DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN DM LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 284
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, DECEMBER 4, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Številni kandidati, ki so propadli, zahtevajo ponovno štetje glasovnic v Clevelandu
Cleveland. — Volivnim homa-tijam v Clevelandu neče in neče biti konec. Najprvo je zahteval demokratski propadli council-manski kandidat Betley v 7. var-di ponovno štetje, ki je dognalo, da je Betley v resnici zmagal, ne pa republikanec Washko.
Pri tem so prišli na sled stoterim nepravilnostim pri volitvah in pri oddaji glasovnic. Sleparijo se je na debelo. Oglasil se je propadli šolski kandidat Jamie-son. Tudi v tem sučaju so našli do 200 sleparskih glasov, toda končnega rezultata ponovno štetje ni spremenilo.
Včeraj je pa odvetnik Gus Al-
len, ki je bil pri zadnjih volitvah poražen za mestnega sodnika, vložil na Common Pleas sod-niji zahtevo, da se vrši še enkrat štetje vseh glasovnic, ki so bile oddane* 2. novembra.
Odvetnik Allen, ki je dobil pri volitvah 16,000 glasov, trdi, da je bilo štetje glasov nepravilno na podlagi dosedaj doprinešenih dokazov o ponovnem štetju glasovnic v 7. vardi in pri glasovnicah oddanih za člane šolskega odbora.
Volivni odbor in državni tajnik Kennedy sta izjavila, da nimata pravice odrediti ponovnega štetja. To je zadeva Common Pleas sodnije.
Takozvana "delavska postava" pride na glasovanje v poslanski zbornici 13. decembra
Washington, 3. decembra. 281 članov poslanske zbornice kongresa se je podpisalo, da se vzame predlog glede nameravane delavske postave iz rok pristojnega odseka in da zbornica glasuje o tozadevnem predlogu 13. decembra.
Toda dočim je gotovo, da bo zbornica glasovala o predlogu pa delavcem ne bo mnogo pomaga-nega ako postane predlog postava. Predlog l»od« rabili kongres-mani kot nekako slepilo za javnost.
Delavcem bodo lahko ob prihodnji volivni kampanji kazali "a postavo, rekoč: "Glejte, kaj smo za vas naredili!" Ob istem času pa bodo kandidati za kongres lahko stopili pred industrijske magnate in rekli: "Ta delavska postava je brez pomena." Predlog, ki je bil v senatni zbornici že sprejet, določa, da delavska plača v nobenem slučaju ne
sme znašati manj kot 40 centov na uro in cla delavci ne smejo delati več kot 40 ur na teden.
Predsednik Roosevelt sam je nasproten predlogu, toda ne more storiti ničesar. Mnenja je: boljše je nekaj kot nič.
Na drugi strani pa nasprotuje predlogu American Federation of Labor in tudi John Lewis, načelnik CIO gibanja. Skratka, predlog nima prijatelja niti pri delavcih niti pri industrijcih.
Predlcg.ne določa, kaj se zgodi v slučaju, ako zahtevajo delavci več kot 40c na uro. Take zadeve bodo skoro gotovo prepuščene pogajanjem med delavci in delodajalci kot dosedaj.
Vendar, kot trdijo zagovorniki predloga, je omenjeni predlog vsaj začetek za boljše plače delavcev in bolj urejene delavske razmere. Tekom let se bo postava lahko tako prikrojila, da bo v resnici služila delavcem v korist.
Kitajci bombardirali japonsko parado
šangaj, 3. decembra. Včeraj Je kakih 10,000 japonskih vojakov korakalo v vojaški paradi skozi mesto šangaj, katero so Japonci pretekli teden zasedli. Tekom parade je neki Kitajec vrgel bombo med vojake. Dva sta bila ubita in dva ranjena. Policija je prijela napadalca, toda množica ga je na mestu ubila. Japonci so priredili vojaško parado, da pokažejo Kitajcem kako močni so.
Važna sprememba
Sedaj je končno veljavno določeno, da se preseli zvezni Federal Alcohol Tax Unit urad iz Clevelanda v Detroit. Selitev se Vrši l. februarja. To je oni urad, išče kotličarje in prodajalce in lzdelovalce nepostavne pijače. To je tudi isti urad, ki daje do-v°Uenja za privatno uporabo ^ošta in vina. Urad se nahaja 6edaj v Standard poslopju v Cle-Velandu, vogal Ontario in St. ^air ceste. Dočim bo glavni ^rad v bodoče v Detroitu, pa bo ^seeno ostala nekaka podružnica e£a urada v Clevelandu. Vzrok selitve je, kot pravijo v Wash-ln£tonu, ker v Clevelandu niso dobiti dovolj velikih in Primernih prostorov za poslovanje.
Letna seja
. Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ letno sejo v nedeljo popol-Jle- Pridite polnošte\}ilno. —
ra.inik.
0--
Slaba kupčija
Edward Svec lastuje na 4143 E. 123rd St. gostilno, ki nosi ime "Pri zlati raci." Februarja meseca so vdrli roparji v njegovo gostilno in odnesli med drugim tudi register Mr. Svecu. Novembra meseca pa je Mr. Svec dal popraviti svoj avto nekemu Gra-bowskemu, ki ima< garažo za popravila na 4865 E. 123rd St. Grabowski je gostilničarju povedal, da mu je neki neznanec ponudil register poceni naprodaj. Sveč je izjavil, da bi register kupil, ker mu je bil njegov ukraden. Grabowski je plačal neznancu $50.00 za register in ga prodal Svecu tudi za $50.00. V svoje največje začudenje je pa gostilničar dognal, da je kupil svoj lastni register, ki' mu je bil ukraden. Nadaljna poizvedovanja so te dni pripeljala na sled roparju, ki je bil aretiran in se bo moral zagovarjati na Common Pleas sodniji.
še ga kuhajo
Zvezni agenti so včeraj prijeli pet Italijanov, katere so dobili v hiši na 2552 E. 28th St., kjer so kuhali žganje. Agenti so dobili kotel, ki je imel 300 galonov. Zaplenili so tudi 265 galonov mun-šajna.
Smrtna kosa
Preminul je danes zjutraj v St. Alexis bolnišnici John Perko, 3545 E. 81st St., po domače Zaj-čev Janez. Pogreb bo vodil Louis Ferfolia. Podrobnosti v ponde-ljek.
Narodni adresar izšel
Mr. Ivan Mladineo nam poroča, da je danes izšel "Narodni adresar," za katerega je bilo živahno vpraševanje že toliko časa. V soboto, danes, je bila knjiga razposlana na razna uredništva naših časopisov za oceno. Obenem se je začelo tudi razpošiljanje knjige vsem onim, ki so jo že naročili, kakor tudi onim, ki jo še naročijo. Pred tremi meseci je bilo naznanjeno, da bo izšla knjiga najkasneje 20. novembra, toda radi neizogibnih fizičnih in tehničnih potežkoč je stvar vzela nekoliko dni več. Mr. Mladineo, založnik in avtor "Narodnega, adresarja" prosi vse, da vzamejo to v naznanje. Kdor želi naročiti knjigo naj se obrne na: "Narodni adresar," 156 Fifth Ave., New York, N. Y. O knjigi sami prinesemo v kratkem oceno.
Starostna zavarovalnina
Kolektor zveznih davkov v Clevelandu Mr. Frank Gentsch je včeraj izjavil, da bo razne trgovce, ki so vposlali napačna poročila glede uslužbencev in glede starostne pokojnine, te dni obiskalo 60 uradnikov, ki bodo pripravili trgovce in delodajalce, da popravijo svoja porcjčila. Nad 8;000 delodajalcev ni doposlalo pravilnega poročila v glavni urad. Mnogokrat so tudi delavci krivi, da niso zavarovani pri vladi za starostno pokojnino. Vsak delavec bi moral imeti svoje ime, naslov in številko za starostno zavarovalnino registrirano pri vladi, in delodajalec mora za njega plačati svoj delež. Ako nimate številka, zahtevajte1 jo od 'colektorja zveznih davkov, katerega urad se nahaja v starem poštnem poslopju. Vsak delodajalec, ki stalno ali začasno zaposluje najmanj enega delavca, mora imeti delavce ali delavca zavarovane za starostno zavarovalnino, sicer je podvržen visoki kazni.
-o-
V domovino
V	pondeljek odpotujejo v staro domovino sledeči Slovenci in bratje Hrvati: Ivan Haler, Kristina Haler, Louis Sula, Vilma Sula, Francika Sula, Peter Bo-sevič, Vladimir Kotevic, Nane Noče vi ch, Ivan Tomanovič in San Unkovich. Potujejo s par-nikom Aquitania od Cunard črte v spremstvu g. Milutina Eke-roviča, ki bo potnike spremljal do Ljubljane in Zagreba. Potniki potujejo s posredovanjem potniške tvrdke Mihaljevich bratje, 6031' St. Clair Ave. Srečno pot in zdrav povratek!'
Faranom sv. Kristine
V	dopisu od1 fare sv. Kristine v današnji številki je poročano, da se prične jutri 40 urna pobož-nost. Zadnji trenutek se je pa to spremenilo in se začne ta po-božnost šele prihodnjo nedeljo, 12. decembra. Naj vzamejo to farani na znanje.
Prvi srnjaki
Včeraj popoldne se je že ustavil pred našim uradom g. Louis Perne iz 1387 E. 39th St., ki je imel naloženega na avtu ogromnega srnjaka, s petimi izrastki, ki ga je podrl v Pennsylvaniji. Srnjak tehta skoro 200 funtov, čestitamo, Louis!
30-dnevnica
V	pondeljek 6. decembra se bo ob 8. uri zjutraj brala sv. maša v cerkvi sv. Vida za pokojno Louise Mandel v spomin trideset-dnevnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Dva svetovno znana zrako-plovca ijbita
Miami, Florida,! 3. decembra. Dva najboljša ameriška zrako-plovna pilota, Rudjy Kling iz Le-monta, 111., in Fr$,nk Haines iz Detroita, sta bila danes ubita tekom zelike zrakoplovne razstave in dirkanja v .em mestu. Z zrakoplovom sta treščila ob tla, ko sta vozila 200 m'ilj na uro. Nesreča se je pripetila, ko sta bila navzoča žena in, sinko Klinga. še letos je zrakoplovi Kling dobil prve nagrade tekom zrakoplo-vnih tekem v Cleyelandu, poleg $14,000 nagrade v; gotovini.
NAJNOVEJšjETOSTI
New York, 3. (jecembra. Ob vznožju Water Stireet so našli pet praznih poštnih vreč. Govori se, da je bilo iz i poštnega voza ukradenih demantov in denarja v vrednosti $2,100,000.
New York, 3. decembra. Vladni uradniki so bili baje tri tedne na delu, da doženejo, če je bivši predsednik Hoover redno plačeval svoj dohodninski davek.
Washington, 3. decembra. Neizprosni John Lewis, vodja C. I. O. se je uprl mirovnim pogojem, katere so sprejeli njegovi zastopniki in zastopniki A. F. of L. Videti je, da je od "Lewisa samega odvisen mir ali yojna v delavskih vrstah.
