13B. štnilka. V Ltobl|amt i soboto, 19. juiija 1915. XLV11I. (eto. „Slovrmki Muod* vdja v Lfmbltaal nt dom dotUWj«i. , e*k> feto napr»J . . • % K ***— pol itU . •••■■. . 12*— Žttrt teli . . • •% # f-ftl MBHf m « • « • » >— 1 t upravniltvu prc}#man-I c*)o 1«tu n«pr«| • 9 « . K 22-— 1 pol -et* - • • • • • ftw I **** *** • •••••** 1 BI MM 0 • • • • • l^W Doplft «•) m frMikkifo. Rokopttf te n* vnafa^o. VrttalAtro i Kultova ott«a *1 * (v prtOi^ Uvoj HHtia ŠL »t, lsfca|a vsak Aaa svcćer tavieatf 1 B*d«l|« ta praznik*. Inserati valjifo: petcrostopna petit vrtta la cnkrat po 16 vin., za dvakrat p# H vin., za trikrat aii večfcrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 2G vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri vtčjih hisercijah po dogovoru. UptavnUtvu naj u% p^iiljajo naročnme, reklamadjt, inserati Ltd. t* jt adniinitCrattva« stvari. ■■ »•■■■•aam aHavllka »•*!• li viaarl«*. ——— Ni ptBBtau naioflU brez i*todobne vpc*1atve naročftint M 0t Olira. .BarsdM Uokaraa" teUUa ftt ti. .Slovenski Karod" velim »o pofttti %a Avitro-Ogrsko: ctlo leto >kupaj naprej • K 25'— po» leta w „ . . # U — č«trt leta _ „ . . , #-50 na mtiae ^ • » • » 2*30 za KtmĐJot ćelo Icto napisj - . . K ••— za Antrtico te vaa đragt atMte ctfe l«*o Mprtf . . . . K 9bm Vprašanjem cjlede inicratov se naj priloži za odgovor dopisnica atf klmb&^. Cpravaliivo (»podaj, dvoriičt ltvo). toaftoTa ali** *t 9, tototea £8, g4, lovi nlii naših M v Gallnii ZAVEZNIŠKE ĆETE SO ZASEDLE TARNOGROD TER IZVOJEVALE TUĐI NA OSTALI FRONTI BI-STVENE USPEHE. — VJELE SO ZOPET 1200 RUSOV. Dunaj, 18. junija. (Kor. urad.) Uratino razglašajo: Rusko bojišče. Severno od Sienlawe so prodrle našega sovražnika zasledujoče čete na rusko azeml?e ter so dospele do vishi severno od Kroszowa. do nizine ob Tanewu in so zaseđle Tarnogrod. Tuđi one ruske sile, ki stoje med dolenjjtm Sanom in Visio se na več krajih umfkafo. Vzeli smo Ciesza-now in visine severno od tega kraja. V goratem ozemlju vzhodno od Niemirowa ter v okolici Dri Janowu so se nam postavile močne ruske sile nasproti. Ob Wereszyci se vrši boj. Naše čete so zavzele na već krajih že vzhodno od te reke trdne pozicije. Južno od gorenjega Dnjestra so se morali Rus) u makni ti po ljutih bo-jih iz svojih pozicij pri Litvnii proti Kolodrubom. Sicer je položaj ob Dnjestru neizpremenjeti. Vzhodna skupina armad© Pflan-zer je včerai med Dnjjestrom in Prutom kar najbolj krvavo zavrnila 8 ruskih naskokov. Sovražnik, ki je obupno posku-šal vreči naše hrabre čete v Bukovino nazaj, je imel v artilferijskem ogniu težke izgube ter se je beže umaknil. Vplenili smo 8 častnikov, 1200 mož in 3 strojne puške. Namestnik načelnika generalnoga štaba pl. Hoier, fml. * • NEMŠKO URADNO POROClLO O POLOŽAJU V GALICIJI. Berlin, 18. junija. (Kor. urad.) Uradno poročajo: Nemška kavalerija je vrgla ruske odelke, ki so prodirali, čez od-sek Szmysz nazaj. Sovražni napad na crto Dawina se je ponesrečil. Vrhovno armadno vodstvo. ODLOCILNA BITKA Z RUSI. Major Schreibersliofen, znani vojaski kritik, piše v »B. Ztg. a. M.« o položaju na vzhodnem bojišču: V različnih pojasnilnih spisih o vojnem položaju na vzhod. bojišču se več-krat poudarja. da stojimo neposredno pred veliko odločilno bitko, ki od-loči usodo vojne na vzhodu, a tuđi da se ta bitka že vrši. Ravno napram Rusom je pri takih trditvah treba velike previdnosti. Tekom sedanje vojne se je že večkrat pisalo o zadnji veliki odločitvi, pa do nje vendar se ni prišlo. Operacije zveznih držav so Me sicer od vsega začetka urejcne na popolno uničenje nasprotnika, to-da tekoni vojne se ni vselej posrećilo doseči ta cilj. Popolno uničenje se je dalo doslej doseči samo v bitki pri Tannenbergu, potem z največjim deloni napadene annade v drugi bitki pri Mazurih in ravr.o tako pri šunku Nemcev na Grodno po drugi bitki pri Mazurih se je sovražniku posrećilo, da se je z velikimi deli svoje armade ognil vjetju in uničenju. Tu-di se je že javr.o govorilo, da se vrši popolno obkoljenje in zajetje sovražnika, kar mora provzročiti njegovo popolno uničenje, a sovražnik je to v zadnjem trenotku z novimi ojačenji zopet preprečil. Tako se je zgodilo pri Lodzu in nri Louiczu, ko so nem-ške armade že obkolile v tistih krajih stoječe ruske armade, pa so bile same od Visle sem napadene v hrbet. Sploh je karakterističen znak ruske-ga vojskovodstva, da nastopi nepri-čakovano z novimi ojačenji na odlo-čilnih krajih, bodisi, da svoje sile na novo grupira ali pa pritegne sveže sile. Če pa se Rusi ustavijo in nada-Ijujejo boje, potem so razmere za združeni armadi izredno ugodne. Zadnji dnevi so prinesli zaveznica-ma nove znatne uspehe. vsled kate-rih se je njih položaj tako strategič- no kakor taktično znamenito zboljšal. Ruska artiljerija. Kakor poroča »Vossische Ztg.« iz vojnega časnikarskega stana, je dobila ruska artiljerija sedaj novo tuđi amerikansko municijo. Zato spraviiajo Rusi svoje baterije sedaj v sprednejše pozicije, od kodcr upa-jo premazati dosedanjo nadmoć za-vezniškega topničarstva. Do naj-zadnjega časa so žrtvovali hrez vsa-kega pomislcka svojo pehoto, samo da spravijo vojni materijal in svoje kanone na varno. Ako jih doleti nov poraz, notem bodo pač tako izerpani, da bodo Vzhodno Galicijo do gotove strategične meje zapustili in da smeio zavezniki računati z zasede-njem cele Ruske Poljske na levem bregu \isle. Veliki knez Nikolaji Nikolajević noče iz Lvova. Budimpešta, 18. juni ja. »Pesti Napio« javlja: Rusi ojačujejo svojo fronto z novimi polki ter se pripravljalo na obrambo Lvova. Vjetniki pripoveduiejo, da je vrhovni povelj- nik zaukazal Lvov braniti in držati, tuđi če bi to stalo milijone žrtev. Izpraznitev Lvova. Po privatnih poročilih lista »Neue Ziiricher Zeitung« se je brzo-javilo moskovskem listu »Ruskoje Slovo <, da so se prepeljale zbirke muzeja stauropignianijevega instituta iz Lvova v 40 zabojih v Kiev. Stauropignianiiev muzej za maloru-sko cerkveno umetnost v Lvovu vsebuje bogate zaklade. Rusi nabiralo prostovoljce. Z Dunaja javljajo: Ker primanj-kuje ruski armadi vedno več oficir-jev, nabirajo Rusi častnike v nevtral-nih držav^ah ter ponujaio poročnikom po 1000 rubljev mesečne plače. Neir.ci so se izkrcali v pristanišču Rige. Iz Stockholma poročajo z dne 17. junija: Tu se poroča o izkrcanju Nemcev v zalivu Rige pri Runoju. Izkrcano mornariško mostvo je po-gnalo svetilnik in petrolejske zaloge v zrak. Vojna z Italije NOVI BREZUSPEŠNI 1TALIJAN-SKI NAPADI. — HRABROST DALMATINSKIH ĆET. Dunaj, 18. junija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: ItaHjansko boiišče: Z novimi šunki ob soski fronti so dosegli ItaHiani ravno tako malo uspeha, kakor dosedai. Pri Plavah so odbile naše vrle dalmatinske čete predvčerajšnjjem zvečer in nonoči napad neke italijan-ske brigade. Včerai nas ie sovražnik zopet napade!, pa je hil znova poražen. V napadalnem proftoni smo ugotovili 2 piemonteški bn^adi in en polk mobilne milice. Ilaljjaiiske izgube so tu, kakor tuđi v kmskem ozemlju jako težke. Takisto smo zavrnili ponovne sovražne napade v ozemlju Plocke-na in na Monte Costonu. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r t tmi. * »Manjka \\m inicijative in ofenziv-nega duha.« Iz L u g a n a poročajo: Neki italijanski voiaški strokovnjak izjav-lja: Dosedanji potek italijanske vojne je nerazumljiv. Italija je napram avstrijkim četam v taki premoći, da hi bila morala v 24 dneh vse kaj dru-s^ega doseči. Dosedanji boji dokazu-jejo, da manjka armadi in njenemu poveljniku Cadorni inicijative in ofenzivnega duha. Posebno nezadovoljni so fran-coski listi. »Le Journal« pravi ironično: Ob Soči se razvija pozicijski boj v vsej svoji lepoti. Trajal bo menda še cele mesece. Med tem pa nadaljujejo Avstrijci svojo ofenzivo v Galiciji s podvojeno močjo, kakon da bi Italijani sploh ne eksistirali. Angleški listi priporočajo Italija— nom, da naj nekoliko »hitreje in močneje udarijo«. Italijanske metode. Dunal. 17. junija. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana javljajo: Italijani so se kaj kmalu naučili od svojih zaveznikov vojne prakse. Ti so mislili, da je posebno uspešno sredstvo za navduševanje njihovih čet, ako razglcišajo izmišljene uspe-he prijateljskih armad. Polagoma so pa ti razglasi izgubili na vrednosti in uspehu, ker se neresničnost njihove vsebine ni dala več prikrivati. Do tega spoznanja pa seveda najno-veiši zavezniki entente y kratkih treh tednih še nišo mogli priti; ti smatrajo obrabljeno sredstvo svojih zaveznikov očividno, še za učinku-joče. Tako je pač razlagati dejstvo, da smo našli pri nekem Italijanu, ki je padel pri Krmi, brzojavko gm. Maggiotta, poveljnika bergamske brigade, z dne 27. maja, v kateri se razglasa, da se je vojvoda Abruški s svojim brodovjem v Trstu izkrcal. Naše čete ob italijanski meji so tudL čudom zapazile, da nimaio italijanski vojaki nikakih le^itimačnih list— kov,ki bi služiii identificiranju padlih. Očividno noče italijanska vlada oficijelno razglasiti imena onih, ki so padli kot žrtve njene sramotne vojne. Verodostojnost italijanskih poročil. Đunaj, 19. junija. (Kor. urad.) \z vojnega časnikarskega stana poročajo: Verodostojnost italijanskih vojnih buletinov osvetljuje poročilo vrhovnega armadnega vodstva, da obstreljuje težka italijanska artiljerija od včeraj trdnjavo Nabonct. En del trdnjave da gori in neko muni-cijsko skladišče da je eksplodiralo. Temu nasproti je konstatirati, da »zažgani del trdnjave« ni ničesar drugega, kakor neka izven trdnjave se nahajajoča lesena koliba, v kateri se ni nahajala nikaka municija. ITALIJANSKI VOJAŠKI TRANSPORTI CEZ ADRIJANSKO MORJE? Berolinska ^>Nationalztg.« poroča: Dopisnik »Ruskega Invalida < v L1STEK. S Krasa. Hasan-Aginica. Razkošnega cvetja in zelenja je raztrosila letošnja pomlad po kraških vrtovih in senožetih, brdih in kotanjah. Drevje je obsula s toliko množino belega in rdeče nadahnje-nega cvetja, da so se veje sklanjale pod težo snežne beline. Kakor bi jih zapadel sneg. V ogradah je puhtela izorana dišeča zemlja in željno za-grinjala seme, da ga milijonsko pomnoži. Poseben blagoslov se je raz-Hl nad vso skalnato imovino preiz-kušenega ljudstva. Nenavadno bogatih sadov je obljubila pomlad, da izbriše sledove še nikdar podobne zime. »Bog bodi zahvallen!« je del Krašovec, zroč na toliko obetajočo zemljo. V nadi mu je zaplak) srce. >Da bi ie ta strašna vojska odsla od nas! Naše žrtve ne bodo zastonj, kri naših sinov nas bo odrešila. Vr-niia se bodo rodovitna leta, prišli bodo mirni in srečna čaši k nam v goste. Da nam le ostane ta ljuba zemljica, iz kamna porojeiia in s kamenom ograjena! Gorje tistemu, ki bi iztegnil svoje grabežljive prste po njej, naši ljubljeni, z znojem obde-lani! Ob oštrih robovih našfli skai bi si obrusil dolge prste, kamenje ob naših ogradah bi mu razdrobilo glavo kakor ostudni golazni...« S tisoč novimi vezmi je ta kraška zemljica oklenila svoje prebival-ce prav sedaj, ko je zavel preko morja smrad po nezvestobi in izda-jalstvu. Dvignile so se pesti proti staremu sovražniku. »O, poznamo mi te polentarje!« so vzklikniii Kraševci. »Nikdar jim nismo zaupali. Ko so najbolj zatrje-vali svoje prijateljstvo, smo si mi mislili svoje. Prav, da je prišla ura obračuna. Okrcnili jih borno po umazanih prstih, da jih bo za vslej minulo veselje zobati črešnje z naših vrtov.« Ogorčenosti se je pridružilo pri-krito veselje, da borno vendar en-krat zmleli zahrbtneža. To oboje je spravilo Kraševca po prvih dneh razburjenja v ravnotežje. Mirno ob-deluje svojo zemljo, kakor ob dnevih polne varnosti. Ljubeče se ozira po svojih ogradah in senožetih, vrtovih in dotnovih, kakor bi jih hotel ščititi. Obraz mu je miren, le oči so oprezne in se tajno iskrijo. Včasih se zazre proti oni strani, kjer nepremično in neizpremenjen stoji očak Krasa, varuh in straža. Sivi Nanos! Marsikatero oko se ozira zdaj vate s sveto vdanostjo, ti naš zašcitnik.Stoletja so vihrala mimo tebe in vtisnila globoke gube v tvoje častitrjivo lice. Burja od severa in vihar od juga sta razkrila tvojo po-dosoo glavo, da ie zdaa gola in raz- orana kakoršen si ves. Tvoje, od burje razbistreno oko se s skrbio ozira po kraški zemlji, svoji varo-vanki. Preti jej pogruba?! Ne! Do-kler stojiš ti, dokler si ti naš. nam je ne ugrabi nihče. Oko se ti solzi, da. Kakor očetu, ki vidi v bedi in ne-varnosti svojo deco. Gledaš proti severozahodu? Ozračje je pretkano z z'atordečimi nitmi. Solnce tone. škrlatni so njegovi žarki. Te/ko se loči od naših brd. Noč je temna, bogzna, kaj skriva pod svojim crnim plaščem ... A kaj se tam tako blišči? O, Gorica, solnčna Gorica! Kakor vsa zlata. Ali ne trepečeš strahu, ko ti je sovražnik tako blizu? Smehljaš se s svojimi bogatimi brd i, čeprav jih stresajo crne pošasti. Tvoja ravnina je prelepa in prerodovitna, da bi jo opustošila bojna vihra. Da; ali noč je tako skrivnostno temna... Kakšne meffle pa se vlaČijo od severa čez Sv. Goto? Oj, megle! Da bi bile. Dim je to, dim iz topov. Zato to tresenje, to pokanje. In tišti žar? Ognjeni platneni. Kobarid se vžiga na vseh straneh, okeliške vaši gore. Kakšno zagonetno žvižganje je v ozračju. Ptičke so prepodili, kroglje in šrapneli švigajo v zraku. Pomlad, zakaj si razsula toliko cvetja, da ga mandra zdaj vojska m smoefi ogenj in rdeči kri? Le zakrij si obraz mejnik Krn, grob se odpira pod teboj! LeDa domovina našega pesnika. Blagor ti, GregorčiČ, da si že zasnul spanje večnosti. Kako bi se trgalo tvoje srce, kako bi plakalo tvoje oko, da moraš zreti tako uničenje lepega planinskega sveta. Tvoje proroške besede so se izpolnile. Prihrumel je vihar od juga in divja Čez plodno ravan. Uničiti žuga vse, kar je pomlad tako bogato obetala. In domovi? Skrij se solza! Sovražna kri poji našo zemljo, žal da tuđi naša lastna. Krvave solze rose nanjo. Zato si ti, nekdaj bistra hči planin, tako kalna, zato je tako tožen tvoj tek! Kje so tvoji zeleni, čisti valčki, ki so tako brhko škakljali mimo Kobarida proti Gorici in se razposajeno prekopicavali v mor-je, o Soča? Krvave solze se zdaj mešajo s tvojimi valčki in morda si danes vsa rdeča od krvi naše in naših sovragov? Kakor velika solza se izliješ v morje. Od tam pripoveduješ Nanosu o svoji turobni usodi. In morje? Ni li tuđi ono otožno? Kje so ne-brojni čolnički in ladjice, ki so tako veselo švigale po tvoji gladini? Mo-reča tišina vlada ob tvojem obrežju. Kakor pred nevihto. Se li ta že morda ne bliža, ki bo mahoma oživila tvojo omrtvelo površino, da bo od-meval od kraških skladov bojni krik, tresk in pok in bo zaoril po tvojem valovju bojni ples, strašnejši od sod-nega dne ? Misliš, da ne?! Zakaj pa si se umirilo, zakaj je šumenje tvojih val-čkov tako skrivnostno boječe?! In te palače, ki slone na obronku in se ogledujejo v morskih valo-vih? Je-li to res Trst? Tisto šumno in veselo, nikdar mirno, nikdar ugnano mesto? Kako prazni so pomoli, kako zapuščeno obrežje! Kje je veseli smeh in krik šetalcev, kje vik mornarjev! Kakor gnani od neznane sile, hodijo meščani po svojih opravkih. interesiram za vse, in vendar apatični. Sami žive v svojem svetu. Kadar pa zagledajo nad me-stom aeroplan, tedaj s strahoni in radovedno zasledujejo njegov polet. Dalje zre Nanos svoj svet. Ob sivih kraških skalah se mu ustavi oko. Ti skladi so naravni forti. Ne bo ti dobro, Italijanče, če zalezeŠ med nje! Njih gospodar je le Krašovec, le njemu so dobre in ljube; tebi pa bodo v smrt. Kako lepo se širijo brajde! Bogat bo njihov pridelek. Le lepo zori-te sladke jagode! Ne bo vas sovrag prešal in srkal vašega soka! Naj ga prej zmanejo naše pesti. Naš teran bi ga omamil tako, da bi si v svoji domišljavosti želei ćelo na Dunaj. Starčku Nanosu je klonila glava od težkih misli. Da, težko mu je, si-vemu očaku, pa naj zre proti severo-zapadu ali jugu ali kam drugam. To-da povsod vidi tisto kraško neoma-Janost in kljubovalnost in ne boji se za svoje ljudi. Kraška skala in Kra-ševec sta eno: oba trdna in nepre-makljiva v solneu in burji življenja, pa na} si bo tuđi v bojnem metežu. Stran 2. .SLOVtN^Kl NAKOU-, lue 19. ju ni ja lai*. 13T5 siev. Skadru javlja, da se delajo v dottč-nem kraju italjanskega obrežja ob-sežne priprave za transport večjih oddelkov armade čez morje v Alba-nijo. To vojaštvo ss bo rabilo delo-ma za okupacijo Albanije, deloma za ofenzivo Italijanov čez Balkan proti Avstro-Ogrski. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Neki nemški Švicar, ki je bil nedavno v Rimu, pripoveduje v nemških listih, da je navdušenje za vojno v Italiji popolnoma izginilo. V večjih mestih, da so se vršile že krvave demonstracije proti vojni. Raz-položenje v armadi je Še slabejše ka-kor med ljudstvom. Sicer pa priča-kujejo Italijani, da bo vojna dolgo trajala. V gorenji Italiji je divjalo veliko neurje. Železniška proga Genua-Pi-sa je deloma razdrta. Italijanski kralj je odobril emisijo prve miljarde vojnega posojila. Italijanski vohun v Švicl. Basel, 18. junija. Baselska »Na-tionalzeitung« poroča, da je kantonska policija aretirala v Luganu kapi-tana italijanske mornarice Babuchi-ja. ki je na sumu, da je vohun. Ba-buchi je izjavi!, da ima narocilo, opa-zovati nemške begunce v Luganu. VELIKA ITALIJA IN MALA SRBIJA. »Vossische Zeitung« poroča: Nekateri italijanski listi svare ob-činstvo, naj ne bo preveo optimistično. Klici za pomoč balkanskih držav se glase čedalje bolj obupno. »Štampa« piše v daljšein članku: Zal, da nam Rusi ne morejo pcmagati. A Če bi vsaj Srbi začeli ofenzivo, bi to na-šo ofenzivo ob Soči olaišalo. Ker je torej Italija po lOmesečnem nemote-nem pripravljanju s svežimi silami napadla Avstro-Ogrsko, ki se ravno tako trdo bori na dveh frontah, pa prosjaci zdaj za podooro. Pri tem pa slika neprestano propadanje in oma-govanje Avstrijcev in Ogrov v naj-žalostnejših barvah. Temu se ustav-Ija Ie malo političnih pisateljev, na primer Nardini v »Gazetto del Po-polo«. ki pravi, da stoji Avstro-Ogr-ska še vedno tako trdna, kakor bi bila iz železa. Sporazum med Srbijo in Italito? Pariz, 17. junija. (»i\l. N. N.«) >Petit Parisien« zatrjuje, da je srb-sko-italijanski incident radi Albanije že poravnan. Srbija je dala Italiji za-dostna pojasnila o svoji albanski akciji. Isto časno je izjavila, da bo svoj pohod ustavila. Benetke kot solna trćnjsga. Za veliko većino ljudi imajo Benetke zgol remantičen značaj; zdi se jim, da so čudovit spomenik davne treteklosti in malokclo tistih,ki so Benetke obiskali, je zapazii, da je to mesto tuđi z vojaškega stališča važna postoianka. V beneškem pristanu stoji vedno nekaj bojnih ladij in na peščenem otoku Lidu je že marsi-kdaj zbudil goste — reflektor. A vse to ne zadostuje, da prepriča lajika, da so Benetke trdniava, ki je s kop-nega, kakor z morja močno utrjena in glavno opirališče italijanskega brodovja v Adrijanskem morju. Be-neski pristan ima šestintrkleset kilo-metrov dolgo morsko fronto ob obali Lidn : a do Brondola. Tu stoji ćela veriga utrdb in obalnih baterij z obrambnimi zgradbami iz kamna. Utrdbe so večinoma stare, zboljsane in popravljene so strategično važne utrdbe Lido, Malamocca in Chioggia. Morska obal je polna reflektorjev in postaj za merienje razdalf. Laguna, ki jo od morske strani varuje kos zemlje, v kateri je pet izhodov, je zelo pripravna za vojni pristan. Ker so utrdbe dosti oddaliene o«d mesta, se v slučaju bombardiranja za mesto samo ni dosti bati, seveda le, Če bi nasprotno brodovje ne prišlo priome-njenih petih odnrtinah v laguno samo. Za ta slučaj je preskrbljeno s plavajočimi bateriiami. Na fronti na fcopnem. imajo Benetke več starih lagunskih utrdb, ki pa so jih ponra-vili, in katerih fronta je dolga 22 ki-lometrov, ter utrdbi Malghera in Mestre. ________ 4 ItnlljunsKe železnice. Železnice imajo v vojni velikan-ski pomen in zato zna tega in onega zanimati, kako je z železnicami v Italiji. Najtežjo nalogo imajo železnice v začetku kake vojne; takrat morajo namreč omogočiti strategično grupiranje armad, takozvani »aufmarsch«. Dočim sta Avstrija in Nemčija morali izvršiti »aufmarsch« v najkrajšem času in je vsled tega zastal ves ne-vojaški obrat, so imeli Italijani za to delo mnogo mesecev časa. Pa vzlic temu so se pokazale znatne težave. Središče mobilizacije je bilo v če-Iperokotu Modena-Verooa-Beiietke- Ferrara. Sem je bilo treba spraviti vojaštvo, municijske in provijatne zaloge, topove in drug materijal iz vseti pokrajin. Transporti z juga so bili po poročilu strokovnjakov zelo težavni, zlasti ker vodijo čez Ape-nino samo enotirne gorske železnice. Polnotirnc državne železnice v Italiji so dolge 13.600 km, med temi je pa samo 2700 km dvotirnih. Ker je vrh tega v Italiji treba štediti s pre-mogom, so na pr. le topove m vozove z železnico prepeljali čez gore, moštvo pa je moralo peš rti in konje seboj peljati. Za zdaj se ne da nič presoditi, kako bodo italijanske železnice med vojno izpolnjevale svojo nalogo. Konfiguracija železniškega omrežja je ugodna, saj je največ železnic v Zgornji Italiji. Strokovnjaki sodijo, da se ItaHja glede železnic pač ne more primerjati z drugimi velesilami (vse italijanske državne železnice so dolge 17.000 km, avstro-ogrske pa 46.000 km), a da zadostujejo za potrebe italijanskili dežel. Obratna sredstva so zadostna; Italija ima 5300 lokomotiv. 10.31'0 osebnih vagonov in 100.000 tovornih vagonov. Iz tega sklepajo strokovnjaki, da bodo železnice v vojnem času zadovoljivo zmagovale svoje naloge — če ne priđe kaj vmes. Pred vsem je vpoštevati, da dobiva Italija skoro ves premog, kar ga potrebuje, iz inozemstva. Vsled razvoja industrije je poraba premo-ga v Italiji v zadnjih letih zelo na-rastla. V letu 1913. je dobila Italija: iz Francije 92.000 ton koksa; iz Belgije 6000 ton premoga, 7000 ton koksa in 400 ton brikatov; iz Anglije 9,400.000 ton premota, 71.000 ton koksa in 253.0« k) ton briketov; iz Nemčije 892.000 ton premoga, ia^ ti-soč ton koksa in 133.000 ton briketov; iz Avstrije 105.000 ton premoga in 16.000 ton koksa. Ni dvoma, da bo AngleŠka svoji zaveznici pomagala s premogom, kolikor bo mogla. Toda Angleška je bila primorana skrčiti pridobivanje premoga, ker je mnogo delavcev od-šlo k vojakom, vrh tega pa rabi za svejo vojno mornarico sedaj veliko več premoga kakor v drugih časih. Angleška sama pač ne bo mogla za-dostiti vsem potrebam Italije in si bo ta morala pomagati z dovozom iz Amerike. To je pa zelo težavno, ker je razdalja velika, ker se na reden dovoz ni zanašati, ker ni vedno dosti transportnih ladij na razpolaganje in — ker so nemški podmorski čolni iako podjetni. Rusija nadomešča pre-mog lahko z lesom, s šoto in z mazutom, Italija pa nima nobenega na-domestila. Zelo velike težave napravljajo lahko Italiji na njenih železnicah tuđi avstrijske bombe. Ena proga jih je že občutila, tista proga, ki teče blizu brega Adrijanskega morja in katero so a\"strijske vojne Iadje in letalci že znatno poškodovali. Proga Benetke-.Milan pa je tuđi tako blizu avstrij-ske meje. da se ji lahko kaj primeri. Končno ie tuđi uvaževati, da so italijanski železničarji kaj nezauplji-vi element. Pred vsem so socijalni demokrati in nasprotniki vojne, so pa se posebni nasprotniki sedanje italijanske vlade, ker je ta lani generalno stavko železničarjev kruto zatrla. Znano je, da so stavke italijanskih železničarjev jako divje. Lani se pri stavki nišo ustavljali vojaštvu samo moški, ampak tuđi ženske in otroci, in so tuđi vse razbili, kar jim je prišlo pod roke. Značilno je, da se !e lanske stavke železničarjev udeležilo tuđi jako mnosro prometnih uradni-kov, nostajenačelnikov ter inženir-jev. Vlada je takrat jako brezobzirno postopala in je postalo iako mn^go železničarjev žrtev stavke. Isključeno torej ni. da dobi v primernem času nevro!ja železničarjev zaradi lanske stavke, nevolja zaradi vojne in nevolja zaradi draginje v primer-ni priliki take^a izraza, đa bo trpe! transport vojaštva in potrebščin po železnicah. ZAPADNO BOJIŠČE. KRVAVE IZGUBE FRANCOZOV IN ANGLEZEV. Berlin, 18. junija. (Kor. urad.) Uradno raz^lašajo: Sovražniki so zarnanj nada! je-va!i svoje posktise predreti naso fronto severno od Arrasa. Angle^ke napada I ne čete smo sevemo od kanala La Basse popcHno-ma uničili. Ie po^ameznt vojak I so mogli zbežati na/a). Francozi so vdr-II v male dele naše sprednje pozicije, sicer smo pa njihove napade odbili. Krvave izgube nasprotnikov na tem bojišču odgovarjafo onim v bitki v Champagni. Vrhovno artnadno vodstvo. • . • Nemški avijatiki nad francoskfml mesti. Pariz, 18. junija. Glasom tukaj-šaiih listov ie nemški lotaJec metM ' na Đaines li Đains prt Eptnalu bombe, ki to enaea vojaka in enega uradnika ubile, dvanajst delavcev pa ranile. Na Oerardmer so neniški letalci metali bombe in napravili precej materija4ne škode. NemSki golobje so vT^li na Nancy 10 bomb. ki sa tri osebe ubile in 4 pa ranile. FRANCOSKO URADNO PORO-ČILO. Pariz, 16. junija, Uradno poro-čilo z dne 15. junija zvečer: V minuli noči so se razvile lokalne infanterij-ske akcije. V odseku severno Arra-sa, odsek Notre Dame de Lorette-NeuvMlle, in južno od Arrasa pri farmi Touvent so bili vsi nemški proti-narndi odbiti. Vzdržali smo naše predstraže, ki so opazovali sovražni-ka. 15. junija so se v teh dveh odse-kih vršili artiljerijski boji. Naše baterije so obsrreljevale ljuto sovmžne strelske jarke. V noči na 15. junija od sovražnika podvzet ninad n;1 naše strelske jarke pri Ouenr^v'^res, vzhodno od Tracvlemonta, ki smo fih bili mi zavzeli, ]v izvršilo osem bataljonov. Vjetniki so izjavili, da so imeli sovražniki hude izdube Kot represalije za obstreljevanje odpr-tih franco^kih in an^leških mest je bil danes izdan iikaz, da naj se bombardira glavno mesto velike kneževine Baden. Ob 3. uri zjutraj ie od philo 23 letalcev v smeri proti Karls-ruhe Kliub temu, da jiii je v njiho-vem noletu oviral severovzhodni ve-ter, so letalci dospeli med 5. uro 30 min. in 6. uro 20 minut nad mesto, ter obmetavali določene točke, posebno Rrad, tovarno za orožje in kolodvor s 130 krogljami, knlibra 90 mm in 155 mm. Izbruhnilo ]e mnojsro požarov, medtem ko so letalci križarili nad mestom. Opazila se je moćna panika na kolodvoru, ki so £a vlaki v vsej hitrosti zanuščali v smeri proti vzhodu. Letalce so močno obstreijevali, posebno pri poletu na mesto, tako ob Vrajih Zabern. Strassburg, Rastntt in Karlsruhe. pri povratku pa pri Blomontu, Pfalzbur-gu in Zabernu. Pariz, 1/^. junija. Uradno popol-dansko poročilo: An^ieške čete so zavzele včeraj severno od La Basse*-ejn ćelo vrsto strelskih iarkov. Z ostale fronte ni ničesar za noročati. Neko nemško letalo je bilo prisiljeno se snustiti pri Norovš sur Qurq seve-rovzhodno od Fertemilona na tla pri naših vrstah: letalci so bili vjeti. AngJe^ko poročik). Lonckrn, 17. junija. (Kor. urad.) Reuterjev urad poročn: Feldmaršal Frencli poroča: 15. t. m. smo zavzeli eno Crto strelskih jarkov v nemški fronti v razdalji nad eno miljo, rno-rali pa smo jo vsled fjutesra protina-pada zopet opustiti. Pri Ypernu srno uspešno nanadli pozicijo sovražnika severno od Hoosreja. zasedli ćelo nrvo crto strelskih iarkov na fronti 1000 vardov in en del drupre crte strelskih iarkov ter vjeTi 157 mož. Protinapad Nemcev je bil pod težki-mi izgubami odbit. Angrle^ke Izguhe. Lrmdon, 19. junija. (Kor. urnd.) Včernjšnii sezn^m izeub izkazuje imena 112 ča^tnikov in 2107 mož. Poskušen frj?nco«Kl napad na Amsterdam, 18. iunija. T.isti no-ročaio, da sta v zadnii noči posku-sila dva franeoska letnlca napad na Bruselj. da pa so ju Nemci obstreijevali in sta morala pobej?niti, ne da bi bila kaj škode naredila. Novi franeoski moniarišM topovi. Pariz. 18. iunija. (Kor. urad.) Terrms javlja, V kratkem pridejo v porabo novi velikokalibrski zelo dalekosežni mornariški topovi. DELO NEMSKRi PODMORSKIH COLNOV. London, 16. junija. (Kor. urad.) »Llovds« poroča iz Milfordbavena: Angleški parnik »Stratlinain« s 2812 tonami je bil zadnjo noč med vožnjo iz Penartha v Arhangelsk ob obali Pembroke-Shire torpediran. Kapitan in dvanajst mož se je potopilo. Nemški podmorski čoin ie po-topil angleški parnik »Trafford«. Moštvo je bilo rešeno. London, 19. junija. (Kor. urad.) Po poročilu »Llovda>> je bil potopljen ribiški parnik »Petrel Explora Japo-nica« iz Aherdeena po nemškem pod-morskem čolnu »U 5.«. Stockholm, 19. junija. (Kor. ur.) »Tidningen« poroča iz Goteborga: Norveški parnik »Granit« je bil včeraj pred OoteboTKorn od Nemcev potopljen. Iz Malmoeja poroČaio. da sta dva švedska ribiška parnika pripe-IjaJa v Malmoe posadki potopljenih parnikov »Verdandi« in »Granit«, ki sta bila včeraj potopljena od nekega ni^mškega podmorskega čolna. Re-šenih je bilo skupno 28 oeeb. U 29 potopQen. Đerlki, 19. junija. (Kor. urod.) NVolffov urad poroča: Neki angle^ki parnik, ki je vozil pod švedsko nastavo, je potopil naš podmorski čoJn U 29. Ponesrečena fraaco^ka torpedovka. Iz 2eneve poroćajo z dne 17. ju-nija: Iz Cherbourga poročajo, da je franeoska topedovka 331 zadela šest inilj severozapadno ou lirfleurja sku-paj z ankrleškim paru ikom »Arleva«. Topedovka 3.1S je skušala trpedovko ttl zavleči v pristanišče. Vsled raz-burjene^a morja so se vrvi potrgale. Tuđi danski parnik »Sjold« je skušal spraviti ponesrečeno torpedovko na varno, a se mu ni posrećilo. Neka stena se je vdala in torpedovka se je potopila. Šest mož posadke je uto-nilo. Novi kretati za franersko mornarico in arinado. Pariz, 18. junija (Kor. uradj Senat je soglasno odobri! zakon o novih dopolnilnih kreditib za mornarico in vojno ministrstvo. Francoska cenzura« Iz Curiha i^oročajo z dne 17. junija: Gustave Tery se pritožuje v pariškem »Journalu« zaradi cenzure. P'ed par tedni je hotel hvaliti fran-cosko armadno vodstvo, ker se je razglabalo, da bodo dobili oženjeni vojaki kratke dopuste, da zasip:urajo eksistenco letniku 1935. Cenzura je ta članek crtala, Sedaj je srne! »Temps« poročati, da je Nemčija nekaj sličnega ukrenila. Belgijsko novačenje. Pariz, 16. junija. (Kor. urad.) »Matin« poroča iz liavra: Belgijske naborne komisije pričnejo 21. junija z delom za nabiranje bel^ijskega kontingenta^ za leto 1915. v Franciji. Vsi za vojaščino sposobni Belgijci od 18. do 25. leta se bodo takoj pre-peljali v taborišča, kjer jih bodo iz-vežbaJi. 5tevi!o takih Belgijcev zna-ša baje 15.000 mož. Asquith In koalicija. London, 16. junija. (Kor. urad.) Parlamentarni korespondent »Dailv Newsa« piše: Asquithov govor je bil poln spretnih razkritii.Na nekem me-stu pravi, da je bil Asquith pregover-Jen, da je vstopil v koalicijo. Zoper-stavljai se je pritisku do zadnjega trenutka. Parlamentarni korespondent »Daily Maila.« piše: Asquithova razkritja o vzrokih ustvaritve koalicije nišo napravili na parlament oČi-vidno nikakega vtisa. »Daily News« pravivuvodnem članku: Asquithova izjava o vzroku ustanovitve koalicije ni ravno prepričevalna. List pozdravlja Asquithove besede o »pro-stovoljni službi«, ki napravilo konec vsemu prerekanju in govorjenju o državnem siljenju k vojaški službi in k industrijskemu delu. »Times« snominja Asquitha na svoj govor v OuilđhnJhi. kjer je rekel. da Are!--ne srne vtakniti prele meča v nožni-co, predno ne bo Belgija dobila vse in več kakor je izgubila v vojni, zopet nazaj. predno Francija ne bo zadostno zavarovana proti vsem napadom in predno voiaska vlada Pru-sije ne bo popolnoma in končnove-Ijavno zdrobljena. Ansrle^ko miinfcif^ko vprasanje. London, 16. junija. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Kakor se iz-ve, so sklenili v današnji konfercn-ci zastopniki obratov podpirati glavni nacrt LIovd (leorgeja. ki naj pre-skrbi prostovoljni prehod delavcev iz drugih industrif k minicijski industriji ter vse storiti, da se prepreci nesoglasje v deželi. Zedinili so se na nekako razsodišce, ki nai nalaga de-lodajalcem in delavcem dolžnost skrbeti za tot da ne izbruhne kaka stavka, predno ne odloči o spornem vprasaniu to razsodišČe. Boj za Carigrad. Boji pred Dardanelaml. Carigrad. 18. junija. Po zanes-Ijivih zasebnih obvestilih iz Darda-nel so morali Angleži in Francozi vsled uničsvalnega streljanja ana-toskih obrežnih baterij premeniti svoje artiljerijske pozicije. Včeraj zjutraj so Angleži in Francozi začeli bombardirati, kar pa ni imelo uspe-ha. Turki so odgovarjali na to stre-ljanje in razbili artiljerijske pozicije sovražnika. Na morju ni nobene pre-membe. Nemiri v KairL Iz Rotterdama poročajo z dne 17. t. m.: Londonski list »Morning-post« priobčuje cenzurirano poročilo o nemirlh v Kairi. Mošeje so zaradi politične gonje duhovnikov za-časoo zaprlk Polozal f miaii t\Ml STALIŠCE ROMUNUE. »Frankfurter Ztg.« poroča iz posebnega vira: Kažejo se znaki, da romunska vlada dosedaj ni prepravljena podre-ti most, ki veže Romunijo s centralnima državama. Njeno stališče ji je olajšano, ker je Avstriia svoje koncesije (seveda ne gre tu za kake teritorija'ne koncesije ep. ur.) razširi-la, na drugi strani pa Rusija romun-ske zahteve le deloma priznala. V trenutku ne obstoja ničesar, kar bi nas sililo zanikati. da obstoja možnost mirnega sporazuma, da, zdi se ćelo, da ni izključeno. da bodo odgovorni romunski politiki vedeli ceniti prednosti, ki jih ima varna ne-vtralnost pred rizikom žrtev polne vojne, zlasti če se bo vojaška situva-cija obeh centralnih držav tuđi nadalje tako ugodno razvijala kakor doseđaj. ♦ BOLOARSKI ODGOVOR NA NOTO ČFiTVORNEGA SPORAZUMA. »M. N. N.« poročajo iz Sofije: Odgovor bolgarske vlade na zadnjo noto četvornega sporazuma ne bo publiciran. Kakor se zatrjuje v informiranih krogih. bolgarska vlada ni odklonila ponudb četvornega spora-zumo, na jih tuđi ni akceptirala. Izjavila je marveČ. da smatra celo stvar še za preuranjeno ter da se bo še le pozneje odločila. Te izjave seveda ni tolmačiti tako, kakor da bi imela Bolgarija namen se pozneje pridružiti četvornemu sporazumu. Skupna nota Srbite in Grške BolgaHji. Preko Curiha javljajo: »Oiorna- le d* Italia • poroča, da bodeta srbski in grski poslanik v Sofiji izročila bolgarski vladi skupno noto, ki izjav-Ija, da Srbija in Grška ne morete od-stopiti Bolgariji njunega makedon-skega ozemlja. Istočasno hočete obe državi tuđi pri četvornem sporazumu protestirati proti mešetarenju z makedonskim vprašanjem. Fet! bej ostane v Sofiji. Sofija, 18. junija. (Kor. urad.) Vsled naroćila svoje vlade ostane Feti bej, ki je prosil, da bi smel na-stopiti vojno službo, tuđi še nadalje na svojem mestu. ITALIJA IN GRŠKA. Lugano, 17. junija. (Kor. urad.) Govor italijanskega poslanika, grofa Bosdarija, pred atensko italijansko kolonijo, na katerega je grško časo-pisje tako živahno odgovarjalo, je imel sledečo vsebino, kakor poroča »Secolo«: Italijani bi radi videli, da bi se Grki borili ob njihovi strani. Medtem pa so želi Italijani mesto na-vdusenja in mesto prijateljstva pri grškem ljudstvu le nekako hladnost in sumnjo, skoraj da razžaljenja in obrekovanja. Italija ne bo nikdar kot vladorica drugih narodov postala ti-ran. ItaHja je bila prisiljena zasesti otoke v Egeiskem morju. Pod pritiskom okolnosti se je to zasedenje nadaljevalo ter bo morala mogoče Italija, da vzdrži ra^'notežje v Sredo-zemskem morju. arhipel definitivno obdržati. Italija je bila tuđi prva sila, ki je priznala grški značaj sever-nega Fpira in ki je lojalno dovolila provizorično zasedenje te okolice po Grski in ki si je le pridržala nravico konenih definitivnih določb. Če priđe nekega dne do razdelitve Male Azije, potem bo Italija, kot velika in močna država se gotovo te razdelitve mleležiln, pa tuđi za Grško bo nekaj ostalo. Grof Bosdari je poudar-fal koneno še kulturno misijo in vzor Italije za cei svet ter zahteval od svojih rojakov, da te ideje razširjajo med grškim ljudstvom. »Nesramne zahteve.« Italijanski listi se silno jezijo nad zalitevami balkanskih držav. >Popolo d* Italia« pravi, da se naj balkanske kralje pusti tam, kjer so, češ, saj jih itak ne potrebujemo. Naj-nesramnejsa je Grška. Za 15.000 mož, katere naj posije ententi na pomoč, zahteva vse Egejske otoke ter Smimo z zaledjem, ki meri 100.000 kvadratnih metrov. K vsemu temu pa še denar ... »Popolo d' Italia« pravi, da so Grki najbolj antipatičen narod za Nemci... • NEMĆIJA IN AMERIKA. Iz Londona poročajo z dne 17. junija: PoroČevalec »Daily Telegra-pha h;i- na vnovičnem prebiraniu v čau rH 25 dne maja do 15. d»e juniia "5 9i 5. 1. ali po»neje spoznani za sposnhre. morajo odriniti v službovanje, aVo se nišo ie prite^nili na službo z oro?iem ali nišo bili iz otirov javne služhe ali javne^a interes« oproščeni te siužbe na določen ati nedoločen čas. po spo-daj nastavljeoih rokih. Pri ti rroraio k c. in kr. do^oinil-nemu okrajnemu poveljstvu oziroma k c. kr. d^želnobrambcvskemu (deželnih strelcev) dopoinilnemu okrajrernu po-reljstvu, ki ie namenjeno v njihovi črnovojni izkaznici: 1. Avstrijski državljani roistvemh letirkov 1887. 1888, 1889, 1890. 1892, 1893 in 1894 21. dne junija 1915 I. rojstvenih Mnikov 1878, 1879, 1880, 1881, 1882, 1883, 1884, 1885 in 18«6 15. dne julija 1915. I. 2. Ogrski državljani po rokih, določenih v pozivni-cah, ki se jim pošljejo. Gorenii roki za odhod v službovanje veliaio tuđi, ako so v — tuđi po izdaji tej^a raz^lasa — i^roćenih črnovojnih iztcaznlcah vstavljeni drugi roki za odhod v službovanje. Tišti, ki bodo spoznani za sposobne na dodatnem prebiraniu pO rokih za odhod v službovanje, ki pridejo v poštev za posamezne roj-stvene letnike, morajo v 48 urah po-tem, ko so bili odbrani, odriniti v službovanje. V interesu vsakega črnovojnega zavezanca, ki odhaja na službovanje, je, da prinese seboj par moćnih čev-Ijev (eventualno bkornjev, opank), potem žlico, nož in vilice ter posodo za jed kakor tuđi proprietete (orodje za snaženje itd), kolikor ima te predmete. Za te stvari se bo dala po njihovi vrerfnosti odškodnina, ako se spozna, da so uporabne za rabo v vojaški službi. Dobro je tuđi prinesti seboj živila za tri dni. Kdor ne sluša tega pozivnega povelja, se strogo kaznuje po zakonu z dne 28. junija 1890 1. (drž. zak. štev. 137)* Razglas. Akoravno sem prepričan, da bo prebivalstvo, ki je itak patriotič-no, iz lastnega nagiba skušalo preprečiti zločinske napde proti državnim in vojnim napravam, se čutim z ozirom na važnost reci vendar po-klicanega ukreniti naslednje: 1. Poskodovanje telefonskih, telegrafskih in železniških prog spada pod nagli sod. 2. Da se pa preprečijo taki zlo-činski napadi že vnaprej, se delajo občine odgovorne, da se državne in vojaške telegrafske in telefonske proge v obsegu občinskih mej ne po-ikodujeio. ObCinc imalo torej skrbe- ti samostojno, da se te proge zadost-no stražijo. Če bi poškodovale civilne osebe take proge ali katero železniško pro-^o, ležečo med obeinskimi mejami, in bi se ne niogel najti storilec, se bo naložila dotični občini vioka denar-na kazen. če bi te odredbe ne zado-stovale, bi morali izbrati talnike, ki bi bili podvrženi vojaški oblasti. 3. Osebe, ki podajo bližnjemu vojaškeinu poveljstvu naznanila o vohunstvu, o signaliziranju v korist sovražniku ali o drugih zločinih prati državni vojni sili, dobijo 100 do r.00 kron nagrade, če se izkuže, da je ikunanilo utemeljeno. C. in kr. armadnl poveljnik. Dnevne vesti. — Avstrijsko mornaričko društvo. Prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef je prevzel protektorat nad avstrijskim mornariškim društvom. To društvo ima sedaj 50.000 članov. — V sedanji svetovni vojni trpe največ slovanski narodi, ker vziiod-xii južni boji se vrše vsi na slovan-skili tleli, v Galiciji na poljskih in ru-tenskih tleh, v Bukovini na ruten-skih tleh, v Karpatih na slovaskih tleh, v Sremu in v Bosni in v Dalmaciji na hrvatskih tleh, na Primor-skem na slovenskih tleh. — Stoletnice. Dne 9. junija je poteklo sto let, kar se je razšel du-najski kongres, izvršivši likvidacijo Napoleonovih ustanovitev. Ta kongres je napravil iz Avstrije največjo in naimogoćrejšo evropsko državo — takrat namreč Rusija kot konku-rentinja ni prišla v poštev — a kar je kongres ustvaril, to so potem zgodovinski dogođki podrii. V sredo, dne 16. t. m. je bilo sto let, kar je ce-sar Napolen 1. izvojeval svojo zadnjo zmago. Porazil je Prusc, ki jim je po-velieval Bliicher, a ker jim ni mogel s primerno silo in nagiieo slediti, je bil 18. junija 1815. pri Waterloou od združenih Angležcv in Prusov pod poveljstvom maršala \Vellingtona poražen. — Padel je na severnem bojišču Peregrin V u n č e k , črkostavec ce-lovške Mohorjeve tiskarne in odbornik koroške podružnice »Slov. plan. društva.« — Naša bela L?ubHana. Tržaški »Lavoratore« priobčuje dopis iz Ljubljane, ki tvori najla>kaveji dokument za glavno mesto naše slovenske domovine. Pravi slavospev je to za Ljubljano, njeno prebivalstvo, njega gostoljubje in poštenje. Ljubljana nudi sedaj — tako pripoveduje — vsled pritiska ptujcev sliko veMkega mesta. Vendar pa prebivalstvo ne izkorisča te prilike in je, kar se tiče cen živil in stanovanj, onestissi-m o. Na vsaki ulici in v vsakem lokalu se sliši itali.iansko govoriti, a povsod so z Italijani vliudni, prijazni in postrežljivi. — Dobro komentira ta slavospev tržaška »ridinost«. ki piše: Kako se mcniaio čaši in liudje ž njimi! Ni se do'go temu, ko so pri nas v Trstu vsakemu Slovencu, čim je dal kak znak svojega slovenstva od sebe. klicali »ande a Lubiana!«, in to tako zanieevalno, kakor da ga pošiijajo kom v divje kraje, oddaije-ne od človeske civilizacije. Danes pa oni sami išceio v tej Ljubljani za-vetia in gostoljubja in so polni hvale o prebivalstvu tega mesta. Daiajo nam torej najlepše zadoščenje. No, to bi bila bolj stran čutstvenosti, ali če hoćete, občutliivosti. ako nam je to v zadoščenje. Toda stvar ima tuđi svojo realno vrednost. Kajti. mno-gokateri je zaničeval le zato, ker je imel povsem krive pojme o naših krajih in naših ljudeh in si domne-val, da žive tam zunaj sami slovenski divjaki in barbari. Sedaj pa se je prepričal na svoje oči in vidi, da žive na slovenski zemlji civilizirani ljud-jc, liudje v pravem smislu besede, ki v težkih čnsih radi pozabljajo na narodna navskrizia, slede pravilom narodne tolerance, ker vidiio v člove-ku — sočloveka. To častno izpriče-valo je dal slovenskemu ljudstvu dopis v »Lavoratorc< od minole nede-Ije. To pa ni v čast samo tistemu, ki se mu izreka priznanje, ampak tuđi tistemu, ki je izreka odkrito in pošteno! — Apel na slovenske \n hrvatske prvake in poslance. Pod tem naslovom pozivlja tržaška »Edinost« slovenske in hrvatske poslance, javne korporacije in zlasti občine, da se obrnejo do kompetentne vlade in pričnejo akcijo, da preneha potuiče-vanje slovenskih in hrvatskih krajev-nih imen, kakor je bilo to dosedaj v navadi — na uslugo bivšemu zavez- niku. — Nezgoda Ijubljanskega župana. Včeraj se je župan g. dr. TavČar pripeljal z Visokega v Ljubljano in sicer z vozom. V Zgornji Šiški so se konji naenkrat splašili in prevrnili voz, ki se ie polomil. Na srečo ie g. župan padel tako, da se je samo na roki nekoliko poškodoval. — Vojno rainistrstvo je že v pozni jeseni leta 1914. izdalo naredbo, objavljeno v dnevnikih z dne 2#. novenibra 1914., da je namreč pri bo-dočih oddajah večjih naročil za ar-mado na tvrdke in podjetja v kralje-stvih in deželah, zastopanih v dr-žaviicm zboru, ponudnikom naložiti strofo obveznost, obdržati si navad-no število svojih zasebnih uslužben-cev in jim tuđi ne zni/ali njihove plače, ker bi ne bili sicer samo od na-daljnih naročil izključeni, ampak bi se lahko tuđi že oddana naročila stornirala. V zadnjih mesecih pa je bilo slišati ponovne prito/be iz kromov zasebnih uslužbencev, da se namreč mnogo večjih tvrdk, ki so pri dobavah vojnih potrebščin neposredno ali posredno udeležene, za omenjene naredbe ne brisa dosti in da so zmanjšale število uslužbencev, oziroma jim znižale plačo. Tako po-stopanje se niora v danih razmerah označiti kot kršenje najnavadnejših socijalnih dolžnosti. Vsled tega je c. kr. ministrstvo za notranje stvari vse politične deželne oblasti na ta poiav opozorilo in jim naročiio ga po moči zatreti. V ta namen je bilo zaukaza-no vsem političnim okrainim obla-stem (okrajnim glavarstvom, magistratom mest z lastnim statutom), da naj v zvezi z vsemi organi, ki pridejo v poštev, z vsemi sredstvi deluje-jo na to, da se imenovana ministrska naredba kar najnatančneje izpolnuie. V slučaju, da bi ostal tak vpljiv brez-uspeše?i. naj se pritožbe prizadetih zasebnih us!užbencevr, ki naj se prijavilo pri okrainih oblastvih, po dovršeni preiskavi predlože ministr-stvu za notranie stvari, da dobi isto razpregled dotičnih tvrdk. — Deio z vojaškim perilom. Ker je vojaško perilo pri zavodu za po-speševanie obrti že pošlo, je zavod prevzel naročiio 30.000 parov hlač-nih podvez (Hosenspangen), katere bo oddajal pred vsem dotičnim šivl-Ijam v delo, ki so imele do sedaj za-služek z vojaškim perilom. Šivilje naj se zglasijo zato v pisarni zavoda za pospeševanje obrti. — Dopusti privatnih nastavljen-cev. Razni gospodarski krogi so opozorili vlado, da bi mogle nastati pri trgovini, industriji in obrti težko-če, ako bi privatni nastavljenci tuđi letos vporabljali ugodnost § 17. zakona o trgovskih pomočnikih, ki do-Ioča vsakoletne minimalne dopuste. Vlado se je prosilo, da naj ta paragraf za letos suspendira. Z czirom na važnost tega vprašanja so se vršila v justičnem ministrstvu opetovana posvetovanja z zastopniki prizadetih krogov. Vlada se je prepričala, da se bodo v posameznih pod-jetiih delodajalci in delojemalci z ozirom na izredne razmere v do-brem sporazumeli. Zakon oziroma § 17. zak. o trgovskih pomočnikih ostane zato neizprenienien. — Vse one sobe, ki so bile dane vojaški upravi na razpolago, oziroma stojijo še reservirane, lahko stranke oddajo, odnosno razpolagajo ž njimi. Priglasiio se lahko v mest-nem nastanievalnem uradn. — Svojo rodbino išče. Karei Si-vec p. d. Lorenček Idrsko št. 4 na Goriškem. Tragedija v planinski koči. letni sin nekega posestnika iz Rožne doline je naznanil orožnikom na Čr-nucah, da je 7. t. m. napravil s svojo ljubico izlet v Kamniške planine, vlomil okno v ?midingerjevi koči in ostal tam z dekletom do 10. t. m. Ovaditelj je rekel, da je dekle najprej iz samomorilnega namena sama sebe ustrelila, a ker je je slabo zadelo in veliko trpelo, je še fant nanjo od-da1 strci in jo usmrtil. Truplo dotič-nega dekleta so našli v rečeni koči in tuđi revolver. Zasačen tat. Pri posestniku Antonu Lajovcu v Kresnicah službujo-ča dekla Marjeta Smolnikar je, pri-šedša s polja domov, zaslišala v go-spodarjevi hiši sumljivo ropotanje. Poklicala je soseda in šla ž njim v nišo. kjer je našla tujega človeka, ki je preiskoval omare in postelje, ševe da bi dobil kaj denarja. Tat se je z vilami zoperstavil in tuđi srečno ušel, a prijeli so ga v Ljubljani in našli pri njem večji znesek denarja. Maribor. (Parbesedi našim narodnim k rogom.) Vojske čas nam ni pobral samo ćele vrste prvih naših narodnih delav-čev, marveč je tuđi mogočno vplival na vse ostalo društveno delovanje. Ćelo vrsto narodno eminentno važnih društev imamo, ki danes sicer ne delujejo, katera pa kljub temu po-trebujejo vsestranske in trdne, za-nesljive podpore. Nam ne srne ve-ljati misel ali pa izgovor — danes je društveno delo ustavljeno in mi smo odvezani prispevati z narodnim dav-kom, kakor v normalnih časih. Na-sprotno. Čim dalie mora naše na- rodno - društveno delo počivati, tim bolj moramo baš sedaj skrbeti, da zbirano, če ravno po malih in naj-manjših prispevkih vsore in vsotice za ona društva, ki so nam tako veli-kega poinena. Saj vojna ne bode tr-pela večno in enkrat priđe gotovo zopet dan, ko bodemo lahko pričcll z delovunjem za naš narod. Takrat bodemo morali začeti skoraj na ćeli crti popolnonia s kraja. Ker nam bo» itak manjkalo dovolj narodno - de-iavnih moči, bo le tedaj delo šio in moglo iti izpcd rok, će bodemo raz-poiagali v naših družtvih z v;niotnimi sredstvi. Kaur pozna naše narodno delo ravna tukaj in kdor se žanje količkaj zanima, ta tuđi dobro vc, da moramo delati z velikanskimi napori in da mora vsak sleherni vse svoje moči napeti, ne samo duševno in telesno, marveč tuđi v material-nem oziru. Glavna stebra našega narodno - kulturnega dela sta naša Cirilmetodarija in Dramatično društvo. Za prvo je sicer tuđi še daiies zanimanje precejšnje in marsikakšen prostovolen prispevek se naiJe kljub vojnemu času, ki je dan z blagim srcem, a za naše gledališče, katero že je dalo toliko narodnih dobrot, se le malo kdo primerno ;*:;icni. In vendar je neobhodno potrebno, da si obranimo svoj oder tuđi za bodeče. Lani, komaj da je bila sezona pri kraji, je pričela vojska. Gledališče je imelo torej še dosti obveznosti, katerim pa ni moglo zadostiti popolnonia, ker je odšla većina članstva k vojakom. Na nas, kateri smo ostali doma, je ležeCe, da se spomnimo tega našega društva in z vsemi niočmi delarno na to, da se tuđi v vcinem času redno zanj stekajo doneski. Nihče ni primoran daiati gotovega prispevka, vsak dal kolikor more in lahko utrpi. Kdor se nas spomni. ta bedi svest naše iskrene hvaležnosti. Prispevke je poslati na naslov »Dramatično društvo v Mariboru«. Drobiž v Trstu. Ker je v Trstu zmanjkalo drobiža, se je na posredovanje primorskega namestnistva poslalo iz Ljubljane za 450.000 K drobiža v Trst. Ovčie meso za Trst. Tržaška deželna vlada je nakupila v svrho aprovizacije mesta večjo množina ove. Pričeli so prodajati ovčje meso za poskušnjo po sledečili ccnalr. sprednji deli po 1 K 40 v, zadnji Ucii 1 K 80 v, drob po 1 K 50 v in glave po 30 vin. Zvonenje je prepovedano tuđi na Reki in v Šibeniku, dočim se v Splitu, kakor poroča ondotni list, zvoni sedaj veliko več, kakor v normalnih časih. Razpuščena društva v Daimaci-ji. Namestništvo je razpustilo več italijanskih društev v Zadru fJova ^pijonska ofera na Hrvat-skem. »Hrvatski Pokret« poroča, da so v Bjelovaru aretirali podjetnika Ladiša in nekatere druge ljudi radi sumnie Špiionaže v korist Italiji. Kino »Ideal«. Spored za danes, nedeljo in ponedeljek: 1. Skalovje Šaške Švice. Krasno koloriran na-ravni posnetek. — 2. Messtrov te-den. Aktualno. — 3. Ura nevarnostL Grandiozna drama iz življenja no-gumnega častnika v treh dejanjih 2 Ebbo Thomsen in Alfredom Bliite-cher. Nordiskfilm. — 4. Pinternich hlačni kavalir. Nordiska veseloigra. Primerno za otroke in mladino. — Torek: »Čar kulis.« Drama v štirih dejanjih. V glavnih vlogah Aleksan-der Moissi in Thea Sandten. Zgubliene stvari, prijavljene c, kr. policijskemu ravnateljstvu: 1 crna denarnica z 11 K 52 v, 1 crna denarnica z 38 K, 1 dolga zlata ve-rižica z obeskom v obliki detaljice, 1 zaponka (broša) iz kovine, 1 crna torbica z 76 K 86 v, 1 zlata vratna verižica z obeskom, 1 crna torbica z 11 K, 1 crna denarnica z 40 K, 1 bel pes brez znamke, 1 denarnica z 7 K. Najdene stvari, ki se dobe* pri c. kr. policijskem ravnateljstvu: 1 vozna svetilka, 20 K 54 v denarja brez denarnice, 3 bankovci po 2 K, 2 ban-kovca po 10 K, 1 vreča z 25 kg surove kave, 1 rjav klobuk in palica, 1 denarnica z 4 K 13 v, 1 dvokolesni voziček za prevažanje piva. V vojaško službovanje vpokli« cana družabnika tvrdke J. Ciuha. Pred trančo, vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začas-no zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve. Stran 4. .SLOVENSKI NAKOD-, dne 19. junija 1915. 138. štev. Književnost. — Pokojninsko za v aro van je zasebnih nastavljencev. Priredil dr. R. M a r n. Založilo »Slov. trgovsko društvo Merkur«. Cena 60 vinarjev. — Da se zboljšajo socialne razmere zasebnih nastavljencev zlasti v slučaju onemoglosti, invalidnosti in starosti se je z zakonom z dne 16. decembra 1906 uvedlo prisilno pokojninsko zavarovanje zasebnih nastavljencev. Ker je pa ta zakon sčasoma postal pomanjkljiv in nedostaten, je vlada po daljšem razpravijanju v so-cialnem odseku državnega zbora s cesarsko naredbo z dne 25. junija 1914 izdala nove natančne določbe ki nam jih pregledno in natančno na-vaja v slovenskem jeziku ta brošura, ozirajoč se tuđi na poprej izdana, a še vedno veljavna dolocila o pokoj-ninskem zavarovanju. Pregledno ka-zak) razkazuje posamezna poglav-]a in pododdelke predpisov, ki se vsled tega hitro poiščejo v priročni knjižici. Vsled važnosti predmeta je brošura potrebna vsem zasebnim na-stavliencem ter prav tako njih delo-dajalcem, zato jo tuđi toplo priporo-Čamo vsakteremu v nabavo. Marsi-kdo ne pozna ne dolžnosti, ne pravic, ki izvirajo zanj iz pokojninskega za-varovanja, zato je le njegova korist, da se pouči o teh predpisih iz te knjižice. Slov. trgovsko društvo »Merkur* pa zasluži z izdajo fe važne brošure tem večjo pohvalo, ker tuđi v vojnem času ni ustavilo svojega smotrenega delovanja: izdajanja naj-potrebnejših slovenskih strokovnih knjig. Razne stvari. * Novo bolnico, namenjeno samo za vojake, ki imajo nalezljive bo-lezni, so zgradili na Dunaju. Prostora bo za 2500 oseK Eno tako bolnico že imak> na Dunaju. * Pogorel angješki grad. Po po-ročilih Reuterjevega urađa iz Dun-robrn-Castla je popolnoma pogorel grad southerlandskcga vojvode. V gradu se nahajajoce ranjence in dra-gocene slike je bilo še možno resiti. * Preskrba mesa v NemČiji. Iz BeroHna poročajo: Neka berolinska firma namerava vpeljati 10.000 se-vernih jelenov iz Norveške v Bero-lin, da jih tamkaj zakolje ter tako preskrbi potrebno meso. * Skrivnostni požari v arzenalu Quebec. London, 19. junija. »Morningpost'< poroča iz Otta\ve. Milični departement je odredil pre-iskavo glede treh požarov, ki so nastali tekom enega tedna v arsenalu Ouebec. * Ranitev grofa Tisze. Iz Budimpešte poročajo z dne 16. t. itl: Stanje brata ministrskega predsednika grofa Tisze. ki je bil pred tremi me-seci ranjen v Karpatih. se je poslab-šalo. V zadnjem času je bolnik več-krat brez zavesti in tuđi delovanje srca je jako neredno. * Žrtve Švice za varstvo njene nevtralnosti. Predsednik švicarske zveze je uradno pojasnil, da bodo znašali stroški za mobilizacijo švicarske armade najmanj 400 milijo-nov frankov. Samo varovanje mete po vojaštvu velia na mesec 15 milijo-nov frankov. * Požar v arzenalu v Toulonu. Po poročilih lista »Petit Parisien« je izbruhnil v noči na soboto v arzenalu v Toiilonu požar, ki je uničil stranska poslopja. Le hitremu nasto-pu ognjegascev se je posrečilo obva-rovati sosednja poslopja. Kljub temu je škoda velika. Vzrok požara ni znan. * Umor. V Berolinu so potegnili tz reke Spree Škatljo v kat eri je bio truplo kake 10 do 13 let stare dekli-ce. Poizvedovanja so dognala da je to truplo 81etne Elze Ley. Deklica je bila posiljena in nato na bestijalen način zadavljena. Razpisaia se je nagrada za dognanje morilca v visini 3000 mark. * Nesramen dezerter. Deželni strelec Edvard Leitner je dezertiral iz svoje garnizije in se pritepel v prijazni Solnograd. Tam je samega sebe povišal za četavodio in da bi mo-#el veselo živeti, je kradel kolesa. Njegovi uspehi so mu dali po^um, da je ttidi nekemu štabnemu oficirju ukradel kolo. a to ga je končno spravilo pravici v roke. * Zdravstveno stanje grškega kralja. Iz Aten poročajo z dne 15. junija: Danes izdano poročilo o zdrav-stvenem stanju kralja pravi: Temperatura 37*4°, puls 104. prenehajoč, dihanje 20. Rana regularna, z moć- nim iztokom gnoja. Splošno stanje neizpremenjeno. Črevesni katar se še ni spremenil, istotako vnetje led-\ic. Noo je bila primerno mirna. * Umor zaradi narodnosti. Iz 2e-neve poročajo: Po hudeni prepiru je ustrelil v Lvonu kemik Barbier svojo 25Ietno soprogo, rojeno Marijo Sedlmaver, iz Monakovega, ki je že skoz-i več mesecev morala mnogo tr-peti v rodbini svojega moža zaradi svoje nemške narodnosti. Barbier se je sam javil na policiji, a ni bil aretiran. Barbier se je s svojo so-progo seznanil, ko je študiral v Mo-nakovem ter ima ž njo dva otroka. * Papeži hi d* Annunzio. Tu-rinska »Štampa« je priobčila članek, v katerem pojasnjuje nazore zadnjih papežev o spisih Oabriela d' Annun-zia. Papež Leon X1U. je baje rekel, da bi pod njegovo vlado dela takega umetnika ne bila prcr>ovedana;papež Pij X. je vse d' Annunziove piše po-stavil na indeks; sedanji papež Be-nedikt XV. pa po poročilih »Štampe« tega pesnika občuduje, pa ga ob-enem obsoja. * Husova razstava. V proslavo 5001etnice smrti rektorja praške uni-verze, magistra Jana Husa. je priredilo Karol Ferdinandovo vseučilišče v prostorih muzeja kraljevstva Češkega znanstveno razstavo, ki bo trajala od 16. junija do 15. juiija in bo vsebovala: Oozdevne ali resnie-ne avtografije Husa, kakor tuđi pismene dokumente o njegovi osebno-sti; rokopise in stare izdaje Husovih spisov pred bitko na Beli gori; ikonografijo Husa do bitke na Beli gori, ki kaže razvoj domnev o osebnusti Husovi in umetnosti sploh in v ta na-men vse dosegljive spomine te vrste iz označenega razdobja; razglede znamenitih krajev in krajin iz življenja Husovega. * Požari. Iz Budimpešte poroča K> z dne 17. junija: Včeraj ponoči sta izbruhnila v mestu Kezdivasarhelyju na dveh straneh požara. Pogorela so mestna sklaslišča. Pred tremi dne vi je izbruhnil požar v nekem drugem delu mesta. Požar je nastal v nekem nočnem lokalu ter ga je požarna bramba takrat še omejila. Policija išče požigalca. — V Muhlendorfu je bil te dni velik požar, ki je uničil do sedaj že več kot 100 hiš. Tuđi poštno posiopje je zgorelo. Sedemnajst požarnih bramb in vojaštvo je pomagalo pri zašenju. Več ognjegascev je dobilo težke opekline, več jih je še pod razvaJinami. Mnogo družin je vsled teea v skrajni bedi. * Belgijski begu ne i na Nizozem-skem. Vsega skunaj je prišlo na Nizozemsko en milijon beguncev iz Belgije. Po padcu Anverse jih je bilo naenkrat največ tam, namreč 720.000. Od tedaj so prihajali in od-hajali, kakor jim je kazalo. Največ se jih je vmilo v Belgiio in vrača jo se še sedaj, mnogo se jih pa tuđi preseli na Angleško. Meseca maja je bilo an Nizozemskem le še 80.000 belgijskih beguncev. Od teh jih živi 25.000 na lastne stroške, ostali pa se preskrbujejo iz javnih sredstev in iz podpornih zakladov. Nizozemska Šteje vsesra skupa] 1120 občin, med temi je 831 občin, ki na svoje stro-ške skrbe za begunce. Nizozemska je sicer jako bogata dežela, a tako velikodušna gostoijubnost je vendar neka i izrednega. * General Hmigk umri v niskem v|etn?štvu. Iz Drazdan poročajo z dne 13. t. m.: Kraljevi saski nad-ko-njar p1. Haugk, ki je v jeseni vodil transport daril vrojakom, je bi! takrat od Rusov vjet in je sedaj v neki ruski vojaški bolnici umri. Ko je ruski generalni guverner Varšave, baron Kroff, padel v nemŠko vjetnistvo, so se podvzeli vsi knraki. da se obe osebi zamenjata. Ta akcija pa se je vsled odpora ruske vlade razbila. Rodbina Haugka, ki je bil že prileten, je dobila pred kratkim iz ruskega vjetništva obvestilo, v katerem je ruska cenzura pustila samo nekaj be-sed, ki praviio, da je bil pl. Haugk, vsled slabega ravnanja z baronnm Korifom v Nemčiji, nrepeljan v neko rusko vojaško vjetnišnico, kjer se z njim ravna, ne glede na njegov stan in visoko starost, jako slabo. * Kako preskrbiiiefo Kaljani naše ćete z mesom. »Tiroler Soldaten-zeitung* z dne 9. t. m. poroČa iz bojev ob italijansko-tirolski meji med drugim sledeče: Preskrbovanje naših čet z mesom od strani sovražni-kov funkcifori-ra brezhibno. Skoro vsak dan ptiganjajo Italijani severno in južno tonaJske soteske našim če-tam ovce, ki so kaj dobro rejene. Po-redni jeziki sicer trde, da to priga-njanje živine zasleduje ta cilj, da bi pohodili in razstrelili mine. Toda do-zdaj se ne more konstatirati niti en uspeh. Vsled tega se mora pač misliti, da gre le za ljubeznjivi namen, da nas preskrbe z mesom. V zahvalo smo jim nagnali eno ovco nazaj, ki je imela kos pergamenta okoli vrata s sporočilom, da je Przemysl od danes od treh zjutraj zopet v naših rokah. * Baron Fđrmind Heyk?ng umri. Iz Berolina {Kjrocajo z dne Ih. t. rn.: Bivši nem.ski poslanik v Pekingu, baron Edmund Hevking, je, kakor poroča »Berliner Tageblatt«, v 65. letu umri. Rojen je bil leta 1S50. v Rigi, študiral v Porpatu ter bil nato kratek čas v ministrstvu za domene v Petrogradu. Od leta 1876. do 1S80. je žurnalistično delovai v R gi in se nato preselil v Nemčijo. F^o kratkem delovanju v notranjem ministrstvu ga je prestavil Bismarck v zunanje ministrtvo, kjer je delovai do leta 1885. Pozneje je bil v diploinn'ični službi izvrenevropejskih držav, za časa zajedanja prestola po kraiiu Petru v Srbiji pa je bil ncmški po-lanik v Belgradu. Od tam je bil leta 1906. prestavlien v Hamburg kot pruski poslanik. I.eto pozneje g;i je zadela kap in se ni več povrnil na svoje mesto. Njegova soproga je bila Elizabeta rojena grofica Flem-ming, ki je spisnla več romanov. * Kirur^ična Mmetnost. Operacije vseh vrst so v sedanji svetovni vojni nekaj povsem naravnega. Profesor Kristijan Bruhn je ustanovil v Oiisseldorfu posebno kliniko za ra-nitve na čeljustih, ki obscga sednj kakih 4 do 500 postelj. R.?n]enci, ki so vsled transporta, vsied hudih bole-čin, vsled izgube krvi in vsled ne-7nožnosti kaj zaužiti, jako slabi, se popravilo tako, da so po strokovnem rnvnanju zopet zmožni za vojno in jedo komisni kruh, kakor njihovi zdravi tovariši. Če jim je odtrgan kak del kože, se jim vzame veči-noma koža od stegna. Tako se vidi sedaj vojake, ki imajo na ta način prešite nosove, spodnjo in gornio čeljust. Tuđi če jim manjka kak kos mesa, se ta t'i'-mesti s kakim de-lom mesa od kic^drugod. To se jako dobro posreči. Tako priraste vojakom, ki se jim je roka privezala na nos, meso od roke na nosu in se po-tem dotični del mesa od roke odreže. Tuđi pri kosteh je enako. Z Rontgenovimi žarki se je konstatiralo, da so se delci kosti, ki so se pre-stavili v čeljust, s tamošnjo kostjo popolnomu zarasli. — Po vzorcn te klinike se namerava sedaj tuđi dru-gje ustanoviti slične klinike. * »Zlata doba« za agrarce. Iz Budimpešte poročajo: Neki ogrski politik je označil sedanji vojni čas kot »zlato dobo« za agrarce in kdor ve, kake cene se plačujejo na Ogr-skem za žito in živino, mora priznati, da so se vresničile pač najsmelejše želje agrarcev. Pred enim letom je stal lep konj kakih 800 kron, par konj 1600 K in kmet je so bili zelo zadovoljni, ko se je v pričetku vojne konje rekviriralo za to ceno. Danes stane par navadnih delavskih konj že nad 3000 kron, konj pa, ki se ga rabi lahko za jezo, stane najmanj tuđi 3000 kron. Za pnr vo'ov za vpre-go se plačnje po 5200 kron, za eno kravo pa 2000 kron. Taka krava slabše kvalitete, ki se jo plača sedaj po 2000 kron, je stala pred kakimi tremi leti kvcčicm kakili sto kron. Bodi omenjeno še, da stane prašič holjše vrste dandanes okrog 1000 K. To so cene, ki si jih ni nihče izmislil, marveč ki se plačujejo v resnici. Če se še pomisli, kako so velikansko narasle cene žitu, cene za drugo sad-je in za krmo ter velikanski narastek cen živine, potem se pač mora priznati, da je za agrarce sedaj »zlata doba^. ki nikakor ne spada v to ^že-lezno dobo«, v kateri dandanes živimo v Avstro-Ogrski. * Nemiri v Moskvi in niihovi vzroki. Poročevalec lista »Vossische Zeitung« je izvedel indirektno o nekem tajnem poročilu, ki ga je poslal najvršji poveljntk Moskve knez Jus-supov ministru notranjih zadev Ma-klakovu. Po tem poročilu so bili nemiri, ki $o se vršili prej^nji četrtek v Moskvi, jako resni. Ni se samo ropa-lo in uničevalo. marveč se ie posku-silo tuđi vprizoriti politične demonstracije. Na neki cesti so delavci in dijaki razvili rdečo zastavo in vpili*. »Doli z morilci očetov, doli s k;vavo vojno!« Pri Dragomilovskih vratih je bilo več stražnikov ranjenih, pri če-mur so demotistranti vpili. da je to plača za leto 1915. Na cesti Lubpan-ka so vpili demonstranti: »Car in generalisimus nas puste umirati gla- du, dajte nam kruha in mir!« Proti 4. uri popoldne se je hotelo poslati proti demonstrantom vojaške čete, vendar se to na prošnjo župana ni zgodilo. V noči na petek je bilo aretira-nih kakih 150 oseb, pri Čemer so se zaplenili ćeli hribi oklicev proti car-ju, velikemu knezu in proti vojni. Iz najdenih papirjev se je dognalo, da so zrevolueijonirani gouvernementi Chark(A^, Odesa in Kavkaz. Pomoćnik ministra notrajnih zadev general Dazumkovski je že odpf)toval v te okraje. — Iz Petrograda poroćajo: »Ruskoje Slovo« poroča iz Moskve: Plenjenje se je razširilo na vse firme z inozemskimi imeni fer je zavzeio velik obseg. * Švicarska ko.oenlkjađa. 2e skoz več dni se je opažalo na cestah in v gostilnah f^iela nekega švicar-skega pehotnega stotnika, ki je imel očividno mnogo prostega časa. Cast-nik je iniel lepo zunanjost in zlnsti ga je veselilo, če so mu vojaki *n straže izkazaii predpisano čast. Stotnik, ki je rad govoril tuđi s civi-listi, st» je predstavlja! kot pl. Mu-tach. Imel je krasno stanovanje, govoril več jezi kov ter trdil. da ima od vojaške oblasti posebno misijo. »Za švicarsko annado« je kupoval na raznih krajih sir, surovo maslo, gnia-ti, meso itd. Komaj pa je naročeno blago došlo na njegov naslov, je pa pod raznimi pretvezami blago prodal privatnikom in prcknpovalcem. Policija je postala sele pozorna, ko je dobila razna pisma, v katerih ie bilo o stotniku kaj čudno pisano. Pričeli so ga njdzorovati ter ga končno, kakor poroča »Bieler Tageblatt«, v Bielu aretirali. Najprvo se je branil ter protestiral proti sramoti, ki se dela švicarski armadi, tako, da so ga morali vklcniti. V preiskavi se je dognalo, da je bil »stotnik pl. Mu-tach« neki Kmil SoNberger von Wi-nigen, pravilno pa Senn, ki je bil že večkrat kaznovan in tuđi že interniran v Thorbergu. Ta dozdevni stotnik je ogoljufal ćelo vrsto ljudi ter zavzema ćela zadeva vedno širše kroge. * Kako se varujerno bornb Iz ae-roplanov. Pariški »Journal« podaja naftlednji eno^tavni recept, kako se najbolje ohvarujemo pred bombami iz so\Tažnih aeroplan ov. Pred vsem je treba vedeti, da so take bombe strat^ično brez vsakega pomena. Ore Ie še za to, da nas ne zadene kak drobec bombe ali pa da ne puhne smradjjivi strup plinove bombe v nas. Kaj nam je proti temu storiti? Sredstva so razna. Glavno je, da vemo, kam bo bomba padla in pa da smo informirani, kakšna da je bomba. Ako vemo, kam bo bomba padla, je najboljše, da se izognemo dotične-mu mestu. Ako plinova bomba ne pade na našo hišo, je najboljše takoj zapreti okna, da dušeci plini ne pri-dejo v sobe. Če pa prileti taka bomba v hiso, moramo okna takoj široko odpreti. da se plini izkadijo. V tem slučaju tuđi ni priporočljivo. se skriti v klet. Dobro je tuđi, če nosimo pod nosom privezan kos bate. namočen v sodovi vodi. Seveda vsakemu ne nomaera. Ako bomba, ki pade na na-šo hišo. ni strupena bomba, je dobro, Če se skrijema pred njo v klet. Priporočljivo ie tuđi naslednje sredstvo, ki pa ima praktično vrednost le v Franciji, ker se da norabiti edinole proti nemškim »golobom«. Ako pri-frči nad mesto golob (ki meče na-vadno bombe), naj se mu natrosi nekaj natriunklorida (soli) na rep. Tri zrna zadostujejo. * Kako !»e živila poceniujejo. Iz Budimpešte poročajc: Zaradi energičnih pritožeb občinsrvj in Častni-?n a je budimpešta.'ok:! oolicija odredila m izvedla str^g prec:hi(l vsch budimpeštanskih tr^ov. Znan! strogi redarstveni višji nadzornik Pavlik je s celim štabom uradnikov, detekti-vov in stražariev pregledal vse trge. Kdor od prodajalc»v ni ime i izobeše-nega cenika. je bil aretiran, kdor pa je imel cenik s ^revisokimi cei ami, ie moral znižati eene. I?rdarst\*o :e vzelo za podlago lanske cen2 v prvi polovici junija z 20 ostotnim poviša-njem. Kdor je ugovarjal polici'i, je bil takoj aretiran in siražrnki so kar no pet do šest branjevk. ki so najbolj brusile jezike, vodili v zapor. To je učinkovalo. Tekom četrt ure so cene padle tako. da se je za 2 K dobilo namesto 14 do 15 iajec po 18 do 19. Poleg tega na je bila še proti 18 pro-dajalcem jajec podana ovadba. Cene zelenjadi so rapidno pedle in nekate-re vrste živeža so ceneje kot lani. In pa meso! Po onem pregledu stane kilogram teletine, prednii del 3 K 80 vin.t prejŠnji dan pa 5 K; zadnji del 4 K 60 v, prejšnji dan pa 6 K; govedina 5 K 30 v do 5 K 80 v, prej pa 5 kron 60 vin. do 6 K: svinjina 4 K 60 vin., prej pa 5 K do 5 K 20 vin. Svinjska mast je padla od 5 K na 4 K 60 v in 4 K 40 v. Omenjeni visji nadzornik Pavlik je uradoval tako-Ie: — Po čim so jajca? — Po 15 za 2 kroni, — je odgovori! prodajalec. — Ali jih da-ste po 18 do 19? — Ne morem. — Stražnik, odpe!jite tega človeka v zapor! Prišel je k branjevki. — Po čim je kroinpir? — Po 52 vinarjev kilogram. — Ali ga daste po 40 vinarjev. — Ne morem. — Stražnik, odpeljite jo v zapor! Posledica tega enodnevne^a uradovanja je, da je nekoiiko živilskih oderuhov v luknji, tisoči prebivrJstva pa kupujejo živež ceneje. Vsi listi brez razlike strank pa hvaliio odločnost budimpeštan-skega redarstva. * IOOIetnica bitke pri \Yaterlooju. 5 čisdnimi občutki se spominjamo stoletnice bitk pri Waterlooju in Belle-Alliance dne 18. junija 1S15, tega zadnjega akta drame, v kateri je igral veliki Napoleon tako važno vlogo in kjcr je na krvavem boinem polju ugasnila njegovao slava. Zma-ga se je takrat dosegla s pomočjo Anglije, F>rusije in Holandske. Kdor hodi danes po stari cesti Belgije k VVaterlooju, vidi z globokim ginje-n.icm velikansko piramido takozva-nega leviega griča, ki se dviga na onem mestu, kjer je bil princ Ora-njen ranjen v hudem boju. Nehote se človek zmisli znamenitega popiso-vania te bitke po Victor Mugoiu. Po 226 stopnjicah se priđe na 45 me-trov visok grič, na katerem je postavljen 2S.OO0 kg težak Ievov spo-menik. V.'ellington in Blucher sta dobila bitko, ki je končala svetio zvez-do Napoleonovo, ki mu je po begu iz Elbe sijala samo še sto dni. Nikdar ni Anglija pozabila, da jo je pravza-prav Bliichcr rešil poraza, a sedaj se je obrnila bivša naša zaveznica proti Napoleon u proti Nemčiji in z njo zavezani Avstriji. Takrat, leta 1S15., je hotel Napoleon Blucherja in WeJ!ingtona posamezno poraziti. Res je porazil Angleže pri Oaappe, Bliicher pa je bil istočasno pri Li-gnyju premagan. Potem se je obrml Napoleon še enkrat proti Angležem ob cesti Mont St. Jean ter je posta-vil svojega generala Orouchvja Blii-cherju nasproti. Vendar je Bliicher Grouchvja prekanil, ker mu je pu-stil nasproti le malenkosten del ar-rnade, sam pa se je v odločilnem trc-notku pridružll Vvellingtonu. Napoleon je prepozno popolclne napade! Angleže. Ob 5. popoldne so že pruski topovi obstreljevali Napoleonovo gardo. Ob 8. zvečer je kor Ziethen odločil bitko. Zmaga je bila doseže-na. \Vellington je imel poleg Angle-žev Hanoverance, Brunšvice, Bel-gijce in Nizozemce na svoji strani, poleg tega ga je podpiralo še akrog 30.000 Prusov s 38 topovi. Na boji-ŠČu je ostalo 25.000 Francozov in 22.000 zaveznikov. Posledica te zmage so bile: kapitulacija Pariza, Sv. Helena, drugi mir v Parizu po oblegovalni vojni, ki jo je vodila tuđi Avstrija in ki je premagala »kraljevino Italijo«, ki jo je tuđi Napoleon ustvari. Kmečka hiša, kjer sta se se-stala Blucher in Wellington ob pričetku zasledovanja, je tvorila dolgo časa nekako božjo pot vseh potujo-čih Angležev. Pri Plancenoitu je spomenik pruskih Častnikov, pa tuđi drugi zavezniki so postavili spomenike. V Hanovru in na Brunšviškem so postavili nekake spomenike v spomin na bitko pri \Vaterlooju in v Londonu je postavil Wellirigton, imenovan »železni vojvoda«, ki je pre-živel svojo slavo do leta 1852., velikanski spomenik, ki naj bi bil traien spomin na prijateljstvo Anglije z Nemčijo in Avstro-Ogrsko! In kako so se čaši spremenili? Gospođsrstuo. Kmetovalci, pozor! Akcija, ki jo je započel deželni odbor s c. kr. kmetijsko družbo, da bi pridobil goriške begunce za koš-njo na Kranjskem. se zal ni posreči-la, četudi je c. kr. poljedelsko mini-strstvo to namero intenzivno pod-rj«rak>. V zadnjem trenotku so se namreč pokapale teka tehnične o\n-re, da bi utegnib vsaj za košnjo biti prepozno, če bi 5e čakaio na odstra-nitev ovir. Kmetcrvalci pa se opo-zarjajo, da sta c. in kr. vojno mini-strstvo in c. kr. domobransko mini-strstvo dogovorno s c. kr. poljedel-skrm ministrstvom dovolila, da se smejo dovoljevati samostojnim kme- K orožjn ki nam olajša življenski boj, »padalo tuđi krepka pljuča in zdrave prsi. Pljuča in prsi delata ves dan m vso noč, morata biti neobčutljiva proti mrazu in se morata pri dihanju pre-gibati lahko in prosto. Kadar aasope-n»» se morajo peci rasširiti, da se pljuča lahko napolnijo s svežira zrakom. Ta prosta premienost prsi je pa močno zavirana, ako imamo re-vmatične bolečine, bodenje v plju-čih ali bolečine v prsih. Take bolečine moramo torej v interesu lahke-ga dihanja hitro odstraniti. Za to pa dobro služi Fellerjcv bolečine tola-že* rastModci eseofoi floid z aomn- ko »Elsafluid«. Odstranja bolečine, poživlja in dovaja kri, osvežuje in ojači kožo, mišice in celičevje in tako zabranjuje potiovitev bolečin. Tuđi pri boiečinah pri drugih delih telesa kaže enako dobre uspehe, kar po-trjuje dosti čez 100.000 zahvalnih pišem in zdravniških priporočil. Zlasti ljudje, ki se mnogo gibljejo na pro- stem, vojaki, poljski delavci, turisti itd., ozkoprse, težko dihajoče osebe, ga prav rade rabijo za masažo prsi in hrbta. 12 steklenic tega staro-preizkušenega domačega zdravila stane kamorkoli franko samo 6 kron, 24 steklenic franko samo 10 kron 60 vinarjev, edino pristnih od lekarnar-ja E. V. FeUer. Stubica, Elsatrg št 238 (Hrvatsko). Obenem pa lahko narocimo Fellerjeve voljno odvajajo-če rabarbarske kroglice z znamko »Elsakroglice«, ta dobri, prebavo po«pešujoči pomoček — 6 škatljic stane franko samo 4 krone 40 vin. Oba ta potrebna domaća pomočka bi vedno morali Uneti pri roki. duxiri...«- 138. $ttv. ^LUVhiNbKl NAKOL>- due 10. junija 1§15 Stran 5. tovalcem, oziroma njihovim družin-skrm članom in kmečkim ćelavcem žetveni dopusti, ce so dotični vojaki se pri dopolnilnih četah za bojiščem. Dalje sta omenjeni mkistrstvi dopustili, da se smejo dati za košnjo, že-tev in mlačvo cbčinam, pa tttdi po-sameznim posestnrkom vojaški od-delki po 20 mož z enirn podčastni-kom na raspolaganje. Prošnje za dopuste naj javijo dotični vojaki osebno pri svojem po-veljstvu ali pa njihovi domaći pismeno potom političnega okrajnega oblastvra. De lovci, ki so bili vpokli-cani na podlagi zakona o yoinfti da-javah, hnajo glede žetvenih dopu-stov iste pravice kot vojaki. Samo-stojni posestnrki se smejo odpustiti le za lastno posestvo. Med dopnstom uživaj vojarki vse pnsto^bine ter se jim pred nastopom dopusta izplača-jo na roke. Cms dopusta je določen na 14 dni. V kolikor službene razmere dopuste, se potovanje ne vračana v dopustno dobo. Dopustna doba za ono vojastvo, ki z ozrom na uvrstit-veni rok služi že đaij nego 4 tedne pri nadomestnih bartaljonih (p >mpa-nijah), dalje za o jih po izvršenih poizvedbah predio- j ži neposredno c. kr. poljedelskemu | ministrstvu. Na prošnje, ki se posije- J jo naravnost na minlstrstvo. se ne | bo oziralo. KonSno se še omenja, da dopusti, odposlanfe defavskih oddel-kov in za časne orrostftve za politične okraje Radovljica, Kranj, Logatec iri Post oj na po sedanji odredbi nišo dopustne. Umrli so v Linbliani: Dne 1*\ junija: Fran Znidaršič, posestnikov sin, 35 let, Ratfeckega cesta 9. — Marjcta Vrbovec, mestna uboga. 60 let, Japljeva ulica 2. — Ni-kolaj Stanđt, četovodja topničarske-ga polka št. 20, v garnizijski bolnici. — Ivan Dre6cher, pesec pešpolka št. 76., v rezervni vojaški bolnici na c. kr. obrtni Soli. V deželni bolnfšnici: Dne 15. junica: Marija Vaše!], mestna uboga, 75 let. — Frančiška ! Tausch, prisiljtaka, 23 let Današnji list obsega 3 strani. Izdajatei] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tlsk »Narodne tiskarne«. Velika svota 4eaar*a se zamore naključiti vsafcomur. ki postane naš naročnik. — Brezplačna po- jasnila pošilja: 545 SrećhOTno zastopstr« L Lfnbllmaa Prav prfporočati ie, da si vsak-do pred nakupom porabnostnih ter darilnih predmetov pregleda bogato ilustrovani 4000 iltfc obsesajoči glavni katalog priznaoo najbolj zmožne svetovne firme Hais Konrad, i c. m kr. dvomi dobarvitelj v I Mostu št. 864 (CeSko), ki se na za-1 htevo vsakemu posije zastonj in poštnine prosto. Tvornica testenin v BckStanJu (Finkcnstein) Q. Gregori, pošta Mlinare (Mullern) na Korošfcem, ki se je o njej 20. januarja 1914 otvoril konkurs, je po svojem odvetnikn g I dr. Jos. FuhrTTiannu, odvetniku v Be-' ljaku, predlagala 15% prisilno poravna vo, ki je 28. oktobra 1914 dobila zakonito većino. Ker je pa natvisje sodisčo kakor obe spodnii instanci z^Tiiilo rckurze nekaterih žido\rskih upnikov, je okrožno sodišče v Bol-canu odrecMIn razvelavljenje kon-kuima v anislu § 207. k. r. Jntmiigenten. vesel slovenski mor-natiški Dodčs stnik i^ii f^orssoon-dence j enako slovmnsko gospodično cod nastovom A(ilan 2a* Julj. Jtlarincfeldpost- i46> v lični vojnopoštni skatlji. Na mno^ostransko pobu-io z bouSča dobavljamo kot ltubezcnska danla lh steklenice Odola v lični korinski ^VatJii. ki se že kot popolnoma za odposlatev opremljeno vojnopoStno pismo pripravljena dobiva po vsrb lekarn^h, drogerijab, patfunierijab itd. za originalno ceno kron 120*) *) Kovinasta vojnqm^W ss iako] sprelnuta pri ttrdkj ft mi mm. ggsioj m ii 7^ j© dobra stvari Zeiamurla'. ga nlkirl imaž Ysak i*n9 ako viivaš !• Upravit tok In protavo crrsi^^cva, ki |« zaste %«- ztfr^vflal Naslov za naročita „ELOEIAN". Lhibljaaa, Proti s zikglioln ii iiii M Izborao detvfo dobro amaaa antiseptična Melusine ustna in zobna voda kl nirdi dlmmno la o4airam|nj« aeprljotmo sapo H aac 1 ttoklooJca % aavoailoai 1 krom«. Deželna lekarna Milana Leasteka v Mmoltaai Kosffora taaoa olev. l ^•loj Fraac Jožeft?cja jiMlajaeft aoit«. V tej lekaroi tftMvajn zorifila tiđi Hini Miiftkilifelafaji ju2.2elefoice. ckr.Ubaeic tvrvne hi okr. h«1. blififne t L]nb1)«i»j. SlolHStBO^Masa Ib aokois ▼ooja> Saoia, Hrvasko, 2Z febrnarja 190& Blaj?. srospod »ekarnar! Prosim vljudno, poiljite mi aopet tri steklenice Više Izborno delujočc aaHaof ti te« »laofi ■*■« molm« ▼O4O, katera je neprekosljivo sredstvo roper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osvežeaje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporocaL Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte mcitar IH. KUNST I L|mtriiaaa I Židovska ulica štev. 4. 1 Velika zaloga obuval I lOMtao^a ix4l«Ika xa damo, gosvoA« E la otroke fe to4mo na ialioro. ■ Vttkr&na naručila se izTr^cjejo točno in I jt9 ilzki ceni. Vse m«re »e shraajvjej« in I zizitmujfj«. — Pri manjih oaročflili mj I se b!a*OTOli vzorce f«sUtl. 40 R:fT!fia zaloga mTXsi!i io u!tii;i$i!! otroških vozičkov tn aaTatfao tfo aaf!tno$4e M. Pal^ič Sbm« tarts^na si ■; ijilijisi. MM i& 21 Velika zaloga sfe&lsiilne, tiorcei?.- • 'li na, s^eUlk, zrcal, !■ ta €■ gastilniška in kavarnar-ska na mi zna poso^a Ptt»nertjew 1848. Parno barvarstvo | ter kemično čiščenie in snaženje oblek. i Apretisra sukna. m Poljanski Banu - 0ik3 iSica !t. 4. Sprejemališče Seleobnrfova nlica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. .__ _ __i 1 Mi rdečellčoe olroRe j 72 hoćete imeti? ! Potem )im dajte uživati izboljšano, aro- \ matično rlb^o oljo iz lekarne pri zlatem \ orla. Vuk otrok uživa z lahkoto to ribje > olje \i katerega ]e popolnoma odstranjen * ■opomi duh in vonj. 1 steklenica K 1*80. [ 2op«r kaiol], zasllze- : aost la prehlaitale ■ je v iera času za otrokc najboljše pre- , irkuSen in mnogoatrans)*o pripofočea E trootoov OOk. — 1 steklenica 1 krono. J Zaloga ?seh tu- in inoiemskih 5 specialitet ter preizkuŠenih do- « mačih zdrav i L I Izborna toaletna srcdstra HAteM. I Mm vftOL muni SpedaBtiti E OfMtfal« •• tu*l ziravila za -član« vsoh toolnliUh Magala. \ Razp^ilja se 2 krit na dao sa vse straši, j „,,,,,,»««»..,,,,„„„t^ Pharm. Hag. t Vinko Prohć^Ka e lEknrna pri zlatem orlu LJablJua, Jurčičev trg ftt 2. [ Z2l tri sobe in klavir 1458 JjfSf* so da v aajea. "^K Kje, pore uprav. »Sloensk. Naroda«. L LciSjulaliu pilillulIUnO se iaskoj spnejmeta. Delo trajno. M29 }L TreHar, Ijubljana, Sv. petra c. 6. žeEita službe1432 v pisara! ali IsaJ prioiernega. Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. U?! ° - S» prosta voja-Čine se gp^CJElOta t&kof. Plačilo po dogovoru. 1440 jni Opno, kim pn LiuMiaoi. zmožna treh jezikov išče kakršnekoli službe tuđi gospodinjstva. Ponudbe pod Hn6ifi»l(ica 1462" na uprav. »Š!ov. Naroda«. špec. mesane stroke, starejša, zmožna samostojno v diti filijalko in ima tuđi svojo koncrsMo, želi s 15. julijem Btesto prerecaiti. 13S4 Nas-ov pove upravn. »S!ov. Naroda«. Si f • V ^ ? P10 ?1 r P H ^ 9 f za uniforme 1472 se takoj sprejme proti dobri plači« Naslov v uprav. »Slov. Naroda«. sprejme "" t Trika Gorec, Ljubljana. za učiteljico in nieno spremljevalko iz Puli a se i&če na Spođnlent Stajerikem- Ponudbe s ceno naj so naslovilo na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda pod : „Pmll 64001453". zmožen obeh deželnih jezikov, lahko je krojač, 1474 jgggF" so tako} sprejmo. "9H Pojasnila v uprav. »Slov. Naroda«. Sprejme se takoj v manuiakturni trgovini dobro izvežbana prodajalka pri tvrcflri 1456 Ilirska Blstrtea, (Hotranjsko). | Ktor kofe TtrCered, Ikrtc Nj K ni trrđto .pri Soteca' ia vođo, kakor ?*!ka udofi , it tiLUVdVi>rvi INAKUU*, dne iS. junija lyio. 1S0. stev. Absolvent trgovskega teča:a. ve£f v lesni trgovini, prost vojaščine Jeli službe. P»aud- be se prosi aa 144« Alojzij MihclIC, Kranj, jurštno ležeče. Spreten, sestavlf an]e Mlanee zmo-ion, velaitine prost 1419 knjigo vod] a za veletrgovino na Reki sr ~$£e> Pogoji: Pcrfektcn korcspondent za nemški In hrvatski evenL italijanski jezik in uren računar. Ponudniki, če mogoče absolventi trg. visoke šolc, naj ponudbc s prepisi izpričeval in zahtevo plače vpošljejo pod šifro: „W. H. «679M. aa Badolla BU&se, luaal L, Seiierstatte 2. Jedilna soba iz temnega lesa, prav dobro ohranjena, in sicer kredenca z marmornato plo^o, ogledalo trumeaa z marmornato ploščo, miza za podaljšanje, 6 stolov s pristnim govejim lignjem preobleČemh, dekora-cijski divan, ča^na miza, plsalna miza s klubnim stolom, dalje za dve okni rjavi sukneni zastorji ter namizni prt se takoj cenć proda. Naslov se izve v upravni^tvu »Sloven-skega Naroda«. 1433 1 \ Franc Furlan 1 nasieitiik FasthicgoTe »da?« I kl|nčavBidarstvo zaloga šteđilnlkov ' se nahafa: 10 i ^mbrožev trg šttv. 9. V naj em se od da oraščinske D 0 S18 0 j B v Mali Leki pri DMilalah ia sicer ie prostora za 2 stranki, ter za vsako 5 do 8 sob s kuh-njo in pritikimami. Poleg graŠčine je leo park s scupor bo. Gra>čina je oddaljena eno uro vožnje, od Liubljane, torej zelo pripravna za letoviščarje event. tuđi za beguoice. Tozadevne ponudbe evest vj&raiania caslovijo naj se na Ljjufcliaaa glavni po&tnl preda! st 149. 1449 I Rogaika mineralna vola Trelci: TeMpel, StjrU, Doutl čist« naravno polneitj*. Izborne zdravilne vode proti: želodtiiic io talenta totemi St: seiii ttim slaikmi lifezni £T£1 bolezĐim na ietrib. Zahige: Ihael Kastner i« L Sanban 1 Ljubljani ! Solidao blago. I I I ! Najnižje ceae. ! M. Schnbert preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska ni. 5. priDoroča veliko zalo^o tkanin in glace - rokavfc, aiotao blago ?a gospode in dame. raznovrstne fine parlnme, rotea đela in materijal, kirurfićae predmete. 413 Moderna predtiskarija. Xztfeleva»fe preekieteaikfi»>ov. I Ivan Bizovičar 9 i umetni in trgovski vrinar I Liubl'ana 83d i Kolezijska ulica št. 16 | H pri-oro^a svojo bogato o^remlieno E vrtnarstvo ter okusno izdelane M vence, šopke in trakove. I :: Izposoievanic ■ cb ntrtvsšbih oćrfb i t ^rrvesa^ cvctl^ce, 1 3 >Bte*r fczd? na!I> S [ nmše deker^citske 1 cvetlice za dvorane S :: !n balkone. :: 3 Vsakovrstne ssdiKe do 9 Tiajžlabtneiših cvetlic ir B zelenjad'. Srrciemam na- m roć'la na deželo. Vsa na- M ročila se izvršuieio točnr« H "i =olidnn H Brxo avke: ?.. Bizovićar B •: rrfaar t'r^',^ •• 8 ______________________S ■■■Hfesh^ ^"^4 ™T11™"1 rde?inanaobrazuinrdečnos,ogrci,pri-\^ -t^jt^-JIT"^A^^J ^^'» gube in ohlapna koža vse r.anake pnlti odpravf zaiam, staronreiskušena dr. A. Rixa pasta Posrapadoup. Porolncma neškodln'vo. Poizkušnia K 1"—, veliki lonček K 3 —. Dr. A. * • Riza biserno mlek«, tekoč ruder, rožnat, bel in naravno rumen, ste-klenica K 3'—. Diskretno razpošilja Dr. A. Vz koim. laboratorij Snoa) IX,. Berg- gasse 17 E. Zaloge v Ljubljani : Lekarna »Z'ati ielen«, dro?;. A. Knrc, dro?. ^Adrija«. TsiSmF^IS ttC^Ph a" **a ^enar nazaj. Zdrava!akl lvkai o izvrst- frs|dOil*Cil U^Jivil nem uči»k*i, zraven pa Se na tisoče 2ahv. pisem na o^lcd. dobite ob rabi med. Siv J? tivi i/rntM« ^^ nrei oblastveno pretsVano, &nr. neŠkođ\]\vo za OF. JI. RlAil Kl«mC £4 pi 51 vsako starost, lamesljlv ns»eh. Rabi se zunanjc. Edina krema za prsi, ki in vsled čudovitega učinka nrodajaio lekarnarji. dvorne parfumerije ttd Poi^kusna mišica K 3t velika pusica, ra- dostna za usi»eh K 8*- Razpo^iijanje strofo diskretno. 1460 j Ko«, dr. A. KI&. laboratorli, Bana| IX- Zer^vzsse 17 E. j Zaloge ▼ L|oM|a^ i l*fc*rma pr« „Slatem fel«av". tfr*veri*t Kano to '.AdHfa". j U3II[ KOS Srina ulica. Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke. telovnike. nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »V/ieđermann« je edina in naju^lednejSa prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker 4elam brez agentov, to cene veliko nlžje- Podiiraite dosačo iniu^Tn]«! Stare aefarice um ceno &«4ptota!elo * „Prva Mta spi. del. družbo za zavaravanje na življenje'1 1437 v Pragi naznanja vljudn« svojim cenjeaim zavarovancem, da se je preselila njena triaika podružnica začasn* v Ljubljano, Knafflova ulica 5. v pritličju na desno, kjer uradule nermalne ln spre]ema plaMla saTarsvalnln. d>tingili]e ^TTJ^^ vseh vrst za urade, V|HK^^^ društva, trgovce itd P^^ ^mf graver in izdetovatelj ^^^■unin^ kavčukovih štampilij Ljubljana, SeUnbnrf eva ulica 1. Ceniki tranko. Ceniki franko. : TOHI: JAGER LSablfajia, ZHfavska ulica št. 5. Freslilgk&rija nafnovejših vzorccv li!! vi?iRp nnIpkd I in SsSuz©. i Vsak dan svež in ^^^^ ^^P^Bl ^^^^ HB^BB ^ia^VBI KBiajM ^0^BB W ^B^Bl j se dobi : za gospode : Franca Jožefa cesta 3. ur*y stiske s uniforme; po nveri v najkrajsem času. LMKKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 I priporoča svojo veliko izber I delnikov in ssinčnikov. I Popravila se izvr§U|ejo točno in solidno. I Kesovnlmojsterj (Sttlckmeister) in >473 j krojač na dan! za civilno delo ia uniforme, j ;-s se takoj sprejme. s-s i Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. Popravila inpreobleke :: točno in ceno, :: Popravila in preobicke :: točno in ceno. :: Najcenejše domačega izdelka pnporoča tvornica de/nikov in solnčuikov Ljubljana Pred Skofijo 19 — Pre?ernova ulica 4. (po|ire! Henrik Korn) DOlcrivaioc ilrsli io klipar, V9slje!cc MrsiovedGV, fer instalater voMev Liiiili5Qa. PĐlmnska cesta št. 8. Priporoča se st. obČinstvu za izvrše- vanje vsakr^nih kleparskih de! ter pokrivanje z angleškim, franeoskim in tuzemskim škriliem 2 asbest-CBinentDJni Skiflfem ffteniit) patent Ratschek z izbočno in ploščnato opeko, iesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanteriiska k!e-rarska dela v priznano solidni izvršitvi. Kišna ju kuhinjska oprava. Postekljena casoda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. I se pod ugodnim! pogoji takoi j sprelme pri 1439 1B. funtu - fiiittgi v LliSlianl. v večji množini, povsem zajamčeno naravna in pristna ima v zalopi \m Mi Laverca pri Ljfiii. ni j &W se išče. j Naslov pove upravoištvo »SIov. Naroda«. H51 Pristen dober vS i I i M i %sč iš %» ^e* se dobi pri 8 L SEBEliiRU V im. SIŠKi, **&• Go^poska ulica 4, -w T nadstropje, levo. 1461 Dradco dovoljena, že 20 let obsto- \eba nafstarej&a ljubljanska fssreilflKlalca staaniii h služeD v udobnost cenj. občinstva zopet v sredlšču mesta. n Priporoča in omao^ća le bolide :: i!!!!! lMW A VF3l£ kakor privatno tr^ovsko in {rostilnidko osobie Iibira raziičnih sluiab, zlasti zatensi^e Vestna in kolikor motno hitra postretba zagotovlfena. Pri vnanjih vprašanfih se prosi za odgovor znanika. li iiiriiwTTrnrnmii7ff^wMRwiiMririniinn i Praktične in cene ograje '^T1!«.0'«: | 1 1 1215—11. 1 \z iićastlh nsret in k«vaa£$a ieleza nrerrosto ali tuđi na'krasneje onremliene, I vrtne o^rafe \z kovanesra železa, st^nnldke Offrs^e, okenske mrežo, Offrafe za H I grobove, nrcbnlce, halkone in proćcl:n, v^čkrnt sakane šestereogiste, v B j osnju noci-*k?ui9 ^^r štir?a«vWe «1rofne ticaste pletenine zn ogrsditvs goidov, B I tr.^vnibov n vrtov, 7.-i varstvo pr#U zaice^i, pssiilio, fazanerifo, voliere, B j igral&ča ia lawn-teani«, Rabitzeve stene in monirske gridbe( dalje mreže za fl I pesek in grainoz, jeklena bodeča žica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse B • zadevne izdelke dobavljaio po najnižjih cenah fl \ HotM s Mti i i Diii VI., WlndmDIiIgasss 26/4ZI _ tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga. I Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr. fl Dobiva se pri v«eh v#£jih trgovcih z železnino. fl ______________ ve§keja življenja po najraznovrstntjtih kombtea-kod$Bh pod tako ugodnimi pofoji, k* nobena druja zavarovmlnica. Zlasti je ugedno zavarovanje na do-ži^etje fn smrt 2 manjSaj^limi se 11 vpbfiti. „«L,AVIfA" .*•-•■. Vzajamno lavarovalna banka v Pragi. .-.-.•. aeserval foadi K 71,t4«.ttl-at. — Isplaćene otfktirtio la kapitali 1« & 141.150.171-29. Po velftoeti druga vzajemua zavtraraliica nafte države z vseskozi siovansko-aarodao upraio. ---------------------------- V«a ■•J«MiU eajci ------—----------------- itfilao zartagstto v Liiftilaai i^L^rif0^ la^2*L- v femoski ulici Mi 12. 1 Zavaruje poslopja kl premlčnlne proti I požarnim šlcodam po najnižjih censh 1 Škode ceni takoj In najkulantnej*. I Uživa najboljši sloves, koder posluje. I Poaor! Sprejema tudl zavarovanja I proti vlomski tatvini pod zelo ugod- I nimi pokoji. — Zahtevajte prospekte. I I Stanje dfiaaraih vlog na knj. in tek. račun 3l.dec. 19I4: €S*Ssr Stanje dcn. vlog na hr2n. kniižice 31. maja 1915: I » K 202,841.4*4-—. :: *2« l«"f • T^P* f>r»i<*r. « K 81,264.393-—. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C Mayer I Centrala na Dnnaju. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic. jfO§al lailiia tri li PglP tKta (»ilJŠi „JiSSlCEraZŠOill (feUđi"). Deinilki kapital is ressrve 65,000.000 kron. I Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje tfeuarsUl vleg na hranilne I knjižice brez rentnejfa davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsak^dnevrum vtdno uco^oim ohrr- I stovtnjem — Denar s? lahko dvfga v^ak dan brez odpevedi. — Kupovanie in prudajanie vredaostmili I pmplrter itrogo v okviru uradnih korz«ih por»Cil. — Shranjevanje in upravljanje (deatti) vr^dnostnih ■ papirjev m posoiila nanjc. 15 I Ustmena In pismena pojasnila fn nasY«ti o vseh v bančno stroko spatfajočih trans^Bicljah vAshd.tv* kre-zplačna. aiSTfrio'avk«1. Proia«tEft banka Lfablfaaa. — Telefon tier. 41 Najkuimtnejže izvrševanje borinJb naročn na vseh tuzeraskth in inozemskih mestih.— lzpla^evanje ku-ponov in izirehanje vrednostuih ^.lp-rjev. — Kupuvime in Drodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih rredalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranicvanje vrednostnih papirjev, l'stin, ^rajotin itd |pod lastn; zaklepom stranke. — O?r*TiHić« c kr. ratr. lofarife Brezrlačna reviziin izžre-banm vrednostnih rapirjev — Promese za vsa žrebanja. IzpUčlU iu naiaslla v Amo riko in li Amerike. IlIflpilljIiL iUpiIlu^£r^r faitizem, iselilES. Km& wwijii prifirtncu f^g^in £ 8S-— ntmesto E 143«—f r**»e*Haaa i?, reklano, I u>00 novih v,Ter»e4eu pr«stote*n:h koies, modeli 191 ; elegantno gFftieni. bhkottkači, s Ia pnevn^itivram), korrpletno in ---------■------------------- s 3 letno gararcijo. Svezi močni pla«či po K 6 —t 7*—, 8- zračne cevi po i\ 4oO, 5—, 6-—. Hopiavila. emajlir. in ponikJanjc in vse kolesarsk* potrebIČine po cenah na debelo. • Vf CI33UCI gf Dimaj II-, lf«tofl-e Danauitrasst 23 III. Kata'ogi gratis. Slov. dopfsovan'e Na obroke izkS;uJ-eno Fima ustanovi«oJJ priklm, fičtn ia ns|boi^ kskovesti. Napredaj samo pri JULU! STOR, Ljs&ifaira Preš«nKMra alka št. 5. Goysserski čeviji zt tnmte, Irfgrjeničal čevlji za otroke ki Lawc - teiniis - ćeviji. ^ K 12-50—16-50. Zalcga pohištva m tapetnišfega i spahui oprava : 2 postelji, 2 omari, 2 noćni om a rici in 1 temivahtJk § ntartn. pleščo in offitdalom K 3S0*—. 18 Jamči se sa 3 solidno delo. i Cene 1 Jeonhurmčne, H Zahtevajte naj- [1 novejši katalog, J9 A^rferj obsega m nad 300 mo- |j Oirošk1 vožičfa. J. Pcgačnik, Ljubljana, parije 7ere$i;e cs$fa št t3—18. *■ ■•• ^"F * ^^ ^^ am ^^ ^^ ^^ W ** ■■ ^ ^* • 9 ^^ "^ * W ^^ ^^ alaV^P ^p7 alal ^r al al ^ ^P ^ aaai ^ 93A mm m jg ^"1 *•« mm .^aaal 284 obrestuje hranilnc vlogc po čistih _^V 3 / 0 / brcz ^^^ rcntnc3a davka. BaaaaaaaTaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^^ ^^m ^^| W^ I ^a^ f aaaBBBBBaaBBBaBBBBBBBaBBaBaaBBBBBaBBaBBBaaaaBaaBBaB Rezervni zakla) nad X 800.000. f /4 /0 Ustanovljena leta 1881. # I Stran 8. .SLOVENSKI NAROD* dne 19 junija 1915. 158. štev. Ljubljanska kreditna banka v LjMlsljgži^i} n DelniSka glavnica 8,000,000 kr»«. u 253° SipitclI^jC Vtl llHCfl ŠtCVa 2a Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. | Poslovalniea e. kr. avstnjske državne razredne loterije. i Podružnice v Splitu. Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici in Celju* | Priporoča nakuP jrodk xa II. razr«d IV. c. kr. avstriiikf razredne UUri^e. _ »r*l»«^e m~ fM ffr* JmAlJa* MIŠ. Cene za posestnike srečk prejsnjega rurtaa: 1 , srećka K 40- , i srećko X 20-—, V* srećke K 10 -, i s srećke E 5 -. ] Cene za novo vstopivfce lejralce: I Vi srećka K 80- , i srećke K 40--, > 4 srećke X 20- , Vs srećke X 10-—. I -------------------------------Haročila se vri« n«fu««rin«J« p» poitnl nakazalci.------------------------------- JSpiojenia vloge na lmliiice in na tekoči račun iu jiii obrestuje po | 41/ °/ " I /2 /O čistih. I 2°', rentnine <> — -■ ■ ■ ■ ■ ^^"—^^^^^^^m^^ ■^^^^m^m^^^^^a^^^t^m^m' -^^^^^a^^^m^m^^a^mm^ ^^■^^^^^^^■^^■^^^^^^ ^mh^^pvpsfbh-^ i^m jm^mi^^^^m^^^^^ ^^^^^mmmm^^*m^^^^m^ ^m^^^^^^i^m^^mmmmmt^ ^■■^p^mm^^^^^^^p^^^^ ^^^»^^- ^^—^^« ■ m u _ ■^^^^^■^^^■HiHva^Br^ I ■SBSBSK ^B^RS^RS) BSSBS^B ^ObbBSBSt Sle^BM BB^^^D fc, ^fc» .^VBBBHBff^ Ca^^Bsi j r^JUJSI^JA^^STA, IM^s*i*xi trs IO I SVB'lp'^t'O^U I krasne novosti spomladnih in letnih oblek in površnikov đomačega iziielha IMF0 po izredno n^zkESu cenah« *H$i \ &rex kenkurence! Solidna postrečtoa! Fiafnižjs cene! ovčjo, oprano in neoprano, kupim vsako msoži&o po naj-v!s«l čeci proti tako|iD^emu p!ačiiu tor plaćam vožnjo sam. VslBtpgovina li. StBrmecfei, 1 Celfs štev. 15, Stafersko. I rseh dežela izposluje inženir 362 JVflL« eHrMCM^HSSSeT^Le^JAsV,. obtastveno avtor. in zaorise^eni patentni odvetnik na Dunafu VI., Marlahilferstrasse 4t. 37. ~i_Sl.sljBJLJBL-M- m- rm m nm m- — — ~ — * *-* sto *noj *1avn» katalog s 4i>00 poii^ba-i ;. ur, zlatulie - . radijeve 2erne ure K 850, nikljasta budiika K 2*0. Razpoliljinje po pevzctju. Brtz rizika Zamena dovoljena ali drnar nazaj POZOR! i : PCZCn! i Cvetlicai salon i Viktor Bajt I )P±mm oL i mm o!a?ne 0i I Sopki, venci s trakov in nanisi se I zdeluieio p# nafnlttfli cemah. De!o I okusno vezano. Velika zaloga krabnih I suhin vencev. ■ ■ Priporoča se z odličnim spoštovanjem ■ Viktor Balt I Naslov za brzojavi: ■ Viktor Bajt, cvetlični saloa, Ljubljana. I i S^^ liad SO let obstoječa ^^Q I i parna barvsrijainkemicnD snaženje oblek I **zv 610 I ^^^ apretura sukna ^^^ I LlBliliaita. flr*^^^? Clinse, I | Seleaburnova ul. 0. ItIlailII ^U^ Burska ulica 46. 1 se £rs?»iix»«»K*o^*m« i I Postrežba vestna in tzbna. Najslife cene. I i ...... ■ KOLES Es-ka in Adler kolesa špeclalae trgovine s kolesi in dell £ ubijana, J^srijc Jerezije cesta si. U („Novi svet", naspnofi Kolezeja). ••——----------—————■—------------------------------------------------------ Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. IrTa-JTreojsL slovenska 3a.rsi.aa.il3a.ioal Denarnega prometa koncem leta 1914......K 740,000.000'— Vlog...................„ 44,500.000-— Rczervnega zaklada.............„ 1,330.000*— 41/ 0/ / f brez odbitka. Hranilnilnica je pnpllarno varaa in /2/0 stoji pod kotrolo c. kr. dož^lne vlada. Hrajiflfiica posoja na zemljišča in poslopja proti 5'/4% obrestim in najmanj aA% amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranllnike.