiana.                                         101
: ¥lagalke:
•prajema   Ut« graf Ioni    iawtrf
OEMAiAA * BRUG, LtaH-i£aaa, Cssta as inta* tdl«s.
113
.Diamalf
Pozor, »tkarjlt .DlAMALf trornice HAUMr A Sobo tka, Dunaj - Sradlau v predvnlnf     kakovosti    se    dool    zopti
) ^r< jf avntm zMtoi^stvn ?a Jugo^^vlir. Mwar«l Dnlana«, Zaarab, 9kl»-
'   4IA4«   StPO9ism&yerava ul. IO.
>                                 8101
[ vsak^k^no tessnega less
i  a.v a/4- 4;4« 4 m In veC
* s- i do 8 m — •/«- 7,1, 9, 10 si •'?- 9, 10, 11  m.
•    Deske 13, TO 25 m/m 4. S m. 1S—W cn< Drske 90 i 40 mm 4—5 m, 30— 32 cm it<
•    Ponudbe   ?.   Isvotlom   sa'oge ie   roslnti ■   firmi    Bra&a    lvkov9    8artapar
(Baeka).                                      8742
; "^fRiBiumar
tsvMHi dtraktlaf In otrrfkfo »ozlfkov.
>    Nafcenejla dvokolrsa In o:ro;ki vo/i^ki
•     acnih modtto/. Sprejmejo se tu 11 dv^t* koleaa   in   otraikl   vozićkl v pol no pre-novo, emajliranje z ognjem in ponik!anje. Ljubljana,   Kariavska easta 4.
Tapeciranje avtomobilov
isvrlujem po sitritrasn vsarou In po narnltj'h ce-^*b. It'otako icdeiu-jem vsakorrstne kanjak« oprava, p«potsta pradsnafa in dakolonloo
»!•   VlilOOSp   ailMoat.90
Prva fagoslev. Harvarlja, hnnETttio Im »trtj'anUr«
P.Semko, Llilfiai Ji-G 238.
SpMS^OM Ual*J« kf)ft9 * *TT9 ka-
kor vsa v to stroko spada oča dela. Delo   prtvzcrnan    v   trfovnl   čevljev
KaipajoiM hmšm «tlvja«lna.       :
iSiini
vseh vrst si pred naknrom oglejt« v r>nve?«nl vifitki trgovini tvrdk« J. Ja-lonlžp Unbtiana. Stara pot (pri dež. bolnici) ttlefoB 578.                        00/9
?sm!   ZlMfl   Pflztr!
Zimo xt fimnke <-Mke vrste fxd?!u|e in rrodaia tvrdka Lovro Jasa-tova vrfova žfiMOsiraJav StvaJklso*, Kranj. Vz' rei fastonj (n po^tr.in« prosto. Kup;« Ščetfnt, kozjo islako, grvn. goveje In konske repe.                   tSOS
K!. ^3!«, stala Kili
in Trn« po!«tttt mna roqr?nitj, ako porabliate m^Ji najbolje prt fkuScna in sp!o»no h*«!'e"si areif-iru, kot protJ po1I»klm Inhilnim milit« K 16,1%. p©d*a-
ne20 K; za imrba posebno mo lx\% vrsti K 36; ti^nra zs ■*•■«€• K 15; «n!čevt1c? JB»#!'tvK 1 »m25; nrt-šekm* H SBt*A0«««a K 10 (n 25; mašilo nroti aia>m pri livtita K 10*—; mi-i lo 7* suU pri tlvlnt 10-—; pra< k za Vil T avtofc! Ia MrU» K 10 In 25; tt-ktura r>toti atrfsooai na Ma^ti in s«UBf4dU (unTčev. rastlin\ Prašak -rot< mr&vl'i« K 10. in 25. Pobili« po povzftiu Zavod za eksport at JAaJitr, P«erlc$ska al. 3. Z«tr«s ti.
Praprotfalailcl popusti
Lihi Itotveisr i to
Uchttn^a bc! We!s» 0. Oestr.
8p«olalltatai
ttraU  sa  e^tfesralce
ter komplttae   cprtiste   za   •ftUarniec iA tvom ct n  gliams'«  biago,
lraata«Uata«
tn kompletu« umire u napnvljtnje
gramoca ta peska,
IrmpartaM sapravta
prtnotne naprava na vrvi m verlfc, rtfc
na rrvi, r#n"rne naprave, kroiai trans-
orterjs vi«r£« fe'emc«, mom mm poi-
njtnje ^otlov s prtmogo«, el«va «rji Itd.
Stro|l sa *riganjo brtsiii
iknpd, navoji, g anW, dvfgaia, aapra e
ta prek adanjc za ' oovno in mno*insko
blago,   viti   in    Mro i   za    ispravljanje
blag*, lanitmi   ravoji   td.
Oprma sa ■tek!ara!cc:
oblike ia prtino Hhano In ttiojno blago
ttrojl  u kompl'tic brust>ne  nap ave,
aiaularc   za   pca  !■   oro^ijc  m  vao
ataklaraka) ls)daatfipV
Z ML' Or^al Hennć", Pariš
barva   taa« v v»«»h   ruAftcah   In lid«!n}~ vsa lasna d!« M. "oalkraj-« -, fri/e ia dame in gospode, Ljubljana, Sv. Prti < co*tm St. 3«.                                    9"M
iiluiTSi
eno ali dvn-iru2intko, t vrlom al bre» event   fu.ii   na    perif-nji.     ron:i«ire    * ttavrdho cen-    fod  .Hi«a — vila   10  • na upravo Slov.  Maroda,                    102
Wo<!fm bmobv^an«
Ciril-Metodove vžioalice
|IdR A V A ZT\/ i;i G AL I CE^\|
I     ** • a«t« *«<»( ■«  Cirlt« |» Mt^il    J
C«aa pov*>em  konkuten^na. Pri t a...;pii ?žl«a!ir raM«-vaite n>o| f-n*k.
I. Pardan, LjMbt}«n?.
QuinUev3 pete. Ma?»o-konCIilva trajnost. Tvornica: OratlsS3va - Pctr« fafka. Prodajni biro: Pa* ramon QunimUndu&tr!ef Wien \TI. Neubaugassc No. 7.
prvo vrato               j£cttpr
Inoua blato f   i sa dl**! j«f»!       ^        M
Prva   hnrsttba   twr,'.      ^*T%^^±.         " sal«M.  so!sr« ««se    JyAW£\ N. Gavrilo?.; I .jo  I ■ sinovi d. d. vm^/ ^;
1      PttrfBfa.                   I
■    Glavno rt^topstvo za Slovenijo:    u
8       R. BUv;C in dpjg       1
9 Uje     - L'afelfeaa - Srfbsr. 1
%?»,■ K-JliJSi1..'1 'S'M'Sm-JK. 'JJ ■ i'.UAPMLMMI^F
2A bi-tiifB*ifitf oianinov in U KlSVirjeV harmonijev
Forster. Bcren!orfer. Heitzman itd.
rat*'?* 9-,!h Tjri tvrdkl
^^■»ijsi^ja*^        Liva'.  ucMc.i  di;ib-  ritihTt^ri^     VfNrtvAPHi   trf« 1^
^^^^       bene ritice   ijUBijana, jvcn^rcsiii Trg iD.
nrod^{"»  tuds  fia  obrnkr. —  N«JypfJa tvrdka in izposojeva rici v Jugoslaviji. — VV!!V<ir§ka  ralop.a  vl«in,   v^e^a  r'-*^b.  t nd,a,   strun   [cn^ros detai.j   in  mJ2ikall|
Nasnsniio.
Slnv. občins'vti na^n.^n'am   i!? ^r^  otvoril   trpovtno z manu« fakturo in vsomi  potrtM :,' n*m\  7:1 k;o:s"c. šiviljc in čcvljar]e« Za^oUvljajoč iotnc ia sol J»n p>>ticžbe znamenjaru
z na,o*!l::"nej$im spoštovanjem
PrirJerik Stcger,
trgovina Pri  nizki  ceni If51                                                            Krško ob Sivi, Dolenjsko.
II        €? ~. ^mm4m$ „ ? m
"J «    ti <*: ■? • 4~» * • & i f LJu^l;era
-Jellka   zaloga Ee^?%?*si   Unf* oođolatov, gonH. vsafcovrstneaa tUS&LlČZS* nlrt i^ri.ienov In boksa
----- na debeSo.                -----:
Mestnl trg 6.
