List 72.
Od buč ali tikev kaj.
V nemškem gospodarskem časniku „Landw. Cor. BI. f. d. Grossh. Badenu popisuje slavni kmetovavec baron Babo mnogoverstne sorte buč ali tikev, in kar so večletne skušnje učile, razodeva gospodarjem v poduk in posnemo. Ker buče niso le za živinsko pičo koristne, temuč nektere tudi za človeško jed dobre , naj tudi naši gospodarji in gospodinje zvedo, kaj pravi skušeni mož.
,,Sest sort buču — piše v omenjenem časniku — sem že do dobrega skusil, da zamorem vrednost vsake natanko ceniti.
Perva sorta, ki se imenuje zapalas, je k nam iz Kila (Chili) prišla in je v vsem podobna tisti ogerski sorti, ki jo na Ogerskem ,,kruh siromakov14 imenujejo; precej debela buča je, ker od 10 do 18 funtov vaga in ima perje in stebla 4krat večje kot vsaka druga sorta. Nobena buča, ktera je za človeško jed dobra, nima tako malo pešk ali jederc , pa toliko mesa, kakor ta; če je buča, postavimo, 15 funtov težka, je razun 2 funtov vse ostalo (drugo} le meso; meso pa je terdo kot kapiisovo, je prijetnega okusa skor kakor krompir, in rumeno kot kuhan rumenjak; — kaj tečna jed je, pa tudi dobra za človeka, ako se ta buča napravi s sirovim maslom (putrom). Se ve da tudi živini se kaj dobro prileze.
Druga sorta je angležka, z imenom vegetabl marow. Nima sicer marovka toliko redivnega mesa, kot una, pa zlo rodovitna je in rano (zgodaj) zrela.
Tretja sorta: navadna buča. ktere se po naših poljih in vertih   naj   več nahaja,   je   med   vsemi   naj manj
vredna; vodeno meso ima   in pa celo   malo   redivnega iu tečnega v sebi.
Ceterta sorta, ki je podobna turškemu turbanu ali turški kapi (Tiirkenbund j in se po tem povojniku tudi ravno tako (Tiirkenbund) imenuje, je tako tečna in re-divna , da se za pervo za zapalasom ceni. V Švajci na-pravljajo čežano (Kurbisbrei), ki jo Švajcarji tako radijedd kot mi svoje žgance, Talijani svojo polento.
Peta sorta je amerikanska hruškam podobna; ima sicer lepo in prijetno meso, pa vendar ni tako obrajtana kakor „turška kapaa.
Šesta sorta je amerikanska cen t ar i ca (Ccntner-kurbis), ktera izraste včasih za cent težka; kar se pa tiče nje tečnosti, je malo redivna in ni več vredna kot naša navadna.
v
Ce primerjamo sedaj vseh imenovanih 6 sort po njih redivnosti in tečnosti, kakor so jo učeni možje na ke-miški vagi zvedili, bomo našli, da zapalas in turška kapa deleč deleč prekosite vse druge; nobena sorta ne redi tako kakor redi zapalas in pa turška kapa; zapalas ima v 100 delih lO1/« močnatih delov (štirke), turška kapa pa lO1/^; — za tema dvema pride amerikanska hruški podobna, ki ima blizo 4 dele, za to pa angležka vegetabl marow, ki ima čez 3 dele močica v sebi, — naj slabeje sorti ste: naša navadna in pa amerikanska centarica, v kterih skor nič močnatih delov ni.
Naj bi tedaj naši gospodarji, ki buče sade, ne gledali nikoli na debelost, ki na zadnje nič druzega ni kakor sama voda brez redivne moči; izberajo naj se le take sorte, ki imajo močnatih delov dosti v sebi: takošne redijo živino, pa tudi za človeško jed so dobre, in takošne so: zapalas, ogerski „kruh siromakov" in pa turška kapa.
Tako piše skušeni baron Babo, kteremu smemo verjeti. Temu pa še dostavljamo, da gosp. fajmošter Zal o k ar so na kmetijskem vertu v Ljubljani pridelali letos več ,turških kapu, od kterih bojo radi semena dali, kdor se za-nj oglasi.