Relif za večja mesta v Ohio je skoro gotov
Columbus, 3. decembra. Večja mesta v državi Ohio so zopet doživela zmago, ko je davčni odsek poslanske zbornice državne postavodaja priporočil zbornici, da sprejme predlog glede relifa, kakor so ga zahtevali zastopniki raznih več.iih mest. Predlog je sicer v direktnem nasprotju z željami in zahtevami governerja Daveya, toda videti je, da bo go-verner končno poražen. Gotovo je sedaj, da bo državna zbornica odobrila za relif v prihodnjem letu $12,000,000, dočim je bil go-verner Davey mnenja, da zadostuje $7,500,1000. Kar manjka bi morala mesta sama priložiti. Go-verner Davey je odločno proti temu, da bi država plačala ves relif. V tem ga podpirajo farmarji in prebivalci manjših mest, dočim velika mesta zahtevajo ves relifni denar od države.
-o-—r
Mussolini grozi s topovi svojim nasprotnikom
Milan, 3. decembra. Izpod peresa laškega diktatorja Mussoli-nija je izšel včeraj že drugi članek ki se bavi z mednarodnim položajem. V teh člankih se Mussolini posmehuje demokratičnim vladam kot vladi v Franciji, v Zedinjenih državah in v Angliji. Mussolini trdi, da mu je vseeno, če sklenei s to ali ono državo prijateljsko trgovinsko pogodbo, rekoč da če bo imel izbirati med železom in zlatom, bo raje vzel železo, in če bi imel izbirati med surovim maslom in topovi, se bo vedno lahko zanesel na topove, dočim se mu surovo maslo lahko v rokah stopi. Italija je pripravljena z dušo in telesom za vsak napad, toda ker je miroljubna, ne bo sama napadala, pač pa bo znala krepko zavrniti vsak napad.
—_—o--
Oropana posojilnica
Roparji so prišli včeraj v uradne prostore Commonwealth Savings & Loan Co., 13729 St. Glair Ave. Odnesli so $100.00.
Mestni deficit
Mesto Cleveland bo začelo novo leto 1938 z ogromnim deficitom v svoti $9,843,000 in s popolnoma prazno blagajno. Tako trdijo v City Hallu. Kdo je kriv tega slabega gospodarstva, se ne ve, kajti angleško časopisje ne prinaša v javnost nič konkretnega, ker stoji na strani župana Burtona. Saj smo imeli najbolj črno depresijo, pa je znašal deficit komaj milijon dolarjev, danes pa skoro deset milijonov dolarjev, ko je vendar znano, da se davki točno plačujejo. Izgovarjajo se na relif, toda mesto Cleveland je dobilo tozadevno pomoč od države in je samo založile do $3,000,000 za relif. Kot vse kaže ne bo dolgo, ko bo mestna vlada prišla pred volivce in rekla: Dajte nam deset milijonov ali pa zapremo štacuno!
Japonska škoduje Zedinjenim državam na Kitajskem, Ameriška trgovina silno prizadeta
Vaši davki
Pred dvema letoma je državna postavodaja v Ohio naredila ta-kozvano Whittemore postavo, ki dovoljuje onim lastnikom posestev, ki so zaostali z davki, da odplačujejo davke v obrokih in se tako izognejo kaznim in obre-stim. Pred dvema mesecema je pa neka zemljiška družba po imenu Siwell Properties Co. v Clevelandu začela s tožbo, da se proglasi Whittemore postava neustavnim in da vsi oni, ki so že plačali kaj na obroke zaostalih davkov, plačajo tudi kazni in obresti, ki so jim bile odpuščene. Scdnijska obravnava tozadevno se začne na Common Pleas sodniji v Clevelandu 16. decembra. Generalni državni pravdnik Duffy v Columbusu je imenoval znamenitega Clevelandskega odvetnika Merritt Vickerya, da zagovarja Whittemore postavo tekom obravnave. Najmanj 20,000 oseb, ki plačujejo davke v Clevelandu, je prizadetih. Nastalo je pa tudi vprašanje, če se obravnava sploh more vršiti, kajti Whittemore postava poteče 10. decembra, obravnava se vrši pa 16. decembra. Od državne postavodaje ni pričakovati, da bi podaljšala postavno dobo Whittemore postave.
-0-
Prodajni davek
Davčna komisija države Ohio trdi, da je zgubila država Odio tekom novembra meseca najmanj $600,000 na prodajnem davku radi raznih' "čizlerjev," ki sleparijo državo in ne oddajajo znamk za prodajni davek- Država je namreč odslovila 186 nad-zronikov v uradu prodajnega davka, kar je imelo za posledico, da so gotovi trgovci zanemarili svojo dolžnost glede prodajnega davka, ker jih nihče ni kontroliral.
Dobro poslovanje
Apex Electric Co., ki proizvaja razne električne stroje za pomoč gospodinjstvu, naznanja, da je izboljšala poslovanje za 40 odstotkov in da je morala najeti 150 nadaljnih delavcev. Kompa-nija ima tri tovarne v Clevelandu. Holland-Rieger Co. pa naznanja, da je dobila naročilo za 3,000 pralnih strojev za neko tvrdko v Chicagu.
Caroline Magovac
Kot smo poročali je družini Mr. Nick in Mrs. Caroline Magovac, 1094 E. 68th St. umrla hčerka Caroline, stara 2 leti in 5 mesecev. Poleg staršev zapušča ranjka še eno sestro. Pogreb ranjke hčerke se vrši v pondeljek ob 9:30 zjutraj pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Staršem naše iskreno sožalje!
Washington, 3. decembra. Ameriška vlada je vznemirjena, ker Japonska krši slovesno pogodbo med Japonsko in Zedinje-nimi državami glede politike "odprtih vrat," ki je bila dosedaj v navadi glede trgovanja s Kitajsko.
Ta pogodba določa, da imajo vse države enako pravico uvažati svoje blago na Kitajsko, ki računa vsem državam enako colni-no.
Toda odkar je Japonska oktobra meseca zasedla važno kitajsko pristaniško mesto Tiensin, je japonska vlada odredila, da se zniža eolnina za japonske uvozne predmete za polovico.
Na ta način je Japonski mogoče prodajati Kitajcem svoje
blago mnogo cenejše kot ostale države, zlasti pa Zedinjene države. Računa se, da bo ameriška trgovina radi te japonske odredbe trpela najmanj $100,000,000 na leto.
Zedinjene države so imele izmed vseh drugih držav zelo ugodno eolninsko pogodbo s Kitajsko, ki je bila dosedaj najboljša odje-rnalka ameriškega blaga. Toda videti je, da namerava Japonska poplaviti kitajski trg s svojimi izdelki.
Nadaljna poročila se glasijo, da namerava Japonska napovedati vojno Kitajski. Vojna do danes še ni bila napovedana uradnim potom. V tem slučaju lahko Japonska dela v zasedenih kitajskih provincah, kar hoče.
Delavci proti ponovni izvolitvi De Maioribusa
C. I. O. organizacija v Clevelandu je včeraj zagrozila, da bo začela s kampanjo, da se odpokliče in vrže slehernega councjl-mana iz njegovega urada, ki bi volil za ponovno izvolitev George De Maioribusa predsednikom mestne zbornice. De Maioribus je poznan kot republikanski vodja Italijanov v Clevelandu in velik nasprotnik organiziranih delavcev. Zakaj bo C. I. O. organizacija nastopila proti onim coun-cilmanom, ki bodo oddali svoj glas zfc DeMaioribusa, ni povedano. Councilmana se lahko odstrani iz urada, ako se nabere 20 odstotkov podpisov oseb, ki so glasovale pri zadnjih volitvah v dotični vardi. Zahteva- gre potem do mestne zbornice, ki tozadevno razsoja.
Pridite na seje!
Jutri je prva nedelja v mesecu in najmanj 50 naših podpornih, in drugih društev ima danes svoje glavne letne seje! člani in članice, od vas je odvisen napredek društev, za katerih ustanovitev ste se borili. Udeležite se letnih sej in povejte svoje prepričanja in mnenje na seji, pogovorite se prijateljsko, da boste potem tekom bodočega leta lahko zadovoljni. Pridite vsi na sejo, ki niste bolni in ali vas delo ne zadržuje.
-o-
Dražji premog Najnovejša odločba zvezne trgovinske komisije glede cen premoga, bo veljala šolski odbor v Clevelandu $40;00 več za premog kot dosedaj. Omenjena določba namreč pravi, da podjetja, ki kupujejo mnogo premoga, bodo morala za premog več plačati, dočim se bo premog za privatne hiše pocenil. Na enak način bodo prizadete tudi vse industrije, ki rabijo premog, dočim bodo mali ljudje precej na boljšem.
Lepo naročilo
The Bender Body Co. tovarna v Clevelandu, ki se nahaja na W. 62nd St. in Barberton Ave., je dobila od Studebaker korporaci-je naročilo za 600 izrednih "bodies." To avtno ogrodje je namenjeno za močne ambulance in pogrebne vozove. Tovarna bo najela 100 nadaljnih delavcev za prihodnjih 12 mesecev. Koledarji Mr. Oblak, trgovec s pohištvom na 6612 St. Clair Ave. ima v zalogi krasne koledarje, ki jih deli svojim odjemalcem. Oglasite se v trgovini.
Znamenito delo
Državni inženir Mr. Louis Drašler naznanja, da se mu je pravkar posrečilo spojiti Cuyahoga Valley dolino pri Granger Rd. v Garfield Heights in izpeljati iz enega hriba v drugega preko doline ogromen viadukt, ki je del takozvanega "Cloverleaf" sistema pri Brecksville, in o katerem trdijo strokovnjaki, da je eno največjih inženirskih del sodobne Amerike. Mr. Drašler, po katerega načrtih je bil zgrajen novi viadukt, ki velja $550,000, je izjavil, da je pri gradnji naletel na nepričakovane ovire, radi ogromnega skalovja v obeh hribih, katera spaja novi viadukt. 2,00 delavcev je delalo neprestano skozi 8 mesecev pri tem delu in 25 trukov je noč in dan odvažalo skalovje in prst. Mnogi inženirji prihajajo iz drugih delov Zed. držav in se čudijo inženirski zmožnosti našega rojaka.
Relif preskrbljen
Mestna zbornica je včeraj popoldne pri izredni seji dovolila, da se prenese $600,000 iz raznih mastnih skladov v sklad za relif, tako da bo 60,000 relifnih oseb lahko danes naročilo živila. S prenosom tega denarja bodo seveda prizadeti drugi oddelki mestne vlade, toda mesto pričakuje, da bo državna postavodaja dovolila mestu $1,000,000 izredne podpore za relif, nakar se bo prenesenih $600,000 vrnilo v sklade kamor spadajo.
-o-
Šole ne morejo prisiliti otrok k pozdravu zastave
Philadelphia, 3. decembra. Zvezni sodnik Maris v tem mestu je razsodil, da šolske oblasti ne morejo prisiliti otrok k pozdravu ameriške zastave, ako otroci navedejo verske vzroke za to. Tudi ne smejo taki otroci biti izključeni iz šol. Neki Walter Gonitis iz Minerville, Pa., je vložil tozadevno tožbo na zvezni sodniji, potem ko so bili njegovi otroci izključeni iz šole, ker niso hoteli pozdraviti ameriške zastave, kot je to običajno vsako jutro, ko se začne pouk. Oče otrok je član verske sekte po imenu "Priče Jehova," ki trdijo, da je vsaka zastava "hudičeva iznajdba."
-o-
Zadušnica
V pondeljek 6. decembra se bo brala v spomin pokojnega John Srakarja sv. maša zadušnica ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Prijatelji in sorodniki ranjkega so prošeni, da se udeležijo.
2
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 4, 1937
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN SOME — SLOVENIAN DAILY
3117 SI Clair Avenue
Published daily except Sunday« and Holidays
NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Z& Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00, Za Ameriko ln Kanado, pol leta >3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, $5.50: pol leta, »3.00 Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna Številka, 3 cente.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, J7.00 per year and Cam,da, »3.00 for 8 months; Cleveland, by mail. $S50 for n months Cleveland and Euclid, by carrier«, »5.50 per year. $3.GO for fl months. Buropean subscription, »8.00 per year.	Single copies, 3 cents
0.8.
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office (it Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187S.

No. 284, Sat., Dec. 4, 1937
Pomoč bolnikom in pohabljencem
Pri sv. Kristini
"No, kaku pa kej gre?" je nagovoril Urško žnidar France par večerov nazaj. "Še ne preveč slabu?" se mu je odrezala žarečih lic, ki so pričale kaj jasno, da se ji bo "kšeft" obne-sel. "Zdej sem pa še bolj vesela, ko vidim, de si še ti prišel."
"Ja, vejš, v cajtengah te je nekdo izdal, da se pripravljaš postaviti en štant, pa mi ni dal firbec gmaha, dokler ne vidim kaj prav za prav delaš."
"O, le nič se ne boj, France;
Works Progress Administracija, ali okrajšano WPA, tvojemu handverk ne bom čisto katero je vpeljal predsednik Roosevelt za brezposelne ljudi, j nič škodila," mu je hudomušno ne pomaga samo kopati pota in jarke, graditi in popravljati j odgovorila Urška. "Vsa ta-le ceste in mostove, pač pa je njeno delovanje tako razširjeno; suha roba, ki sem jo nabrala po in raztegnjeno v vse panoge vsakdanjega življenja, da ni-; vseh koncih in krajih, bo kmalu
pošla, potem bo moje mešeta-rije konec, spet za eno leto."
"No, ja, sej ti nisem fovš. Dej no še mjen tisti žakeljček, de boš videla, de ti rejs nisem."
Kakor Frances so posegali v Urškin žakeljček številni drugi, da je napravila ona s svojimi marljivimi tovarišicami našega Oltarnego društva do $150 kupčije. In to za fino blago, katerega so tako prijazno poslale deloma članice same, deloma pa naši trgovci od vsepovsod, kakor Logar, Anžlovar, Gornik,
majo nikjer na svetu kaj enakega.
WPA pomaga onim prebivalcem te dežele, ki so v takem zdravstvenem stanju, da morajo vedno ostati doma ali v raznih zavodih. Works Progress Administration tem ljudem nudi tako postrežbo, s kakršno niti njihove družine niti državne ustanove jih ne bi mogle preskrbovati.
Invalidi, ki so priklenjeni na postelj, slepci in umobol-niki, ki se nahajajo v zavetiščih ali pa ne morejo zapuščati svojega stanovanja, dobivajo pomoč, potom raznovrstnih projektov, ki zaposlujejo relifne delavce. WPA nima v svojih vrstah samo navadne delavce, pač pa tudi izučene mehanike, profesorje, učitelje, umetnike in druge poklicne ljudi, ki so na razpolago WPA.
Otroci, ki ne bodo nikdar v stanu pohajati v šolo, dobivajo pouk v osnovnih šolskih predmetih, rokodelstvih, glasbi _______________________
in umetnosti. Šolski pouk se prinaša domov tudi onim, ki so Trdina " Shoppe, Suhadolnik! začasno odstranjeni iz šole radi zdravljenja po otroški j stampfel Butala Naj vsem ralizi in drugih boleznih, ki zahtevajo dolgotrajno zdrav-L tukaj javno izrečemo piljenje. Tudi za naknadno zdravljenje po otroški paralizi so | srčno žahvalo. na razpolago bolničarke, ki učijo telovadbo, tako da členi Toda to je bn samo en mladih nog in rok postanejo gibčni, kajti sicer bi odrevene- Lgtant/,' Nekaj res krasnega je li za vedno.	" 1
Poleg tega WPA inštruktorji in bolničarke pripovedujejo otrokom pravljice, obiskujejo po večkrat na teden mlajše otročiče, ki so zaprti doma. Svoje pripovedke ilustrijajo s slikami, ki jih rišejo na obsežnih) črnih ploščah in včasih tudi učijo bolnike, da jih sami rišejo.
Slepcem, otrokom in odraslim pomagajo WPA učitelji in vaditelji, ki gredo k njim na dom in jih učijo rokodelstva, razne igre, pletenje preprog in čitanje po Braille-ovem sistemu. Radi posebnega WPA projekta je bilo izdelanih več kot 13,000 gramofonskih strojev za odigranje rekordiranih knjig in se ti stroji dajejo slepcem na posodo z dotičnimi ploščami.
Da se dokaže zdravilna vrednost glasbe za pohabljene j otroke, dva WPA učitelja od WPA zveznega glasbenega [ projekta vodita tečaje za pouk glasbe v minnesotskih zavo-j clih za pohabljene otroke, in uspeh je pomemben. V mestu St. Paul se vrši tak pouk po trikrat na teden za 104 učence Linrisayeve šole ža pohabljene otroke. V tej in v enakih šolah se izvaja, projekt, ki gre še korak dalje. Učitelj je organiziral orkester 29 godal, ki je baje edini te vrste v naši deželi. Ta projekt ne le proizvaja dobro glasbo, marveč dokazuje svojo korist tudi v iečenjul bolnikov, ki trpijo na mišičnih krčih. Otroci se učijo pravilnega držanja instrumentov in skladno kontroliranje neposlušnih mišič. Neka mlada bolnica se je tako zbqijsala, odkar se je pridružila orkestru, da ne rabi več stolička na kolescih.
Marionetne predstave v umobolnicah.dajejo otrokom, ki se tam nahajajo, približno isto pomoč, ki jo glasba daje telesno pohabljenim. Projekt marionetnih predstav v new-yorški Bellevue bolnišnici je dosegel nekatere znatne uspehe v tem pogledu.
V otroških oddelkih mestnih bolnišnic v New Yorku, j Kdor vse te pozna se ne bo ču-Portland, Oregon, Mobile, Alabama, in v mnogih drugih j dil, ko šepnemo, da so skupili za mestih so otroci prvič v življenju imeli priliko videti cirkus, | $372.00 pri svojem podjetju, ki so tam vprizorile predstavo nekatere WPA skupine, ki j Ampak pri tem ne smemo poza-obiskujejo take zavode. Neki predstavi, ki se je minulo po-; biti, da je bilo tudi blago pri-letje prizorila v New Yorku, je prisostvovalo 2,500 otrok. Te j vlačno. Pretežno večino tega skupine obiskujejo tudi bolnišnice, reformatorije in druge 8o tudi darovali sledeče trgovi-,javne zavode.	I ne : Jim Slapnik Sr., Joe Grdina,
Tako vidimo, da je Rooseveltova Public Works Adrni-1 Belaj, Mrs. Modic Sr., Močnik, nistration posegla v vse plasti življenja, in lajša^ gorje tuo'i j Ažman, Kunchik, Pibernik, Ar-zapuščenim, pohabljenim, slepim, umobolnim. Kdo je kdaj. ico restavrant, Pinculic-Okicki v Ameriki prišel na tako plemenito idejo skrbeti za par uric cafe, Mavsar, Joseph Kozan, dnevno v razveseljevanje pozabljenih nedolžnih otrok. Poleg tega pa umetniki, učitelji in drugi izučeni ljudje pri tem stalno služijo svoj kruh.
Kaj pravite!
Skok Confectionery, Charles Krall, Jazbec, Mrs. Verhovc, Mazic, Medved, Jamnik, Bela-nic, Janes, Mlakar, Roytz, Zadruga, Joe Kapler, Gerl, Frank Svetek, Pintar Bros., Jane Confectionery, Frank Lach, Klaus, Mrs. Macerol, Frank Vesel,
Industrialci. ki so povzročili zadnje čase umetno krizo v Ame-: Mrs" Strukel, Tich Gonfection-riki, kričijo, da bo takoj' boljše, Če Roosevelt zniža davke na indu- i Jancei' Cilt®' , fTr ?' strijo. čudno je to. V časih Hoover j a,, teh davkov ni bilo, in veh- j Mrs; Josephme Strnad, Not-dar smo imeli krizo, ali ne? Torej bo treba iskati vzroke krize že j tmgham Hardware, Real Hard-kje drugje in ne pri davkih, ki jih plačujejo bogate kompanije. j ware> Mohawk Hardware, Ed's
♦ » *	| Cafe, Cass Drugs, Manzi-Kahle
Kadar kdo zapiše: Korakali smo z godbo na čelu ... ni prav, | Grocery, Charles in Mrs. Fox; ker bi morda kdo mislil, da je sedela godba na našem čelu. iiz bližnjih farm pa Stušekovi,
« * *	i Božeglavovi, štrumbelj, Mag-
Saj ne gremo vedno z duhom časa naprej. Včasih skočimo Hch, L. Zaviršek in John Mar-tudi nazaj. Tako so prišli v Ameriki zopet biciklji v modo. Lan-! var. Da smo jim iz dna srca hva-sko leto se jih je prodalo v Zed. državah 750,000, torej več kot v.ležni, se samo ob sebi razume, letu 1899, ko je bil bicikelj v modi. V Ameriki je danes 4,000,0001 Da smo mogli na razne nači-biciklistov. Pač čudno, da se ni še nihče spomnil, da bi jihebdav- ne naše goste obdarovati z de-čil s tem, da bi morali imeti licenčno številko.	narjemso pomagali z darovani-
bila na našemu pravkar končanemu semnju, ali bazarju, razstava vsakovrstnih ročnih del naših mlajših in neslovenskega pokoljenja mater in žena, članic društva St. Christine's Ladies' Guild. Mesece in mesece se jih je skupina.pridno zbirala in delala pozno v nop, da so napravile ne samo nekaj lepega, ampak tudi do $125.00 razpe-čale v čisti preostanek te naše največje letne prireditve. Tudi njim pohvala in zahvala.
Ta veliko kolo je pa seveda vedno ta "haupt" biznes. Najprej, ker so tam razstavljeni vedno bolj večji darovi in finej-še blago; drugič pa tudi, ker je vedno pri njem zbranih več iz-vežbanih moči. Njih navduše-valen vodja je naš Tedi Ross-man, ki zna tako mično nagovarjati h kupčiji, da začne denar kar sam lezti iz žepov ljudem, ki se količkaj ustavijo in začno Tedita poslušati. Seveda mu pomagajo pri tem vsem znane Rozi, pa Tilka, ter Johanca, Lojza in Vera, marljive žene članice Oltarnega društva.
mi vsotami Joseph Zele & Sons, August Svetek, Anton Grdina Sr., Anthony Grdina Jr., Frank Zakrajšek, Jim Slapnik Sr., August Kollander, Euclid Dairy, ter nekateri drugi, ki ne žele biti objavljeni. Hvala vsem tem,!
Darovalci večjih predmetov na naših "ta velikih" tiketih, kakor tvrdke Norwood Appliance & Furniture Co., Grdina & Sons, Mayor in Mrs. Ely, Krichman & Perusek Furniture Co., Frank Poje, krojač, Sher-win Hardware, Bukovnik Studio, Kremzar Furniture Co., Brooks Coal Co., Mandel Hardware, Mercel Coal Co., Stein Coal Co., St. Clair Coal Co., so bili izrecno omenjeni na tiketih samih. Poleg teh so tamkaj darovali tudi Bartunek in Rich-man Bros., Ed Posch Gas Station, Earl Shaffer Service, Fred Owen Service Station, Louis Ga-brenja Service. Lepa hvala! Resnični farani naj bi si vsa ta imena izrezali ter kam prilepili za trajen spomin vseh teh, ki so naklonjeni in darežljivi njim, ki končno tvorijo župnijo. Je potem pa tudi par lokalov, kakor Kinkopf Cafe in Malin Drugs, katere naj bi si tudi lojalni farani zapomnili, ker se nas je samo pošteno obdelalo in preklelo, ko smo se drznili v imenu vas, fa-ranov, kaj malega ubogaime poprositi.
Malo smo zavlekli; toda moramo vendar omeniti, da bo čistega preostanka od našega bazarja nad $1,900.00 (dats rajt, devetnajsto). Kaj takega se nismo drznili pričakovati pred dvema tednoma. Zato pa ne vem, kako bi se vsaj deloma primerno zahvalil mnogoštevilnim gostbm, požrtvovalnim faranom in farankain, ter vsem možem, ženam, dekletom in mladeničem, ki so tako pridno pomagali skozi vse večere. Bog plačaj v obilnejši meri, kot je pa meni mogoče!
Ko je pri nas ene reči konec, se pa takoj druga začne. Tako se takoj to nedeljo, dne 5. decembra, začne letošnja 40-urna pobožnost. Farane se opozarja na izredno priliko, ki jo imajo | ob tej pobožnosti za prejem sv. ! zakramentov. V nedeljo popol-! dne ob treh bo že več gospodov ! duhovnikov na razpolago za j spovedovanje. Ista priložnost ] bo dana v nedeljo in v ponde-ljek zvečer po blagoslovu. Slovensko bodo pridigali v nedeljo g. Matija Jager, v pondeljek g. Milan Slaje, v torek ob zaključku pa g. kanonik John J. Oman. Prijazno se vse župljane vabi k obilni udeležbi, da ne bodo mogli iti vsi ti gospodje gostje domov ter reči, kako slabo in brezbrižno faro da imamo pri sv. Kristini.
Mimogrede bodi omenjeno, da bo vsiik večer pri pobožnosti tudi priefiga v angleščini za našo mladino in za dobre farane, ki niso naše narodnosti. Starše prosimo, da bi na to opozorili svoje družine.
Pa še drugič kaj več.
—-o-
Lepa slavnost na Zahvalni dan
Cleveland, O.—To leto je bil res lep Zahvalni dan. Sonce, ki se v teh časih bolj redkoma pokaže, je obsevalo ta dan naselbino prav milo in dajalo ljudem veselja za praznovanjet Ta dan se je poročil slovenski par, katerih poročno slavnost imam namen opisati. Viktor in Viktorija sta bila ženin in nevesta, sin in hči pionirskih slovenskih družin.
Ko je bila v četrtek ura deset dopoldne, so pripeljali okrašeni avtomobili pred cerkev sv. Vida več fantov, v lepih oblekah in z visokimi cilindri na glavi, kot bi se pripeljali ministri. Med
fanti je bil eden, ki je imel belo ovratnico, dočim so imeli drugi črne. To je bil ženin. Stopili so v cerkev in se postavili pred oltarjem, drug poleg drugega. Za njimi so se pripeljale dekleta to-varšice, vse v svili in blesku. Med njimi je bila zopet ena z dolgim pajčolanom, nevesta.
Občinstvo, ki se je zbralo v velikem številu, je občudovalo krasne obleke. Glavna tarča vsem je bila, seve, nevesta, ki se je pomikala v spremstvu strica, Antena Vidmarja, za tovaršica-mi proti oltarju.
Fantje, ki so čakali pred oltarjem, so bili razvrščeni tako, da je stal ženin Viktor Svete prvi, da je sprejel nevesto, Viktorijo Roje, iz rok njenega strica, da jo popelje pred oltar k dosmrtni obljubi, da bo njegova žena in tovaršica.
Torej Viktor Svete in Viktorija Roje. Prvi iz znane pionirske Svetetove družine, 1062 Addison Rd. gdč. Rojčeva pa iz 1269 Norwood Rd. Menda je tudi sonce prav radi tega para sijalo tako milo, kakor bi se smehljalo bodoči sreči mladega para.
Cerkvene poročne obrede je izvršil Father Andrey. Na koru sta pa peli priljubljeni pevki Mrs. Josie Lausche-Welf in Miss Mary Udovich. čeprav so se zdeli nekaterim obredi v cerkvi predolgi, smo drugi rekli, da je bilo še prekratko.
ženi novi tovariši so bili: brata Martin in Viljem, Edward Za-lokar in Viljem Vihtelič. Tovar-šice so pa bile: sestri Alice in Jennie, Rose Strauss in Helen Jaklich. Gotovo bo dobro držalo, ko je bilo toliko prič.
Ko se je vse tako lepo izvršilo, smo šli kar za njimi. Najprej smo se odpeljali k Svetovim. Oče Martin so se smehljali, saj so tako vsaj malo pozabili izgubo drage matere in soproge. Mary Grdina, njih hči, se je sukala po hiši in stregla, kakor Marta, da smo se okrepčali. Vsak je hotel biti deležen nekoliko sva-tovščine, se razume. Hiša je bila polna prijateljev.
Potem smo šli pa k Roj če vim na Norwood Rd. da počastimo nevestino mater in ostale. Mama, Ivana Roje, je bila zelo ginjena, polna milobe in dobrohotnosti do hčere. Tudi pri Rojčevih je ta dan izginila žalost iz hiše nad izgubo očeta, ki bi ga bili sicer ta dan, vsi imeli radi med seboj.
Potem so nas pa mladi zapustili in se podali k fotografu. Dogovorili pa smo se, da se ob dveh popoldne snidemo v Joseph Flevnikovih prostorih, Bridge Tavern v Collinwoodu, kar se je tudi zgodilo. Sonce je še vedno lepo sijalo, družba je postajala vedno veselejša. Mrs. Plevnik, ki se imenitno razume na kuhinjo, nam je s svojim štabom pripravila najfinejše kosilo. Omizje je bila izbrano, prostori so bili do kraja napolnjeni. Po kosilu so se pričele pa govoran-ce in vsak je povedal kaj primernega. Kaj hitro je minilo popoldne. Jaz in mnogi drugi smo rekli, da se znajo ti ta mladi bolj imenitno zabavati ob ženitovanj-skem času, kakor smo znali to mi, kii smo zdaj stari.
Zares, lep dan je bil. Iz tega pa tudi lahko sklepamo, da bosta tudi novoporočenca srečna, zdrava in vesela. To jima pa tudi ::elimo vsi, ki ju poznamo.
Potem sta se novoporočenca odpeljala na medeno potovanje, mi pa smo se vračali dobre volje na svoje domove.
A. G.
JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
xwimtiiiimiiiiiiiiiiiim
Ce verjamete al' pa ne
Ko pride zjutraj ata v jedilno sobo, reče mali Emici:
"Nekaj veselega ti imam povedati."
"Kaj pa, ata?"
"Veš, ponoči si dobila majhnega bratca."
"Joj, kaj res! To moraš pa takoj telefonirati mami, ki je že dva dni v bolnici. Gotovo bo tega zelo vesela."
Ko je vlak hitel preko krasnih polj in nasadov mimo teh krajev, koder so se vršile te bit-tke, sem se spomnil na ta pripovedovanja in pa na to, kar sem čital o teh bojih. Pomislil sem, , kako daleč so pa danes Italijani v ozemlju, ki ni njihov, ampak naš. Hude čase smo doživeli, veliko hujše kot pa so jih imeli nekdajni naši stari bojevniki in ker v Avstriji ni bilo poštenega vodstva, ne v politiki, a še manj v armadi, je Avstrija propadla, propadla po svoji lastni krivdi. Pravica je bila seve le za Nemce in pa Madžare, vsi drugi, zlasti Slovani, ki so bili v večini, so bili brezpravna masa, zlasti Slovani na jugu. In to se je potem maščevalo. Ako bi Avstrija bila napram Slovanom to, kar je bila napram Nemcem in Madžarom, bi prav lahko še danes ostala kot je bila. Tlačenje naroda od strani naroda, ki je v vodstvu, se maščuje prej ali slej, pa naj si je to ta ali ona država. Bog je ustvaril svet za vse, ter dal narodom enake pravice do njega. Toda močnejši kradejo in s silo ropajo pravice drugih manjših narodov, ter jim zatirajo njihov jezik, kar je protinaravno in pa krivično.
To vse pa rodi sovraštvo, upor in končno tudi vojno z vsemi slabimi posledicami, ker se tako brezbrižno gazi naravne in božje zakone.
*
V Mestri. — V Trstu. V slovenskem hotelu. — Fašistek. — Propadanje Trsta. — Na italijanski banki. — Na potu v Jugoslavijo. — Na italijan-sko-jugoslovanski meji. — V Jugoslaviji.
V Veroni se nisem nič mudil, pač pa sem se odpeljal dalje do Meštre, ki je zelo važno in veliko železniško križišče. Tam sem počakal na vlak proti Trstu. Ker sem imel še nekako pol ure časa, sem si medtem ogledal velik kolodvor, ki je bil pravcato mravljišče vsakovrstnega naroda. Razni potniki, turisti, rojaki fašisti so se drenjali po kolodvoru, ki je bil kljub velikosti kar premajhen. Vlaki so prihajali in odhajali, ljudjO se pa drenjali na hodnikih med celo vrsto tračnic, tako, da je bilo prav nevarno, da koga ne povozi. Vmes pa so kričali prodajalci Faznih listov ter ponujali svojo robo. Zlasti so bili glasni prodajalci raznih pijač, sadežev in pa slaščic ter drugih jestvin. Ko je privozil od kje kak vlak, so ga že obdali ti prodajalci. Na vozičku je imel naložene pomaranče, fige, slaščice, pecivo, pivo, limonado, ter kričal: bira, biskoti, oranži, bi-rači! Kdor ni imel časa, da gre v kolodvorsko restavracijo, je za silo lahko kar tu dobil. Jaz na primer že nisem šel v restavracijo, ker sernše bal, da mi potem vlak uide. Tako sem kar na kolodvoru uredil svoje stvari glede želodca. Ko sem se malce tako ogledal, je prišel vlak. S postreščki, ki so na vsakem kolodvoru, sem uredil svoje stvari ter šel na tržaški vlak.
Vlak ni bil kaj prida zaseden, tako kot so bili na primer prejšnji vlaki, na kateiuh sem se vozil do Meštre. Iz tega sem sklepal, da Italijane kaj prida ne briga Trst in da tam najbrže ne bo kake posebne gnj,eče. Kmalu sem zagledal Jadransko morje in njegovo obal. Mirno, pa prazno je bilo morje. Nikjer ni bilo videti kakih parnikov, še jadrnic ne, ali pa kakšnih ribiških čolnov. Vse je izgledalo nekam mrtvo. Nobenega življenja! Vlak je privozil na pusto kraško planoto, tu pa tam male hišice, a ljudi nikjer videti. Zdaj je vlak švignil skozi mal predor in potem zopet med
kamenitim stenami, mimo malih selišč. Bližali smo se Trstu. Nizko doli na obrežju je čepel nekdanji cesarski grad Mira-mar, kamor so često prišli na letovišče člani habsburške hiše, med njimi je večkrat prišel pokojni avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Tudi cesar Franc Jožef je bil večkrat tam. Grad je bil last cesarjevega brata Maksimiljana, zadnjega mehiškega cesarja. Kako je Miramaru sedaj, ne vem. Ali mu poseča italijanska kraljeva rodovina savojska iste časti kot habsburška? Dvomim.
Kmalu za tem se pripeljemo v Trst. Trieste! se zasliši zunaj-Stopim iz vlaka. Ker so prišli tja postreščki, sem vprašal v slovenskem jeziku: "Ali je tu kak Slovenec?"
Hotel sem, da dam zaslužek pri prenosu moje prtljage Slovencem. Brž se oglasita dva slovenska postreščka, katerima izročim v oskrbo svojo prtljago ter vprašam, kje je kak slovenski hotel ali gostilna. Ker je bil že večer, sem sklenil, da prenočim v Trstu. Nasvetovala sta mi nek slovenski hotel, kamor sem ukazal spraviti svojo prtljago-Med tem pride k meni postre-šček od Grand hotela, ter mi v angleščini reče, da grem z njim v Grand hotel. Ko sem mu povedal, da grem v hotel Genoa, katerega lastuje Slovenec, j® mahnil z roko in dejal, da tam ni posebno dobra postrežba, da naj grem rajši ž njim. Ne bo nič, sem dejal, jaz grem k ljudem moje narodnosti, nakar sem odšel v hotel Genoa.
(Dalje sledi)
IZ DOMOVINE
—Na Barju je nenadoma umrl, star 42 let, g. Dolinar Jakob, mizarski mojster, Jurčkova c. 106. Pokojnik se je rodil 10* julija 1895 v Ljubljani. Po končani ljudski šoli se je šel učit mizarstva. Po triletni pomočniški praksi je 1. 1915 moral v vojno. Kmalu je bil ujet in ranjen od Rusov. Zaradi slabega zdravljenja ujetnikov, so nastale komplikacije ter je zaradi tega izgubil desno nogo. Vrnivši se iz ujetništva 1. 1919 je začel s samostojno mizarsko obrtjo-Ker je bil pokojnik zelo sposoben strokovnjak v svojem P°" klicu, je njegovjjt delavnica predovala iz leta v leto vse do -splošne gospodarske krize. Barjani je bil pokojnik zelo Prl" ljubljen ter spoštovan.
—V Novem mestu je um''Ia Marija Komavli roj. Pahor.
—Na Srednji Beli pri Pi-ed' dvoru je umrl v nedeljo g-man Matija.
Koliko denarja
se potrebuje, da se plača kompletno pogrebno postrežbo —za pogreb, katerega ni treba biti srarn nobene družine?
Ne potrebuje se mnogo, ako družina izbere nas, ker našs cene so tako nizke, kot kake druge oglaševane in kvaliteta naše pžstrežbe brezdvomno visoka, ne glede na ceno, ki jo plačate.
August F. Svetek
POGREBNI ZAVOD
478 E. 152nd St.
KEnmore 2016
1»

KRIŽEM PO JUTROVEM
Pa ainik« Uvlrmtka K. May*
"Seveda me ne bodeta." Sezul mi je škornje, nadel sem si nogavice in si nataknil Halefove molitvene copate. Nosil jih je s seboj na potovanje, da jih je imel pri roki, če je mislil obiskati mošejo. Kajti s črevlji se ne gme stopiti na "posvečeni kraj" friohamedanske ttiolivnice.
Halef je bil majhen človek in, tudi njegove copate so mi bile nekoliko majhne. Pa za silo je še šlo.
Ko me je obul, se je vzravnal in slučajno pogledal po moji glavi.
"O Allah! O čudo! Lasje se| ti belijo!"
Ves zavzetje sklepal roke. j "Res? Že deluje izvarek?" j "Mestoma."
"Razmaži izvarek na tista mesta, ki so še črna!"
Dal sem mu glavnik, namočil ga je v izvarek in enakomerno razdelil tekočino po laseh. Tudi brado mi je počesal. In ko sem se pogledal v zrcalu, sem videl, da se je res spremenil črnolasi Kara ben Nemsi v plavolasca. Nataknil sem si še tarbuš, Halef mi ga je ovil s ša-šem in ga pustil za pol metra viseti po desni rami.
Vmes je zabrižen pravil: "Gospod, ni prav, kar poče- j njam! Le pravi potomci preroka smejo nositi zelen turban. Ti Pa nisi pravi potomec preroka, niti v koran ne veruješ.! Oneča-stil sem znamenje pravega šerifa! Kako bom zagovarjal svoje počenjanje, ko bom stopil črez most smrti, ki je ozek ko noževa ostrina?"
"čisto lahko se boš zagovarjal!"
"Dvomim!"
"Ne boj se! Mohamedan bi se seveda pregrešil zoper svoje versko prepričanje in nazira-nje, če bi nosil znamenje pravega potomca prerokovega neupravičeno. Kristjanu pa se za take predpise mohamedanov ni treba zmeniti. Naša sveta knjiga nam ne predpisuje, kako se moramo oblačiti."
"Vidim, da je vaša vera mnogo svobodnejša ko naša! Pa vkljub temu sem se pregrešil!" je dvomil. "Zakaj?"
"Da si sam ovil zeleni šaš krog turbana, bi nič ne delo. Jaz pa sem veren sin preroka in zato bom pač pokoro delal za svoj greh—"
"Nič se ne skrbi,! Rad vza-ttiem na svojo vest tisti tvoj greh!"
"In se boš mesto mene pekel v džehenni?" "Rad!"
"O gospod, tega pa ne dovolim, preveč rad te imam! Rajši se bom sam pekel v ognju dže-henne. In mislim, da se mi ne bo prehudo godilo—"
"Misliš, da več preneseš?" "Tisto ne. Pa manjši sem. Morebiti najdem kje kako mesto v džehenni, kjer se bom lahko med plamene položil, pa me ne bodo tako hudo pekli." Hudomušno se je smejal.
Njegovi verski pomisleki niso w __
STANOVANJA V NAJEM
Sledeča stanovanja se oddali0 v najem. Vsako stanovanje lrna vse ugodnosti in vsako je ^ovo dekorirano in v naj bolj-stanju. 1397 Addison Road, 6 soh, spodaj
SS7 Ansel Road, 4 sobe, spodaj
548 E. 123 St., 8 sob 3839 St. Clair Ave., za 2 družini; vsaka 4 sobe Vprašajte pri *'he Norih American Mortgage Loan Co.
6131 St. Clair Ave. Tel.: HEnderson 6063
, bili tako hudo resni, kakor jih je povedal. Že davno se je na-vzel krščanskega mišljenja od ! mene, v srcu je bil kristjan.
Da bi pobožnega, učenega šerifa izpopolnil, sem si nataknil še očala in si ovil jezdno odejo krog ramen.
Spet je Halef sklepal roke in, se čudil.
"Ma ša 'llah! Gospod, čisto drugačen si!"
"Res? Me bosta Aladžija spoznala?"
"Kaj ? Še sam bi te ne spoznal, če bi takle prijezdil mimo mene. Le na držanju bi te morebiti še spoznala."
"Tudi držanje bom spremenil. Pa niti treba ni. Aladžija me še nikdar nista videla, Mu-barek jima me je sicer popisal, pa ne verjamem, da je bil tisti popis zelo natančen. Da jezdim, vranca, jima je morebiti pravil, pa da imam črno brado, škornje, dve puški in tri spremljevalce. In druga taka zunanja znamenja jima je naštel. Prepričan sem, da ju bom zamotil."
"Pa Toma te pozna!"
"Ne bo ostal pri Aladžijih."
"Mislim, da bo."
"Ne verjamem. Aladžija me bodeta čakala v zasedi. Zaseda pa je mogoča le v gozdu ali vsaj v goščavi, na ozkem, stisnjenem svetu. Poznajo me, da sem previden. Sel pa potuje s štirimi težko obloženimi osli. Take živali so trmaste, nemil* ne, Aladžija jih ne bodeta pustila v zasedo, utegnile bi ju izdati. In, Aladžija računata, da bodeta morala čakati na mene, Toma pa ne utegne čakati, tovore mora oddati v Radoviču.
Sodim, da se bo kje spotoma sešel z njima na dogovorjenem kraju in jima sporočil,1 kaj je izvohal v Strumici, paj jezdil dalje."
"Bo menda res tako. Ampak —bojim se le za tebe!"
"Beži beži—!"
"Sam jezdiš k njima—."
"Saj me ne poznata!"
"Kaj pa če bi te le lotila _i»
"Cemu? Pobožnega derviša, ki mu nimata kaj vzeti—!"
"Pa bi opravil sam z njima, če bi kaj začela ?"\
"Upam."
"Pomisli, močna sta, prava orjaka—! In dva sta!
Morebiti bi le bilo bolje, da bi te spremljal —. Tvoj prijatelj in zaščitnik sem!" (Dalje prihodnjič)
DNEVNE VESTI
Porotniške službe so prodajali po dolarju
Kansas City, 3. decembra. Velik škandal imajo v tem mestu, ko je prišlo na dan, da so se prodajale porotniške službe na sod-niji v javnih gostilnah. Kdor je plačal $1.00, je lahko postal porotnik pri sodnijskih obravnavah in je kot porotnik služil $3.00 na dan. 18 oseb je bilo včeraj aretiranih in sledile bodo nadaljne aretacije. Okrajni sodniki so se sestali k tajnemu posvetovanju. Potrebno bo namreč vse sodnij-ske razsodbe razveljaviti, kar jih je bilo oddanih tekom zadnjih treh tednov, ko so se prodajale porotniške službe. Vse prizadete čakajo težke kazni.
-o---
Demokrati zbirajo denar za prihodnjo kampanjo
Washington, 2. decembra. Ek-sekutivni odbor demokratske stranke je začel z ogromno kampanjo, da se nabere potrebni denar, ki naj se uporabi, da se izbriše deficit stranke, ki znaša danes $165,000 in da se ustvari močna blagajna za kongresne volitve v letu 1938 in za predsedniško borbo v letu 1940. Vsak lojalni demokrat, ki ima delo in sredstva, naj prispeva $25.00. Bogatejši naj prispevajo $100, toda več kot $100 stranka od nikogar ne bo vzela.
-o—:-
La Guardia se odpovedal republikanski stranki
New York, 2. decembra, župan mesta New York, Fiorello LaGuardia, ki je bil doslej reden član republikanske stranke, se je odpovedal tej stranki in postal član American Labor politične organizacije. O LaGuardiji se splošno govori, da če se pojavi leta 1940, ko se bo zopet volilo predsednika Zedinjenih držav, delavska stranka aktivno na političnem polju, da bo LaGuardia predsedniški kandidat in da ima tudi lepo priliko biti izvoljen. -_o-
Papež prosi za mir in sporazum v Palestini
Rim, 2. decembra. Tekom tajnega konsistorija svetega kolegija kardinalov bo papež Pij imel poseben govor, katerega namen je narediti mir v Palestini. Tajni konsistorij se snide 13. decembra v Vatikanu. Papež bo izjavil svoje obžalovanje radi prelivanja krvi v sveti deželi in pozval Žide in Arabce, da živijo zanaprej v miru in spoštujejo medsebojne pravice.
!" V New Yorku morajo resig-nirati vsi policisti, ki so stari nad 63 let.
Politični plakati
Tekom volivne borbe je vse mesto preplavljeno s plakati vsake vrste. Na vsaki hiši, oknu, strehi, brzojavnih drogovih, v parkih in drugje, (vsepovsod dobite slike in priporočila raznih kandidatov. No, kontno proti temu ne bi nihče ničesar imel, toda nekaj bi se moralo ukreniti, da se po končanih volitvah odstrani vse., kar spominja na volitve. Tozadevno je stavil councilman George Travnikar v mestni zbornici predlog, da se kandidate obdavči. Z denarjem, ki bi ga mesto dobilo od kandidatov, bi mestna vlada dala odstraniti potom svojih delavcev politične plakate in napise. Councilman Ve-hovec pa se je temu zoperstavil in tako je zadeva ostala nerešena. Na vsak načig pa bi se mnogo pripomoglo k olepšavi mesta, ako bi zginili stari, umazani plakati iz vseh javnih prostorov.
Stališče farmarjev
Državna postavodaja države Ohio se peča s predlogom, ki je sicer dober, toda bi povzročil mnogo večje davke, katerim pa zlasti farmarji nasprotujejo. Predlog se glasi, da kadar pride v kakem mestu do glasovanja za izdajo bondov za blagodejne svr-he, kot n. pr. za relif, za bolnišnice in enako, zadostuje, ako glasuje navadna večina za izdajo takih bondov. Dosedaj mora biti oddanih 65 odstotkov vseh glasov, da se predlog sprejme. To večino 65 odstotkov bi državna postavodaja rada znižala na 50 odstotkov, toda pritisk od strani farmarjev je tak, d'a se postavodaja najbr* ne bo drznila predloga potrditi.
Poštni posli
Ravnatelj pošte v Clevelandu naznanja, da so bili dohodki cle-velandske pošte v novembru mesecu za $14,000 višji kot dohodki lanskega novembra. Poštni dohodki so nekak barometer industrijskega položaja v mestu.
MALI OGLASI
Pozor!
Opozarjam vsakega, da preneha z govorico, da sem jaz naznanila državnim oblastem F. š. in V. M. Jaz tega nikdar nisem storila. Če ne prenehate mene dolžiti, bom nastopila sodnijskim potom proti vsakemu, ki blati moje ime. Mrs. Mary Fabjan-čič, 6930 Hecker Ave,
Naprodaj
8 kosov pohištva za jedilnico, iz orehovine, po jako zmerni ceni. Se lahko vidi ves dan v nedeljo. E. Gross, 1650 Cliffview Rd., blizu Euclid Ave. in Green Rd.
Proda se
dobro vpeljana konfekcijska trgovina ob glavni cesti v sredi slovenske naselbine. Pokličite MUlberrv 9744. (Dec. 2-4)
Komkrm Zahvalni dan v tovorni Richmau Brothers so že stara navada,-h*v no tal«, jc bilo na, letošnji Zahvalni dan, lco je tovarna postregla svojim 2,300, iisluz >eme,n. I o fine m kosilu so se podali gostje v avditorij k zabavi. Tukaj je dobilo U unJuZD nem igle za 25 letno službovanje. Te igle so izdelane v obliki zlate zvezde, posute z de '!i a 'Ul; 3b uslužbencev je dobilo igle za 20 letno službovanje. 160 uslužbencev je bdo otlUkovmuti za 15 etno shižbovanje in več kot 1,200 za 10 letno službovanje.
Zahvala
Spodaj podpisana se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem za obiske in za darovane mi cvetlice in druga darila ob času moje bolezni v bolnišnici. Vse mi je bilo v veliko tolažbo. Prav lepa hvala podružnici št. 14 S. ž. Z. za poslane cvetlice, še enkrat iskrena hvala vsem skupaj. — Ana Hočevar, 1393 E. 53rd St.
Dobra jabolka
še vedno imamo izvrstna zimska jabolka na razpolago. So zdrava, okusna in poceni. Dobite jih, če se zglasite pri
Valentin Mavko
North Dayton Rd.
Madison, Ohio (288)
MOŠT IN SODI Ako želite res dober mošt in sode po nizki ceni, tedaj se zglasite takoj pri
FRANK GABRIEL 1210 E. 60th St., ali pa na 1383 E. 53rd St.
(Dec. 2. 4.)
Stanovanje
se da v najem, štiri sobe in kopališče. Gorkota, podstrešje, klet. Vse v dobrem stanju. Vprašajte na 1122 E. 68th St.
(Dec. 2-4)
FR. MIHČIČ CAFE
7202 ST. CLAIR AVENUE
Night Club
6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporoiamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Poskusiti marate Šivati na tem stroju, da se boste prepr ičali, kako lepo Siva. Cena $49.50 in več
Prihranite pri Norwood Appliance & Furniture Co.
6104 St. Clair Ave.
ENdicott 3634
Odprto zvečer
Frank Klemenčič
1051 ADDISON ROAD Barvar in dekorator
HEnderson 7757
Zma je tukaj
Pripeljite svoj avto, da vam gu pripravimo za varno zimsko ' vožnjo.
fleet/wing
6619 St. Clair Ave.
£iimiiiiiiiiiiimiiimimiimiiiimiiuiii£
1 ZA DOBRO PLVMB1NGO | | IN GRETJE POKLIČITE |
1 A. J. Budnick & CO. g
= PLUMBING & HEATING =
6707 St. Clair Ave. §
=	Tel. HEnderson 3289
I 976 E. 250th St.
§ Res. KEnmore 0238-M
iiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiimiimiimiiimrc
Norwood Sweet Shoppe
Mrs. Frances Kraiovio 6201 St. Clair Ave.
i
(zraven Norwood gledališča) NAJFINEJŠI CANDY, SLADOLED
iimiimmiimimiiiimiiiimiiimimimii
ZA POROKE, bolnišnice, rojstne dneve, pogrebe, poskusite za cene
Dietrich's cvetličarno
14910 LAKE SHORE BLVD. Tel.: KEnmore 1678
mimmmmiiiiiiiimimmmimmimiiir
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Ave.
HEnderson 3113
DOBER PREMOG in TOČNA POSTREŽBA
Se priporočamo
P. J. CIMPERMAN J. J. PRERICKS
NAZNANILO IN ZAHVALA
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je vsemogočni Bog poklical k Sebi našo ljubljeno in ne-pozabljeno mater
Mary Lazar
ROJENA VE H AR
ki je previdena s svetimi zakramenti za vedno zatis-nila svoje mile oči dne 11. novembra 1937. Doma je bila iz vasi Podlipa, fara Vrhnika.
V	dolžnost si štejemo, da se najprisrčneje zahvalimo Rt. Rev. J. J. Omanu in Rev. L. Bazniku za obiske in tolažbo v njeni bolezni in za podeljene svete zakramente. Prisrčna hvala tudi Rt. Rev. J.
• J. Omanu za opravljene cerkvene pogrebne obrede, kakor tudi prisrčna hvala Rev. L. Bazniku in Rev. Scharnitzky za asistenco pri sveti maši.
Lepa hvala tudi Mr. John Zormanu in pevcem za ganljive žalostinke v cerkvi.
Iskrena hvala Mrs. Kresse, Frank in Mary Fili-povec, Mrs. Stubel, Mary Lazar, ki so nam bili v pomoč ob času bolezni in vsem za tolažbo v teh žalostnih dnevih. Ravno tako lepa hvala vsem ki so prišli ranjko pokropit, vsem, ki so culi in molili in vsem, ki so se udeležili pogreba.
Lepa hvala tudi članicam društva Presvetega Rešnjega Telesa, društva Kraljica Miru št. 24 SDZ, podružnice št. 15 S2Z in društva Carniola Hive št. 493 T.M. za skupno molitev ob krsti in za spremstvo do groba.
Iskreno se zahvaljujemo sledečim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojne in sicer: Anton Vehar in družina, Mrs. Rose Mihevc, Mr. in Mrs. Joseph Lazar, Mary T. Lazar. John Sustarsic in družina, Mr. in Mrs. Mike Roinik, Frank Filipovič in družina, Anton Glavan in družina, Helena Mirtič in družina, Louise Germ in družina, Mrs. Mary Strumbel in družina Mr. in Mrs. Joseph Strumbel, Joseph J. Zupančič, Mr. in Mrs. Jerry Stroin, Mi', in Mrs. John Homovec, Mi-, in Mrs. Joe Zupančič, Mrs. Stuble in družina, Mr. in Mrs. Anton Strumbel, Mr. in Mrs. Victor Hočevar, Mr. in Mrs. Louis Pabec. Mr. in Mrs. Jos. Gross, Mrs. Antonija Rozman in družina, Mr! in Mrs. Jos. Mauer, Mr. in Mrs. Anton Jelerčič, Mr. in Mrs. John Rogelj, Mrs. Srebrnjak, Mrs. L. Seemel, Mrs. Kattie Ovnik, Mr. in Mrs. John Hrovat, Peter Bukovec, Rudolf Kenick, Mrs. Prank Perko, Mr. in Mrs. Prank Železnik, Mr. in Mrs. John Perko, Mrs. U. Korenchan, Mr. in Mrs. John Zupančič, Vlade-slav Volčanšek, Mrs. Theresa Prank, Slovenska ženska Zveza podružnica št. 15, društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ, društvo Presvetega Rešnjega Telesa.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, ki so v blag spomin krasili krsto drage ranjke in sicer: Bratu Frank Vehar in sestri Rose Mihevc, Anton Lazar in družina, Mr. in Mrs. Jerry Strojin in Mary Lazar, Mr. in Mrs. John Kresse in Mrs. Mary Sterle, Mrs. Mary Strumbel in družina, Mr. in Mrs. Prank Filipovič, Jos. Zupančič, Mr. in Mrs. Prank Mirtič in družina, Louis Pabec in družina, - Mr. in Mrs. Louis Kramaršič, John Godec družina in Michael Kovach družina, Mi-. C. Stuble in družina, Mr. in Mrs. John Opeka in družina, Mrs. Mary Buteja, Miss Angela Pečjak, društvo Carniola Hive št. 493 The Maccabees.
Prav lepa hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Lepa hvala pogrebniku Louis Ferfolia za vso prijazno naklonjenost in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Vam, preljubi jena in nikdar pozabljena mati, pa v globoki žalosti želimo, da se veselite v nebeški slavi za plačilo Vašega zemeljskega trpljenja. Smrt je Vas rešila trpljenja, nam pa je odvzela ljubljeno in skrbno mater. Počivajte mirno in večna luč naj Vam sveti.
V tem življenju našem v ,duhu z nami ste povsod, srce hčere in sina vedno za Vas žalovalo bo.
Mili Jezus naj se usmili duše matere ljubljene, mi iz srca ji želimo sveti raj in srečo blaženo.
Žalujoči ostali:
Frank, sin, in Mary, hči.
Zapušča tukaj tudi žalujočo se'stro Rose Mihevc,
brata Frank Vehar in strica Anton Vehar. V stari domovini pa očeta, brata in sestro.
Cleveland, Ohio, 4. decembra 1937.
A
mm

■V
Železna cesta
ROMAN
Neale je hotel nekaj reči, toda strašen krc? v grlu mu je zadavil besedo. Način, kako je stisnil Slingerlandu roko, je bil tesnobnejši od prošnje. Veseli izraz nastavarje^ega obličja se je izpremenil v železno otrplost.
"Dečka, zadelo me je kakor strela z neba," je hripavo rekel Slingerland. "Leto dni, kolnem se vama, nisem pustil Allie niti enkrat same doma — in tedaj — prvikrat — me je sama prisilila, da sem šel — in ko sem se vrnil, sem našel pogorišče . . . In Allie je bila izginila. Ne, tega niso storili rdečekožci. Prekleta sodrga iz Kalifornije! Odpravil sem se po njihovi sledi. A tedaj je prišla peklenska nevihta. Sledi so izginile, vse je bilo uničeno! In tako sem se vrnil v hribe k svojim pastem."
"Le kaj se je zgodilo z Allie?" je šepnil Neale.
Slingerland je pogledal v stran.
"Ali veste, kakšna je bila Allie, Larry?"
"Da, vem, da ni preživela prvega dne," je z zastajajočim se
glasom odvrnil Larry King.
* * *
Tako je Neale izgubil poslednje upanje in živa je ostala v njem samo še želja po osveti. Vsa trojica se je jela posvetovati, kaj bi zdaj storili. Slingerland je bil opustil nastavljene pasti in se je bil lotil lova na bivole, da je zalagal delavce in voj-nike s svežim mesom. Neale in Larry sta brez oklevanja oklenila, cla z njim vred ostavita Benton.
Med vožnjo na iztok je Slingerland vprašal Neala in Larry-ja, ali sta bila kdaj na kraju po-kolja, kjer je bilo zakopano Hor-novo zlato.
A Neale je bil čisto pozabil na zaklad. Bržkone sta bila z Lar-ryjem tudi v tisti dolini, ko sta se klatila po divjem holmovju in sta iskala Alličinih sledov. Slingerland je opravičeval svojo nedelavnost z istimi razlogi. In namenili so se, da dvignejo zlato iz skrivališča, kakor hitro se raztegne proga do predgorja.
Trojica še ni bila dospela do prvega tabora, ko so z vlaka zagledali Indijance in bivole.
"Ta stvar mi nič kaj ne pri-ja," je rekel Slingerland. "Preje sem živel s Sjuzi v prijateljstvu. Zdaj pa, odkar sem prišel v ravnino, da pobijam njihove bivole za belce, so mi postali nasprotniki, to vem. Od nekdaj sem trdil, da so bivoli last rdečekožcev. Nikoli ne bi bil storil tega, če ne bi bil izprevidel, da pomeni ta železnica konec bivola in konec Indijanca. Prisežem vama, da ne!"
črna noč je že bila, ko se je vlak ustavil. Kako tih in teman je bil ta kraj v primeri z Ben-tonom! Neale je bil vesel, da je ušel iz pekla. Vpraševal se je le, ali bo mogel ukrotiti svoj nemir. Dvomil je samo o sebi in se otresal teh misli. Upal je, da družba obeh starih prijateljev in pričakovanje nove delavnosti izpremenita njegovo topo razpoloženje.
Neale in Larry sta prenočila v Slingerlandovem šotoru. Drugo jutro je nastavar že zgodaj
VLOGE v tej posojilnici
zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd:-5670-
pripravil konje; a ker so se klatili po okolici Sjuzi, je trojica sklenila počakati delavskega vlaka, da v njegovi zaščiti krene an ravnino.
Vlak s svojimi nekaj vozovi petdesetorica delavcev je naposled odrinil; nastavar je s tovarišema jahal ob nasipu. Nekaj milj od tabora je vlak obstal na kraju, kjer je grapavi svet čakal človeške roke, da ga poravna. V Nealu se je nehote dra-milo nekdanje zanimanje, naj- se je še tako upiral; toda njegova ljubezen do te železnice je bila enako brezupna kakor še marsikaj drugega v njegovem življenju.
Delavci so bili izbrani ljudje, sami vojniki, in med njimi veliko Ircev; preden so prijeli za lopate in rovnice, so postavili«pu-ške v piramide.
"Vrag naj me vzame, če ni to moj stari prijatelj Neale!" je vzkliknil znan glas.
In — glej ga, tam je stal Casey s svojo staro črno pipo med zobmi, režeč se kakor nekdanje čase.
Nealov prvi radostni občutek na zastavičarja se*je umaknil nejevoljni misli, da utegne srečati kakega starejšino ali tovariša. Čutil je, da bi ga zabolelo v dno srca, če bi naletel na generala Lodgea ali na koga izmed inženjerjev, ki so mu obetali veliko bodočnost.
Shane in McDermott, ki sta bila tudi pri tej delavski skupini, sta pridrsala bliže.
"Oho," je vzkliknil McDermott, "evo bojevitega cowboya, ki je hotel pognati našemu Ca-seyu svinčenko v glavo!"
V teh kratkih trenutkih svi denja s starimi tovariši od zemljemerskega oddelka je dobil Neale otožen pogled v svoje lastno duševno stanje in jasnejšo sliko o teh ljudeh. Velika železnica je šla svojo pot, zrasla je bila in izpremenila vse. šla je bila mimo njega. On ni igral ni-kake vloge več; obenem z mnogimi, mnogimi drugimi je bil zdrčal nizdol. Krasni ogenj delavne vneme še ni bil ugasnil v njem, toda prestal je bil voditi ijegova dejanja. Stal je na mestu in se ni ganil nikamor. A ti okorni1 Irci so se bili izpreme-nili. V marsikaterem pogledu so bili še vedno tista počasna, klepetava trojica kakor nekdanje dni, toda obenem so se jim poznali učinki trudapolnega dela, borbe, rasti pod vplivom duha, ki je oživljal silni pokret — in uresničevanja tega, kar so bili zasnovali veliki možgani; ne, ti delavci niso bili več navadni ljudje.
Ni dolgo trajalo, da je Slingerland opazil prve bivole. Ko se je bil skrbno ogledal po valovitem ozemlju, ali ne prežijo kje Indijanci, je odrinil z Nealom, Larryjem in še dvema, nekim Brushem in Ircem Patom, ki sta imela nalogo, da odereta ustreljene bivole in naložita meso na vagone, ki pridejo čez nekaj časa za njimi.
Slingerland se je bližal bivolom, ne da bi jih znatno vznemiril, dokler se ni splašilo nekaj majhnih rdečih teličkov na kraju črede. Tedaj se je vsa čreda okorno spustila v dir, zavijaje se v ogromen oblak prahu. Njen topot, se je kakor grom razlil po ravnini.
"Jahajte!" je kriknil Slingerland.
Pogled na Larryja, ki je bil popustil svojemu konju vajeti, ni zanimal Neala nič manj od vsega ostalega; z golo roko je tolkel bivole po stegnih, preden sta jih Slingerland-.in Neale dohitela na streljaj,
Jugoslav Cultural Gardens
rhythm of Slovenian speech. And yet all this genius made him live a poor obscure life, and he died in Ljubljana Hospital on Dec. 11, 1918.
Next the life of Simon Gregoi'cic is the history of a parish priest who was also a poet, aregorcic was bom of poor parents on Oct. 15th, 1844 in Višnem pod Krmom in Slovenia. His early boyhood was spent in the beautiful surroundings in the mountainous country. At the age of 20 he entered the seminary and was ordained in 1867. As he was endowed with a fine baritone voice, lie naturally interested himself in song and poetry. Ke did some stage directing and in 1877 decided to continue studies in Vienna. Five years later he published his first poems. The same year he became vicar. In- 1865 he traveled to Prague for the 1000th anlversary of St. Methodius' death. Gregorčič was of a failing health right along and so' now he requested suspension from his studies. The reouest was
granted and he retired in his native village, devoting himself entirely to poetry. He died Nov. 24. 1906.
Thus all three men are worthy candidates to be remembered in t lie Jugoslav Cultural Gardens. And a,'', other candidates are proposed, they loo will be entered into the Gardens to be exposed to public view for all time.
Years from now. perhaps centuries, curious people shall walk through the shaded walks and view the memorials steeped in folklore and culture left as lasting monuments to succeeding generations. Then these new generations in their greater and more glorious days of America shall look with awe and shall honor their progenitors in this new and greater and more beautiful America. And these geniuses, these great men of immigrants shall look on and see America ever rising, ever increasing. Their ideals and the peoples' ideals realized!
ST. VITUS HOLS
Monthly Meeting
tsEssm^r,
A view of the bust of Bishop Baraga in the Jugoslav Cultural Gardens. Photo courtesy of The Cleveland News.
Baraga
Gregorčič
NjeguS
Cankar
(Conclusion.)
It was a matter of choosing between Cankar and Baraga, two men who were equally important to the American Slovenes. For the one represented the height of Slovenia at home; the other represented the height of Slovenia in America.
We can easily see that Baraga was the inevitable choice. Here were Slovenians, immigrants in America, deciding whom to honor in their new country. Isn't it natural that they, Slovenian immigrants, should choose to honor a Slovene immigrant who had attained high repute in this, their new country? A fellow-immigrant becoming a missionary and bishop in the Indian country; a pioneer, laboring during the time of our country's infancy, and he of the same stock as the Slovenes. Besides he was worthy to be noticed by his Church.
Bishop Baraga typifies the Slovene pioneer spirit. Our parents came to a land of promise and found wilderness and desolation. Now as their lives come to a close they leave behind them a vast and mighty empire. After their flurried, feverish zeal they leave in their wake cities and enormous metropolises. Their energy, their pains and sorrows, all are lastingly preserved in modern America. Long railroads, great bridges, steel, coal and even lumber gear the seal of Slovenian toil and workmanship.
And in like manner, Bishop Baraga came to a wilderness, the Northwest Territory, to the Indians and left behind him achievements—a more civilized and beautiful country. His name has gone down in our country's pioneer history. Thus we see the bold, ferocious spirit of the pioneer Slovenian embodied in the character of the great missionary Baraga.
The explorer-bishop first saw light on June 29, 1797 in Mala Vas (Little Village), Slovenia, in what is now Jugoslavia. At that time it was under Austrian occupation. By the age of fifteen he had lost both parents and went to Ljubljana, where under the guidance of a university professor and an aunt he received his early training. In 1823 he was ordained and for several years served in various parishes. He was very popular among the farming folks in the neighborhood.
The wisdom with which he exhorted the peasants to love and fear God soon made him popular and the people from the entire countryside flocked to church to listen to his sermons on Sunday mornings. By his gentility he succeeded in abolishing the old idea of only annual Easter Holy Communion and every Sunday morning at three he began hearing confessions so that all people might receive the Holy Eucharist. Even men changed their old habit and received Communion very often.
The daily routine of this kind of life, however, soon taxed the patience of the zealous apostle of the Indians. Consequently, 1830, after having received permission from the Cincinnati archbishop, he sailed for America ready to begin his great missionary work. His activities im-1 mediately took him to Detroit thence farther into the interior where he worked among the Ottawa Indians, a race feared for its ferociousness. Here the good priest baptized and civilized" incessantly and became beloved by all the Indians, So innured
did he become to hardships and Indian life that at the close of his life, his visage resembled more the wild I outdoor aborigines with whom he struggled than a white priest.
His labors did not go unnoticed, for in 1853 he was raised to the dignity of a bishop and so became the first Bishop of Marquette. This gave him more latitude in his work. He was now able to confirm, to form parishes, to perform and direct a thousand things which he could not do befoie. In the course of his missionary work, Baraga built numerous churches, some of which still stand. At Eagle Harbor, Mich., stands one of the first churches he built. Another one is situated in La Point, Wis. While his cathedral at Marquette was destroyed by fire. In its place was built another which was also destroyed by fire last year. Now a thiid edifice stands on the same spot.
In his last years his zeal remained as fervid as ever though infirmity bound him to the ordinary routine business of the see. When on Jan. 19, 1868 he passed away serenely at Marquette a saintlf and zealous life was completed and he surely must have entered his eternal heavenly abode directly.
In recent years a movement has been begun to canonize the explorer-missionary. A vast amount of evidence has been prepared showing-miracles attributed to him in one way or another. In the course of his travels through the wild, uninhabited and frozen country his own diary reveals that he had numerous miraculous escapes, and many miraculous aids in securing his objectives. His cause has stirred Catholics thru-out the country and even public officials have been diligently delving though public records reveal his saintly character.
This has been but a brief biography of Irenej Baraga and to appreciate his genius would require years of study and reflection. But we can see that Baraga is worthy of his place in our Jugoslav Cultural Gardens. On Sunday, Sept. '21, 1935, formal dedication of his bust took place in the yet uncompleted Gardens.
Next the Slovenians proposed two more candidates for their section of the Gardens. These two were Ivan Cankar and Simon Gregorčič, both poets and foremost in their field of literature. Their busts were formally unveiled on Sunday, July 25, 1937.
First, Cankar life, we find, is a modest one. He was born on May 10th, 1876 at Vrhnika in Slovenia, the son of a poor tailor. He attended public school in his village, high school in Ljubljana, and university in Vienna. He gave up his higher studies and devoted himself entirely to literature. He led a poor life being in constant dread of his daily food. Whatever money he did get was received as awards from his essays and writings. He became interested in the political unity of Jugoslavia and for that was imprisoned by the Austrian regime. He wrote voluminously, thirty-two books have recently been republished in Ljubljana in twenty thick volumes containing some 8000 pages. Even though he was prolific he was an artist. Undoubtedly he is the greatest writer the Slovenians have yet produced. It was he who produced the narrative technique for the Slovenian language; it was he .who" found the euphony anti-
Tuesday night the Holy Name Society will meet at 8 p. m. in the Church basement. Nominations and primary elections of the officers for 1938 will be held. It is important that every member is present, and prompt because there is much business of vital importance to discuss.
Important announcements concerning the affair planned for the blessing of our banner at the January Communion Mass will be made. All members, past and present, should be interested in the move, hence all are urged to attend the meeting so that proper arrangements can be made for the observance of this red letter day of our Society. Incidentally it will be cur fifth anniversary in January; all the more reason to attend, and offer your suggestions.
Movies will be shown, and the ping pong table is available after the meeting.
Altar Society Supper
The Altar Society cf our parish is sponsoring a supper tomorrow evening in the school hall. Everybody is invited. Admission 75c.
ST. MARY'S NEWS
Station YLS
Our meeting Tuesday nite was very well attended by the younger members especially. We would enjoy seeing more familiar faces like those of Millie Orenik and Olga Toni. Father Celesnik gave another one of his interesting talks. We also had some community singing of Sodality songs and did the girls like that! In between much chattering and discussion we signed up for various committees to which every member must belong. These committees are in connection with the Catholic Diocesan Sodality Union. The phairladies and committees are as follows: Albina Roael, Eucharistic Committee; Mollie Tercek, Our Ladies Committee; Mollie Hrastar, Apostolic Committee; Josephine Hrastar, Catholic Truth Committee; Sophie Chapic, Social Life and Membership Committee; and Mary Habjan, Publicity Committee. How about cooperating with these chair-ladies and making this an organization to be proud of? Also I'd like to remind the girls that our Communion Sunday is tomorrow, December 5th, at the 8 o'clock Mass. Be seeing you there.
Our Own Ilirija
Nocturnal Adoration Society
The Nocturnal Adoration Society has its' monthly holy hour tonight at St. Paul's Shrine of the Blessed Sacrament, on East 40th and Euclid. St. Vitus parish, which belongs to group six, will have its hem- between 10 and 11 p. m.. New members are asked to join, there are no dues. Members meet 15 minutes before in the Guild Room.
Motion Picture Projector
Holy Name Rally
Tomorrow at 1:45 p. m. the Holy Name Society will meet in front of the new school building. From, there the group will travel to the Soutn Side to attend a Holy Name rally of the Slovenian parishes, and to help the St. Lawrence unit observe their twentieth anniversary.
Transportation will, be provided, and all members who have cars are kindly asked to cooperate. We should have ' a large delegation present at the rally to show our solidarity and loyalty to the principles of the Holy Name.
If anyone cannot report at the designated place, he should go ahead to the Slovenian National Home on East 80th St. near Union Avenue, and be there before 2:45. From here the joint groups will parade into the church for services. After services an open meeting will be held at the National Home.
Gregorian Chanters
There is a move afoot to re-organize the Gregorian Choir to chant the High Mass at our group Communion in January. The choir is open to any member of the Holy Name Society; anyone interested should report at the general meeting Tuesday night.
Repeat "Črnošolec" in Neivburg
For the fourth time this season '•Črnošolec" will be enacted by the St. Vitus Dramatic Guild. This time the cast travels to Newburg where tomorrow night at 8 p. m. they will present the play at the Slovenian National Home under the sponsorship of the St. Lawrence Holy Name Society. Our hats are off to the splendid performances given by our actors. May they continue their good work.
Last Tuesday evening parishioners had their first opportunity to see and hear from the new motion picture projector and sound machine bought by Father Andrey. More movies are now in line. The more the better.
Orel News
Again the monthly meeting is coming—this time on Thursday, December 9, at the same place, but at 8:30 p. m.
We have a surprise for every member in this club. So it behooves you and you and you to come around and enjoy this surprise. You will not be disappointed. We'll have something that is not exactly new but will be better than ever before. Refreshments will also ba served.
We'll be seeing you—Thursday.
Turkey Give Away
We take this opportunity to thank everyone who had anything to do with this affair. We appreciate all the cooperation we received from the different clubs of St. Vitus, and hope we may reciprocate in the near future.
We congratulate the winners of the ten turkeys. The winners were named on the night of the "Give Away." They are:
Lillian Petsche, 1374 Marquette Ave.; Peter Mukavetz, 1231 East 61st St.; Elizabeth Munkar, 1087 East 76th St.; J. Valencic, 1239 East 58th St.; Joseph Starin, 1090 East 66th St.; Mr. M. Korenchan, 1416 East 55th St.; Vera Sebenik, 6721 Bonna Ave.; A. Barber, 6704 St. Clair Ave.; Mr. John Celesnik, Glass Ave.; Ed. Snyder, 1050 East 67th St.
Chimes of Lira
Christmas Play
"Trije kralji" is the dish offered by the Dramatic Guild on its Christmas menu. The drama, portraying the story of three vagabonds who wish to capitalize on the three Kings of the Bible, will be given Christmas night, December 25th, and the following evening, December 26th.
Juniors' Journal
One of our Juniors will come out cf next week's meeting hailed as the New Junior Holy Name's Ping Pong Champion, because at our meeting on December 9, that is Thursday at 7:30, besides discussing important matters which will concern all the members, a big ping pong tournament will be held. Tony Martincic informs us that the champion will walk away with an award.
Furthermore, you Juniors when you come down to Thursday's meeting come with an active Holy Name spirit, if you are interested in basketball, swimming or anything else bring it up and we will see what can be done about it. Remember anything we do whether it be in sports or any other field, we do it for the betterment of the Junior Holy Name and also to make it a more interesting club for yourself. So don't forget to be there with some good ideas.
And by the way, remind your Junior friends to be present; if you have any boys interested in joining, bring them down -Thursday.—A- JUNIOR MEMBER.
Somewhat late, but better late than never is the old saying. By this I mean that although two weeks after the celebration of the Silver Jubilee of the St. Vitus church choir, the members wish to thank all the people who attended the unique celebration. After seeing a crowd of about 1000 spectators present at this celebration the members feel confident that the people really do appreciate the work that the singers have been doing for the past quarter of a century.
It was an interesting, heart-touch-ing scene when Mr. Anton Grdina, acting as master of ceremonies, introduced Mr. Brodnik, Lira's first treasurer and Mr. Peterlin, who was Lira's first secretary. Each of the three men gave an interesting review of the society's origin and activities. In their speeches one could feel a tinge of sentiment, but through it all they showed pride in the work that they had started 25 years ago, because they knew that their work was not in vain and that it was fruitful, giving forth plenty of vitality and strength. They knew that their work was being carried on by their American-born sons and daughters. The power of loyalty for the club was expressed in their orations.
At the close of their speeches they summoned other old-timers to appear on the stage. They came, a group of old men, but still capable of showing us youngsters a thing or two in singing. The spirit of Lira then seemed to awake and hover over the Lira members. It really was encouraging to see these men who were the first Lira singers, men, who sang at a time when most of us young members were yet being lulled to sweet slumber by our mother's lullaby.
The memories of this celebration will linger with the members forever. This anniversary has given the Lira singers plenty to think about. It has injected into the club a serum of pep and vitality. Let it be to the members as a new start in the cultural field of musical quality.—The Ringer of Lira Chimes.
After these strenuous weeks of preparation for our concert, a week from this column was needed f°r recuperation. In spite of the stormy weather, which seems to be the jin* for us (perhaps if we gave our concerts in July it would snow then, too), in spite of the stormy weather, a very nice audience attended and no one was sorry that they had ventured out on such a night.
Our president presented honorary membership cards to Mrs. Louis Izanc, Mr. J. Debeljak, and Mr. Ko-vacic. The names pf our associate members were also read and among them was heard the name of our Honorable Judge Lausche.
The choir is now preparing for its Christmas program. The "Missa mon-tana gracilis" composed by Dr. Fr. Kimovec and published in 1937, win be sung for the first time in America at midnight Mass. This Mass becomes the eighth Mass that we have in our repertoire.
Postlude: Did you notice that the concert started promptly at 7:30? — Token of appreciation in form 01 flowers from the choir presented to their director Mr. M. E. Rakar and to the pianist. — Here's one we slipped on you; did you know that Mrs. Izanc's name day happened to fall on that same Sunday as our concert? Everyone having a most enjoyable time after the concert, and many admitting, that it takes the choir to show them a good time. — Those delicious hot roast beef sandwiches. — Stan Brodnik and "Cookie" Gornik claiming the limelight with their presentation of the "Big Apple." — Hew many of you attended that final rehearsal held in the barroom about midnight that Sunday? — A "thank you" to all who attended, to the ushers, bartenders and cooks, to all who have assisted and gave us a helping hand.
-O-
All Around Town
A TRIP TO THE MEDITER' ANEAN
(Continuation.)
When. I boarded the ship after the short visit in charming Ponta Del' gada, I was laden with flowers which the steward promptly arranged 'n vases for me. It was pleasant to have the fragrant odors diffuse« throughout the room, but I receive« more than I had bargained for. The following morning brought to lif?n numerous ants which had hiddei themselves in the dark recesses between the petals and were now crawling out for a glimpse of sunlig^ Stowaways, however are not to tolerated, and so, just as I had re-c.eived them, I tossed the bunchy reluctantly one by one out of tn porthole until only a small n°n" infested bouquet remained.	.
Time slipped by quickly and aga> land was in sight. As we saiie« through the Strait of Gibraltar w were given a splendid opportunity view "the old rock" while the snv paused to let one of the Passeng^ a noted writer, disembark. From ^ ancient fortress that so impressive s guards the entrance to the Mediw ranean we sailed the African co*-line, sighted Algiers, and then turn north for France.	the
The evening before we reached historic French seaport of Mars e^ les, we had our farewell dinner, ^ from then on different members our "family"	he leaving „
our "lamny wouia oe i««"« aS the various ports. The parting ^ always so hard for we had grow1 ^ know each other very well, but
Tennyson said:	_
"Like as a plank; of driftwood Afloat on the watery main Another plank encounters Meets . . . touches . . • parts a„a So toss'd and drifting ever, On life's unresting sea,	.
Men meet and greet and sever ■ Parting eternally."	m we
Upon our arrival at Mai seines were confronted with a most unusu display of sea-going vessels in»
harbor. By all appearances t look^
as if every country on the globe n its banner floating proudly over or more lovely ships ^jWchon]lyji
to prove how merchant-marine ed the world really Is.
era be continued.)	--
= tuxedo rental S
5 For Wefldtafrs and other Formal g =	occasions	g
1 S** _ _ . _	|
^taxz ST clai