SiEv. зз.
BE9 Naročnina «==ав sa državo SHSi
do preklical ■) p« poèU aesetno Din 1« b. dostavljen i u dom
meeeÔBj....... 13
za inozemstvo t
ne?«6ao.......SI:»
SB Sobotna izdaja: ss
v JagaeUvi|t.....Dm M
v inozastitva...... M
MssečRa priiasa: Osstn№ SBSZ
ae Cen« lnsaratom : гз
Bnostolpaa netita» vr*ia mali oglasi po Din.1'— in Dis. t'SQy veliki oglasi nad 45 mm v*» Mae po DiB. 2 —, poslan« 14 po D a. i —.
Pri večjem вагобОв pooML *
labaja vsak dan isvnailf saedoljka ln dneva po pra» ntkn ob S. nrt »jutra J.
Poštnina plačana i loto®
Posamezna Številka stane 1 Din«
V LloDM, v neiello №Шпиг1а 1923.
„^, Uredništvo |o v Kopitarjevi nlloi itev. 8/Ш. Bo-toplal se ae vračajo; пв(гкпк!гаг.а plima so ae sprejemajo. Uredn. toleL itv. SO, apravn. itv. 326.
Političen list za sloveiski mm 1
Oprava Jo v ios>ltar|e»l al. 8. — Račun poštne tirao. l|oM|anske it. 630 sa naraSalao >a it. 34» s* oglase, nqreb 39.011 s rajev П63, praiio In dnnaj. 24.797
Svetla točka.
V poročilu o seji ministrskega sveta, katera se je vršila dne 9. t. m. pod predsedstvom kralja, beremo med drugim:
«Tekom debate je kralj izrazil odločno in odkrito željo, da se mora naša zunanja politika usmeriti v pravcu popolne miroljubnosti in prijateljstva, tako da se vzpostavijo prijateljske zveze ne samo s sosedi, ampak tudi z ostalimi narodi. Dalje je na-glašal kralj, da je treba čimpreje izvesti točno ureditev notranjih političnih razmer, da bo tako država v bodočnosti imela trdnejši položaj v mednarodni politiki.
Tako razveseljive izjave v Jugoslaviji že dolgo nismo brali. Dasi vodi našo zunanjo politiko vseskozi miroljuben državnik, je režim neprestano preko izvestnega časopisja begal prebivalstvo, pretiraval razne konflikte, snoval avanture in razmetaval v to svrho ne milijone, ampak milijarde, je naš mednarodni položaj slikal vedno v črnih barvah in povsod videl same sovražnike. Kako se je mogla voditi taka politika preko ministra za zunanje zadeve, to sam Bog ve. Danes vemo iz kraljevih ust, da je volja najvišjega pred-stavitelja države, da se enkrat neha s tisto črnogledo politiko, ki je vzbujala vtis, kakor da gotovi krogi namenoma želijo konfliktov. Kralj ne želi miru samo s sosedi, s čemer so gotovo mišljene v prvi vrsti Italija, Bolgarija, Avstrija in Mažarska, marveč tudi z ostalimi oddaljenejšimi narodi. Če vzamemo v obzir, da se je v tem ministrskem svetu govorilo skoro največ o položaju, ustvarjenem po lozanski konferenci, potem se pač ne bomo motili, če izrečemo mnenje, da sta v tej izjavi mišljeni med «ostalimi narodi« tudi Turčija in Rusija, s katerima bi prišla naša država v konflikt, ako bi se angažirala za Grčijo. Gotovo pa kralj misli na vse države sveta sploh, kajti nobene ni, s katero nam umne bi bil samo potreben, ampak tudi lahko mogoč, ako se v politiko odgovornega ministra za zunanje zadeve ne bodo vmešavali drugi neodgovorni krogi.
Še bolj zanimiv pa je drugi del kraljeve izjave. Kralj je govoril s tem vsemu prebivalstvu iz srca. Mi smo neprestano naglašali, da je naš položaj v mednarodni politiki zato tako prekeren, ker režim ne kaže niti sposobnosti niti volje konsolidi-rati notranje politične prilike. In ravno tisti hip, ko je kralj podal to izjavo, je notranji položaj slabši nego je sploh kdaj bil. Radikalna vlada ves upravni aparat postavlja v službo svoje stranke, pripravlja volivna nasilja in demoralizuje vso upravo; demokratska stranka izrablja Realizem na visoki vrednosti narodnega čustvovanja organizirane mladine, da terorizira svoje nasprotnike; draginja je dosegla neznosno stopnjo in gospodarski položaj najširših slojev je sploh tak, da ljudje v skrajnem obupu pravijo: Naj pride, kar hoče, samo da pride odrešenje od takega nevzdržljivega stanja. Ni čuda, da je avtoriteta oblasti padla pod ničlo, čisto popolnoma tako kakor v Italiji pred desničarskim preobratom.
Kraljeve besede naj si vzame k srcu v prvi vrsti vlada, kajti njej veljajol
Mala antanta ne bo posredovala.
Pariz, 10. febr. (Izv.) «Newyork-Herakl« se .je obrnil na čehoslovaškega ministra dr. Bcneša s prošnjo, naj pojasni, kako stoji zadeva z intervencijo Čehoslovaške pri Franciji in Nemčiji zaradi zasedbe Poruhrja. Dr. Beneš je odgovoril, da se niti ČehoslovaSka niti mala antanta ne namerava vmešavati v to vprašanje. Mala antanta si je sicer vedno prizadevala obstoječa nasprotja izgla-jevati, 6edaj ptu je glavna naloga male an tante preprečiti, da bo kdo morebitne nemire in nerede v Portihrju izkoriščal v svoje namene, ker hoče mala antanta v svoji soseščini mit,
Farifazile rafflfcatov.
ZA MANDATE SE PREPIRAJO
- LE VOUVCEV NIMAJO — NA PLAČANCE PA UPAJO.
Belgrad, 10. febr. (Izv.) Kakor smo že poročali, je imel glavni odbor radikalne stranke 8. in 9. t. m. seje, na katerih so razpravljali o kandidaturah v posameznih okrožjih in srezih. Na sejo so bili pozvani tudi radikalci iz Slovenije, ki co poslali v Belgrad deputacijo, v kateri sc- namestnik Hribar, dr. Sajovic iu bivši restavrater in trgovec M i k 1 i č. Sej sta se udelževala tudi minister dr, Ž u p a n i ć in dr. L e n a r d. Člani slovenske deputa-cije so poročali o stanju radikalne stranke v Sloveniji. Glede kandidatur v Sloveniji je nastal spor. Vaš dopisnik je govril z več člani glavnega odbora, od katerih je izvedel sledeče: Dr. Sajovic je kot prvi ustanovitelj radikalne stranke v Sloveniji podal podrobno poročilo o stanju radikalne stranke. Kar se tiče kočevskih Nemcev, so pripravljeni glasovati za radikalno stranko, ako kandidira dr. Sajovic, vsako drugo kandidaturo pa odločno odklanjajo. Dr. Saiovic je kritiziral delo namestnika dr. Hribarja in ministra Županiča. Navedel je, da so v tajništvu radikalne stranke namestili dvojico, o kateri se govori, da so jo podtaknili demokrati. Dotaknil se je tudi Zupanićevega potovanja po Sloveniji in izjavil, da je to potovanje radikal, stranki silno škodilo. Končno je kategorično
izjavil, da vtakih razmerah odločno odklanja vsako kandidaturo. Večina pristašev radikalne stranke v Sloveniji je na strani dr. Sajovrca. Dr. T.snard je izjavil, da ne sprejme nobene kandidature. îvan Hribar se ni udeleževal sei. Zedinli so se, da bo nosilec kandidatne liste v ljubljanskem in mariborskem okrožju minster dr. Zupanič, ki računa na vsaj 5 mandatov. V Ljubljani je mandat gotov, ako se doseže sporazum z Narodno-napredno stranko. Dosedanja tozadevna pogajanja med Hribarjem in Zupamčcm so povoljna. Hribar je tudi Pa-šiču in drugim ministrom izjavil, da bo sporazum gotov dosežen. Zupanič upa nadalje, da bo na Štajerskem dobil dva mandata. Največ glasov da bo dalo Prekmurje, kjer nameravajo uvesti mažarski sistem volitev. Četrti mandat da je zagotovlien na Kranjskem, kjer bo posebno veliko glasov v Belikrajini in na Kočevskem, Peti mandat je pa Šušteršičev mandat, ki se jc pismeno zavezal, da bo po volitvah vstopil v radikalno stranko. Veliko upov stavijo radikali na uradništvo, na katero bodo z vso silo pritisnili. Jasno je, da so radikalne nade prazne želje. Ni pa izključeno, da bo dr. Sajovic postavil svojo posebno kandidatno listo na programu Pro-tičeve neodvisne radikalne stranke.
30 KUPČIJSKIH AKTOV ZA PODPIS. — »NARODOVCI« ZA RADIKALE.
Belgrad, 10. febr. (Izv.) Od članov slovenske radikalne depuiacije edini namestnik Ivan Hribar ni prisostvoval sejam glavnega odbora radikalno stranke. Opravičil se je, da ima opraviti obilo poslov za svoje somišljenike. Kakor se je izvedelo, je Hribar prinesel v Belgrad okoli 30 zelo važnih aktov, katere bi mogel rešiti samo ministrski svet. Hribar je bil najprej pri Pašiću,
Belgrad, 10. (Izv.) Danes so imeli radikalni ministri pri Pašiću sestanek, na katerem so razpravljali o Protićevi akciji. Protićeva organizacija je pričela z obsežno akcijo v Vojvodini, ki zelo dobro uspeva. Vršilo se je že več okrožnih konferenc, na katerih so se postavile kandidatne liste. Protié je danes odpotoval v Rumo, kjer bo imel shod, na katerem bo razvil svoj program. Na konferenci radikalnih ministrov je bilo sklenjeno, da se odpošljejo v Rumo ugledni radikali, ki naj preprečijo Protieev shod.
Demisija StamfcoHjsk&p.
Pariz, 10. febr, (Izv.) «Petit Parisien * javlja iz Sofije, da je kabinet Stambolij-skega demisijoniral. Položaj je baje jako resen.
Nemčija še m ћо sweista v Društvo narodov.
Pariz, 10. februarja. (Izv.) Na vprašanje, ali bo Francija dovolila, da bo tudi Nemčija sprejeta v Društvo narodov, je Poincaré izjavil, da proti sprejemu Avstrije, Mažarske in Bolgarije ni bilo pomislekov, ker so te države lojalno izpolnile svoje obveznosti, pač pa obstoje resni pomisleki proti sprejemu Nemčije v Društvo narodov, ker se Nemčija brani izpolniti to, kar je podpisala. Ako bi pa Nemčija dano besedo držala, bi bila Francija srečna, tozadevna nemška prizadevanja podpirati
R0NTGEN UMRL.
Monakovo, 10. febr. (Izv.) Profesor Rôntgen je danes umrl v starosti 78 let.
REELNI ANGLEŽI.
Washington, 10. febr. (Izv.) Zbornira reprezentantov je skoro enoglasno odobrila angleško-ameriški sporazum gled'j plačevanja angleških dolgov.
kateremu se je s podpisom zavezal, da pridobi Narodno napredno stranko za kooperacijo z radikali. V enem izmed omenjenih aktov se zahteva dovoljenje za izvoz 1.000 vagonov kostanjevega lesa, nekateri akti se tičejo sekvestrov in pa agrarnih vprašanj. Ta agentski posel Ivana Hribarja je povzročil v radikalnih krogih veliko nezadovoljstvo.
Proticeva akcija uspeva, Fiasko šušteršieevega agenta.
Maribor, 10. febr. (Izv.) Včeraj se je tu vršil delavski shod SLS, ki je bil zelo dobro obiskan. Posebno veliko je bilo železničarjev. Govorili so kandidati dr. Hoh-njec, Žebol in Vesenjak. Na shod je prišel tudi znani šušteršičev agent Beltram. Ko se je oglasil k besedi, ga je delavstvo hotelo vreči skozi okno. Le z veliko težavo se je rediteljem posrečilo, da se ni zgodilo kaj hudega. Padale so luide, pa zaslužene besede. Beltram jo je moral žalostno odlcuritl.
