•*    108   i«-                                     I
B^fcTif            Zorica."         .....  "'          I
iHESflll^gŠBu}               Spisal Dimitrij Ivanov                                          ; H
jj[Li4   I    j«bo solnce je zasijalo gorkeje na zemljo, \n zadnji sneg je iz-
lWR      Lm S'n'' 'z skritih tlolin in osojnih krajev.   Po   tratah   in  logih je
J                       ozelenelo drevje,   in iz še mokrih  tal so se prikazovali
fjS^fll^^^^isi     prvi otroci pomladi — rumene trobentice in beli zvončki,
^^^»r!^^^     Gozdi so se zopet ogrinjali v svojo zeleno obleko. Ptice
pevke so se vračale v naŠe   loge,   se   nastanile v njih   ter  si   delale   gnczda
Po tleh pa so zaČele Iaziti razne Žuželke, večjc in manjše, a po tratah so su
ztbaH prvi metulji.
Vse je oživelo, povsod je klilo novo življenje. V mojem, srcu pa jc vladala tedaj smrtna tišina, in o življenju ni bilo znamenja . . .
I.
Priroda je vstajala in se oživljata, v poltemni, gorko zakurjeni sobi pa je pojemalo mlado življenje. Zorica je bi!a bolna, hudo bolna.
V sobi je vladala smrtna tižina. Poleg postelje bolnega deteta jc sedcla žalostna mati in pazila na vsak njegov dihljaj.
»Mama, prosim, daj mi vode, tako me peče tu notri«, je vzdihnila veČkrat bolnica.
In mama ji je dala vode, a ni je mogla užiti ubožica. In spet je bilo nekaj časa vse tiho, dokler ni zopet začela Zorica:
»Mama, kdaj pa prinese Ema rožic? Jaz bi jih imela tako rada- Pa tistih belih in pa onih, ki so pisane.«
In mama je tolažila Zorico, da naj le še malo počaka, da bo Ema kmalu prtnesta rožic, kakršnihkoli si želi.
»Mama, pa podobice mi pokaži, one, ki sem jih gledala zadnjič.«
In mama je pokazala podobc, ki jih je gledala Zorica že zadnjič-A danes ji niso ugajale. Dejala je, da jo gledajo vse gospe in vsi gospodje tako hudo, da jo nimajo nič več tako radi kakor zadnjič, ko je bila še zdrava.
»Gotovo so hudi name, ker sem bolna. Pa kaj ne, mama, da bom kmalu zopet zdrava in da bom potem zopet smela iti na izprehod po rožic ? Pa kaj ne, mama, da mi boš kupita punčko, pa prav veliko in lepo! In na \l-prehod jo povedem in roŽic ji natrgam, da jih bo komaj nesla domov.«
In mama jo je tolažila in jo zagotavljala, da bo kmalu zdrava, da pojdc lahko po rožic in tudi punčko ji bo kupila, pa veliko, kakršne še do sedaj ni imela . . .
Zvesto je poslušala Zorica mater, potem pa je zaprla oči in ležala mirno in nepremično kakor bi bila mrtva.
L.                                         HSM    109    K-
^'                                        .¦:,:;.' .   ¦'    P-: ...    .    .
Zorica je bila hudo bolna. ImeJa je vratico. Trpela je mnogo, a potr-pcŽljivo je prenaŠala vse. Mama že ni imela nobenega upanja več, da ji ozdravi hčerka. Tudi zdravnik jc zmajcval z glavo.
Vsi so stali okolo Zoričine postelje: mama, papa, Ema in drugi. Le Marte in Vladka ni bilo. Oba sta bivala v oddaljenem mestu, kjer sta hodila tr šolo. Obiskat in se poslovit od svoje sestrice pa nista smela priti, ker je imela Zorica nalezljivo bolezen.
Težko je sopla bolnica, in videlo se je, da njene moči že pojemajo in da bo kmalu morala umreti.
Po sobi se je Čulo le tilio ihtenje . . .
Ni bilo dolgo potem, in Zoričina čista dušica je odplavala v spremstvu nebeškega krilatca tja gor nad zvezdice . . .
IIT.
V  mrtvaSnici je ležala, v beli krsti sredi vencev in rož na mrtvaSkem odru. Pa   saj   ne   veste,   koliko   rož   so  bili  postavili   okolo   odra   in koliko
vencev položili okolo krste. Kako bi se bila pač Zorica razveselila, ko bi oživela. Oli, rožic, po katerih je povpraŠevala Še v bolezni, teh je bilo tu scdaj na kupe! A Zorica jih ni mogla vonjati. Spavala je sredi njih in okolo čela jc imela venec iz belih rož — znak svoje nedolžne duŠe.
V  soboto popoldne smo jo pokopali.
Nebo je bilo jasno, in pomladno solnce je sijalo v odprto jamico v zadnji pozdrav ubogi Zorici.
Prst je padala na krsto. tz jame pa je odmevalo vollo, ko je padala prst na krsto in jo kmalu zakrila našim očem . . . Uboga Zorica je bila skrita za vedno . . .
OdŠH smo domov.
Dva dni pozneje pa je padel nov sneg na že ozelenelo prirodo. Pobelil je vse in pokopal pod seboj tudi cvetice na Zoričini gomili. In prav! Saj pač ni bilo nikogar, ki bi jili gledal in trgal, ker ona, ki jih je ljubila, je ležala v mrzli zemlji . . .