PoStnina plačana ▼ gotovini. Leto IX., sta 29« (»JUTRO" XIX., Si 164a) LJnblJana, ponedeljek 18. julija 1938 UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon dt. 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. Ihseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-erartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon ŠL 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7, Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. PRED REŠITVIJO ČSL. PROBLEMA Vsi razgovori o rešitvi narodnostnega sporazuma potekajo normalno in je njihov uspeh odvisen le od dobre volje sudetsko-nemške stranke Praga, 17. julija, d. O sedanjem stanju pogajanj o narodnostnem vprašanju so izdali uradno objavo, ki pravi med drugim: Dosedanja vprašanja o narodnostnem vprašanju so vodila stremljenja, da bi se omogočilo opoziciji sodelovanje pri njihovi rešitvi že v pripravljalnem stadiju. Ta stremljenja so veljala v prvi vrsti mnogoštevilnim razgovorom, ki jih je imel predsednik vlade z zastopniki sudetsko-nemške stranke, z združenimi madžarskimi strankami, s poljskim odborom za sporazumevanje, s slovaško ljudsko stranko patra Hlin-ke, s komunisti in ostalimi opozicijskimi skupinami. Tudi sedaj, ko se približuje predložitev vladnih načrtov parlamentu, vztraja vlada na svoji dosedanji demokratski praksi in bo stopila z zastopniki opozicije v stik še pred sestankom parlamenta. Vsem brez razlike naj bi se dalo dovolj časa za proučitev vladnih načrtov, kakor tudi da se o njih izjavijo. Nihče naj bi ne bil postavljen pred izvršeno dejstvo. Vlada daje tako nemški kakor drugim narodnostnim skupinam možnost za sodelovanje. Za to sodelovanje je bil ustvarjen sporazum že v okviru vladne večine. Kljub tej dobri volji vlade in kljub dokazanemu njenemu liberalnemu postopanju moti neka ,v propaganda ta pogajanja. Prizadeva si, da bi s sredstvi, ki so z mednarodnega vidika povsem neobičajna, skalila atmosfero, ki je potrebna za uspeh češkoslovaških prizadevanj. Kar se tiče lažnih vesti nekaterih inozemskih agencij o gibanju vojaških čet na področju med Opavo in Trutnovom, se mora poudariti, da vlada popoln mir na vsem ozemlju češkoslovaške republike tako v vojaškem pogledu kakor v zasebnem življenju. Nobeni izredni ukrepi niso bili izvedeni niti ni kaj takega nameravanega. Zato ni res, da bi bilo sudetsko-nemško prebivalstvo pri žetvenih delih vznemirjeno, kakor trdijo gotovi inozemski krogi. Pričetek pogajanj s Henleinovo stranko O rezultatih notranje politike preteklega tedna se more reči, da je bilo doseženo popolno soglasje v okviru vladne večine o narodnostnem statutu in o jezikovnem zakonu. Sporna je doslej samo še upravna reforma, vendar pa so se naziranja posameznih strank toliko zbližala, da pričakujejo v poučenih krogih že za jutri ureditev te zadeve v političnem odboru ministrov. Četrti zakon, ki se tiče jezikovne- ga vprašanja, v parlamentu potem bržkone ne bo naletel na nobene težkoče. Ce bo prišlo jutri do odločitve o upravni reformi, bo v torek sudetsko^nemška stranka obveščena podrobno o vseh predlogih vlade za ureditev narodnostnega vprašanja. Seveda ni izključeno, da se bodo pogajanja o upravni reformi še nekoliko zavlekla, toda že za sredo tedna se more računati s pričetkom pogajanj med vlado in sudetsko-nemško stranko. Tem pogajanjem bo predsedoval min. predsednik dr. Hodža, prisostvovalo pa jim bo tudi vseh šest članov političnega odbora ministrov in vseh pet zastopnikov sudetsko-nemške stranke. Vzporedno s temi pogajanji se bodo razvijali razgovori z ostalimi narodnostmi, s celotno opozicijo in seveda obenem z večinskimi strankami. Odbor še-storice koalicijskih strank bo imel vsak dan seje ter bo sproti obveščan o ugovorih ali izpremenjevalnih predlogih sudet-sko - nemške stranke, da bi lahko takoj zavzel svoje stališče. Vlada, ki je besedilo važnih narodno-političnih zakonov pripravila z veliko skrbjo, ima namen dati su-detsko-nemški stranki toliko časa za proučitev njihovega besedila in za formulacijo ugovorov, kolikor zahteva. aponski spor Japonska zahteva umik ruskih čet z zasedenega ozemlja ob mandžurski meji Berlin, 17. jul. o. Iz Moskve poročajo, da je japonski odpravnik poslov ponovno obiskal namestnika komisarja za zunanje zadeve Tomanjakova zaradi incidenta na rusko -m andžu> raki meji. Japonski odpravnik poslov Niši je ponovno zahteval, naj se ruske čete umaknejo iz Mandžurije. Na njegovo zahtevo je T omaro]'ako v odgovoril, da pripada področje, ki so ga zasedle ruske čete. Sovjetski uniji. Razgovor je trajal štiri uire, vendar pa ni pri-glo do sporazuma. Japonski odpratvnik poslov- Niši je pri tej priliki izjavil, da b0 morala Rusija prevzeti vse posledice za škodo, ki je nastala z zasedbo Šen-fenga po njenih četah. &goffčenje na Japonskem Tokio, 17. jul. AA. Po vesteh iz Mo-^kve odklanjajo ruske oblasti umik svojih čet ,ki so 12. julija vdrle na ozemlje Mandžukua. V japonskih političnah krogih smatrajo to odklonitev kot izzivanje in poudarjajo, da je trenutek kaj slabo izbran, ker japonske čete ta čas odločno prodirajo v simeri proti HanKovu. Boji pri Hakovu Hankov, 17. julija, d. Na področju Ru-3va ob jezeru Pojang se boji nadaljujejo. kitajskih vesteh niso Japonci dosegli no enih bistvenih uspehov. Japonci skušajo 2 močnimi mornariškimi silami izsiliti vhod k jezeru Pojang, pri čemer uporabljajo zlasti letala in tanke. Na južnem bregu Jang-ceja izpopolnjujejo Japonci svoje postojanke, ki naj bi bile po mnenju kitajskih vojaških krogov oporišče za japonsko bližnjo ofenzivo bodisi proti Nančangu, Čangsi ali zapadno proti S;enhingu. Namen te ofenzive naj bi bil, da se odreže Hankov od železnice iz Kantona ter onemogoči rečni pro met nad Hankovom. Kitajci so zgradili na gorovju, ki se nahaja pred Japonci, močne utrdbe ter so zbrali veliko število vojaštva. Japonski primanjkuje surovin Tokio, 17. julija, d. Komisija za določevanje cen je sprejela resolucijo, v kateri se je priporočalo vladi uporabo 800 milijonov jenov iz zakonito določenih zlatih rezerv Japonske banke za uvoz surovin v svrho izdelovanja izvoznih predmetov. Na ta način bi dobila Japonska potrebna sredstva za dobavo potrebščin, ki naj bi služile za nadaljevanje vojne s Kitajsko. Pričakujejo, da bo vlada sprejela to resolucijo na svoji jutrišnji seji ter sklenila končne ukrepe. Japonci snubijo Siam Bangkok, 17. jul. AA. Iz dobro poučenih krosov se je izvedelo, da snubi Japonska siamsko vlado, nai bi se pridružila skupini držav z aziatskimi tendencami. Siameka vlada je povabilo odklonila kljub ponovnim intervencijam japonske vlade, ker ne mara iti po poti. ki se ji zdi nevarna. Nemška letala za generala Franca London. 17. jul. o. >Daily Chronicle« objavlja obširno poročilo o sodelovanju nemškega letalstva z generalom Francom v španski vojni. List trdi, da se sedaj na Francovi strani bori proti republikancem 500 nemških letalcev. V Bilbau so zadnje dni izkrcali iz nemških ladij precejšnje število novih nemških letal. V Nemčiji so uredili posebna letališča, s katerih redno odhajajo nemška letala v Španijo. V zadnjem času so poslali v Španijo tudi več oddelkov nemških skakalcev s padali. Nemško podmorniško brodovje Beriin, 17. jul. d. O priliki poseta novinarjev v podmorniški šoli v Liibecku prinašajo nemški listi zanimiva poročila o razvoju nemškega podvodnega orožja in prinašajo ob tej priliki prav zanimive podrobnosti. Nemčija je prvo podmornico zgTadila leta 1906. Ko se je pričela svetovna vojna je Nemčija imela 28 podmornic, od katerih je bilo 18 zgrajenih le za obrambo luk. V teku svetovne vojne je Nemčija zgradila odnosno pričela graditi nič manj nego 810 podmornic. Med vojno pa sQ sovražniki potopili 203 nemške podmornice. Z mirovno pogodbo je bilo Nemčiji prepovedano graditi podmornice in je morala takrat Nemčija 3J5 podmornic izbočiti antanti, da so jih uničili. V zadnjih letih pa je Nemčija zopet pričela znova graditi podmornice in jih ima danes že 36, in sicer 24 podmornic po 250 ton. 10 podmornic po 500 ton in 2 podmornica p0 712 ton. Nadaljnja gradbeni program pa obsega 25 podmornic po 250, 517 in 740 ton, ki se že gradijo v raznih nemških ladjedelnicah. Po nemško angleškem pomorskem sporazumu od 18. junija 1935. sme znašati celokupna tona-ža nemških podmornic 45"/o tona že angleških podmornic, to je okrog 23.000 ton. T0 maksimalno tonažo bo Nemčija v kratkem dosegla, saj je dosegla že pedaj 12.500 ton, s podmornicami, ki so v gradnji, pa bo kmalu prekoračila 20.000 ton. Nemški listi nadalje opisujejo zanimive vežbe z novimi nemškimi podmornicami, zlasti vežbe s torpediranjem. Podmornice so opremljene s torpedi najmodernejše konstrukcije, ki brzijo po vodi, čim so izstreljeni, s hitrostjo 55 km na uro. Vsak tak torpedo stane 30.000 mark (435.000 din). Pri poizkusnih vežbah ge izstreljeni torpedo seveda ne uniči, ker ni opremljen z razstrelivom, čim doseže cilj, priplava na'površino, kjer ga z motornimi čolni zopet spravijo na varno. Beckov obisk v Italiji Rim, 17. julija, o. Poljski zunanji minister bo v kratkem prišel v Italijo na obisk, ki ga spravljajo v zvezo z bivanjem predsednika poljske republike Moscickega v Lovrani pri Opatiji. Napovedujejo, da bo zunanji minister Beck prišel v Lovrano še pred odhodom predsednika Moscickega v domovino in da se bo ob tej priliki najbrže sestal s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem in zunanji™ ministrom Cianom. Pomirjenje v Jeruzalemu Jeruzalem, 17. julija. AA. Zaradi odločnih ukrepov oblasti je včerajšnji dan potekel še dosti mirno. V Jeruzalemu in v Haigi križarijo po ulicah številne patrulje, zaradi česar ni prišlo nikjer do spopadov med Zidi in Arabci, pač pa je bilo v podeželju mnogo spopadov. V Zandeju so bili trije Arabci ranjeni in ubit neki židovski stražnik od bombe, ki jo je vrgel arabski terorist. Pri Hebronu je oborožena židovska tolpa napadla nekega Arabca in ga ubila, v Salanu pa so arabski teroristi ubili nekega Juda. Angleški kralj okreval London. 17. julija. AA. Po prestani bolezni je danes kralj Jurij prvič v družbi kraljice Elizabete odšel na sprehod. Kraljevski par se je sprehajal v parku dvorca Windsor. Jutri se bo kralj Jurij vrnil v London. Tatarescu na poti v Rim in Moskvo Bukarešta. 17. jul. o. Rumunski minister Tatarescu se nahaia v potj v Italijo, kjer se bo Pes tal z italijanskim zumaniim ministrom Cianom. V diplomatskih krogih je vzbudila veliko senzacijo vest, da bo iz Rima odpotovaJ v Moskvo, kjer bo razpravljal z Stalinom o vseh spornih vprašanjih med Rusijo in Rumunijo. Bonnet bo prišel v Sofijo Sofija, 17. jul. o. Kakor se je zvedelo iz diplomatskih krogov, bo francoski zunanji minister Bonnet v najkrajšem času obiskal Sofijo. Temu obisku pripisujejo posebno važnost Val draginje na Dunaju Dunaj, 17. julija, d. Narodno socialistični voditelji so imeli te dni na Dunaju v posameznih okrajih številna zborovanja, na katerih so se pečali predvsem z naraščajočo draginjo na Dunaju. Tako je n. pr. pokrajinski vodja Globočnik poročal, da je bil postavljen poseben komisar za nadzorstvo nad cenami pri državnem namestništvu, pri policijski direkciji na Dunaju pa je bil že v začetku maja organiziran poseben urad za nadzorstvo nad cenami, ki ima zdaj 70 uradnikov. To število pa je premajhno in bo treba zaradi naraščajočih primerov navijanja cen število teh uradnikov povečati. V času od 4. maja do 15. junija so bili trgovci zaradi navijanja cen kaznovani v 1026 primerih. Prišteti pa je še 200 primerov, kjer gre za najtežje kršitve predpisov. Tako je bila te dni neka velika dunajska izvozna tvrdka, katere ime ni navedeno, kaznovana z globo 45 000 mark (650.000 din). Osem restavraterjev je bilo kaznovanih z globami po 1000 mark (14.500 din). Pokrajinski vodja Globočnik je med drugim navedel, da se dnevno množijo prijave zaradi navijanja cen in da dobiva sedaj urad za nadzorstvo nad cenami 200 do 300 takih prijav dnevno. VV v - .-r • - w v " - d" ••/<~-V> » . * * Ji » * — i — 4f" v W V * V w * r Predsednik JNS g. P. 2ivkovič v Sokobanji Beograd. 17. julija, p. Predsednik JNS g. Peter Zivkovič je odpotoval te dni v Sokobanjo, kjer se je nastanil v vili Bota. Zivkovič bo ostal v toplicah kakih 14 dni na oddihu. Tihotapstvo s šampanjcem Beograd. 17. jul. p. Policija je, opozorjena po anonimni ovadbi, zaplenila v baru »Ruski car< vefio količino šampanica ki ga je vtihotapil natakar jedilnega voza budimpe-štanskega hrzega vlaka Policija je natakarja aretirala in ga odvedla v urad. kier je deianje priznal. Plačati bo moral veliko globo. pa tudi kupci, ki so se že dalje časa zalagali na ta način s šampanjcem, bodo kaznovani. V baru >Ruski car* so kupovali steklenice po 90 din. prodajali pa nato za troino ali se v:šio ceno. Praški konservatoristi v Novem Sadu Novi Sad, 17. jul. p. Včeraj je prispelo s parnikom v Novi Sad 30 češkoslovaških dijakov državnega konservatorija v Pragi, ki so jim priredili prisrčen sprejem. Po sprejemu so se odpeljali z avtomobili v prostore veslaškega kluba »Danubius«, zvečer je bil v hotelu »Kraljica Marija« koncert čeških pesmi, nato pa banket, na katerem je bilo izrečenih več zdravic Ju-goslovensko-češkemu prijateljstvu. Madžarski obisk v Rimu V ospredju madžarsko-italijanskih razgovorov bodo predvsem gospodarske zadeve Budimpešta, 17. jul. AA. Min. predsednik Imredy Ln zunanji minister Kanya sta davi odpotovala na uradni obisk v Rim. Z njima potujejo tudi italijanski poslanik grof Vin-ci. šef kabineta predsednika vlade grof Czaki, šef oddelka za tisk v ministrskem predsedništvu, svetnik zunanjega ministrstva Szent Istvany, svetnik Kul in dva tajnika ministrstva. Pred odhodom so se od obeh državnikov poslovili člani vlade, zastopniki oblasti, osebje italijanskega poslaništva, nemški odpravnik poslov jo mnogi člani italijanske kolonije v Budimpešti. Navzoč ie bil na postaji tudi odpravnik poslov jugoslovenskega poslaništva Stevano-vič. V vlaku je Imredv izjavil dopisniku madžarske brzojavne agencije: Posebno sem srečen, ker se mi je ponudila prilika, da že po dveh mesecih, odkar sem stopil na čelo madžarske vlade, vrnem obisk šefu italijanske vlade. Nisem samo jaz prepričan. da igra 06 Rim-Berlin, katere iskreno prijateljstvo uživamo danes, čim dalje bolj pomembno vlogo pri utrditvi svetovnega miru. Ob priliki svojega obiska v Rimu bosta madžarska državnika v razgovorih z italijanskimi državniki razpravljala o mednarodnem položaju, zlasti pa o položaju, ki je^ nastal po »anšlusu« v sredn jih in jugovzhod n* Evropi. Kar se tiče kmetijskih vprašanj, so obiektvni opazovalci ugotovili, da je bil italijanski in avstrijski trg za Madžarsko važnejši kakor nemški, po »anšlusu« se je ta odno6 spremenil. Prejšnji italijanski in prejšnji avstrijski trg sta imela zelo važno vlogo v madžarskem gospodarstvu. Sedaj izvaža Madžarska 45% svojega blaga v Nemčijo, a samo 15°/o v Italijo. Zaradi tega zahteva Madžarska, naj Italija poveča svoie nakupe na Madžarskem. Italijanski in-dustrijci menijo, da bo madžarski trsi kmalu igral večjo vlogo v odnosih z Italijo. Politični krogi računajo tudi z dejstvom, da bi mogla Madžarska igrati vidno vlogo pri zbliževanju med Italijo in Veliko Britanijo. Omejitev tiskovne svobode na Madžarskem Budimpešta, 17. jul. AA. Včeraj je bil objavljen vladni odlok o tisku. Vsi listi in vse poročevalske agencije na Madžarskem morajo pred začetkom poslovanja prositi za dovoljenje predsednika vlade. Tudi listi in agencije, ki že obstoje, morajo to dovoljenje zahtevati, in sicer do 31. aivgusta. če tega ne store, ne bodo smeli dalje izhajati. Enako se bo zgodilo z listi in agencijami, če jim predsedni-štvo vlade ne bo izdalo dovoljenja za nadaljnje poslovanje. Na podlagi zakona o židih, ki omejuje število židovskih urednikov in delavcev pri listih, bodo morala vsa uredništva na podlagi snočnjega vladnega odloka predložiti vladi seznam svojih sodelavcev do 20. avgusta. Uredništva smejo od vsega osebja zaposlovati največ 20% Židov. Rolgarski tiskovni Začasna cenzura v izjemnih primerih Sofija, 17. jul. - v-.*..-* » v f.4 "-» v 4' la\v? -*9 • V"-« v: • » « \ .»a .«4 J 4" » V r •t ♦L,, --"B^ Nato je bila izvoljena nova uprava s predsednikom Vladimir jem Zakičem na čelu. Promet z motornimi vlaki na progi Beograd—Dubrovnik otvorjen Sarajevo, 17. jul. AA. Banes je bil slovesno otvorjen promet z motornimi vlaki na progi Beograd — Dubrovnik. Davi sta odšli iz Beograda dve kompoziciji. V prvem vlaku so 6e vozilj pomočnik glavnega ravnatelja državnih železnic inž. Jojič in več višjih uradnikov prometnega ministrstva ter glavnega ravnateljstva, kakor tudi zastopniki glavnih turističnih ustanov v Jugoslaviji ter v inozemstvu. V drugem vlaku so se vozili zastopniki domačega in tujega tiska. Prvi vlak, ki je odšel iz Beograda ob 6.20. ie dospel v Sarajevo ob 15.50, drugi vlak ki ie odšel iz Beograda ob 6.39 pa je dospel v Sarajevo 16.01. Vlaka sta se spotoma ustavila v Lajkovcu. Ljubicu, Užicu, Višgegradu in Ustiprači. Potovanje od Beograda in Sarajeva je napravilo na v&e potnike izreden vtis zaradi naravnih lepot ozemlja, preko katerega so se vozili. Mo- j tomi vlaki so barvani v srebrno beli barvi. Najbolj sta potnikom ugajali izredna naglica in varnost motornih viakov. V Sarajevu ni bilo nobenega uradnega sprejema, pač pa je bil zvečer gostom prirejen v Ilidži banket. Svečanosti v spomin carja Nikolaja II. Beograd, 17. julija, p. Ob 201etnici tragične smrti ruskega • carja Nikolaja II. je bila sinoči v tukajšnji ruski cerkvi na starem pokopališču spominska svečanost, ki jo je vodil ruski metropolit Anastazije. Obredu sta prisostvovala tudi zastopnik Nj. Vel. kralja letalski polkovnik Vladi-slav Sondermayer in zastopnik patriarha Gavrila. Metropolit Anastazij je imel daljši govor, v katerem je opisal življenje zadnjega ruskega carja. Slična spominska svečanost je bila v Pančevu. Zvečer so priredili spominski večer, na katerem je govoril bivši srbski poslanik v Petrogradu dr. Milan Spalajkovič. Podobne svečanosti v spomin carja Nikolaja II. so bile tudi v drugih mestih, posebno lepe na Cetinju in v BanjalukL vJCTROc, Ponedeljek, 18. VIL 1938. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 17. julija. Nedeljo je Ljubljana prebila v miru in zatišju, ki priča, da se je z nastopom pasjih dni priselil weekend v sredo mesta. Pozna se pač, da se je že zdavnaj začel čas velikih počitnic, da je odšel velik del meščanov na deželo in da je Ljubljano zapustila predvsem naša zlata mladina, vi-sokošolci, ki od nekdaj dajejo največ vesele živahnosti življenju na ulicah in po lokalih Zato pač ni čuda, če so nam na policiji izjavil, da že dolgo niso doživeli tako mirne, dolgočasne noči, kakor je bila od te sobote na nedeljo. Weekend In dež A tudi čez dan se je mesto do dobršne mere izpraznilo. Zjutraj vreme sicer na nobeno stran ni razločno kazalo. Precej močno solnce se je skušalo prebiti skozi oblake in meglice, a tehtnica se ves dopoldan ni hotela nagniti ne na lepo ne na dež. 2e dolgo pogrešamo lepe poletne nedelje, pa ni čuda da so se ljudje poprijeli vere in so se že zjutraj začeli odpravljati na solnčenje in kopanje. Kar je manj mobilnih med nami, so se zatekli na Ilirijo in v kopališče na Ljubljanici, kjer je vsak dan posebno živahno, zlasti odkar je znani čolnar, korenina Jančar, spet stavil vso garažo svojih čolnov v promet. Drugi pa so pohiteli na bregove Save, a na svoj račun so prišli v resnici samo tisti, ki so zgodaj začeli. Popoldne se je namreč na-naglo pooblačilo in proti četrti uri je začel padati rahel dež, ki je marsikomu pokvaril izlet. Kmetje in vrtnarji pa so se ga razveselili, ker je zemlja potrebna moče. Promet na gorenjsko stran Gasilci so deloma pohiteli proti Št. Vidu, kjer je domača gasilska četa praznovala SOletnico svojega obstoja. Na gorenjsko stran se v splošnem usmerja največ nedeljskega prometa iz Ljubljane, saj je dnevni tisk v obilni meri poskrbel novi, modernizirani cesti za propagando. Poleg tramvajev, ki so iz mesta proti Št. Vidu vsako nedeljo natrpano polni, je na cesti skoraj vzdržema nepretrgana kolona avtomobilov, motociklistov, kolesarjev in pešcev. Zdaj, ko je cesta izročena svojemu namenu, šele polagoma prihaja na dan. kako skromne dobrote nam je prinesla. Tlakovano cestišče je komaj toliko široko, da se drugo drugemu lahko na njem izogne dvoje vozil, a zaradi velike brzine, ki jo lahko razvijajo avtomobili in moto-cikli na razmeroma ravni trasi, so kolesarji in pešci dodobra prikrajšani za užitek. Vsako nedeljo lahko človek na tej cesti živo občuti pomanjkanje steze za kolesarje in pešce. Ljudje pa, ki so bili od nekdaj vajeni, ob nedeljskih popoldnevih prirejati majhne izlete proti Dravljam, Trati in Št. Vidu, si ne dajo dopovedati, da so graditelji nove ceste mislili samo na motorizirana vozila, čeprav tudi zanje niso pripravili ravno razkošne strade. Prometne nesreče bodo na tej progi še dolgo neizogibne- ' Nastop stepanjskega Sokola A kar ni ljudi odšlo v bližnjo okolico, bo se odpravili z vlaki na izlete. Močne skupine Sokolov so pohitele na Vrhniko in na Rakek, kjer sta imeli bratski društvi danes svoja letna nastopa. Velika družina Sokolov pa se je popoldne zgrnila na letnem telovadišču ob Sokolskem domu v Štepanji vasi, kjer je domači Sokol prav tako imel svojo redno letno prireditev. Ogromna množica od blizu in daleč je pokazala da so sokolske vrste na novem pohodu in da je njihovo delo deležno simpatij v zmerom širših slojih prebivalstva. Med uglednimi gosti so bili tudi senator dr. Kramer, podstarosta Sokolske župe Ljubljana in starosta Sokola I. inž. Bevc in staroste vseh bratskih okoliških društev. Telovadni