Pluj, 10. febr. (Izv.) Danes so je pripeljal semkaj šušteršičev agent Beltram, ki išče kandidatov za šusteršičevo listo na Štajerskem. Na zaupnem zborovanju jo pripovedoval. da ga je hotelo v Mariboru kršt\ ; socialno delavstvo linčati. Tudi v Ptuju ! Beltram ni mogel dobiti nobenega kandi-! data, ker na Štajerskem ni nobenega člo-; veka, ki bi se dal izrabljati za pustolovžči-; ne Pašićevega agenta.
ženska volivna pravica v Franciji.
Pariz, 10. febr. (Izv.) Odsek poslanske I zbornice za splošno volivno prav ico je sprejel poročilo o ženski volivni pravici z 12 glasovi proti 8, ter je nat ~> prešel k glaso-, vanju o izpremembi volivnega zakona v tem smislu, da se ženskam s 25 letom starosti podeli aktivna in pasivna volivna pravica za parlament. Ta sprememba je bila sprejeta z8 glasovi proti 3, trije so se glasovanja vzdržali.
VSEUČILIŠČA V BUKAREŠTI ZAPRTA
Bukarešt, 10. februarja. (Izv.) Ministrstvo za prosveto je sklenilo vseučilišča za nekaj časa zapreti in je izjavilo, da nc bo prej preklicalo svojega sklepa, dokler ne bodo končane protižidovske demonstracije, ki ugledu Romunije silno škodujejo. Krivdo zvrača ministrstvo na vseuči-1 liške oblasti, ki niso znale vzdržali reda.
Franjo Šuklje:
Razmik levanje starega ekspolltlka.
Napis je vsekako pravilen. Da sem starček, dokaže neoporečno moj krstni list, da sem v istini ekspolitik, to lahko verjamete moji pošteni besedi. Z lahkim srcem sem se svoje dni poslovil od aktivne politike in nobenega domotožja ne čutim po tej prevarljivi družbi. S tem pa nikakor ne rečem, da sem se obenem odpovedal vsemu zanimanju za politično gibanje. Obratno! S paznim očesom zasledujem valovanje naših strankarskih borb in prepirov, čestokrat zmajam z glavo, ko vidim usodne napake, zagrešene s te in one strani, včasih pa se zamišljam v staro resnico izreka sivega švedskega kancelarja Oxenstierna.ki je svojemu sinu nasproti izustil krilato besedo: >An nescis, mi fili, quintilla prudentia mundus rega-tur?«, po domače: »Mari ne znaš sinko, s kako bore malo pameti sc svet vlada?U In žalibog, ponavljati to trpko oceno imam skoro sleherni dan prilike v izobilju,
Tupatam me srbé prsti, da bi z najboljšim namenom, koristiti narodni stvari in državnim interesom, obelodanil svoje kritične opazke. Toda skoraj se bojim predrznega poskusa! Spominjam se svojih sc-demdeseterih križev, ki jih bom kmalu imel na hrbtu in zona me obletava. Saj živim v Sloveniji in pri nas v blaženi novi dobi starci nimajo več nobene besede.
Pač čudne baze ljudje smo! Sedanja generacija me spominja semtertja na čudovite živalice, ki je posebnost našega Krasa ter se nahaja po kraških špiljah in luknjah. Domačini ji pravijo >človeška ribica«, učen prirodoslovec jo pozna pod imenom ïproteus anguineus«. Mari niso mnogi izmed naših politikov v marsičem podobni tej naši zoologični specijaliteti? Zakrnele oči, — v političnem pogledu — imajo pod kožo, zato ne vidijo, kar se po svetu godi in njih prsteci so preslabotni za kako večje delo, k večjemu da z njimi — kaj zase vgrabiio!
Sploh pa se odlikuje naša sedanja doba na Slovenskem z oblastnim preziranjem starih ljudi in starih izkušenj. Čudno, kar sicer od nekdaj po celem svetu čislajo in časte, starost in njeno izvedenost, pri nas nima več nobene veljave. V šaljivem razgovoru s prijatelji sein že večkrat karak-teriziral to anomalijo tako-le: Ako pri nas kak politik broji 50 lei svojega življenja, dobi že pridevek »Stari tepec«. Ko dose-t že 60. leto, sodijo naši modri mladini, da ! že zdavna spada v hiralnico k Sv. Jožefu^ S 70 leti se mu v obraz pove, da očividno boleha na »mara^mas senilis«, — ako pa 1 jc celo prekoračil 70. leto, potem itak ne pride več v poštev ter mora Bogu hvale-: žen biti, da ga še trpé med živimi!
Tako je pri nas in gotovo ne v prid naši politični izobrazbi. Saj je islina, da se starost glede izobilja novih misli ne more meriti s kipečo mladino. Za to pa razpolaga z zakladom, kojega tudi najdarovitej-ša mladina imeti ne more: s svojimi dragocenimi izkušnjami. In morda nikjer nima lastna izkušnja toliko vrednosti kakor baš v politiki. Saj jc politika sama na sebi posebna stvar! Deloma umetnost, deloma veda! Od moža, kateri se jej posveti z uspehom, zahteva naravni talent, mnogoštevilno izobrazbo, a poleg tega, in morda celo v prvi vrsti, bogato izkušenost.
Ne ugovarjajte, gospodje mladini vseh strank, da zadnji rekvizit ni toliko potreben, kajti n. pr. pri velikem Napoleonu vidimo, da je bil že v svojem 26. letu ne lc sijajen vojskovodja, temveč ob enem nad vse premeten in uspešen politik. Pardon, gospoda, to ni protidokaz! Ako kje, velja v tem slučaju beseda starih slovničarjev: Exceptio firraat regulam«, »izjema le potrjuje zakon!« Napoleon je bil pač največji ženij, kar jih pozna svetovna povest-nica. Njegov ženij, intujitiven in produktiven, srkal je iz globočine lastnega bistva ter ni potreboval nobenih izkušenj. Ali mi poznamo lc enega Napoleona, z njegovim merilom ne smemo meriti navadnih Zemljanov, najmanj m» Slovenci, ki baš na poli-
tičnem polju dosihmal nismo produdrali j Bog zna koliko talentov, o veleumih niti ] ne govorim ne.
In tedaj se mi naposled ne vidi preveč predrzno, ako stopim na dan s svojim osebnim mnenjem glede nekaterih problemov, ki danes zanimajo našo tirno javnost. Hočem napisati nekaj člankov o takih vprašanjih. Povedal bom, kar mi je na ar-cu, ne zmeneč se za to, da bom tupatam naletel na odpor in ugovor z leve in desne strani. Nikoli nisem bil, kar Nemec imenuje »Herdenvieh«. Rad sem hodil svoja pota, od nikogar si nisem dal kratiti samostojnega svojega mišljenja. Iz mojih uspehov in še več neuspehov nabral sem si tekom skoraj 60 letnega političnega delovanja bogato zbirko poučnih izkušenj. Morda sedaj ne bo odveč, Če kot stari eks-politik, opirajoč se na teoretične študije in praktične dogodljaje, svoje misli razvijem o tem in onem aktuelnem vprašanju.
Pričel p* bom z neko kontroverzo, katera baš v današnji volivni dobi razburja duhove na Slovenskem. Takoj v prvem članku hočem govoriti o »Zedinjeni Sloveniji« ter razjasniti, zakaj mora po mojem iskrenem uverenju priti do ustanovitve dveh slovenskih pokrajinskih oblasti. Obenem pa mislim dokazati, pod katerimi pogoji in s katerimi omejitvami taka ločitev ne bi bila v nobeno škodo, temveč le na korist naši slovenski stvari In v prid skupni jugoslovanski državi.
Sanmargheritska pogodba.
Belgrad, tO. Febr. (Izv.) Iz Rima se poroča, da je odsek za zunanje zadeve sprejel st. margheritsko pogodbo. Poročevalec Orlando je celo zadevo predložil parlamentu. Merodajni krogi trdijo, da bo parlament najkasneje začetkom prihodnjega tedna ratificiral rapallsko pogdbo.
RAZMEJITVENA KOMISIJA V NIŠU.
Belgrad, 10. lebr. Te dni se je sestala
v Nišu komisija za razmejitev med Bolgarijo in našo državo.
Turčija popušča.
London, 10. lebr. (Izv.) Med tur kim guvernerjem v Smirni in med poveljniki vojnih ladij je prišlo do začasnega spora- i zuma, da ostane vse pri starem, dokler se vprašanje glede odhoda vojnih ladij ne reJi diplomatičnim potem.
ANGLIJA PRITISKA NA FRANCIJO.
London, 10. lebr. (Izv.) Angleška vlada je naročila poveljniku angleških tet v zasedenem ozemlju Godley-ju, da se sporazume z generalom Degoutte-om glede olajšav pri prevozu premoga preko ozemlja, ki je zasedeno od angleških čet.
GRKI SO MIRNI.
London, 10. febr. (Izv.) Poročilo, da so Grki prekoračili demarkacijsko trto ob
Marici, niso resnične.
" Položaj ob Ruhrl.
NEMČIJA ŽELI POSREDOVANJA.
London, 10. febr. (Izv.) Nemški socialistični poslanec Breitscheid je izjavil so-trudniku lista »Daily News«, da se Nemčija ne more začeti pogajati s Francozi, dokler traja zasedba Poruhrja, pač pa ne bi bilo nemogoče posredovanje Anglije ali Ameriko.
NEMŠKO POROČILO.
Berlin, 10. februarja (Izv.) Francozi pošiljajo vedno nove čete v Poruhrje. Zadnje dni so zahtevali Francozi, da se pripravi za njihovo vojaštvo 4000 novih stanovanj. — V Bochumu so sklenili nemški socialni demokrati tako dolgo vztrajati л štrajku, dokler ne bo vprašanje reparacij rešeno na
sprejemljiv način. — Francoske oblasti zapirajo še vedno nemške uradnike, ki se nočejo pokoriti ukazom francoske oblasti, in sicer x zaporom od 8—15 dni. — V Dort-mundu so Francozi kaznovali z zaporom več policijskih organov, ker niso hoteli pozdravljati francoskih častnikov.
PROMET SE POČIVA.
DOsseldorf, 10. februarja. (Izv.) Promet na vseh od belgijsko-francoskib čet zasedenih železnicah počiva. Na ozemlju, ki ga imajo zasedenega Angleži, se promet vrši redno. Sabotaža telefona se še vedno nadaljuje.
Velika poplava v Budimpešti
Budimpešta, 10. febr. (Izv.) Donava je predrla jezove pri Kaposvar-Megji blizu glavnega mesta, kjer in» nahaja budimpe-stanski vodovod. Okoli 200 hiš se nahaja tu za 7 in pol metra pod vodo. Nekatere hiše so do prvega nadstropja preplavljene. V Budimpešti sami znašu vodna črta 7.18 metrov. Preplavljeno je tudi predmestje •îjpeSt. Ker ee je veliko žensk onesvestilo, so jahajoči policisti reševali ženske in otroke skozi okna. Kolikor je dozdaj znano, se ni nobeden ponesrečil. Oskrba mesta z vodo je poškodovana. Več gledišč je odpovedalo predstave, ker vodovodne naprave ne delujejo.
IRSKI V8TAŠI.
Dublin, 10. februarja. (Izv.) Irski republikanski vstaši se branijo sprejeti angleške pogoje, pod katerimi bi se irski uporniki morali udati.
ATENTAT NA ČEŠKOSLOVAŠKEGA POVELJNIKA.
Varšava, 10. februarja. (Izv.) «Slo-vensky Vycliod« javlja, da ,je v privatnem stanovanju češkoslovaškega poveljnika za Slovaško generala Castcllo eks-
tdodirala bomba v peči. Bomba se je na-lajala v drvih za kurjavo. Policija je izvedla preiskavo pri trgovcu z lesom, ki je bil generalu prodal drva, in je našla pri njeni večje količine municije in eksplozivnih snovi. Vsled eksplozije v generalovem stanovanju ni bil nihče poškodovan, in tudi malerinlnn škoda m velika.
SNEŽNI ZAMETI V KARPATIH.
Budimpešta, 10. februarja. (Izv.) V Bekes-czabi so romunski železničarji ustavili brzovlak Budimpešta—Bukarešt, baje zaradi velikih snežnih žametov v Karpatih.
+ Radikalna hohštaplerija. Par kori-tarjev iz Slovenije se je vrinilo srbskun radikalom. Nesposobni, da bi ai s svojim delom in duševnimi zmožnostmi priborili v kateri slovenski stranki odlično mesto, so se zatekli pod okrilje velesrbske radikalne stranke in upajo s pomočjo vladnih sredstev zlesti kvišku. Delijo si že mandate, kar pet jih upajo sklatiti — z mesca. Saj v Sloveniji ne bodo dobili — niti enega, tudi če ustanovijo z vladnim denarjev še 100 listov, ki jih v Sloveniji nihče ne bere. Razkritja, ki smo jih že objavili glede Hribarjevega mešetarenja za radikale pri »narod-no-napredni stranki« in ki jih naša današnja poročila še izpopolnjujejo, so bila za Ljubljano prava senzacija, dasi je vsakdo iz pisave »Slovenskega Naroda-* takore-koč lahko otipal, da se je >Slovenski Narod« udinil radikalom. V njem odlaga tudi dr. Šusteršič vse, česar si ne upa v svojem sicer prav nič škrupuloznem glasilu.
-j- Radikalna stranka je v Mariboru ustanovila strankino pisarno, katero vodita drž. pravdnik vitez Graselli in vodja okrožnega agrarnega urada dr. Vilko Pfei-
fer. Vitez Graselli je včeraj dobil iz Belgrada brzojavno dovoljenje za 2mesečni dopust, da organizira radikalno stranko na Štajerskem. Tudi znak režima.
+ Proti terorizmu pri volitvah se je brzojavno pritožil na Pašiča sam veliki mojster terorizma g. Priblčevlč. On, ki jo preko svojih trabantov organiziral krvoprelit-je v Cerkvenici in v Kostajnici, sedaj stoka in joka zaradi — terorja l Čisto pravilno pravi >Slob. Tribuna«, da zasleduje mož s tem dva cilja : On hoče nasuti ljudem peska v oči, kakor da bi bil on bogvn kako Kvobo-! doljuben človek, na drugi strani pa — i denuncira. Kar je pa najgrše, je to, da se I skriva vsa Pribičevičeva demokratska garda za kralja, češ, samo mi smo kralju uda-' ni, samo mi smo kralju zvesti itd, Za Pribi-oeviča in za njegove tovariše velja še danes: Hoch — Altesterreich-Ungarn!
+ Kdaj se proglas! republika. Zagrebški uradni list naznanja: «Iz poročil, ki prihajajo o volivnem gibanju v deželi, sc da spoznati, da se pc ekod med ljudstvo širijo vesti o nekem najiišlje-nem proglašenju republike na dan 19. marcu 1.1. Take vesti, kakor so tudi fan-tast'čne, morejo v si roi. i b masah povzročiti vznemirjenje. Zato nai vso poklicane oblasti poiasnijo prebivalstvu, da ni in ne moro biti grvora o kakem proglašenju republike dne 19. marca, frnzširjevalci taLih vznemirjujočih vesti
, se pozovejo na odgovor z vso strogostjo i zakona.« — Iz tega poročila sledi, da Radič svoie lahkoverne ljudi ^opet farba in jim obljublja svojo republiko 19. marca, ako bodo 18. marca volili z njegovo stranko. Pašić in vsa centralistična gospoda i te Radićeve taktike silno vesela. ker je zanio najboHe, ako prr'obi Radiéeva znpečkarska stranka čimveč glasov. Radié namreč ne misli iti v skupščino "i bodo tako glasovi oc1 lani za njegovo stranko, za opozicijo v parlamentu izgubljeni. Zato Pašič ne nastopa proti Radićevcem, ampak samo proti parlamentarnim opozicionalnim strankam. Kako si Padiô čuti pred radikalnim režimom varnega, dokazuje dejstvo, da je Radie sprejel celo v svoj proglas napoved o republiki 19. marca. Vlada je proglas radi tega zaplenila, a Radića ne bo poklicala na odgovor, ker ga — potrebuje.
-f Enotna fronta komunistov nima
uspeha. Kongres francoske socialistične stranke, ki se je vršil te dni v Lillu, je zavrgel predlog komunistične internacionalc glede enotne fronte proletariata iz sledečih vzrokov: 1. Komunistična internacio-nala je pod vodstvom Moskve, katera zasleduje miru nevarne zunanjepolitične smernice; 2. francoski komunisti so sam: razklani v tri frakcije, ki se nikakor ne morejo zediniti.
Iz zunanje politike.
* Angleško stališče glede miru s Turčijo. Angleški minister za zunanje zadeve lord Curzon Izjavlja v angleških listih, da se tiče glavna točka, zaradi katere se j Turki v Lozani niso hoteli z zavezniki zediniti, takozvanih kapitulacij, to je izjemnega položaja inozemcev in njihovih naprav ter podjetij v Turčiji. Druga točka so reparacije, ki pa bolj zanimajo Francijo. Vprašanje Mosula se je itak prepustilo separatni angleško-turški pogodbi; v vprašanju ožin so poustili Turki. Torej kapitulacije. Treba je priznati, da imajo 1 Angleži v tem oziru prav in da bi bilo naravnost usodnega pomena, če bi bili tukaj še več popustili nego so že. Vse spoštovanje pred neodvisnostjo Turčije, toda i usoda inozemcev in njihovih podjetij, bo-
disi kulturnih bodisi gospodarskih, s« aa more kar čez noč prepustiti od nacionalizma opojenim muslimanom. Saj ao zavezniki koristi krščanskih manjšin ia njihovih kulturnih ter verskih zavodov itak zalo slabo zagarantirali; drž« s« samo ft« koristi svojih trgovskih firm v Turčiji. Lord Curzon je izjavil, da je njegova glavna naloga v Lozani obstajala tuat v tem, da drži zavetnike skupaj in prepreči kakšen separatni mir. Postopanje Turkov, ki so delo konference v zadnjem trenutku, ko : je vse kazalo na to, da se sporazum do-j seže, onemogočili, je nerazumljivo. Sicer i pa se lord Curzon kaže optimista in meni, da je v Lozani zmagala Anglija, ker bodo Turki uvideli, da se bodo njenim upravi« cenim zahtevam morali ukloniti
*	Znani krščanski socialec Marc San-gnler, član francoske poelanske zbornice, se izjavlja zoper zasedbo Poruhrja, ker jo, neozirajoč se na gospodarsko plat tega vprašanja, smatra za psihologično predpripravo za novo vojsko. Francosko ljudstvo pa, ki ima pravico do reparacij, vojske noče in hoče druge sporazumne poti za rešitev tega vprašanja. Marc Sangnier trdi, da se Francija ne sme soditi niti po časnikih niti po svojem parlamentu.
*	Novo zasedanje angleškega parlamenta se otvori 13. t. m. in sicer s pre* stolnim govorom kakor navadno. V pre» stolnem govoru se bo omenila zasedba Poruhrja. Ministrski svet se glede besedila tega odstavka še ni zedinil, ker je med angleškimi ministri precej močna struja, ki s francosko politiko ni zadovoljna.
Krščansko misleči Javni nameščenci!
Ustanavlja se »Strokovna zveza javnih nameščencev«. Namen zveze je: zastopati javne nameščence, skrbeti za zboljšanje gmotnega položaja na temelju vsakokratne postavodaje. — Vsak član bo imel tudi zdravniško pomoč kakor tudi svojci
Marsikateri bo rekel, češ, kaj rabimo strokovno organizacijo. Odgovor nato Je kaj lahek. Poglejmo, zakaj je položaj javnega nameščenca danes tako brezupen? Zakaj se ne doseže nič v tem, ko ima delavstvo vedno uspehe ln jih lahko dnevno be* leži. Očita se delavstvu zaradi plač ali bruna v lastnem očesu se ne vidi. Če bi bil javni nameščenec organiziran ln sicer strokovno, bi bilo njegovo stanje danes drugo kot pa je tako.
Smo v časih, v katerih se pravi: »Če ee ne boš združil in združen nastopal, ne boš dosegel niči«
Tudi trditev, da je že organizacija Jav» nih nameščencev in da druj-) ni potreba, ne drži. Veakeiu- bo še dobro v spominu polemika, ali bolje rečeno očitki v časopisju radi imenovane organizacije, da ni to, kar bi morala biti. Vendar pa jadikovanje ne pomaga dosti, treba je dela in zato se pa je ustanovila iStrokovna zveza javnih nameščencev«, strokovna organizacija s krščansko načelno podlago.
Začasno se je določila pristopnina na б Din in članarina na 5 Din mesčno. Definitivno sa določi na ustanovnem občnem zboru. Vsak član bo imel poleg drugih ugodnosti tudi zdravniško pomoč za sebe in svojce.
Prijave sprejema pripravljalni odbor in sicer v prostorih JSZ, Stari trg 2, L n. vsak dan od 8. zjutraj do 5. popoldne.
*	Vsak krščansko misleči Javni nameščenec bi moral biti član te organizac'je. V združitvi, v pravi strokovni organizaciji je moč in uspeh!
Pripravljalni odbor »Strokovne ïveie javnih nameščencev^'.
Prvi zemijani na mescu.
Čudežni doživljaji dveh Angleiev. 14 AngleSki «pisal H. G. Welle. — PoeloveuU —e—.
(Daljo).
»Tisti zrakoplovi mi niso nikdar ugajali k je odgovorila kot da bi bilo potovanje na mesec vsakdanja stvar. »Bi ne sedla v tako — reč, za nob j ceno ne I«
Njen krepki in priprosti odgovor mi je vrnil dobro voljo. Po večerji sem sedel na klop pri vratih in se pogovarjal z dvema delavcema o opeki, o avtomobilih in o športnih prireditvah preteklega leta.
In gori na večernem nebu se je nagibal k zatonu srpasti mlaj. V bledi, modrikasti luči je sijal in izgledal kakor daljno, sinje gorovje —.
Drugi dan sem ee vrnil h Kavorju. »Pojdem z vami,« sem mu rekel. »Moji živci so bili nekoliko zdelani včeraj. To je bilo vse k
»Saj sera vara pravili« §e je nasmehnil. --
In tako sem premagal edine resne dvome, ki mi jih je vzbujalo najino podjetje. Zgolj živci! Previdneje in zmerneje sera delal in vsak popoldan sem si privoščil urico spanja.
In v štirinajstih dneh je bilo vse pripravljeno za c'Vd
IV.
Kako sta Bedfort in Kavor odpotovala * zemlje.
»Naprej!« mi je rekel Kavor.
Sedel sem na robu odprtine in obotavljajoč se zrl v črnotemno notranjščino oble.
Sama sva bila.
Solnce je zašlo, mrak se je delal in večerna tihota je legala na zemljo.
Potegnil sem noge zà seboj ln se spustil po gladkem steklu na dno oble. Kavor je še stal zunaj in mi je podajal prtljago, kos za kosom.
Toplo je bilo v obli in ker je bila tudi za mraz neprodirna, sva bila le lahko oblečena. Pa za vse slučaje sva vzela seboj tudi debelo zimsko obleko in volnene odeje. Po Po Kavorjevih naročilih sem polagal in raz-Kavorjevih naročilih sem polagal in raz-stožce s kisikom in druge reči po tleh in kmalu jo bilo vse spravljeno.
Nekoliko so je še mudil zunaj in iskal. Nato pa je zlezel k meni. Nekaj je nosil v rokah.
»Kaj še imate tam?« sem ga vprašal.
>S1 niste vzeli nobenega berila seboj?«
»Ne. — čemu?«
»Pozabil sem vas opozoriti —. Ne vem, kako bo —. Vsekakor bo vožnja dolga —. Utegne trajati mesece —!«
»Ampak —i«
»Rad bi vedel —.«
Vtaknil je glavo skozi odprtino.
>Poglejtek je dejal. >Tam le nekaj leži!«
»Je še čas?«
»Približno eno uro.c
Pogledal sem.
Par starih številk šaljivega lista je bilo. Menda jih je kateri izmed delavcev prinesel. Nekoliko v stran v kotu je ležal kos -Lloydovih novic« Pobral sem časopise in zlezel z njimi nazaj v oblo.
Kavor je držal knjigo v rokah.
>Kaj ste si izbrali?«
Shakespearjeve drame so bile. Nekoliko je zardel.
3-Vsa moja vzgoja je bila tako zelo enostranska, strogo znanstvena, da nisem imel časa mij,« se je opravičeval.
Ga niste nikoli brali?«
»Nikoli k
Tako sva torej bila preskrbljena z vsom, tudi z berilom za morebitno dolgo potovanje.
Pomagal sem inu priviti steklouo pokrivalo na odprtino. Pritisnil je na električni gumb — klik! je naredilo prožno pero in jekleni zastor je zagrnil okno, — zadnja zemeljska svetloba je ugasnila. Sedela sva v temi.
Neka j časa sva oba molčala, vsè je bilo tiho krog naju.
Premišljeval sem, za kaj naj se primera, ko naju bo zračni sunek pahnil od zemlje, da me ne bo prehudo pretreslo, in
zasodil sem, da sva pozabila vzeti stole seboj in da bo zelo nerodno, potovati bres njih.
»Zakaj nisva vzela stolov seboj?« sem vprašal.
»Mislil sem tudi na to,< je odgovoril Kavor. »Ne bova jih potrebovala k
>Zakaj ne?«
>Bodete že videli!« je odgovoril z glasom človeka, ki noče več govoriti.
Umolknil sem.
čakala sva —.
In kavorit, ki so z njim bili namazani jekleni deli oble, se je hladil in se bližal tisti stopinji toplote, pri kateri je postal neprodiren za privlačnost —.
In hipoma mi je bil živo jasen moj položaj. Neumnež, da sedim tu v obli. Ali ša ni prepozno, sem se povpraševal, da bi ostal na zemlji? Svet zunaj oble, to sem vedel, bi bil skrajno hladen in negostoljuben zame cele tedne sem že živel od Kavor jeve podpore —-, ampak končno, ali je bil tako mrzel, tako negostoljuben, kakor neizmerni, prazni svetovni prostor, kjer ni zraka, da bi ga solnce ogrelo, kjer vlada mraz, več sto in sto t' pinj ped ničlo? Če bi ne bilo izgledalo, da sem strahopetnež, mislim, da bi bil še v zadnjem trenutku po skusil in zahteval, naj me izpusti.
Pa obotavljal sem se in oboiavijai, nemiren sem postajal in nevoljen —»
In čas ie mineval —.
štev. 83,
SLOVENEC, dne U. februarja 1928,
Stran 8.
KANDIDATNA LISTA SLS ZA OKROŽJE
MARIBOR—CELJE S РКЕКМЏНЈВМ je bila vložena 9. t. m. in drugi dan potrjena. Dobi 2. skrinjico. V Prekmurju je okrajni kandiadt za okraj Dolnja Lendava Jožef Kl e k 1, bivši poslanec, namestnik dr. Karel Š a b e c, odvetnik v Dolnji Lendavi; za okraj Murska Sobota je kandidat Geza Š i f-t a r , namestnik pa Matija N e m č i č, trgovec v Križevcih. V okrožju Maribor—Celje ho vloženih najbrže 9 kandidatnih list, do-sèdaj so jo vložili demokratje in SLS.
KANDIDATURE NASPROTNIKOV V PREKMURJU.
Murska Sobota, 10. febr. (Izv.) Radikali kandidirajo za okraj Murska Sobota mesarja in tovarnarja Benka, za Dol. Lendavo pa mažarona Josipa Kiralyja, trgovca iz lendavske okolice. — SKS kandidira milijonarja in tovarnarja Hartnerja, socialni demokratje pa Filipa Kisovarja.
NEMCI NA ŠTAJERSKEM POSTAVIJO SVOJE KANDIDATE.
Maribor, 10. febr. (Izv.) Nemška stranka bo postavila na Štajerskem lastno kandidatno listo. Dr. Orosel in dr. Wiesthaler sta imela predvčerajšnjim zborovanje zaupnikov iz Maribora, Ptuja in Apaške doline. Nosilec liste bo milijonar Nasko iz Maribora.
SOCIALDEMOKRATIČNI KANDIDATI NA ŠTAJERSKEM.
Celje, 10. (Izv.) Med mariborsko in celjsko soc. dem. frakcijo se že dva dni vrše pogajanja za enotno kandidatno listo. Doslej je določen za nosilca liste celjske skupine učitelj Miiderndorfer iz Mežiške doline, za mariborsko skupino pa Golouh. Okrajni kandidat za mariborski okraj bo prof. Favaj.
OKLIC SRBSKIH REPUBLIKANCEV.
Belgrad, 10. febr. (Izv.) Republikanska stranka je danes izdala svoj volivni oklic, ki obsega 14 točk.
v Volivni sbodi SLS na Štajerskem. — Danes priredi SLS na Štajerskem 35 volivnih shodov.
v Kukovfeva slaba sreča v Prekmurju. Prekmurske «Novine« poročajo: «G. Kukovec i njegov podrepar Kuhar sta kiiuo obhodili v D. Lendavi. Štela sta korti ."f-rati za demokratsko stranko, a ne se njima posrečilo. V kavarni i gostilni Borvatovoj sta mogla čiiu dosta «abcugov«, Naslednjo sta mogla med ftič-kanjom pobegnoti k g. Golobi, gde so do zajtra konferirali.
v Romuni kandidirajo v Vojvodini. Voditelji banatskih Romunov so sklenili, da bodo v Pančevu in v Beli Cerkvi postavili svoje kandidate, ker se je nameravani sporazum med radikali in Romuni izjalovil.
—	Reptil molči. «Ljudski dnevnik« je hotel zabrisati svojo belgrajsko fundacijo z debelo lažjo, da je prejemal «Slovenec« podpore iz avstrijskega rep-tilnega jtonda. Nato smo vprašali g. dr. šusteršiča, če ni morda on prejemal kakih 8vot na naslov «Slovenca« iz avstrijskega reptilnega fonda, «Slovence« jih ni spr jemal, če torej dr. šusteršičevo glasilo trdi, da jili je avstrijska vlada izplačevala, bo od svojega informatorja tudi i-vedel, kdo je dajal podpore, kdo jih je sprejemal in kako jih je uporabil. Toda belgrajski, slovensko pisani reptil molči. Ravnotako se je isti belgrajski reptil zlagal, da je prejemal «Ljubljanski list«, ki ga je urejeval g. Fran Šuklje, podpcro iz reptilnega fonda. Mi imamo na razpolago tozadevno izjavo, ki bo pritisnila glasilu dr. Susteršiča nov pečat lažnivosti, pa jo bomo objavili, ko bo «Ljudski dnevnik« prekinil svoj molk glede našega vprašanja. Korajža velja!
—	Orjunaške grožnje. Glasilo vojvodinskih orjunašev »Vidovdan« si da poročati »iz Belgrada« »brzojavno vest«, da nemški agenti govore po švabskih vaseh v Vojvodini, da morajo voliti tako, kakor to zahteva bavarska nemška organizacija
Konzul«, ki ji načeluje Ludendorf. »Vidovdan« poziva ministra' Vujičića, da to agitacijo prepreči, sicer da se bodo ponavljali izgredi fl la Cirkvenica in Kostajnica. — Če bi vojvodinski Nemci volili z demokrati, bi bilo seveda vse v najlepšem redu in »Orjuna« bi molčala kot grob. Ker pa Nemci ne marajo trobiti v Pribičevičev rog, je seveda ogenj v strehi in gospodin Pribi-čevič grozi s kolinami. Revček Andrejick, kako se bo zmotili Med Mussolinijem in Pribičevićcm je razlika kot noč in dan.
—	Tiskarji proti napadom na tiskarne. »Grafički Radnik«, glasilo organizacije ti-ekarjev Jugoslavije, piše: Zadnje dni so so izvršili razni napadi na tiskarne iz sovraštva do 'vekih listov. Mladi ljudje mislijo, da se morajo maščevati nad tiskarno, kjer se dotični iist tiska. V tiskaruah pa de-lajo ljudje, ki nimajo z vsebino listov nič opraviti, to so tiskarski delavci. Nekega dne so vruli v tiskarno ne- judje celo
bombo in samo sluča jje nanesel, da so se za pisavo listov neodgovorni delavci rešili smrti. Zadnje dni se govori, da hočejo neki elementi razbiti tudi nekaj tiskarn v Zagrebu. Kaj bo rezultat? — Ti listi bodo izhajali dalje v kaki neporušeni tiskarni. •—< Te okolnosti silijo tiskarske delavce n a samopomoč. Zato opozarjamo vse strankarje, naj ве takega početja ne lotevajo, sicer bodo tiskarji primoranl, da veald taki stranki, ki bi hotela rušiti tiskarne, ustavijo tisk vseh njenih listov v celi državi. — Oglas končuje z besedami: Tovariši, bodite pripravljeni I
—	Nova služba. Brez razpisa službe v «Uradnem listu« in kar na slepo roko so nastavili visoki gospodarji v ljubljanski bolnici kot «desinfektorja«: nekega gospodina Mladinovea ali Miladino-vića ali kakor se že ta gospodin «pod-palei«. Mož seveda ni zdravnik in nima niti pojma o desinficiranju aparatov, obvez itd. Njegova šola je menda podobna oni sloviti «Schwimmschule in Otočac«. (Ko so namreč vprašali nekega graničarskega kapetana, kakšne šole ima njegov «felubaba«, če bi lahko postal oficir, je kapetan odgovoril: «Zakaj pa net On je vendar absolvent «der Rehwimm-schule in Otočac«!) Šefu zdravstvenega odseka za Slovenijo — Srbu Katičiču — je bilo pa menda dovolj, da je mož Srb in basta! Če se bo komu zaradi pomanjkljivega desinficiranja rana tako dobro zacelila, da bo na rani nekoliko umrl, bo ranjenec seveda lahko nokoliko umrl v mirni zavesti, da bo odšel na oni svet sam absolvîrat «die Schniminsehule in Otočac«. Ta gospod sevoda desinfioira aparate itd. na vseh bolniških oddelkih in sicer tako lepo, da pridejo iz aparata čisto bele obveze na dan, ee so jih usmi-ljenke prej lepo oprale, če pa vrže umazane cunje v aparat, pridejo pa umazane na dan, kakor se to tudi spodobi, kajti za reveže, ki so prisiljeni iti v bolnico, so še umazane cunje predobre — po mislih gotovih kapacitet od tam doli! Mi pa vprašamo: Ali je tega treba? Če hočejo gospodje lepa bolniška poslopja spremeniti v «kasarno« — zakaj tega ne povedo jasno in odkrito!
—	Društvo političnih konceptnih uradnikov obvešča svoje člane z ozirom na številna vprašanja, kaj je društvo ukrenilo, da se njihove znane upravičene zahteve že enkrat uresničijo, da je obenem z društvom finančnih konceptnih uradnikov ponovno odločno opozorilo vse merodajne čmitelje na dejanski obupni položaj svojih članov. (Na zadnji seji finančnega odbora se je, kakor znano, edino poslanec Pušenjak odločno zavzemal za te zahteve. Op. uredn.)
—	Koledarček JKZ. Vse, ki smo jim poslali koledarček Jugoslovanske kmetske zveze, pa ga dosedaj še niso plačali, prosimo, da to nemudoma store, ker moramo poravnati stroške v tiskarni. — Tajništvo Jugoslovanske kmetske zveze.
—	Sodniški izpit sta položila dne 9. t. m. pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani starešini »Danice« Franc D e t e 1 a in dr. Makso Peter lin. — Častitamo.
—	Žalostno ženitovanje. Dne 28. januarja je bila pri Ribnikarjevih v Srednji vasi svatba, na katero je prišel tudi Peter Rotar iz Srednje vasi, katerega je nahru-lil Jože Rozman, da ne sme nadaljevati na-pitnice in da ne sme plesati solo. Nato sta se prepirala. Rozmanov brat Ciril je nato odstranil svojega brata s svatbe, toda Jože Rozman in Rotar sta se prepirala še na dvorišču dalje in Rozman je zabodel Ro-tarja v srce. Rotar se ie zgrudil na tla in umrl. Po uboju jé Jože Rozman pobegnil od doma, toda orožniki v Goricah so 2. februarja Rozmana izsledili, aretirali in ga izročili sodišču.
—	Posledice zasedbe Poruhrja se tudi pri nas čutijo. Za enkrat se ne dobijo iz Diisseldorfa ondotna edinovrstna barvila. S časom bo zmanjkalo še drugih še bolj važnih stvari,
—	Državna konferenca avstrijskih katoliških organizacij se je vršila 7. t. m. v Salzburgu. Glavni poročevalec je bil ravnatelj Oelzel iz St. Poltna, ki je podal pregled o zgradbi škofijskih organizacij in njihovi združitvi v zvezi. Sestavilo se je začasno državno vodstvo iz zastopnikov vseh škofij; poslujoči organ je centrala kat. ljudske zveze na Dunaju. Na dnevnem redu je bilo dalje šolsko vprašanje, tisk in priprave za državni katoliški shod, ki se vrši začetkom julija na Dunaju. Sklenili so, da sc vrše državne konference vsakega četrt leta.
