Poštni n pteft« v rotvrtoft. Leto LXVn., št. 245 Ljubljana, sobota rj. oktobra 1934 Cona Din lana j« rsafc dao popoldne, izvzemal oeoeije in praznike. — LnseratJ do 50 petit vrst a Din 2.-. do 100 rr»t a Din 2J10. od 100 do 500 vrat a Din 8.-, večji inaerati petit trata Did 4,- Popust po dogovoru, inaeratni darek posebej. — >Sloverxskl Narod« relja mesečno v JugoalaviJI Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UKEDNI8TVO IH OPRA VN10TVO LJUBLJANA. Kaanjcfa altom št. I Telefon: 3122, 5125, 5024. 5025 in 81» Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strofismaverjeva ulica 1. telet od it 65, podružnica uprave: Kocenove ulica 2. telefon št 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani SV 10.551. Preiskava v zastoiu Francosko oblasti čakajo na izročitev Pavelića in Kvaternika, kar pa bo trajalo še par tednov — Kljub temu pa bo ves zločin v kratkem do kraja razsvetljen Pariz, 27. oktobra, r. Francoske preiskovalne oblasti 8 toliko energijo nadaljujejo preiskavo o oiarseljskein atentatu, da bo stvar vsekakor v uaj-krajšem času popolnoma razsvetljena Vsak dan lahko prinese nova senzacionalna presenečenja, ker je policijska mreža razpletena po vsej Evropi Ven dar pa je trenutno vsa preiskava prišla v nekak zastoj, ker čakajo francoske oblasti na izročitev Pavelića in Kvaternika s strani Italije Do izročitve pa ne bo prišlo $e tako kmalu in vse kaže. da bo minilo še par tednov, preilno bo rečeno to najvažnejše vprašanje Treba je opraviti še dolgotrajne diplomatske in pravne formalnosti, ker imata Pavelić in Kvaternik pravico pritožbe na višje italijanske oblasti, za kar pa so predvideni v italijanski zakonodaji razmeroma zelo dolgi roki. Sličen je položaj tudi v pogledu v Belgiji aretiranega dr Perica. Oni, \.i so =*lej aretirani in osumljeni sodelovanja pri rnarseliskem zločinu. ?e dele v več skupin Pred vsem je docela pojasnjena vloga neposrednega morilca Georgijeva, ki so ga takoj po atentatu lincali. Glede njega ni potrebna nobena nadaljnja preiskava več. Drugo skupino tvorijo Pospišil, Ra-jič in Kralj, ki so bili aretirani kot neposredni pomočniki atentatorja. Vsi trije se nahajajo v marseljskem zaporu in bodo verjetno še danes prepeljani v Pariz, koder je osredotočena vsa preiskava. Mijo Kralj priznava, da je skupno z Georgijevim prišel v Pariz odnosno v Marseij, da izvrši atentat, zatrjuje pa, da si je v zadnjem trenutku premislil in pobegnil. Preiskovalne oblasti imajo sedaj nalogo ugotoviti, ali vse to drži, kar pripoveduje Kralj. Pred vsem je važno vprašanje, ali je Kralj pobegnil že pred atentatom ali pa šele potem, ko je Georgijev svoje dejanje že izvršil. Tudi Zvonimir Pospišil in Ivan Ra-Jić priznavata, da sta prišla v Francijo zato. da bi tu izvršila teroristično dejanje ter da bi ga bila tudi izvršila, ako bi dobila za to nalog od voditelja teroristične organizacije. Za oba dva je dognano, da nista bila v Marseilleu. Pri sami izvršitvi atentata torej nista sodelovala, toda ni dvoma, da bi bila poizkušala izvršiti atentat na kralja v Parizu, ako bi se bil atentat v Marseilleu ponesrečil. Policijo dalje zanimajo tri misteriozne osebe, kojih identitete doslej niso mogli točno ugotoviti. To so: tajinstve-na >lepa Slovanka< Marija Vudrič in njen sopotnik, še bolj tajinstveni Peter, čigar priimek še ni znan, ter delegat, ki je vzdrževali zvezo med marselj-skimi in pariškimi atentatorji. Peter je ona oseba, ki je tik pred atentatom izročila Georgijevn in Kralju orožje Kralj je pustil svoje orožje v marseljskem hotelu >Modern« in pobegnil Poslednje ugotovitve policije pa kažejo na to, da je Peter v Turinu aretirani Evgen Kvaternik. Evgen Kvaternik in Ante Pavelič sta še vedno zaprta v Turinu. Oba odločno oporekata vsako sodelovanje v marseljskem zločinu Policija pa ima neovrgljive dokaze, da sta oba neposredno sodelovala pri organizaciji atentata Poleg tega, da je toono znano njuno prejšnje teroristično delovanje, ju silno bremene izpovedi aretiranih atentatorjev Pospišila, Kralja in Raji-ča, ki so brez oklevanja priznali, da sta atentat organizirala in naročila Pavelić in Kvaternik Proti Kvaterniku pa so tudi Še drugi dokazi Aretirani atentatorji in tudi druge osebe so po sliki spoznali Kvaternika za onega delegata, ki je vodil teroriste in jim prinašal povelja Pavelića ter jih razvrstil za izvršitev atentata Razen tega ie po rokopisu ugo tovlieno. da je Kvnfernik stanoval skupno z atentatorji po raznih hotelih Glede Perica, ki je bil aretiran v Belffiji. in dr Artukovića. ki je zaprt v Parizu, zaenkrat ni točnih dokazov za njuno neposredno sodelovanje v marseljskem zločinu. Ugotovljeno pa je, da sta bila oba v najtesnejših zvezah s Pavelićem, kar tudi sama priznavata in kar dokazujejo razne ugotovitve o njunem delovanju. Ker aretirani teroristi zatrjujejo, da je bil zločin v Marseilleu orsraniziran na Janka pusti na Madžarskem smatrajo oblnsti kot soudeležene vse one. ki so vodili teroristično organizacijo na Janka pusti in ki so sedaj izven ob- močja francoske policije. V to skupino spadajo pred vsem Gustav Perčec, Mijo Bzik in Servazzi V francoskih zaporih pa je še večje število ljudi, ki so osumljeni, da so imeli bližnje ali daljnje zveze s Pavelićem ali njegovimi pomočniki, ni pa še jasno ugotovljeno, ali in v koliko so soudeleženi pri pripravah za atentat na jugoslovenskega kralja. Avstrijska reakcija v službi teroristov Avstrijski klerikalni režim je vedno podpiral teroriste — Vloga črnožolte „Reichspost" in avstrijskega komisarja za propagando Brno, 27. oktobra r. >Lidove Novtny« obja.ljajv daljše poročilo o sodelovanju bivšega generalštabnega polkovnika Stje pana Dujiča v organizaciji teroristične ak cije proti Jugoslaviji v Avstriji. Pri tem so sodelovali tudi madžarski m avstrijski vojaSk' krogi. V Avstriji je dajal inicijati vo za teroristično akcijo generalmajor Ronge. zadnji Sef Spijonažnega oddelka avstroogrske vrhovne komande. V tej funk ciji je ostal Ronge aktiven tudi v avstrij sM republiki Dujič Je bil »amo njegov iz vrsni organ Dujic je stanoval v Gradcu da se je mogel lažje sestajati z madžarski ml m hrvatskimi zarotniki. Poročilo na gla£a dalje aktivno sodelovanje avstrijskih klerikalnih krogov v rovarjenju proti Ju.?o. slavlji Posebno vidno vlosc pri tem je Igral glavni organ avstrijskih klerikalcev pobožna >Retchspost<. ki se je proslavila s svojo publicistično akcijo m s svojo stare mržnjo proti Srbom in Slovanom sploh že v Priedjungovem procesu, v Prchaskovi aferi in ob vsaki drugi priliki kadar je Slo za to da se z natolcevanjem in zavija njem Škoduje slovanski stvari. Leta 1929 je tedanja klerfka'na avstrl+ska vlada da la Paveliču Perčecu in drugim teroristom pravico azila v Avstriji ter jim prožila popolno moralno podporo Klevete proti tu g*oslovenskim državnikom hi nečuvene na pade na jugr^ovensko dina^t'-fo je r>ona tiskava! te >Grtfa« samo ed^n av«Tr11«*k* Hst. a to Je bil službeni orsran Rv*tr**Qk' vlade, črnožolts >Reichspo«st4t kateri no bena laž m temurHotfn«, n< y,n» o>^«»n*i*TorrB nobena kleveta prepocTa da je ne bi po natisnila. V redakciji te*r* ««t*» te «*ds1 kot zu nanlepolitičm urednik biv*i o^kovr-ik Adam smrtni *ot»*"*V m«V an Odmev proklamacije regentstva Pariz, 27 oktobra. A A Listi priob-čujejo komentarje o proklamaciji kraljevih namestnikov v Jugoslaviji. Komentarji pozdravljajo proklamacijo brez pridržkov. »Petit Parisien« piSe. da mora .Ju|ro-slavi'a zda i ostati na znotraj in na zu naj to. kar je. Jugoslavija smatra, da ne bo dajala nobenih koncesij več. Vsak sporazum z njo mora sloneti na nopol nem priznanju države, ki ie zdai ponol-noroa urejena. Zato nasledniki po^oj-neffa kralja Aleksandra ne bodo podpisali nobene noeodbe o prijateljstvu, ki ji ne bi sledila znamenja pravega prija tel is tva. OcPtfkovafTfe francoskega ministra Pariz, 27 oktobra AA. Ju«ovReicn-Dosti« vse dotlej, dokler ni bil pred par meseci, po februarskem puču imenovan za propagandnega komisarja avstrijske vlade. Od tedaj je neomejen gospodar avstrijskega tiska vseh novinskih aeenctj in av-=rtrli?kega radlia Vsako nedeljo ima po '•adilu predavanje o tem kako nečuven je skandal da se tuje države vmešavajo v ivstriicke notranlp zadeve pri tem pa sam s posebnim za^ovoifstvom sili avstrijske '«te da pOnatlsUuifelo klevete proti Jugo lavlji Id tim *Th dostavlja uradnim po-* om š? par dni T>rc"^ tnars»#frV«flrhYi zloči iotp so fz&l* v rasnih avstrijskih itstih. plasti v k^r^ka'ni »R*r*mti te-le podrobnosti: Tekma se vrš. na progi Par'z-Hanoi m nazaj. Proga ie pr.bHŽno prav tako dolga kakor London-Me'b^urne namreč 18.000 km. Posamezne etape bodo te-'e: Par z. Rim, Krf. Bezrouth. Bagdad. Bušr Karačl Abhabad. Kalkuta. Rangun, Bangkog. Sa> gon, Hanoi. Računajo, da bo prijav na tej mednarodni tekmi zelo veliko Nov romunski izvozni režim Bukarešta. 27 oktobra V četrtek Je bil podpisan in vderaj objavljen kraljev odlok o uvedbi novega izvoznega režima Odlok določa med drugim da ae bo moglo od 15 novembra aalje vsako blago uvoziti šele po prej?niPTT izvozu da uvoz ne bo mog-el ni ko?1 pr«*s«gat* 60 odstotkov vrednosti iz voz*» in slitev. V prv« vrsti je treba začetj > smotrer.imi rn gospodarsko utemeljenimi investic jami. Hkrati je treba odstraniti ovire, ki se zo-perstavllajo pritegnitvi delavstva v produkcijski proces. Država ima tukaj možnost da s pr mernimi odredbam: posreduje sama. in sicer z ureditvijo delovnega časa. nadurnega dela. zaščito male obrti, boljšo organizacijo poljedelskega trga itd. Tudi povečanje zunanje trgovine je Življenjsko vprašanje češkoslovaškega gospodarstva. Storit; moramo vse. tako ie iizja-vtl m nister. da od-tranimo ovire svetovne trgovine, ko* kor je to v naši moči Zato moramo temeljito proučiti naš dovolitve«! in devizni režim ter ga omejiti na najpo-rrenneiše. Praga, 27. oktobra, g. Po končnoveljav-nem sklepu predsedstva poslanske zbornice, bo imel zunanji minister dr. BeneŠ svol ztinanie-polit čni ekspoze šele na zbornični V teku preiskave so oblasti na Dunaju zaprle BI propagandne pisarne komunistov ki *o poslovale pod krinko »Akcije za rodpore delavstvu« Aretiranih k mnogo oseb. k' so dobivale komunistične etake \t navedenih pisarn in J a širile po razpfh kraifh Avstrije. Nastopna avdlenca ruskega poslanika pil Ultlerln Berlin. 27 oktobra AA Državni konce-lar Adolf Hitler je včeraj sprejel r svečan* av^rJend novega sovjetskega poslanika Sti-riča, ki mn je pri tej prilfki nsročfl svoja a krediti vna pisana. Avdlenci je prlso«tvo-val tudi zunanji mmtster Neurath- 0^«^nSavoiac priplula v Rdeče morje in nadaljevala pot proti Mogadiflck> v SomaMJL Olajšanje smrtne kazni na Estonskem Reva I, 27. oktobra d. Z odredbo ministrskega predsednika je bil na Estonskem uveden nov kazensko pravdni red. čigar določbe so zlasti zanimive glede izvrševanja smrtne kazni. Na Estonskem se bo v bodoče izvrševala smrtna, kasen na predlog in pod nadzorstvom državnega tožiL stva. čse bo obsojenec izrazi] zeljo da bi se sam zastrupil, bo ravnatelj jetntftnioe odredil krvniku, naj mu tzroCd »trup čse obsojenec v petih minutah ne bo zavil] strupa, bo nato obešen Vrsto m sestavo strupa bodo določile državne zdravstvene oblasti. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V sIsKl. — Telefon 33-87 NJEGOVA SENCA Družabni film iz življenja londonskega bogataša. Zanimiva In napeta vsebina. — V glavnih vlogah lepa Klina LajidJ in RonaJd Cotm&n. Predstave v soboto ob 7. in 9^ t nedeljo ob S., 5^ 7. in 9. v ponedeljek ob 7. in 9 uri zvečer V dopolnilo Paramoun tov tednik Pride! Pride! AKIANA z Elizabeto Bergner INOZEMSKE BORZE. Curlh, *7 oktobra Parts 20 21, London 15.22. Newyork SO«.26. Braeelj 71 «0. Milan 26.26. Madrid 41 8760. Amsterdam 207 «5, Berlin 1*3.30. Dunaj S7.1S. Praga 12.^5. Vitezu mučeniku na prerani grob Ju goslovenskemu / sokolstvu Jugoslovenskemu sokolstvu/ Razkrita je tajna odvratnega zločina, izvršenega nad našim Velikim Kraljem Mučen'kom. Teroristična akcija, ki je v službi re\nzionlzma, je poizkušala, da z marseljskimi streli* namenjenimi našemu Viteškemu kralju Ujedinitelju, razruši državno in narodno edinstvo jugosloven-skega naroda Zločinska roka je uničila življenje narodnemu Kralju, ki ga je hvaležni narod z največjo podaniško vdanostjo, z neizmerno bolestjo in ljubeznijo položil v Panteon večnega življenja, toda ni uničila duha naroda in ideje državnega in narodnega edinstva. Jugoslovenski narod Uvi in bo živel svoboden in ujedinjen. Ideja svobode in edinstva. ki je stoletja živela v dušah ve likih narodnih sinov in v Velikem Kralju Mučeniku, živi sedaj že v vsem jugosio-ven^kem narodu. Grozoviti zločin, izvršen nad našim Vitel jem, je pretresel duše in izzval bol, sol-teljem. je pretresel dušo in izzval boi, solze in glasno ihtenje vsega našega naroda. V tej narodni boli. v teh solzah in v tem ihtenju vidimo sveti simbol naše narodne etike, ki mora z njo biti prožeto vse naše drža\~no življenje Sokotstvo smatra, da bo Jugoslavijo očuvalo in dvignrlo samo ono delo, ki mu je izhodišče etično pojmova* nje naroda, izraženo v teh toinih trenutkih v bolestnem kriku ogorčene in užaloščene narodne duše. Vi. jugoslovenski Sokoli, bodite kod poosebljena narodna misel tudi v bodoče čuvarji državnega tn narodnega edinstva, ki ga je posvetila Kraljevska kri. S svojimi novimi napori in s svoilm delom dokažite, da stoji za našim Mladim Kraljem Petrom II. edinstven in nedeljiv ves jugoslovenski narod, ki bo branil in ubranil pred napadi naših neprijateljev svojo svobodo in edinstvo z vsemi svojimi močmi — tudi za ceno največjih in najtežjih žrtev! Sporočite vsem, da bo siloviti val nacionalne solidarnosti zdrobit vse, kar bi se postavilo na pot konsolidaciji, napredku in varnosti našega naroda in naše Domovine! Z vero v Boga pojdite na tvorno delo! Čuvajte nad čistoto sokolske misli, zberite okrog sokolskih praporov vse prekalje-*ne nacionalne moči, ki v njih živi duh Ju-'goslovenstva! Podvojite svoje sokolske napore, bodite pripravljeni na vse žrtve in tako odslej kakor že doslej ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! Zdravo/ Beograd, dne 22. oktobra 1934 Uprava Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije. Vsem bratskim sokolskim župam, društvom in četam V teh težkih dneh neizmerne ru^e :n žalosti, ki Jo prenaša ves jugoslovenski narod z veličastno moralno močjo Majke Jugovičev, prevzemata naša sokolska srca ka vse naše sokolsko bistvo dva velika in močna občutka: brezmejna bolest za iz-ffubljemjm Voditeljem naroda, Kraijem-He-rojem tn Kraljem-Mučenikom, a enako brezmejna inirez.en, zvestoba n vdanost do nove zvezde- vodnice našega naroda in naše domovine: do našega vzvršenega Mladega Kralja Petra Drugega Karadior-djeviča. Velika dela zaitevajo tud', velike žrtve. Za veliko deJo Osvobojenja in Ujedinjenja, za veliko in močno Jugo-lavijo, je bila poleg ogromn h žrtev, ki jih ie doprinesel jugoslovenski narod, potrebna tudi še največja žrtev: moraia je, teči sveta Kraljeva kr. Viteški Kralj, ki je preživel vse strahote vojne in ki se je povrnil kot Zmagovalec in Ujedinitelj, je padel — zadet od zločinske roke — pr izvrševanj« zgodovinske dolžnosti Voditelja naroda kot Kralj Mironosac m Mirotvorec, želeč osigurat' mdr in srečno