Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali velja: Za colo loto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za colo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 3 gld., za en mosoe 1 gld. V Ljubljani na doiu pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na loto.
Posamezne štovilke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspodicija, Seinoniško ulico št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo če so tiska dvakrat; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so c
če so tiska enkrat; 12 kr. :anji so cona prrnorno zmanjša, ltokopisi so no vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Vredništvo jo v Semoniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/,G. uri popoludno.
Itev.
V Ljubljani, v četrtek 12. maja 1887.
Letnil

/V
Sh/aviii /Jmh*.
Z Dima,ju, 11. maja.
Budgetna razprava.
(Trinajsti in štirinajsti dan.)
Iz zadnjega Šukljetovega govora naj omenjam za zdaj še samo to, kako je posvetil Aussererju in vsem onim kričačem, ki pri vsaki priliki kvasijo, da slovensko ljudstvo nove slovenščine 110 ume. Pri neki porotni obravnavi v Novem mestu imela je pričati tudi neka Kočevarica. Ko jo g. predsednik pokliče, začne žena z veliko urnostjo po kočevski pripovedovati, kar je vedela. Pa noben soduik in noben v nemščini izučeu porotnik je besedice ni razumel, in so se vsi kar pogledovali. Vprašal jo je v drugič, pa z istim vspehom, in sodnija bi ne bila vedela, kaj je žena pričala, ko bi ne bil vstal eden izmed porotnikov, ki je nekdaj s Kočevarji občeval, ter sod-niji razložil, kaj žena pripoveduje. Tako je toraj tudi nemščina drugačna, kakor so ljudska narečja iu tudi Nemec Nemca ne razumeva, 110 da bi pa iz tega tako sklepali, kakor jo sklepal Ausserer glede slovenskega jezika.
Ob koucu svojega govora je Šuklje predlagal, da naj se dovoli 5000 gold. za druzega sekcijskega načelnika. Tega predloga ni stavil v svojem lastnem imenu, ampak stavil ga jo vsled sklepa eksekutiv-nega odbora desnice, ki je po obširnih dogovorih z ministerstvom sklenila vladi spolniti to prošnjo.
Slovenski poslanci so so pri dotičuih razpravah v klubu zlasti potegovali za obrtnijsko šolo v Trstu in za šolstvo po slovenskih deželah sploh, pri kterem se bo treba že skoraj ozirati na želje, zahteve in potrebe slovenskega prebivalstva. Zatrjevalo se je, da se hoče vlada odslej tesneje okleniti desnice in da se bo tudi naučni minister oziral na raznotere tir-jatve in vstrezal desnici. Kes se je v svojem govoru nekako odmikal od levice, in dr. Weitlof, ki je prvi govoril, je povdarjal, da je politično zanimanje levičarjev za naučnega ministra ugasnilo, ali včeraj jo minister vse nade zopet podrl in se dobrikal levičarjem. Veliko novoljo je zbujal s svojimi ugovori proti poslancu Šukljetu in zlasti s konečno opazko, v kteri ga je hudomušno smešil, da ni jurist, ker bi sicer vedel, kaj se pravi menjico akceptirati. O11 ni sprejel nobene menjice, toraj mu je tudi ui treba izplačevati, to so pravi, 011 Slovencem ui dal nobenih obljub, toraj tudi nima nobeno zaveze jim kaj privoliti.
Te brez ovinkov izražene besede ministrove pripravilo so slovensko poslance, da so se glasovanja o stroških za središčno vodstvo zdržali, in da bi tudi nihče izmed njih ne bil stavil predloga, ko bi bili vedeli, da naučni minister izjemo dela od drugih ministrov. Ker no njemu, ampak skupnemu ministerstvu na ljubo je desnica sklonila glasovati za druzega sekcijskega načelnika, in lo vsled skupnega priporočila klubovili načelnikov je poslanec Sukljo, ki jo bil prvi desniški govornik, v zbornici stavil dotični predlog, da bi so ga 110 bil poprijel kak levičar in desnico spravil v zadrego.
Minister jo v svojem govoru omenjal tudi Tržaško obrtnijsko šole, ali iz njegovih besed se 110 da sklepati, da bi so na tej šoli slovenski učenci podučovali v slovenskem joziku, minister le obeta slovenskim mladeničem pripraviti priliko za obrtni poduk v maternom jeziku in protrosati, bi li to ne
bilo mogočo v nekaki zvezi s strokovno šolo, ki se snuje v Ljubljani. S tem bi bilo pač pomagano slovenskim učencem na Kranjskem, slovanski prebivalci na Primorskem pa bi bili tudi v tem slučaji prepuščeni poitalijaučevauju v novi obrtni šoli Tržaški, zato slovenski poslauci s to na videz ugodno rešitvijo dotičnega vprašanja niso bili zadovoljni in jim tudi ui ostajalo druzega, kakor to svojo nezadovoljnost izražati v tem, da za dotično budgetno točko niso glasovali.
Včeraj je jako obširno moravski poslanec dr. Začek razpravljal šolske razmere na Moravskem iu dokazoval, koliko več šol imajo Nemci, kakor Čehi, dasi je Čehov na Moravskem trikrat toliko, kakor Nemcev. Očital je levičarjem, da jim je bilo zmerom iu povsod ponemčevauje pred očmi, in je vzbudil strašanski vihar, ko jo rekel, da njihovi pesuiki niso priporočali tako svobode, kakoršuo si mislijo levičarji in da bi te pesnike rudečica oblila, ko bi sedaj živeli in videli, kaj nemški liberalci počenjajo. Po teh besedah je vstal strašanski ropot; razlegali so se klici: To je nesramnost, tega no trpimo! In ko je hotel Začek govoriti dalje, ponavljal so je ropot in postajal čedalje liuji, ker so z levičarji si-kali in ropotali tudi poslušalci na galerijah. Dolgo jo trajalo, preden se je šunder polegel in je mogel Začek skleniti svoj govor.
Za njim jo bil dogovorjen sklep razprave, ali ko je prišlo do glasovanja o tem, predlagal je Ileilsberg ustmeno glasovanje, ker so so na desni strani čule tako nesramne zabavljice. Tako glasovanje traja navadno pol ure, zato so si poslanci mislili, naj se te pol ure prepusti rajo še enemu govorniku, kakor da bi se tratil čas z glasovanjem, iu je bil v ta namen baron Romaszkan umaknil svoj predlog o sklepu razprave.
Govorili so še Tiirk, Tonner in Bendel, ki je zopet pogreval pritožbe o zatiranji Nemcev. Ker jo šuklje v svojem govoru omenjal pohujšljivega ravnanja nekterih profesorjev v Ljubljani, zlasti Binderja in Samhaberja in Weitlofu na njegova psovanja na slovenske knjige in spise odgovarjal z ukazom deželnega šolskega sveta, s kterim so bilo iz verskih, nravuih in patrijotičnih ozirov prepovedano Sam-haberjeve pesni za šolske knjižnice, jo Bendel trdil, da so jo dotična preiskava proti Samhaberju zanj ugodno izvršila in da je ravno včeraj iz Ljubljane došlo dotično naznanilo.
Preden je pričel govoriti poročevalec Mattuš, oglasil se jo še poslanec Weber, ki ga je smešil učni minister v svojem govoru, kakor da bi bil revež na duhu, ter je ministru rekel, da nima 110 sposobnosti, ue pravice presojati njegovih duševnih zmožnost.
Ljudske šole v slovenskih deželah.