—	Uradni list št. 14 od 9. februarja objavlja pravilnik in navodilo, kako naj poŠte r naši kraljevini poslujejo s prehodnim do-narjem.
—	DniSiTo >S«»?n<, peilruSnira na .Testnîi'ah vnbi nn svoj redni obfni zbor, ki so bo vrSil v nedeljo. Hne 18. februarja 1023 ob 15. uri v hotelu >PošltK nn Jesenicah.
—	Smrtna kofa in nesreča. Orožnlške-nrn naredniku g. Alojziju Steklast lz JKamnlka je dne 7. februarja v ljubljanski bolnišnici umrla soproga, zapusttvši tri mladoletne otroke. Isti dan se je pa ponos reči 1 narednik Josip Steklasa na Grosupljem. Ko jo šel po cesti, se je pripeljal nasproti
neki kmet i vozom lz sejma v Ljubljani, ki je Imel za voz privezanega konja. V trenutku, ko je Stok lasa srečal voz, se je konj odtrgal ter podrl orožnika na tla, ga s kopitom udaril po glavi ln ga smrtno nevarno ranil.
—	Požar na BItenjskt planini. Dne 4.
februarja 1923 med 20. In 21. uro je na Bi-teujski planini, ki leži južno od Nomenja, na še nepojasnjen način pogorela lesena delavska lilša, last gozdnoga erarja, ki je oškodovan za približno 70.000 kron.
—	Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	3322
p Borba proti komunistom v Italiji. —
Zaplenjeni slovenski manifest? »Giornale d' Italia« poroča, da so italijanske oblasti pri preiskavi v uredniških prostorih »La-voratora« v Trstu našle šifre za revolucionarno korespondenco, besedilo proglasa izvršilnega odbora III. internaoiouale ter tudi proglas v slovenskem jeziku, v katerem se Slovencem in Hrvatom v Primorju obljublja osvoboditev od italijanskega jarma po komunistični revoluciji ter se grozi s smrtjo tistim Slovencem, ki bi se vstaji ne pridružili. Vstaja bi imela izbruhniti na signal iz Moskve, kar bi se afiširalo po ulicah vseh italijanskih mest. — Kakor izvemo iz slovenskih goriških listov, se je italijanski proglas 3. internacionale pri aretiranih komunistih res našel in sicer jako oster, kar pa se slovenskega tiče, se ni še nič podrobnega izvedelo. Glede na jako neverjetno zveneča mesta v njem ni izključeno, da je fašistovska vlada posegla po po-tvorbi, da najde zopet nek razlog več, da pritiska primorske Slovane.
p Slovenski jezik tudi na sodišču v Gorici odpravljen. Na deželnem sodišču v Gorici je odvetnik Tonlcli zagovarjal štiri slovenske obtožence. Svetnik Vinci je prepovedal rabo slovenskega jezika. Na protest drja Tonklija se je sodni dvor posvetoval in »odredil«, da je v V. oddelku dopustna raba samo italijanskega jezika. Slovenski jezik so označili za tuj jezik na — domači zemlji.
p Komisija ea novo Furlanijo. Vsak hip bo razpuščen videmski deželni zbor. S kraljevim dekretom bo imenovana komisija, ki bo vodila posle do rednih volitev, ki bi se glasom postave morale vršiti v teku 90 dni. Glasilo ljudovcev, »П Friuli« piše, da bo komisija obstojala iz petih članov: 4 za Videmsko in 1 za Goriško. Predsednik bo baje videmski prefekt Lops, ki mu bosta prideljena fašista dr. Pisenti, železničar Ra-vazzolo, agrarec prof. Tullio in senator Bombig ali vitez Pascoli.
š Napredek našega časopisja. »Slov. Gospodar« v Mariboru je dobil od 1. januarja pa do 10. februarja 7000 novih naročnikov.
à Sklepi mariborskega zdravniškega društva. Zdravniško drušh o za mariborsko oblast je na svojem občnem zboru dne 8. t. ш. izvolilo nov odbor s 6 slovenskimi in
2 nemškima zdravnikoma. Sprejet je bil sklep, da se Slov. zdravniško društvo v Ljubljani in Zdravniško društvo v Mariboru združita v enotno društvo z dvema samostojnima in enakopravnima sekcijama v Ljubljani in Mariboru. Predsednika sekcij bosta menjaje vršila predsedniške posle celotnega društva.
š Razmere ca mariborski carinarnici. »Tabor« poroča, kako brezobzirno se rav na na mariborski carinarnici z blagom. Te dni je tamkajšnja tiskarna dobila vagon časniškega papirja v svitkih. Papir so na carinarnici tako neprevidno razkladali, da je bil ves zgnečen in skoro neporaben za tisk. — Dalje je tiskarna dobila z Dunaja zaboj tiskarskih potrebščin, ki je popolnoma v redu došel na carinarnico. Ko so ga pa v tiskarni odprli, sta manjkala dva predmeta. — Tretji slučaj jc bil s takozva-nim mastnim odtisom za neko sliko, ki je došel z Dunaja. Dasi je bila na zabojčku označba: »Pozor — ne dotikati« In je bil carinik neposredno še posebej opozorjen, je vendar brezobzirno prijemal odtise Jn jih tako pokvaril. »Tabor« obeta še druga odkritja o razmerah na carinarnici.
š Smrtna kosa. V Mariboru sla umrla (19 letni pekovski mojster Franc Tuvk in 56letni kotlarskl mojster Anton Kastru.i. — V Žalcu je nrarl posestnik in gostilničar Avgust. Sen i ca. N. v m. p.!
š Brata ubil. V Velikem Slatujaku pri Čakovcu je kmet Martin RanteS v prepiru ustrelil svojega brata Aleša ln se mrtvega obdelaval s sekiro.
S Promet ▼ mariborskih policijskih zaporih v preteklem letu. L. 1922. je prenočevalo v mariborskih policijskih za pori i i zaradi pijanosti, razgrajanja, vlač urarstvu In prekoračenja državne meje 1035 oseb. Od-gnancev je bilo 850. Zaradi tatvine, ropov, vlomov, zdravniškega pregleda Ud. je bilo v
preiskovalnem zaporu 888 oseb skupaj 101Л dni. Kazeu je odsedelo v zaporih 119 oseb, ln sicer skupno 270 dni. Vsega je bilo lani v policijskih zaporih 2892 oseb 1283 dal.
ï Prijet goljuf. Rudolfa Vlneze, trgovskega uradnika, ki je v letu 1922 trgovsko društvo Sava v Zagrebu ogoljufal za 2 ml-lljona kron, sta orožn. postajevodja narednik Franc Gračner In kaplar Anton Lagaja iz Dobove dne 8. 2. 1923 zvečer aretirala. Vlneze jo imel srečo, da se je od eačetka septembra preteklega leta pa do sedaj znal skrivati po Vojvodini, Rinnkih Toplicah ln najdalj časa pa v Novem mestu, dokler ga le nI zasačila roka pravice.
s Tatvina na kolodvora v Marlborn. Krojaškemu pomočniku Čestimiru Nekova-fiku je bil na glavnem kolodvoru ukraden kovček rumenkaste barve.
Cerkveni vestnik.
c Mladinski dom — Kodeljevo. Danes ob devetih Missa solemnls, Max ï41ko op. 106. poje mešan zbor, s spremljevanjem orkestra, introitus, grad. post coni. Koralno offertorium Ave Maria, Sax. sopran solo s spremljevanjem violino. Med darovanjem P. Arsen Niedrlst in A. Falst. Mladino in goste pozdravi ob potih v gledišču vlč. g. Ivan Nepomuk Patrič, župnik šcntpeterskf.
c	in mladeniška Mar. družba т
Krlž;,nkah ima pepelnično do zvečer točno oh pol osmi uri v društveni dvorani mesečni izvencerkveni sestan k. Obravnavale se bodo zelo važne družbene zadeve, zato je dolžnost vsakega člana, da se zborovanja zanesljlvp udeleži.
c Noftnim ^asHvcera presvetega ReSnjega Telesa se naznanja, da bo od ponedeljka na torek celoaočna izredna molitvena ura. Molila se bo 80. ura: Spravne molitve. Uljudno vabimo vse častiv-ce, da se zanesljivo udeleže le molitvene uro.
Gospodarstvo.
SADJARSKO IN VRTNARSKO DRUŠTV O ZA SLOVENIJO V LJUHLJANI.
Sadjarsko društvo se je dne 2. februarja t. L na svojem obilno obiskanem občnem zboru ргеокп-valo v «Sadjarsko in vrtnarsko društvo«. S tem se je napravil važen korak v dosedanji organizaciji te--a društva, saj potrebuje vrtnarstvo prav tako krepkega pospeševanja kakor sadjarstvo. Vsak kdor se peča z vrtnarstvom, goji tudi saduo drevje, tako da j* v vsak -ni pogledu np ivičeno, da se ti dve gospodarski panogi skupno pospešujeta. Pozdravljati moramo tedaj idejo, tla je razširilo sadjarsko -uštvo svoj delokrog tudi na vrtnar tvo. S t"-i se je izpolnila želja vseh uaučnlh prijateljev na-šegu vrtnarstva in sadjarstva.
Razširjeno društvo bo vsestransko vplivalo na povzdlgo teh dve!' panog 'n sicer s tem, da bo budilo in širilo smisel za gojenje sadnega drevja, za pridelovanje vrtne zelenjadi, cvetlic ln bemenja. Skrbelo pa bo tudi za bolj uspešen gospodarski razvoj obeh strok, iu oljašalo članom dobavo sadjarskih in vrtnarskih potrebščin. Hoče pa tudi s pomočjo sadjarstva ln vrtnarstva vplivati na olepšavo kraja in doma. Društvo bo skušalo doseči svoj smoter z izdajanjem društvenega glasila «Sadjar in vrtnar«. Prirejalo bo pre-davanja, strokovne tečaje, poučne izlete, sadne ln vrtnarske razstave. Ustanrvljalo bo dreves, ico in druge vrtnarske naprave.
Društvo hoče pomagati članom s pridelovanjem in oddajo sadnega drevja, vrtnih semen, sadik in lepotičuih rastlin, pa tudi s preskrbo vrtnarskih potrebščin, zlasti vrtnarskega orodja, umetnih gnojil in sredstev za zatiranje sadnih in vrtnih škodljivcev. Pomagati hoče tudi z napravo vzornih načrtov za vrtove in sadne nasade. V svojem načrtu ima tudi ustanovitev in vzdrževanje vrtnarsko šole in posredovalnic za saduo trgovino. Slednjič bo društvo zastopalo vse sadjarske in vrtnarske 'iterese napram oblasti in pri zakonodaji.
Te lepe in važne naloge bo moglo društvo uspešno izvrševati v tem slučaju, ako bo našlo dosti odmeva in zaslombe v društvenih članih. Društvo bo razvilo svoje delovanje po vsej Sloveniji in bo ustanovilo podružnice po vseh važnejših krajih, kjer sc bo zglnsilo zadostno število članov. Na ustanovitev in smoter novega društva opozarjamo vse številue prijatelje sadjarstva ! in vrtnarstva s pozivom, da se pridružijo in j pomagnjo k povzdigi teh lepih ln važnih pn-I nog našega gospodarstva.
Društveno glnsilo «Sadjar in vrtnar«
I izide v začetku me oca februarja t. 1. «
g Narodno gospodarstvo na srednjih Šolah. S prihodnjim eolskim letom se uvede na avstrijskih srednjih šolah pouk v narodnem gospodarstvu, zaenkrat samo a poiz-
kušnjo,
2 Nova zakonska Urila za promet med lUK-
jo In Nem£l|o. Dne !. februarja |c stopil« v veljavo nova italijansko-neroSka tarifa, ki sloni na temelju prvotnih tarif od leta 1919.
g txpopolnjcn clektrkni avtomobil. V delavnicah največjega amerlïkoga električnega podjetja : The General Eiectric Company v Sohenectady so dodolnli le dni električni motor, ki bo napravil pravi prevrat v avtomobilski industriji. Model so že preisliusili in izvriSili priprave za izdelovanje v velikem obsegu. Avto tehta Jed va 2ono funtov.