bodočnost tako svojemu narodu kot vsemu človeštvu. Neumorno, neustrašeno in do samoodrekanja požrtvovalno vršeč svojo vzvišeno Kraljevsko poslanstvo, je vsem nam pa tudi vsemu svetu dal za večne čase nenacfkriljiv pr mer dolžnosti, žrtve In ljubezni do Naroda in Države. Popolnoma si svesti veličine Niegove tra-gične herojske o-ebrtosti, občut mo rudi veličino izgube, ki nas je zadela, in zato je naša žalost neizmerna in naša bolest neprebolj va. Toda zločinski streli, ki so utrnili življenje Viteškega Kralja, so premalo močni, da pogode cilj, ki so vanj meril'.: Jugoslavija, vel ka. močna in nedelj va, ki so ji bile namenjene poslednje besede Velikega Kralja, živi močno in krepko, ujedinjena kakor nikdar poprej v 'bolest: in strahovitem pravičnem gnevu. Jugoslovenski narod pa, izvršujoč sveto naroč lo Kralja Mučenika se v krepkih vrstah zbira okrog svojega Mladega Kralja, ki je nanj prenesel svo'o brezmejno ljirbe-zen, vernost in vdanost, pripravljen za nove čine in nove napore. Delo Ve'kega kralja, naša svobodna in ujedinjena Domovina. Ie sveto in nedo--taklj:vo Njegov sirrtbol ie naš dčni Kralj Peter U., naša nada in naš ponos. Njegovi Smo vsi i z dušo i s telesom. Njegovo je naše življenje! S tem občutki smo spremili mC Sokoli svojega Kralja na Njegovi poslednji pot do Kralieve zadužbine na Oplencu. S temi občutki se vračamo sedal k svetem« pozivu bokega spoštovanja in hvaležnosti senci Viteškega Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja ter brezmejne Uutoezn:, zvestobe in vdanosti našemu dosedanjemu starešini, sedanjemu JVV.ademu Kralju Petru H. Karadjordje-viču. Da bi se celotno jugoslovensko Sokol-stvo čim dostojneje pripravilo za ta svečani dan. Izvršni odbor Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije odreja: 1. da naj se na dan Prvega decembra t 1. vrše po vsen sokolskih edtiicah — društvih n četa-h — samo svečane seje in to po navodilih, ki bodo v ta namen po-sebe izdana; 2. da naj se ob tej priliki izvrši svečana zaprisega vseh sokolskih pripadnikov Njegovemu Veličanstvu Kralju Petru II. fn to na nač n in po obrazen, kf bo pravočasno objavljen; 3. da se tega dne izvede šfroko zasno- vana socialna akcija v korist »Socialnega fonda ViteSkega Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja«, ki je osnovan pri Savezu in pri poedinih župan in to po navod lih, ki bodo predpisana s posebno okrožnico; 4. da naj se na čelo vsakega službenega in zasebnega sokolskega pisma uvrste Kraljeve besede: »Čuvajte Jugoslavijo!« in da naj se v času narodne žalosti konča vsako sokolsko pismo z besedami: »Slava Viteškemu Kralju Aleksandru L Ujedinitelju!«; 5. da naj vse edince pravočasno Izvrše vse priprave za čim veliča srn cjšo prvode-cenrbrsko manifestacijo, ki naj v vsakem pogledu odgovarja važnosti m pomenu tega dne in naše sokolske organizacije. Slava Viteškemu Kralju Aleksandru I-Ujedinitelju! Naj živ naš dični Kralj Peter H. Ka-rad'ordjević! Zdravo! V Beogradu, dne 22. oktobra 1934. Za Izvršni odbor Saveea SKJ I. namestn'k starešine: E. L, Gangl, s. r.; tajnik: A. Brozovic, s. r.; predsednik prosvetnega odbora: dr. VL Belajčlč, s, r. Svečan žalni koncert v operi LJubljana, 27. oktobra. Kakor vsa društva in zavodi je tudi nase Narodno gledališče počastilo spomin bla gopokojnega kralja in priredilo v operi svečani žalni koncert. V ozadju odra je stal med zelenjem in gorečimi svetiljkami mra. m orna t doprsni kraljev kip, lože 1. nadstropja so bile opremljene s črnim blagom, oder sam je bil raztegnjen preko prostora za orkester, vsa publika pa je prišla v svečanih žalnih oblekah. Krasru spored koncerta je vzbujal upravičeno nado, da bo opera natlačeno polna, tem bolj, ker je bila sezona zarad: sploš nega žalovanja prekinjena za celih 17 dni žal. da so se te nade izpolnile le deloma. Prvi je nastopil g. ravnatelj Pavel Go-lia, izvrševalec dolžnosti upravnika, in nagovoril občinstvo: Dame in gospodje, uvodno besedo k žalni svečanosti, katero priredi nocoj Uprava Narodnega gledališča v počastitev spomina blagopokoj nega viteškega kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja. je nameraval govoriti g. ban dr. Drago Marušič. da kot prvi in najvišji predstavnik državne oblasti v Ljubljani podčrta patriotični značaj te pietetne prireditve. Gospod ban je moral v nujnih državnih poslih odpotovati v Beograd in name je padla dolžnost da Vam sporočim njegovo besedo, ki se glasi: Spoštovane dame m gospodje! Danes se nismo zbrali v tem domu, da razvedrimo svoja srca in olajšamo avoje dude od dnevnih skrbi in naporov; nagibi, ki so nas privedli semkaj, so povsem drugi. Oni so višji in globlji. 17 dni je za nami, odkar so se zaprla vrata TalijLnega hrama, odkar so nenadoma zanemela grla naših umetnikov in potihnile ubrane melodiie strun. Ko smo letošnje jeseni stali na pragu umetniškega ustvarjanja, ki ima prav v tem domu svoje toplo ognjišče, ko smo kot svoboden narod živeli v najlepših pričakovanjih novih uspehov za svojo domovino, tedaj so počili v Marseilleu zločinski streli in nam vzeli najmilejše in najdražje, kar smo imeli. Ugrabili so nam Kralja, plemenitega junaškega ubili nam Vodnika, kateremu smo brez strahu in oklevanja zaupali svojo usodo, oropali so nas Vladarja, ki je s srcem, umom in modrostjo neumorno gradil veličastno stavbo nase sreče in slave. Tedaj smo se poglobili vase tn sami a seboj doživljali in preživljali nesrečo, ki je tako iznenada nadela ves naš narod Naše tužne misli so blodile nad nemirnimi valovi morja, ko so nosile mrtvo Mučenifiko telo. Ga spremljale na Njegovi zadnji poti preko osirotele domovine in poslednjič raz plakale nad Njegovimi zemeljskimi ostan. ki. preden so legli k počitku v hladni dom slavnih pradedov. Težka kamenita plošča leži nad Njegovim truplom. Človeka—Kralja ni več. ostal je le še spomin po Njem. Spomin in delo Njegovega duha. To Njegovo delo — velika in varna državna tvorba nase domovine — pa nam rzpričirje. da je bil njegov tvorec resničen in izcela mož. Mož. kakor pojmuje to besedo zgodovina človeštva. Kajti v njej se nam razodevajo kot možje tiste nadpovprečne osebnosti, ki so imele svoj, s t r n j a n pogled na svet. ki so same iz sebe našle svojo pot tn so hodile po njej z vso svojo vero m močjo, ki niso nikdar iskale ovinkov ki se niso izmikale teži odgovornosti. — pač pa so z vsem svojim bitjem stale za svojim delom Le take osebnosti ustvarjajo na svetu zgodovino. In tak resničen in izcela mož je bil pokojni kralj. Kot taK se je za vse večne čase včlenil v vrsto tistih resničnih mož, ki oblikujejo svet. Spoštovane dame in gospodje! Neka srbska narodna pesem pripoveduje o zidanju mesta Skadra, ki so ga zidali trije kralji Temna sila — zla vila — jim je vsako noč porušila, kar so čez dan zgradili. Da se dvigne mesto iz svojih temeljev, je terjala nedolžno žrtev, ki naj bi jo kralji vzidali v zidne temelje. Ta žrtev Je postala žena kralja Gojka. Vzidana je ie dojila skozi odprtino v zidu svojega sina. In pesem pravi, da se Je nad to žrtvijo dvignilo veličastno zddovje kraljevskega mesta in da iz prsi žrtvovane žene se dandanes teče vir življenja tamošnjemu ljudstvu. Ali ni ta narodna pesem simbol pokojnega Kralja m Njegove žrtve? Kot žrtev temnih sil je bil od usode s Svojim duhom in telesom vzidan v temelje državne stavbe, ki jo je vse Svoje življenje gradil in ji s to žrtvijo zagotovil, da bo zrasla tako silna in mogočna, kakor si jo je zamišljal. In kakor so prsi zazidane žene napajale rodove do dandanasnilh dni tako bo mrtvi Kralj tisti neusahljivi. Živi studenec, lz katerega bo narod traino zajemal vero in vztrajnost moč rn volio, da bo. nezlomlHv m vreden vzvišene žrtve, hodfl po sledeh svojega Kralja Spoštovane dame tn gospodje! Take po eni strani tužne, po drugI zaupanja In sa mozavesti polne misli nas navdajajo, ko smo se zbrali, da proslavimo spomin ne- smrtnega Vladarja. Ob zvokih izbranih skladb bomo sedaj spremljali našega Mučenika skozi čase Njegovih junaških borb, uspehov in samozavestnega dela do tragičnega zloma ter dalje v dneve Njegovega nesmrtnega poveličanja. In naša čustva se bodo v tej topli svečanosti povezala v en sam iskren vzklik: Slava in hvala Mu! Vsa publika je vstala in vzklikala: Slava mu! Nato je g. operni direktor M. Polič z močno pomnoženim orkestrom izvajal večno divotno Beethovnovo III. simfonijo herojstva, borbe, žrtve in poveličevanja. Silno kakor še nikoli je učinkoval zlasti drugi stavek s svojo pretresljivo žalno koračnico. Odlomka iz VVagnerjevega >Parsifalac: Svečana daritev in čar velikega petka, sta s solisti gg. Primožičem, Betettom in Mar. čecem ostavila najgloblji vtisk. Tudi ti dve točki je dirigiral gosp. dir. Polič; izdatno, tudi z nekaterimi solisti pomnoženi zbori, z vrelim čuvstvom izvajano petje Primoži-čevo, sijajna pevska umetnost Betettova in iz srca kipeči glasovi Marčecevi ob grandiozni, dušo, srce in živce trgajoči govorici orkestra in zvonjenja z višav, so bili resnično veličastna žalostlnka. S svojim simbolnim tekstom je strašno, a prekrasno izražala naše bolesti in naše zaupanje v bodočnost po »velikem petku« naše Jugoslavije. Nato je mojstrski izvajala gospa Zlata Gjungjenac-Gavenova z orkestrom Leskov-čev samospev >Vidiš vse te naše križe« in je končno zasviral orkester Bravničarjev veliki »Hvmnus slavicus«, ki ga pompozno zaključuje zbor. Tako je obsegal vzpored razen dveh klasikov gigantov tudi dvoje domačih sodobnih skladateljev izredne za-niznivosti in apartnosti. Tudi ti dve točki je dirigiral g. dir. Polič, ki mu gre, kakor vsem sodelujočim, za po vsebini in po izvajanju prelepi žalni koncert vse priznanje. Fr. G. Spomenik kralju mučeniku na Viču Vič, 27. oktoora Na inicijativo a-szilne-ea pevake«ra društva »Danica« na Viču. katerega Člani eo večinoma delavci in preprosti ljudje, se namerava postaviti kot trajen spomin na blagopokojnoga kralia-mučenika Aleksandra I-Zedinitelja spomenik. Odbor >Denice« je na evoii redni seji soglasno sklenil sestaviti pripravljalni odbor, v katerem bodo zastopani vsi predstavniki viških nacionalnih in kulturnih društev *ole in občine. V to svrho se bo vnfiil v prihodnjih dneh sestanek vseh predstavnikov lokalnih društev, kjer se bodo storili tozadevni sklepi. Kdaj se bo vršil sestanek bodo vsa društva pravočasno obveščena. Pozdravljamo fa sklep vrle viške >Danice« in prepričani smo. da bodo vsi viški občani prisnevali Po svojih naibol^ih močeh, da dobi blagopokojni kralj mučenik dostojen spomenik, ki bo pričal §e poznim rodovom o neomaini 1 }ubežni in zvestobi do nepotfpbnesa viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Elektrotehniki spomina kralja Aleksandra Ljubi lana 27 oktobra. V sredo 24. t. m. se je vršila v prostorih Združenja elektrotehničnih obrti za dravsko banovino v Ljubljani žalna seja v počastitev soomina Nj Vel kralja Aleksandra 1. Seje so se poleg ljubljanskih odbornikov udeležil še elektropodjetnik in župan iz Trbovelj, g Klenovšek občinski odbornik inž Gros iz Kranja, elektrotehniki Smraser in Belak rz Maribora in Celja, elektropod j etnik Janša iz Kranja, elektropod j etnik Pretnar ;z Jesenic ter zastopnik banovinskih elektrarn inž. Novak. Predsednik g. Poljšak je otvoril sejo s sledečim nagovorom: Otvarjam žalno sejo v počastitev spomina Nj. Vel kralja Aleksandra T., ki je padel pred 15. dnevi na tleh zavezniške francoske renublike Dolžnost mi je, da opravičim zakašnjenje s to žalno počastitvijo, vendar sem smatral za potrebno, da jo z ozirom na oddaljenost odbornikov, ki so v svojih funkcijah v svobodnih organ-zacijah in mestnih zastopih sodelovali pri žalnih svečanostih — preložim na današnj* dam Združenje elektrotehničnih obrti za dravsko banovino sem vpisal v žamo knji go na banski uprav in na mestnem poglavarstvu, v delegaciji smo sodelovali pn komemn racija h in pri sprejemu Nj Vel. kralja Petra II. pri mimohodu skozi Ljubljano. Podpredsednik Združenja g. Havli-ček pa se je kot z^stonntk udeleži! pogreb nih svečanosti v Beogradu. Za dolžnost pa smatram, da se po vseh teh izvršitvah It kot celokupno za stopstvo spomnimo dela o smrti velikega vladarja Jugoslavije, ki pomeni v zgodovini narodov tn v zgodovini jugoslovenske države ono kraljevsko osebnost, ki je izšla iz delovnega ljudstva, ki je skupno z narodom bojevala za svobodni dom. ki je z veliko državniško sposobnostjo m s razumevanjem svojega ljudstva vodila krmilo mlado jugoslovenske skupnost in ki je končno za vse te ideale pri utrjevanju prijateljstva s evropskimi narodi žrtvovala svoje življenje. Nj Vel kralj Aleksander je padel sredi svojega m i ro tvornega dela in to dejstvo poveličuje njegovo kraljevsko osebnost tem bolj. Posebno pa se zaslugam pokojnega kralja klanja obrtniški stan jugoslovenske države, kajti prav pod močno kraljevsko avtoriteto m drzavni'ko sposobnost se je pričelo urejevanje obrtniške zakonodaje, njihovo stanovsko-organ zatorično gibanje in delovanje na enotni državni podlagi. Prosim vas, da z menoj stoje počastite spomin Nj VeL. kralja Aleksandra z vzklikom SLAVA in petm nutnim molkom... in da istočasno zakličemo »Živel kratlj Peter Da kateremu želimo srečno kraljevsko bodočnost in mu zagotavljamo udanost obrtniških stanov. Potem je poročal udeleženec s pogreba i« Beograda o pogrebnih svečanostih. Žalni večer v mariborskem gledališča Maribor. 27. oktobra Snofi me ie vrsti v mariborskem Narodnem gledališču svečan žalni večer, ki bo ostal vsem v ueizbrienem spominu. Mariborsko občinstvo fe napolnilo Talifio hram, da se še enkrat pok km i manom naSeca največjega mučenika- viteškega kralja Alek sandra I. Zedinitelja. Na oder ie stopil najprej glavni urednik mariborskega >Več>mika« m pisatelj Ra-divoj Rehar ki je na kratko orisal d*lo blagopokoimeea kralia za blagor države in vsega naroda njegovo pot v Francijo za učvrstite^ svetovnega mirj in njegovo mu-čeniško smrt ZakliuČil je e svečano prisego, da bomo brezpogoino sledili njaeovi veliki oporoki: Cu^aKe Jugoslavijo! Spo-nvTOiki govor g- Reharja je napravil na občinstvo globok vtie. Gledališki orkester pod vodstvom dirigenta g Loizeta Herzoga je nato zaigral Schubertovo nedokončano simfoniio. na kar je sledila vprizoritev pretresljive in miete-rijozne Revnak>ve tragedije v treh dejanjih >Grob ninska«, v kateri so nastopili Kraljeva. Joško Kovic m F»ijan. Ta vrage-diia ie v sree segajoč krik malih, 'nebogljenih ljudi: Vojne nikdar I Predstava ie bila na viSku. Gledališki orkoster te zaigTal veličastno Beethovnovo žalno koračnico, na odru pa so medtem postavili katafalfc s kraljevim grbom, v ozadju pa je bil križ s trnievo krono. Članica Narodnega gledališča Krali eva je recitirala turobno pesem Ruie Petelinove >Krali m.ičenik«. g. Vladimir SkrbinSek pa učinkovito Koritnrkovo >Do-movinic. Orkester le zaigral državno himno in tiho ter resnobno se je občinstvo razšlo. L Vavpotič bo portretiral Masaryka Ljubljana, 27. oktobra. Jugoslovensko - češkoslovaška Liga v Ljubljani se je obrnila na svojega člana akademskega slikarja prof. Ivana Vavpo-tiča, naj bi za Ligo portretiral predsednika bratske Češkoslovaške države Masarv-ka. Ker je pa za to potrebno posebno dovoljenje prezidenta Masarvka samega, je prof Vavpotič pisal svojemu nekdanjemu SOSolCU ni dobremu prijatelju, sedanjemu londonskemu poslaniku in prezid en roverou sinu Janu Masarvku pismo, k' mu je V niem sporočal Željo JC lige v Ljubljani. Te dni je prejel prof Vavpotič odgovor z gradu Lanv, kjer prebiva prezident Ma-sarvk. Odgovor se glasi: Dragi prijatelj/ Zahvaljujem se Vam za Vaše IJubez-njivo pismo. Sporočil sem očetu Vašo željo in čim bo mogoče, storimo to Zaenkrat nočemo očeta nadlegovati, čeprav se počuti hvalabogu mnogo bolje Prav pravite, da veleva grozota gnusnega marseil leskega umora nam bratom še tesneje strniti se vztrajati v svetem spominu na Vašega dragega kralja in dovršiti njegovo delo — v kolikor mi dopuščajo moje slabe sile. bom pri tem vestno sodeloval. Oče se prisrčno zahvaljuje za laskav spomin, sestra AHca Vas lepo pozdravlja, jaz Vas pa poljubljam Vaš Jan Masaryk. Nase glc&allšce DRAMA Začetek ob 20 url Sobota 27 oktobra: Hlapci. Premiera. Red B Nedelja 28 oktobra: ob 15 ari: Praznik evetočih češenj Izven Globoko znižane cene Ob 20 uri- Orlic. Izven. Ponedeljek. 29 oktobra: Mi^o, dekle z Montparnasa Red C. Torek. 30 oktobra: Zaprto. Sreda. 31. oktobra: Velika noč. Premiera Red Seda. Četrtek. 1. novembra: Mlinar m njegova bel trven. Drevl Je premiera Cankarjeve drame »Hlapci«. Ker spada to đelo našega najgenljalnejšega- dramatika In predstavnika slovenske umetnosti v ciklus dram: »Revija slovenske dramatike od prvih po-četkov do danes«, katerega pričenja Narodno gledališče v tej sezoni, opozarjamo ljubitelje dramatske umetnosti na to predstavo. Premiera je sa red B. Prihodnja Premiera v drami bo 31 t- m Uprizori se Strindbergova drama, katero naziva pasijonska lgTa. Delo režira g. Ciril Debevec. OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota, 27. oktobra: Hoffmannove pripovedke. Pr emira. Izven. Nedelja 28 oktobra: Hovanscina Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 29 oktobra: Zaprto. Tores.. 30 oktobra: Jeciufa Red A. Sreda. 31. oktobra: Hovansčma Red Četrtek Četrtek, 1. novembra: Hotfmanoove pripovedke Izven. ob Ob KOLEDArt. Danes: Sobota. 27. oktobra katoličani: Frumencij, Srebra. Jutri: Nedelja 2S oktobra katoličani: Simon in Juda, Mila DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Carica vseh Rusov. Kino Ideal: Moje hrepeneti j* si TI... Kino Dvor: Advoicat podzemlja. ZKD: »Ljubezen Mihajla Petrovac 14.15 v kinu Matici. Kino Slika: Njegova senca, šentjakobski oder: »Rokovnjači« 20.16, Mestni dom. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: Carica vseh Rusov. Klop Ideal: UeodepoLni dnevi. Kino Dvor: Advokat podzemlja, ZKD: »Ljubezen Mihajla Petrova« dopokine v kinu Matici. Kino Slaka: Njegova senca. Zaobljuba športnikov In tekma Primerja : Ilirija oh 14.30 na Igrišču Primorja. Šentjakobski oder: »Rokovnjači« ob 20.16, Mestni dom. DEŽURNE LEKARNE. Danea in Jutri: Mr Bakarčič, Sv. Jako. ba trg 9 Ln Ramor, Miklošičeva cesta 36. ob U {JmtPGcf mita »Der grćsste Schuft im Land ist und bleibt der Denunciant*. Te resnične in zlate besede bi morale biti v lepem slovenskem prevodu napisane nad vhodom vsake naše šole od ljudske do univerze. Mladina bi morala že v zgodnji mladosti vedeti, da je ovaduštvo najgrša človeška lastnost. Za ovaduhi bi morali kazati s prstom, njihova imena bi morala biti na sramotni deski, poštena družba bi jim morala zapirati vrata. A tisti, ki je njihovo delo brez te golazni brezplodno, naj bi obračunavali z njo tako. kakor obračunajo navadno na bojišču z vohuni. Za plačilo dobe Judežev denar in brco. In tako je tudi prav. kajti nihče ne zasluži toliko preziranja in zaničevanja kakor podlež, ki pahne svojega bližnjega v nesrečo iz gole hudobije in koristolovstva. Vse to vemo. to ni nič novega. Vemo tudi, da je med nami vse polno takih kreatur in da so ovadbe pr: nas nekaj vsakdanjega. Te največje sramote v našem narodnem znača u najbrž nikoli ne bomo izbrisali. Dvojna podlost in nesramnost pa je, da se skrivajo take podle duše za ljubezen do domovine in hočejo učiti druge, kako je treba to ljubezen javno prodajati, obešati dvomljive zasluge za državo na veliki zvon. Če bi bilo količkaj poštenosti in značajnosti v nas, bi s studom pljunili na to dvoživkarsko golazen in jo pognali tja, kamor spada. Žalostno dovolj, da tega rte storimo. Orgije v Ljubljana, 27 oktobra. V neđci utici v SiSdci »e je večkrat zvečer in včasih rudi ponoči ustavljal avto-taksi, na katerega so ljudje sčasoma postali pozorni. Videli so, da je bil lastnik avtomobila oziroma Šofer vedno isti n da je redno zahajaj v neko hišo kjer so se shajala razna sumljiva dekleta in jih odpeljal neznano kam. Zadeva je prišla na ušesa rudi policiji, ki je poizvedovala na vse strani, a pred dnevi so policij^k organi stopiJi v hi5o in aretirali več deklet. Pripeljali so jih na policijo, kjer so videli, da imajo opraviti s starimi, moralno pokvarjenimi znankami. Dekleta so povedala, da je bil šofer, ki je lastnik avto-taksija, nekak posredovalec za Ijubezen-Njega so poznali tujci, zlasti pa trgovski potn ki, ki so prihajali v Ljubljano, fn nru naročali, naj jih pelje k dekletom v vw. D. je imel re» velik in stalen krog galantnih gospodov, zlasti pa potn'kov. ki so mu radi plačevali vožnje. Bil je pa toliko previden da avtomobila ni nikdar ustavil pred h:5o, temveč je vedno zav I v bližnjo stransko ulico, kjeT je velel gostu, naj počaka. Sam je stopil k dekletom, rekoč: — Halo goste sem pripeljal, punca, danes bo pa kieft! Potem je tudi pokvarjertke naložil na svoj avtomobil in oddrdrali »o la proti Posavju v kako znano gostilno ali v Re-teče na Gorenjsko ali pa celo v Kranj, kjer so se kavalirji vso noč zabavali v družbi veselih ljubic. Za tako veselo noč so plačeval1 po 50 do 200 Din. seveda je pa tudi šofer D. dobro zasdužil pri celi stvari. Včeraj popoldne je bil aretiran rudi šofer, ki je skušal svojo krivdo in zvodni-ško ter posredovalno obrt gospe VVarren zatajiti, vendar mu to nj mnogo pomagalo. Na podLagi zaslišanja in preiskave Je pol cija dve dekleti že izročila sodišču, tretjo pa, ki je luetična, v bolnico, a šofer bo izročen sodišču danes popoldne. Tako bo konec orgij, nad katerimi so se zgražali že dolgo pošteni prebivalci v Šiški- Zaposlitev delavcev v septembru • LJubljana, 27. oktobra. Tendenca v konjunkturnem raz\oju posameznih industrij so 2e dalje časa nekolL ko stabilizirane Največji letni prirastek Izkazuje Še vedno tekstilna Industrija, hi sicer 2253 delavcev ali 20 58% Ostale industrije v glavnem nekoliko napredujejo. Letni prirastki znašajo absolutno pri kemični industriji 304 pri gozdno žagarski 297. v oblačilni 249 itd. Letni padec zaposlenosti nad 100 delavcev Izkazujejo samo tri industrije tn sicer zasebni promet —106. kovinska industrija —148 ln predelovanje kože —160. Serijski razvoj je zelo pester Zaposlenost v glavnem že pada, dasiravno malenkostno Zarada bližajoče se zime napreduje oblačilna industrija in predelovanje kože Z odhodom letoviščarjev je padel promet v grostlmah kavarnah in krčmah Tn se Je zmanlaSlo Število zaposlenih delavcev sa 348. V industriji kamenja in zemlje Je padlo število zaposlenih dplavcev za 273 g/ozdno žagarska industrla leseni vedno nazaduje 'etos izkazuje 196 zaposlenih de-lavc^v manj. Skupaj Je bilo v industriji na področju OTJZn • Ljubljani v septembru za-poslenih 82 995 dela\'oev v primeri s septembrom l&nskegra leta 4010 več. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO 28. rijen - tudi naš praznik Ljubljana, 27. oktobra. Državne praznike praznujemo Slovani, ki smo dobili samostojne države po vojni, posebno praznično, ker so nam prazniki svobode, dnevi, ki nam kot svetli časovni mejniki pričajo, da smo zmožni samostojnega življenja ter da so že daleč za nami črne dobe krivic in suženjstva; slutimo, čutimo ter verujemo, da se začenja naša velika doba, da preživljamo mladost narodov, ki stopajo v ospredje na pozornico zgodovina. Pred 16. lati je razpadla država, ki nas je duš-1a v prisiljeni državni tvorbi; morala je razpasti, ker se v nji niso mogli razvijati samostojni narodni organizmi, hi se tudi niso mogli na ljubo »izvoljene ga* naroda preroditi po njegovem receptu. Zgodovina ter življenje sta ponovno dokazala, da je takšna imperijalistična alkimija, ki naj ustvarja iz neštetih narodnih elementov le en element — šarlatanstvo fer zabloda, ki se prej ali slej maščuje Svetovna vojna je samo dala pospešek sunku, ki je porušil zgrešeno drža\fno konstrukcijo. Slovanski narodi, pastorki Avstrije, so pokazali svojo življenjsko silo, svr>jo upravičrenost do živi jen ja baš teda j. ko je bila vsa E\T-opa izčrpana, ko je padla moralna tn fizična sila celo velikih, vedno s^zobodmh narodov. Tedaj re bil prvi dan ln prvi praznik ČSR Češkoslovaška država ni nastala po naključju v usodnem zgodovinskem trenutku. Nastajala je bila zavestno, ustvarjali so jo bili njeni najboljši sino\n ter je njihova ustvaritev in hkrati zgodovinski dokaz, da je češkoslovaški narod organizem, ki se je moral nujno razviti do najvišje oblike — svoje stamostofnosti. svobodnega razmaha Prva leta po vojni so mlade slovanske države praznovale svoje državne praznike v radostni vznesenosti, ko se je najprisrč- Po snegu je zadišalo Priprave za smušKo sezono — Kaj pravita načelnik snniike sekcije SK Ilirije in predsednik LZSP LjubL^-jta. 27. oktobra Mod športniki so menda najbolj nepo-trpežrjrvi smučarJL Komaj je zapihaj je. sensld vetrič, komaj se je ozračje malo oblaiiDo in Je planine pobelil prvi sneg, že govore vsi vprek, da bo treba mazati dilce. Smočarska strast je nekaj posebnega, razume jo samo tisti, ki je sam smučar. Kdor je enkrat okosS vso lepoto m čarobnost srrrač&nja, bo navdušen za ta prekrasni sport, dokter ga bodo nosffie noge. Naši klubi se že zdaj pridno pripravljajo na rtađp sezono. Telo je treba privaditi na napore, mSHee se morajo sprostiti, raz-gibati. Ko bo zapadel prvi, za smuko ugodni sneg, ne bo našel naše smučarje nepripravljene. Kako se pripravljajo naši klubi na bodočo sezono, kakšne naloge so si za. črtaH? Obiskal4, samo načelnika smučarske sakcrje SK Hitrije, g. Gojkn PIpenbacherja. — Kaj namerava vodstvo se k olje za letos ? — Smučarski sport je pri nas v zari. rrjai letih ogromno napredoval. Uspeh je pred vsem kvantitativen. Se vedno pa nam manjka številčno močan kader tekmovalcev, ki bi se lahko z uspehom merili z mednarodno konkurenco. Vzrok temu je, da manjka našim tekmovalcem osnove, da ne goje smučanja tako, kakor bd bQo neobhodno potrebno. Preveč smo nagnjeni h kultu poedincev, pri tem pa pozabljamo na celoto. K smučanju je treba pritegniti čim večji krog ljudt — Zakaj hočete pritegniti maso? — Le velika množica more dati dobre "ekmovalce. Le pri skupinskem vel ban ju je mogoč najhitrejši napredek. Samouk, ki je zastonj poizkušal pet ali šestkrat kristjani jo, bo ozlovorjen na daljne poizkuse ^pustO. V skupini ne bo izgubil volje. Iz sramu, da ao drugi boljši od njega, v strahu, da ga ne bi tovariši prekosili, bo stis. nTJ zobe: moram, ne odneham prej! Začet-TrtVon je treba brez velikih stroškov nuditi možnost razvoja. Smučanje naj se pričenja s predhodno smučarsko gimnastiko pod stioko^Tiim vodstvom. Prevelika gorečnost nikoli ni dobra zato je dobro, da imaš že takoj v zacektu dobro roko, ki te bo pa. metno vodila. Napako, pridobljeno v mladih letih, je pozneje težko odpraviti. — Zakaj toliko smuške gimnastike ? — Smuška gimnastika je važen činitelj za vsakega smučarja. Sprosti telo in ga privadi na smuške gibe. Ta priprava pa ne sme biti predolga Gimnastika naj se začne nekaj tednov pred sezono. Naši tekmovalci že pridno vežbajo. Priredili bomo poseben tečaj za fante in dekleta, kasneje tudi za starejše in tik pred sezono za malo deco. Vežbamo v prostorni teniški garderobi ob Gosposvetski cesti. Ta prostor je izredno prikladen, ker imamo blizu odprt svet, pripraven za kratek tek, pa tudi za cro3S-country. — Kakšen je torej vaš spored? — č±m več gimnastike pod strokovnim vodstvom. Ti tečaji imajo namen vsaj nekoliko dvigniti kvaliteto vseh smučarjev. Tečajnike bomo letos razdelili na razrede: začetniki bodo prišli v najnižji razred, v kolikor bodo napredovali, jih bomo pomaknili v višji razred. Ni vsak enako nadarjen, eden bo napredoval hitreje, drugi počasneje. Gledali bomo na to, da bodo enaki vež-baM med enakimi. Tečaji po razredih bodo trajaH vso zimo. Tako bo mogoče iz začetnika napraviti popolnega smučarja. Prire-jaii bomo skupne izlete, predavanja, poučni članki naj pokažejo pravo pot. Tekmovalce bomo zlasti izpopolnjevati v panogi, za katero kažejo največ smisla in zmožnosti. VeEko pozornost bomo posvečati turnemu HuoBtaa^fHL — Ali ne bodlo pri tem trpeli športni uspehi ? — Za tekmovalce bodo posebni tečaji. Iz vefike množice smučarje? atesti naraščaj, nikov, nem bo težje Izbrati pripraven mate. ri jal. TJspehfl se morda ne bodo pokazali že danes aH jotri, v nekaj letih pa mora sistematično veSbanje prinesti sadove. Začetniku je treba vcepiti veselje dO smočanja, željo po napredku. V to svrho bomo prirejah mSadrnske tekme m turne IbBbdb pod strokovnim vodstvom. Smučanje na odprtem terenu je najboljša šola. Za dekleta bomo imeh* posebne tečaje v slalomu, Id je za dekleta najborj pripraven. — Kaj pa tekme? — Priredili bomo seveda več tekem. Tudi letos je na sporedu veEka skakalna tekma v Planici, na kateri bodo nastopni najboljši mednaroini skakači. Skakalnica bo razširjena in bodo mogoči skoki nad 100 m. V ostalem je pa vse odvisno od vremena in zime. * — Kajpak, da se že pripravi jamo na smučarsko sesone. je odgovori! predsednik Smučarskega kluba Ljubljana in Ljubljanskega zimskosportnega podsaveza g. Ante Gnidtovoc. — S prvim oktobrom smo nejše izražalo čustvo svobode in ko radosti ru kalila nobena skrb, ker je bil opor radosti premočan. Zadnja leta pa praznujejo svoje praznike ie samozavestno in z jasnimi pogledi na stvarnost. Državni praznik bratske drza\*e je praznik njene moči. je vselej praznik razveseljive bilance plodonosnega dela v preteklem letu in pomeni vselej, da je mlada država stopila zopet korak naprej. Če govorimo o napredku Češkoslo\'aške. ne trosimo praznih besed, ki so sicer tako v navadi kot prigod niče. napredek ČSR na vseh področjih je dejstvo. To na« mora iskreno veseliti, a še bolj bi bili lahko veseli, če bi sledili zgledom Čehoslovakov s pravim razumevanjem in vnemo. Baš 28. oktober bi naj drami! tudi vedno nas. ki čutimo in mislimo enako z bratskim narodom m ki smo si tako sorodni tudi po nastanku naše dr-zave. Razen tega hi se pa morali tudi vedno zavedati, kaj dolgujemo bratom Čeho-slox'akom ter da ne terja le sorodna kri. temveč tudi naše vzajemno sožitje, da nam je geslo ^Zvestoba za zvestobo! že vse slovanske države dokazale, da so zmožne samostojnega življenja in da so nujne zgodovinske tvorbe, lahko s popolno upravičenostjo trdima, da je bodočnost slovanska. In ustvarjeni so pogoji, da slovanske države tudi s čvrstimi zunanjimi vezmi dokumentirajo svoje sorodstvo in upravičenost do obstoja. Zato nam je češkoslovaški narodni praznik hkrati tud: praznik slovanske misli ter še tem dražit, ker čutimo in vemo, da je Češkoslovaška eden najmočnejših stebrov velike, nastajajoče zgradbe konkretne slovanske vzajemnosti. Ponosni smo. da smo tako tesno združeni s Češkoslovaško ter da tvorimo