V večerni seji pričela so je razprava o šolskom nadzorstvu in jo poslanec KI 1111 čez eno uro govoril o šolskih razmerah na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in v Trstu. Mirno iu stvarno jo opisoval nespametno in nepedagogičuo vravnavo šol na Štajarskem iu KorošKem, ostro šibal šolsko oblast Tržaškega mestnega starešinstva iu konečno priporočal resolucijo, ki sto jo objavili telegrafično.
Desnica in levica sto jako pazljivo poslušalo zanimivi govor in govorniku prav pogostoma pritrjevalo z dobro-klici. Na koncu pa so so v tolikem številu gnjetli okoli njega, kakor ne kmalo in mu
izrekali priznanje za govor in za pogum, s kterim je razkril krivice, ki se gode slovenskim prebivalcem. Govor Vam pošljem po stenografičnem zapisniku.
Tržaški poslanec Luzzatto je oporekal Šukljetu in Klunu, češ, da jo zgolj obrekovanje in sumui-čenje, kar sta omenjala glede razmer v Trstu, in da naj rajo pometata doma, kjer se Nemcem tako strašno slabo godi. Slovenci v Trstu so zadovoljni in imajo tam 11 čisto slovenskih šol. (Klici: v okolici, ne pa v mestu.) Tudi slovenski poslanec Nabergoj se ne pritožuje v zbornici. (Klici: Pa še kako so je pritoževal!)
Tudi koroški poslanec Ghon je vstal in jako surovo napadal govornika. Omenjal je peticij za slovenske šole in rekel, da teh peticij niso sprožili ljudje sami, ampak da izvirajo od slovenskih huj-skalcev, kakoršnega smo danes slišali govoriti. Poslanec Klun so je zarad te surovosti pritožil pri predsedniku, ki je danes Gliona zarad tega pokaral in poklical k redu. Tudi zarad neopravičenih napadov tržaškega poslanca so je pritožil in bo predsednik reč pretresal, ko dobi v roke stenografični zapisnik. Danes so razpravlja bogočastje in so o kon-grui govorili štajarski poslanec dr. Pscheideu, tirolski poslanec Lorenzoni in poljski poslanec Kopy-czinski. Minister je obljubil, so na pritožbe ozirali in storiti, kar bo v njegovi moči.
Anastazija Griina spomenik
bil je danes zopet na dnevnem redu državnega zbora. Nemško-česki poslanec Pollak se je hudoval, da so spomenik tako zasluženega moža v Ljubljani /,e tolikokrat onesnažili in je vladi očital, da je vsega tega ona sokriva, ter je predlagal, da naj se v zadosten jo tega žalenja Nemcev Anastaziji! Griinu v Ljtibljani ua državne stroške postavi velik spomenik. Vsi levičarji so podpirali ta predlog, ki pride vsled tega v budgetnem odseku v obravnavo, o kterem smemo pa že zdaj reči, da ne bo obveljal.
Govor poslanca dr. Gregorca
v državnem zboru dne 3. maja 1887.
(Konec.)
Vsled tega jo nemščina del skupnega poduka, t. j. v slovenski ljudski šoli morajo predavati se vsi predmeti tudi v nemščini (Cujte, čujte! na desni) in to že v drugem šolskem lotu (čujte, čujte! na desni), ko se jo poskus v nemščini pričel že v prvem razredu in sicer najprvo posamič, potem pa skupno, (čujte, čujte! na desni.) Dalje se pravi: Nauk naj dobiva polagoma utrakvističen značaj, iz kterega se kouečuo nemščina zmagouosno dvigne kot podučili jezik, (čujto, čujte! na desni.)
Delo mora imeti tudi svojo krono in ta jo, da so otrokom pri telovadbi nemški tehnični izrazi v glavo vbijajo (Posmeh na desni), iu pa da otroci nemško-narodne pesni popevajo, kakor so: „nemška valita" ali pa „uemška pesem". (Ugovor na levi.) Tako se godi Slovencem iu to je zasrarnovanje člana XIX.
Vse to sem navedel zarad tega, da dokažem, da kakor je stvar sedaj, so pač ni nadjati, da bi doživeli kmalo mednarodni mir iu da bi narodi drug drugemu pravični postali. Mednarodni boj ostal nam bo tudi še dalje in lo na ta način ga bo moč od- ^^ straniti, če se odpravi priložnost, da ne bo več ona
'»i i
narodnost nad drugo gospodovala v narodnostnih zadevah. Da se to doseže, jo pa najbolji pripomoček narodna avtonomija.
V	tem se vjerna z nami tudi naš najboljši narodno-politični program, kterega smo 20.000krat podpisanega že pred 20 leti v peticiji vladi predložili.
V	tisti peticiji so Slovenci prosili, da naj bi vlada vse tiste okraje v jedno slovensko upravno skupino združila, kjer Slovenci skupno iu sami prebivajo. Slovenci moramo sedaj s tem programom zopet ua dau in na vso moč na to delati, da se nam vresniči, sicer zapademo po petih upravnih okrajih narodni smrti, kar nas pa ni še volja. Pogumno in moško so hočemo boriti, dokler si ne priborimo zmage iu pravice. Zarad tega se bomo ob ugodnem času s svojimi zahtevami oglasili v tej visoki zbornici in zanašamo se na podporo vseh tistih avstrijskih domoljubov, ki resnično žele, da bi bilo mednarodnega prepira že enkrat konec.
Pa še za drug glavni vzrok vem, zakaj ni moč zatreti narodnostnega boja. Ta vzrok je pa pri posipanji vlad, ki so bile do leta 1868. ua krmilu. Nobena teh vlad se ui resno pečala s članom XIX., nobeni vladi ni bilo mar, da bi mu bila vstvarila potrebni organ, namreč narodno zastopstvo pri posamičnih narodih. Mnogo imela bi pri izvrševanji člana XIX. opraviti tudi izvrševalna oblast in ravno tu je vlada marsikaj storila, kar bi ue bila smela storiti, in opustila, kar je bila ujeua dolžnost, ne opustiti, da bi se bil narodnostni prepir vsaj nekoliko zadušil in omejil.
Kar se nas Sloveacev tiče, lahko rečemo, da smo že večkrat svoje zahteve vladi predlagali v raznih spomenicah, žalibog da dosedaj brez kakega zdatuega vspeha. Iu vendar so naše pravice take, da niso nikomur na škodo, in nikomur na napotji. Vlada bi nam jih tako lahko spolnila, saj tako malo zahtevamo, da uas mora, kar nas je slovenskih poslancev, že pred Bogom iu pred ljudmi sram biti, da si s tako beračijo sploh pred slavno zbornico upamo.
Zahteve naše se nam vedno krčijo, ker se nad-jamo, da bomo vsaj nekaj dosegli. Naši poslanci trkajo leto za letom pri raznih ministrih, podobni kakim sključenim spisanim prošnjam (veselost), da bi pa kedaj^ le količkaj prida dosegli, se pa še ni prigodilo. (Poslanec dr. Vitezič: Žal, da je res 1;-.ko!) In vlado pri vseh njenih važnih korakih krepkeje podpiramo, kedar je treba glasovati v njenem smislu, kakor pa vsi mameluki. (Viharna živahnost.)
Zalibože, da je res tako. Zato nas pa po Koroškem in Štajarskem za plačilo ponemčujejo, kakor morejo, po Istri in v Trstu pa polahonujejo — če tudi ne vemo zakaj! Ker vlada cinca in omahuje, dobivajo naši narodni nasprotniki iz tega cincanja vedno novo moč za svoje nasilstvo in krivičnosti. (Res! na desni.) Ni čuda, da je mednarodni boj čedalje huji.