кнг je približno polovica teže navadnega avtomobila. V uri prevozi 55 km dolgo pot.
g Pošiljke v Španijo. Vsaka pošiljka .naslovljena iz na51 države v Španijo, mora biti opremljena s spričevalom o izvoru, ki mora biti vidirano od kr. Španskega konzulata, v čegar delokrog spada tudi Slovenija. Za pošiljke, ki ne bodo odgovarjale tem predpisom, ee ne bodo uporabile pri uvozu v Španijo olajSave, predvidene za pogodbene države.
BORZA.
Curih, 10. febr. (Izv.) Berlin (J.0175, liolandsko 210.50, Newyork 582. 75, London 24.04, Pariz 33.15, Milan 25.72, Praga 15.80, Pesta 0.2025, Bukarešt 2.50, Kelgrad 4.95, Sofija 8.15, Varšava 0.0150, Du-
' p
lj Rokodelski dom. Danes zvečer ob 6. mi bo v dvorani Rokodelskega doma običajni vsakoletni predpustni večer. Na sporedu sta polog pevskih točk in kupletov tudi veseloigri «Dr. Vseznal iu njegov sluga« iu «Damoklejev meč«. V obeh igrah nastopita enana priljubljena igralca V. Rudolf in Janko Novak.
lj Zabavni večer priredi Šišensko prosvetno društvo danes v samostanski dvorani. Videli bomo «Bučka v strahu« tei slišali «Dva gluha«. Kdor se hoče pošteno zabavati, naj pride ob sedmih zvečer k nam. — Odbor.
lj Mladinski dom — Kodeljevo Zveza bivših salez, gojencev priredi v torek dno 13. t. m. zabavni večer z godbo ob sedmih pri pogrnjenih mižali. Zabava vsakovrstua. Prijateljem mladinskega doma in zveze kličemo: «Dobrodošli"! Vstopnina 3 Din,
lj Šentpeterski družabni klub priredi družabni večer v torek, 13. t. m. ob 20. uri na verandi hotela >Union<. Vabljeni so člani in prijatelji društva. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali. Odbor, f lj Krekova prosveta. Zveza uradnic ln trgovskih nostavljenk priredi v sredo, dne 14. februarja ob četrt na osem zvečer svoje običajno predavanje. Članice se gst лај polnoštevilno udeleže. Vljudno so vabljene tudi članice Slov. kršč. ženske zveze.
lj 25 letnico svojega delovanja v gostilniški obrti je praznoval g. Matija 1) o 1 n i č s r, restnvrn-ter na tukajšnjem glavnem kolodvoru .
lj Zgodovinsko predavanje priredi Prosveta franè. župnije v torek 13. t. m. Predavatelj msgr. Steska nas povede v dobo
raracalrasiTFajrj-rararaBr
V •
IP
«francoske revolnclje«, katero pojasnijo tudi skloptičnc slike. Priditel
lj Klub Primork priredi na pepelnlČno sredo, dne 14. t. m. svoj običajni slanikov večer v dvorani Kazine. Začetek ob 20. uri. Na sporedu jo pester in zabaven program iu ker posebnih vabil no razpošiljat1 o, vabimo Jnm potom vse naše prijatelje in znance. V pričakovanju obilne udeležbe opozarjamo udeležence, da se na željo lahko rezervirajo mize za večjo družbo. Tozadevni re-flektantl naj se obrnejo na naslov tajnice kluba s. Olge Zajoe, Dunajska cesta 14. I. — Odbor.
lj Nova lekarna v Ljubljani. V ponedeljek, dne 12. februarja otvorl na Gospo-svetski cesti št; 10 (nasproti evang. cerkve) novo lekarno g. Mr. ph. F. K u r a 11.
lj Stavka brivskih pomočnikov se pripravlja v LJubljani. Pomočniki, ki so imeli doslej 600 K na teden in prosto stanovanje, zahtevajo znaten povi-šek. Zadruga brivcev ima danes sejo, na kateri bodo razpravljali o zahtevi pomočnikov. Samoobsebi je umevno, da se bodo s povišanjem pomočniških plač povišale tudi cene v brivnicah.
lj Stavka tramvajskih uslužbencev traja še vedno. Doslej še ni upanja, da bi prišlo do poravnave.
lj Policijska kronika. Trgovcu Petru Šumiju je bilo na glavnem kolodvoru pred glavno carinarnico ukradeno rezervno avto-kolo, vredno 15.000 kron. — Neznani žepar je ukradel v Ljubljani Andreju Strgarju iz Zaloga 2520 kron. — Na glavnem kolodvoru ,ie bila iz osebnega voza II. razreda izrezana in ukradena preobleka, ki bi se dala uporabiti za telovnik ali copate. — Spremljevalec voz z Dunaja Jožef Schuster ,ie pozabil v točllnlci hotela Južni kolodvor listnico, v kateri je imel 70.000 avstrijskih in 80 jugoslovanskih kron.
Narof8^ ^dišite.
OPERA.
Nedeljo, 11. februarja: NIZAVA, ob treh popoldne. Izven.
Ponedeljek. 12. februarja: Zaprto
Torek, 13., februarja: CARMEN. Izven. Ob treh pop.
Sredo, 14. februarja: Zaprto.
Četrtek, 15. februarja: VRAG IX KATRA. Izven.
Tetek, 16. februarja: NIŽAVA. Red C.
DRAMA.
Nedrja, 11 februarja: UGRABLJENE SABINKE. -Začetek ob osmih. — lzv»n.
Ponedeljek, 12. februarja: MADAME SANS GENE.
Red C.
Torek, 13. februarja: Zaprto.
Sreda, 14, februarja: ZA PRAVDO IN SRCE. Izv.
Četrtek, 15. februarja: CUDE2 SV. ANTONA in
ČRNA DAMA IZ SONETOV. Red E. Petek, 16. februarja: UGRABLJENE SABINKE. A. Sobota, 17. februarja: ZA PRAVDO IN SRCE. B. m
G. Biichner: Vojiček. Drama v 24 slikah. Nemški import, boje iz prvega četrtletja 10. stoletja, če ni kdo literarnih veščakov potegnil z fuchnerjevim imenom. So namreč snovne stvari v drami, ki Jih je težko postaviti za sto let nazaj — toda o tem naj se prepirajo nemški kritiki. Izvirnega teksta nimam, dnevna kritika je krstila delo za plemenito ekspresionistično — pa bodi, najsi ga je napisal Biichner ali današnjik, ki je z njegovim imenom prišel na oder.
Dejanje v Vojičku je kratko tole: Fizelir Vojiček ima s svojo ljubico Marijo otroka. Zapelje mu jo njegov tnmbur. Vojiček gre in zabode Marijo, ki-jo ljubi do blaznosti. Ko išče v brezupni grozi morilca svoj nož, utone v ribuiku, kamor je zašel. Okrog tega dejanja se vije groteskna množica do-godljajev, oseb in scen. Troje oseb izkuša pogledati v globine Vojičkove duše: njegov stotnik, ki prišteva med poštenjake ljudi, ki hodijo počasi, in med zločince one, ki hodijo naglo; zdravnik, ki hoče z učenj akarsko samozaljubljenostjo postaviti znanstveno diagnozo bolne Vojičkove duše, In Vo-jičkov tovariš Andrej, preprost človek, ki ga Vojičkove vizije motijo pri petju in v spanju preprostega, zdravega človeka. Avtor smeši znanost in vsakdanjo modrost, oboje bahaško in strahopetno obenem. Vojiček ni drugega kakor animalično bitje človeške pasme, ki ga vihra od scene do scene samo njegova natura. Le tedaj, ko moli pred zadnjim sklepom: ... in ne vpelji nas v skušnjavo... vzdrhti za hip tudi etična struna v tej bolni duši, ki vidi v vizijonarnih blodnjah znamenja na nebu In v mesečini se kotajoče lobanje v krogih, kjer rastejo gobe. Velike do neba kričeče besede, vredne Hamleta, so koturn, na katerega je dvignil avtor vse ubogo v telesnost in vsakdanjost zagrebeno dejanje.
G. Rogoz je iz glavne vloge izkresal vse, kar se je dalo: uboga, zbičana kreatura, ki kolobari iz končnosti v neskončnost. G. Pečck je bil kot stotnik dober, samo v kolenih je preveč klecal in hodil kakor po copatah. Doktor g. Llpaha je bil fina kreacija starega medicinca, ki vrta v človeka sebi v znanstveniško čast in slavo. Pohvalil-" je tudi g. Kralja v nehvaležni vlogi norca, g. Gregorina kot
komedijantikega oklicevolca in rokodelca g. Pluta, ki modruje v pijanosti praterskega soldaikega za-
bavišča o šnopsu in človeški duši. G. Juvanova Je rešila svojo vlogo Morije sijajno in sem Ji hvaležen zlasti zato, ker je lepo, skoraj brezglasno umrla, ko sem se bal, da bo to storila v istem stilu, kakor bi pravzaprav ta moritotsko igra zahtevalo. G. Sest, ki je igro relirai, je a spretno roko vse to narazen bežeče gibanje igre s 24 scenami v dveh urah pognal preko desk.
Drugače sem pa mnenja: prvič, da preveč mar-Sirarno za Dunajem in Berlinom pod devizo: Wie es sich rftuspert und wie es spuckt, wird ihm treff-llck abgeguckt; drugič pa, da s tem načinom Igranja dela tenter resno konkurenco kinu. Ce gora ne gre k Mohamedu, gre pa Mohamed k gori, pravijo Turki. Zdi se, da se motijo, kajti teater se po-filmuje.	Dr. L. R.
Prosveta.
Malo Feilenevsga pravega Eisa-
fiuidajn oro! so bolečine.
Drguenia s Feller-jevim Elzafluidom je prava dobrodejnost! U-mivanje s Fellorjevim Sfea Elzafluidom okrepi ml-šičovje in živce! Deluje antiseptično ln osvežu-joče! Prežene nahod in naredi neobčutljivega proti mrzlemu zraku! Za oči :n ušesa! Zohe in glavo! Za vrat in usta! Za hrbet in ude! Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kos-metikum. Fellerjev El za-fluid je veliko močnejši ln izdatnejši kakor francosko žganje.
En poskus zadostuje, da tudi vi reîeto:
Prijetno domačo veselico Služba Organista priredi iia pustno nedeljo i« razpisana p^ P0 do*»™™. -
r	r	* Naslov pove upravništvo «SLOVENCA-
v vseh gostilniških prostorih brez vstopnine. — K obilni udeležbi so priporoča
JOŠKO JEBAČ1N.
pr Ivan Matičlč: Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. — Strani 272 in 25 slik. Založila Učiteljska tiskarna v Ljub-ljaui. Cena vezani knjigi 32 Din. — Izšla je knjiga, kjer so opisani skoro vsi bojni pohodi bivšega slovenskega planinskega polka od prvega do zadnjega dne evetovne vojne. Pisatelj, ki jo živel skoro ves čas pri polku ln fronti kot navadeu trpin, opisuje objektivno in živo vso strahote, ki so jih trpeli naši ljudje. Človeku se zdi vsa ta groza nekaj neverjetnega, a je vendar tragična resnica, krvava zgodovina, ki jo je pretrpelo toliko in toliko tisoč naših fantov in mož. V knjigi je naštetih vse polno živih prič, ki osvedočijo za neovrženo zgodovino tega strašnega trpljenja. Delo izpopolnjuje še 25 izvirnih slik, ki predstavljajo vso kruto resničnost be-stijalne vojne. Za vse one tisoče in tisoče, ki so pri polku trpeli, bo to prava spominska knjiga, zanimiva pa bo tudi za vse, ki nimajo pojma o grozotah na frontL Knjiga bo zanimala tudi naše neodrešene brate, ker na njih zemlji se je vršila vsa ta strašna žalolgra ln tudi njim je delo posvečeno. Ka ko so razpadali njih domovi, kako so razpadale cele vasi, kako je glnila vsa dežela, Pisatelj je gledal njeno razdejanje, njeno zasužnjenje, v duhu pa vidi tudi ujeuo — odrešenje.
Graščino ▼ LOKI pri Zidanem most
potrebuje izvežbanega, neoženjenega
pod številko 754.
i konservatorijo v BRUSLJU daje pouk v FRANCOŠČINI, PETJU IN IGRANJU na glasovir. — Miklošičevo cesto 8—II.
z dobrimi spričevali sprejmem takoj k polnojarmeniku. Več povedo na Gruberjevem nabrežju štev. 22 in Prule štev. 8.
Radi naraščajočega prometa in povečanja podjetja IŠČE dobro vpeljana industrijska tvrdka
To še »ai^ol ša, kar sem kda£ okušati
za dobro idoč, popolnoma nanovo urejen umetni mlin in žago v Medjimurju
za 40 PS, ki zmelje v 24 urah 1 vagon j žita. — Ponudbe na naslov:
STJEPAN KUMPARIČ, Razkrižje !
pošta Slrigova.	740 ' oziroma KAPITAL 75 do 100 000 Din
----------—----------------I pod najboljšimi obrestmi. — Cenjene po-
' nudbe pod: »Najboljše obresti 712« na
ki dobi hrano ln stanovanje ter plačo po dogovoru. Oglasiti se je treba- do 16. svečano letos.

Deklico za vsa dela
pridno, ki razume tudi nemški, 7. dobro plačo, iščejo v Gledališki u). 4, III. nadstr.
upravništvo SLOVENCA.
4P .9
Si!
z mcsecom avgustom. Obstoji iz več sob. Ponudbe na uprovo pod «PISARNA«.
V vseh dotičnih poslorntcabi zahtevajte samo pravi Elzafluid od iieknr-nar^a FeHer. Pri naravnih naročilih stane z zavojnino in poštn'no če se poâtje dontir nuprej ali po povzotju:
3 dvojnate ali 1 špec. stekl, 24 Din
12 dvojna!ih „	4 „ „ 84 „
24 „ „	» »	I« «
46 „ „	12 „ „ 203 ,,
Eo» primot: Elzn-obliž zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din; Etza-meutolni črtniki 4 I)io; Elza švedske Kapljice za želodec lODiu; Elza-ziigorski pisni sok proti kušl u 9 Din; Elza-ribie olje 20 Din; Elzu-voda za usta 12 Din; Etza kolonsku voda 15 Din; Elza-šumiki miriš za sobo 15 Din; Glycerin 4 Din iu 15 Din; Lysol, Lysoform 12 Din; Kine.-ki čaj od 1 Din daljo; originalno Bndtkum francosko žganje velika ste k «niča 13 Din; Elzu mrčesul prašek 7 Din, strup zu podgane in miši 7 Din. Zu roz:ie predmete se omot ln poštnina računa posebej.
Na te coue se računa sedaj Se 5«/o doplatka. Adresiratl natančno: Eagen V. Felter, lekarnar — Stabloa Donjo, Elzatrg ki. 134 Hrvatsko.
za slamnate KLOBUKE sprejmem takoj v službo. Biti mora izurjena, pridna moč, ; izvežbana v vsej stroki, za električno i obrat. Plača dobra po dogovoru. — Po- j j nudbe z zahtevo plače naj se pošljejo na
tvrdko Prociukiewicz in drug, Karlovoc. Oskrba in stanovanje zagotovlj.
Trgovski učenec
deček, 14 let star, zdrav, krepak, ki je dovršil 3 gimnazije, želi vstopiti v pouk v kaki večji trgovini z mešanim blagom v mestu ali na detelj. Pojasnila o tem daje inpon občine Dedni dol pri Višnji gori.
Iščem SLUŽKINJO
Iščem postrežkm|§
od 6.—8. ure zvečer. Vpraša se od 12.—1. ure popoldne v Stritarjevi ulici štev. 3, I. nadstr., desno.
Postrežnico iščem
od 1.—3. ure pop. Zglasiti se je Sv. Petra cesta 38, TOMŠIČ.
SPREJME in nov J0> KOVAŠKI MEH ; prode	VINCENC MIRT, Selo it. 9 i
— Moste pri Ljubljeni.	826
Vdani v voljo Vsemogočnega naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je včeraj po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti v 79. letu starosti mirno v Gospodu zaspala naša ljubljena mama, stara mama, tašča, gospa
Eliza Czilek
nadsprevodnikovo vdova.
Pogreb pojde v nedeljo ob pol h, 4. popoldne iz hiše žalosti, Ko-^ menskega ulica 14, na pokopališče pri Sv. Križu.
Priporočamo jo v molitev. Ljubljana, 10, februarja 1923. ŽALUJOČI OSTALI.
Polrttm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, a je naša ljubljena soproga, mamica, svakinja, gospa
Frančiška Krašovic Prijatelj
soproga strojevodje juž. žel.
po mučni bolezni dne 10. februarja t. 1. ob pol 1. uri v deželni bolnici, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se vrši v ponedeljek, dne 12. t. m, ob 4. uri pop. na tukajšnje pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. februarja 1923.
RODBINA KRAŠOVIC.
DRAGOTIN VERBIČ, strojni mojster, naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njegova ljubljena žena, gospa
Angela Verbič roj. Adamič
previdena s tolažili »v. vere, danes ob 6. uri zvečer v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bo v ponedeljek, dne 12, ob pol 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnic». Ljubljana, dne 10 februarja 1923,
ш ga us si ш ia м isa m ta m м m
Inserati
v »SLOVENCU« imajo
popolen uspeli!
■ ■■■■■9B2SSIB
Zahvala.
SENO in SLAMO
Seno 900 K, slama 600 K za 100 kilogramov, franko vsaka postaja v Sloveniji, dobavlja domača tvrdka PUKL in VER-CE, Šoštanj.	828
Pošten dijak
ki zna kuhati. • Naslov pove viï?b razredov, kateri hi 10 letooas de2-upravništvo «Slovenca« pod ke pomagal pri učenju, dobi brezplačno «Služkinja 716«! ako znamka!stanovanje. - Ponudbe pod «RESLJEVA za odđovor.	— I CESTA« na nora v o «Slovenca«.
Vsem, ki so spremljali našo nepozabno
Marijo škraba
na njeni zadnji poti, se tem potom iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gg. Ri-htarju in Dolnlčarju, vsem delavkam ter vsem ostalim tvrd-ke Rihtar & Delničar. — Najlepšo zalivalo za lep venec, ki ga je darovalo osobje tvrdkc. Svete maše zadušnkc se bodo darovale 12. februarja 1923 v Trnovem v Ljubljani. Črna vas pri Ljnblj., 9. II. 1923.
ŽALUJOČI OSTALI.

Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v času bolezni in prenagle smrti našega nepozabnega pokojnika, gospodo
Peter Kriscb
posestnika in gostilničarja v Ljubljani
r;
I?
stali tolažilno ob strani, izrekamo tem potom najprisrčnejio
zahvalo.
Posebej sc zahvaljujemo za obilne izraze iskrenega sočutja in za mnogobrojno spremstvo našega rajnika k večnemu počitku, povsem gg. pevcem za ginljive žalostinke, gostilni-čarski zadrugi in darovalcem krasnih vencev ln cvetja. V. Ljubljani, dne 11. februarja 1923.
ŽALUJOČI OSTALI.
Sfer. 88.
SLOVENEC, iTriè TT. îeffruarja T923.
Sfren S,
ženitna ponudba. Kdo zamenja HIŠO?

Ridi pomanjkanj* znanja želim v svrho ienitv« seznaniti gospodično srednjih let, trgovsko naobražen» in dobro docpodinjo, * gospodom, ki bi imel trgovino, pose-ttvo ali kai podobnega. — Le resne ponudbe pod «POMLAD« na upravo lista.
Franjo Brodar Neži Brodar roj. Bizjak
poročena TRŽIČ	KRŠKO
da« 5. februarja 1933.
Trinadstropna hiša t devetimi stanovanji, električno razsvetljavo in vrtom v Gradcu, Srca Jezusa predmestje, SE ZAME. NJA a hiéo v Ljubljani, Mariboru, Celju ali Zagrebu. Naslov pove uprava lista.
Važno za vsako gospodinjstvo!
Gafperčki -hišni prijatelif
(SPARKOCHER) k lit. železa. Največje f.tcdenje kuriva pri kuhanju. Večje Steviio
v zalogi pri tvrdki STEGII in DRUGI. Ljubljana, Beethovnova ulica 9, IIL nadst.
Kupi se HARMONIJ
dobro ohranjen. — Naslov pove hišnik invalidskega doma v Ljubljani.	833
Udobno stanovanje
t okolici mesta Ljubljane dobi družina S. L S., ki bi oskrbovala ob nedeljah in praznikih «luibo ORGANISTA. — Kje. pove upravniStvo «Slovenca« pod It. 753.
APARAT za potenje
in APARAT ZA ELEKTRIZ1RANJE prodam. Oba prav malo rabljena. Naslov pove «prava lista pod številko 832.
Pisalni STROJI: ~~
REMINGTON, AĐLER, ERIKA, takoj po ceni naprodaj — Vprašati: KLOBČAVER, Komentkega ulica 26, dvorili«, levo (gostilna Bresovtek).	827
~ Tovorni AVTO
dobro ohranjen, 4—S tonski »BERLIET«, naprodaj. - Naslov: KRISTAN FRANC, Dnnajska cesta lt«v. 47.	823
Prodam 3000 do 4000 kilogramov
sladkega SENA.
MARJETA PERŠIN, KonjuSna ulica štev. 11 (Trnovo).	818
твим
шш
Plačani
2 leti stanarine v naprej
onemu, kateri mi da DOBRO stanovanje obstoječe iz najmanj 3 sob z vsemi pri-tiklinami v novi ali stari hiši, vsre dlni mesta. Ponudbe z navedbo, kje se stanovanje nahaja, na upravo "Slovenca« pod šifro «DOBRO STANOVANJE«.

:-: Najboljše peči sedanjosti so >: emajlirane
tUC-ove peci
Olavna zaloga, prodaja In zastopstvo za Slovenko ln Južne kraje pri
F. P. VIOIC A KOMP.
trgovina stavbnega materlfala PreSernova ul. LJUBLJANA PreSemova ul.
itf, llniv. Dr. In Grobnic
s^ecllalfst za nnlran e ln pljnine lioleznf, šefzdravn! zdravi »šža za bolne na pljučih v TopoE>ei
erdîn'ra od 12. 4. m. v L ub Janf v Cegnarfevf u1. 4 »»sproti bolnice od 9. do 11 dop. In od 2. do 4. por
Naprodaj je:
MASKA (bojna), SABLJA, par elegantnih jahalnih ČEVLJEV, nove CITRE in zbirka MINERALIJ. Poizve se v Slomškovi ulici it. 14, L nadstr., desno, od 11. do 12. ure dopoldne.	795
~~ TRGOVSKI LOKAL
v sredini mesta, prometna ulica, oddamo s avgustom. — Ponudbe na upravniStvo «Slovenca« pod «TRGOVSKI LOKAL«.
Prodam HIŠO - VILO
jako dobro zgrajeno, z lepim, senčnatim vbodom, zidano pred 10. leti. Lep razgled. Od kolodvora oddal{eno S minut. A. DOLENC, Trzin itev. 2.	808
Brezpiscna 9 očii em ШШ
tri let« v družini, katera mi odstopi eno SOBO in kuhinjo v mestu ali na periferiji mesta. Plačam dobro. Oglasi na upravo i «Slovenca« pod «N. L. 37«.	829
ALOJZ ARHAR
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE LJUBLJANA 7, SPODNJA 8IŠKA, SV.
JERNEJA CESTA Itev. 47. PREVZAME vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi vse nove NAPELJAVE daljnovodov in INSTAL\CIJ. Priporoča s« cenjenemu občinstvu.
6000 do 8000 kron
MESEČNEGA DOHODKA! Za nabiranje tovornih listov iičemo krajevne zastopnike. — Plača fiksna in visoka provizija. — R. TOMIĆ, BEOGRAD, Kara-djordjeva ulica 71.	639
Insmraife u „Sloieivcu !
Blago iii ргамм divanoi ir druzeg* ■'*!• štvavTBiiHi iiïnri, dlje m ično platno in jote za tapet; ike, sedlarje itd. nriporoca tvrdka
A. B Б. Shaberné
Ljubljana Masti; i tpo 10
Ж" KOKOŠJE in PURJE '•C
po kron 24.— za kilogram nudi
E. VAJDA, čakovec.
POZOR!	POZOR1
Naprodaj sta v Maribor«, v bližini parka,
2 hiši z gostilno
• celim inventarjem in koncesijo. Vse skupaj po zelo ugodni ceni. - Ponudbe na oglasni zavod Ivo SUŠNIK, Maribor, Slovenska «lica itev. 15.	708
Družba ,Ilirija' Ljubljana. Kralja Petra trg 8
grafa* bukova drva
ua droDno in debelo. Zngun e drv Dostava Da dom. Telefon tev. ?20
upUjem ko*« esir.^, kune, krte, polha
ce itd. po na višjih dnevnih cenah.