R  a?                                      O     fil
asbcstii! Ikriljfvec, r»Jbol:se sredstvo serf*nTost' zn pokrivanje sUch In oblo zenit zidov. lovama v KARLOVCU 1 Hrvatska).
Glavno zastopstvo za Siovenijo:
7ran Hočevar, Moste p. Žir3?nlca, Gorenfeko.
¥:avb«n:k:,  p-i-ret^ikl,   pckr:v«M   in  vii, ki  h fete  Imf« dobro pok-tti ttreha* flgurno proii drlju, U.JI, sn.gj. rolsru )n vlhsrju. K«hto»ojto oferte.
Izšla je brošiira
le 1 naše rivijere.
Spisal Ivan   PodrlaK
Ponatis iz „Slovenskega Naroda'*.
Cena 3 eSšnarie.
1
Ves   dcli^deti   Je   namenien   peniljtktni       I f3' da iu£0sl3vecsfciti novlnjrler«
Dobiva 89 v „Naroda! knjlgarnl".         J
11                                                                      L5
Wf m site, Isiiosrt e ina plsssnski
papir s firmo kakor usako-:i iirstHis drags tiskovine ::
iZOTfnjs faSco pj RsrsSIfa sprsjema tadi „Raradna bsSlgania**. f"^
Piomalni m'ođ za piemosu w Ljudljanl
prođaia Iz slovensbSb premogovnlkov
veleniski, šentjanski in trboveljski premog
vseh   khkovosti  v celih  vas^onih   po   originalnih cen?ih  preuio-govnikov zn domaco vpornl>o, kakor ludi za industrijska
podjetja in razptTava
Ia ceho lovaš i in angl^ki koks za Ivama in dormčo uporabo, kovali premog in crni premog.
■aslot; PE0METH £AV0D 2JL r&OSOO 0. i. IJabliaai, Iiuuka uUoa It,
stian 8.                                                                                                    „SLOVENSKI NAROLT, tfne 8. januarja 1^2                                                                                                       *?cv- 5
Jug©sl©vf@5iskE  bdnk3 cL cL
Deln. glavn. K 200,000-000*—              Cenkate v Osijeku.              Razerve K 50,000.000
Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 26.
Hupuj'B   prodaja dgilze In salufg najUuIantnejše. j-g^^feg:."Ijaff^ZSZZ " """ j
Jakob Kohn i sin d. d.
Brod   na Savi
volaproalaja *aat« I £aato   Ih pltai fftganja In Sajanlh »poj pljač" Uteanaljaito 186».           Brzojavi i Alkohol I.           Teltfftn 138
Glavno  zastupstvo  tvrdkc      Zcsta (Jg^n^a), rum, likeri,         7"*fl* fatf aita
Ellingtr.  FrBhlich  i drug,      rakija,   šljivovica,  estndje         &*•» • »CVfiUe
Wien, fronrca   esencija   i      i boje. — Vino Iz vlastitih            rii^nil/n I
Dcotrovmh    boja    (baiv).             brodskih vinograda.                 CmcUiPvc '
POZOR!         POZOR!
Bakrene   kotle za žganjekuho,   kotlc za   kuhanje  sira,   krme in peiila,   nadalje
vsakovratne aparate, bnzgaliiee z\ trte \:d. izdehijem no ncročilu solidno in trp žno.
Prevzamem v copravilo in   pocinjevanje   rakrene kotle in d-uge bakrene pr d-
MtU. Kupujem  ali   vzamem v račun po dnevni   ceni star baker,   svincc in cin
(crnaste krofnike). Za d >bro in solidna de'.o jamčim.
S spoStovanjem
Maks Weiss, bakrokotSar,
Novi Vodmat 189, poita Moste pri Ltablianl.
Samostojen  trgovce lifta za takoj ali pozneje 1 ali dve
meblovani ali niiiii i§.
JPonodbi pod  „Uče se-   na  anončo   družbo  A1&&&  Co:ap3ny, |
Ljubljana, Kongresni trg 3.                                                       156
"*                  | Prodaja na gr'^erna odM^   ai j
Amerikantka tvrdio                            j
„SIMGER" šfvaSnl stroj«
Bourne 6 Co, New Vork
Je razSirila  svoje   dclovanje v državi   SHS rer je v stanju   prevzemati
vse v te» spadaj »če   posle kakor:
ureievanje tvornic s spec ja!n mi  .Singer*   Šivalniml   strofi   vseh vrst z
električnim pogonom; poleg tega Ima v zalomi vtc vrste strojev za obrt
in industrijo kakor  tuđi za rodbinsico porabo.
Podmloloaa   L1abl}ana9   Saleatrargova   ulica 3
In v vsah vcijlh kraflti drlave SHS. m^mmm^mmmmJ Mehanlčna detaVRica za popravila povećana. I                     *
U kancelariji inžinjersko? odelenja Dravske divizijske oblasti tt Ljubljani na dan 25. Januara 1322 ?fn.dtaa u 8 časovs 0drta6e ae ofertalna llcitaoUa za i*^:?.*"?:* erraS i*»ii**'? materijala za opravku zgrada barutane u Kam-i kn. Materijal je izlolen u opštim uslovima, koji se svakog dana mogu videti u kancelariji inžinjerskog odelenja Dravske  divi?i:>ke oblasti.
Svaki licitant pre licitacije polaže kasi Dravske di vizi ske Oblasti kauciju, i to podanici kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 10 %, a strani podanici 20 % od proračunske surn* materijala.
Pozivaju se sva zainteresovana lica, da prisustvuju na uvoj licitaciji.
Iz Marije iDfDlsnlog mm Draifte đifizi;!^ ssiasti
I. Br. B203 a L^nblUa*.                         126
Vsled sklepa okrajnega scdišča z dne 2/1.1922 A I 360 21/24 se na predlop Ivana Perko, posestnika v Zgornji Šiški štev. 7, kot varuha ndl. Viktorja Klemenc, posestnika iž Ljubi:ar;e, Kra-kovski nasip š!ev. 14 vrii cSno 10. Januara 1922 ob 9. dop. V pUarni podpisanega notarja, Sodna uh  11
prostovolina javna clralb^
kavnika,   parcela   250/76  vložka  246   k   o.   Trnovsko  predrnestje.
Izklicna   cena travnika znaia K 50.000.—
Morebitnim zastavnim upnikom ostanejo slejkoprej pridržane vsc njih pravice, ne glede na visino najvišje ponudbe.
Natančnejie podatke glede dražben:h pogojev so izve v pi-Sami podpisanega notarja v uradnih urah.
Er. Ssrl Sshiui&iaffer 1. r.
notar kot sodni komisar.
Po odobrenju ministra trgovine in indusrije VI. št. 4419 od 1 oktobra 1921 se snuje v Beogradu delniško društvo Rogački PoČ - Drvenik za izkoriščanje rudninskih izvirkov in zgradbo sanatorija v Gornjem Giberniku, ©kraj Rogaški  v Sloveniji.
Osnovna glavnica je zamišljena z Din. 3,000.000.—, razde-Ijenlhna3000delnicpo l.OOOdin., od katerih se naj takoj vplača 1000 komadov delnic z 10 •/© poviftka za osnovne stroške, aostanek po razvoju posla.
Vpisovanje delnic bo vršila Eskontna banka v Beogradu.
Oanovateljl:
DlordJ« P- Rad9!l9v 6, preds.dnik trgovske zbornice, podpredsednik Srbskega rdečega križa itd.,
Dragomtr   V«   Ratlu^ović,  predsedaik   beogradske  borze,
BUlorad M- ?A7lo7i6, trgo/ec,
Dr« Ferilnanđ Oramberg, industrijalce,
Mihajlo Iu Dj^rid, podpredsednik beogradske trgovske zbornice,
L]nba SrtćkOTlć, ravnatelj klaničkega  društva.
BndolI PllOf ravnatelj beogradske podružnice Jugosl. banke, TolfeO Koprivnikf nadzornik v min. šuma i rudnika, Dr. Dnlan  Sto]imlrovi6f   upravnik   bolnice  za duševne bolezni,
Milu K. Ttiaravlif trgovec,
Dr. Laaar P. Bngarčlć, Draglia Matojli, trgovec
mma^^^mi^^^^^   dobiva se opet svagdje.
S^^H^^^^^^^I ^iLAVNO SKLADATE I GENE-ml^^^^j>r+<+tt£\ iMLNO ZASTUPSTVO ZA Cl-T*š>MiAQMi***   A            JELU JUGOSLAVIJU
|^\^C^Bfl^^^B9       l UGOPHAKMACIAli ■^^^^^^^BHIHH^P            ZAORFB. PR!l AZ BR.   11.
!    2&&C-KUNI-7EZOVI-HIŠE-PILE-inDySTR.STIIVIE-nOSTfil=
I   p PRDKMBgMaeRTI 13 SBISK JSZEK157B gREZPLRČnO. B]
f mu    M?dni s^lon    (Sojj
!L*ubffsna9 Židovska u^. 3.            I
Ima  v   zalomi   fine  in  na'aevtite   oblike   ter  fcfn^sne   g
g k "■■ o huka in ieg> ica 5
^                         i
i   /^% M.ilastnn 1
i^^^i^^^    r'rso^Vne  Bftrt«^!« u BIOS-   ^ p-fer^m?a  ro«&!3*-e .ta prmnz  t
I uuBLKSJ, mmm, beogrbd,
I       ttl il. 4?3.         taL ila. U3.         nUca 5L 3,       1
ijj                                  v* W w S                                  B
Uvratne mcil raz^#S!H« đnavna t3a?glas«v2tol-     ■
ta tvornica JaijosUviJe-                     B
I Ivanka žeste i lieiite  I
I Nakso Mayer, dioničarsko dru- I I         štvo, Savski Marof.         I
M DOLAR a FfiI!lIL Mm
»       *        *
Brzojav, nasl. Dnlfa.                                                Telcf. št. 223.
Veletrgovini z manufakturo se je vs'ci požara
iiimu preselila iz.Kaonru- vpn Sijhd b!. št. 7
kjcr ostane do 1. majr.ika  t. 1. Priporoča svojo bogato zaloijo vsikovrstnec:^ čcSke^a, frsiticoskej^
anglf^kega in italijinskeja  rr.anufaktumr^a  n'agi. Deito imerne.                                             Postreiba ioita,
ftopansu-o mesine eb5!s2 Qr »ot naznanja da se vrši
dralba občinsksga vini
Ittnik 1921 ca !(y> h«kto ffirtnj >n brgu-dec^ ir vinogradi rri J?raia!emtif ;nc 2i. pro» nca 19 1 (ncde!;a) ob 1. pop. v ob inski p »^m v Otmoli. Ora'-bent r°<joji vo razv dni isiotam. Pr hod ljubijarnkegi vlina v Omož ob 11. i:o i. ('dtiod oh 3. pop.                                                                                                    1JO
Uče se
e većjim kapitalom za dobro vpeljano že obrt-j.če pooj^tje. Po-fiudbe na uprav. Slov. Naroda pod   „Podjetje'94*.                           94
i---------------------1rnpnisn?   fi^sr
i^SPl S!! .1M ini "   I ^
I^SSSB^^^P^^BSkSš^jJ       '. rc. fA»$tro Antirtina) Trst- Amerika
S®S^K^"'5^^"'VjSrSSSI proafa potnike » New Tf»rk rfdo 3 krat ? iuf-ySF'-<*ttYintU'W ^^^»i^gSB               no AmerUo   po I krat   mesečr«.
Po**n i? mz fn toi    C^^l^   Vl^^^fiP     g-«»ai zattopaik za S'avtiiljA t ne liste prodaje         fc»  ili^l    llilCiVi^    L^btjar.1. Rclodvcrska otic* W
r.TuKC Patsrnos! i iiit, lisiillais
trgovina z p^ljedslskimi prlđelHS na deDcio
laznanja vsem   svo;im   cenj. odjemalcem  tn trgovskim   prijateljem,
3a je pruiilJa !VJi fMr. i %m\i ceste It. 2. v boyo zl£2Q3 iasias pmtore ? H?3ittBTg iLu tte?. 11.
Brzojavni  naslov: Parem,  Ljubljana.                Telefonska  štrv. 589
Nc I 695/212                                                                           16^
©s8as prosfo^cilrse dralbe.
Dna  24. jOHua^Ja  1C22.  Ob tO. uri c!orcrtđ»e
se bo pri rodpi&anem sodiSču v sobi it. 26. potom pro*iovoljnc dražbe prodajala hiit rt. 23. v Srnokuču i \*o knjiJno in prbito ^riiiklino ter srcnjskimi pravicami za pol kmeta in krog hiše le-žp^lmi parcelami: en travnik, ena njiva in cn sauni vrt, kojib obseg s stavbno parcelo vrtd fnsša 37 a 74 m2.
Najnižji ponuJek SO 000 K. Podrobni dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem soćilču.
Kr. okrafno sod^ile w Radovlllcl,
odd. I., dne 3. januarji  1022.
V pisami tiDrave dravske arterijske radionice v Ljubljani se
bo vršila dne t5. Jsfjsnr:!! !S?2 f?tcn*S elJ 8 nrt  poaovns
ama mtt^^aa drnt^a sa prs^tio IZ   avtontiblov.  Vsak
fivtcmobil se proda rosameino rijpovoljncjlemu kupcu.
Pogojl za to druVno so rarvidni vsak dan med aradnimi ura-mi pri upravi dravske artilerijske radionice.
Vsak licitant položi pred dražbo kavcijo t. s.:
a.) Podanik! kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovtnccv 5 •/# od označtne početne vrednosti ia vsak avtomobil  in
b.) Inozcinci 10 % od označ«ne početne vrednosti za vsa* avtomobi!.
Kavdje onih liritantov, ki so iiHcitiralf posamezne avtomo-bile, se x»drži|o do končnnc dražbe,   ostalim   pa   c,e   tt.koj   vrnejo
Pozivljajo se vsi interesentje, da pr^ostvujejo tej dražbi.
>?r!-m Kanaiđe fomte Mi\W &W\ 1. Br, 5167 i Mbt
Tovarna cementa Zidanimosi
priporočt svoj »ovi Selektor Po'tlindceaient, nijnmj5e imlet, k! ne \ncbajc a bene^a zrn!« in konk«rir« kvaliteta vtciu ivetovn ra mimk^m, itr im* tedaj garantirano 400—$00 kg tlačne trdnoat! na 1 : 3 na crn1 in t> p>i nro^unem leitniu v  vodi; tovara* prevzime vsako  odgovornost  zt cnako      .■> blajo
Svriievala iz leta 1021 liposUaava Portisntfo montii
U Instituta t«)linlćn# molianlk«, LJnbljana i
Štev. 107 — Portiindctmtnt, vr«t n st^vb 4^c Liubijar.^k- k/cd tne banke-
it«Ciia udno«t po 2** dneh 3S*> k^ na ct\*.
m     K8 — Porila«d«ment, viet «« ttavbiS^u stanovan ske   hi5e   ?loven«ke eskomptna bar.ke. tlačni trdnoat po 28 dnth  ?65 kg  na  cm* Stavb«no podj«tj« Jakob Aoeotio, Ljubljana, p;5c:
S eeauntom  t«m  bil   lel)   zadovoljen,  prekosi   mar^ikatero  ceme ino tovarno ako dobim vedno emk ccmtn', oitanrm stalfn odjcTia ec!
Slavbena podjotjo Ivan VUlntlnl, Ljubljana, p 4c :
Vaš Porti and cement, kiteregi ite ml potlali početkom no.embra 1921, ml dije povod,   S€   MjtapUie  zahvaliti upravi tovarne z ozirom na m^jo ^opulnu »ado ,          voljno«t (lede trdnoati in dobave £rmrn:a itd.
Kokerijski
nrelafl za pllaarne, tromlce amanlatc
dettllarao gndrons, tvornice beszois
elstiinUke napravo.
NEGUIN fl.-G.                    Butzbacf?/He:i6'.
OoaurilTartratar:     Bar^đlr*>Ltar   a.   D.   SanoenatoMer. Wla« XIZ.f Stavarisgtratraasa 30a«
l^afpin^ in tisk »Narodne tiakarne*
Za interatni del odaovorcn Valentin Kopitar.