Sedanja vlada bi bila vsaj v začetku lahko to storila, kar zahtevajo pravica in pravičnost. Ona je to opustila in zarad tega se je mednarodna borba tako razljutila, kar moramo vsi obžalovati. Pri nas n. pr. bi bila vlada pač že zdavnej lahko prepovedala posiluo vpeljavo poduka v nemščini po naših šolah, opiraje se na član XIX., ki pravi, da se nihče ne sme siliti, da bi se naučil druzega deželnega jezika. (Poslanec Ghon: Občine!) To ui res! (Poslanec Ghon: Da, res je!) — (Veselost.)
Tudi v Trstu bi bila vlada vže zdavnej lahko ukazala, da naj se slovenskim otrokom ustanovi slovenska šola. Prav tako ima Istra premalo ljudskih Sol. (Klici na desni: Nič srednjih šol!) Glede vsega tega, bi bila vlada pač vže zdavnej lahko vse potrebno Isterskemu deželnemu zastopu naročila, česar pa ui storila. Dalje ima vlada moč, učiteljišča tako uravnati, da bi jih tudi Slovenci lahko rabili. Pa tudi tega nam neče storiti. Slovenci potrebujemo dalje, da se tudi na nas ozira vlada v deželnem šolskem svetu Koroškem in Štajarskem, kajti sedanji deželni zastop uam ne privošči niti jednega zastopnika v deželnem šolskem svetu, če tudi nas je na Štajarskem 400.000> na Koroškem 130.000 Slovencev. Prva dolžnost vlade bi bila, vso to krivico prej ko prej popraviti. Ker ima pravico, več 1'uukcijonarjev imenovati, kako lahko bi se vendar na tega ali onega Slovenca ozrla. Vsaj bi potom tu pa tam uradno lahko zvedela, kaj se pri nas Slovencih godi, česa želimo. Tako pa pod milim Bogom o nas prav nič ue zve uradnega. Ravno sedaj je šestletna doba pri kraji in ji bo treba zopet
imenovati nove okrajne šolske nadzornike, pa tudi nove funkcijonarje za deželni šolski svet. Jaz se nadjam, želim in prosim, da naj se vlada tukaj tudi na nas ozira.
Visoka zbornica je že večkrat v resolucijah vlado pozivala, da naj osnuje slovenske paralelke ua gimnazijah po slovenski zemlji ležečih. Patrijarh Jakob služil je sedem let za svojo Lio; naši poslanci služijo vladi tudi že sedem let, o paralelkah pa ni še duha ne sluha. (Veselost.) Da bi imeli mi Slovenci radi uradnike, ki bi znali po uaše govoriti, se pač samo po sebi razume. Zato bi morala pa tudi vlada skrbeti, da si take uradnike izgoji, za kar so pa izvestno slovenske šole najboljše sredstvo. Slovenska juridična predavanja ua Graški univerzi bila bi tu na pravem mestu. Sicer smo tako stolico vže pod Bachovim absolutizmom imeli, zakaj jo toraj sedajna vlada odlaša ad calendas graecas?
Kar sem Vam povedal, več nego zadosti stvar pojasnuje, da bi bila vlada marsikaj lahko storila, kar bi bilo mednarodni prepir omejilo in potolažilo. Žal, da tega ni storila in prav zarad tega je ne morem odvezati krivde, da ni še miru. Kar mi Slovenci in Slovani sploh zahtevamo, je jako malo in se d:l prav lahko izpeljati, ker ne meri drugam, kakor na mednarodni mir in je v državnih temeljnih postavah vtemeljeno. Pa tudi državi sami bode zdatno na korist, če nam spolni naše želje. Posilno potujčevanje mora pri naših sosednih državah privlačno silo čedalje bolje poživljati, kar se mora konečno s katastrofo, z nesrečo za Avstrijo končati. Posebno nevarno zdi se mi pa ponemčevanje. čem hitreje in vspešneje se bo ponemčevalo, tem prej odpadejo nam nektere pokrajine. Le slepe oči ne vidijo ali pa nečejo tega viditi. (Prav dobro ! na desni.)
Velike žrtve zahtevajo se od narodov in nihče se jim ue more odtegniti ali izogniti. Vsakega stvar kolikor toliko zadeva. Vlada ima toraj tudi sveto dolžnost za to skrbeti, da se narodom vedno tako godi, da vsaj plačila zmorejo. Nikakor se toraj ne spodobi, učila in izobraževališča le jednemu narodu na razpolago dajati, kolikor mu jih je drago, drugemu jih pa odtezati, ob enem pa od vseh enak krvni in drug davek tirjati. Vidite, to ui le krivično, temveč tudi krvoločno. To me spominja gro-zovitosti kakega egiptovskega faraona, ki je Izraelcem celo slamo kar zviškoma odtegnil, ki so jo potrebovali pri izdelavanji opeke, kljubu temu pa je zahteval enako veliko število opeke od njih.
Morda se bo naši visoki vladi kmalo ponudila prilika, obrniti se z manifestom do narodov avstrijskih. S kako uada se bo pač mogla obračati do njih, če ji bo vest očitala, da je bila Slovanom nasproti skopa, nepravična in da jih je dostikrat razpostavljala potujčevanju.
Kljubu temu se pa ue bojte, da bi ne storili svoje dolžnosti, kedar bo treba, in to zato, ker hočemo Avstrijo imeti, ker Avstrijo Evropi kot potrebno smatramo; kajti še smo trdno prepričani o izreku velikega češkega narodnjaka Palackega, da „če bi Avstrije ne bilo. bi jo morali napraviti'1; ker jo pa že imamo, jo moramo ohraniti. (Živahna pohvala na desni.) Za to se bomo postavili za njo s krvijo in premoženjem, ob enem pa tudi tem odločueje tirja!i, kar se nam spodobi za ohraneuje in gojitev naše narodnosti.
Nikakor ni prav, da smo z drugimi narodi jednopravni samo pri davkariji in pred naborno komisijo. (Dobro ! dobro! na desni.) Nikakor ni prav, da se od naših žuljev drugi debele, dostikrat taki, ki niti v Evropi domovine nimajo (dobro! na desni) in da uas smatrate dobre le za pobijanje. (Dobro, dobro! na desni.) Mi zahtevamo, da smo v Avstriji ravnopravni državljani in da nas kot take spoštujete. (Dobro, dobro! na desni.)
Ekscelenca ministerski predsednik je nedavno o neki priliki rekel: Slovani v Avstriji poprej ne bodo dali miru, dokler jim ne damo, kar potrebujejo za ohraneuje svoje narodnosti. To je res, in veseli me, da gospoda to sama sprevidi. Besede smo že čuli, sedaj bi pa radi še dejanja doživeli. To bode najbolja priprava za pomlajenje, za preosnovo Avstrije. Narodi, kedar bodo dobili svoje pravice, bodo dobili tudi nov pogum in, kedar treba, postavili se bodo, da se vresniči geslo: „Austria erit in orbe ultima !" (Pohvala na desni. Mnogo poslancev govorniku čestita.)
Človek obrača — Bog obrne.
Slavni nemški zgodovinar J. A. Bo os t piše v predgovoru svoje zgodovine II. B. VI.: „Gesehichte der Reformation und Revolution". „Die Geschichte liefert den Be\veis, dass die Giiuge der sittlichen Weltordnung den Gilngen der menschlichen Politik immer entgegengesetzt siud, dass die Gottheit gar oft das Schlimme zur Quelle des Guten macht." To je po naša: „Zgodoviua jasno spričuje, da so pota božje previdnosti potom človeške politike vedno nasprotna in da Bog prav velikokrat iz hudega napravi kaj dobrega". Res je naša prislovica: Človek obrača — Bog pa obrne. To priča nam volitev našega novega knezoškofa.
Ker se je o svojem času mnogo govorilo o izvolitvi novega knezoškofa za Krško škofijo, naj priobčimo, kar o njegovem delovanji piše „Miru:
Znano je, kako so pisarili in kričali nemško-liberalni časniki — domači in tuji — da se mora za kuezoškofa Krškega voliti trd Nemec po duhu in djanji nemško-liberalcev — da mu ni treba znati slovenskega jezika, treba pa je, da je mož trdne volje, druhal prenapetih slovenskih duhovnikov brzdati in krotiti. Znano je, kako so se ua Dunaj pošiljali dopisi, v kterih so se črnili iu ovajali Slovenci — v kterih se je trdila laž, da so Slovenci že vsi tako omikani, da škofu ui treba znati slovenski — da bodo nastali nemiri in neredi, da ljudje odpadejo od katoliške cerkve, ako se postavi za škofa mož, ki ui všeč nemško-liberalnim kričačem iu rogoviležem.
Znano je to vse iz časnikov iu iz pogovorov, ki so jih slovenski poslanci imeli z gg. ministroma Taaffe-jera in Gautsch-em.
Volitev uovega škofa se je dolgo motala in sukala, ljudje so dolgo obračali — Bog pa je obrnil, obrnil tako, da nemško-liberalci niso dobili škofa po svoji volji, po svojem duhu in mišljenji, temveč j tako je Bog obrnil, da smo dobili škofa, kterega smo po pravici veseli vsi katoličani, Nemci in Slovenci.
Le poglejmo in premišljujmo našega knezoškofa prve govore in prva djanja!
Najprej so knezoškof pred svet stopili in svoje misli odkrili o katoliških društvih.
17. aprila — belo nedeljo — so prišli k zboru rokodelskih pomočnikov, ki so jim v čast napravili sijajno svečanost. V svojem govoru so se srčno zahvalili vsem dobrotnikom, ki so pripomogli, da je to društvo dobilo svojo lepo hišo — pohvalili so rokodelske pomočnike, ki v sedanjih nevarnih časih tako moško in neustrašeuo kažejo svojo katoliško vero in prepričanje, pa so jih tudi prosili, da naj se tudi zanaprej zvesto držijo svojega gesla: „Religion und Tugend", „vera in čednost" naj ste jim lepi zvezdi, ki jim pravi pot kažete do časne in večne sreče!
24. aprila — drugo nedeljo po Velikiuoči — je imelo Vincencijevo društvo po svojih pravilih občni zbor. Ob	ur> popoludne so
prišli knezoškof k temu zboru in družnike razveselili s prav lepim govorom. Rekli so, da je bilo Vincencijevo društvo vselej velika potreba in dobrota, da pa je veliko bolj potrebno ravno naše dni, ker je toliko uboštva in revščine, prave djanske ljubezni in usmiljenja pa tako malo. Vincencijevo društvo ima dvojno prednost: Tu se dela vse iz ljubezni do Boga in iz skrbi za zveličanje bližnjega. Pri ubogih je telesna revščina res velika, pa večkrat je dušna revščina še veliko veča. Božji dar iz rok in lepa beseda iz ust Vinceucijevega brata je lepa, izdatna pomoč zoper telesno in dušno revščino ubogih, pa tudi velik dobiček za Vinceucijevega brata. Reve in nadloge, ki jih vidi v toliki meri, delajo ga zadovoljnega s svojim stanom in vnemajo njegovo srce žive ljubezni do ubogih; pregrehe in zmote, ki jih obilno naleti pri ubogih, spominjajo ga na lastne slabosti in velike nevarnosti ter ga delajo previdnega; dobra dela — telesna in duhovna — kličejo božji blagoslov nad Vincencijevega brata in mu spletajo večno krono v nebesih.	(Koneo prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. maja.
ISTotrmije iJež^le.
Iz Prage se poroča, da je odšla deputacija Praškega „Sokola", obstoječa iz staroste društva
dr. Liuka, dr. Cižeka in dr. Eiegra ml. na Dunaj. Prosila bo za avdijenco pri cesarji zaradi prepovedi slavnostnega sprevoda ob petindvajsetletnici svojega obstauka. „Sokolom" v Ameriki je brzojavil sveča-nostni odbor: »Policijska prepoved svečanostnega sprevoda je uničila svečanost; zato se ne priredi svečanost. Praga Vas bo vse jedno srčno pozdravila v svojem ozidji." w
Demonstracije proti vseučiliškemu profesorju in dvornemu svetniku dr. 3Iaassen-u. se vedno še ponavljajo. V ponedeljek so ga nemški dijaki pozdravili z žvižganjem in „pereat". V torek je rektor na „črui tabli" razglasil svarilo proti nemirom. Včeraj so se nemški „burši" zopet zbrali na vseučilišči, da bi surovo pozdravili poštenega nemškega profesorja. Rektor Zimmermann jih opominja, naj bodo mirni. Ko pride dr. Maassen, zaženo rogovileži glasen „pereat"; bilo je zbranih 400 do 500. Isto se je ponavljalo, ko je dr. Maassen po svojem predavanji zapustil vseučilišče. Rektor je nato razglasil na „črni deski" v imenu naučnega ministra, da bodo vseučilišniki kaznovani z najostrejimi kazuimi, ako bodo ponavljali demonstracije.
Grof Andrassg je bil te dni na Dunaji ter se je razgovarjal s cesarjem in grofom Kalnokyjem. Kakor poročajo listi, hotel je dobiti dovoljenje, da pojasni v časnikih okupacijo Bosne in Hercegovine. Vsled dogovorov na Dunaji bo opustil svoj namen.
Ogerski trgovinski minister, grof Pavel Sze-chenyi, mislil je že pred tremi meseci odstopiti, ker mu zbornica ui hotla takoj dovoliti potrebnega kredita. Iz Budimpešte pa je sedaj dobila „W. Allg. Ztg." brzojavko: Iz zanesljivega vira se poroča, da trgovinski minister grof Szechenyi odstopi še pred volitvami. Ministerski predsednik se mora vdati liberalni stranki, ker ni zadovoljna s trgovinskim ministrom. Nedavuo je hotel nek magnat, trdna podpora ministru Tiszi, odložiti maudat zarad trgovinskega ministra. Naslednik grofa Szechenyi-ja bo erdeljski magnat, kakor se govori v vladnih krogih. ■— Na Ogerskem so čudno razmere. Več kot pet milijonov nemadjarskih državljanov nimajo v državnem zboru nobenega zastopuika. Nad 27s milijona Rumuncev se ne bo vdeležilo volitev v državni zbor, ker ne smejo prosto voliti. Tako tudi Slovaki že več let ne volijo poslancev.
Viianje države.
„Novosti" pišejo o srbski ministerski krizi in trdijo, da bo nova vzhodna vojska dala povod novim večjim državam po narodnostih. „Novoje Vremja" pa piše, da je srbska kraljica prijazna ruski politiki. Podpira jo močna stranka, ki bo lahko vrgla Gara-šaninovo ministerstvo.
Bolgarska vlada je 160 kadetov imeuovala podporočnikom. S tem jih hoče vlada za-se pridobiti. ■— Regenti so sedaj v Silistri in se vrnejo v Sofijo skozi Tirnovo. Skliče se takoj veliko sobranje, da regentom podaljša vladarsko oblast. Volitve za malo sobranje se bodo vršile konec tega meseca. — „Ratnik", glasilo bolgarske vlade, ki izhaja v Bur-gasi, prinesel je nedavno članek, ki je vzbudil občno pozornost Piše namreč: S takim zastopnikom ruskega cara, kakor je bil general Kaulbars, bilo je spora-zumljenje nemogoče. On ni poznal bolgarskega značaja in ni spoštoval deželnih postav, zato se pa tudi ni rešilo bolgarsko vprašanje. Oe ruski car ljubi naš narod, zadostovalo bi bilo, da bi bil rekel po svojem zastopniku: Bratje, to in to želim od vas, ne bojte se za svojo narodnost in neodvisnost, in stvar bi bila rešena. Listi poročajo, da car želi hitro rešiti bolgarsko vprašauje, in tudi regenti se dogovarjajo z rimsko vlado v tej zadevi. Hočejo namreč odstopiti in imenovati nepristranske osebe, ki bi prevzelo začasno vlado. Sedanje sobranje bi se razšlo in novo volilo, ki bi imenovalo Rusiji povoljuega kandidata za bolgarski prestol. Tudi bi bilo zadovoljno regeut-stvo z ruskim vojnim ministrom itd. — Iz tega raz-vidimo, da so se regenti že naveličali svoje službe in spoznali, da dežela potrebuje miru.
Ruski zastopnik v Carigradu, Nelidov, bil je zadnji petek pri sultanu. Sicer ni prišlo na dan, o čem sta se dogovarjala, vendar trdijo, da se je razgovor vršil o bolgarskih zadevah. — Turški višji krogi upajo, da se bodo obravnave z Anglijo glede Egipta kmalo in povoljno rešile.
V nemškem državnem zboru se je pričela debata o davkih od žganja. Minister Scholz zagovarja predlogo, ker država potrebuje denarja. Predloga se ozira posebuo na koristi kmetovalcev. Večiua govornikov je za davek od žganja. — Nemški cesar skoraj gotovo letos ne pride v Gostin, ker so mu zdravniki odsvetovali, češ, da ostri zrak več ne ugaja cesarju.
Francoski vojni minister je predložil zbornici načrt postave, da se v oktobru mobilizuje jedeu vojni kor. Minister potrebuje 5 milijonov za vojaške vaje, ki bodo trajale 10 do 12 dni. — „Nordd, Allg. Ztg." že prerokuje novo nevarnost, ki preti iz Francije. „Lanterne" piše o mobilizaciji, kakor bi hotla Francija dražiti Nemce. Poroča namreč, da je poskušal vojni minister, kako hitro bi mogel po želoznici postaviti armado na mejo. Nedavno je v Soissonsu zbral 3784 mož in 580 konj. Vojaki so dobili večerjo, konji so se napojili, vse je trajalo jedno uro. Navzoči so bili general Levval, in vodstvo severne železnice. S poskusom so bili zadovoljni. Malo pozneje pride nenadoma vojni minister na vzhodno in severno železnico, ter ukaže, da mu
hitro sestavijo vojni vlak. V dveh urah je bil vlak z vsem pripravljen. „Lanterue" konča svoje poročilo z besedami: Gledč železnic in drugih sredstev za obrambo bodimo brez skrbi. Mnogi listi pišejo, da odstopi francosko ministerstvo. Budgetna komisija je namreč veliko črtala v budgetu, s čemur vlada ni zadovoljna.
„Nusret" piše o afganskih razmerah: Ahmed Eyub kan in njegov v Indiji živeči brat Jakub kan si vedno dopisujeta, da se dogovorita o pravici do afganskega prestola. Ruski car želi da pride Ahmed Eyub kot postavni kandidat na afganski prestol iu ne kot revolucijonar. Abdurrhamana, sedanjega kana, so Angleži vsilili Afgancem proti pravici, in tega morajo prej odstaviti. Treba pa je tudi, da se Eyubov brat Jakub kan in njegov sin Musa odpovesta svoji pravici do afganskega prestola. Oba pa sta prijazna Rusiji iu se bota odrekla prestolu na korist Abmedu Eyubu. Jakub kan le to tirja od brata, da ga imenuje naslednika, ko bi (Eyub) umrl brez moških po-temcev, in sedaj pa službonamestnika. — Afganska mejna komisija v Peterburgu še sedaj ni končala svojega dela. Angleški zastopniki takoj po prihodu niso ničesa storili, ker so obiskovali vplivne osebe. Še le 4. t. m. pričela so se resna posvetovanja. Upanje je, da se bodo ruski in angleški zastopniki sporazumeli, akoravno ovirajo posveiovanja vojaški krogi. Anglija želi, da se vredi meja, ker so se v Afganistanu pričeli nemiri.
Izvirni dopisi.
Iz Vevčega pod Ljubljano, 11. maja. (S 1 a v-nost gasilnih društev v Ljubljani.) Kakor navadno minula leta, smo se tudi letos zbrali 8. maja ognjegasilci, da smo bili skupno pri božji službi v Ljubljani pri podružnici sv. Florijana. Zares se nas je sešlo lepo število, okoli 200 mislim, iz raznih krajev, da se priporočimo sv. Florijanu, da nas zopet varuje in podpira s svojo mogočno roko pri našem težavnem delu. Bilo je nas šest društev, ako se ue motim, in sicer iz sledečih krajev: Iz Šmarija, Viča, Domžal, od tod tudi 32 mož godbe, potem iz Vevčega, Bizovika in Ljubljane.
Ob 10. uri smo imeli skupuo sv. opravilo v cerkvici sv. Florijana, in potem kratko zabavo na Ferliuc-evem vrtu. Zelo so povzdignili slavuost Domžalski godci, uaj jim toraj bo srčua zahvala. — Po kratkem kosilu je govoril g. Fr. Doberlet. V svojem temeljitem govoru nam je gospod na srce pokladal dolžnosti, ktere ima gasilno društvo in vsaki posebej.
Zares, vse hvale vredne bile so besede mnogo-zaslužnega gospoda; toraj srčno obžalujemo, da jih ni mogel vsak ud društva razumeti, kakor bi bilo to njemu treba in koristno, ker govor je bil nemški. Vsekako je težavno, muogozaslužnemu gospodu kazati take napake, ker pride prehitro zamera, ali molčati ne smemo, sicer pa tudi — ne moremo. Naj bi bil pač blagi gospod vsestransko dobro premislil, da stoji v sredi slovenske zemlje in govori sinovom, ki nemškega ne umejo , človekoljubne dolžnosti pa radi in požrtvovalno spoluujejo, potem bi bile pač padle ujegove besede na srca gasilcev, kamor jih je tudi gospod namenil. Gotovo se ne motim, ako rečem, da večina zbranih je bila gluha za njegov govor, ker ga ni umela; priča so mi tisti, ki so radovedno drug druzega popraševali: „Kaj govori gospod, kaj je rekel?" In nasledek tega je, da sicer vneti in pošteni udje zgube vse veselje in zaupanje ter se poslednjič celo ne vdele-žujejo več toliko človekoljubnega dejanja. Ne sra-mujmo se jezika, kterega je nas mati učila! Mar li ni sposoben tudi za javni govor? Gotovo; o vseh še tako vednostuiti rečeh se govori v društvih in javnih prilikah, se poroča v raznih časopisih in knjigah, in bi se o taki vsakdanji reči ne dalo govoriti! Naj verjame, kdor hoče, ne more pa verjeti O. J—k, član gasilnega društva.
Iz Kamnika, 11. maja. (Požar v prah ar ni.) Danes je velik strah vznemiril vse tukajšnje prebivalstvo. Okoli 11. ure dopoludne razpoči se v tovarni za strelni prah kotel v poslopji za solitar iu takoj vzdignejo se bele megle gostega dima. kterim sledi čisto črni dim in kmalo prikazal se je tudi plamen vrh strehe: Nepopisljiv strah in groza obšla je vse mesto, ko se raznese glas, da gori solitar, v kterega bližini je veliko stotov žvepla nakopičenega; to tem več, ker poslopje, ki se je vnelo, stoji najbližje mestu. In ker je bilo že poprej po vsem mestu znano, da eksplozije smodnika, kakor smo jih nedavno dvakrat doživeli, niso v nobeni primeri z nevarnostjo, ko bi
se žveplo vnelo, ktero bi okužilo vso okolico tri ura na okrog: beži naj v takem slučaji vsak, komur je življenje drago, kakor hitro mu je mogoče, iz mesta.
Ni se toraj čuditi, da je po nastalem požaru vse bežalo iz mesta, najbolj proti Mengšu peš in na vozovih, zlasti ženstvo in otroci in to do 12. ure. Okoli 7* 1. ure polegel se je ogenj, ker so pogorišče omejili in ga pretrgali od družili poslopij. Domača vrla požarna straža bila je takoj na požarišči in se pogumno obnašala. Posrečilo se ji je odvrniti veliko nesrečo, ki je pretila našemu mestu. Proti 1/il. prihitela je še Domžalska požarna straža, in tako je bil ob dveh ogenj že večinoma zadušen. Velika sreča bila je tudi, da je bilo čisto mirno nebo brez vetra ali kakega viharja. Kak strah in zmešnjava bi bila, naj bi ogenj bil nastal ponoči! Usmrten ni bil nobeden, vendar pa, kakor je čuti, bilo jih je nekoliko poškodovanih, ko se je razpočil kotel. Za zdaj smo odšli večji nevarnosti, a strah pri marsikaterem ne bo brez nasledkov, kterega smo v teku dveh let prestali.
Previdno nikakor ni bilo dovoliti, da se tako blizo mesta stavi tak nevaren vulkan. Kajti gmoten dobiček, ki ga ima mesto od tovarne, ni v nobeni primeri s strahom, v kterem je mesto. Tudi tuje goste to ne bo vabilo v naš sicer zdrav in krasen kraj.
Iz Fužin na Gorenjskem, 10. maja. Kupil je tukajšni grad, zgornje in spodnje fužine, z vsemi k tem spadajočimi posestvi, na dražbi, kar je prejšnjega posestnika, g. Neuss-a, stalo štiri sto tisoč goldinarjev, te dni nek Dr. Goipinger iz Mona-kovega za osemdeset tisoč goldinarjev. Ali se bo še na dalje pečal s fužinstvom, ali kaj druzega začel, še ni znano.
Pri zadnji volitvi bil je za župana izvoljen naš rojak c. k. poštar iu posestnik g. August Maly.
Domače novice.
(Javna seja Ljubljanskega mestnega zbora.) (Konec.) Gosp. odbornik M urnik poroča v imenu stavbinskega odseka o oddaji kamnoseških del za leto 1887. Več Ljubljanskih kamnosekov je poslalo svoje ponudbe mestnemu zboru. Najnižje cene pa je stavil g. Vinko Camernik, zato nasvetuje stav-binski odsek, da se g. čamerniku oddajo kamnoseška dela. Za prihodnja tri leta 1S8S., 1889. in 1890 pa nasvetuje stavbinski odsek, da se razpiše že v jeseni oddaja kamnoseških del in dobava ma-terijala. — O vravnavi ceste za streliščem poroča v imenu stavbinskega odseka g. dr. Stare ter po-vdarja potrebo, da se razširi omenjena cesta. V ta namen bi pa morala odstopiti finančna direkcija od svoje zemlje 270 □ m., Alojzijevišče 330 Q m., g. Ivana Kavčič 142 □ m. in g. Hedviga Eisl 460 □ m. Lastniki pa stavijo jako visoko odkupnino, po 5 gl. štirjaški meter in še druge neugodne pogoje, tako, da bi le odkupnina znesla nad 4500 gld. Zato nasvetuje stavbinski odsek, da se razširjenje ceste po omenjeni črti za sedaj še opusti. Da se pa vendar odpravi nekaj nedostatkov, nasvetuje odsek, naj se sreliške ulice razširijo le ob finančni direkciji in plača v ta namen iz tekočih dokodkov 1700 gld., kakor tirja finančna direkcija. Glede nadaljne črte naj se magistrat pogaja z imenovanimi lastniki. (Vsprejeto.) — O konečnein računu glede gradnje obrežnega zidu pod Hradeckega mostom poroča g. Potočnik in omeni, da je podjetnik g. Lončarič dobro dovršil delo. Izplača naj se mu 20.480 gld. 17 kr., toraj 6232 gld. 21 kr. več, kakor je bilo preračuujeno.
V imenu policijskega odseka poroča g. dr. J. Vošujak o ustanovitvi šeste lekarne v Ljubljani. V tej zadevi so se poprašali Ljubljanski lekarnarji, ki so odgovorili, da šeste lekarne ni treba in da zadostuje za 10.000 prebivalcev ena lekarna. Sklicevali so se na večja mesta kot: Prago, Brno, Gradec in Line, kjer je primeroma po številu prebivalcev manj lekiiren, kakor v Ljubljani. Tudi imajo zdravniki v Ljubljanski okolici svoje lekarne.
Društvo kranjskih zdravuikov je enako odgo-govorilo, da namreč šeste lekarne v Ljubljani ni treba. Zdravstveni mestni svet jo istega mnenja. Na podlagi tega je sklenil policijski odsek, da se ena sedanjih lekaren preseli na Št. Petersko ali Poljansko predmestje. Tu se namreč mesto razvija, posebno ob novi cesti do kolodvora. Ko bi se pa nobena dosedanjih lekiiren ne hotla preseliti iz sredine mesta
v omenjeni predmestji, prosi naj se vlada, da se ustanovi v tem kraji šesta lekarna. — Uname se o tem predmetu živahua debata. Naj prvi se oglasi g. dr. Tavčar, ki se uikakor ne strinja s prvim odstavkom predloga, da se namreč ena dosedanjih lekiiren preseli ua Poljane ali ua Št. Petersko predmestje. Umevno in naravno je namreč, da se nobena lekarna ne bo hotla preseliti na predmestje. Mestni zbor bo povpraševal in konečno ostanemo pri starem. Šesta lekarna je potrebna. G. dr. Keesbachor je svoje dni sam trdil, da so za 12.000 ljudi potrebne 4 lekarne in je uavdušeno zagovarjal peto lekarno. Sedaj pa se je pomnožilo prebivalstvo od istega časa v toliki mori, da je potrebna šesta, posebno pa v omenjenih predmestjih.
G. dr. Tavčar stavi predlog, naj se opusti povpraševanje pri lekarjih, bi se li hotel kteri pre-makuiti, iu naj se prosi si. vlada, da dovoli šesto.
—	G. odbornik Hribar se popolnem strinja s predgovornikom in pripomni, da je okolica Ljub-ljauska jako obljudena in dalječ okoli ni nobene lekarne. Zdravniki imajo sicer svoje lekarne, toda ti kupujejo svoja zdravila večinoma tudi v Ljubljani.
—	G. dr. B 1 e i w e i s zagovarja predlog policijskega odseka, češ, da se občinstvo ni izreklo za šesto lekarno. Po daljši debati, ktere so se vdeležili gg.: Velkoverh, Valentinčič, Hribar in poročevalec dr. Vošnjak, bil je konečno vsprejet predlog g. dr. Tavčarja, naj se prosi vlada, da dovoli šesto lekarno in sicer ua Poljauah ali na Št. Peterskem predmestji.
Koncem dnevnega reda vpraša g. Hriba r g. župana, zakaj se je popravila polovica novega tlaka? Gosp. župan odgovori, da so delavci slabo vložili tlak iu podjetnik ga bo popravil na svoje stroške. Glede smetišča na travniku zunaj mesta odgovori g. župan g. Hribarju, da ui bilo mogoče dobiti pri-pravnejega prostora.
(Spomin desetletnega obstanka Ljubljanske ljudske kuhinje) se je preteklo nedeljo prav lepo obhajal z božjo službo, ktero je opravljal preč. g. kanonik msgr. J e r a n. Po svetem opravilu podali so se vdeleženci v prostore ljudske kuhinje v starem strelišči. Ob 11. uri se je pričelo prosto pogosto-vanje, in sicer najpred dijakov, kterih je bilo kakih dvesto. Potem so prišli na vrsto vsakdanji gostje in mestni revni, kterih vseh vkup je bilo zopet blizo dvesto. Dobil je vsaki kruha, juhe, mesa s prikuho iu pečenko s salato ter piva in vina. Mestnim revnim, kteri niso mogli osebno tje priti, poslalo se je kosilo na dom. — Goste so prišli pogledat ter se prav toplo za-nje zanimali: Deželni predsednik g. baron Wink!er z gospo baroninjo; deželni glavar grof T h u r n, mestni župan g. G r a s s e 11 i, stolni kanonik msgr. J e r a n in dr. — Za brezplačno po-gostovanje so nekteri veliko darovali, u. pr. gg.: K o z 1 e r, A u e r, Čopič, E e c h e r in dr. Da se je vse vodstvo z gospemi in gospodičnami, ki dejansko v kuhinji delujejo, svečanosti vdeleževalo, se tako ume. Pogostovani se bodo gotovo še dolgo in hvaležno spomiujali desetletne svečanosti pretekle nedelje.
(Občni zbor meščanske vojašnice.) (Konec.) O računu izraža gospod Muck sledeče potrdilo, da preglednika potrjujeta, da sta pri pregledovanji društvenih knjig prihodke in izdajke za 1. 1886. po § 18 društvenih pravil natanko pregledala in videla, da je vse prav in gotovo, ter predlagata, da izjavi občni zbor društvenemu vodstvu popolno zaupanje, čemur zborovalci enoglasno pritrdijo. Vrše se potem volitve in izvoljeni so z veliko večino glasov v vodstvo gg.: Karol L a h a j n e r, Franc G e b a, Oroslav D o 1 e n e c in Gašpar A h č i n ; kot preglednika računov pa gg.: M. Muck iu Josip G e r b e r. Pri posamezuih predlogih oglasi se g. dr. Stare, in nasvetuje, ker je sedaj dolg pri vojašnici paplačan in se je nadjati gotovo čistega dobička vsaj 1400 gld., naj se isti razdeli med deležnike vojašnice v tej smeri, da dobi od čistega dobička vsaki deležnik, za kolikor vojakov nastanjenje je vložil glavnico, po 70 odstotkov od čistega dobička, 30 odstotkov pa naj ostane kot rezervni zaklad za izvanredne potrebe. Temu predlogu se pro-tivi g. Pakič, češ, da bode le treba še kupiti malo na vojašnico naslonjeno hišico Tomčevo, da bi meščanska vojašnica bila potem na vse strani prosta. Vodja g. H o r a k temu pritrjuje, ter opomni, da je treba sedaj še zmirom jako velikih poprav v vojašnici, posebno tla so slaba v sobah in tu bode globoko treba poseči v žep. Vsekako pa bi se morala
kupiti ob ugodni priliki Tomčeva hiša, ktera je tako rekoč naslonjena na meščansko vojašnico, kajti potem bi bilo mogoče napraviti okna tudi proti Trnovski cerkvi in bil bi tudi v tem delu poslopja meščanske vojašnice zveži zrak in vedno pritoževanje vojaških poveljnikov bi nehalo. Pri glasovanji pa obvelja z večino glasov predlog g. dr. S t a r 6 t a. Gosp. dr. A h a č i č stavi predlog, naj se odslej izplača dru-štveuikom meščanske vojašnice, po njih vplačanih deležih, brez ozira na to, koliko imajo prideljeuih vojakov za nastajenje, ali več ali manj, v kolikor so zavarovani pri meščanski vojašnici in naj se izplačilo vrši po določilu mestnega magistrata, koliko je plačati iu to od 1. 1887. počenši, kteri predlog se po kratkem razgovoru sprejme. Vodja g. H o r a k nasvetuje, da društvo dovoli za boljšo hrano vojakom, kteri so nastanjeni v meščanski vojašnici, na rojstni dan presvitlega cesarja 40 gld., prostovoljni požarni brambi Ljubljanski pa 10 gold. letne podpore, ktere predloge zbor brez razgovora odobri in se potem zborovanje sklene.
(>iova skladba.) Gosp. Ignacij Hladuik, orgauist v Škofji Loki, izdal je nove četveroglasne pesni za praznik presv. Rešnjega Telesa pod naslovom: „Cantus sacri tam in expositione quam in processione servientes". Natisnili Blaznikovi nasledniki. Cena 80 kr.
(Kamnik v nevarnosti.) Včeraj polu 12. ure dopoludne naznani dvakratni strel z Grada ogenj. Raznese se glas, da gori tovarna za smodnik pri Kamniku. Velika množica ljudi, požarna bramba in vojaki hiteli so na kraj nesreče. Kmalo po 1. uri popoludne naznani brzojav iz Kamnika, da mesto ui v nevarnosti, ker vnela se je le shramba za solitar iu požar je omejen. Obširneje poročilo o požaru je v današnjem dopisu iz Kamnika.
(Iz Kovora) se nam od dne 10. t. m. poroča: Pred nekterimi dnevi je nekdo, ki nože brusi, v Kovoru cerkveni nož za velike hostije s slabejim ve-doma zamenjal. Toliko, če bi ga komu prodajal, da se ve ravnati.
(Vabilo) k občnemu zboru kmetijske po-družuce na Krškem v nedeljo 15. t. m. v šolskem poslopji ob 3. uri popoludne. Dnevni red: 1. Volitev novega odbora. 2. Volitev zastopnika v občni zbor glavne družbe. 3. Govor o vinoreji na Dolenjskem. 4. Nasveti.	Odbor.
(Tiskovna pravda ,Hrvatske".) Kakor piše „Obzoru, obsodila je sodnija vrednika ..Hrvatske" g. Zavrliča zaradi članka „ Poslanica Križevčanom" na 16 mesecev ječe in 100 gld. kazni. Isti časnik je bil tudi tožeu zaradi enega dopisa iz Petrinje, iu sodnija je obsodila dopisnika Zugaja na mesec dni zapora in izdajatelja „Hrvatske" na 2300 gld. izgube na kavciji. Kraljevi stol sedmorice pa je znižal kazen ter obsodil gosp. Zavrliča na osem-mesečuo ječo in 50 gld. kazni, Žugaja na mesec zapora in izdajatelja „Hrvatske" na 1200 gld.