skupno z njo činitelj, ki bi si brez njega ne mogli misliti ravnotežja v Evropi in brez njega bi se tudi ne mogla izoblikovati tako konkretno slovanska vzajemnost. Zato je češkoslovaški narodni praznik tudi naš največji praznik. zaceli. Na klasični gimnaziji. Smučarsko gimnastiko vodi g. Kermavner. Potrebno je to. da se telo sprosti, kajti mišičevje je zaradi dolgega odmora postalo ohlapno. Obenem z gimnastiko vežbajo tekmovalci tudi tek na prostem v bližnjem tivolskem gozdu. Skakači imajo se posebne vaje. — Ali imate kaj novih moči? — Klub si prizadeva, da pritegne k sebi čim več mladine, že zdaj je poset gim-B—tičBfll večerov zadovoljiv, ho pa še boljši. Hvalevredno je, da so se tudi pri nas začeli zavedati o važnosti smučarske gimnastike. Seveda je treba pri mladini postopati previdno. Njihovim telesnim sposobnostim še ne pristoja tek. zato se vadijo v skokih in slalomu. S tem še ni rečeno, da smo amuški tek popolnoma opustili ta se pričeli specializirati za skoke tn slalom. Osnova smučanja je še vedno tek ki je atletska vaja, mladino je pač treba pripravljati na napore sistematično. Nismo hotelsko podjetje, ki nudi gostom v tečajih le to. kar oni zahtevajo. Dozdaj smo še vsako leto imeli poseben tečaj za tek, ki ga je vodil tuj trener. Tudi letos ga bomo imeli, koga bomo poverili z vodstvom tečaja, *e še nismo odločili, vsekakor pa borno sku. SaS pridobiti prvovrstno moč. — Kako izbirate talente? — Pri »Ljubljani« vodimo strogo statistiko vseh tekmovalcev. Vsak njihov uspeh se zabeleži in oceni. Letos smo uvedli novost in zahtevamo od tekmovalcev še drugo preizkušnjo Poleg praktičnih uspehov pri tekmovanju bo moral tekmovalec odgovoriti tudi na 5 idejnih vprašanj. Tako nastane mM klubskimi tovariši samimi konkurenca, ki povzroča hitrejši napredek in koristi klubu ter vsemu našemu smučarskemu sportu. — O napredku j 11 rosi ov *Tisk ega smu čanja? Sigurno je, da smo zelo napredovali, posebno v skokih. Smuški tek smo začeli sistematično gojiti prav za prav šele 1 1926 skok*5 pa še pozneje. Čeprav imamo v Jugoslaviji že precej tekmovalcev, je kader prvorazrednih še vedno premajhen. Zaenkrat imata glavno besedo še vedno Ljubljanski in Gorenjski podsavez. Brez njunih tekmovalcev si ni mogoče misliti državne reprezentance. Tudi Mariborski podsavez in pa Gorski kotar kažeta napredek, drugod še niso tako daleč. Ko bodo povsod začeli sistematično gojiti smučanje, se bomo lahko postavili v bok z drugimi državami. Tako daleč pa še nismo in bo po mojem mnenju trajal v Jugoslaviji ta razvoj še 6 do 10 let. šele potem bomo na isti stopnji z drugimi narodi v smučanju. V slalomu smo storili šele prve korake. Tozadevno imamo dovolj sposobnih tekmovalcev, manjka nam pa pripravnih terenov. — Kakšen je vaš letošnji spored ? — Priredili bomo tekme v slalomu, teku in skokih ter mladinsko tekmo. Klubsko prvenstvo bo na Pokljuki. Tam so ravnokar pričeli gradi t i skakalnico, ki bo dovoljevala skoke do 40 m. Pripravlja se še druga skakalnica, prav tako na Pokljuki za skoke do 50 m. Ta skakalnica - bo važna posebno zato, ker bo tvorila prehod med manjšimi in večjimi, kar smo dozdaj pogrešali. Kdor bo na ti skakalnici dosegel s sigurnostjo skoke do 50 m, se bo uveljavil tudi na večjih skakalnicah. Skakalnica bo v višini 1300 m in se bo lahko na nji treniralo najmanj 5 mesecev. — Kaj pa pri podsavezu? — Podsavez se je dogovoril za stalno tedensko uro v radiu, ki se bo pričela s 3. novembrom. Poleg tega bo tuda posebna gimnastična ura. Po možnosti bo skušal podsavez prirediti v decembru predavanje o aktualnih smučarskih vprašanjih. Začeli se bodo tudi pripravljalni tečaji za sodnike. Važno spremembo smo dobili pri pod_ raveznem prvenstvu. Dozdaj je bilo podsa-vezno prvenstvo odprto le za člane dotič-nega pod saveza in so se tako sestali boljši tekmovalci le na državnem prvenstvu. Pri našem podsavezu bodo zdaj lahko tekmovali tudi člani drugih podsaveasov. S tem bo tekmovanje zanimivejše, konkurenca ostrejša in bodo seveda tudi rezultati boljši- Isti sklep je storil tudi Gorenjski podsavez. Nameravali smo prirediti tudi tekmovanje z drugim podsavezom. Za nas pride v poštev edino Gorenjski, vendar letos to ne bo mogoče, ker bodo pri nas vojaške tekme Male amiante, nato pa še vse-sloraansfco prvenstvo. Za druge tekme torej ne bo časa. podsavez je v zadnjem času dobil prirastek. TrrMmo nove klube, kakor Slalom 34 in SK Poft, ki vsekakor ne bosta hotela zaostati za drugimi aglmtml klubi. Napredek torej na vsej črti. Živilski trg Ljubljana. 27- oktobra. Oospodmje so še vedno lahko rab+rčne na fctvflekem trgu. ker je trs še dofero založen. Dovolj je selen jave, rjcrbrteiji gob si lahko še vnak dan privoščijo gob je jedi m sadja je toliko kot sredi jeseni !*a trga se tcd) že zelo poant, da se bližajo vsi sveti. Danes je bik> že ogromno vencev hi bodi cvetja je 'mnogu, ktjnb ta—, da je 2e sredi oktobra zapade* sneg. Danes je bilo med gobami (precej arvk, ki so pri nas najborj znane mrazovniee, rasto najborj že v hladnih dneh, prodajali so jih po 3 Din liter. Lisičke pa še vedno prodajajo po dinarje Itber kot ao jih poleti. Jurčkov je bty> budi le nekaj, prmerih* so j* iz okoffce Sv. Katarine. Po hribih sfje še vedno solnce ter je še primerno toplo fdoCrm se v Idutoljaui dnfclmo v megli) zato tudi še vedno rasto goba. Ven- dar prinese na tns včasih tudi po več dn: stare gobe, kar je težko ugotoviti, ki se včasih sfcodljive. — Ker je dovoz jabolfc še vedno zelo živahen, se še cena ni za-čada dvigati. Tudi kostanja so danes pripeljali »opet velike količine. Kmetje prodajajo kostanj še vedno po 1.50 do 2 Din. docira je uvoženi kostanj, zlasti maron: precej drag. najcenejši je po 10 Din kc G-rocdja je tudi še vsak dan mnogo, zlasti danes ga je bilo precej. Seveda je le samo n voženo, amederevsko Cena je že precej časa sta m a ter dobiš še lepo gropd je po S do 7 Din kg- Na zelenjadnem trgu so prodajalke najbolj založene z zeljnatimi glavami, skoraj sleherna jih prodaja- Letne mehke salate ni več mnogo tn se je malo podražila, dve glavi dobiš za UB Din. Mnogo je še šprnače in m o tovile a po dinarju merica, ohrovta je nekoliko manj kot zelja, vendar na izbiro, za endtvtjo je pa zda^ še vedno velika ^e-zona ter je tndi poceni, po M par glava. Ker je bR zek% dobro založen perutninski trsr z. jajci, so se nekoliko poceaila. Povprečno so jih prodajali po 175 Dtn par Gospodinje danes niso posebno kopo. vale pisk. pač pa je bila precejšnja zneča pri mesarjih, ki prodajajo ceneno govedi, ne ffi Din kg!1. Seveda je ob koncu mese ca Še vedno dovolj izvoljenih, ki ne praznujejo nedelje bre-z kurje pečnlte. Piščanc. so skoraj vise leto enako dragi ter ne moreš dWbiti posebno lepih rapod 15 Dtn komad. Lojze Dular — 60 letnik Ljtrbljana, 27. oktobra T'ho tn »kromjto, kot je bile vse *j«e-50vo Mvljenje, prtuznuje z I»jze Dular svoj 60. rojstni dan. Ntj nam ne zameri da se ga spomnimo ob t »J prill«*, saj smo ga pustili pri miru prei desettmi leti. Vo sca je sprejel Abraham v svoje naročje. Rojenice so mu sodile v prijazni Ji-ka vasi pri Novem mestu. Prorokovale mu &o ne bogastva, ne sijaja, zato pa v ttm večji meri pošten in kremen it značaj, dobro srce in neizmerno ljubezen do svojega naroda in domovine. Mino lahko trdimo, da ga ni človeka, kateremu bi storil Lojze Dular kaj hudega in krivičnega. Koliko lepše bi bik> življenje, če M posnemali vsi njegov anačaj, ki ne pozna sovraštva, m-tr% in zahrbtnosti. Kmetskega faata so posiali v črno solo — novomeško gimnazijo. Ko je odslužil 3e avstrijske vojake, si je poiskal življenjsko družico Marijo iz znane gorenjske rodbine Demšarjev. Zvesto in v največji harmoniji ga spremlja go«pa Marija 4e 36. leto na njegovi življenjski poti in ma je povila štiri sinove, Milana, Lojzeta, Bertlja in Janeza. Težko je bik) njegovo življenje pri okrožnem rudarskem uradn v Grazn, ko je moral v tujem mestu s skromno plačo državnega uradnika preživljati petčlansko družino. Zaradi T>lovanofLlstva mu ni bilo več obstanka v zagrizenem nemškem Grazn in že leta 1907 so ga premestili v njegovo veliko ves©.J- v Ljubljano. Svetovna vojna tudi njemu ni prizanesla. Mnogo je Skrvencev, ki Jih je rešil z lastno življenjsko nevarnostjo kot tolmač vojnega sodišča pred puškami na Suhem bajerjn. Ti, takrat preganjani nacijonami možje se bodo še prav posebno spominjali g. Lojzeta Dularja ob njegovi 601 etnici. Njegove velike sanje so se izpolnile, ko je bila ustanovljena Jugoslavija. Nekaj let za. tem je postal upravnik Glavne bratov-ske skladnice v Ljubljani, kjer ga ceni nadrejeni upravni odhor, delavcem-rudar-jem pa je pravi oče. G. Lo^oetn Dularju poteka jesen njegovega »vtjenja, ki mn je pobelila glavo, v vestnem izpolnjevanju dolžnosti do domovine rn naroda. Dolgi vrsti stevljenčevth prtjaterjev in znancev se pridružujemo tudi mi in nm kličemo: še na mnoga leta, še mnogo srečnih m zdravih let, v prostem času pa obfto zabave m uspehov % vrtičkom! Carica vseh Rusov Ljubljana, 27. oktobra. Spet smo dobffi redek fihn, ki zanj kri-a nima dovolj pohvalnih besedi m so-potlatlfov na razpolago, da bi ga ocenila tako, kakor to ve?!častno delo v resnici zasluži. Da svojo trditev vsaj nekoliko podpremo, omenjamo samo to, da so po velemestih za »Carico vseh Rusov« kinematografi razprodani rudi za ves teden naprej, kar se ni dogodilo še pri nobenem druffem ffmra. Se ni dolgo tega, ko smo v kinu Matici občudovati Katarino II., ker je bil film res krasno delo, vendar pa komaj senca sedanjega ko4osamega deda. Mlado princeso Sofijo Frideriko Anhalt-Zerbet igra Mar-lena Dietrich t vso svojo poduhovljcno naivnostjo m nežnostjo ter plah ostjo, ki se pa pri beoastem soprogu v Moskvi iz-premeni v hladno preračunljivost šarmantne rasne dame, ki se njenemu razumu m čarom ne more upirati ntkdo. Vsebina filma je pot male nemške princese do prestola vseh Rusov, a okrog tega razburljivega dejanja je še mnogo, mnogo več, česar nam ni moglo pokazati še nobeno drugo delo niti v drami niti v fHacatari, namreč tisti misterij brezmejne Rusije, ki j« že tolikokrat pretresel zgodovino človeštva ji spet pretresa ves svet Silna dinamika filma je tako sugestivna da nas pretresa vihar nepojmljivo sile Rusije do kosti. Kakor govorimo o iti n Vi elementih stvarstva, tako je tudi Rusija v tem fihnu predočena kot pravi prirodn element z vso svojo gigantsko, nerazum !jivo močjo.. Ameriško kolosalna oprem.i in režija filma nas vodita v mistično ijroz ne, poganskim svetiščem podobne prosto re Kremla, kjer divjajo vulkansko silne strasti. Izbruh tega tajmstvenega vulkana je pa dvorna revolucija, ki posadi Kara rino n. na prestol. Ruski konjeniki s K i tarioo na čoiu kakor hudournik drve r>-velikanskem stopnišču k carskemu presto !u. ki ga objema preteči orjaški ruski orel Povsod pošastni kipi svetnikov in pr kazni, povsod mrke. grozeče ikone ■ . . Vedno zvonovi in bučan je množic, ki r rusko himno simbolizirajo element morja ruske ga naroda. Neizmerne širine in neizme- -globine Rusije občutimo, da strme in drhte občudujemo nepojmljivo mogočnost te nepremagljive sile. In čim mogočnejši ie ta misterij, tem taffinstvenejši je ... Vse, kar je v filmu. ie kolosalno in nadnaravno veliko — vse je neprecenljivo bogastvo, vse bajna sila m moč vedno se obnavljajoče neizčrpne energije Rusije. Takega filma Ljubljana še ni v dela. zato si pa preskrbi te vstopnice v pred prodaji. Paramountov tednik nam kale obisk kralja Aleksandra v Sofiji. Kako vesel in kako srečen je njegov nasmeh ob pogledu na pobratrrnstvo Bolgarije in Jugoslavije.. Vozni promet o Vseh svetih Ljubljana. 2*. oktobra. Uprava policije je odredila sporazumno z mestnim poglavarstvom glede prometa ob prazniku Vseh svetnikov naslednje: Dne L novembra 1534 je dovoljen na pokopališče k Sv. Križu ra vsa vozila brez izjeme, vključno tudi kolesarje, samo enosmerni vozni promet, in iscer je dovoz dovoljen samo po Tvrševi, Linhartovi ki Savski cesti Odvoz s pokopališča pa »amo po 5m a rt in »ki cc&tL Ker bo ta ojm obratovalo na tej progi večje število avtobusov, so iz prometno varnostnih oztrov odrejena za avtobuse naslednja postajališča: L Postajališče (v obrata do 4 vooBO*vi) Tavčarjeva ulica, desna stran, smer protf Tvršev cesti. Za ta vozila volja kot dovoz na pokopališče naslednja pot: Tavčarjeva ulica, Tvrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med hmeljni ki. Smartmska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidov danska, Ko-menskega, Kolodvorska. Tavčarjeva uftea- IL postajališče (v obratu 4 vozovi) Miklošičeva cesta, nasproti hotela »Union*. Dovoz na pokopališče: Miklošičeva, Masa rvkova, Tvrscva, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med hmeljnki, Smartinska, Jegličeva, Vrhovčeva. Vtdovdanska, Kom enakega, Resi jeva. Sv. Petra cesta, Marijm tng, Miklošičeva cesta. Avto taks i m izvo-ŠČki imajo ta dan staja1 iSče v Frančiškanski ulici nasproti kavarne Union. IIL postajališče (v obratu 4 vozorrt Krekov trg. Dovoz na pokopališče: Krekov trg. Pred Škofijo, Stritarjeva ulica, Marijin trg, Prešernova ulica, Tvrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med hmelj-niki, Smartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, V> dovdanska. Komenskega, Resi jeva. Zmajski most, Kopitarjeva ul.. Krekov trg. IV. postajališče (v obratu 4 vozovi J Kongresni trg — ob vremenski hišici. Dovoz na pokopafisče: Selenburgova, TvtjSeva, Linhartova. Savska cesta. Odvoz: Med hmeljnikL, Smartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidov danska, Komenskega, Resi jeva, Krekov trg, Pred škofijo. Stritarjeva ulica, .Marijin tng, Wolfova ulica. Kongresni trg. Vsako prenatrpan je vozil je v smislu obstoječih predpisov strogo zabranjeno in trn a jo šoferji odnosno sprevodniki sprejeti le ono število potnikov, kolikor je komisijonemo dovoljenih mest (sedežev in stojišč). Varnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana, izločijo iz prometa ter jim zabranijo nadaljnjo obratovanje Zatorej se tudi občinstvo opozarja, naj ne sili v vozove, ki so že z najvišjim dopustnim številom potnikov zasedeni. Občinstvo se opozarja, da je najvišja dopustna cena za enosmerno vožnjo na pokopališče 3 Din. Posebno starši z otroki se opozarjajo, naj se strogo držijo desne strani ceste, kjer ni hodnikov, da se izognejo nezgodam in ne ovirajo po nepotrebnem prometa. Glede parkiranja pred pokopališčem kakor tudi glede vožnje same se morajo vsi vozači brez izjeme strogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov. Kolesarji se opozarjajo, da je dostop na pokopališče s kolesi zabranjen. Ker se vsako leto dogaja, da občinstvo stopa na grobove, posebno na vojaške, ter jih poškoduje, se opozarja, da dobijo varnostni organi nalog, naj take osebe legitimirajo in prijavijo, ker se bo proti njim postopalo in bodo morali poravnati povzročeno Škodo. Občinstvo se slednjič opozarja, da je vstop na pokopališče dovoljen izključno pri vratih na levi strani cerkve (ki so navadno zaprta), izhod pa je izključno skozi desna vrata (med cerkvijo in upravnim poslopjem pokopališča). Pri glavobhi, omotici, Šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovfcc gren&cL Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Polfčan — Žalna komemoracija gasilcev. V torek ao imen' žalno komemoracijo za blagopokojnim viteškim kraljem nudi naš-gasilci. Zbrali so se vsi v uniformah v prostorni dvorani hotela Bauman. Spredaj, je bala V črnino ovita slika Aleksandra, pod njim pa v državne barve slika mladega fcralja. Predsednik čete g. Bauman je :me! primeren nagovor o bla^opokojnem kralju, nato pa se je vršila prisega kralju Potr« IjL 245 ♦SLOVENSKI NAROD« dne 27. oktobra 1034 Sirar 4 **1 MARLENE D IETRICH tn njene hčerke Marije Steber VSA LJUBLJANA GOVORI O najnovejšem tn najpi 1 vlač BfOBTCMENTAI^nBBf RUSKEM CA1RIICA VSEH RUSOV Monumentalno veledelo posneto po dnevniku carice Katarine H — Mar-lena Dietrlch, kot naivno dete, razočarana žena in ljubimka iz maščevanja. Režija: Joeef von Sternberg Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Tetefo° t1"24 Predstave danes ob 4_, 7.15 in 9.15 in jatri ob S,, 5, 7.15 In 0O5 ari zvečer IJ red prodaja od 11.—12-50 are. DNEVNE VESTI — Žalni znaki Jadranske straže so pravkar prišli v promet in so tako elegantni, da jih vidimo že povsod. Na finem črnem svilenem traku je pripet počrnjen znak JS, ki izpod njega gleda majčkena trobojna Znak s svojo okusno kompozicijo leluje pravzaprav kot nakit, a navzlic temu velja le 2 Din, da si ga lahko pripne prav vsak član JS. Za to nizko ceno se •pa moramo zahvaliti kovinski tovarni *Eka« mi Vladimirja Stareta, ki je izdelala lepi kovinski znak tako poceni, predvsem pa gospodičnam Tehniške srednje šole. ki kot navdušene podmladkarce JS brezplačno montirajo znake na trakove. Dela imajo seveda toliko, da so se ženski oddelki Tehniške srednje šole izoremenili v pravo tovarno, kar je bilo pa mogoče le zaradi naklonjenosti direktorja Reisner. ja in učiteljskega zbora do JS. Zatai znak JS si bo pripel ves narod, ki je v dnhu viteškega kralja Zedinftelja, svojega Velikega admirala pod vodstvom svojega pokrovitelja, mladega kralja Petra H. varuje Jadran! _ Iz drfavne službe. Premeščena je obrtna učiteljica Katarina Gnezda od Drž. ot.redn.iesa zavoda za domači obrt na čipkarsko Solo v Železnike. — \i banovinske službe. V višjo skupino je pomaknjen banovinski teh. višji pristav v d. direktorja zdravilišča Rogaška Slatina ine. Anton Ditrich, za banovinskega pristava pri banski upravi v Ljubljani Je imenovan banovinski uradniški pripravnik Aleksander Štrekelj. preme^oen \a banovinski uradniški pripravnik Ivan Gerear od banake uprave v Ljubljani k sreskenTJ naoelstvn v Dolnji Lendavi. — Sprememba v pravilnikn o banovin-r»k;h pristojbinah na ribarske izkaznice. Z dne 9. decembra 1932. K členu 1. se dodaja nov odstavek, ki se pravi: Za člane ribarskih drištev včlanjeaiih v Zvezi ribarskih društev dravake banovine znaža pristojbina pod A Din 30.—, pristojbina pod B Din SO—. Ta izpreanemba v pravilniku velja od 1 januarja 1934. — Is >Službenega lista-c >Sljžbend list kr. banfke uprave dravske banovi ne < št. 87 z dne 27. oktobre objavlja navodila za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1935736. pla Sevanje blagovnih terjatev Rumuniji, ratifikacijo raznih mednarodnih pogodb, izpremembe o pravilnik i %, ribarskih pristojbinah na ribarske izkaz-oe. objave banske uprave v pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 m razne objave iz >SkižberLrh Novin<. — Narodno obrambna dneva preložena. V imenu vseh 21 sodelujočih društev in organizacij sporoča »Branibor«, da se iz razumljivih razlogov ne bosta vršila projektirana narodno obrambna dneva 10. in 11. novembra t. 1-, pač pa sta preložena na dogledni čas. Prosimo pa vsa društva, naj se intenzivno pripravljajo to ukrenejo vse potrebno, da bo manifestacija v vsaki občini uspela r vsakem pogledu kar najlepše. Glede natančnega datuma prireditve — ki bo precej blizu — pa bomo predvidoma lahko določlii te čez teden dni. — Osrednji odbor društva »Branrbor« v Ljubljani ^ AMO SEJ DANES ob 4^ 7. in 9.15 KONALD OOLMAN v družabni drami Moje hrepenenje si ti... Jutri ob S., 5., 7. in 9.15 premier«, najnovejšega velefllma Joane CrawSordove „USODEPOLNI DNEVI44 Ni je brigala sedanjost, niti preteklost, živela sta iz dneva v dan. V naročju ljubimca je mislila na drugega. ZVOČNI KINO IDEAL. Vstopnina: Din 4.50, 6.50 m 10.— — Delo d°be. Borza dela v Ljubljani .-prejme za takoj 5 usnjarjev, izdelovalca kisika in ogljikove kialine, hlapca. — Prepovedana Italijanska knjiga. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in razširjati v naši državi v MIlanu izdano knjigo »Una favola vera«. — Umrljivost med zavarovan trni de. lavcl ln nameščenci. V avgusta je umrlo po podatkih Okrožnih uradov 172 delavcev in nameščencev, od teh 121 modkih in 51 žensk. PonesrečHo se je 14 delavcev, hrven dela 12, od teh je pet utonilo, eden se je Pa obesil Rodbinam umrlih dehivoev in nameščencev je bilo izplačanih 142-37 Din t>.~.grebnine — Split vaino turistično -»redišee Iz Solita poročajo, da ie letos število hipcev v primeri s prejšnjim: leti močno poskočilo. Split je postal važno turistično središče. V tretjem četrtletju letošnjega leta ie pri-soelo v Solit 93.073 pornfkov. v dngem pa 5" rf>4 Samo Švicarjev ie bilo leto© na naši rivijeri nad 1.000 _ Nemčija se zanima za naša vina. Letošnja vinska letina v Dalmaciji ie bilo ena najboljih v zadnjih letih. Samo v splitskem sreza bo znašal pridelek nad 10O0O0 hI. kar pomeni 15-000 hI več. kakor .^an« m predlanskim Na vsem ozemlju primci -ke banovine bodo pridelali letos nad 900100 hI vina, dočim so ga pridelali lani in predlanskim približno povprečno 660.000 hI. Za naša vtaa se je začela zanimati tudi Nemčija, ki jih pa hoče predelovati v žganje in kis. — Krojna knjiga. Izdal jo je obrtni učitelj Knafelj Alojzij. Knjiga je izborno urejena, vezana je v platnu, tisk pa lepem in dobrem papirju Ako pogledamo v notranjost knjige, vidimo takoj, da je izšla izpod peresa strokovnjaka. Lepo oblikovani kroji, čiste risbe in način razlage je dokaz prave dovršenosti. Avtor knjige pričenja s svojo razlago prav tako, kakor mora pričeti krojač ali šivilja v praksi, n. p. najprvo, kako je treba obleko pomeriti, dalje pa, kako se mora po dobljeni meri narisati kroj in to tako pregledno, da Interesentom ne bo težko razumeti. — Tiskana je tako, da je poleg vsake risbe tudi popis kroja, kar daje učencu !ažj: in hitrejši pregled. Knjiga obsega 156 strani, ima preko 100 slik, najrazličnejše kroje z raznimi oblikami in dve konfekcijski tabeli, za obleke ln perilo. Ker bo ta knjiga po svoji bogati vsebini našim krojačem in krojačicam in tudi učiteljem in učite ljicam obrtno nadaljevalnih šol izbočen iPTfpomoček pri jihovem delu, upamo, da bodo prav pridno segali po nji posebno še, ker je svtoj \njige ;ned svojimi kolegi že I tak znan kot tov rs ^ n strokovnjak. Knjiga je izšla v slovenskem in si boni vaškem jeziku, kar je treba še posebno pozdraviti. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo še oblačno in megleno. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 20. v Skoplju 18, v Sarajevu 13, v Beogradu. Zagrebu ta Mariboru 9, v Ljubljani 6.7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.7. temperatura je znašala 4.2. — žene s© je hotel odkrtžatl. Trgovec iz Topolovice Josip PahaČ že del j časa ni živel s svojo ženo. Bila sta sodno ločena in mož je obljubil ženi Izplačati do 15. maja 15.000 Din odpravnine, čas je hitel, mož se je pa hotel svoje žene odkrizati. da bi mu ne bile treba plačati odpravnine. Nagovar jati je začel Josipa Bjelobradiča iz sosed ne vasi. naj bi ubil njegovo ženo, za kar bi mu daj 2000 Din. Bjelobradič je pa obvestil Pahačevo ženo in je povedal, da je že dobO 1000 Din na račun, žena je moža ovadila ta sodišče ga je obsodilo na leto dni ječe. DANES PREMIERA senzacijonalnega velefilma ADVOKAT PODZEMLJA ram napete vsebine ter najdrznejših podvigov ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. ta 9. uri. jutri ob 3., 5M 7. in 9. uri zvečer Cena 4.50 in 6.50 Din Iz Ljubljane —lj Žalna maša univerze. Danes ob 11 je rmela univerza Aleksandra i. v stolnici zadušnico za svojim blagopokojnim ueta-noviteljem in protektorjem, viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Cerkvenemu opravilu, ki ga je celebriral prorektor dr. Matija Slavlc, je prisostvoval celo. kupni pofesorski zbor z dekani na čelu Navzoči so bili skoroda vsi slušatelji vseh fakultet, zastopana prav vsa akademska društva ra je bil prostorni cerkveni hram napolnjen do zadnjega kotička. —tj Velik dar krajevnemu odboru JS. Vsa javnost je med vsemi žalno okrašenimi izložbami v Ljubljani najbolj občudovala izložbo tvrdke Magdič na Aleksandrovi cesti raradi krasne slike kralja Aleksandra v admiralski uniformi, ki je v njej žrtvoval svoje Življenje za srečno bodočnost Jugoslavije in za mir človeštva. Odlični portret je naslikal mojster Ivan Vavpotič sa trgovsko akademijo, sedaj je pa mojster v počastitev spomina viteškega kralja Zedinitelja poklonil avtorsko in reprodukcijsko pravo tega velikega svojega dela ljubljanskemu krajevnemu odboru JS, ki bo sliko gotovo reproducirala v najpopolnejši tehniki m jo razširila po vsej državi. —lj šahovski brzoturnlr. S noči je bil v kavami Evropi brzoturnir Ljubljanskega šahovskega kluba za prvenstvo oktobra. Udeležilo se ga je 11 igralcev. Zmagovalec tn prvak je postal Longer, ki je dosegel 9 točk od 10 dosegljivih in prejel Le. wtsa Staclaira knjigo »Arrowsmith«. Drugo mesto je zasedel Preinfalk z 8 in pol točke. Vodil je do zadnjega kola, tu pa je v odločilni partiji podlegel Longer ju Preinfalk je prejel Jacka Londona »Dolino smrti«. Tretji je bil Gabrovšek Julij s 7 točkami (Jlri Woikerja »Pravljice«), četrti Gerzinič s 5 in pol (Vladimirja Bartola »Lojpez«V Longer je bil tndi klubski prvak v septembra rn je vse svoje nasprotnike premagal ta ter dosegel 100 %. —lj Kolib se ne bomo znebili najbrž nikdar v LJubljani. Podiramo jih na enem koncu, da jih na drugem zopet postavljamo. Zato so se še najbolj izkazali kome-dijantski vozovi | so na kolesih Včasih so »dominirali« v Tivoliju, kjer pa zdaj ni več prostora za nje. Ko se je razširilo so- kolsko tek>vadišče v i i voli ju do I^atter-mannovega drevoreda, so se preselili nekateri komedija a ti na Kodeljevo v mo-ftčanako občino. Tam jih tndi najbrž ne marajo več, ker it se te dni preselili na prostor ob Trraevi cesti m Rinapilerjevi uJJei. Ttk ob eevti je postavljeno todi strelišče, poteg p« »toji ogrodje vrtiljaka ta dva stanovanjska vosa. —rj Umrli to v Ljubljani od ». <*> 36. t m. Marchlotti Ivan, S7 let, trgovec, »r. Petra cesta «0. Cotie Albin, S8 let, ta*. *e-mije pri »Tb. prem. dr.«, Trbovlje 160. Trepše Helena roj. Jamnik, 63 let, vdova po stroj. drž. žel., Janševa urica 13. Sad-ntk Marija, 56 let, posestnica, La tkeva vas 50, obč. St. Pavel pri Preboldu. Kvas Ivana, 34 let, postreznica. Rožna dolina, C. XV-7. Gofli Marija roj. Goriachek, 86 let, vdova posestnika, Trnovska uHca 1. — V ljubijanski bolnici so umrli: Doltnšek Jože, S leta. sta delavke, Gradec 68, gre* Litija. Lavrih Alojzij, 3 leta, sin čevljarskega mojstra, Zaboršt 19, s rez Litija, TJčakar Marija, 52 let, Dravlje 78. Rebolj Frančiška, 16 let, hči posestnika Zg. Prr. niče 41. Ttmofejev Vasilij, 42 let, grafo-log, brez stalnega bivališča. Novak Ivan, 23 let, kovinostrugar, Mestna pristava 8. —lj Filmska predstava ZKD. Danes in jutri se predvaja v prostorih Blitnega kina Matice velika filmska drama, zajeta rz ruskega življenja »Ljubezen Mihajla Petrova«. Film je poln prizorov najnežnejše ljubezni m požrtvovalnosti. Glavno vlogo v tem deta igra slavni baritonist Lowren-ce Tfbett. On je znan kot pevska veličina, ki nima para med sovrstniki, že glede na nekaj pevskih točk. ki jih odpoje Tibett, je vredno ogledati si to filmsko veledelo. Predstave danes ob pol 3. ter jutri ob 11. uri dopoldne Vstopnina 3.50. 4.50. 5 50 ta 6.50 Din KAVARNA NEBOTIČNIK W—I ......■■IIIIIIB........I dnevno popoldanski in večerni KONCERTI —lj »Rok ovn jači« na šentjakobskem odru. šentjakobčani vprizore danes in jutri zvečer ob 20.15 Jurčič-Govekarjevo ljudsko igro >Rokovnjačic. Predprodaja vstopnic danes ta jutri od 10. do 12. ta od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom predstave. C«njeno občinstvo opozarjamo na obe predstavi. ALI STE 2E NAROČILI NOVELO RAJKA KOSA »N JENI KRALJI?« —lj Uprava Hubadove župe JPS vabi vsa ljubljanska pevska društva, da se obvezno udeleže skupne pevske vaje za mešani zbor v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Peli bomo žaiostinke: j>Na grobovih!« za aR. tenor, bariton in bas. — Uprava. —lj V*em članom JNAD »Edinstvo«. Drevi ob 20. bo v klubovem lokalu (Tvrševa 12/1.) obvezen članski »ostanek s predavanjem: >Vtisi s pogTeba Nj. Vel. kralja Aleksandra I- Pozivamo vse člane, da se sestanka brezpogojno udeleže. — Klubova uprava „Kavama Central6' vsak večer KONCERT V SOBOTO LN NEDELJO ODPRTO VSO NOČ 3161 —lj Jenkova plesna šola v Kazini zopet nadaljuje z rednim poukom vseh oarod-Qih ta družabnih plesov. Jutri »nedeljski popoldanski tečaj« ob po? 4.. V ponedeljek začetniškj tečaj«. V torek »spopolnje. valni tečaj*. Posebne ure in Informacije dnevno od 11. do 13. in od 15. do 19. —lj Kavarna »Odeon«, Poljanska cesta št 7, odprta od 8. do 2- are Vsak dan koncert. Cene kavarniške. —lj Tečaj za smučarsko telovadbo. Tečaji za smučarsko telovadbo SPD se pri-čno v sredo 7. novembra ob 19. uri v drugi državni realni gimnaziji na Poljanah, vhod iz Ciril-Metod ove ulice Prijave sprejema pisarna SPD na Masarvkovi cesti št. 14-1 med uradnim! urami, člani naj se izkažejo pri vpisu z Izkaznico. —lj Ponovno smo znižali cene roka vi-am^ nogavicam, samoveznicam itd. pri M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22 in Po. Ijanska cesta 1 (Peglezen). —lj Prvovrstne domaČe krvavice, tudi na ražnju pečene pečenice in ralniči se dobe pri Jeločniku v Rožni dohni. Točijo se prvovrstna vina Dnevno koncert ▼ kleti „Zvezda" Iz Kranja — 70-letnica. Te dni je praznovala v krogu svojih otrok 70-letnico rojstva gospa Urška V r e č e k. že pred 23 leti ji je umrl mož ki je hO po poklicu usnjar. Ju-bflantka i-m* pet otrok, ki so še vsi zdravi ta živi. Najtarejša hčerka ga. Nataša Bu-lovčeva je poročena z nadučfteliem v Begunjah. mlajSa ga. Pavla Regovčeva je soproga poslovodje g Regovca. Sinova Ivan in Franc sta zaposlena v tovarni Jugoče-ški, Tone pa. ki se ode istvu je marljivo tudi na deskah gledališkega odra v Kranju, je poslovodja Jadranske trgovine Čevljev. 70-letnico svoje ljubljene mame so slovesno praznovali. Tudi mi Ji želimo, da bi doživela v krogn svojih otrok še mnogo let. — Spominska proslava jadranske »traže, Namestu običajnega Jadranskega dne, ki je imel večinoma propagandni značaj, bo priredil letos krajevni odbor JS v Kranju spominsko proslavo dela balgopokojnega kralja Aleksandra Uedinitelja za naše morje. Proslava se bo vršila v sredo 31. oktobra ob 20. v Narodnem domu. Na sporedu je nagovor predsednika, recitacija DANES OTVARJAMO V UUBLJAM pore - Kmet družba z o. z. TRGOVINO Z VSEMI ŠPORTNIMI POTREBŠČINAMI IN LASTNO DELAVNICO Župančičeve pesmi »Ob Kvarneru* ter predavanje »Kralj ta naš Jadran«. Vstopnine ni, prodajali se bodo samo kolki, razglednice in koledarji JS. Ljubitelje našega Jadrana opozarjamo, naj v velikem številu poselijo to spominsko svečanost. — Otvoritev nOve ce-ste in mostu, v Četrtek 25. t. m. se je vršil ogled preložene občinske ceate med Besnico in Nemil jami in novega mostu Čez Nemiljsčico, čije struga je tudi deloma preložena. Vsa ta dela so se morala izvršiti, ker je letošnjo pomlad, sredi marca zasul velik p Laz precejšen del ceste in potoka. Pri tem se je pomaknila nova cesta na severno stran, da ni bilo treba prestavljati in odvažati velikanskih skal in vsega drugega materijala, ki ga je nasul plaz. E>eio je lepo izvedeno, tako imamo prav vzorno občinsko cesto. Delo je nadzoroval tajnik, sreskega cestnega odbora g. Kari Pisk. Da se je ta preložitev občinske ceste ta potoka moglo izvršiti, je naklonila banska uprava v ta namen 25.000 Din, sresko načelstvo pa 42.000 Din iz bed-nostnega sklada. Razen tega so morali občani, zlasti oni, ki cesto vporabljajo. delati kuluk. V četrtek sta bila cesta in most otvorjena za javni promet. Opozarjamo nedeljske izletnike, naj si ogledajo posledice plazu ta novo cesto. — Javna cestna dela v kranjskem »rezo. Banovinska cesta med Krizami in Golnikom je bila tako ozka, da so se pripetile večkrat manjše nezgode. Sresko načelstvo je dalo cestnemu odboru 32.000 Din iz bednostnega fonda, ki ga je podelila banska uprava, za izravnavo klancev in ovinkov. Za odpravo povodenjskih poškodb na banovinskih cestah pa je dobil sreski cestni odbor 47.000 Din. It Maribora — Film o kralju-mučeniku prel°ž«^x. Grajski kino sporoča mariborski javnosti, da je predvajanje tako težko pričakovanega filma o življenju in smrti viteškega kralja Aleksandra I. začasno preložen. Državna filmska cenzura namreč še ni kon cala cenzuriranja filma o pogrebnih svečanostih Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Uedinitelja Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. — Izredno mnogo zanimanja je za premier o »Idealnega soproga«, ki bo jutri ob 20. uri. Delo, ki ima vise odlike svojega avtorja, Oscarja VVildea, je pisano efektno ter osvaja s svojo napetostjo, ki ne popusti vse do konca. Delo režira \Hadimir Skr-binšek, nastopijo pa: nova članica Sava Sever jeva Starčeva. Barbičeva, Kraljeva, Sa vinova Gorinškova, Zakrajškova, Grom. Skrbtašek. Rurijan, Nakrst, Gortašek, Košić, Blaž. Verdonik ta Košuta. Senzacija za ženski svet bodo nove toalete, ki jih je po načrtih arh. B. Stupice izvršil atelje živke Sever je ve v Ltabljani. — Abonent je, dvignite sv«je Izkaznice! Marsikdo se je letos prijavil za gledališki abonma, a doslej še ni dvignil izkaznice. Ker mora gledališka blagajna imeti točen pregled abonentov. se naprošajo vsi oni, ki so se prijavili, da čim prej dvignejo izkaznice. — Cankarjevo dramo »Hlapci < ponove nocoj v Narodnem gledališču v Mariboru za red B. _ te trikrat detoroorilka ? V vasi Pe_ šioki vrh pri Negovi je razburilo vaščane nečloveško dejanje mlade nezakonske matere. Neka posestniška hči je te dni rodila že tretjega nezakonskega otroka. Čudno pa je to. da so se vsi trije novorojenčki mrtvi rodili, to namreč zatrjuje mlada mati. Ker pa so postali ob tretjem >mrtvem novorojencu^ ljudje pozorni, so opozorili bližnje orožnike na mladenko, ki je že tretjič postala nezakonska mati. Sum ljudi je bil na žalost upravičen. Sodna komisija, ki je raztelesila truplo, je ugotovila, da se je otrok živ rodil, da pa je umrl zaradi brezvestnega ravnanja nečloveške matere. Kol-maničeva je, tako trdi komisija, otroka pustila popolnoma v nemar ta je moralo ubogo dete umreti zaradi gladu in nesnage. Rroti nečloveški materi je uvedeno sodno postopanje ta bo brezvestnica prav gotovo temeljito kaznovana za smrt svojega ne dolžnega otroka. — Ribji trg. Na včerajšnji trg za ribe so pripeljali precej morskih in tudi domačih rib, tako da je bil trg zelo bogato založen. Ribe so prodajali po naslednjih cenah: mole po 18 Din. sipe po 26 Din, ligu-nje ta rake po 26 Din :n karpe po 15 Din kilogram. Mariborčani so prav pr: !no po-seeali po ribah, saj so skoraj vse pokupili. . — Konjereje!, noxh se prilika za prodajo. Naša vojska bo kupila letos 190 težkih ta laJoMh konj. Rejci konjev, ki imajo konje naprodaj, naj se zglasijo pri mestnem vojaškem uradu v Mariboru na Slomškovem trgu H. _ fz kaznilnice v s-vofcodo. Včeraj dopoldne je bila vrnjena zlata prosu st 19 pogojno odpuščenim kazneneem, ki so se lepo vedli. Skiipina srečnih osvobojencev je odšla pod nadzorstvom na mestno policijo, kjer so vse fotografirali ta jim odvzeli prstne odtise. Med osvobojenci so najrazličnejši zločinci, med njimi tudi en morilec. Vse pogojno odpuščene kaznence je policija odpravila odgonskim potom v njihove občine. _ Gr°b na Aleksandri5vi cesti. Pri cest. nih delih na Aleksandrovi cesti, kjer pripravljajo delavci teren za asfaltiranje promenadne poti, so pred Tura do vo trgovino izkopali več človeških kosti in lobanjo. _ Izpred sodišča. Pred senatom trojice okrožnesa sodišča v Mariboru so ;o zagovarjal 491etni občinski tajnik Avgust šoštarič iz Pobrežja. ker Je od ma^a dr junija obdržal inkasirane zneske *n *akFf za kolesa v visini 1 T>in r'^- tp-ra jp pa tudi prodal za 900 Din krakov Ohto^o. nec. ki je oče enajstih otrok, je dejanje priznal, izgovarjal se je pa, da je hote! nastalo škodo povrniti Obsojen je btl na mesec dni zapora, pogojno pa na dve let Državni tožilec se je pritožil. — Pri pranju perila utonila. Ko je v Cvetkovcfh 301etna Ivan»ka Oxmec ob potoku prala perilo, ji je nenadoma postal slabo in omahnila je v potok. Ker ni bil< nikogar blizu, je reva utonila Njeno truplo So prenesli v mrtvašnico. — ZoPet požar. Pred nekaj dnevi je začelo pselnoti ali bolje revščine in bede naj oi »ll-> vsesplošna ta l rva AoMn )»t. — Med vožnjo na kolesu ga Je zadeta kap. V sredo popoldne 5* je peljal trgovale i zastopnik Konrad Kangler na kolesu ta Maribora v Slovensko Bistrico, že popre: se ni počutil dobro in bodd med vožsr>> mu je postalo slabo. V Klopcah se Je usta vi! ta spil skodelico črne kave. Na klan-<-u pred Slov. Rtetrtao Je pa oenadoma omairal ta s kolesom vred padel v obcestni jarek, lrjer so ga naftfl naslednje jutro v mlaki krvi ZMravnik Je ugotovil, ga je zadela srčna kan. Nedelja. 28. oktobra, 8.00: Plošče (resna tfasba). Poročila °00: Orgelski koncert (Blaž ArniČ). 9 30: Versko predavanje (p. Regalat fte-bulj). 10.00: Prenos iz stolnice. 11.00: Ob 60 letnici Fr. Ks MeSka (prof. Anton Oven). 11 JO: Radijski orkester (resna glasba). 16.00: Caa, poročila, Radijski orkester (resna glasbaV 16.00: Roja golobov CPetefin Ivan). 1630: Radijeiri orkester, vmes poje Marjan Rus resne speve. 30.0O: Na«, ura: Balkanska votaa. 20JO: Brabm-sove resne speve poje gdč. Korenčanova. 21.00: Oello soio, HTra Bogi Leskovic, 21.30: Radijski orkester 22.00: Gas, poročna, Radijski orkester. Ponedeljek. 29. oktobra. 1Z30: Plošče (resna glasba). 12.50: Poročila. 13.00: Čas, 18.00: Higijena pozimi fFranja Zajc-R<)6kovičeva). 18 20: Radijski orkester. 19.00: Nac. ura: Sima Mirjutino-vić Sarajlija. 19.25: Zdravniška ura Cdr. Bogomir Magajna). 1930. Jedilni* I%1 gram ra torek. 20.00: Komorni k. Flavta, fagot, klavir. 21.00: Radijski ster. 22.00: Čtos, poročna, pibsče (ri^ glasba). Torek, 30 oktobra. 11.00: Šolska ura: Jadranski dan (Viktor Pirnat). 12.00: Plošče (resna glasba). 1230: Poročila. 13.00: Čas. 18.00: Otroška ura rZdravko Ocvink). 18.30: Država kot naj\isja organizacija (N O.). 18.40: Radijski orkester. 19.30: Nac. ura: Ciril Metodova družba. 1930: Jed lni list, program za sredo. 20.00: Fr. Ks. Meško: Pri Hrastovih — drama 21.30: <^as. poročila. Ra-d" is:ki orkester. Sreda, 31. oktobra. 12.30: Resna glasba. 1250: Poročila 13.00: Cas 18.00. Gospodinjska ura: Testo (Albina Traven). 18.20: Radijski orkester. 19.00: Nac. ura: Naš turizem in tujci. 1925: Edvard BefteJ CRuda Jurčec). 1930: Jedilni list, program za četrtek. 20.00: Verdi: Requiem (prenos iz union-ske dvorane) Vmes čas n poročila. Četrtek, 1 novembra. 8.00: Plošče (resna glasba) 8.45: Poro čila 9.00: Orgelski koncert (g. Arnič). 9.30: Versko predavanje (p Valeriar Tčak). 10.00: Prenos iz stolnice. ll.Otf: Radijski orkester 12.00: Čas, poročila. "dn^Če (resna glasba). 19.V>: Narodno gospodarstvo (nac pred.) 20.00: Prenos iz Beograda. Vmes čas in poročila. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«. Ane 27. oktobra 1934 Po letalski tekmi na progi London-Melbourne Drobci z največje letalske tekme vseh časov — Tragika dveh letalcev, ki sta doprinesla največje Žrtve Zmagovito letalo na veliki letalski tekmi na progi London_Avstralija je angleško letalo »De Havilland-ComeU. Zgrajeno je bila nalašč za to tekmo in na letališču v Mildenhallu so startala 20. t. m. tri letala tega tipa Tovarna De Havillan Aircraft Comp. Ltd., ki je izdelala ta letala v rekordnem Času, je še pred doerraditvijo prvega letala jam- Smrtna nesreča je doletela na tekmi baš letalca, ki sta se je udeležilo z največjimi žrtvami. Letalca Gilman in Bain sta zelo težko zbrala potrebna denarna sredstva in tako sta prišla s svojim letalom k sprejemu prepozno. K handicap tekmi nista bila pripušče-na, pač sta se pa smela udeležiti hitrostne tekme. Naletela sta pa na ovi- čila v&eui interesentom, da bo letalo doseglo povprečno hitrost 320 km na uro. Pri poskusnih poletih pred tekmo je doseglo letalo >D. H. Comet< maksimalno hitrost 362 km na uro v višini 300 m, in hitrost 662 km v višini 3000 m, tako da je zajamčeno povprečno hitrost ne samo doseglo, temveč tudi znatno prekosilo. Letalo >D. H. Comet« je enokrilnik s krilom spodaj. Ima dva motorja >Gipsy-Six< po 224 HP ob straneh trupa. Krila so tanka, na najdebelejšem kraju debela samo 28 cm. V letalu sta dva sedeža drug za drugim in tudi dvojno krmilo, da se lahko pilota menjavata. Kolesa se potegnejo po startu v trup V trupu so tri posode za bencin, tako da vzame letalo lahko s seboj 1170 litrov bencina Dve posodi sta pred pilotom, tretja manjša pa za njim. V vsaki motorski gondoli je ena posoda za olje. Letalo je tehtalo s pilotoma in pogonskimi snovmi 2380 kg in že 600 m gd kraja starta je bilo 36 m visoko, kar pomeni, da se je dvignilo 16 m več, nego je bilo predpisano Prazno letalo tehta 1360 kg. Krila merijo 14.4 m, letalo je dolgo 85 m, visoko pa 2.75 m. No«?ilna ploskev letala meri samo 19.75 kvadr. metrov, tako je obteženo na vsak kvadratni meter s 120 kg Vse kaže, da pridejo taka letala kmalu v promet kot expresna poštna letala na progah angleške letalske družbe. Lastnik letala Edwards je podaril zmagovito letalo letalcema Scottu in Rlacku. Letalo bo prepeljano v novembru v Anglijo. Nagrade bodo razdeljene svečano 10. novembra. Zmagovalcema izroči nagrado vojvoda Glocester-ski v imenu mecena Edwardsa, ki je dal denar za glavno nagrado v znesku 10000 funtov šterlingov in pa zlat pokal Avstralec Warren Pennv in Američan G. Pond sta se odpeljala pred tekmo v Ameriko da bi prevzela nalaAČ za nju izdelano letalo Hotela sta startati v Ameriki in prileteti v četrtek v Anglijo, odkoder bi v soboto nadaljevala polet v Avstralijo. ■ V Mildenhallu je startalo prvo letalo zakoncev Mollisonovih- Njemu so sledila druga letala v presledkih po 12 sekund Zadnji je startal 20-letni Avstralec Me 1 rose. ro, ker je bilo treba plačati 50 funtov šterlingov prijavnine Oba sta bila že prodala svoje avtomobile in Bainova mati je žrtvovala vse svoje zadnje prihranke. Zato ni čuda, da nista mogla opremiti svojega letala z novimi pnevmatikami Potrošila sta okrog 2000 funtov šterlingov Ce pa ni denarja, ne pomaga niti največji poeum Oba sta plačala svoj pogum z glavo Sil Charles Kingsford Smith. ki zaradi defekta v motorju ni mogel prispeti na cilj, je izjavil, da bo takoj po končani tekmi sam polete' iz Londona v Melbourne in da bo poskusil potolči rekord zmagovalcev Scotta in Bla-cka. Pri pregledu letal v Mildenhallu so strogo pazili, da ;e bilo v vsakem letalu hrane za tri dni in za vsakega Člana posadke okrog 7 litrov pitne vode Campbell Black, zmagovalec v največji letalski tekmi. je bil leta 1930 pilot angleškega prestolonaslednika na njegovem ooletu v Afriko Pred startom je Campbell Biack izjavil: Recimo, da prileti vodilno letalo v Charlevile. na zadnjo etapo pred ciljem, in da mu sporoče iz Mei-bourna. da je tam tako gosta megia. da se ni mogoče spustiti na tla. Ali bo letalec smel nadaljevali poiet v upanju, da se megia dvigne, ali pa bo moral počakati v Charieville. kajti prihod v megleno ozračje v Melbournu z veliko brzino m z izčrpanirm zalogami bencina bi pomenil katastrofo za letalo in morda tudi za posadko. To priča o temeljitosti, s katero sta se letalca pripravljala na tekmo. Kakšni so bili v resnici pogoii Blackovega poleta, še ne vemo. Namen tekme je bil pospešiti konstrukcijo hitrih letal, ki bi mogla skrajšati pot med Anglijo in Avstralijo na praktičen način, to se pravi, da bi bila nevarnost čim manjša Na to zahtevo so pazili tudi pri gradnji specialnih letal za tekmo, tako da so z odstranitvijo abnormalnih posod za bencin pridobili na koristnem prostoru za potnike aLi prtliago Niti na tekmi niso smela biti letata prsobtežena. kajti pri startu so morala preleteti zapreko 20 m v razdalji 600 m. Konstrukterji so stali pred problemom, alr naj se odločijo za izredno hitra letala, Čijih akcijski radius bi bi! zaradi velike porabe goriva manjši, ali pa za počasnejša letala z večjim akcij- skim radiusom. Zmagalo je letalo, ki je bilo kompromis med obema skrajno-siima. Motorji brez kompresorjev so imeli razmeroma majhno kapaciteto, toda razvili so veliko hitrost. Nad 300 km hitrosti je bik) doseženo v prvi vrsti zaradi povsem sladkega trupa. Angleži so zopet dokazali, da znajo graditi letala, ki se izkažejo tudi v najtežji mednarodni konkurenci. Med poletom nad pogorji, puščavami, morji in tropičniimi vinarji so bili tekmovalci izpostavljeni neštetim nevarnostim. Najbolj so se bali nočnega spuščanja na neznanih letališčih, kjer se letalec težko spusti že z navadnim letalom, kaj šele s tako hitrim. Med nevarnimi kraji je bil zlasti Singapur, kamor naj bi tekmovalci prileteli ponoči. Letališče je izbočeno in na obeh straneh obdano z visokimi drevesi. Največja ovira je pa utrujenost letalcev, ko se že bližajo cilju. Zmaga v hitrostni tekmi gre bolj na račun letalcev, nego letal. Krasno se je spustil ponoči na tla tudi Avstralec Woods s svojim ameriškim letalom >Locheed-Wegac. To je isto letalo, s katerim je dosegel Kind-ston leta 1931 rekord na poletu v južno Afriko. Ponoči in med silnim viharjem sta se spustili v Mindenhallu tudi obe ogromni holandski letali. Nekega ameriškega letala zaradi viharja v Southamptonu niso mogli izkrcati. Zato ga je dal letalec izkrcati v Havru in hotel je leteti v Anglijo. Francoske oblasti so pa zahtevale 2000 funtov šterlingov carine. Letalo so morali zato spustiti s parnika na morje, pretovoriti na najmanjšo ladjo in prepeljati tako po morju v Anglijo. Najzagonetnejša udeleženka tekme je bila Američanka Cochrane, ki so jo mnogi listi v svojih poročilih smatrali za moškega. Prijavila je sijajno ameriško letalo Webe, ki je prispelo v Anglijo v redu, toda gospodična je zamudila parnik. Ko je končno prispela v Anglijo, je zopet izginila za štiri dni. K sprejemu na letališču je priletela pozno zvečer, ko so bile luči že ugas-njene. Ko so zadoneli propelerji, so luči zopet prižgali in tedaj je pribučalo letalo mlade Američanke, ki se je z vratolomno hitrostjo spustila na tla. Samo specialni konstrukciji svojega letaka se mora zahvaliti, da se ni ubila Vprašanje je pa, kdo je pilotiral, ona ali njen spremljevalec Smith. Zelo elegantno oblečena gospodična je stopila iz letala in na vsa vprašanja radovednežev je odgovarjala- >Ne vem U Pač je pa vzela iz kabine velik zavitek in razdelila med radovedne novinarje -ivoi živlieniepis Čeprav je v Ameriki že deli časa letala, je napravila niena udeležba na tekmi vtis nmeriftke reklame Letalo ji je dal na razpolago American Panghorn, ki se je tudi udeležil tekme in je bil tretji po vrsti s polkovnikom Rosooe Tu mom. Japonska in Evropa V listu »Japan Times« pnobčuje Japonski poslanik v Parizu Naotake Sa-to, ki vodi vso evropsko politiko Japonske, obširen članek o razmerju Japonske do Evrope. Razmere v Evropi, piše Sato. se od dne do dne bolj po-ostrujejo. postajajo vedno težje in ne-znosnejše. Zato v Angliji vedno bolj priznavajo potrebo po sodelovanju z Japonsko, da bi se uredili mednarodni problemi Pomorska konferenca je delala Japonski preglavice. Ne da se tajiti, da se obeta Japonski v letih 1935-36 kriza. Na noben način pa ne sme neuspeh bližajočih se pomorskih pogajanj, s katerimi Japonska močno računa, že izzvati krizo. Sato dvomi, da bi sledila neuspehu pogajanj vojna Ce bodo iaponski industrijalci nadaljevali v enakem razmahu proizvodnjo, kakor doslej, nadaljuje Sato. in če bo zadevalo japonsko blago v inozemstvu ob vedno večje ovire, se bo gospodarska kriza znova poostrila, omajala bo razna industrijska podjetja in Japonska pride v obupne razmere. Sato ne prikriva, da bi se Japonska v tem primeru odločila za skrajna sredstva. Admiral Yamamoto je prispel v London kot vodja japonske delegacije za predhodna pogajanja v zadevi pomorske konference leta 1935. Na pogajanjih je izjavil, da hoče imeti Japonska enake pravice na morju kakor Anglija in Zedirijene države, ker zahteva to njena varnost. Omenil je razliko v zahtevah Anglije in Amerike, češ, da polaga Amerika največjo važnost na bojne ladje m velike križarke, dočim hoče imeti Anglija čim več lahkih kri-žark. S pogodbami, ki se z njimi dovoljuje enakopravnost glede vojne mornarice, sta obe državi nezadovoljni. 709 kilometrov na uro V torek je dosegel znani italijanski letalec, letalski podčastnik Agello, nov svetovni hitrostni rekord na 6vojem hidroavijonu nad Gardskim jezerom, kjer imajo Italijani svojo največjo letalsko šolo v Desenzanu Agello se je dvignil z letalom Macchi-Castoldi M. 72 z motorjem Fiat A. S. 6 s 3100 HP in je prekosil svoj dosedanji hitrostni rekord z dne 10. aprila 1933 8 povprečno hitrostjo 709 km na uro. Določeno progo je preletel s to hitrostjo štirikrat. Njegov dosedanji rekord je znašal 682.078 km na uro na kilometerski bazi. Nov svetovni rekord je kontroliral komisar italijanskega Aerokluba in dokumenti bodo poslani mednarodni leta/laki federaciji v Parizu v svrho ratifikacije. Rekord je bil dosežen ob neugodnem vremenu. Dve smrtni obsodbi Londonska porota je izrekla v torek dve smrtni obsodbi. Na smrt sta biLi obsojena 19-letni J Stockwell zaradi polnočnega umora v kinu letos 6 avgusta in pa 31 letni Georginos Kalli z otoka Cipra zaradi umora svojega tekmeca ljubezni Jamesa v Londonu Stockwell je. za hrbtom umoril ravnatelja kina Palače Hoarda in mu vzel ves denar, s katerim si je privoščil izlet na morje, kjer se je zabaval s svojo ljubico. Policijo je hotel potegniti za nos s tem. da je pustil na obali v Yar- mouthu obleko z dokumenti, da bi oblasti mislile, da je utonil. Ko so ga pa na policiji trdo prijeli, je svoj zločin skesano priznal. Obtežilno zanj je bilo, da je težko ranil tudi Hoardovo ženo, ko je prihitela napadenemu možu na pomoč. Takoj po zločinu se je morilec umil in odšel s svojo ljubico v kino. Smrtno obsodbo je sprejel apatično. Kalli je že 6edmi na smrt obsojeni morilec v kratkem razdobju. BM je jezen na upravitelja hotela Jamesa, za radi katerega ga je ljubica Wattova zapustila. 18. septembra sta se sprla in Kalli je svojega tekmeca pred hišo zabodel. Preiskovalnemu sodniku je priznal, da je imel namen ubiti tudi svojo ljubico. Smrtno obsodbo je sprejel mirno. Matuschka prepeljan v Budimpešto Zloglasni atentator na vlake Silvester Matuschka je bil v sredo popoldne prepeljan pod močno stražo z dunajskim vlakom v Budimpešto. Avstrijske oblasti so ga izročile madžarskim, ki ga bodo sodile zaradi znanega atentata pri Bia Torba g v. V Avstriji je bil ob sojen Matuschka na šest let zaradi atentata na železnico Tudi Nemčija zahteva njegovo izročitev, da ga bodo sodili zaradi atentata na vlak pri Ju-teborgu in Berlinu. Obravnava se prične 15. novembra in bo trajala najmanj 14 dni. Za take zločine je določena na Madžarskem smrtna kazen. Po obsodbi pošljejo Matuschko nazaj v Avstrijo in ko bo tam odsedel kazen, ga odpeljejo zopet na Madžarsko, kjer bo usmrčen. Avstrijske oblasti so izročile atentatorja Madžarski na obmejni postaji He-gyee Halom. Prepeljali so ga v posebnem oddelku brzovlaka. V Budimpešti eo ga prepeljali s kolodvora naravnost v sodne zapore, kjer bo čakal na ra»-pravo. Ptičji haremi Da žive nekatere ptice v mnogozen-stvu tako, da si ustanavljajo samci hareme, je običajen pojav posebno pri pavih. Pav se speča z mnogimi samicami, za potomstvo pa ne skrbi. Manj znano je to o nekaterih vrstah eksotičnih ptic pevk. Samci pri nekaterih eksotičnih pticah se speeajo z 10 do 12 samicami, vsaka samica znese 2 do 3 jajca, samec se pa ne zmeni niti za jajca, niti za samice. Pri drugih vrstah eksotičnih ptic se spečajo z enim samcem tri ali štiri samice in njihovo gnezdo tvori eno skupino. Samec pazi na svoje družice in jih varuje vsake nevarnosti. Nekateri kragulji in kanje privedo k svoji prvi samici drugo in žive tako v bigamiji. Obe samici valita svoja jajca* v istem gnezdu. Drug zanimiv pojav pri ptičih je to, da si splete več samic skupno gnezdo. To je navada pri nekaterih ameriških kukavicah. Skupno gnezdo si zgradi včasih do deset samic, ki tudi skupno vale jajca. Pa tudi po voč parov ptic živi pod skupno streho. Ama-ldo FraccaroH: Žena, ki zna varčevati Ne verujem v čudeže in zato sem kar zazijal, ko sem zaslišal iz ust znane dame te-le besede: — Jaz sem žena, ki ne zapravlja. Omejil sem se na začuden smehljaj, vendar pa rrisem ušel pokaranju. — Nikar se ne smejte. Vi moški vedno dolžite nas ženske, da po nepotrebnem zapravljamo denar: pravite, da razmetavamo denar in ogražamo ravnotežje domačega proračuna. No, lahko vam dokažem, da to ni res. vsaj kar se mene tiče ne. A varčnih žen, kakršna sem jaz. je na tisoče, da, celo na milijone. Ta dobra gospodinja je žena prijatelja, ki je bdi priča pogovora in je kavalirsko pritrjeval svoji ženi. — Res je. Moja žena zna sijajno varčevati. To >e njena strast, kar je pa ne moti.'.. 2al pa nisem nikoli zvedel, kaj je ne moti, kajti gospa je prestrigla nit moževega govora s temperamentnim predlogom. Predlog se je seveda nanašal na nakup, a nakup je pomenil že sam po sebi geuijalen prihranek Srečna mrisel ji je šinila v glavo ponoči, ko je spala. To. da misli gospa Marta v spanju, je nedvomno prihranek: prihranek časa. Cujte. za kaj je šlo. Dami se je sanjalo, da ima samo svileno obleko. Nositi vedno svileno obleko tudi doma se ji je pa zdelo potratno. Naroči si obleko iz trdnega plat- na, v kateri bo lahko hodila tudi dopoldne na trg. Mož boječe pripomni, da pomeni to nov izdatek. — Da toda odtehtan bo z neprecenljivim prihrankom. Prihranila bom svileno obleko. Se ti ne zdi? Varčevati se pravi: znati pravočasno in dobro trošiti. Mož je prepričan in obleka naročena. Gospa bi se bila zacovoljala z dvema oblekama, toda šivilja jo je opozorila, da dob; desetodstorn? popust, če naroči tn. Ali je mogoče odreči se desetodstornemu popustu, če hoče človek varčevati? Dobro, torej tri. Sli smo mimo trgovine in žena mojega prijatelja je zagledala v izložbi maske rokavice iz gladke kože. par za dvajset lir. — Ali je to mogoče? Ce so rokavice dobre so naravnost zastonj. Rokavic itak nimaš, Federico. To je redka prilika. Vstopi v trgovino. Kvaliteta je imenitna. Zenica zašepeta možu: — Možiček, to je zastonj. To priliko je treba izrabiti. In naroči šest parov. Mož ji šepe-če, da je to vendarle malo preveč, toda žena ovrže njegovo malenkostno opazko s samozavestnim nasmehom, kakor bi hotela reči: ne vtikaj nosu v stvari, ki jih ne razumeš. Varčevati znam jaz! — Ali imate tudi damske rokavice? — Seveda, in še zelo lepe. gospa, — odgovori prodajalka. Gospa si da pokazati rokavice, ogleda si jih strokovnjaško. Imenitno! Cena? Osemnajst lir... Gospej zažari obraz in brž zašepeta možu: — Ta rokavičar je obsojen na skorajšnjo poravnavo. — Glasno pa pripomni: — Dajte mi deset parov, gospodična! — Oprosti, dušica, ali se ti ne zdi, da je to malo... — si drzne brzdati nieno navdušenje za cenene nakupe prestrašeni mož, toda plahi poskus samoobrambe odpi-ha blisk junonskih oči: — Take prilike ne bomo nikoli več imeli. Gospa vzame zavitek ln ga dvigne zmagoslavno, kakor da drža v roki sovražniku v bitki iztrgano zastavo In komaj stopimo na ulico, vzklikne navdušeno: — Ah. danes je bil pa res srečen dan! Pomislite, v pičli uri sva prihranila najmanj dva tisoč lir! — Jaz sem potrošil doslej nad tisoč lir. — računa trezno lakomni mož. — Da, toda to je kakor da si jih zasejal: gotovo nama pnneso bogato žetev. Federicova žena se ne da nikoli opehariti in pretentati: pozna cene. spozna se na blago in na trgovino. Nedavno je mož varčne žene izjavil, da potrebuje pisemski papir in že je hotel stopiti v trgovino s papirjem sredi mesta. K sreči ga ie žena še pravočasno 7adrža1a — Kaj si zade' v loterij!? Ali hočeš vreči denar proč? Vem za trgovi- no za Ticinskimi vrati, kjer dobiš enak papir za polovično ceno. In brez dolgih ovinkov je potisnila moža in mene v taksi in že smo se peljali v predmestje. Toda tam so nam povedali, da se je trgovina s papirjem preselila na drugi konec mesta, v bližino Beneških vrat... V pičlih desetih minutah se je ustavil naš zaprašeni avtotaksi pred vrati raja cenenega blaga. Pisemski papir je bil za dve liri cenejši kakor sredi mesta. Toda taksameter je kazal 12.10 lir. — Človek mora poznati trgovine, kjer s-c poceni kupi, — se je pohvalila gospa spotoma. — Za tale papir bi bil plačal v mestu najmanj sedem lir. Zadnje dejanje varčevalnega sistema gospe Marte si je odigralo šele pred kratkim. Federico je že davno namerava! kupiti avtomobil, pa se ni mogel odločiti za nobeno znamko. In dočim je mož razmišljal, je §la gospa Marta na delo: hotela ga je presenetiti. Prijateljica ji je povedala, da bi se rada iznebila velikega, zelo dobro ohranjenega avtomobila. Osem cilindrov, šestdeset konjskih sM. skratka kolosalen kolos. Fede-ricova žena. ki ima dobro razvit trgovski duh ie vedela, da je veljal avto nedavno 100 tisoč lir. — Voz je sijaien. samo cene se bojim. — je de?ala gospa Marta z loka- — Nič se ne boi. draga moja. — je prigovarjala prijateljica svoji žrtvi. — Tebi, svoji najdražji prijateljici, ga pro- dam za štirideset tisoč. — Petintrideset dam, več pa ne, — je dejala Mana boječe in srce se ji je krčilo pri misli, da hoče okrasti dobro prijateljico. Toda prijateljica jo je imela tako rada. da je sprejela ponudbo, ne da bi uenila z očesom. Iz strahu, da bi si ne premislila, ji je naša gospodinja takoj vsilila pet tisočakov za aro. Ko je mož zagledal tega slona na kolesih, je strašno prebledel in se naslonil na zid, da bi ne padel. — Cemu tako velik avto? Sest sedežev? Saj sva vedno samo dva. — O. kako štorast in kratkoviden si, ubogi Federico. Lahko bova vozila svoje prijatelje na izprehod in niti beliča več naju to ne bo veljalo. Kaj ne razumeš, da pomeni to ogromen prihranek? 9 Federico je razumel, kaj je hotei storiti? Ogromni avto je požrl sicer petdeset litrov bencina, predno je prevozil sto kilometrov, in na vsakih petsto kilometrov deset litrov olja. davki in garaža so požrli v enem letu težke tisočake, toda kliub temu je bila gospa Marta v devetih nebesih od veselja nad ugodno kupčijo m pri vsaki priliki se je hvalila. — To je res ogromen voz v vsakem pogledu In priznajte, da sem ga dobila napo' zastonj. Po pravici si lahko srečen dragi moj, da ti je poslala usoda ženo, ki zna varčevali,.« SGrivncst 3 beie£a čevlja — Vaša intelektualna bistroumnost, doktore, ni bila dovolj jasna, če mi dovolite to ugotovitev. Vedeti hočem mnogo več. Podrobno bi rad vedel, kakšnega značaja je ta spojina. Vedeti hočem, koliko denarja je šlo za vajine poskuse. Rad bi vedel, kaj tiči za vajinim proučevanjem m v kakšnih razmerah sta sklenila z doktorjem Jan-oevem to junaško znanstveno zvezo. Vedeti hočem, zakaj se je gospa Door-nova odločila za denarno poaporo vajinemu delu... — Obmolknil je in skrivil usta. — Hočem tudi vedeti, kdo }e umoril gospo Doornovo. Toda to, mislim ... — Oh, to vprašanje ni odveč, gospod — sploh ne, — je odgovoril Knei-sel s slabim nasmehom. — Znanstvena praksa me je naučila, da potrebuje ana-Dnk za rešitev izvestnega problema prvič vestno ugotovitev vseh prvobitnih pojavov, drugič veliko potrpežljivost, tretjič pa sposobnost obseči in doumeti ves problem s svežo in neokrnjeno fantazijo... Toda to ni odgovor na vaša vprašanja. — Kakšnega značaja je najina spojina? Tega žal ne mcrem in ne smem izdati. Pa tudi če bi vam to povedal, bi vam ne moglo pjn.agati pojasniti zagonetnega zločina. Sicer pa, najino delo je skupna tajna, moja in doktorja Janneya, nikogar drugega... Nekaj vam pa lahko povem: ko bo najino delo končano, bova lahko izdelovala novo kovino, ki bo odpihala jeklo s sveta. Distriktni prokurator in njegov asistent sta se molče spogledala, potem sta pa obrnila svojo pozornost na bradatega učenjaka in videti je bilo, da ga občudujeta. Eilerv se je zasmejal. — Ne bom vao silil. — je dejal. — Ce se vam posreči nadomestiti jeklo s cenejšo in boljšo kovino, postaneta z doktorjem Junnevem čez noč večkratna milijonarja. — Seveda. Zato sva tudi dala na-p-aviti laboratorij z dvojnimi stenami, jeklenimi vrati in z vsemi drugimi varnostnimi napravami v obrambo proti radovednežem in tolovajem. Dejal bi še — in Kneislov glas je zazvenel ponosno, — da bo najin proizvod lažji, prožnejši in trpežnejši od jekla, obenem pa enako trden in odporen ne glede na to. da bo proizvodnja mnogo cenejša. — Ali nista slučajno zadela pri svojih poskusih ob kamen modrijanov? — je pripomnil Ellery resno. Kneislu so se zaiskrile oči. — Mar sem podoben šarlatanu, gospod Oueen? — je vprašal prostodušno. — Zaupanje doktorja Janneya do mene in njegovo sodelovanje z menoj sta — upam, zadostno jamstvo za mojo znanstveno serijoznost in poštenost. Povem vam — in glas mu je zadonel odločneje, — da sva izpopolnila gradbeni materijal bodočnosti. To prinese revolucijo v aero-nautični vedi. To bo rešilo največji problem, s katerim se pečajo astrofiziki — neverjetno lahek kovinski stavbni materijal, toda trd, kakor jeklo. Človek bo premostil prostor, dosegel bo solnčni sistem. Najina kovina se bo rabila v vsem. vse se bo izdelovalo iz nje — od šivank in nalivnih peres do supernebotičnikov ... ki to je skoraj že doseženo, — je pripomnil ob zaključku. Zavladala je globoka tišina. Vsem se je zdelo, da bi pomenilo izgubljati besede, če bi hoteli k temu kaj pripomniti. Ellerv je pa mislil drugače. — Nerad bi stopil v isto vrsto s kratkovidnimi posmehljiva, ki so mučili Galilea in vihali nosove nad Pasteurjem, toda kot analitik bi rad rekel — rad bi videl nekaj pozitivnega ali pa vsaj slišal besede, ki bi me prepričale ... Dosedanji stroški, doktore? — Točno tega ne vem, mislim pa, da sva že daleč prekoračila osemdeset tisoč dolarjev. Za finančno stran skrbi doktor Jaimev. — Naiven eksperimentič, — je za-mrmral EUery. — Tako enostaven... Saj vendar chromium, nikei, aluminij, oglik, molybdenum, — te rnineralije ne morejo biti tako strašno drage, razen če bi jih naročili na vagone. Ne, ne doktore, informirati me morate podrobneje. Kneisel si je dovolil nasmeh. — Vidim, da se nekoliko razumete na poskusni materijal. Lahko bi brli imenovali že molybdenit, vulfenit, sheelit, molybdit in nekaj drugih, iz katerih se pridobiva molybdenum. Ne smem pa niti dopustiti misli, da rabim molybden. Svojega problema sem se lotil strogo od neortodoksne strani... Kar se pa tiče stroškov, ste pozab:' na mnoge izredno važne postavke, opozarjam vas samo na opremo laboratorija in na kup aparatov. Ali sploh veste, koliko stane poseben ventilačni sistem ali talilna peč, ali rafinacijska naprava — turbine, elektrolitični aparati, katodovi valjanji in podobne stvari? — Oprostite, prosim. Sem pač lajik. Vaše predhodne Študije in praksa, doktore? — V Munchenu v Nemčiji, na Sor-bonni v Franciji, M. I. T. v Zedinjenih državah. Opravljal sem specijalno delo in delal poskuse v laboratorijih pri Jub-liku na Dunaju in pod starejšim Char-cotom v Parizu. Tri leta sem delal v metalurgičnem departementu Zedinjenih držav, ko sem dobil ameriško državljanstvo. Pet let sem služil v eni največjih ameriških jeklenih družb Ta čas sem se pa neprestano pečal s privatnimi poskusi, pri katerih se mi je polagoma porodila misel, ki sem se je zdaj oklenil. — Kako ste se seznanili z doktorjem Janneyem? — Seznanil naju je kolega, ki sem se mu deloma zaupal. Bil sem siromašen. Iskal sem človeka, ki bi mogel denarno zagotoviti moje poskuse in mi tudi tehnično pomagati. Predvsem pa človeka, ki bi mu !ahko zaupal. Dok- MALI OGLASI V vsefi malih oglasih /eija oeseda 50 para, davek Dtn 2.— Najmanj*! znesek za mali »glas Din 5.—, davek Din SL— MaU oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znam-*nr\ - Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko - Popustov za male oglase ne priznamo DAMSKE KLOBUKE kupite najugodneje pri Zofiji Laurenčič, Ljubljana, Mestni trg št. 7. — Preoblikovanje zelo poceni 3140 la ZIMSKA JABOLKA skrbno odbrana in sortirana po sortah in kakovosti ter trpež-nosti, stalno v zalogi po zmernih cenah. Pri odjemu nad 100 kilogramov večji popust. — Oglejte si veliko sadno razstavo pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg S. 3158 MOČNO MIZO dolgo 150, široko 80 cm, z 2 miznicama, pripravno za vsako obrt, proda vratar hiše št. 5, Novi trg. 3132 ZIMSKA JABOLKA vseh vrst stalno v zalogi. — Gospodarska zveza, Ljubljana. 3125 ZIMSKA NAMIZNA JABOLKA sortirana, v zabojčkib m SADNO DREVJE visoko in pritlično za jesensko saditev dobite pri Kmeti js k družbi v Ljubljani. Novi trg S. 3103 LEPO PESO, KORENJE in kolerabo za krmljenje proda Menart, trgovce. Domžale. 3139 TRIVRSTNO HARMONIKO radi smrti prodam za 860.- Din. — Murko. Opekarska cesta št. 18. 3164 V HOTELU »METROPOL" (MIKLIč) se oddajo zelo lepe mesečne sobe s tekočo toplo in mrzlo vodo ter centralno kurjavo po 400.- do 500.- Din. Za mesečne goste v restavraciji in kavarni znižane cene. — Informacije pri portirju. 3162 Šivalni stroji od Din 1600 naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvo-kolesa od Din 950 naprej. > Sachs« motorji od Din 5000 naprej prr »TJ&EBUNA« F. Batjel, LJubljana, K ar lovska cesta 4. — Ceniki franko. i 1XSE za volane v rashčnlh gubah. SJPKCUCLM1 BNTEL oblek, volan, 4aJov L t. d AJLU R1KAJNJE, en tel vložkov In čipk. PREDT19KAJMJE, VTCZENJE MONOORAMOV. zaves perila. Hitro, fino tn poceni hvrrfe M»tefc & Mikeš, Ljabifasr | poleg hotela stroVeff KUPUJEMO FIŽOL „RIBKIĆA po Din za kilogram SAMO OD NAŠIH ČLANOV. GORENJSKI KMETJE, VČLANITE SE PRI Kmetijski okrajni zadrugi V KRANJU »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in planine tudi pre-i grane ter popravlja in u glasuje strokovnjaško najceneje. — Knafljeva ulice 4. SlANOVfclA DVOSOBNO STANOVANJE kabinet, kopalnica, pri tik Line — oddam za 700.— mesečno s 1. novembrom: Podmilščakova ul. št. 14, Bežigrad. 3156 Ce oddajate ali *$čete stanovanje oglašajte v »Slovenskem Narodna — Beseda OJM) para VEĆ S-SOBNTH STANOVANJ z vsem komfor tom ln pritikli-nami v centru mesta se odda s 1. novembrom. — Informacije: Gajeva ulica št. 5, soba št. 220. 3167 POUK BREZPLAČEN TEČAJ za slovensko stenografijo v zimskih mesecih v času od 7. do 9. ure zvečer priredi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani — pod pogojem, da se oglasi zadostno število obiskovalcev. — Prijave sprejema Trgovsko društvo »Merkur«, Gregorčičeva ulica 27 od 8. do 2. ure. 3165 PREMIČNINE OBJAVLJENA DRAŽBA premičnin dne 29. t. m. pri Sv. Ani, pošta Tržič, se ne vrši. 3163 D0HSOWJE STOTINE OPŠIRNIH PONUDA ZA ŽENIDBU i udaju za Din 15.— (i marke) razašilje kancelarija »Daruvar-can«, Daruvar. — Javite svoje zahtjeve. 8145 . GOSPA srednje starosti, nesrečna ▼ zakonu, do skrajnosti obupana, prosi boljšega, enako nesrečnega gospoda za pomoč iz gmotnega položaja, ki bi ji nudil tudi tolažbo in dom, v katerem bi bila najskrbnejta gospodinja. -Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Hvaležna prijateljica 3141«. Obleke, zimske suknje modernega kroja po meri in vsa droga dela — izdeluje po J. JELOVSEK, modno krojjaštvo LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 8 PAZNO PRVOVRSTNE KRVAVICE tudi na ražnju pečenice, ražni-če in prvovrstna vina toči Je-ločnik, Rožna dolina. 3157 PERNICE izgotovljene — velikost 180 X 115, iz puhastega perja 220.-. 300.- in 340.- Din. Ia puh pa 450.-, 550.- Din. Garantiramo, solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2. 36/T NA DOMAČE PEČENICE klobase krvavice, na nova in stara vina — vas vabi restavracija REBEC, Tvrševa cesta. — I sto tam oddam l. novembra veliko in solnčno sobo z dvema posteljama. 3159 SPALNICE moderne, iz orehove korenine, pleskane, in kuhinjske uprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Ljubljana, Komenskega ulica 34. 61/T Trenchoati usnjem suknjiči i tu. najboljši nakup pri PRESKERJU, LJUBLJANA Sv. Petra c 14 NAZNANILO! Cenjenim damam in gospo-iom vljudno sporočam, da sem cene za postrežbo v obeh oddelkih znižal za 20 %. — Cesalni salon NA VIN SER, Ljubljana, ftelenburgova ulica. 60/1 Bogata izbi ra kožuhov! po ugod nih cenah pri tvrdki L. ROT LJUBLJANA, Mestni trg štev. 5 tor Jaonev je bil kot ustvarjen za to. Bil je navdušen za mojo idejo. Vse drugo si lahko sami mislite. EUery se je lahno zdrznil. — Zakaj se je gospa Doornova odločila, da ne bo več financirala vajinega projekra? Kneisel je za hip povesil oči. — Naveličala se je tega. Pred dvema tednoma je poklicala Janneya in mene k sebi na dom. Sest mesecev, ki sva jih prvotno določila za poskuse, se je bilo zavleklo na dve leti in pol. pa vendar še nisva bila dosegla cilja. Dejala je. da se ne zanima več za najine načrte. Cisto prijareljsko je nama to povedala in nič ni pomagalo prigovarjati ji. naj še malo potrpi. Odšla sva vsa potrta. Ostalo je nama še neka.' denarja. Sklenila sva opustiti poskuse šele ko bodo izčrpana vsa sredstva, dotlej sva pa hotela delati, kakor da se ni nič zgodilo. Doktor Janney je hote! ta čas priti do denarja drug.e Distriktni prokurator Sampson je glasno zakašljal. — Ko je vama 'o rekla, ali je vama tudi povedala, da piše njen odvetnik novo oporoko? — Da. Inspektor Oueen je potrepljal Kneis-la po kolenu. — Ali veste, da je ta nova oporoka napisana in podpisana? Kneisel je skomicTiil z rameni. — Tega ne vem. Trdno pa upam. da ni. Vse bi se strašno poenostavilo, če bi bila nrva oporoka še veljavna. Ellerv ie mirno vprašal: — In niste radovedni, ali je bila druga oporoka podpisana? Iz Celja —c Spominska svečanost Jadranske straže V spomin na 31 oktober 1918. ko so na vseh avstrijskih bojnih ;adjab na Jadranu zaplapolale jugoslovetnske zasta ve. ima naša vojna mornarica vsako lete 31 oktobra svojo slavo Ob tej priliki bo do odsiej vsako leto v vseh krajih, kjer je Jadranska straža, in v vseh šolah Drtmerm prireditve, t\ naj usmerjajo nafto javnost in posebej še mladino k morju G-lede na splošno narodno žalost se bomo letos sr<> minjal' tudi Na'viš'ega čuvarja Jadran* blacopokojneea Viteškega kralja I Uedi nitelja Jadranska straža v CeHu bo priredila v sredo dne 31 t m ob ?0 v velik dvoran' Narrv-nesa doma snenvnsko sve čanost s nre^avanfem »Krali 'n naš Ja dran« ieklamacMo ln eovorn'm Tborom PonoMnp Slona< »Avstrijski dvore ali »Bahabirta« v sedanji Mahrovi hiši. kjer se je rodO slavni Don Carios pri takem počitku. »Viranta«. kjer je sedaj poštna direkcija, ponosnega »Zlatega leva«, v Fronlichovi hiši na Tvrševi cesti in še več manjših, a dobrih meščanskih prenočišč, kjer so ostajali zlasti veliki transporti s po 30 in več voz, ki so s severa prevažali blago k morju In takele kolone vedno žejnih in lačnih ter nad vse mogočnih furmanov so nekaj porabile! Število hotelskih sob pred 100 leti in danes bo približno isto, vendar so bile pa tedaj zaradi visoke in najvišje gospode sobe neprimerno bogatejše opremljene, pri tem je pa današnja Ljubljana najmanj štirikrat večja in ima več kot štirikrat toliko prebivalstva Zato Je rezultat našega pri merjanja porazen, ker nam kaže, da so dohodki od prometa v primeri s poveča njem mesta gotovo padli na samo pičlo četrtino tedanje zlate reke. Tedaj je pač vse vsaj nekaj časa ostajalo pri nas. sedaj pa gre z vlaki orromna večina mimo nas! In namesto bahaških furmanov tn prešernih posavskih tovornikov ter zapravljivih plemiških bogatašev so nam ostali v glav. nam le še z vsako paro računajoči židovski agenti. Tako je torej vsestransko padel promet, povečali so se pa davki. 2eieznica pomeni za Ljubljano konec zlatih Časov, ki se morda povrnejo s privlačnostjo lepote naše domovine, če jih bomo znali izkoristiti, in pa z ožlvotvorjenjem gospodarskega centra od* zahodni meji močne Jugoslavije. Prej so nas pes to vali tujci, sedaj jih moramo mi prej so nas drugi zasipali z bogastvom, sedaj si moremo in moramo bi a gostanje ustvariti sami in edino z lastnimi močmi! V tej zlati dobi ljubljanskega gospodarstva smo še imeli Luckmanne, Kance. Khame. Gerberja, Strzelbo, ki je prednik našega Viktorja Rohrmanna. pečarja Gle ya, Id je prednik Ogorevca, Zesko ali Ze sehka. Naglasa. Tomana, Vodnika, peke žužka in Kaufmanna. ki je prednik Jakoba Kavčiča, mesarja C e me ta in Kozaka in pa Miho Pakiča, ki mu Je naslednik tudi Vik tor Rohrmann, nadalje Krisperja. ki je po prednikih Alborhettijih sploh najstarejša firma v deželi Jamska d je prednik Ur banca Bučarja ki ga je nasledil Schiffrer Kleinmayra & Bamberga. Souvana. J C Maverja ki je vzel hčer slovenskega trgov ca Sonca Hienea in Kneza. Do l. 1833. Je trgovstvo imelo »kranjsko komercijalno komisijo« a tako ponos ni trgovci so upravičeno zahtevali stojnejše predstavništvo, ki so ga 1. 1834 tudi dobili z »reprezentanco trgovskega stanu« kjer sc bile zastopane specerije, manufaktura ln špedicije. Prvi reprezentanc je so bili Ferdinand J. Schmitt za specerijo. Fr. Gregi za manufakturo in Janez Kr. Kane za špedicijo, za njm namestnike ao bih pa izvoljeni srpecerist Alojzij VVaasor, manufakturi** Ign. Bernbacher tn špediter Ign Engler. To prvo trgovsko združenje je 1 1851. prešlo v področje Trgovske ln obrtne zbornice a 1. 1881. je 14 trgovcev ustanovilo trgovski gremij, torej sedanje združenje ki so bdli v pripravljalnem odboru zanj tudi Peter Lassnik. Josip Kordto, Fr Ks. Souvan in Matevž Treun. Prvi predsednik je bil Aleks. Dreo, v odboru na J C. Maver tn pravkar imenovani ustanovitelji Obenem jtm je Trgovska zbornica Izročila 12.274 gl. za trgovski šolski fond. Slovenci so v gremiju poertajali vedno močnejši in od 1896. do 1902. sta ga vodTJa Fr. Ks. Souvan in Frid. Soss. s. 1902. Je bil pa za predsednikovega namestnika Izvoljen Feliks Urbane. Popolnoma v slovenske roke je gremij prišel 1. 1900. ko je bQ za predsednika izvoljen Ivan Knez. v odbor pa sami slovenski trgovci. Za Knezom so gremiju načel ovali Alojzij LOleg Ivan Samec, Ivan Jelačto ml. Fran Stupica tn T van Gregor c. a sedaj ga vodita načelnik Karel Soss z namestnikom Albinom Smerkoljem tajništvo Je pa že dolgo poverjeno Lojzetu šmucu. O uspehih in zasrugah te organizacije ljubljanskega trgovstva pač ni treba Izgubljati besedi, saj se kažejo v vsem našem gospodarskem in tudi političnem ter kulturnem življenju. Trgovstvo je po zaslugi tega svojega predstavništva spet nejponoe-nejši in najvplivnejši faktor javnega življenja v našem mestu Id smotreno tn z največjo delavnostjo zida temelje zlati dobi Velike Ljuhljane. Nesreča ali zločin? Po//čene, 36. oktobra. Pod naslovom »V potok je padla m »e ubila« smo poročali 23. t. m. o smrti Marije Plevčakove rz JeJovca pri Makolah, ćeš da je padla vračajoč se domov z dela v potok in se ubila. Naše! jo je šele drugi dan 11 letni sinček mrtvo 2eno so nato pokopali. Potem pa so ljudje začeli okrog šušljati, da je verjetno, da je žena postala žrtev pohotnega nasilneža Orožniki so v zvezi s tem aretirali nekoga 30 letnega fanta, posestniškega sina. ki je že prej nekdaj imel sJabe namene s pokojnico, ki se ga je takrat le s težavo ubranila Fant sicer zaenkrat vse taji Sumljiva je okolnost da je orožništvo našlo °o korakov od pokojnice njen sviter, ki ga je mela Plevčakova pri odhodu od sosedov oblečenega Tudi je bil strgan na levem ramenu, medtem ko je dognano, da je bil doma se cel. Tudi podplutbe na telesu in rane na glavi dajo marsikaj slutiti.'V četrtek je radi vseh teh govore odšla v Je-lovec komisija sodišča v Slov Bistrci, ki je izvršila obdukcijo trupla. Preisjkava v tej zadevi se najvestneje nadaljuje. Iz Noveea mesta — Ustanovni občni zbor Kreditna zadruge državnih nameščencev v Novem mestu bo 28. t. m. ob pol 10 dopoldne v salonu hotela Koklič. Vsi državni nameščen cd se vabijo, da ae občnega zbora v obilnem Številu ndeleže — Dve težki nesreči. Na Trško goro se je napotil J Vidlc iz šmihela v družb! svojega prijatelja Sla sta po vino v zida nico Po delu sta se s konji odpeljala domov Vidic, ki sa je božja kapljica precej obsenčila, je sedel zadaj na soro voza, pri tem pa je ob poskakajočem vozu omahnil iu padel Močno se Je pobil zadaj po glavi, zlomljeno pa Ima najbrž tudi hrbtenico. — Ko Je na Trški gori začela goret: zidanica posestnika Puglja, ao prišli seveda ?asit okoličani tn med njimi Rl felj J Bil je med prvimi gasilci, pa je ravno valil težak sod \i vinskega hrama *o te Je nenadoma srušila streha !n ga pokopala pod seboj Dobil Je težke ope kline po obeh rokah, na glav' ln oa vratu — Za »Narodno : Fran Jeaetfafc. — Za upravo m maemt&n del teta: Oton Chratot — V« ? Ljubljani.