nastop je na gledalce na- . pravil impozanten vtis. Štepanjski Sokoli so bili deležni iskrenega, navdušenega aplavza, a posebno so se izkazali zlasti starejši bratje. Sredi telovadbe je sicer nekaj malega ponagajal dež, a ko je množica videla, da telovadci vztrajajo, je v pretežni večini vztrajala tudi sama Šte-panjcem moramo k njihovemu nastopu samo čestitati. — Le naprej brez miru! Razstava Inkiostri-Loboda podaljšana Sicer ie nedelja v splošnem potekla brez dogodkov. Kar je kulturne publike kljub počitnicam ostalo v Ljubljani, ima zadnji čas priliko dostojnega estetskega užitka na razstavi, ki sta jo priredila slikar Dalmatiko Inkiostri in kipar Peter Loboda v Jakopičevem paviljonu. Zanimanje med občinstvom je za razstavo v resnici živahno in kljub poletnemu času beleži nadvse razveseljiv obisk. Da se omogoči ogled razstavljenih del tudi ljubiteljem umetnosti, ki doslej za to še niso imeli priložnosti, bo razstava podaljšana do prihodnje nedelje. Razstavljene umetnine po pravici zaslužijo, da bi se našli tudi kupci za posamezna dela, ki doslej še niso uvrščena v zasebne in javne zbirke. Atentat na ponija Na policiji, smo rekli, so bali čez nedeljo skorajda brez opravka. Zato pa so morali v soboto popoldne obravnavati neko zadevo, ki sicer ni kriminalna senzacija v pravem pomenu besede ,a je vredna ,da jo zapišemo zavoljo neke posebne moralne in socialne karakteristike ljudi, ki se kaže v nji. ben ki je atrakcija ne le aa Mb- ščane in okoličane temveč privablja večer za večerom tudi mnogo hvaležnih gledalcev iz mesta. ' Glavna junak tega cirkusa je majhen simpatičen poni, ki je vešč redite umetnosti: če ga vprašaš, koliko let si star, ti jih lepo našteje zudar-*ci noge. Ta poni j© postal popularen med starim in mladim svetom v Mostah — saj pač ne more imeti sovražnika, kar je razumnih, poštenih ljudi. Včeraj popoldne pa je ta poni vendarle postal žrtev brutalnega napada. Sam zase, brez gospodarja — tako je discipliniran, da ne potrebuje pastirja ali hlapca nad sabo — s>e je sprehajal po Ciglerjevi ulici in se Po malem pasel po šopih trave kraj ceste, ki je občSnska last. Na lepem pa mu je od nekod priletel srp pod noge. Vrgel ga je eden izmed sosedov, ki ga je očitno razburilo, da poni krade« občinsko j.pašo«. Srp je zadel konjiča prav v nogo, s katero je izvajal svojo matematično učenost v cirkusu, in mu presekal kite, da najbrž ne bo več zmogel svojih nastopov. Okrog prizorišča se je takoj zibrala množica ljudi, ki niso mogli dovolj ostro obsoditi nerazumnega, brezsrčnega dejanja. Stvar je. vzela oolicija v roko, a obravnavala se bo najbrž še pred sodiščem, čeprav škode, ki jo je utrpi nedolžni poni, ne more popraviti nobena globa. Neznan kolesar jo je podrl Okrosr poldneva je neznan kolesar, drveč ■» Ižanski cesti, podrl 741etno preužitkarico Heleno Modičevo. Pri padcu se je stara ženica hudo poškodovala na desnem očesu desnici in desni nogi V nogi ima najbrž nalomljeno kost. Brezobzirni kolesar sc za svojo žrtev ni prav nič zmenili, temveč je v | a • U.1U lot .11 |jim 11,1 t.111- 1IM, IVIIMIA- JV Na Rahnetovem posestvu ob Ciglerjevi | zdirjal naprej. Poškodovanko so reševalci ulici v Mostah se je nedavno naselil maj- prepeljali v bolnišnico. I KINO UNION Danes nov spored! — LIL DAGOVER in K. L. DIEHL Izredno napet, lep film! VZTRAJNI STOTNIK Nujno je potrebno Izboljšati železničarski položaj Dvajseti kongres Udruženja jugoslovenskah železničarjev in brodarjev v Sarajevu predvsem je obravnaval današnje mizerno stanje, ki ga še povečava neznosna draginja. Omenil je stalno železničarsko zahtevo po povišanju prejemkov vsaj na znosno višino, dalje pravilnik za službeno obleko, ki je definitiven. Pravilnik o postranskih prejemkih, ki je bil že gotov, je bilo treba zaradi odklonilnega stališča g. finančnega ministra zopet vzeti v razpravo. Posebno se je udruženje prizadevalo doseči neizogibno potrebno izboljšanje razmer najbolj prizadetih železniških uslužbencev, to je delavcev. Naglašal je: Naše delo naj bo ekspeditivno, da pokažemo vsem našim odločevalnim faktorjem, da smo tu — pripravljeni na vse, a da zahtevamo za naše skrajno naporno delo tudi pošteno plačilo Nato je čital poročilo o delu centralnega vodstva. Glavne smernice v početku delovanja udruženja so bil? one kakor nekdanje zveze: vzgoja našega železničarja v nacionalnem pogledu. Sledila je druga faza: borba za vsakdanje življenje. Kakor je beležiti v prvem pogledu pozitivne uspehe, tako so v drugem pogledu uspehi manj razveseljivi. liilirLknl« i Pf-fr»> V svojem poročilu je glavni tajnik omenil tudi pomorske brodarje, kakor tudi brodarje rečne plovbe in železničarje privatnih železnic v borbi za njihove pravice. Sledilo je blagajniško poročilo in poročilo revizorjev. Delegat iz Zagreba je stavil predlog, naj se debata o delovanju centralnega vodstva zbriše z dnevnega reda, zato pa naj se na kongresu razpravlja, kaj je storiti za izboljšanje železničarskega stanja. Kljub predlogu je sledila debata o delovanja centralnega vodstva in je bilo izneseno to in ono o nerazumevanju za železničarske upravičene zahteve. Z različnimi statističnimi podatki in z referati je bila podana jasna slika o stanju na železnicah in o mi-zeriji med železniškimi uslužbenci. Poročilo centralne uprave je bilo sprejeto ki dana razrešnica centralnemu vodstvu. Izvoljene so bile razne sekcije in odseki z nalogo, da preučijo vsa aktualna vprašanja za resolucijski odbor. Nadaljevanje kongresa na prvi strani. Smrt v premogovnem rovu Debela peščena plast je zasula mladega rudarja Trbovlje, 17. julija. Terezija, največja delavska kolonija v Trbovljah, je bila v soboto zvečer prizorišče obupa in žalosti. Živahno rudarsko naselje, ki je zadnji dan v tednu razgibano od veselega petja in godbe, je to pot nenadoma utihnilo, ko se je izvedelo, da se je pod zemljo primerila nesreča, ki je zahtevala življenje mladega rudarja. Pred rovom se je kmalu zbrala večstoglava množica pripadnikov rudarskih rodbin, ki so pričakovali svojcev ter poizvedovali o podrobnostih katastrofe. Delavska trojka Brinar Slavko, Holešek Alojz in Umek Franc je šla v soboto ob 18. uri na delo v rov Terezijo, da v etaži Karolini na št. 198, ki je zaradi gorečega premoga in visoke temperature zelo nevarna postojanka. Mladi Brinar pač ni slutil, da bo zemlja, ki mu je dajala siromašni zaslužek, čez kratko časa udarila po njem s smrtnim zamahom. Pravkar se je pripravljal, da na skrajnem koncu rova podpre strop z novim prečnikom in podpornikom, ko se je nad njim zazibala vrhnja rovska stena. Trdijo, da pri sličnih rovskih odkopih, kjer se premog koplje pod nekdanjimi zasipi. včasih zadostuje v steni le prst široka špranja, skozi katero kot hudournik pritisne peščena gmota, da se zrušijo vse oporne naprave Brinarjeva tovariša sta še pravočasno odskočila, Brinarja pa je z bliskovito naglico pokopalo. Nanj je zgr- mela debela peščena plast, ki je ubogega delavca v trenutku zmečkala in zadušila. Rudniški obrat je nemudno odredil reševalna dela, pri katerih so pomagali vodilni rudniški inženjerji. Po dveurnem naporu so potegnili ponesrečenca mrtvega izpod ruševin. Pomoč rudniškega zdravnika je bila odveč. Na nosilih je rnladi radar mrtev zapustil rov, kamor je še pred kratkim časom stopil čil in zdrav in poln lepih upov za svojo bodočnost. Brinarja so odnesli v bližni dom, kjer so obupani svojci ob joka vali nenadno izgubo sina. Pokojni Brinar je bil star 23 let in je šele pred kratkim odslužil svoj vojaški rok. Bil je skromen in priden mladenič ter se je trudil, da bi s tveganim akord-nim delom na najnevarnejši postojanki v rudniku prislužil nekaj denarja, s katerim se je nameraval šolati na rudarski nadaljevalni šoli za paznika, da bi si tako izboljšal poklic. Kruta usoda je prekrižala njegove načrte ter ugonobila mlado življenje sredi največjih naporov. Za pokojnim Slavkom žalujejo strti starši, zaročenka, tovariši in prijatelji, katerih je imel Brinar mnogo. Bil je splošno priljubljen, zato je izzvala njegova smrt veliko potrtost in sočustvovanje z vsemi prizadetimi. Pogreb nesrečne žrtve rudnika bo v ponedeljek ob 16 uri. Bodi Slavku Brinar ju lep spomin! Svojcem izrekamo iskreno sožalje! črepinko sil PIntaričev pajdaš Sam je poslal oblastvom pismo, da njegove roke niso omadeževane s krvjo Maribor, 17. julija Že pred tedni smo. poročali o pobegu kaznjenca Črepinka, ki je odsedeval v tukajšnji kaznilnici večletno robijo. Črepinka, kj se menda potika po Pohorju, doslej niso moglj izslediti. Osumili 6o ga tudi, da je bil soudeležen pri razbojniških pohodih Pintarioeve rokovnjaške tolpe. Kaže pa, da nima Črepinko ničesar skupnega ne s Pin-taričem, niti z njegovim glavnim pajdašem Jos. Kodrom, ki ga tudi še niso iztaknili. O tem priča tudi pismo, ki ga je prejel danes mariborski državni tožilec g. dr. Hoinik. V tem pismu, ki je bilo oddan® včeraj v soboto 16. L m. v Mariboru, pravi. Črepinko. da ni Lil udeležen pri roparskih pohodih Pintariča in Josipa Kodra ter da njegove roke se niso omadeževane od krvi. Ob koncu svojega pisma pa pristavlja Črepinko: >če mene hočete dobiti, potem morate še v druge šole iti«. Najdaljši stavki Raziskovalci najdaljših stavkov so nedavno odkrili, da je napisal najdaljši stavek angleški finančni minister, ki je izdal odredbo brez interpunktacije z 239 besedami. Toda zdaj se je našel literarni poznavalec, ki pravi, da poseka angleškega finančnega ministra ameriški poet svobodnih stikov Walt Whitman. Ta je namreč napisal pesem v enem stavku, ki obsega 359 besed. Pri Whitmanu sta še dva podobna stavka. Eden šteje 355, drugi pa 296 besed. Smrt pri volanu Blizu Mindena v Nemčiji je osebni vlak trčil v avto ter vlekel vozilo kakšnih 50 m za seboj. Potem je eksplodiral bencinski rezervoar, ki je ožgal šoferja in njegovega sopotnika do smrti. Zrcalo sokolske Prage Tisti drobni doživljaj, ki so se udeležencem praškega zleta na cesti, v lokalu, v tramvaju, na zletišču nabrali kakor majhni kamenčki v mozaik, bodo človeku brez dvoma še mnogo dalje ostali v živem spominu kakor celotni vtis veličastnega dogodka. Za takšen velik vtis se zdi človeška duša prešibka, da bi mogla za vekomaj v vsej neposredni resničnosti ohraniti v sebi, mala, slučajna srečanja z ljudmi ostariejo oa neizbrisna, če je le bilo doživetje lepo in iskreno. Ko smo se 30. junija ponoči prepeljali preko Madžarske, smo v ranem jutru čez Donavo prišli v bratsko republiko. Podzavestno smo začutili domačo zemljo in svoje ljudi — polja, lahke vzpetine, gozdovi .občinstfvo ki nais je prihajalo pozdravljat na kolodvore — vse nas je spominjalo domovine. Imeli smo občutek, da smo prišli domov. In kakor da smo doma, smo v Pragi sami prebili vse zletne dni. Ne dame se! Izmed vseh gostov, kar se jih je bilo zbralo na zletu od blizu in daleč, smo bdh jugoslovenski Sokoli deležni najbolj živahne pozornosti in najbolj gorečih simpatij. Kjerkoli se je na ulici pojavila skupina naših bratov v krojih in z jugoslovanskimi trakovi na prsih, jih je občinstvo pozdravljalo z viharnimi ovacijami. Nisi mogel sesti v gostilno, da bi v miru popil čašo pava in si privoščil skromno malico — takoj se je truma Pražanov zbrala okrog tebe, hočeš, nočeš si se moral dati pogostiti in potem ni bOo priseganju večne zvestobe ne konca ne kraja. Da, Cehoslovaki so nas Jugoslovane z vso silo priviK na svoje prsi, in ko smo se vračali, smo v njihovem in v svojem imenu prinesli njihovo devizo domov: »Ne d£me se!» Incident na ulici y luči tega navdušenega, prekipevajočega pobratimstva je zanimiva naslednja prigoda: V ČSR imajo — kakor je v de-mokratičnih državah običaj — cestni promet urejen po načelu: Vozi in hodi levo! Jugoslovenski Sokoli smo se temu le iztežka počasi privadili, a spričo ogromnega valovanja množic, kiso se tiste dni razvalile po Pragi, je bilo umljivo, da smo na trotoarjih doživljali pogostokrat kakšne majhne karambole. Tako se je eden izmed izletnikov iz Ljubljane na eni naj-prometnejših ulic s precejšnjo silo zaletel v Pražana, ki je hitel v drugo smer. Pra-žan je bil očitno nervozen človek in je nerodneža na vso moč nahrulil. Ljubljančan, ki je bdi v kroju, a jugoslovenskega traka na njegovih prsih brat čseh v svoji razburjenosti ni takoj opazil, se mu je v nekakšni mešanici slovenščine in češčdne začel opravičevati, češ da v Jugoslaviji hodimo ravno narobe kakor v ČSR, in ga je vljudno prosil oproščen ja. Da ste takrat videli Pražana! Na vse kriplje se je Ljubljančanu opraščal, obžaloval je, da nj njegove nacionalne barve takoj spoznal — skratka, bil je videti ves obupan nad nedolžnim, bežnim incidentom. Ko sita si nazadnje vroče stisnila roko, je samo še vdano poprosil: — Samo ndkomiu ne pripovedujte o tem. Drobna, neznatna zgodJbica, ki govori za celo knjigo. Plečnik v Vragi V teku žletnih <3m so se po sokolskih domovih vršili slovanski večeri, na sporedu so bile koncertne točke in govori. Jugoefloveni smo bd®i na tefti večerih deležni zmerom največje pozornosti in gostoljubja. K našim mizam so prisedaH domačini, se spuščali z nami v pomenke brez konca in krarja, se zanimati za naše razmere, hvaliti naše lepe kraje, zlasti še morje, in obujali spomine na poletja, ki So jih prebili v Jugoslaviji. Ob takšnih pogovorih smo živo čutili mi kakor Čehi, da predstavljamo eno, da smo eno ki juto zgodovinskim grehom razcepljenosti in nesloge. Obiskali smo Hradčame. Kofiko bogastva in lepote je tu združene v harmonično celoto, Id je prevzeta, slehernega iz- med nas. Dodelili so nam tolmača, ki nam je z živim ognjem pripovedoval o Plečnikovem delu v Pragi, nam razkazoval Plečnikovo dvorano in gaj pred njo. Bili smo ponosni, da je naš človek pomagal Prago oblikovati do dovršenega estetskega izraza, in sicer Prago, ki ima sama brez števila umetnikov visokih kvalitet. Pri Fleku A tako je bilo povsod — povsod smo v Pragi srečavali sami sebe in gorečo ljubezen do nas. Slavno znana pivnica pri Fleku je bila pozorišče največjih manifestacij, češkoslovaško - jugoslovenskega bratstva. Ob čaši piva so vrele na dan besede vzajemnosti in vseslovanskega zanosa. Bile so to besede odkritih ljudi, ne besede diplomatov. Bile so besede, ki so jasno in glasno izpovedovale, da mislita in hočeta oba bratska naroda eno in da jima tega, kar mislita in hočeta, ni nihče diktiral od zgoraj, temveč sledita samo najbolj naturnemu nagonu ljubezni do bratske krvi. Naši vojaki in mornarji A če smo bili že mi Sokoli in civilisti udeleženci praškega zleta obsipavand od pozornosti in navdušenja, človek skoraj ne more popisati ognja, s katerim so bratje Čehi sprejeli zastopnike naše vojske in mornarice. Kjerkoli so se pojavili naši vojaki ali mornarji — zlasti slednji, so bili že sami po sebi senzacija, ker je bratska ČSR brez morja in zato čuti njen narod še toliko intenzivnejšo povezanost s slovanskim Jadranom — jih je občinstvo jemalo v svojo sredo in vsi so tekmovali med seboj, kdo ji"1 izkazal več naklonjenosti in ljubezni. Priča sem bil, kako je elegantna dama povabila našega preprostega vojaka v svojo razkošno limuzino. In k Flteku so brat j . Čehi nekoč prinesli našega mornarja na ramenih, ga posadili za mizo, mu naročili vsega, česar si je utegnil poželeti, a eden iz druščine je stopil na stol in mu držal navdušen govor. Vojska češkoslovaške republike Ko so nastopili vojaki mal,. antante, je ogromni stadion napolnilo dale ko nad 200 tisoč ljudi, a zunaj tribun jih je stalo še kakšnih 100.000. Vli ti gledalci so občudovali nastop zavezniških vojakov, med katerimi so tudi naši vojaki s svojimi lepimi, efektnimi vajami dosegli triumfalen aplavz, češkoslovaška vojska je nastopila v impozantnem številu in je pokazala vzorno uvežbanost, disciplino in opremo, ki po svoji kvaliteti bržkone prednjači v Evropi. Po nastopu v stadionu je sledila grandiozna parada letal, ki so poletela nad zletiščem. Bilo je nad 240 lažjih in težiih bombarderje-v in lovcev. med njimi lepo število najhitrejših tipov. Ob čudovitih akrobacijah nad poročnika Novaka je vsa ogromna množica gledalcev zadrževala dih. Na letalca takih kvalitet bi bdi lahko vsak narod upravičeno ponosen, češkoslovaška armada je pokazala, da ji narod lahko zaupa obrambo domorvine. Jezik njihov in naš Z jezikom, to je treba reči. nismo imeli težav. Bratje Čehi so nam z juga, ki nismo bili v večji meri posvečeni v skrivnosti njihovega jezika, samo naročili, naj govorimo »pomalo« (počasi), prav tako pa so se tudi sami potrudili, da so razločno zlogovali besede — in razumeli smo se, da smo se čudili drug drugemu Zanimivo pa je, da v Pragi vse zletne dni nisem slišal nemške besede. Z eno samo značilno izjemo: Pri nastopu češkoslovaške armade sta dva vojaka iz sudetske pokrajine izmenjala za menoj nekaj besed v nemščini. A če smo se — bolj po srcu in misli kakor po besedi, tako izlahka razumeli med seboj, s tem še ni rečeno, da ni bilo med nami nikogar, ki bi nam bil rad kakor Bog v Babilonu zmešal govorico Ko smo se pri Fleku Čehi in Jugosloveni najbolj viharno bratili med seboj, se je med nas pomešal človek, ki ni govoril ne v češkem ne v srbskem ne slovenskem jeziku, pa bi nam vendar rad bil vsem skupaj tolmač. Ne delaj nam zdražbe. brat, smo ga ljubeznivo posvarili, tu smo sami pošteni, zanesljivi ljudje Brez nasilja smo ga izkomplimentirali iz svoje srede. Kruh je pol zmage Eno je, kar je na nas vse napravilo mogočen vtis: Ves čas zleta smo živeli do- bro in poceni. Če vzameš v poštev, da je v nekaterih deželah v Evropi že danes, ta-korekoč sredi mirovne dobe, nesorazmerna stiska za živež, te mora frapirati visoki življenjski standard in nizke cene živil v ČSR. Nizki indeks cen kaže, da je država, čeprav je industrijska, dobro preskrbljena s surovinami, da ima torej dovolj bogato agrarno zaledje. Cehoslovaki si dobrot svojega dela v veliki meri privoščijo in tako na praških ulicah skorajda nisem videl suhega človeka. Na široko organizirana telesna vzgoja in dobra hrana sta činitelja, ki bosta dvignila moč in samozavest Čehoslovaka na višino, na kakršno se nikoli ne more povzpeti nacionalna zavest človeka v narodu, ki je siromašen na dobrotah zemlje. In to nikakor ni majhnega pomena, saj so vojaški strokovnjaki nedavno vnovič ugotovili, da bo kljub visoko razviti tehniki vojne industrije tudi v bodoči vojni naklonjena sreča državam, ki bodo mogle svojim vojakom pošteno rezati kruha in mesa. Mladina — najdražji zaklad Ko smo si ogledovali zanimivosti praškega magistrata, sem bil nehote priča ganljivega prizora. Na lepem sem se z ostalimi brati znašel v dvorani, v kateri se je pravkar vršila civilna poroka. Nevesta si je brisala solze iz oči, ko so ji Sokoli iz Jugoslavije drug za drugim segH v roko in ji želeli najlepše sreče v življenju. Sreče, sem si mislil na tihem, in mnogo otrok, velik kup sinov. Republika jih bo potrebovala za obrambo. A v tem pogledu smo lahko za bratski narod mirne krvi. Nikjer na svetu najbrž ni ljubezen do mladine razvita v tako visoki meri kakor v češkoslovaški republikL V tramvaju sem videl gospo z dvema sinčkoma. Videti je bilo. da je ponosna nanju, a tudi ljudje naokoli so z vidnim spoštovanjem zrli vanjo Hvaležni so jI bili in so se z otroško radostjo sami poigravali ž njima. Vsak človek v tem narodu ve. da so otroci bodočnost skupnosti. In kadar bo prišla ura. bodo sinovi stopili na mejo in bodo svojo in našo domovino branili do zadnje kaplje krvi. L. K. Postani ln ostani član Vodnikove družbe! * s Ponedeljek, 18. VIL 1938. Dirke na Jezerski vrh Kljub slabemu vremenu fe kranjska sekcija MK Ilirije včeraj izvedla uspele motodkH- stične dirke na novi gorski progi na Jezerskem Kranj, 17. julija. Kranjska sekcija MK Ilirije je danes prestala ognjeni krst. Saj še ni tako dolgo, kar je bila ustanovljena, tudi nekajkrat s« že nastopili njeni vozači, toda danes se je lotila velike in težke naloge, organiziranja gorske motociklistične dirke v velikem obsegu in na cesti, ki dozdaj v športu ni bila znana. Globoko pod planine se vije stalno navkreber sedaj krasno popravljena gorska cesta na Jezerski vrh, 1218 m visoko, in v zadnjih 4 km nudi motociklistu-športniku idealno progo za preizkušnjo na njej. Ta del si je izbrala agilna kranjska sekcija predvojne motociklistične Ilirije in na njej priredila prvenstveno medklubsko dirko, ki je usnela nad vse pričakovanje. DVAKRATEN JE BIL TOREJ DANAŠNJI USPEH: tri pet, 3. Lapajne Julij (Columb, Ilirija) 5:16 in dve pet. Športni motorji do 500 ccm: 1. Šiška Janko (BMW, Ilirija) 4:23 in 2 pet, 2. Kobi Mirko (Norton, Ilirija) 4:41, i. Starič Ludvik (Jap, Hermes) 4:47 2 pet. Turni motorji do 1000 ccm: 1. Inž. Luckmann Mario (Puch, Ilirija) 4:58 in 2 pet, 2. Stranski Mirko (Ziindapp, Ilirija) 5:05. Prikolice: 1. Vidmar Stane (BMW, Ilirija) 5:10 in 3 pet, 2. Rozman Franc (Harley, Ilirija) 5:30 in 2 pet, 3. Hobacher Valter (NSU, Hermes Celje) 6:03 in 4 pet. ★ P. S. Neznanemu avtomobilistu za storjeno uslugo od Kranja do Ljubljane — še enkrat lepa hvala! L. S. Se ena motociklistična dirk Maribor, 17. julija Na progi Košaki—Sv. Jurij ob Pesnici je priredil danes popoldne »Motoklub Pohorje« klubsko motociklistično dirko, ki je prav lepo uspela. Startalo je vsega 8 dirkačev, ki so dosegli prav lepe uspehe. Na 10 km dolgi progi je dosegel najboljši čas dneva mladi in talentirani dirkač Rudolf Haas 7:11, in sicer na motorju NSU 250 ccm. V kategoriji motorjev do 500 ccm je bil najboljši Josip Zenz s časom 7:18. Na startu in cilju se je zbralo mnogo gledalcev. Pri razdelitvi daril je bilo izrečenih marsikaj lepih besed na račun naše leno napredujoče motociklistike. Hermes ni dal gola Včeraj so gostovali v Ljubljani železničarji iz Postojne in rešili neodločen rezultat brez gola mlada sekcija je pokazala svoje odlične sposobnosti, za gorske dirke z motocikli pa je odkrita nova standardna proga, ki se bo po svojih lepotah in posebnostih v do-gledni bodočnosti lahko postavila ob stran ljubeljski. Vse je bilo torej v znamenju veselega praznika motociklistov, le TO NESREČNO VREME je moralo baš danes imeti svoje muhe gori pod Karavankami. Po vremenskih napovedih tudi ta sprememba ni bila narobe, zelo kvarno pa je učinkovala na razpoloženje nekaj sto gledalcev na cilju in startu, M so pod vplivom mrzlega vetra in nizkih megel kmalu začeli prezebati in iskati zatočišča na toplem. Prav tako prizadeti so bili tudi funkcionarji, ki jim je bil posel — posebno pred tekmo — precej otežkočen, seveda pa je dež tudi močno pokvaril cesto ,ki pač zaradi ostrih in številnih zavojev ni dopuščala vozačem, da bi razvili vse hitrosti. Vreme, če že moramo pisati o njem, je bilo kakor pozno jeseni in kakor bi ne bile vse vasi v romantični Ko-krški dolini do zadnjega kotička polne le-^oviščarjev. Med številnim občinstvo NA CILJU smo opazili pokrovitelja prireditve s reškega načelnika g. Lipovška iz Kranja, dalje orožniškega majorja Cvijanoviča, komandanta pogranične čete kpt. Milutinoviča, predsednika domače občine in polnoštevil-ne zastopnike vseh sorodnih športnih organizacij. V precejšnjem številu so bili na cilju navzočni tudi sosedje z nemške strani, predvsem tamkaj uslužbeni, ki so šli prirediteljem v vseh pogledih na roko. To je bilo zaradi tesnega prostora na vrhu prelaza tudi zelo potrebno. PROGA, ki je-, kakor rečeno, vodila od Štularja do neka; metrov pred našo zatvomico na državni meji, je bila dolga 4300 m, izrazito visoko-gorska, čeprav z nekaj manjšim vzponom od ljubeljske. Zanimivo je, da je na tej kratki progi nič manj kakor 42 ovinkov, med njimi petina zelo strmih in težavnih. O odlični formi tekmovalcev priča tudi dejstvo, da med vsemi točkami ni bilo nobene nezgode in ie največ težav rn strahu povzročal prav za prav le prihod na cilj. kjer ni bilo nravega izteka. Tamkaj je doživel zelo nevaren padec odlični Šiška, ki pa na srečo ni imel hujših posledic razen za motor, ki bo moral v popravilo. Prireditelji so ukrenili vse, da bi odnravili tudi ta nedostatek, ker Jim je Tolnoma uspelo šele s preložitvijo cilja. Vsekakor bo treba glede organizacije ta-dirk zaradi cilja na Jezerskem vrhu premisliti še nekatere podrobnosti, da ne bo nesreče. Start ie bil določen za 15. uro, za obsežen spored v dveh delih — dirkači so se po prvi seriji točk še enkrat vrnili na start in glede na slabo vreme še posebej — odločno prepozno. Start in cilj sta bila zvezana po telefonu, tako da je imel sodniški zbor pod predsedstvom obeh predsednikov — g. Witzmanna iz Kranja na startu in g. Borštnarja iz Ljubljane na cilju — zelo olajšano delo. Vozači so odhajali v dvaminutnih presledkih in so z redkimi izjemami tako dosegali tudi najvišjo točko. Atrakcija dneva je bil seveda nastop »letečega Kranjca« Ludvika Stariča — motosekcija Hermesa je poslala na to prireditev zelo številno zastopstvo — ki pa vsaj v prvi točki ni ugajal najbolj. Kakor se zdi so njegova domena predvsem zaprta dirkališča čeprav kajpa tudi na cesti nima mnogo enakovrednih partnerjev. Pri vsem tem pa je treba računati, da pač ni vse odvisno od vozača, temveč mnogo tudi od stroja, s katerim pa ima Starič zmerom in zmerom neprilike. Tudi danes smo ga opetovano videli, da popravlja in popravlja ... Najboljši čas dneva — Šiška Spored je obsegal vsega sedem točk in je njegov prvi del — razen dirke športnih motorjev do 1000 ccm — trajal poldrugo uro. Ker je bilo udeležencev skoraj 40, med katerimi so nekateri vozili progo dvakrat se je konec dirke precej zavlekel, še bolj pa izračun podrobnih rezultatov, ki smo jih mogli do zaključka lista zbrati le v tejle obliki: Ljudski motorji do 125 ccm: 1. Anžur Alojz (DKW, Hermes) 6:15 in ena pet, 2. Kovačič Jože (DKW, Ilirija 6:43 in štiri pet, 3. Mališ Vlado (Peugeot, Hermes) 8:12. Turni motorji do 350 ccm: 1. Grašič Janko (DKW, Ilirija) 5:24 in tri pet., 2. Bar Vinko (DKW, Ilirija) 5:31 in tri pet., 3. Macinger Karel (Peugeot, Hermes) 6:28 in štiri pet. Športni motorji do 250 ccm: L Polak Zan (Puch, Ilirija) 5:04 in ena pet, 2. Grašič Janko (DKW, Ilirija) 5:15 in dve pet, 3. Bar Vinko (DKW. Ilirija) 5:27 in štiri pet SfMJrtui motorji do 350 ccm: 1. Puhar Franc (AJS, Hermes) 5:05 in štiri pet, 2. Polak Zan (Puch, Ilirija) 5:10 in Ljubljana. 17. Julija Nedavno so Šiškarji napravili izlet v Postojno in tam odigrali prijateljsko tekmo z domačim železničarskim klubom. Takrat so zabeležili zmago 6:3 in bi se bilo dalo po tedanjem uspehu soditi, da bodo na svojem igrišču vsaj ponovili zmago, če že ne njeno izdatnost. Toda Postojnčani so poslali v Ljubljano očividno močnejše moštvo, ki so ga ojačili z nekaterimi izposojenimi igralci. Tako so mogli na ljubljanskih tleh ne samo zabrisati svoj postojnski neuspeh, temveč so bili v ljubljanski igri že skoro močnejše moštvo na terenu. Igra je bila POVSEM PRIJATELJSKA. na trenotke živahna, deloma pa monotona. Terensko so bili gostje v rahli premoči, ker so bili v vseh vrstah bolj povezani in so kombinatorno bili pred domačimi. Toda številčno niso znali svoje premoči izraziti; pred golom so bili precej nerodni, velika zasluga za neodločen rezultat pa gre tudi hermežanski ožji obrambi, ki je čistila energično in delala brezhibno. Upoštevajoč vse to, je neodločen rezultat stvaren odsev prikazane borbe in igre. V splošnem so bili GOSTJE KOT CELOTA BOLJ IZRAZITI, bolj izravnani, le obe zvezi, Valcareggi na levi in Host na desni ter srednji krilec Sala so se odražali od ostalih Moštvo igra sistem, ki se prilagodi vsakokratni situaciji mnogo so forsirali nizko igro po tleh. Videti je sicer na prvi pogled, da postojnsko moštvo ne spada v vrsto izgrajenih in uglajenih moštev, ki smo jih že videli v Ljubljani, toda znajo igrati prijetno in vidi se jim, da razumejo nekaj o nogometu. Mnogo MANJ POVOLJEN VTIS je napravilo šišensko moštvo, ki je razpolagalo z nekaterimi izredno dobrimi močmi, dočim so bile druge prav tako izredno šibke. Med poslednje spada napad v celoti. Nova pridobitev Slanina, bivši Rečan, je bil gotovo najboljši v napadu, ali zanj ni mesto v srednjem napadalcu. Zelo šibek je bil tudi srednji krilec Bogme, ki ga skoro vso igro ni bilo opaziti. Dobra pa je bila, kakor že omenjeno, ožja obramba, v kateri sta se odlikovala oba branilca. Ber-glez in Klančnik, dočim je Rožič v golu delal le prvi polčas; v dragem je njegovo posredovanje utrpelo zelo na zanesljivosti. Zanimanja je bilo za to srečanje precej, na igrišču se je zbralo preko 300 ljudi. Sodil je g. Lukežič dobro. Turnir Grafike Na Jadranovem igrišču po priredili Grafičarji brzi turnir s sodelovanjem Reke, Jadrana in Svobode. Igralo se je na zmago, kdor je zgubil, je odpadel. Nekaj zanimanja je bilo kljub lepemu vremenu in je bilo na igrišču okoli 100 ljudi. REKA : JADRAN 2:0 (0 0). Sosedna rivala sta se sestala v prvi borbi in so Vičani zasluženo vrgli iz konkurence svojega trnovskega konkurenta.. Pri tem je treba naglasiti, da so Rečani nastopili z močno pomlajenim moštvom, ker so sedaj v dobi selitve igralcev zgubili nekaj moči iz prvega moštva. Videti je, da so pomladku posvetili precej pozornosti in utegnili takoj zamašiti nastale vrzeli z enakovrednimi silami. Nasprotno je bil Jadran kompleten na terenu, razen Marolta na srednjem krilcu, pa le ni mogel obvladati svojega na-sprotnika. Zgoditka sta zabila Tuma in Urbančič. — Sodil je g. Do-berlet. GRAFIKA : SVOBODA 7:1 (2:1) Rezultat sam kaže, da so bili Grafičarji visoko nad svojim nasprotnikom. Ta velika razlika pa ne gre toliko na rovaš športne superiornosti, temveč bolj na račun netoine organizacije: Svoboda je namreč nastopila samo z devetimi igralci. Tako ni bilo nobeno čudo, če se e napad Grafičarjev nasitil golov, ki jih je zabijal po mili volji. Uspešni so bili za Grafiko Jankovič trikrat, Potrato enkrat, Žagar trikrat. — Sodil je g. Mehle. Grafika : Reka 2 s 1 (o : 1) V finalu sta se potem srečala zmagovalca iz prvih tekem. Moštvi sta bili precej izravnani, le da mladi Rečani niso vzdržal: do konca. Reka je prišla v vodstvo iz prostega strela po Aljančiču, ali ni mogla do- j sežene prednosti zadržati preko drugega polčasa. Grafičarji so imeli v drugem delu igre nekaj premoči in so jo izkoristili. Žagar je izravnal, potem pa je zabil Stro- ' majer zmagonosni gol. Tako je Grafika : s precejšnjo lahkoto zmagala v tej lastni I konkurenci. — Sodil je g. Dorčec. Celjski nogomet Celje, 17. julija Danes popoldne sta odigrali prijateljsko tekmo enajstorici Celja in Olimpa, ki se je končala s 3:1 (1:0) v korist Celja. Obe moštvi sta pokazali precej povprečno igro. Oba napada sta bila zelo neodločna pred golom, čeprav je Celje nekoliko prevladovalo tehnično. Krilski vrsti in ožji obrambi sta zadovoljili. Celje je bilo v terenski premoči. Olimp pa je bil predvsem požrtvovalen. Tekmo je sodil g. Oberlintner zelo ležerno in tudi s številnimi napakami. V predtekmi je mladina Celja zmagala nad mladino Olimpa z 2 :1 (1:1). Mariborski nogomet Maribor, 17. julija Na igrišču Rapida je bila danes popoldne prijateljska nogometna tekma med domačim Rapidom in celjskimi Atletiki, v kateri je Rapid zmagal s 5:t (8:0). Zmaga domačega moštva je bdla popolnoma zaslužena. V predtekmi so igrali mariborski sodniki in srtarQ moštvo Rapida neodločeno 1:1. Pred njimi Je mladfaia železničarja porazila mladino celjskih Atletiko? z 2 K) (0:0). Kvalifikacijske tekme VARA2DIN: Slavija : Concordia 3:2 (3:0). Domači so bili posebno v prvem polčasu v veliki premoči, Zagrebčani pa so se znašli šele po odmoru, ko je bilo že prepozno. Borba je bila zelo napeta in dramatična do zadnjega žvižga. Gledalcev je bilo 2500. Sodil je madžarski sodnik Boronkay. OSIJEK: Slavija : Sparta (Zemun) 4:3 (1:2). Tekma je potekala v prvem polčasu v znamenju premoči gostov, pozneje pa so domačini zaigrali odlično in si zasluženo priborili zmago, ki pa je glede na rezultat prejšnji nedelje mnogo, mnogo prenizka. SKOPLJE: Gradjanski : Radnički (Kragujevac) 6:1. Gladka zmaga domačih. Z gornjimi tekmami so končane kvalifikacijske tekme za vstop v nacionalno ligo, v katero bodo kot 10., 11. in 12. klub vstopili: SLAVIJA (VARAŽDIN), SPARTA (ZEMUN), in GRADJANSKI (SKOPLJE). Tekme za srednjeevropski pokal Kladno: Juventus (Turin) : Kladno 2 : 1 (1 : 1). Kladno izpade. Milan: Ambrosiana : Slavia (Praga) 3 : 1 (1 : 1). Ambrosiana izpade. Občni zbor okrožnega odbora LNP v Mariboru Mamiror, 17. julija. Pri »Zamorcu« je bil danes popoldne redni občni zbor okrožnega odbora LNP v Mariboru, ki ga je otvoril in vodil predsednik mag. C. Maver. Uvodoma je po- I zdravil zastopnika podpredsednika LNP g. Martelanca ter zastopnike sodniškega odbora in posameznih klubov, nato pa je v kratkem orisal delovanje OOLNP v pretekli poslovni dobi. Tajniško poročilo je podal g. Viljem Miheljak, ki je izčrpno poročal o poslovanju OOLNP. Na področju OOLNP Maribor je bilo v pretekli poslovni dobi odigranih 10 mednarodnih tekem, 81 prvorazrednih prvenstvenih tekem, 24 drugorazrednih prvenstvenih tekem, 12 tekem juniorjev. 12 tekem rezervnih moštev. 1 medmestna tekma. 32 prijateljskih tekem in 24 pokalnih, skupno 196 tekem. Blagajniško poročilo g. Antona izkazuje 72 din primanjkljaja. Kapetan OOLNP g. Konic je poročal o medmestnih tekmah, glede katerih je dejal, da so bili klubi v pretekli sezoni zelo okupirani in zaradi tega razen dveh tekem ni mogel zaključiti nobene druge medmestne prireditve. Zastopnik SK Železničarja g. Fišer je nato kritiziral postopanje in poslovanie OOLNP v nekaterih primerih, ki se tičejo SK Železničarja. G. FiSerju je odgovoril podpredsednik LNP g. Martelanc, ki je pojasnil, da glede nekaterih očitkov g. Fi-šerja ne zadene OOLNP nobena krivda, marveč LNP. Med drugim ie g. Martelanc dejal, da bo poslovanje LNP v doglednem času bolj ekspeditfvno. Na predlog g. Ko-niča se je naposled sprejela z večino glasov razrešnica dosedanjemu odboru, in si-ces s 7 proti 2 glasovoma. Nato je spre- i govoril g. Rergant, ki je pozival navzoče I delegate k složnem« delu na ekspontoani I severni meji Pri volitvah je bil izvoljen 1 za predsednika mag. g. Ciril Maver, dočim so posamezni klubi delegirali v odbor naslednje odbornike: SK Rapid g. Frank-la, SK Gradjanski g. V. Miheljaka, SK Ptuj g. Amona, Cakovački SK g. Konica, SK Lendava g. Grbca, SK Mura g. Skra-berja, SK Železničar g. Lovreca, SK Drava g. Jenka, dočim bo SK Slavija imenovala svojega zastopnika pozneje. Pri slučajnostih se je soglasno sklenilo, da se odpošlje predsedniku vlade dr. Sto-jadinoviču brzojavna zahvala za ukinjenje davka na športne prireditve. Prvenstven? kolesarska dirka Prvaka dravske banovine sta postala: Krušič (Hermes) med seniorji in Bizilj (Ljubljanica) med juniorji Slovenj Gradec, 17. julija V okviru športnega dneva tukajšnjega kluba Mislinja je bil danes okoli poldneva tukaj cilj dveh kolesarskih dirk za prvenstvo dravske banovine. Obeh dirk. ki jih je razpisala ljubljanska Kolesarska podzveza. so se udeležili samo vozači te podzveze, ker je mariborska prepovedala svojim članom udeležbo v tej dirki. Podrobni rezultati so bili: V giavni skupini (na progi Ljubljana— Petrovče—Slovenj Gradec, 116 km): 1. Kru šič (Hermes) 3:55.50, 2. žerjal (Edinstvo) 3:55.50 2/5, 3. Abulnar (H) 3:55.50 4/5, 4. Peternel (E) 3:55.51, 5. Podmilščak (E) 3:55.55, 6. Premk (H) 3:56.40, 7. štibernik (E) 3:57.05. V juniorski skupini (na progi Celje—Slovenj Gradec, 51 km): 1. Bizilj (Ljubljanica) 1:44.45, 2. Lukman (Sava) 1:44.45 1/5, 3. Grabnar (Lj) 1:44.46, 4. šibila (E) 1:44.461/5, 5. Pahor (E) 1:44.46 3/5. O poteku ostalega sporeda v okviru športnega dneva bomo še poročali. Športni dan na Jesenicah Jeeenioe, 17. juliia Včeraj in danes ie tukajšnji športni klub Bratstvo priredil svoj športni dan. združen s proslavo desetletnice klubovega obstoja. Športni spored se ie začel že snoči. ko sta odigrali prijateljsko nogometno tekmo jeseniški enajstorici Bratstva in Kovinarja, v kateri je Bratstvo zmagalo s 4:1. Danes dopoldne ie bil lahkoatletski miting, na katerem so razen domačih atletov nastopili tudj številni znani atleti iz Ljubljane. Glavni podrobni rezultati so bili med posameznimi disciplinami naslednji: 100 m jHniorji: 1. Račič (Ilirija) 11.5, 2. Berglez (Bratstvo) 12.1, 3. Media (B) 12.5. 1500 m: 1. Pogačnik (Primorje) 4:24.4, 2. Glonar (T) 4:S2, 8. Slograd (B) 4:40.1. Skok v daljino: 1. Zgur (P) 6.32. 2. Klinar (Planina) 6.30. 3. Bratovš (I) 5.76. 800 m: 1. Skušek (P) 2:21.2 2. Pohar (B) 3:22.4, 3. Poličkov (P) 315. 400 m: 1. Skušek (P) 52.8, 2. Ifabernik (P) 54.8 3. PohaT (B) 56.3. Skok v višino: l. žgur (P) 178, 2. Bra-tovž (I) 173, 3. Polak (P) 168. Met krogle: 1. Klinar (P) 11.78, X Pefič (B) 11.44, 3. Kajfež (P) 10.88. Met diska: 1. Kajfež (P) 36.60, 2. Klinar (P.) 30.24, 3. žvan (Gorenjec) 30.23. Štafet« 4X100 m: 1. Primorje 47.7, 2. Bratstvo 48.1, 3. Ilirija 49.2. Popoldne je bila najprej prijateljska tekma med mladinskima moštvoma Kovinarja in Bratstva, v kateri eo Kovinarji zmagali z 1 K) (0:0). Nato je sledila prijateljska t edema mod mariborskim železničarjem in domačim Bratstvom, v kateri so gostje zmagali s 6:1 (4:1). Pokazali ao lfpo tehnično igro ic so bila ves čas tudi zasluženo v premoči. Domača enajstorica je igrala bolj raztrgano in sploh ni bila na običajni višini. O lepem športnem dneExceAsior« objavlja statistiko tujcev v Franciji, na podlagi katere ugotavlja, da je število tujcev od leta 1914 naraslo za celih 80 •/» in da jih je sedaj 2,564.000. To pomeni, da predstavlja število tujcev 6% vsega prebivalstva Francije. Stanleyev sotrudnik umrl Bruselj. 17. juL AA. Polkovnik ba^on Liebrechts. ki je bil sotrudnik Stanleya pri odkritjih v Afriki, je včeraj umrl v 80. letu sitarosti. Uspel sokolski nastop v Pesnici Maribor, 13. julija Popoldne so se zbrali v obmejni Pesniti Sokoli k nastopu v korist zgradbe Sokolskega doma. Na prireditev je prišlo mnogo mariborskih Sokolov in narodnega občinstva s posebnim vlakom. Na telovadnem prostoru na Kranjčevem posestvu, ki je bi-o lepo okrašeno z zelenjem in zastavam^ se je zbrala velika množica ljudi, ki je pozorno sledila strumnemu, discipliniranemu in res vzornemu telovadnemu nastopu ob sodelovanju vojaške godbe. V začetku sta Sokolstvo in občinstvo počastila državno za stavo. Zaslužni starosta pesniškega Sokola br. Srečko Kranjc je s prisrčnimi besedami pozdravil vse navzočne. zlasti zastopnika vojske podpolkovnika Maklača. župnega starosto dr. Goriška, narodnega poslanca dr. Jančiča, predsednika občine Frasa in vsa bratska društva in čete, ki so se odzvali povabilu. Svoj govor je zaključil s trikratnim s Zdravo« prvemu sokolskemu starosti Nj. Vel. kralju Petru n., ki so se mu pridružili vsi prisotni. Svečanost poklo-nitve državni zastavi je bila zaključena z igranjem državne himne. Nato so nastopili telovadni oddelki, ki jTh je množica navdušeno pozdravljala. Nastop obmejnega Sokolstva je ob tej priliki še bo*5 utrdil njegove zveze z obmejnim prebivalstvom. Vremenska nsi>oved Zemunsko vremensko poročilo: Delno ob* lačno na zahodu kakor tudi v dunavski m moravski banovini, a vedro vreme v ostalih pokrajinah. Nevihta z dežjem je bila v okolici Beograda. Toplota ie v vsej državi narasla. Najnižja toplota Kraljevo 10.. a najvišja v Podgorici 30 C. Zemunska vremenska napoved: Poveča, nje oblačnosti v v?ej kraljevini. Ponekod bodo nalivi j«i nevihta. ohlnd;!o se bo. »JUTRO«, ponedeljska todaja Ponedeljek, 18. VIL 1938. Živahno gradbeno gibanje v Trbovljah Letošnja stavbna sezona ▼ Trbovljah je izredno živahna. Letom gospodareke sta-nacije je zavoljo zvišane rudniške produkcije, ki se boljša iz meseca v mesec, sledilo vidno oživljenje vseh tukajšnjih gospodarskih panog, kar se zadnji dve leti še prav posebno odraža tudi na gradbenem področju. Stavbna stroka ima letos pri nas polno dela z javnimi in privatnimi zgradba, mi, ki jih gradi občina, tukajšnja industrija, nič manj pa osebna podjetnost obrtnikov, mnogih boljših rudarjev in nekaterih rudniških nameščencev. Gradbena delovnost občine ln banovine Občina je v svojem obsežnem gradbenem programu, ki ga je delno že izvedla, pokazala mnogo naprednega smsla za izboljšanje prometnih prilik, za boljše zdravstvene razmere in za omiljenje stanovanjske krize ter pristopa z izdelavo novega regulacijskega načrta k preusmeritvi trboveljske gradbene slike v smislu modernih urbanističnih načel, katerim bo tvoril podlago novi gradben; pravilnik z enotnimi gradbenimi smernicami. Po tem regulacijskem načrtu bodo Trbovlje razdeljene v tesnejši in širši gradbeni okoliš. Ureditev tesnejšega gradbenega okoliša je zamižije-na s parcelacijo nezazidanega zemljišča, novodobno kanalizacijo in gradbo stavb po enotnih načelih, ki jih bo prepisala občina. Prva dela za ustvaritev tega tesnejšega okoliša so se izvedla s parcelacijo občinskega zemljišča okrog občinske bolnišnice, kjer ee bo na 39 parcelah zgradilo na privatno pobudo enotno naselje enostanovanj-skih hiš. Regulacijski načrt določa dalje ureditev cestnega omrežja, razširjenje že obstoječe banovinske ceste, ki bo brez sedanjih ov;nkov in klancev vezala Trbovlje z železniško postajo. Glavna prometna žila se namerava razbremeniti v novo cesto, ki bi držala od Vod do gornjih Trbovelj in služila le motornim vozilom. Semkaj spadata tudi regulacija trboveljskih vodotokov in nova kanalizacija iz raznih delavskih kolonij. Trbovlje se bodo po mestnem sistemu razdelile v štirj do pet novih okrajev, ker so posamezni okoliši postali preobširni in otežujejo upravno orientacijo. Občina izgradi v kratkem dve štjridružin-ski hiši v stanovanjski koloniji blizu stare občine. Načrti za obsežni Zdravstveni doni so odobreni im upamo da bo z zagotovlje-rjem potrebnega denarja temelj zgradbe postavljen že v kratkem. Občinski stavbni program določa tudi zidanje novega občinskega doma, za katerega je v tekočem proračunu odobrena temeljna vsota 100.000 din. Občinski dom je zamišljen kot velika reprezentativna stavba, v kateri bo dovolj primernega prostora ne le za številne občin ske urade, temveč tudi za državne urade, ki jih bo treba prej ali slej odrediti za Trbovlje. Tudi ta gradnja se m.sli začeti še to jesen, čim se bo našio primerno zemljišče. Od javnih občinskih del je omeniti že gradbo nove ljudske šole na Sv. Planini, novi most preko potoka Bobnarice, preložitev občinske ceste Ravne—Boben pri Sv. Marku in sodelovanje občine pri graditvi nove ceste na Mrzlico Banovina nadaljuje dela z regulacijo potoka Globošaka, ki bodo v kratkem končana. S tem bo odpravljen velik higienski ne-dostatek odprte struge, v kateri so se zbirali razni umazani odpadki. Potok bo od-sibmal tekel v zaprtem kanalu. Dela na banovinski cesti med Zagorjem in Trbovljami se nadaljujejo na trboveljski strani, vendar napredujejo zelo počasi zaradi malega števila delavcev in nedovoljnth banovinskih kreditov. Odločevalne čimitelje je opozoriti. da dela pospešijo, ker je nova cesta edini prometni izhod Trbovelj proti Ljubljani. Milijonske gradbene investicije industrije TPD gradi novo elektrarno milijonske vrednosti ob Savi ter doziduje in dovršuje dve novi lSstanovanjski hišj na Tereziji. Cementarna TPD pa ie dozidala pet novih ogromnih silosov za vzkladiščanje cementa jn pregrajuje tvorniško poslopje, kjer pripravlja nov produkcijski obrat. Tudi te adaptacije so milijonske vrednosti. Stavbena dela TPD vodijo ljubljanska gradbena podjetja. Zasebno gradbeno gibanje je tudi živahno Privatna pobuda je istotako vnesla živ tempo v gradbeno gibanje obrtnih lokalov in stanovanjskih hiš. Letos je bilo izdano 24 stavbnih dovoljenj. Tako gradi mizar Hribar Matija. Mesar Crk je lično nadzidal hišo in preureja mesarske lokale in delavnico. Me?ar Holešek si ie pod Terezijo zgradil lep paviljon za mesnico. Krojač Punger- čar je ob banovinski cesti nadzidal hišo. Rudarski dom pod Počivavškom je dobil dovoljenje za zgradbo društvene dvorane in adaptacijo lokalov. Trgovec Voman Vili je poleg rudniške restavracije postavil bencinsko črpalko, trgovec Tavzel pa bo v kratkem gradil pred svojo hišo velik bencinski rezervoar s črpalko, ki bo držal kar 11.560 litrov bencina. Rudarji in rudniški nameščenci gradijo s pomočijo dolgoročnih kreditov TPD v vsem bližnem okolišu lepe enostanovanjske hiše, med katerimi so neke zgrajene z začudljivi,m okusom in vsem modernim komfortom. Posebno živahno ee gradi v Urhovčevi loki in na Posetju, kjer bodo novi svetli domovi kmalu prekrili vse zemljišče. Vrednost privatnih in javnih zgradb dosega 2.000.000 din. Investicije industrije pa gredo v desetine milijonov. Kljub vsemu gradbenemu podvigu pa je stanovanjska kriza v Trbovljah še vedno prav občutna. To posebno čutyo novodošli državni nameščenci, pa tudi državni in privatni upokojenci. Občina bo slei ko prej morala tudi za te graditi vefstanovanjeke hiše, saj se bodo vsi upokojenci izselili iz Trbovelj, če se stanovanjske prilike zanje ne bodo izboljšale v doglednem času. Občinsko gospodarstvo bi bilo s tem le oškodovano. Občinska stanovanjska politika naj bi kljub morebitni nerentabilnosti takih stanovanjskih hiš pokazala tudi v tej smeri lepo socialno gesto, kakor jo kaže z gotovo tudj nerentabilnimi stanovanjskimi kolonijami za rudarja in ročnega delavca. Skavtsko platneno naselje pri šeščah Mladina je vesela lepot Savinjske doline Žalec, 17. julija Letošnje ugodno poletje nudi skavtom izredno priliko za tabor jen je v naših krajih. Med Žalcem in št. Petrom v Savinj-siki dolini so postavili skavtje blizu šešč platneno naselje. Taborijo skavtje iz Celja in Litije in posamezniki iz Ljubljane. Bto korakov od njih pa domujejo skavtje s Sušaka. Mladi gostje si bodo nabrali precejšnjo zalogo solnca in zdravja za dolge zimske mesece. Ves dan so na zraku in solncu. Dopoldne se vrše razni tečaji. Taboro-vodja je brat Utaha iz Celja, kakor je njegovo gozdovno ime, inštruktor pa je br. Mano Seifert iz Ljubljane. Platneno mesto so razgrnili na prekrasnem prostorčku na robu gozda nedaleč od Savinje. Voda je topla in čista. Savtnjp ne doseza v tem menda nobena druga slovenska reka. Vidi se na zajeten hrbet Mrzlice in na verigo Pohorja. Kar daje taboru veliko prednost, je mrzel stu-deoček ,ki izvira nedaleč od taborišč. Pra/vcato bratsko življenje so navezali med seboj, tako da bodo ostali udeležencem praiv lepi spomini na taborjenje v Savinjski dolini. Posebno so zadovoljni s kuharjem, ki je pravcat um-rtnik v svoji stroki. Doslej je bil za kuharja že na devetih taborih. Po zaključenih dopoldanskih predavanjih se popoldne kopljejo ali pa pohitijo v zanimivo okolico. Tu vidijo savinjsko rožico — hmelj. Ta svet je za mladino iz drugih krajev izdaten na novih vtiskih, saj je le ena Savinjska dolina. Mladim letoviščariem klima zelo prija. Doslej ni še nihče zbolel. Le enega je prijelo domotožje, da si je zaželel domov. Seveda je bil nesrečnik med najmlajšimi, ki so mu bili napori, zvezani s taborjenjem novi in ga je vleklo domov v naročje mamice Zoper vse nevšečnosti imajo s seboj lekarno. Čez jarke in potočke napravljajo brvi, s pridom se vadijo v pionirstvu, ki j, med temeljnimi nauki skavtizma. Doslej so imeli že več obiskov iz Celja, Litije in od drugod. Seveda jih kaj radi posečajo domačini, ki posedajo zveče7- ob tabornem ognju. Takrat prikipi iz mladih grl pesem. Pojejo še šegave popevke in zbijajo vsakovrstne šale. Zadovoljni so z okoliškimi prebivalci in prepričani so. da tudi savinjriki kmetje spoznavajo kak namen ima skavtizem, ki hoče v trdi življenjski šoli vzgajati jugoslovenski mladi rod v ljubezni do bližnjega. Fotografi so se sprli pri lovu na birmance Obrtni zakon tudi fotografom ne dovoljuje pohoda v tuje revirje Sava pri Litiji, 17. julija Na vsakih pet ali šest let imamo birmo tudi v naši šmarski dekaniji, ki se razteza od Janč pa do Svibna pri Radečah. Birma je za podeželje velik dogodek, saj se nabere v nekaterih krajih obilo mladine za birmo, ki ji je treba nove obleke, obutve, ur in drugega. Zaradi birme imajo torej obrtniki zmerom mnogo dela. Novejši čas zahteva, da shrani birmanec v spomin na birmo tudi sebe in botra na sliki. Ob takih prilikah imajo ugodno žetev fotografi. Po stari navadi gre pravica fotografiranja predvsem domačim fotografom. Le ti imajo zadnja leta, ko se je foto-amaterstvo tako razpaslo tudi na deželo, med letom kaj pičel zaslužek. Zato so računali domači fotografi, da jim bo kaj prida zaslužka vrgla vsaj letošnja birma. Prišli so k nam fotografi iz Ljubljane, Gorenjske, Dolenjske in celo iz Brežic. Nekateri so imeli kar po dvoje aparatov. Za g. škofom so hodili peš ali so se vozili kar v avtu, če so bila pota ugodna. Zanimivo in za podjetnost fotografov je kaj zgovorna zgodba z Javorja nad Litijo. Tjakaj je prišlo skoro več fotografov, kakor pa je štela mala hribovska vasica birmancev. Nekateri fotografi gotovo niso krili stroškov za pot na Javorje, kamor so se pripeljali s taksijem. Na Savi, vasici pod Sv. Goro, ki jo poznajo kot izhodišče v razne zasavske hribe številni ljubljanski, zasavski in drugi izletniki, pa je prišlo med fotografi do hudega obračunavanja. Ko je bila birma končana in so pričeli prihajati iz cerkve botri s svojimi birmanci, se je začela tekma med fotografi, kdo bo napravil več zaslužka. Nekemu domačemu fotografu je ob taki hudi konkurenci zavrela kri. Navalil je na svojega konkurenta iz Ljubljane, podrl ga je na tla in ga začel obdelavati. V prepir so se vtaknili še drugi stanovski možje in žene in Sav ljani so doživeli prizor, kakršen je pri nas kaj redek. Le škoda, da ni bil kdo navzoč-nih tako duševno prisoten, da bi pritisnil rokoborce na ploščo___ Prepir in pretep so ustavili šele s posredovanjem, da ne gre na blagoslovljenem cerkvenem prostoru razsojati sporov s palicami in pestmi. Pri rokoborbi so dobili nekateri uspele »posnetke« po glavah in telesih. Dogodek je prijavljen oblastvom in pravijo, da bodo zdaj zadevo »razvijali« na sodišču in bodo udeloženci »fiksirani« po trdih postavah obrtnega zakona, ki ne dovoljuje, da bi silili iz konkurenčnih namenov tudi fotografi v tuje revirje. Udarec po šipi bi bil kmalu usoden Pravočasna pomoč ji je rešila življenje Ljubljana, 17 .julija Krojaški mojster Janez Kranjc stanuje v štepanji vasi, njegova žena, 311etna šivilja Stana pa na Galjevici. Danes dopoldne je žena prišla k možu, da se pomenita o neki diružansM zadevi. Ker je mož vztrajal na svojem in ni v zadevi hotel ustreči ženi, je nastal med njima prepir in žena je v jeztf udarila z d.snico po šipi. Udarec je razbil steklo, katerega ostrina ji je v zapestju prerezala žilo odvodnico. Nesrečnica, ki se ji je takoj vlila kri v curku, se je nekaj trenutkov zatem onesvestila. Na pomoč poklicani reševalci so nemudoma prihiteli z aivtom in ponesrečenki nudili prvo pomoč s tem, da so ji nevarno poškodovano dermico prevezali nad komolcem, kar ji j? rešilo življenje. Nato so jo nezavestno takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so opravili ostalo, tako da nesreča menda ne bo usodnejša. ep dar: Zgodbe brez groze čez drn In strn.. STOLETNICA ŠKOFA TROBCA Nato je govornik odkril spominsko ploščo, ki je iz črnega marmorja in vzidana na desni strani glavnih vrat in na kateri je z zlatimi črkami zapisano: Tu se je rodil dne 70. julija 1938. prevzvišeni gospod TROBEC. JAKOB, škof v St. Cloudu Minn., USA.« (»Ponedeljski Slovenec«, 11. VII.). Da, to se pač lahko reče, da so redki tako veliki možje, da bi jim hvaležni narod klesal zlate črke v marmornate plošče že na sam njihov rojstni dan. KRVAV ZLOČIN Milivoj se je pred leti sicer izselil, a se je nedavno spet priselil k svoji materi. Sestre so ga zaradi njim nevšečne žene še vedno vznemirjale. Ko se ie v petek bril, je prišla nadenj najstarejša sestra in se začela Z njim prepirati. Jezen je Milivoj z britvijo skočil nad sestro in jo vso razrezal, skoraj zaklal. (»Slovenski dom«, 11. VTL). Vso razrezal in skoraj zaklal — grozota v resnici, da ji izlepa ne najdeš primere. A nesrečna Milivojeva sestra je vendar ostala še razmeroma na dobrem. Vse huje bi se bilo namreč izteklo, če bi je brat n® bil vse razrezal, a bi jo bU čisto zaklal. PROPELER IN BRZINOMER Avto reže tunel ali predor skozi ljubljansko m barjansko meglo, ob strani bežijo njive s koruzo in sirkom ... Brzinomer hitreje briše rosno šipo, kolikor hitreje mi roso brišemo po cesti. (»Življenje in svet«, li. vn.). Velika ameriška potniška letala so zdaj opremili z nadomestnimi propelerji, ki jih dajo pod letalov trup. Zaradi tega letalo bolj počasi leti, le 8 kilometrov na uro, zato pa more zasilno pristati. (»Slovenec«, 13. vn.). Takšna so pač pota moderne tehnike — človek ne ve več, kakšna funkcija bo kakšnemu stroju ali vijaku nazadnje še pripadla. Če premakneš propeler pod »letalov trup«, mu lahko znižaš brzino na 8 km na uro, brzinomeri pa so samo zato še, da brišejo rosne šipe avtomobilom. SREČA V NESREČI Svojo snaho Tidžo je do smrti pretolkel in nato sam skočil v vodnjak Alaga Tbrulj iz vočitelja pri Ljubuškem. S snaho Tidžo sta šla po moko v sosednji mlin . .. Ko se je pa vrnila, je tast kakor besen skočil oro-ti njej in jo začel s topim delom sekire mlatiti. Prisotni kmetje so žensko komaj iztrgali iz rok tasta in jo zaprli v sobo da je mož ne bi ponovno napadel. Toda Alaga se je iztrgal in vdrl v sobo. Udaril je s sekiro Tidžo, nato pa skočil v bližnji vodnjak, kjer je utonil. Snaha bo kljub težkim poškodbam ostala pri življenju. (»Slovenski dom«, 13. VII.). Ej, trdoživi so ti naši ljudje na jugu, a najbolj trdožive so pač ženske med njimi. Ce jo do smrti pretolčeš, pa ti še zmerom ostane pri življenju. SLABA VEST V ARESTANTOVSKI OBLEKI Včeraj zjutraj je opazil sumljivega neznanca gozdar na graščini Grmače, gospod šmuc, ki se je mudil na Podrojah nad graščino. Tedaj se je priplazil iz hoste sumljiv neznanec v svetli arestantovski obleki, ki je šel pit k studenčku. Videč, da ga opazuje,'je izginil nazaj v gozd. Kmalu je krenil nizdol po goščavi. Previdno se je ognil graščinske poti, pa tudi mimo šmartna si ni upal. Krenil je na nasprotni hrib Sitarjevec kar čez travnike. »Ta pa gotovo nima čiste vesti, da se boji ljudi :n noče po cesti, ampak jo ubere kar po travnikih,« je pomislil gospod šmuc. (»Slovenski Narod«, 14. VII.) O, kako jasen, logičen sklep! To si zares lahko zapomnite, ljudje: Kadar srečate na samem, v goščavi, na poti preko travnikov človeka, ki noče po cesti in se boji ljudi, se morate zmerom vprašati, kaj naj to pomeni. A če je povrhu oblečen še v svetlo are-stantovsko obleko, takrat si brez rizika lahko mislite, da ta človek nima čiste vesti. AMERIŠKI TRII MF Po uradnem sprejemu se je Hughes le s težavo prebil skozi 'množico, ki je prekipevala v navdušenju. Ko se je spustil na tla. je Hughes moral ostati v letalu pet minut, da so napravili med tem red okoli letala. Z avtomobilom sploh ni mogel do hangarja, ampak je končno prodiral nroti izhodu po korrlonu motociklistov. (»Slovenski dom«, 15. vn.) Radi verjamemo, da je v Ameriki, tej deželi rekordov, možu uspeha dovoljeno marsikaj, kar bi policija in morala sicer štela za zlo. O, zelo verjetno ie, da bi od navdušenja prevzeta množica Hughesa najrajši dvignila na rame, da ga odnese kamorkoli. A da bi mu kdo dovolil, z avtomobilom za-voziti po kordonu motociklistov, tega si skoraj ne bomo dali dopovedati. —kra— Maribor preko nedelje Maribor, 17. julija. Sredi dopoldneva se je vlila ploha, ki je napravila konec današnjemu kopanju in pokvarila razne izletniške načrte. Slabo vreme je bilo neprijetno zlasti za one številne ljubitelje našega Pohorja, ki so sinoči in danes prišli v množicah k Arehu praznovat tradicionalno Arehovo nedeljo. Franc Ferjančič je umrl za poškodbami Dne 30. maja se je, kakor smo poročali, zrušilo v Masarykovi ulici lesno skladišče tvrdke Miroslav France in pokopalo pod seboj poslovodjo Piščanca in delavca Franca Ferjančiča, ki je bil v trenutku katastrofe zaposljen v skladišču. Oba so prepeljali v bolnišnico. Piščanec je okreval, Ferjančič pa se je poldrugi mesec boril s smrtjo, dokler niso opešale njegove življenjske sile. Davi je umrl zaradi strte hrbtenice. Rajnki je bil marljiv delavec. Blag mu spomin! Žrtev umetnega splava V splošni bolnišnici je v noči na danes preminila 28 letna Hermina K., ki so jo bili včeraj pripeljali v bolnišnico. Obstoji sum, da je vzrok njene nenadne smrti umeten splav. Zato je državno tožilstvo v Mariboru odredilo za ponedeljek 18. t_ m. obdukcijo njenega trupla v mrtvašnici na mestnem pokopališču na Pobrežju. Mariborska policija se zanima, kdo je krivec njene prerane smrti. O tem in onem Brez pravega vzroka je navalil neznan moški v nedeljo na oglu Kopališke in Tat-tenbachove ulice na carinskega uradnika Ivana Medaniča in ga udaril s pestjo po glavi. Napadeni ni dobil hujših poškodb. Šivilji Angeli Kleindienstovi iz Sokolske ulice je žepar izmaknil iz torbice denarnico v času, ko je na trgu nakupovala razne potrebščine. Zepar je izginil brez sledu. Ko se je inž. Marjan Mušič vračal s kolesom od Sv. Lenarta proti Mariboru, mu je padla med potjo iz žepa v jopiču denarnica. v kateri je imel 900 din gotovine in razne dokumente. Dijakinji Nadi Lenardovi je v trenutku, ko je šla nakupovat v neko trgovino v Gosposki ulici, odnesel tat aktovko s kolesa. ki je bilo prislonieno pred trgovina. V aktovki je bila denarnica s 400 din gotovine in kopalne potrebščine. K vprašanju osrednjega avtobusnega postajališča Klic šentjakobčanov po upoštevanfu Ljubljana, 17. julija. Zelo pereče postaja v zadnjem času vprašanje tako imenovanega centralnega avtobusnega postajališča. Pred nami je že več načrtov, kako naj bi se izvedlo to važno vprašanje. 2e nekajkrat je naše časopisje opozarjalo na nujno potrebo osredotočenja avtobusnega prometa, zdaj pa kaže, da se bo to vprašanje vendarle premaknilo z mrtve točke. Mestna občina ljubljanska je namreč izdala veletvrdki Knez, ki je lastnica Fi-govčeve gostilne in njenih gospodarskih poslopij z obširnim dvoriščem, stavbno dovoljenje in od nje zahtevala, da se od-ondot odstranijo prostrani konjski hlevi. Dvorišče samo naj bi se tedaj preuredilo tako, da bo poslalo nekako osrednje postajališče za avtobuse, ki odhitevajo na razne strani. V sosedni Smoletovi hiši tik Figovčevega dvorišča, kamor se bodo stekali avtobusi, ki so doslej čakali na potujoče občinstvo za protestantovsko cerkvijo, na oglu Tavčarjeve ulice in na Krekovem trgu pred poslopjem finančne direkcije, bo urejena velika čakalnica za potnike. Avtobusi, ki se jih utegne čez dan nabrati nad 16, bodo prihajali z Ajdovščine na veliko dvorišče Figovčeve gostilne, a odhajali mimo Smoletove hiše. Zadnji čas se čujejo tudi glasovi, da mislijo odstraniti nizko zidovje za Figovcem, da bi avtobusi mogli odhajati zadaj v Beethovnovo ulico in Gosposvetsko cesto. Modernizacijo Figovca moramo glede na tujski promet toplo pozdraviti. Dne 1. junija letos sta se v nekdanjo Smoletovo, pozneje Ziličevo hišo na Tyrševi cesti št. 11 vselila »Putnik« in Zveza za tujski promet v Sloveniji. Nekaj interesentov se ogreva za prostor Fordovih garaž na Tyrševi cesti nasproti Medijatove hiše, nekaj pa jih priporoča kot najpripravnejši teren Masarykovo cesto pred glavno postajo, češ da je avtobusni promet tesno povezan z železniškim. Kakor čujemo, na ljubljanskem rotovžu resno preučujejo to zadevo in jo rešujejo na posebnih anketah. Ob tej priliki naj bi se upošteval tudi klic Šentjakobčanov, zlasti ker je odprto še vprašanje, kaj bo z ostalimi avtobusi, ki čakajo in sprejemajo potnike na Borštnikovem trgu za Notranjce in Polhovograjce ter pri kar-lovškem mostu za Ižance in ostale Dolenjce. Tudi ves ta avtobusni park, kateremu bi se priključil morda še del s Krekovega trga, bi bilo treba osredotočiti na enem mestu. V »Jutru« je že pred kratkim gosp. Kajfež predlagal tak ugoden kraj. Kot najprimernejši prostor imenuje nekdanji Virantov vrt, zdaj lastnino poštnega ravnateljstva. Ta vrt prinaša malo koristi. Tu bi se dala z majhnimi stroški uresničiti zamisel avtobusnega postajališča za to stran velike Ljubljane. Ker ni zasebne pobude za to, bi bilo zelo na mestu, če bi ( se za to zadevo malo pozanimala mestna j občina ljubljanska in pomagala temu močno hirajočemu okraju, ki je najstarejši del ljubljanskega mesta. V zadnjem času se od tod selijo trgovine druga za drugo na severni del mesta. Omenjeni vrt ima vse pogoje za avtobusno postajališče južno-zahodnega in deloma še vzhodnega dela ljubljanskega mesta. Odhod in dohod avtobusov bi se kaj lagodno usmeril po Grudnovem nabrežju in skozi ozek vhod v Prule, kjer je edina resna ovira Koširjeva hiša, ki globoko štrli v cesto in se že dalje časa vrše pogajanja za odkup potrebnega sveta, ter dalje po Gruberjevem nabrežju do karlovškega mosta. Prometa bi ne oviral niti tramvaj po ozki Florijanski ulici in Karlovški cesti. Notranjski in polhovograjski avtobusi bi lahko nemoteno drveli po lepo tlakovani in široki Cojzovi in Aškerčevi cesti naravnost na Tržaško cesto. Vrhu vsega tega prihaja končno v po-štev še tudi obširni šentjakobski trg, ki je postal s pravkar prenovljenim Marijinim spomenikom in z lepo nanovo prebe-ljeno župno cerkvijo sv. Jakoba prav pri- vlačen. Vsekako bi tak enotni avtobusni park za južno in zahodno stran velika Ljubljane prav močno poživil ta prelepi del mesta. Zato trdno upamo, da ta upravičeni klic Šentjakobčanov ne bo ostal glas vpijočega v puščavi. Priprave za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Rušah Sokol v Rušah je dal pobudo za skupno proslavo 20 letnice obstoja naše države, ki bo 24. t. m. Občina in vseh 14 ruških društev ne glede na politično pripadnost bodo skupno proslavili spomin na rojstvo naše države ter se s hvaležnostjo spominjali vseh herojev, ki so dali svoje življenje za vstajenje Jugoslavije. Na prejšnji večer, 23. t. m. bo ob 20. baklada in ob 21. bo na Kalvariji velik ognjemet pod tehničnim vodstvom g. Jap-lja od tvrdke Stupica iz Ljubljane. Ognjemet, ki bo brez dvoma poseben dogodek za vso širšo okolico, je omogočila tvorni-ca za dušik. Na trgu se bo med tem vršil koncert Ruškega pevskega društva. V nedeljo zjutraj bo budnica ruške gasilske godbe, ob pol 10. sv. maša na trgu, ob 11. zbor za sprevod, ki bo korakal od postaje skozi vas na letno gledališče ruškega Sokola. Po slovesnosti na letnem gledališču bo koncert Pevskega društva »Jadrana« iz Maribora in obeh ruBkih pevskih zborov Popoldne ob 15. uri bo igralo ruško sokolsko gledališče koroško narodno igro v štirih dejanjih »Miklovo Zalo«, ki jo je po romanu na novo dramatiziral za uprizoritev na prostem tajnik ruškega Sokola g. Fran.io Somik. Režijo vodi operni pevec Rušan g. Vekoslav Janko. V novi dramatizaciji bo »Miklova Zala« naša narodna igra, polna junaštva in rodoljubja, samozavesti in ponosa in nepremagljive ljubezni do naše slovenska in jugoslovenske zemlje. Braslovče-Vransko proti Šoštanju Braskivče, 17. julija; V četrtek 14. t. m. je imelo naše kombinirano moštvo Braslovče-'Vransko šahovsko tekmo s šeštanjem. Vransko in Brariovče s0 postavili po pet igralcev, šožtanj sam deset .Tekma se je vršila v Cerovškovi gostilni, kjer smo bili od šoštanjskih igralcev prijazno sprejeti, in se je vršila ob pol 9. P0 10 minutah je bila ena partija že končana. Najmlajši, 161etni Ura trik Lado iz Braslovč je dobil točko. Zanimanje ie bilo osredotočeno na prvo in drugo desko, kjer sta zmagala Jakse z Vranskega in mladi nadarjeni Omladič iz Braslovč. Kcrčno stanje tekme je 6:4 za Braslo-vče-Vramko. Rezultat kaže, da imajo Braslovče in Vransko dovolj močne igralce, ki bi se mogli pomeriti tudi drugod z ljubitelji te lep2 kraljevske igre. želeti je, da se, kakor je naglašal g. Robinščak v Braslov-čah in na Vranskem ustanovita šahovska kluba .ki bosta mogla potem tudi ofi-cielno nastopati. Braslovški in vranski šahisti sp se vsekakor častno odrezali na »tujih« tleh. Pred 14 dnevi so gostovali na osmih deskah v Braslovčah vranski igralci in zimagali. Tudi revainžno tekmo na Vranskem so dobili. Strupene gobe V neki občini na Madžarskem so otroci kovača Kettosa nabrali v gozdu gob in jih prinesli materi, da jih skuha. Gobe pa eo bile s^upene, kar se je pokazalo takoj po jedi. Kovačeva štiriletna hči je umrla kmalu potem, ko je použila kosilo, njema 15 letni brat m 16 letna sestra pa sta umrla s strašnimi bolečinami v bolnišnici. Tudi kovač Kettos in njegova žena sta v nevarnosti, da podlležeta zastrupljenju. KLI SEJE ENO IN /ECBAHVNE JUGOGBAPIKA SK PETJA NASIP n 'llOcZL Z enim samim aparatom N I K S E praktično in ekonomično kuhate, pečete, cvrete, dušite, pražite Itd., ogrevate sobo. sušite lase in se obsevate. Informacije in za nakup neobvezna predvajanja brezplačno. Na Vašo zahtevo pride zastopnik na dom. KOMERCIJALNl BIRO ČEBULJ JOŽE, Jesenice. Gorenjsko. Za Ljubljano in okolico: Zastopstvo NIKSE, Ljubljana, Tyrševa 15/1., telefon št- 33-38. Urejuje Davorin Ravljea — Isdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Jlibnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za Inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.