(V Višnjami) v Istri zmagala je v torek pri občinskih volitvah v tretjem razredu hrvatska strauka s 161 proti 30 glasovom. Do sedaj so tam gospodarili Lahoni. — Vrlo naprej 1
(Duhovske spremembe v Krški škofiji.) V Št. Martin pri Beljaku pride za prorizorja č. g. Jul. Ru piiik, Jan. Širni k na Rudo in Jos. Berg-meister v Št. Peter v Kačjem Dolu. Umrl je č. g. Simen Zojer. R. I. P.
Dunaj, 12. maja. Včeraj zvečer se je ponavljala demonstracija proti dr. Maassenu. Več sto dijakov se je zbralo pred njegovim stanovanjem, policija jih je razpodila, pet zaprla. Danes ni bilo juridičnih predavanj; ako se ponavljajo demonstracije, zaprla se bo juridična fakulteta. Deputacija vseučiliš-nikov jo naznanila rektorju, da hoče vzdržati red na vseučilišči in ovirati demonstracije.
Belgrad, 12. maja. Kraljica in kraljevič sta zjutraj odpotovala in prideta jutri v Bu-karešt, kjer ostaneta dva dni.
Tuj «i.
10. inaja.
i-ri lVatlču: Anton Frohlioh, knjigotržec, z Dunaja. — Winter, II. Lautner, J. Lautner, Petormichl, Woissonsteincr, Fritsche, Schneider in Seliimann, trgovci, z Dunaja. — Gustav Goldsclioider, potovalec, iz Moravskega. — Anton Sclmarz, potovalec, iz Gradca. — HolTmann, trgovec, iz Kočevja. — Vorderber, posestnik, iz Krškega. — Keržišnik, posestnik, iz
Tržiča. — Stare, posostnik, iz Mongša. — Petsche, trgovčeva soproga, iz Starega trga. — Jurij Haggiconeta, zasebnik s soprogo, iz Trsta.
Pri Slona: Hlrsohfeld, JanescUitz, Fabiani in Sruet, trgovci, z Dunaja. — Henn. Liobmann, trgoveo, iz Budapešta.
—	Anton Nossak, 0. k. major, iz Inomosta. — Rihard Murgel, c. k. uradnik, s hčerjo, iz Kranja. — Julij Murgel, c. k. pristav, iz Velikih Lašč. — vitez Artur Arbter, c. k. major, z družino, iz Ljubljano. — Anton Thoinann, veletržoo, z družino, iz Trsta. — F. Ambrosch, zasebnik s soprogo, iz Trsta.
Pri Južnem kolodvoru: Henrik Zellbauer, potovalen, z Dunaja. — Viljelm Klezi, zasebnik z družino, iz Tirol. — Sigm. Schiek, potovaleo, iz Brna. — Prister, zasebnik, iz Zagreba. — Benuna in Sterle, posestnika, iz Starega trga. — Martin Preger, zasebnik, iz Ljubljane. — Ford. Weiss, trgovec, iz Trsta.
Pri Avstrijskem caru: Loser in Kosel, trgovca, iz češkega. — A. Pire, posostnik, iz Krope. — J. Demšer, posestnik, iz Žoleznikov.
Pri Virantu: E. Leuba, zasobnik s soprogo, z Dunaja.
—	Andrej Pavlovie, načelnik postaji, iz Beljaka. — F. Goreč, župnik, iz Istro. — Vinc. Slivnik, posestnik, iz Št. Vida.
Vremensko sporočilo.
g" čas Stanje .H a a —----Veter Vreme JS^J g
,...,.„„„„.,.•„ zrultomcra toplomera	.
opazovanja v ulm p0"c,Uij0	53 g
7. u. zjut.l 736 'iO + 15-0	si. vzh. del. jasno
11.2. u. pop. 735-38 +17'2	si. zap. del. jasno 5"90
9. u. zvou. 735-6G -j-106	si. zap. oblačno
Dopoludne deloma jasno, popoludno so jo pooblačilo, po noči dež. Srednja temperatura 14-3° C., za nad normalom.
Dusmjsku. S^orsti.
(Telegratično poročilo.) 12. maja.
Papirna renta 5% po J 00 gl. (s 16% davka) Sreberna ., 0% ., 100 .. (s davka) 4 lo avstr. zlata renta, davka proetn Papirna renta, davka prosu Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije
London .......
Srebro . ......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke
81	gl. 35	kr
82	.. 30	„ 111	. 95	„
97	„ 05	„
876	, -	„
280	„ 30	„
127	„ -	„
10	"„ 05	"
5	„ 96	„
62	„ 30	„
Tržne cene
dne 11. maja t. 1.
Pšenica, liktl.	...	7	31	Špeh povojen, kgr. .	— <>4
Rež, „	...	4	87	Surovo maslo, „ .	— 90
Ječmen, „	...	4	39	Jajce, jedno „ .	— 2
Oves............4	92	Mloko, liter . ...	— 8
Ajda, „	...	4	55	Goveje meso, kgr. .	— 64
Proso, „	...	4	87	Telečje „ ., .	— 54
Koruza, „	...	5	04	Svinjsko „ „ .	— 64j
Krompir, „	...	2	67	Koštrunovo „ „ .	— 36
Leča, „	...	10	— Pišanec.....— G* >:
Grah, „	...	9	- Golob .....- 17;
Fižol, „	...	9	—	Seno, 100 kgr. . .	2 86,
Maslo,	kgr. .	96	Slama, „ „ . .	2 86
Mast,	„ .	—	66	Drva trda, 4 □ intr.	6 20,
Špeli svež,	„ • I	—	56	„ mehka, „ „	4 20
Poslano.
1 'rečnstiti duhovščini,
eerUrciuiii j»redstojiiist vojn itd., ki nameravajo k Binkoštim za svoje cerkvo napraviti nove altarne preprogo (tepihe), uljudno naznanjam, da mi dotična naročila dopošljejo vsilj «lo	t. 111., da mi bodo mogočo
poslati pravočasno uzorce na ogled in ravno tako mogoče o pravem času izgotoviti naročeno preproge. Za obila naročila so priporočam, zagotovljajo nedosežno in riojiinojšo izvršitev.
Z velespoštovanjom
ANTON OBREZA, tapecirar,
(2)	Ivljučarske ulice štev. 3. — Ljubljana.
St. 7924.
Razglas.
(2)
Ker sta bila dva tukajšnja konja dalje časa hudo smrkava in jo mogoče, da so tudi drugi konji od njih nalezli to nevarno bolezen, naroča se vsem lastnikom konj, da nemudoma objavijo mestnemu magistratu, čo pri katerem konji opazijo kako sumno znamenje. Ta bolezen, katera je včasih dolgo skrita, prikazuje se s tem, da so živali začne cediti iz nosnic, ali da jej zateko podčeljustne žleze, ali da se v nosnicah spuščajo mali trdi mazulji.
Sumno jo tudi, če konj jame teško sopsti, zamolklo pokašljevati in hujšati.
Kdor gosposki 110 oznani o pravem času. da mu je živina zbolela za sumno ali očitno nalezljivo boleznijo, tega jo po postavi z 20. dne februvarija 1880 št. 35, drž. zak. kaznovati z zaporom do 2 mesecev ali globo (lo 300 gold.
Mestni magistrat Ljubljanski
6. dau maja 1887.