Ljubljana, Kr ževniško 7.
Ueltka izbira otroških vozltkov, dvokoies in ši-^^ valnih strojev po ceni.
P. L'ai?eïf Ljubljana Sîari trg 28
Spre]snelo si « po no popravo za emsjllranje z ognjem In ponHdJanj« dvokolesa, otroški vozliki. šivalni in razni stroji.
„THIBUNA" Tovarna dvokoies ln otroSklh vozičkov, , L)abliana. Karloreka c. 4. Zvoaareka ullča 1
FIŽOL in PROSO
kupuje po najvišjih cenah tvrdka L & J. ROJC, SELO p, Ljubljani.
SENO
Dva aparata
U** za acetilensko razsvetljavo
— večji in manjši —, v dobrem stanju,
Graščina na Pragerskem ima naprodaj nekaj vagonov prvovrsLnega
sladkega SENA v balah, ki se — .	, _ ■ « в i ■
lahko takoj odoremi - Cenjene ЕП0С1Г112Ш$ка H S S A ponudbe na Oskrbnntvo. 807
ompanjon
ze. novoustanovljeno, brezkonkurenSno dobiSkanosno industrijsko podjetje, v industrijskem mestu Slovenije, s kapitalom
člen., soo.oot»
6E IŠČE. — Ponudbe pod Hiro: «BREZ KONKURENCE« na Aloma Company, anončna družba z o. z, v Ljubljani.
Zajamčeno popravljene
Lokomobile
točno iz skladiič
Zagreb in Ljubljana Wolf'Lanz
vsake velikosti.
Stabilne in vozeče
lokomobile Lokomobilni kotli Enoletno tvorniško jamstvo Prvorazredno generalno
popravljene Popolnoma preizkušene Kurljive z vsakim gorivom
Braća^ Fischer
ZAGREB
Pantovcak 5
Korariif
zajamčeno pravi asbest-škrili za kritje streh. — Ne premoči! — Ne pozebe! — Proti ogn u in viharju popol orna siguren. — Neomejeno trpežen. — Teže na 1 m8 12 kg. -
Cenik in proračun poSlje
Fratic Hočevar, Žirovnica (Moste) Gor.



....,.. e«"»
Brem n - New York
Direktna zveza skrajnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosni po udobnosti, čistoči in po
izborni oskrbi. Nagle in varne ladje! „O e orge Washington"	„America"
„Président Roosevelt" „Président Harding" Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. Ust. 143.
JAMSKI LES
smreko in feJ^o
od 12 cm in 1 m naprej
kupi lesna industrija PAJMAN, Slov. Bistrica
Ponudbe: PAJMAN, CELJE.
NOVOSTI ZA
PLEsNO SEZIJO
A. lïf-Vov'c nas!. K. Sots Linbi'ane Mestni trg 19.
! ! ! AUTO ! ! !
BENCIN	PNFUMATIKA
01 IE	VSA POP W A VILA
MAST	IN VOŽNIE
Le prvovrstno blngo in dHo po v>lid»
nih cenah nudi jllOO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.

uj „ .... »as. is» nep ж e«-ï -VWÏ «J»
Ml
IMS
I ?(Г
JETIKA!
Dr. Pečnik ordinira za jptifne izven torka in petka vsaki dan v St Jurju ob južni žel. pri Celju. Citaite njegove 3 knjige o jetiki.
nodpužinsho hišF
ZAMENJAM. Štiri sobe, predsoba, prostorna klet z dvema kotloma za svinje in perilo, peč za kruh, dve shrambi za jedila, prekajevalnica, hlev za dve svinji, vrt s sadnim drevjem ter vrtno utico, z dvoriščem in vodnjakom. 20 min. od giav. trga v MARIBORU, s približno enako bilo v LjubljanL Stanovanje takoj na razpolago. ProU odstopu sorazmernega stanovanja hiio tudi prodam. — Naslov pove ir prijaznosti »ORIENT«, tovarn* oljnatih barv v LJUBLJANI, Mikloli-: čeva cesta.	790
Movo Wanderer- motorno KOLO 41/z PS naprodaj.
Ponudbe prosi tvrdka HENRIK KENDA, Ljubljana, Mestni trg.	755
....	,	, , ... v L, , »мввввввввивваввивввжаикв«
PRODAJAM od ponedeljka naprej vse v zalogi nahajajoče se blago .	a k hnîriîo
takoj proda hotel KRAMAR v Logaten. po ZNIŽANIH cenah, istotako v novo otvorjeni podružnici na Sv. |„6Q0 ПГ¥<915?КО ПППШ
---------- Petra ceeti št 23, prej A. KREGAR. — Naj vsak izrabi ugodno pri- 1
likol — Priporočam se
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Belgrad, Paîata Beogradske Zadruge.
liiÉimi llrt ii ||јШ|МИ||||


Zrcalna
manufaktura, Grosuplje
PRODAJA NA DEBELO po eajaižji ceni navadna nebruiena OGLEDALA v različnih velikostih. — Prevzame POPRAVILO (oblaganje) nerazbitih ogledal, kakor tudi oblagnjc čistega stekla. — Sprejmejo se POTNIKI proti proviziji.
M. KOŠAK. GROSUPLJE.
. v Rožni dolini It. 106, pri «Marjaku«, je I NAPRODAJ, z lepim ograjenim vrtom, jza ceno 120.000 Din. Stanovanje po do-1 govora, lahko pa tudi tako}. — (stotam povedo u jar STAVBENE PARCELE poljub. povrSine, ležeče v Stožlcah, skoro ob glav. cesti. Naprodaj p« le do 15. t. m.
Kupim manjše posestvo
ob glavni cesii, pri farni cerkvi Rudniku ali tovarni na Štajerskem. — Ponudbe I pod »POSESTVO« na upravo lista.
IVAN KOS, šiška, podružnica Sv. Petra cesta 23
najkrasnejši o*ok Adrijc, Tila v neposredni! bližini borovega gozda. — Najlepši «leti po morju in po subem. — Direkten pogled iz sob r. balkonom na
morje. _ Priznano .zvistna kuh nja — Zmerne cene. — Natnncna pojasn la
daie RE .TAVRACiJA »JUŽNI KOLOJVOR», ZAGREB.
prodaja tvrdka
GERŠAK & C0M
LJUBLJANA, Kongresni trg 10. аћвика»аивнимш1*1м*«иивашци1а
Naprodaj v Novem mesto enonadstropn«
HIŠA Z LOKALOM
obstoječa iz treh stanovanj, z vrtom, vodovod v hiJi, pripravno za vsako trgovino ail obrt. Zamenjam jo tudi za malo poiestvo e trgovino na deželi, pri (arni ccrkvi. — Naslov pove upravniStvo »Slovenca« pod itarr. 459.
E. ROSA - Autozavodi
Trgovina z automobili, stroji in tehn. predmeti
Izdelava in zaloga nadomestnih delov Reparatura automobilov, motorjev in strojev
vseh vrst
> »
Z najmodernejšimi stroji opremljene delavnice!
Ljubljana
Poljanska cesta štev. 69
Telefon Stev. 541
Najmodernejša in največja parna vulkanizacija Posebnost: Novoprotcktiranje starih autoplaflôev Prevzem struganja, frezanja, oblanja in auto-gennega varenja
U izvršena dela jamstvo! Prvovrstno izobraženo delavstvo!
Stran в.,
SLOVENK, Sne fl teSreetfc 19»,
Sfer. 88.
I VZORČNI VELESEJEM V PRAGI
od U. do IS. marca 1923.
Ugodnosti za posettiikc:
75% popusta pri vldiranju potnih listov, 33°|0 popusta pri osebnih in brsovlakih čsi. železnic pri potovanju v Prago ln naza).
Legitimacije in informacije:
Češkoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8, Дјоша Сотрапц, d. дг o. Lfubl'ana, Kongresni trg 3.
Lekarna
Ljubljana, fiespcisretska cesta 10
nasproti evangeijske cerkve
se otvori v ponedeljek 12, i ш.
Џ Sna u влш m
Лко še niste, pošljite naročnino!
latist
» » »
Y
Rshaviee u trnz in џ*м Nssivics n Haine i»
Elita mm irn
LJUBLJANA
Mestni trg 10
■ШМЈнинвнннвшмнннмша
H POSLOVNE KNJIGE S s
kupite najceneje pri ttfrdkl	p
ш m vwfgpjr-т.ч ..LIMER" xj^gjssg m m
Il	«U,IUI	g ^
g g	tovarniSka zaloga RLFOflZ ŠKOF,	p g
јђ| Ц	LJabJJtM, Bosposvetsks enta 10.	Ig p
вШ mt	(nasproti protestantovske cerkve.)	ш џ>
m Ш Spet'^â,'," """»fa raznih joumalo« Itd. dobavim v najkrajšem Casa. S™
5 S	Zfl TRGOVCE ZNATEN POPUST.	5 S
[ie. Sle. Trasatetip ШтШ linija
Najkrajša In najndobaejša vožnja v Ameriko.
Havre'Mew YorSt smmo 6 dni.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Siavenska banlca «t. d. v Kagrebu.
VOZNE LISTKE ln tozadevna pojasnila daje:
Ivan Kraker,
zastopn№ v &Jul»ljartf, Kolodvorska «lica «.
ШТЕ^
gnspodmjec?
2ITHR
mm
je najbolj zSreim in tečna hrana.
*РИ1Ш51ТБ!
тштшп
C-LINCES8.
Električni obrat.
Najmodernejši tfrojt.
ali poslopje, pripravno za SKLADIŠČE v mesta ali na periferiji Ljubljane, v izmeri minimalno 150 kvadratnih metrov,
N« mariborski obrtni razstavi 1.1022 odlikovana z zlato kolajno (osnovana od Joh. DENZEL okoli L 1800) — Je:
livarna zvonov in kovin Maribor
InL 1.4 H. ĐOM
RazliKaa sestava glasov vsake velikosti. Mogočen, lep in čist glasi Jamči se za ma-zikalično vjomanje novih zvonov z ostalimi starimi zvonovi. Največji v Jugosl. dosedaj vliti zvon z 2700 kg z« ž. cerkev ▼ Konjicah. Mnogo priznanj. Nizke cene. Jamstvo! Ha zahtevo proračun ln vsako паваЦо]* pojasnilo brezpleôno. Neva sçradba v Mariboru, Mothtrleva ulica, t najmo-dem. pripravami In peimi t novimi sistemi, laborutort} sa drobnorld (mikroskop) trt kem. razkrejevanje kovin
Kupujemo
za takojšnjo ali poznejšo dobavo, posamezne vagone, kakor tudi cele partije. Prevzem in plačilo pri nakladni postaji. Ponudbe na
»CARB0FAG D. D. ZAGREB 1, poštni predal 74«.
NajboUii so pravi AMERIKANSKI In angleSki
SINGER-šivalni stroji

proti vale»
iščem
dobri najemnini.
se
Posredo-Ponndbe RT 636« na opravništvo lista.
honorirajo.
pod «NOVA OBS
Singer-loto
ln
nadomestni deli
LASTNA MEH ANIONA DELAVNICA
Slnger-alje
sukanec svila itd.
PRODAJA NA
OBROKE
— Slnger-iivalal stroji Bourne ft Co New York —
CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb, Marulićeva 5. — Podružnice:
LJUBLJANA, SELEKBURGOVA Ul CA 3,
Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovei, Bjeiovar, Brod n/S, Su-botica, Novi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Baajaluka, Tuzla, Dubrovnik Podgorica, Beograd, Kruševae, Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragu-jevac, Zajefiar i Stip. — Zastopstva so v vseh večjih krajih.
r. konc. zavod za vse vrste foMÉ in drugih ilalatii.
Izvrševanje vseh vrst inštalacijskih, kotlarskih in kleparskih del. Kotle za štedilnike, pralnice itd.	-Konkurenčne cene! Konkurenčne cenel
Kleparjev, instalaterjev, hotlarjev itd. Ljubljana, Rolodvorsha ulica Z8.
a Pneus Michelin Câblé
J Polni gumi O za tovorne auto
R. ]urza
Zagreb, Nlkoličev« Telefon «t. 27^80
Ul. O
Bnojavnl naslov: Oumljurza, Zagreb
8	........—Ш8ВВ8 B
Vse velikosti v zalogi Potrebščine za auto
Izdaia konzorcij »Slovenca«,
Odtfovorni uradniki Mihael Moikerc v Liubliani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani