l
NUNC/
AL f EM
MA *E NT
■ ■ ’ ■
FIDEjT, f p EX, ^ CHARIIA/ l
TRTA HA^V,| MAIORj AUT E NiJ HO RUM 0 tST/ CHARITA/
'/y

ZBORNIK
CLAMILO /LOV. IN HRVAT. DUHOVNIKOV V ITALIJI
^pOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOCoooooooo oooooooo
0
§ Ali si storil vse, da nabereš čim več § udov za GORIŠKO MOHORJEVO
1	DRUŽBO?

Kako boš v prihodnje več storil ?
V:
OOOOOOOOoooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooco
/■	N
RESTAVRACIJA
PRI TREH KRONAH
v Gorici, Gosposka ulica.
Točna postrežba. v			J
	
T—	—T
LUDVIK	ŽOTTER
Brivski in	damski salon
I	TRAVNIK 17
l		T.			 -J*
		
	Dr. L. MERMOLJA zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni Gorica, Travnik 5-11 — Od 9-12 in 3-5	
Anton Breščak
Gorica — Gosposka ulica štev. 14 Največja zaloga pohištva v deželi. Lastna delavnica. Točna potrežba.
a____________________________r

5
S
«
«
«
2"
p
&
»-
p
*-
Andrej Fiegel
Restavracija in gostilna s prenočiščem.
TRAVNIK
TRAVNIK
| Anton Koren nosi. - Gorica J
š najstarejšs gorišha turdha specijalizirana s $ S češhim porcelanom - šipami - emajlom in •
•	stekleno posodo.
•	2
JOSIPIM PODGORNIK
RESTAVRACIJA (CENTRAL) v GORICI, CORSO VERDI 32 Se priporoča p. t. rojakom.-—
Is
U
li
li
ss
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Podružnica v Gorici, Corso Verdi - Trgovski dom
Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.
Uradne ure od 8.15 do 12 in od 3 do 5.
Vrši vse bančne posle najkulantneje in najbolj točno!
J
3 V)
o n
Q.P
p or
«23
5 =
O*
JOSIP CULOT
Gorica - Raštelj 2
Velika zaloga igrač, cerkvenih predmetov, galanterije ter športnih predmetov.
•SSSSSSSSSSttSSS—SSSSSSSSSSSSSS
Andrej Golja, Gorica
Travnik 22
trgovina hišnih kuhinjskih potrebščin.
*
Letnik VI. 1. oktobra	1920.
	Št. IO.
Ascetično zrno.
Regi regum.
Suscitabit Deus coeli regnum quod comminuet et consumet universa regna, et ipsum stabit in aeternum.
Dabit UH Dominus Deus sedem David, patris ejus: et regnabit in domo Jacob in aeternum, et regni eius non erit finis, alleluia.
Jesum Christum, Regem regum: Venite adoremus.
O Christe, Princeps Pacifer, Mentes rebelles subjice,
Tuoque amore devios Ovile in unum congrega.
Te nationum Praesides Honore tollant publico,
Colant magistri, judices,
Leges et artes exprimant.
Fratres: Gratias agimus Deo Patri, qui dignos nos fecit in partem sortis sanctoz rum in lumine, qui eripuit nos de potei state tenebrarum, et transtulit in regnum Filii dilectionis suae.
V. W:
Oficij in maša in feste D. N. J. Chr. Regis.
Novi praznik, ki je festum primarium, duplex primac classis, bomo obhajali s posebnim oficijem in s posebno mašo. Oba formularja sta bila potrjena 12, dec. 1925 in sta izšla v zadnji številki Acta Apostolicae Sediš 1925.
Oba formularja sta silno lepa, genljiva, Ker je nam ukazano, da bomo morali ljudstvo s posebnimi govori pripraviti na ta praznik, bomo poleg papeževe enciklike, ki je v goriškem Foliju na kratko* objavljena, in poleg goriškega postnega pastirskega lista v besedilu za oficij in mašo našli za to najprimernejše gradivo.
Krasne so antifone in 1. Vesperis. N. pr. prva: Pacificus vocabitur, et thronus ejus erit, firmissi-
mus in perpetuum. Koliko zveličanskega upanja boš lahko iz teh besed vlil v srca poslušavcev! Psalmi so nedeljski, le zadnji je 116.
Capitulum je iz Coloss. 1, 12—13. Ali se ne boste topili v solzah hvaležnosti do Kristusa Kralja ti in tvoji poslušavci, če boš govoril o teh Pavlovih besedah!
Hymnus — zasluži to ime — ima 8 ikitic. Druga vrstica zadnje kitice (Jesu, tibi sit gloria) se glasi: Qui sceptra mundi temperas. Koliko je v teh besedah!
Hymnus v matutinu ima 7 kitic. Antifone so v vseh nokturnih lastne. Dovolj materije za pre-mšljevanje in pridiganje..
Lekcije v 1. nokturnu so zopet iz lista do Ko-lošanov, in sicer Cap. 1, 3—23. Lahko poiščeš v sv. knjigi. Responzoriji iz videnj prerokov.
Lekcije II. nokturna so vzete iz papeževe okrožnice o Kristusu Kralju. Precej dolge.
Lekcije III. nokturna so iz homilije sv. Avguština. Krajše. Lectio IX. de hom. Dom. occ.
Ad Laudes so zopet lastne antifone, zopet za 5 meditacij, za 5 pridig. — Capitulum tu in v vseh horah iz Coloss. 1.
Pri maši je Introitus iz Apoc. 5, 12; 1, 6, Ps. 71, L List seveda Coloss. 1, in sicer 12—20. — Graduale: Ps. 71, 8 et 11. Dan. 7, 14. Tractus: Ps. 88, 27—28 et 30. Za velikonočni čas: Dan. 7, 14, Apoc. 19, 16.
Evangelij iz sv. Janeza, Cap. 18, 33—37. (Pilat izprašuje Jezusa: Tu es Rex Jiidaeorum?)
Offertorium: Ps. 2, 8 bo za misijonstvo navdušen duhovnik s posebnim poudarkom molil.
Praefatio —• nova!
Communio je iz Ps,. 28, 10 et 11. Naj prepišem: Sedebit Dominus Rex in aeternum: Dominus be-nedicet populo suo in pace. Stavim, da ti bodo prišle solze v oči. Kako tudi ne; ta Kralj ima takrat po sv. obhajilu tudi v srcu masnikovem svoj posebni prestol.
Rad bi že slišal, kako bodo naši glasbeniki komponirali partes mobiles nove maše. Tu se bo pokazalo, kaj zmorejo*. In da bi potem z naših korov vredno doneli pokloni Kralju Kristusu! (V prilogi št. 9-^10 Cerkven. Glasb, najdeš partes mobiles, ki jih je čudovito lepo zložil St. Premrl, To
so zares kraljevske kompozicije, ki se bodo komu na prvi pogled zdele malo trde, a jih bo čedalje bolj užival, čim bolj se bo vanje potapljal. Op. ured.)
Da bi Kristus Kralj milostno sprejel tudi te vrstice ubogega duhovnika!
Dr. Jakob Ukmar:
Historia docet.
(Razmišljanja iz cerkv. zgodovine.)
Dalje.
6.	Zopet krivoverstva in razkoli.
II.
Oportet et haereses esse (1 Cor 11, 19). Ta pogojna in relativna nujnost, ki izvira iz človeške slabosti in zlobe, iz napuha, častihlepja, poželjivosti mesa in oči, se je kazala skozi vsa stoletja cerkvene zgodo? vine. Nikdar ni manjkalo krivih ver in razkolov; tudi mistični Kristus je signum, cui contradicetur (Le 2, 34) do konca ve? kov.
Že Pavel se je moral boriti proti krivo? vercem v maloazijskih krščanskih obči? nah. Nekateri, bili so pač Ebioniti in Na? zarejci, so celo tajili božanstvo Jezusovo, kakor razvidno iz apostolovega svarila: Videte, ne quis vos decipiat per philoso? phiam et inanem fallaciam secundum traditionem hominum, secundum elemen? ta mundi et non secundum Christum, quia in ipso inhabitat omnis plenitudo di? vinitatis corporaliter1) (Col 2, 8—9). Drugi so pa begali vernike, posebno po Calaci ji, in poudarjali potrebo obreze in Mojzesove postave sploh: sunt aliqui, qui vos conturbant et volunt convertere evangelium Christi (Gal 1, 7). Čemu se pa toliko razgrevati, utrum circumcisio an praeputium? Pavlovo bistro oko je takoj videlo, da gre tu nič manj kot zà
]) Corporaliter, somatikos, resnično, stvarno in bitno, ne samo virtualiter; corporaliter pa tudi, ker se je božanstvo učlovečilo.
univerzalizem krščanstva, ki ima nepo? sredno, tudi brez judovstva, sprejemati vase vse narode. Zato ne bomo apostolu zamerili, če je v tej polemiki pero pomo? čil v žolč: Utinam et abscindantur,'2) qui vos conturbant (Gal 5, 12). Včasi je pa le treba krepko povedati in Pavel bi znal biti danes duhovit sotrudnik za »beležke« po naših listih.
Krščanstvo nam nudi odgovor na te? žavna vprašanja o Bogu in svetu, o člo? vekovem izvoru in cilju. Toda Bog nam je hotel razodeti samo to, kar je potreb? no, da njega spoznamo, častimo in se zve? ličamo. Kljub razodetju in napredku zna? nosti pa nam ostaja še veliko skrivnost? nega in neprodirnega. V človeku pa tiči nekaj, kar ga mika dvigniti ta zastor in zazreti vso resnico. To je tista gnostična tendenca, ki se pojavlja skozi tisočletja in hoče imeti gnosis vseh ugank, ne samo pistis, ki lahko zadovoljuje skromne ver? nike. Zato pa gnoza ni le herezija drugega in tretjega stoletja, temveč spremlja kr? ščanstvo iz početka preko srednjega veka do naših dni, seveda v različnih oblikah in pod različnimi imeni.
Gnostik je bil že Simon Magus (Act 8, 9) in njegovi privrženci, ki so bili deloma v judaistični, deloma v antinomistični (proti dekalogu) struji. Timotej se je mo? ral v Efezu boriti z gnostiki sovražniki materije, ki da izvira ne od dobrega Boga, ampak od slabega počela, zato pa prohibentes nubere, abstinentes a cibis, dicentes resurrectionem esse iam factam (1 Tim 4, 3 et 2 Tim 2, 17). Malo pozneje so maloazijski gnostiki Jezusa razkosali: solventes Jesum (1 Io 4, 3) v polboga ali eona Kristusa in človeka Jezusa; Cerint je menil, da je prišel eon Kristus v člo? veka Jezusa v podobi goloba ob njego? vem krstu. Drugo in tretje stoletje je po? sebno bogato na gnostičnih izrastkih. Grška gnoza je v Egiptu bolj antinomi? stična, v Siriji pa bolj dualistična, uči dvojno počelo, dobro in slabo, materija je iz slabega, torej je moralo biti Kristu?
2)	0 da bi se ti navdušeni ohrezniiki enkrat do dobrega obrezali! Grški apokoptesthai = se ipsum mutilare.
sovo telo le navidezno (docetismus). Ta dualizem je najbolj strogo izveden v per* zijskem maniheizmu, ki je sanjaril o kra* Ijestvu luči in teme. Gnostiki, in sicer dualisti z manihejsko moralo in zelo anarhističnim stremljenjem so bili Albi* genzi ali Bogomili v 12. stoletju. Nekaj gnostičnega in hiliastičnega imajo na sebi razne apokaliptične sekte 13. stoletja. Teozofija .antropozofija, neobudizem, christian Science, to so visokodoneča imena gnoze v zadnjih desetletjih. Tudi spiritizem kot sistem z okultizmom sploh smemo semkaj šteti.
Visoko je letala stara gnoza in visoko leta moderna. Kako drzni cilji: dvigniti zastor docela, razrešti vse uganke, do* umeti Boga in svet, materijo in duha, člo* vekov izvor in cilj, izpopolniti, oziroma nadomestiti krščanstvo v dogmatičnem in etičnem pogledu. In kaj je nudila ter nudi dejansko? Apostel je ta stremljenja že vnaprej označil: a ventate quidem au* ditum avertent, ad fabulas autem conver* tentur (2 Tini 4, 4). Fabulae, bajke, to je pravi izraz. Človek se mora danes sra* movati, da je moglo človeštvo kedaj pi* sati o spolnem občevanju eonov, iz ka* terega da se je porodil demiurg svetotvo* ree Jahve, da so drobtinice iz kraljestva luči vklenjene v materijo ter da jih je prišel eon Kristus v dozdevnem telesu rešiti in še nebroj sličnih neslanosti. To ni več gnosis, ampak, kakor je že v na* slovu obširne Irenejeve polemike3) pra* vilno označena, pseudonimos gnosis. In to so mnogi ljudje sprejeli za resnico in verjeli. Je li to možno? Seveda, saj se isto in v še hujši meri dogaja v prosvitljenem dvajsetem veku. Kar se v naših dneh pre* dava na teozofskih večerih in spiritistič* nih ter okultističnih sejah o panteistič* nem bogu, o perispritu in astralnem te* lesu, o planetarnih izprehodih in reinkar* nacijah po »karma« * zakonu,4) o kontrol*
3)	Petero knjig' navadno citiranih »adversus haereses«.
4)	To je: vsako dejamje v sedanjem življenju je posledica dejanj v prejšnjem in vzrok dejanj v prihodnjem življenju.
nih duhovih medijev,5) je tako gorostas* no, brezumno in kulturnega človeka ne* vredno, da nam sili rdečica v obraz, če pomislimo, da se stotisoči mestnega pre* bivalstva s tem resno pečajo in takim budalostim bolj kot evangeliju verujejo. Tu ni več v nevarnosti le nadnaravna vera, ampak tudi naravna pamet, in za* bloda se menda zato imenuje teozofija, ker ni v njej ne Boga (theos) ne modrosti (sophia). »Abwàrts geht hier der Weg zu einer Nachtwelt und nicht aufwàrts zum Lichte und jeder hascht nach Irrlich* tern, der sich in solehen Phantastereien Licht und Erleuchtung holen zu kònnen glaubt; ein glàubiger Christ kann da je* denfalls nicht mehr mittun.«6) Ker se je začela širiti ta novodobna gnoza tudi med naše ljudstvo, ji moramo posvečati več pozornosti kakor do sedaj. Komur je še draga sv. vera, naj se varuje tistih ta j in* stvenih večerov in sej. Apostel ljubezni je bil tozadevno zelo strog: Si quis venit ad vos et hanc doctrinam (scil. genuinam Christi) non affert, nohte recipere eum in domum nec Ave ei dixeritis (2 Io 10), pred gnostikom Cerintom je pa kar zbe* žal iz kopeli in njegov učenec Polikarp je pozdravil gnostika Markiona v Rimu kot »prvorojenca satanovega«. Ljudstvo se jih mora tembolj varovati, ker znajo, kakor nekdanji gnostiki,7) s sv. pismom po svoje operirati. To je od nekdaj ža* lostna usoda biblije: hic liber est, in quo quaerit sua dogmata quisque. Tudi nima noben katoliški dnevnik ali tednik toliko citatov iz sv. pisma, kakor jih imajo na* sprotni listi, kadar udrihajo proti duhov* nikom in škofom.
r>) Obširno razpravlja o vseh teh stvareh Max
Dessoir v knjigi Vom Jenseits der Seele, Stutt-
gart 1920.
6)	Dr. J. Klug, Lebensbeherrschung und Lebens-dienst, B. II. Paderborn 1920, 73.
7)	Ebioniti in Nazarejci so imeli poseben evangelij secundum Hebraeos, judaistično gnostične sekte liber 4 angulorum in kerygma Petri, Mar-kion je potvoril evang. Luke in 10 Pavlovih listov, Manihejci so imeli posebno biblijo N. Z.
—440:;-;-—
Pastoralni pomenki.
I\an Kovačič:
Kristus * Kralj in ženska moda.*)
»Jezusa Kristusa, Kralja kraljev: Pridite, molimo!«
Cerkv. molitev.
Predragi v Gospodu! Danes obhajamo prvikrat novi praznik Kristusa-Kralja. — So kralji, ki nosijo le ime kralja, ker So brez oblasti, brez sposobnosti, brez moči. Pravi krailj je le tisti, ki v resnici vlada, zapoveduje. — Tak kralj je Kristus. On je kralj kot Bog, ki je neomejen gospodar vsega vesoljstva... A kralj je tudi kot človek. Kristus se je sam imenoval kralja. Ko ga je vprašal Pilat: »Ti si judovski kralj?«, mu je odgovoril jasno' in kratko: »Sem« (Mt 27, 11).
Na hribu Hohenstaufen na NViirttemiberškem je bil v srednjem veku grad, v katerem so bili doma nemški cesarji iz rodu Staufov. Tam je bival tudi mogočni Friderik Rdečebradec. Še dandanes se pozna v cerkvici, stoječi ob hribu, nad . nekimi vrati starodaven napis, ki konča z latinskimi besedami: »Amor bonorum, terror malorum,« t. j cesar je bil ljubezen dobrim, a strah hudobnim. — Gotovo je znamenje pravega vladarja po božji milosti to, da ga dobri ljubijo, hudobni pa proti njim trepetajo.
Tudi Jezus Kr. je tak vladar, silno ljubezniv do dobrih, a pravtako strašen proti hudobnim. Poskusimo se danes o tem prepričati.
Jezus, Kralj kraljev in Gospod gospodovalcev, pa pomagaj nam!
* * *
1.	— V mestecu Limpiais, nedaleč od severnega morskega obrežja Španije v pokrajini Santander, imajo na glavnem altarju župne cerkve križ s Kristusovim truplom v naravni velikosti. To razpelo je že nad 200 let staro in je zaradi pretresljivega vtisa, ki ga naredi na gledalca Kristusov obraz, velika umetnina. Toda ne toliko radi umetniške vrednosti je ta Kristusova podoba zaslovela širom sveta, temveč radi pomenljivih pojavov, ki se od 30. marca 1919 ha njej opažajo. Večkrat se zdi, kakor da bi Kristusovo truplo na križu oživelo in zopet umrlo. Sedaj obrača Zveličar bolesti polne
*) Ta govor je sestavljen na podlagi knjige: »Mode und Bibel«. Von Gottlieb Erbarmen. Selbst-verlag Verf. Kommissionsverlag Dorn'sche Buch-handlung, Ravensburg, Wiirttemberg.
oči, sedaj zopet s trnjem kronano glavo na vse strani. Truplo orosi večkrat mrtvaški pot, živordeča kri priteče iz ran, zlasti izpod trnjeve krone in iz rane na prsih. Tišoči ljudi so to že opazovali: moški in ženske, častniki,; zdravniki, profesorji, učenjaki in tudi popolni brezverci. Natančna pre-iskavanja so dognala, da je tu vsaka sleparija ali prevara domišljije popolnoma izključena. Skoro da se to da razložiti le tako, da posega Bog vmes. Vendar ni nikdo dolžan verovati v prikazni, čudeže in razodetja, ki so nova in niso navedena že v sv. pismu ali v apostolskem izročilu, — ni dolžan verovati tudi potem ne, ko jih je Cerkev proglasila za verjetna. Le kdor gotovo spozna, da se je v tem ali onem slučaju razodel Bog, mora v to verovati. Skoro gotovo pa se ne bomo motili, ako izrazimo mnenje, da se prikazni v Limpias-u poslužuje božja Previdnost, da bi vzdramila in pretresla današnji neverni in v pregrehe pogreznjeni svet.
O da bi le zaslepljeni svet te božje pojave res tudi spoznal in prav upošteval! — V Kirnach-Vil-lingen-u na Badenskem je izšla o tem posebna knjiga, ki je doživela že 5. izdajo. Tudi Cerkev se ježe začela za to zadevo v polni meri zanimati in je pričela te dogodke natančno preiskavati. Sicer ni še izrekla svojega končnoveljavnega mnenja, ker . je v takih rečeh skrajno previdna in se noče prenagliti. Saj je tudi prikazni v Lurdu potrdila šele po štirih letih. Doslej so pa že mnogi škofje, ki so se bavili s temi dogodki, razločno izjavili, da ve-i ujejo v nadnaravnost pojavov, in papež Benedikt XV. je podelil popolni odpustek tistim, ki obiščejo cerkev in milostno podobo v Limpias-u.
Upoštevanja vreden dokaz, da so prikazni v Limpias-u božjega izvora, so takojšnja ozdravljenja od neozdravljivih bolezni, ki so se tam zgodila.
2.	— Cernu vam pa danes pripovedujem o tem in v kakšni zvezi je to z današnjim praznikom? Glejte, po podobi v Limpias-u se Jezus predstavlja svetu kot križani Kralj, ki vlada s tem, da vleče ljudi k sebi. Iz vseh krajev sveta prihajajo romarji in radovedneži, da bi videli čudovito podobo, vsak dan jih je po več tisoč. Križani Kralj je, ki ganjuje in obvladuje srca tistih, katerim podeli milost, da vidijo čudovite pojave.
Zlasti ima njegov pogled neko nepremagljivo moč. Dogaja se, da mnogi vidijo, ko giblje z glavo, odpira usta, krvavi in se drugače izpreminja; a ostanejo pri tem mirni in. jih nič ne gane; ko pa obrne Kristus nanje svoj pogled, jih pretrese do dna duše.
141
Dobrim in skesanim je ta pogled ljubezniv in silno genljiv. Nekdo, ki je sam ta pogled opazoval, ga popisuje takole: »Žarki milosti in usmiljenja, sočutja in izpodbude sevajo iz njegovih oči in razlivajo naokrog neko čarobnost, kateri se ni mogoče ustavljati. Videl sem, kako se je njegov pogled čez nas širil, dokler nas ni popolnoma objel, kakor če bi solnce vso obilnost svoje svetlobe čez nas razlilo.. . Nisem mogel iti proč, vse moje bitje se je vtopilo s silno žejo, z nepremagljivim hrepenenjem, z nadčloveško-strastn m koprnenjem v to edino ljubezen... ki je večna.«
Za grešnike, katerim podeli Bog milost, da vidijo te čudovite pojave, ima ta Kristus presunljiv in jezen pogled, ki vzbuja strah. Naj nam pojasni to le en zgled. Neki gospoid, ki je bil daleč okrog znan kot brezverec in zasmehovailec vere, je prišel v Limpias z namenom, da bi tu še na poseben način pokazal svojo nevero in zaničevanje do vsega, kar je verskega. Odločil se je, na kakoršenkoli na-č'n podobo onečastiti; najbrž jo je nameraval opljuvati in se potem ponašati, češ: »Opljuval sem Kristusa, a on sé ni niti ganil!« Ob času ko je bik» v cerkvi le malo ljudi, stopi hitro proti oltarju, a kar naenkrat obstane kot pribit na stopnicah pred obhajilno mizo in takoj nato se zgrudi z glasnim truščem na tla. Hitro so priskočili drugi na pomoč ter spravili nezavestnega iz cerkve ven na prosto>. Zdravnik ga je skušal zopet oživiti; a trikrat se je napad zopet ponovil, dasi je bil mož po izjavi zdravnikovi zelo krepke in zdrave na-rave.Ko se je nazadnje vendarle zavedel, je pripovedoval: »Hotel sem priti do altarja. na katerem je podoba. Videl sem glavo nagnjeno. Ko sem prišel do stopnic, se je glava Kristusova dvignila in me pogledala s pogledom, ki ga ne morem popisati in ki me je takoj zadržal.« — Mož je povedal tudi, da so se ustnice na podobi gibale in da 'je videl, kako se je Kristus ločil od križa in šel proti njemu, v tistem hipu da je pa izgubil zavest. —• Moža je to streznilo in ni odšel iz LimpiaS-a, dokler ni opravil skesane izpovedi ter vredno in s solzami v očeh prejel sv. obhajila. Priznal je, da ni. čutih nikdar v svojem življenju takega dušnega miru kakor takrat.
Akó dobro premislimo čudežne. dogodke v Lim-pias-u, lahko posnamemo iz njih, kako sodi križani Kralj o brezbožnosti našega1 časa. Poleg drugih koristnih naukov nam naznanjajo dogodki v Limpias-u zlasti tudi to, kakšno mnenje ima križani Kralj o novodobni ženski noši.
3.	—* Neka gospa plemenitega stanu je prišla v
cerkev v Limpias-u. Komaj prestopi cerkveni prag, se zgrudi na tla, zadeta od jeznih pogledov Križanega. Prav tako se ji je zgodilo, ko je prišla v cerkev drugič. Ko je prišla notri tretjikrat, je zapazila na cerkvenih vratih razglas, ki ga je dal nabiti župnik:
»Zaradi globokega- spoštovanja, ki ga zahteva neskončno Veličanstvo trikrat svetega Boga, se vsaka oseba, ki pride semkaj z globoko izrezano in prozorno obleko, pošlje ven!«
Osupla in prestrašena prebere gospa te kratke besede in zardi od sramu. Sedaj razume sveto jezo onega veličastnega pogleda, zagrne svojo nagoto s plaščem in pade skesana in objokana pred sv. Razpelom na kolena: oči Kristusove zro sedaj nanjo sočutno in odpuščajoče.
Ob drugi priliki je videla neka ženska čudovite pojave med tem ko je duhovnik molil naprej sv. križev pot. Poroča nam o njih takole: »Ko je govoril duhovnik o strahu pred ljudmi, ki nas dela tako strahopetne ..., se mi je zdelo Gospodovo obličje strožje; ko je prosil radi nečistih grehov odpuščanja, se mi je zdel Jezusov obraz bolest-nejši.« — Dà, bolesti morajo povzročati presv. Srcu Križanega Kralja grehi mesenosti, katere tako zelo pospešuje ravno nesramna moda.
Neki zdravnik, ki je zelo slovel med svojimi sianovskimi tovariši in je priobčil že mnogo znanstvenih razprav v zdravniških listih, piše v pismu od 1. oktobra 1920: »Ko je duhovnik g. Ivan Martin iz Valencije prav navdušeno govoril ter bičal strašne in pogoste pregrehe sedanjega časa, predvsem grozna bogokletstva, skrunjenje nedelj in praznikov, potratnost, nesramnost ženske noše, se je izpremeniia svetla barva častite podobe v tem-nesivo. Ravno v trenutku, ko je duhovnik izrekel v Španiji znan stavek: »Samo en centimeter večji izrezek pod vratom in samo en centimeter krajša ali. ožja obleka bi imela, že za posledico, da bi posegla vmes policija«, — ravno v tem trenutku je postala Kristusova podoba skoro črna. Oči, ki so bile poprej tako mile in vdane, so se mu zasvetile v temnem ognju. Njihov pogled je postal strog in srdit, tako da so mnogi pretresljivo in vzdihùjé prosili odpuščanja in delali glasno trdne ' sklepe, da se poboljšajo1. Kakor na dano znamenje šo padli na kolena. Temna barva in strogi pogled je trajal nekaj minut, dokler ni polagoma črna barva postala zopet svetla in pogled mil in Vdan. Lahko trd:m, da je bil nadnaraven in čudežen pojav in ne-le prevara oči...« Temna barva, ki se je razlila čez Kristusovo telo, je-pomenila pač Zveličar-
jevo žalost in nevoljo nad žensko obleko, četudi bi bila le za 1 cm, t. j. le nekoliko pomanjkljiva.
Predragi! Naj bi nauki Križanega Kralja v Lim-pias-u ne odleteli od vaših src, kakor odletijo toliko in toliko mlačnim kristjanom, — naj bi ne šli skozi eno uho notri, skozi drugo ven, ampak naj ostanejo trajno v vaših dušah in rode zveličaven sad v vašem življenju. Pomislite namreč: če je že pogled križanega Kralja tako strašan, kakšen bo šele večno pogubljajoči pogled svetovnega Sodnika! Amen.
Misijonska misel.
/. K.:
Papeževa okrožnica »Rerum Ecclesiae«.1)
Potem ko je Pij XI. izdal okrožnico o Kristusu-Kralju, je pač naravno, da skrbi, naj bi se Njegovo kraljestvo' razširilo. Kako je Pij XI. navdušen za misijone, je posebno pokazal z vatikansko misijonsko razstavo. Vendar je iznenadilo, da je .ta okrožnica tako' hitro izšla. Datirana je 28. februarja.
Tudi ta okrožnica je precej dolga. Ima dva glavna dela: prvi del govori o pospeševanju misijonov doma, drugi v misijonskih krajih.
Najpoprej sv. Oče poudarja, da je sv. Cerkev vedno skrbela za širjenje sv. vere, kar je njena dolžnost. Uspehi so bili različni. Po okrožnici Benedikta XV. »de fide catholica per orbem terrarum propaganda« se je skrb za misijone poživila.
Pij XI. dela za misijone, odkar je papež. Spominja zlasti na preureditev Družbe za širjenje sv. vere,, na vatikansko misijonsko razstavo in na misijonski muzej v Lateranu. Kliče na pomoč ško^-fe. Priporoča molitev, in sicer stalno molitev: con-suetudinem ac stabilem perpetuumque usum, n. pr. pri rožnem vencu in drugih pobožnostih. Posebno naj molijo za misijone otroci in redovnice.
Vojska je misijonom dosti škodovala. Zato trebe toliko več delati za misijone. Okrožnica pripo roča duhovsko Misijonsko zvezo, Družbo za širjenje sv. vere, sv. Detinstvo in Družbo sv. Petra za domače misijonske duhovnike.
V drugem delu se papež obrača na misijonske * 4
1) Ta okrožnica je izšla v slovenskem jeziku kot
4.	zvezek Misijonske knjižnice. Slišali smo, da jo dobijo iz Ljubljane vse cerkve.
škofe ter njim in misijonarjem čestita, da se je delo v misijonih tako poživilo. Čeprav je že Benedikt XV. misijonarjem dal modra in izvrstna navodila, vendar dostavlja Pij XI. »quid de qui-busdam rebus sententiamus«.
Skrb za domače duhovnike je pred vsem potrebna. Ta odstavek je precej dolg. Iz njega vidimo, kake napake vladajo zastran tega. Sv. Oče govori obzirno, pa odločno. Ce bodo njegov glas slušali, napoči v misijonskih deželah nova doba cerkvene zgodovine. Ustanovili bodo lahko redno hierarhijo z domačimi močmi.
Dalje govori o dolžnostih misijonskih predstojnikov, »ut religiosas ex utroque sexu sodali-tates indigena« instituatis«. Enako: »catechistarum multiplicari numerum«.
Izrecno priporoča vpeljavo kontemplativnih redov v misijonskih deželah. Kaže za vzgled trapi-stovski samostan v ap. pekinškem vikariatu, v katerem je skoro 100 trapistov, večinoma Kitajcev.
Sledi nova parola: naprej! »Longius, per man-siones, procedite«.
Misijonarjem bodi zgled Jezus, ki je bolnike ozdravljal in otroke ljubil. Torej posebna skrb za bolnike in prijaznost do otrok.
Ni treba za sedaj prevelikih in razkošnih katedral in rezidenc. (Poročevavec se je na vatikanski misijonski razstavi čudil nad nekaterimi velikanskimi misijonskimi stavbami. Tudi v misijonskih listih se vidijo včasih slike poslopij, da se zdi, kot bi bile naše cerkvice in naši farovži bolj misijonski. Zahvaljen sv. Oče za odkritosrčno besedo'!)
Ustanavljati treba šole, povsod nižje, pa tudi višje in obrtne. »Ne optimates regionis, eorumque subolem, neglegatis«.
Kjer posamezne misijonske družbe ali redovi ne zmorejo odločenih jim pokrajin, naj iščejo pomoči pri drugih družbah in redovih. »Meminerint, se territoria Missionum non iure quodam proprio ac perpetuo accepisse, sed ad Apostolicae Sedis nutum habere«. Zato bo sv. Stolica, ako bo potreba, pokrajine odkazala drugim družbam, ali jih razdelila in nove prefekture drugim misijonarjem ali domačim duhovnikom izročila.
Še en poziv na delo in prošnja do Kraljice apostolov ter za sklep blagoslov.
Upajmo', da bo ta okrožnica zopet mnogo koristila. Kar se nas tiče, bomo vse papeževe odredbe z veseljem držali. Mislim, da bi bilo prav, ako bi zlasti mi duhovniki pristopili od kraja v papežev Opus S. Petri.
Težje reči so naložene misijonarjem. Bog jim daj dovolj ponižnosti, da bodo papeževa naročila sprejeli in slušali. Bog obudi obilo domačih poklicev!
Ko boš bral drugi del, pomisli tudi, kaj bi se dalo obrniti na naše kraje, ki so v nekaterih ozirih tudi nekaka misijonska dežela.
Misijonski teden.
V Bergamu je bil od 15. do 23. septembra misijonski teden za škofijske delegate U. M. Cl. Gorenje Italije. Udeležil se ga je tudi naš škofijski delegat. O poteku zanimivega tečaja bomo poroc čali obširno prihodnjič. Za danes povemo samo to, da šele v luči dela, ki ga vršijo za misijone drugod, spoznamo', kako mrzli smo mi in kako nujna je potreba, da svoje delo postoterimo.
Voditelj Marijinih družb.
Alojzij Filipič:
Alojzijeva slavnost in mladeniške Marijine družbe,
(Referat na zadnjem sestanku voditeljev. Nadaljevanje.)
Če imamo primeren prostor, moramo fante, ki smo si jih na tihem zabeležili, tam zbrati. Za to ne bo zadostovalo oznanilo, ampak povabiti boš moral vsa= kega posebej. Ker so začetkoma strašljiv vi, ne smemo obupati. Don Boscu so fam talini parkrat utekli, celo rjuhe so mu pokradli in šli z njimi. Njegova mati ga je kregala in se jezila — on je pa vztra* j al, dokler ni delo res tako začelo, da je potem tudi šlo.
In ko bomo imeli fante zbrane — kaj jim porečemo, kako začnemo? Glejte, imamo, hvala Bogu, bukvice, ki so zlata vredne, bukvice, kakor si boljših niti mb siiti ne moremo, ki so prav v ta namen tako zložene, da ni treba drugega, nego jih vzeti v roke in jih fantom lepo, jasno in razločno prebrati. Te bukvice silno olajšajo duhovnu breme in so obenem tako lepo, resno in mikavno spisane ter z ocvirki in smetano zabeljene, da jih fantje kar sproti požirajo. Treba jih je le tako čitati, da ohranijo izvirno gibčnost
in šegavost, in seveda tudi tu pa tam kaj opomniti in razložiti, na koncu o prebrani tvarini debatirati — in težko delo je pri kraju.
Te bukvice so svétnika Kalana »Fantič le gori vstan!« Ta knjižica posveti fantu v glavo in mu seže potem tudi v srce tako, da, ko mu stavi ob koncu vprašaš nje: »Torej, kaj, ali se ne bi vpisal v to lepo Marijino Kongregacijo?« — fantič res skoraj ne more več relči, da ne.
Če zna voditelj s fanti vmes katero za* peti, je seveda še bolje! Pa ne samo po* svetnih, ampak še rajši nabožne! Fantje tudi te radi pojejo, če se jim' nudi lepa priložnost. Če bi se pa kje nabožno petje kot tako smatralo za manj vredno kot posvetno, bi to bilo znamenje, da tam pravega Kristusovega duha ni in da bi se tam gotovo zastonj gradila Marijina družba.
7.	Ti sestanki tvorijo nekako neprisb Ijeno kandidaturo. V teh odločilnih dne* vih pa, ko preživlja kongregacija prve krize, je treba, da voditelj mnogo moli, da v ta namen opravi kako sv. mašo, da ukaže nedolžnim otrokom, naj v ta nas men molijo itd. Razen Marije, glavne zas vetnice, je dobro moliti tudi k sv. Jožefu, sv. Alojziju, sv. Stanislavu in posebno k sv. Tereziki Deteta Jezusa. Več ko čuds no, če bi vse to nič ne izdalo. Tudi Krb stus je pred odločilnimi trenutki molil za svoje apostole, posebno za glavo: »Ego rogavi prò te, Petre, ut non deficiat fides tua.«
Kandidatura naj traja po pameti in po razmerah. Od pravil se sicer ne smemo preveč oddaljevati, pa tudi ne suženjsko nanje prisegati, morda stvari na škodo. Zmeraj ostane resnično: littera occidit — spiritus est, qui vivificat.
8.	Preden je dal Kristus ključe iz rok,
je hotel vedeti, komu jih da. Slovesno je vprašal ne enkrat, ampak trikrat: »Simon Joannis, diligis me? diligis me plus his?« In šele ko mu je Peter javno in slovesno zatrdil: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim!« — šele tedaj je bila stavba Cer* kve dovršena, šele tedaj je izgovoril zad; nje besede:	»Pasi moja jagnjeta, pasi
moje ovce!« To pomeni, da naj imajo
kandidati pred sprejemom duhovne vas je, če je le mogoče. Njih ljubezen in gos rečnost mora priti tedaj do vrhunca. Tas krat se jim lahko pove še zgodba Gedes onovih vojščakov za zgled: vsi plašljivci, mehkužneži, neznačajneži —odstopite! Kar jih pa potem ostane, se smeš nanje zanesti, da so možje. Več bo opravila čes tiča teh, ko trume polovičarjev in omahs Ijivcev.
9.	Obred sprejema sam bodi nad vse slovesen. To Veliko izda in navduši tudi okolico. Kake Spremembe naj se vpeljejo glede sprejema, znakov itd. bereš lahko v »Voditelju«. Glavno bodi to, da ostane dah sprejema fantom res naj lepši dan v življenju. Spomin nanj naj jih bodri in krepi v bojih in skušnjavah in vsa srenja naj čuti, da je le pri Bogu mogoče pravo veselje.
Dobra dekleta rada pomagajo pri zaljs šanju ob teh prilikah in so vesela, da se dobe korajžni fantje, ki se Marije in Je* zusa ne sramujejo, ampak jima srčno in zvesto služijo.
10.	Ko je taka kongregacija srečno ustanovljena, se z vsem srcem lahko za* poje zahvalna pesem, ker je storjeno ve* liko delo. Fantovske Mar. družbe namreč ni težko voditi. Ženske so bolj sitne in malenkostne — fant se pa dolgo brani, ali ko je vprežen, drži in pelje. Tudi je za duhovnika občevanje s fanti laže. Ko se ga tako privadijo, da mu začnejo zaupati svoje skrivne slabosti in težave, je ž nji* mi pravo veselje.
11.	Da se ima družba kam nasloniti, je dobro, da se tudi pri mlajših možeh začne agitacija za kongregacijo. Šele ko se po* sreči tudi to postaviti na noge, je stavba dovršena: naraščaj, mladeniči, možje. Ta* ko se prekvasi počasi vsa vas in vpelje v njo pravo krščansko življenje.
Da se ta lepa organizacija ne podere, naj bo voditelj sam zvest družbenik in sam natančno opravlja dnevne molitve, ki so v kongregaciji predpisane. To pri* naša blagoslov družbi.
Še prav veliko bi se dalo o tem govoriti in pisati, a naj zadostuje le še opomba, da je vse odvisno samo od naše dobre voli: hočemo li vzeti to sicer težko, a tudi slad ko breme nase ali ne. Če ga vzamemo,
nam Marija na zadnjo uro to tisočero povrne. »Qui elucidant me, vitam aeter* nam possidebunt!«
Shod na Planinski gori.
Na Planinski gori smo priredili 12. in 13. sept. slovesen shod Marijinih družb iz dekanij Postojna, Trnovo, Jelsane, Hrušica. Zbralo se je 1000 deklet. — Dne 12. sept. popoldne so nekatere (430) obiskale Postojnsko jamo. Vstopnina je bila znižana od 15. L na 2 L. Zvečer je bilo po kratkem uvodnem govoru in litanijah skioptično predavanje o misijonih (J. Kalan). Zjutraj 13. sept. ob 6. uri govor: Marija in misijoni (Smolnikar), ob 9. uri: Marijina hči in misijoni. Po končani cerkveni slovesnosti je imela biti še igrica Marijinega vrtca .in dvodejanka, ki bi jo igrala hrenovška M. dr., pa je pričelo rositi, bali smo se dežja, zato je v kratkem, šegavem, a poučnem govoru g. župnik Gorše zaključil prireditev. Udeleženkam sc je dala prilika, udeležiti se sv. leta.	Srečko.
Prosvetno delo.
Nadškof dr. Ivan Šarič:
Za Katoličku Akciju.1)
Zamoljeni smo sa više strana, da opet pregovorimo o Katoličkoj Akciji i za Ka* toličku Akciju. Učinit čemo to, a imajuči jedino na pameti onu Pape Pija X.: »/n* staurare omnia in Christo«, i držeči se devize Pape Katoličke Akcije: »Pax ChrU
!) Presvetli gospod nadškof in metropolit Vrh-bosanski dr. Ivan Šarič je znan kot prvoboritelj Katoliške akcije na Hrvatskem. Naprosili smo ga, naj bi nam dovolil ponatisniti brošuro, ki je izšla letos pod gorenjim naslovom. Dne 3. septembra nam je presvetli vladika poslal zelo ljubeznivo pismo, v katerem nam ponatis z veseljem dovoljuje in nas obenem s sveto gorečnostjo bodri, naj napravimo, kar je v naši moči, da se tudi Slovenci navdušimo za Katoliško1 akcijo, kajti: »Apostolskog duha trebamo danas kao ono u apostolska vremena.« Presv. gospodu nadškofu se toplo zahvaljujemo za dovoljenje ponatisa brošure »Za Katoličku Akciju« in za navduševalno očetovsko pismo.
Naš prevzvišeni g. knez in nadškof dr. Frančišek B. Sedej je vzel z veseljem na znanje, da hočemo na ta način nekoliko natančneje seznaniti naše sobrate s Katoliško akcija, ki jo ie priporočil
sii in Regno Christi«, i temelječi svako svoje mišljenje na papinskim smjerni* cama i na izjavama onih autoriteta Ka* toličke Akcije, ko ji u vi j ek vjerno i sas vjesno, u teoriji i praksi, idu za napucima Svete Stolice, j er ona ima u vi j ek staimi orientaciju sa odredenim pravcem.
1.	Katolička Akcija na dnevnom redu.
Katolička je Akcija danas po svim ka« toličkim zemljama na dnevnom redu. O njoj se toliko i piše i govori i raspravlja. I ona, pored svih zapreka, sve se više širi na sve četiri strane svi j età. Naš Sveti Otac Pijo XI. najtoplije preporučuje Ka= toličku Akciju u svakoj prigodi, gotovo u svako j svoj oj bes jedi.
Pa i mi moramo za katoličkim svije* tom. Moramo prihvatiti ono, što nam svi= ma toliko na srce stavi ja veliki Papa Ka= toličke Akcije, Papa'Pijo XI. Svi, ko ji smo po dužnosti svojoj pozvani, moramo i govoriti i pisati i raspravljati o Katoličs koj Akciji. Samo tako čemo dobro upoz? nati Katoličku Akciju i njezinu danas toliku zamašitost i važnost za ljudsko društvo. Ako dobro ne upoznamo i sa te« oretske i sa praktične strane Katoličku Akciju, onda nečemo imati jasne orien« taci j e u njoj, i onda se nečemo ni zagrijati kako treba za apostolat u Katoličkoj Ak« ciji. I ostat čemo uvijek na istom mjestu u katoličkom pokretu. Ili bolje, nazado« vat čemo. Jer tko stoji i ne ide naprijed
v letošnjem Folium Ecclesiasticum str. 47 tudi za slovenski del škofije.
Z objavo omenjene brošure pa bomo kar najbolj ustregli tudi vsem čč. sobratom, saj gre za stvar, ki jo imenuje sv. oče Pij XI. »nam predraga Katoliška akcija« in od katere vse pričakuje za prerojenje človeške družbe.
Skušajmo se torej čim natančneje seznaniti z duhom in ustrojstvom Katoliške akcije. Ko jo bomo dobro poznali, bomo lahko preudarjali in se razgovarjali, kaj bi mogli mi .zanjo narediti. Previdnost nam narekuje, da moramo vsako reformo s preudarkom izvršiti, nikakor pa ne, da moramo oči zapirati pred važnimi smernicami, ki nam jih daje sv. Stolica in naš episkopat. Naj še pripomnimo, da se tudi naša vrla Prosvetna zveza temeljito bavi' z vprašanjem Katoliške akcije.
i ne razvija se i ne upučuje se prema vre« menu u katoličkom pokretu, taj sigurno nazaduje. I svaki naš neuspjeh, i svaki naš nesporazum, i svaki naš na pò puta zastoj, i svaka naša trzavica, napetost i uzbuna dolaze gotovo uvijek odatle, što smo malo i površno upučeni u stvar.
Moramo dakle dobro uočiti i proučiti Katoličku Akciju sa svake strane, da se zagrijemo za njezin apostolat, pa da i druge oduševimo za rad u Katoličkoj Akciji, a uvijek prema napucima i smjer« nicama, što nam ih u posljednje vrijeme jednako i sa tolikim zauzimanjem daje Sveti Otac. Nas ne treba da vodi ni ta« lijanski, ni švicarski, ni njemački, ni bel« gijski, niti koji drugi tip. Nas imaju da vode samo smjernice i napuci, što ih Sveti Otac, sav zabrinut i zauzet za Ka« toličku Akciju, daje svemu katoličkom svijetu, pa i nama. A imperativ je da« našnjeg vremena svestrani rad za Kato« ličku Akciju. I mi čemo ovdje iznijeti važnije razloge, što uprav vojuju za Ka« toličku Akciju. Razloge, što se temelje je« dino na izjavama onih, koji su, napokon, jedini pozvani, da nam autoritativno i definitivno govore o apostolatu Katoličke Akcije. A to su Pape, Namjesnici Isusovi na zemlji. Gdje su oni, tu je istina i pra« vo. Njihove izjave, njihove razloge za Katoličku Akciju moramo svi do jednoga jedva dočekati i objeručke prigrliti. Ovi razlozi najbolje če nas uputiti i uvesti u
Dodatek. Ko je bil ta članek že stavljen, smo prejeli od zbora duhovnih svetovavcev Prosv. zveze prošnjo, naj ga ne objavimo, češ, da je polemičen, da bi utegnil vzbuditi nesporazumljenja, da bi utegnil škodovati tozadevnemu prizadevanju Prosv. zveze. Po resnem razmišljanju ga objavimo iz teh razlogov: L, ker po naših mislih ni po-)'etničen — kar je v njem kritike, se nanaša na hrvatske razmere — 2., ker bo do sporazuma še pomogel — saj moramo vedeti za kaj gre, ako se hočemo sporazumeti — 3., ker hočemo delo Prosvetne zveze še olajšati, s tem da vzbudimo med sobrati zanimanje za duha Kat. akcije, ki ga želi Prosv. zveza uvesti. Naš namen je samo ta, da se mi vsi vendar že seznanimo s Kat. akcijo. In to ne more in pri zrelih ljudeh ne sme škodovati.
Uredništvo.
— 146
rad i apostolat Katoličke Akcije. Uz njih ponestat če svih onih poteškoča, što su u posljednje vrijeme izbile u našoj javnosti upogled Katoličke Akcije.
A sve ovo, što čemo iskazati ovdje o Katoličkoj Akciji, nije nista drugo nego jedno ilustrovanje one knjižice, što smo je lani objelodanili pod natpisom »Kato* lička Akcija«. Ova je knjižica lijepo primljena od katoličke javnosti, kola je u njoj našla udaren jedan sistem za naš katolički pokret. Od mnogih je naših biskupa ova knjižica i posebice pohvalje* na. Neki prvaci našega katoličkog po* kreta rekli su nam odmah, da se s njom potpuno slažu. Jedan nam je dapače ka* zao, da on tu knjižicu o Katoličkoj Akciji nosi u džepu i da se uvijek poziva na nju. Drago nam je sve ovo istaknuti, da se vi* di, kako je več Kat. Akcija, prema papin* skim smjernicama, uhvatila u nas jak ko* rij en. I ako Bog da, urodit če ona ubrzo u nas najljepšim plodovima. Što dalje, mi smo svi sve to zauzetniji i oduševlje* niji za Katoličku Akciju. Naš Hrvatski Katolički Narodni Savez u Zagrebu več izdaje i vjesnik pod natpisom »Katolička Akcija«, a potaknut riječima, što ih je Sveti Otac Pijo XI. izrekao Hrvatima dne 18. X. 1925.: »Uvjereni smo, da ste odu* ševljeni za onu Katoličku Akciju, od koje sve očekujemo za preporod pojedi* naca, obitelji, društva i cijeloga svijeta.« Dosta bi nam bila samo ova papinska ri* ječ, da se oduševljeno svi nademo i or* ganizujemo u Katoličkoj Akciji. Ali mi čemo tu papinsku pobudnu riječ osvije* tliti još i drugim predragocjenim papin* skim izjavama kaošto i razlozima, što ih Sveta Stolica gdjegod u živoj zgodi i po* trebi pusti u svijet i preko vatikanskog lista »L’ Osservatore Romano«.
2.	U svijetlu katoličkog imena.
Mi smo za Katoličku Akciju iznajprije zato, j er je u njoj, kako to vidimo u nje* zinoj autodefiniciji, akcija, to jest rad i djelo. Čovjek je stvoren za rad, za akci* ju. Bez akcije postadosmo jedna bara i močvara u životu. A mi hočemo da bu* demo brzi, čisti i bistri kao onaj potok u našoj planini. Mi hočemo da budemo lju* di akcije i rada. U radu je spasenje.
I zato smo za Katoličku Akciju, jer je u njoj katoličko ime. Ime, koje je oduvi* jek najčasnije i naj sjaj nije. Bilj ega naše svete Crkve. Ime, »u kojem se kriju«, ka* ko bi rekao naš Sveti Otac, »mnogobroj* ni povodi osobite radosti, osobite ljuba* vi.« I zato razni danas mračnjaci ne mogu ni da čuju ime katoličko. Ne mogu oni da podnose svijetlo i blistavilo imena kato* ličkog. Oni vole loviti u mutnu, i žariti i paliti u mraku. A mi sinovi svijetla ho* čemo da radimo i dišemu u svijetlu i bli* stavilu naše svete vjere katoličke. One vjere, koja najbolje hrani i krij epi duh naš i srce naše i misao našu i svako djelo naše.
Ovu i ovakovu misao o akciji i o ka: toličkom imenu izgovorio je nedavno naš Sveti Otac Pijo XI. Iza kako je Sveti Otac potaknuo Rimsku Katoličku Omla* dinu na što življu akciju, on je njoj onda upravo zanosno progovorio o katoličkom imenu. Ovako je Sveti Otac slavio ime katoličko:
»Katolička Omladina. To jest omladi* na, koja svoju čistoču hrani u svijetlu i blistavilu svete vjere, i svoju gorljivu dje* latnost podržava vatrom Božanske Lju* bavi, iz koje črpa okrepu za svoj duh, za svoje srce, za svoju misao, za sav svoj rad. Črpa Katolička Omladina tu živu okrepu u onom Božanskom Sakramentu vjere i Ijubavi, u kojem nam se predaje neograničena Velikodušnost, kad se Ona ponižuje i žrtvuje za nas upravo do po* ništenja.«
Tako Sveti Otac. I kad on tako uznosi i voli ime katoličko, onda čemo se i mi hvaliti i ponositi tim imenom svagda i svagdje. I stoga bismo preporučili, da se naš Katolički Narodni Savez zove uvijek Katolički Narodni Savez. Neka se ni u skračenom ne ispušta ime katoličko, jer je ono poglavita svrha Katoličkoj Akciji pa i njezinoj Središnjici.	.
Primjer nam lijep daju u tom drugi ka* tolički narodi. Tako Francuzi zovu uvijek svoj Savez: »Fčdčration Nationale Ca* tholique (FNC). O vaj Savez zove Švicar* ska Kipa uvijek »Der francosische Katho: likenbund« ili skračeno »Der Katholiken* bund«. I katolička Švicarska voli u svo*
jim organizacijama sticati ime katoličko. Nijemci katolici rado uzimaju za svoja udruženja ne samo ime katoličko, več i svetačko. Malo prije pročitasmo u split* skom »Jadranu« lijep članak o Katoličkoj Akciji i u njem istaknut naziv »Katolički Narodni Savez« za naš Savez. Dakle KNS, a ne samo NS.
Budimo ponosni svojim katoličkim imenom! Katoličko je ime najtvrde tlo, pečina pod našim nogama. »Nije nipošto nikakvó smetanje konfesijonalnog mira, ako smo mi katolici tako slobodni, da bu* demo ponosni i otvoreni katolici!« Tako je doviknuo umni kardinal Faulhaber njemačkim protivnicima katoličkog ime* na.
Ime je katoličko naš program i naš tvrd grad pred tolikim danas oborinama.
3.	Za čisto katoličko opredjeljivanje.
Zašto smo mi još za Katoličku Akciju? Zato, jer ljudi Katoličke Akcije moraju da budu kvasac katoličkog nutarnjeg ži* vota, moraju da budu katolici u čitavom svom djelovanju i životu, moraju da budu neumorni apostoli privatne i javne čudo* rednosti, moraju da se upravo priljube uz Križ i uz Evandelje Isusovo, pa da posta* nu vojska Gedeonova, koja če sigurno napokon pobij editi i predobiti šilu svojih neprijatelja.
Da govorimo opet riječima Pape Pij a XI.:
»Mi smo zato za Katoličku Akciju, jer je u njoj katolički život, to jest život na* šega nutarnjeg posvečenja. O vaj život nutarnjeg posvečenja jest prvi cilj Kato* ličkoj Akciji po svim zemljama. Taj nu* tarnji život posvečenja, ko ji pronosimo svijetom dajuči svet izgled. Taj nutarnji život posvečenja, koji sastoji u kucajima krščanske misli, što se pokazuje u svim pravcima: u pravcu intelektualnem, u pravcu moralnom, u pravcu kulturnem, u pravcu socijalnom. Taj apostolat, koji je usavršenje našega individualnog života. To dublje sudjelovanje u srdačnoj vezi sa svetim svečeničkim staležem, sa svečen* stvom Kristovim, da se utvrdi i raširi slava Njegova Kraljevstva, Kraljevstva Našega Božanskog i Predragog Kralja.«
Tako poletno naš Sveti Otac Pijo XI. zagrijava i oduševljava svjetovnjačku katoličku mladež za Katoličku Akciju u spomenutoj besjedi, što ju je izrekao dne 7. veljače o. g. Rimsko j Katoličkoj Omla* dini.
Kako je u toj besjedi Papinoj sve pro* dubljeno, sve opredijeljeno, sve čisto ka* tolički! I kako bi prema ovim riječima na* šoj, recimo, »Luči« puno Ijepše pristajala deviza Sentire cum Ecclesia ili Za vjeru i Dom ili Una Sanda Catholica ili šta drugo vjerski i katolički opredijeljeno, negoli onaj neopredijeljeni današnji nje* zin motto: Bog, Narod, Socijalna Pravda! Pokojni biskup Mahnič, kako znamo, nije mogao da čuje ono Mazzinijevo protu* crkveno geslo: Bog i Narod. Revolucijo* narac Mazzini isključivao je svako po* sredništvo izmedu Boga i čovjeka. Za njega nije bilo ljudskog autoriteta. Nje* mu je narod bio u izravnom saobračaju s Bogom.
Sveti Otac preporučuje danas na sve strane ovu i onu izmjenu. Pa zašto se ne bi u ime Božje i ta j motto u našo j »Luči« izmijenio u koji drugi čisto katolički? Mi, u našim danas prilikama, volimo na pr. reči »Hvaljen Isus!« negoli »Hvaljen Bog!« Mi treba da se ponosno istaknemo kao krščani katolici, kad eto hoče naši protivnici i neprijatelji da nam utuku i pogaze ovu našu svetu katoličku vjeru, u kojoj je jedinoj onaj život nutarnjeg posvečenja, o kojem tako zanosno govori Sveti Otac.
I ove još prekrasne riječi izrekao je Sveti Otac Rimsko j Katoličkoj Omladini:
»Znamo, da su vašim srcima ove Naše riječi samo razlozi i poticaji na još veli* kodušniju vjernost, na još gorljiviju dje* latnost, na još savjesnije, marnije i srdač* nije vršenje svih dužnosti, što ih od vas traži lijepo ime Katoličke Omladine, i što ste ih vi sebi naprtili sa tolikom veli* kodušnosti.
»Dodite dakle, predragi sinovi, i uro* nite Ijiljan svoje čistoče u Krv Božanskog Jaganjca, u ono Vino Euharistijsko, ko j e je prebudilo na klijanje i nicanje sve ono evi ječe djevičanstva i čistoče, po kojemu sveta Crkva Božja, Kraljevstvo
148 —
Kristovo na zemlji, tako divno sja i blista. Dedite i prislonite svoje mladenačko, za* grijano, velikodušno srce uz vječno mia? do, neizmjerno toplo i goruce Srce Bps žanskog Učitelja, koji vas zove k sebi! I zahvalite mu za ljubav, kojom je htio, da vi budete medu onima, o kojima govori danas Evandelje: Quibus datum est nosse mysterium Regni Dei — kojima je dano da poznaju otajstvo Kraljevstva Božjega.
»I neka dode On sàm, Božanski Ljiljan, koji je proklijao iz djevičanske čistoče Marijine! Neka dode On, Hljeb Jakih, te u vašemu srcu zapečati sve vaše svete od* luke i j oš više raspali onu luč, ko ju je vaš lij epi organizatorni tečaj užegao u vašim dušama.«
Upravo do suza diraju ove riječi Sve* toga Oca Rimskoj Katoličkoj Omladini. Slično je Sveti Otac govorio lani zastup* nicima Internacijonalne Katoličke Omla= dine. Zanosnim je riječima uznosio on i tada mladenački čar, mladenačku veliko* dušnost, mladenačku genijalnu živahnost. On je cijeloj na svijetu omladini katolič* ko j i ovo poručio:
»Crkva od vas traži pripomoč i surad* nju u samom apostolatu, i to u njegovom doslovnom značenju. To nije previše. Na* protiv, to su več u prvim počecima Crkve tražili Apostoli od dobrih svjetovnjaka.«
Tnikad još nitko nije onako srdačno i oduševljeno pozdravio Hrvatsku Katolič* ku Omladinu kao Papa Katoličke Akcije u Svetoj Godini. Pozdravio je onako očinski mlade hrvatske katolike, pa ih nazvao i miroljubivima i čistima i zanos* nima i iskrenima i odličnima i velikoduš* nima. Šteta, da naša u Zagrebu štampa nije više istakla ovu historijsku papinsku riječ Hrvatskoj Katoličkoj Omladini!
I neka naša katolička mladost bude uvijek ono, što je bila u srcu i očima Sve* toga Oca! Uvijek i miroljubiva i čista i zanosna i odlična i iskrena i uslužna i ve* likodušna i vjerna. I neka ne dopusti ni* kada ni u kojem svome glasilu ni jed* noga jedinog retka, koji ne bi odgovarao njezinim akademskim idealima i onim lijepim vrlinama, kojima ju zaodio pred svim svijetom Namjesnik Kristov na zemlji! Disciplina njezina, kako kaže
Sveti Otac, »neka ne bude željezna, več jaka i uvjerena, ne primorana, več drago* voljna, ne po komandi, več po željama, po smjernicama i napucima Svetega Oca!« Takova jaka disciplina stvara jake karaktere.
Kad smo tako kod naše mladine, onda čemo spomenuti i prepirku, što se u naj* novi j e vrijeme vodi u Katoličkoj Dačkoj Ligi. Stavljeno je pitanje: »Mogu ti feogo* slovi biti učlanjeni u Dačku Ligu?« Mi ovdje usput samo to kažemo, da se ta* kova pitanja ne raspravljaju i ne rješa* vaju u dačkim odgojnim glasilima i na dačkim sastancima. Da bude odgovor za* jednički i za sve dieceze obvezatan, treba to pitanje uputiti Biskupskoj Konferen* ciji, i Episkopat če, u zajednici sa Svetom Stolicom, riješiti to disciplinsko pitanje. Tako treba raditi i u svim ostalim težim pitanjima i dvojbama, pa onda neče biti suvišnih polemika i razmirica u našim redovima. Uopče dačka »Luč« treba da bude glasilo čistoče, vedrine, svijetla, mi* roljubivosti i svih onih vrlina, što ih Sveti Otac hoče i voli da gleda na katoličkoj omladini. Ne ide nikako, da se katolička omladina baca u sukobe, koji samo po* dižu prašinu i suvišnu prepirku medu njom. Neka se naša »Luč« ugleda u onu Božansku Luč, o kojoj veli sv. Ivan Evan* delist: »Erat lux vera, quae illuminat omnem hominem.« Takova treba da bude mlada apostolska čuvarica najsvetijih dobara, starih istina Apostolskog Vjero* vanja.
Kad ne bismo iskreno i od svega srca željeli, da naša »Luč« bude prava svjetio* niča našim mladim i predragim trudbe* nicima, ne bismo joj sigurno nikada ova* ko šta poručivali i na srce metali.
(Nadaljevanje sledi.)
Cerkveno - upravne zadeve.
Naše vojno s odškodninsko vprašanje v Irevizu,
Vsled odsotnosti vseh referentov ter predstojnika komisarijata je imela naša pot v Treviž bolj informativen kot od* ločiven značaj.
149 —
O spomenici, ki se tiče naših zahtev glede cerkvene odškodnine, ni bilo mo* goče govoriti načelno, ker ni bilo odloču« jočih faktorjev doma. Vsak koreferent je povedal, kar je hotel in kar je znal. Vem dar smo dobili sledeča pojasnila:
1.	Manjkajoče stranske oltarje naj javi vsaka cerkev zase v Treviž. Zbor je sicer poslal skupen seznam manjkajočih oltar? jev, toda ta ne zadostuje.
2.	Gledé zvonov se mora dobesedno iz? polniti zadnja okrožnica iz Tre viža št. 17400 dd. 26. 7. 1926 v vseh podrobnostih. O odpisu vsot za odvzete zvonove ni go? vora. Kdor hoče imeti zvonove, mora prej vse vrniti. Zlasti opozarjam, da se dopoš? Ije zapisnik o odvzetih zvonovih, iz ka? terega je razvidno število in teža zvonov. Ako ga nimate (v prej evakuiranih va? seh so bili zvonovi pozneje odvzeti, zato ni bilo mogoče dostaviti zapisnika) mo? rate napraviti Atto di notorietà.
3.	Načrte za cerkve plača država, ako jih je sama napravila po starem vzorcu,; ako pa je načrt nov in cerkev na novem prostoru zidana ali razširjena, plača stranka,
4.	Povišanja vojne odškodnine za orgle nismo mogli doseči. Vojna odškodnina za premičnine se bo izplačevala, kadar bodo akti v redu. Gledé chiese officiate in fi? gliali se nismo mogli sporazumeti. Po? prave ali zidanja farovžev plača Treviž, ako so občinska last, v nasprotnem slu? čaju spadajo vsi pod finančno inten? danco.
Take informacije sem dobil na splošno. Še bo treba trkati in prositi, ako bomo hoteli doseči kak uspeh.
Posamezna cerkvena oskrbništva dobé odgovor v »Zborniku« na drugem mestu.
Fr. Švara.
Zvonovi.
Pozno bo sicer za marsikaterega duš? nega pastirja to poročilo; toda marsiko? mu bo vendar služilo.
Komisarijat v Trevižu je razposlal okrožnico glede zvonov s sledečo vse? bino:
Zvonove deli na tri skupine: a) na one, ki so bili uničeni vsled vojnih operacij,
b) na one, ki jih je bivša avstro?ogrska vlada odvzela in plačala ter c) na one, ki so bili sicer odvzeti, toda ne plačani.
Ad a) Zvonovi se ulijejo brezpogojno, ko se dokaže, da so bili resnično uničeni vsled vojnih dogodkov..
Ad b) Komur je bivša vladavina plačala zvonove (rekvizicijska cena), mora po? siati komisarijatu v Treviž prejete obli? gacije (buoni), ali zapisnik o rekviriranih zvonovih in dotično vsoto, t. j. izmenjano, vsoto v lirah ali papirje avstrijskega voj? nega posojila. Izmenjani denar naj se po? šlje oddelku deželne kr. Zakladnice (R. Tesoreria provinciale) Trst, Pola, Reka, Zader.
Ad c) Cerkvena oskrbništva, ki niso prejela nobenega odplačila, morajo do? kazati, da so pravočasno prijavila dotični oblasti rekviziciie zvonov. (Zbor ie vsem cerkv. oskrb. razposlal dotične prijavne pole in upa, da je vsak storil svojo dolž? nost.) — Prijava rekviriranih zvonov naj se napravi, ako se še ni storila, v naj; krajšem času. (Pazite!)
Ako ste predložili rek vizici iški zapis? nik o zvonovih in denarne vrednostne pa? pirje kaki javni oblasti, ie dovolj, da na? znanite komu, kdaj in zakaj ste to sto? rili. Cerkvam pod c) je dovolj, da nazna? ni j o komisarijatu, kateremu uradu in ke? daj so naznanili vojno škodo. Vse ostalo bo komisarijat sam uredil.
Imate tri vrste listkov: zelene za zvo? nove, zgubi-ene vsled vojnih dogodkov, bele za rekvirirane in plačane, rdeče za rekvirirane in nenlačane.
Kdor je medtem na lastne stroške na? ročil zvonove, naj javi komisarijatu dobo ulit j a zvonov in tvrdko. — F. Švara.
Še nekaj pripomb.
1.	Poudarjam: vsi naj izpolnijo dopo: slane obrazce gledč odvzetih zvonov. Ita? lija mora vsled konvencije gledč vojne odškodnine, ki jo ima tirjati od Nem. Avstrije in Ogrske, predložiti dokazilne listine za svoje tirjatve.
2.	Kdor je založil za odvzete zvonove prejeti denar v vojna posojila, naj te obligacije ali druge vrednostne papirje vrne komisarijatu, ker nimajo za nas
za enkrat nobene vrednosti. Ko bodo dru* ga gospodarska vprašanja z bivšo A.sO. monarhijo rešena, bo treba načeti tudi vprašanje glede vojnih posojil, ki so Ijud* ski denar; res clamat ad dominum.
3.	Pri dopisovanju s komisarijatom v Trevižu pošljite poseben dopis za vsako cerkev ali javno bitje, n. pr.: Chiesa par«
rocchiale di...............chiesa figliale
di.............. št. dopisa, predmet (og«
getto), in sicer poseben dopis n. pr. za orgle, poseben za zvonove, poseben za premičnine, za stranske oltarje itd. To pa zato, da se vsakemu referatu odstopi nje« mu pripadajoči predmetni referat. Kon« troia dopisov je nemogoča, ako se strpa vse v en dopis z raznimi predmeti.
4.	Prepis vsakega v Treviž poslanega pisma imejte doma.
5.	Kdor hoče imeti od Zborovega taj« ništva pismeno pojasnilo gledč vojne od« škodnine, naj priloži znamko za odgovor.
Fr. Švara.
Pristojbina mrtve roke — Tassa di Manomorta.
Od 1. januarija 1927 dalje bodo morale plačevati vse juridične osebe pristojbino mrtve roke — Tassa di Manomorta. To je isto, kar je bil poprej pristojbinski na« mestek ali ekvivalent.
Na pristojnem mestu smo zvedeli tole.
1.	Čas vlaganja napovedi za pristojbino mrtve roke je do 31. dec. 1926, vendar naj jo vsak vloži čimprej. Razlog je ta. Če kdo vloži napoved šele zadnje dni de« cembra, se mu lahko zgodi, da bo moral plačati globo, ki znaša 120% od določe« nega davka. V slučaju namreč, da bi bila ta napoved pomanjkljiva, jo bo mogoče popravljati in izpopolnjevati šele v letu 1927. Napoved pa, ki bi bila izpopolnjena šele v 1. 1927., bi smatral registrski urad za ne pravočasno vloženo, zato bi naložil globo.
2.	Med dohodke in stroške (davki in popravila) postavi tiste zneske, ki si jih prejel ali izdal v letu 1926.
3.	Za vsaki dohodek je treba navesti naslov, iz katerega dohodek izvira. Zato je treba navesti in priložiti listine, iz ka« terih je ta naslov razviden. Vsled vojske
so se zgubile marsikatere listine, dota« cijska, erekcijska in tem enaka pisma. V takih slučajih bo treba navesti in prilo« žiti zadnjo od politične oblasti potrjeno fasijo. Ne prilagaj listin v izvirniku, am« pak napravi prepis ter ga daj od župan« stva potrditi!
Pristojbine mrtve roke so oproščeni be« neficiji, ki dobivajo dopolnitev kongrue, in one juridične osebe, ki imajo manj kot 1000 lir letnega dohodka. Kljub temu mo« rajo vložiti napoved ter zahtevati opro« stitev.
Za sestavo napovedi je treba imeti pri rokah kr. dekret z dne 30. decembra 1923, štev. 3271. Najlaže dobiš ta dekret pri županstvu. Tam imajo gotovo ali »Gaz« zetta Ufficiale« ali zbirko »Leggi e De« creti«.
Razne vesti.
Goriška nadškofija.
Preč. g. Gustav Koller, župnik v Podragi, je mora! zapustiti službo, ker so mu odbili opcijo za it. državljanstvo1; ljubljanski škof mu je podelil župn jo Sv. Jakoba ob Savi. Izpraznjeno župnijo v Podragi bo začasno oskrboval preč. g. Ivan Kovač, župnik v Št. Vidu. — Preč. g. Valentin Pi-ree, bivši župnik na Št. Viški gori, se preseli za administratorja v Idrijo ob Bači. — Preč. g. Herman Rosin, bivši vikar v Crauglio, je bil investiran za župnika v Terzu; na njegovo mesto pride č. g. Ivan Pastoricchio, bivši vikar v Št. Martinu pri Terzu. —Č. g. Franc Ulian, kaplan v Ro-mansu, je imenovan za upravitelja župnije Medea. — Dne 31. avgusta t. 1. je umrl v Gorici preč. g. rnsgr. Hilarij dr. Zorn, vpok. profesor veronauka. Č. g. Ivan Nanut, kurat deželne bolnice, gre za kurata v Dolegno.
V dekliškem zavodu podjetja Brunner v Pod-gori s,, se naselile čč. sestre usmiljenke sv. Vincencija.
Tržaška škofija.
Preč, g. Andrej Furlan, župnik v Sv. Križu pri Trstu, je slavil svojo 33-letnico mašniškega posvečenja dne 2. julija t. 1. Vnetemu pospeševa-telju češčenja evharističnega Kralja in modremu dušnemu pastirju pridružuje svoje iskrene čestitke Zbor.
— 151
Književnost.
Dr. M. B.:
»Slovenski pritrkovavec«.
Te dni nastopa svojo pot med Slovence nova knjiga, nova ne le po tisku in objavi, ampak predvsem po predmetu, ki ga obravnava, nova po vsebini nenavadne, posebne vrste Kdo bi bil mislil, da se da o pritrkavanju cerkvenih zvoppv kaj pisati, a pred nami leži kar cela knjiga. In — kar je posebno naglašati — ta knjiga nima vrstnice le v slovstvu, nalšega naroda, ampak tudi ne — kolikor nam je znano — v literaturi drugih narodov. Nemci pač prednjačijo med narodi, njih i terarna dela segajo v najbolj skrite in malenkostne kulturne kotičke, toda o pritrkavanju smo mogli doslej tudi pri njih zaslediti le par člankov, ki so pa bili objavljeni v že davno pošlih periodičnih listih.
»Slov. pritrkovavec« ni namenjen zabavi, ampak pouku; on je poučna knjiga, prirejena za samo-učbo. V taki knjigi morajo metodična navodila nadomeščati delo učiteljevo. Vprašanje je torej, ali je knjiga v tej smeri uspela.
Že pogled na naslovno stran pravi, da je bila to resna volja pisateljeva. Knjiga bi lahko vsebovala le zadnje poglavje, pa bi se še vedno smela nazivati »Slov. pritrkovavec«, toda ne; »navodilo za pritrkavanje«. To imajo vršiti predidoča poglavja, zlasti V. do Vili., X. in XI. poglavje. Vsa ta poglavja vsebujejo metodični pouk za razumevanje in izvrševanje zadnjega poglarvja.
Predvsem je bilo treba določiti, kako naj se zvonski glasovi zapisujejo. Pisava je morala biti primerna številu zvdnskih glasov, njih posebnim svojstvenostim, posebnemu načinu njih izvajanja, njih neizprcmenljivi trajnosti, nemožnosti njih členkovanja in pičlemu obsegu označilnih ednot. Vse to je pojasnil pisatelj v V. pogl. ter prišel do zaključka, da »glaske niso rabljive za pisavo zvon-skih glasov in da je primerneje, da enačimo glasove zvonov taktnim delom ter jih označujemo kot te — s številkami«.
Naprejšnje poglavje pojasnjuje takt in njega vrste. Takt je izbral pisatelj za ritmično podlago zvonsk:m melodijam, obenem pa tudi za obseg vsake enovite melodije, tako da vsebuje vsaka nesestavljena melodija toliko glasov, kolikor ima takt delov. Ker pa ima vsaka melodija najmanj št:ri glasove in ker more število teh glasov le toliko narasti, kolikor udarcev pritrkujočih zvonov je možno vpletati med zaporedna udarca zvone-
čega zvona, je število taktnih vrst omejeno le na tri. Tako. je torej začetek takta tudi začetek enovite melodije. In kakor je začetni del .takta najvažnejši, tako je tudi v melodiji najvažnejši začetni glas in zato ga imenuje knjiga vodilni glas In dotični zvon vodilni zvon, zato je moral pisatelj vsakemu zvonu odkazatii posebno mesto za napi-sanje številk, ki predpisujejo glas dotičnega zvona, in tako so številke zaporedne številčne vrste raztresene po navpičnih rubrikah, katerih je toliko. kolikor je v dotičnem zvoinilu zvonov. Na čelu vsake rubrike stoji ime enega zvona.
Vsak zvon mora imeti svojega pritrkovavca, torej mora ta z udarci na zvon izvajati le tiste številke, ki SO' zapisane v rubriki njegovega zvona. To je pa na vsak način laže, kakor če bi hotel kdo — posnemaje pritrkaivanje n. pr. na klavirju — izvajati vse glasove dotične melodije.. Ta bi moral namreč, zasledujoč vrstno zaporednost številk, skakati v neredu po rubrikah, dočim pri-trkovavcu na zvon tega ni treba. Treba mu je le ritmičnega čuvstva za umerjenost v štetju, da izvaja ritmično pravilno udarce, predpisane v rubriki njegovega zvona. Brez čuvstva za ritem pa ni noben pritrkovavec; brez njega se ne more nikdo pritrkovanja niti lotiti.
Največja težava je v pričetku zvonskih melodij. O tem je napisal pisatelj celo naslednje (VII.) poglavje. Vendar se ni mogel iznebiti pomislekov, da bi razlaganja in pojasnila tega poglavja še ne zadostovala. Zato jim je dodal še podrobnejša navodila (Vili. pagi.). Teh navodil je 27 im tvorijo najvažnejši del metodičnega pouka. Ta navodila so neprecenljive olajševalne vrednosti tudi za III. poglavje (Priprava k pritrkovanju). S pridnim in natančnim izvajanjem teh navodil se pričetek tudi težjih zvonskih melodij (vzorci štv. 70 do* štv. 84 in štv. 88 do štv. 111) zelo olajša. To bodi pri-trkovavcem toplo priporočeno!
Pisatelj je skušal število pripravljalnih taktov (7 in 9) okrajšati, da bi preveliko število ne plašilo. Če pa pritrkovavci najdejo v tem kako zapreko, prav lahko pomnožijo število pripravljalnih taktov čez 7 in 9, im sicer tako, da prirastkom udarcev, ki jim je pisatelj dotočil le en takt, navržejo še enega.
Kdor pazljivo posluša naše dosedanje pritrkavanje, spozna kmalu, da prihajajo naši pritrkovavci k pritrkavanju popolnoma nepripravljeni. To kaže dovolj ponavljanje iste melodije celo v istem komadu, navadno poizkušanje in zopetno
152
opuščanje melodij v sredi komadov itd. Kako dobro jim torej pride pogi X. za sestavo sporedov in vrhu tega še konkretni primeri v XI. poglavju.
Zadnje poglavje je jedro cele knijige, 'rezultat vseh predidoč h, gori navedenih poglavij. In ker se razteza čez polovico knjige, bo marsikomu pogled na to ogromno množino številk vzbudil vtis pogleda na neprehodni drevesni pragozd. Ta navidezni vtis se mu pa razbistri, ako temeljito prouč' prejšnja navodila s sprotnim primerjanjem z melcd'čnimi vzorci zadnjega, poglavja.
Predgovor, uvod in ostala poglavja imajo namen, vzbujati v pritrkovavcih ljubezen, spoštovanje in veselje do zvonov, pa tudi skrb za njih varnost. Strogo vzeto ne spada to k pritrkavanju, ker pa nam nedostaija topredmetnih spisov, ie prav, da jih spravlja knjiga spotoma V javnost
Ali se pa ne da na knjigi nič grajati? Za sedaj tako men'mo mi — v stvarnem oziru ne. Kakor zlato v ognju, tako prestane knjiga — kot nekaj novega — izkušnjo šele v nekaljletni rabi. Raba morda iztakne na knjigi to in ono hibo. Zanamcev naloga bo, ohraniti, kar je v knjigi dobrega, in popraviti morebitne pomanjkljivosti, ki se jim prva Izdaja kot začetno delo ni mogla izogniti. Ena zasluga pa ostane knjigi nedotaknjena, zasluga namreč, da je prebita led preziranja zvonske glasbe našega ljudstva.
Slednjič še priporočilna beseda gg. sobratom. V noben stan ne sega knjiga tako živo kot v naš duhovski. Knjiga je sicer naslovljena na naše pri-tvkovavee, a ziadevlje v prvi vrsti naše gg. cerkvene upravitelje. Njim so zvonovi izročeni v oskrbo in varstvo. Dober uspeh bo knjigi zagotovljen, če se zavzamejo zanjo gg. sobratje. Priti kovavci sb preprosti, da bi se za knjigo pulili. Navdušenje za napredek v pritrkovanju in iz-podbuda k rabi knjige mora priti od duhovnika.
Posebno toplo priporočamo knjigi dodanih deset zapoved'. Šele če se bodo te zapovedi vestno 'izpolnjevale, pridemo sčasoma do umnega' ravnanja z zvoriovi.
Q. pisatelju pa čestitamo, da je doživel v tej krasni knjigi tako lep sad svojega dolgotrajnega dela za večje spoštovanje cerkvenih zvonov. Naj mu Bog da doživeti, da bodo po vseh cerkvah po navodilih njegovega spisa .obzirneje in umneje ter bolj umetniško izrabljali tajinstvene sile teh božjih klicarjev.
Naj ne bo slovenske duhovnije, ki bi »Slov. pritrkovavca« ne poznala in se ne bi po njegovih navodilih prav vestno ravnala!
Dopisni kotiček zbornega tajnika.
Ker ne utegnem vsem sobratom pismeno sporočiti poteka posvetovanja na komisarijatu v Tre-vižu, mi je Zbor dovolil tale kotiček za zasebno dopisovanje:
Levpa: Zadeva zamotana, ker je Istituto Federale izdal že 84.000 L, a vrnili ste komaj nekaj čez. 30.000 L. Treba pismenega pojasnila v Treviž.
Trnovo: Treba bo enkrat osebno stopiti do Tre-v ža in pojasniti položaj.
Sv. Višarje: Bo treba še pogajanj. Zadeva težka, ker je kasa prazna.
Hrenovke: Tvoje cenjeno pismo mi je izročila uprava »Zbornika«. Odgovarjam sledeče: Iz ko-mentacij zveni nezadovoljnost. Zadnja okrožnica kemisarijata v Trevižu, (ki jo dobiš pri vsakem dekanijskem uradu in je na kratka objavljena v tej št. »Zbornika«) se tiče tudi Tvojih cerkva. Vojne obveznice pošlji komisarijatu v Trevižu, naznani tvrdko, ki je ulila zvonove, priloži račun tvrdke in račun obešanja (montiranja) zvonov. — V doglednem času dobiš vsled okrožnice vse povrnjeno.
Škrbina: Glede predmeta opozarjam na sklep Zbora, ki je bil sporočen vsem preč. gg. dekanom.
Sv. Križ - Kojs-ko: Spada k finančni intendane!.
Sovodnje: Rešeno povoljno.
Graduo: Akte poiskati na podprefekturi pod št. 9215/7013 od 20. 11, 1922. — Zasledovati tek in rekurirati.
Ostali sobratje ste prejeli ustmena ali pismena pojasnila, oziroma imate odgovor v poročilu iz Treviža — Da ste mi zdravi!
Fr. Švara, tajnik
Vrtojba — (Vertoiba in Campisanti).
Listnica uprave.
Naročnikom sporočam, da sem s septembrsko številko odložil upravništvo »Zbornika«, ki sem ga vodil od konca lanskega decembra.
Virgil Šček.
Izdajatelj: Zbor svečenikov sv. Pavla.
Tiskarna: Katoliška tiskarna v Gorici.
Odgovorni urednik: dr. M. Brumat.
Vse dopise pošiljajte do 15. vsakega meseca le na naslov: Dr. Mirko Brumat, stolni vikar Gorica, Corte St' Mario 7
j Katoliška knjigarna j i in devocionalnica - I
f	i
{ v Gorici - Gosposka ulica št. 2. (
JU________________________m
TEOD. HRIBAR
Največja izbera najfinejšega in priprostega blaga za obleke. -
m	ili
Katoliška tiskarna
Gorica - Vrh Placute 18
Ali vršite zanjo propagando?
S1^29SlSi2SS!?gaSlS^5a3SSS2£)(56S2S)SC:5>©(
& Ivan Kacin - Gorica
9 Piazza Tommaseo 29 (Piacuta)
& Tovarna orgel, harmonijev in glasovirjev. -S Uglašuje, prenavlja, popravlja vse te instru-oj mente. Jamstvo! Zahtevajte cenik. Prodaja v,	se tudi na obroke!
f Ivan Temil - Gorica 1
Via Carducci 6 (prej Gosposka ul.)
Odlikovana brusilnica na električni pogon. Nožarski predmeti, dišave itd.
Podružnica: Corso G. Ver 'i št. 40.
v	▼
♦
A
in
Moderna tvrdka
skladišče cerkvenih predmetov
►A
A
Zobozdravnik
Dr. LOJZ KRAIGHER
specialist za bolezni v ustih in na zobeh sprejema
v Gorici, na Travniku štev. 20.
JOSIP LIPICER
FRAM LEBAN
GORICA - VIA DUOMO št. 7
Priporoča preč. duhovščini že izdelane cerkvene predmete, kakor: svečnike, svetiljke, kelihe, moštrance, srebrne in kovinaste itd. ♦♦♦♦♦♦♦♦ Popravljajo se že rabljeni predmeti s pozlačevanjem in posrebrovanjem v ognju.
Delo solidna.
Cciu brez ftonkurence.
izdelovatelj cerkvenih posod, o-rodja in lestencev
v Gorici
ulica Morelli šte-v. 17
Posrebru j e je pozlačuje v ognjip m_ prenavlja stare predmete po nizki ceni.
K Nikjer sc ne kaže človeška sebičnost	i :			: :
tako kakor v gospodarstvu. Da pa rav-		
no v gospodarstvo zanese krščansko		
ljubezen, to je naloga našega zadruž-		ivu / UČJJUlUgU
ništva. — — — — — — —		
	—		i	:		—	::


‘V v
KATOLIŠKA TISKARNA je natisnila tablico „ CE-ŠČENJE PRESV. REŠNJEGA TELESA/' da se obesi v cerkvi.
Tablica je v bistvu takale:
	se moli	ura
—— 	:	»	n »	n n	» »	n
	»	» »	n
V kolonah na levi strani se napiše dan, kdaj se bo ura molila, na primer, 1. nedelja v mesecu, 2. nedelja, na praznik Brezmadežne itd. Med besedami „se moli" ter „ura“ se napiše š evilka. Tablice so na prodaj v Katoliški knjigarni" v Gorici, Via Carducci 2 Sama tablica stane 30 cent., v ličnem okvirju pa 5 do 10 lir.


£
Brata Abnja - Gorica ►
ulica sv. Antona 4
>
Zaloga vipavskih, briških - - - in istrskih vin. - - -	^
r ’
1
Zdravnik
Dr. France Jakončič
Gorica - Gosposka ulica št. 6
sprejema za notranje bolezni od 9 - II, 3-4
1
••i
»
0
e
Dobro znana gostilna
•	„PRI MA K S U“
#
Terezija Petrovčič.
| Izborno vino!
0000000000000001
“H
Urarnica in zlatarnica
L. BRAUNIZER
Gorica, Travnik 24. - Galanterije.
'->0000000 00000000 000000000000000000000000 00000000 00000000 0000^00 n
Andrej Mavrič
Gorica, Gosposka ulica št. 3
Bogata izbira domačega In inozemskega sukna- — Velika izbira kožuhovin. Lastna krojačnica moških in ženskih - ---------- oblek. -------
... OOOOOOO jOOOOOOO . »OOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO
L’ U n i o n
Našo
z.vorovolnica
se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2.
A. RAVNIK