ŽtHe iDbervmiimDbev ©onorat forlitrfvlutmunct ju tačk. p Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XIV, številka 1 2 Ljubljana 1991 arhivi /Vreli i vi ___ Glasilo Arli.vskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens Izoalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvezdarska 1, p. p. 70, 61001 Ljubljana, SLO, tel.: (061) 151-222, 15U266 Uredniki odbor: Marjeta Adamič, Ivanka Cizclj-Zaje, Darinka Drnovšek, dr. Peter Pavel Klasinc, Brane Kozina, Jurij Rosa, Boris Rozman (tehnični urednik), Kristina Šampcrl-Purg, Gašper Šmid, Maruša Za-gradn < in Vladimir Z,umer (glavni in odgovorni urednik). Za strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija je bila zakl_ učena 26. 12. 1991. Izdajateljski svet: dr. Tone Fcrcnc, Primož Hainz, dr. Peter Vodopivce Lektor. Mija Mravlja Prevodi: Lidija Berden (angleščina, nemščina) Zunanja oprema: Tomaž Marolt Izdajo so omogočili: Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo in Arhivsko društvo Slovenije Tisk: Roman Hribar Naklada: 500 izvodov Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo RS Štev. 415-228/92 z dne 20. 3. 1992 gre za proizvod, od katerega sc plaeme davek od prometa proizvodov v višini 5 % pc tarilr številki 3 Zakona o prometnem davku (Ur. listRŠ št. 4/92). Na naslovni strani: Uršulinski samostan kmalu po prihodu uršulink v Okolja Loka leta 1782. V stolpiču desno, stari nunski kaŠČi jc sedaj Zgodovinski arhiv, ZAL-ŠKL UDK 930.25(497.12) (05) UDC 930.25(497.12) (05) YU ISSN 0351-2835 Arhivi, letnik XIV, leto 1991, številka 1-2 Kazalo ČLANKI IN RAZPRAVE Milko Mikola, Arhivsko gradivo o medvojnih m povujmh zapiemDai premoženja v Sloveniji .... 5 Peter Ribnikar, Komisija za agrarne operacije v Ljub! m in njeno arhivsko gradivo............. j Branko Šuštar, Viri za zgodovino istrskega sol siva v Slovenskem iolskem muzejU . . 6 Marija Kos, Vpliv družbenoekonomskih sprememb na valoii»cijo ustvarjalcev arhivskega gradiva v gospodarstvu 1945-1991.....................................iV ■;.................... Stane Granda, Problem valorizacije gradiva nekdan h hranilnic in pcrojilnic................... 23 Jelka Mclik, Kazensko materialno pravo na Slovenskem od 1852 do 1930 ..................... 24 Marija Oblak-Čarni, Organizacija arhivske službe v Sloveniji......■■■:■■....................... , J Ana Bcncdctič, Nekateri pr blemi arhivskega gradiva Univerze v Ljubljani France Štukl, Iz preteklosti Školje Loke in Loškega gospodslva ............................... 33 SašaScršc, Obrtna šola v Ljubljani 1888-1914 ............................................. ^ Žarko Štrumbl, Uskoki na Slovenskem in v Zumberku ...................................... 42 IZ TEORIJE IN PR\KSE ZA BODOČO ARHIVSKO Z/VKONODAJ( P1 ISPEVKI XIV. ZBOROV\NJA SI OKENSKIH ARHIVSKIH DELAVCEV V ŠKOFJI LOKI Jože Žontar, Nekaj dopolnil k strokovnim osnovam za pripravo dela zakona o naravni in kulturni dediščini, ki se nanaša na arhivsko gradivo - Ob simpoziju Arhivi in Evropa brez meja. Maaslriel 2. - 5. oktobra 1991 ter obisku Centralnega državnega arhiva v Haagu ........... . 51 Peter Pavel Klasine, Razmišljanje ob pričakovanju nove arhivske zakonodaje v Republiki Sloveniji v letu 1991 .........................................................................■ 54 Milica Trebšc-Štolfa, Dileme ob uporabi 101. in 102. člena zakona o naravni in kulturni dediščini 58 Slaviea Tovšak, Varstvo arhivskega gradiva pred prevzemom...................................................59 Aleksandra Pavčič-Milost, Varstvo arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv, uporaba arhivskega gradiva ..................................................................................................60 Rado V;>denik, Arhivarji in varstvo arhivskega gradiva podjetij .............................................................61 Ivanka Uršič, Zbiranje in prevzemanje arhivskega gradiva osebnih fondov .........................................>2 Boris Rozman, Zbiranic gradiva društev in sliki z ustvarjalci tovrslneea gradiva ..................................63 Antoša Lcskovce, Valorizacija ustvarjalcev in dokumentarnega gradiva ........................................* Marjeta Čampa, Valorizacija drobnega tiska...........................................................65 Sonja An/ič, Strokovna obdelava in izdelava pripomočkov za raziskave arhivskega gradiva s poudarkom na fondih z numerično ureditvijo..................................... ■ ■. ■ ■ ■ ■ 66 Miroslav Novak, Nekateri problemi informacijske tehnologije v arhivih in athivska zakonodaja .. 67 Zdenka Rajh, Informacijska tehnologija in arhivska zakonodaja............................... Marko Polenšck, Uporaba arhivskega gradiva Gašper Šmid, Uporaba arhivskega gradiva v arhivski čitalnici ................................................................75 Marjetka Legat, Uporaba arhivskega gradiva in uporabnik . ........................................................77 Slaviea Toviak, Izobraževanje arhivskih delavcev in pripravnikov v arhivih ........................................78 Nina Zupančič, Izobraževanje arhivskih dela -eev in pr travnikov .......................................................79 Vesna Gotovina, Izobraževanje arhivskih delavcev v Neme,ji ,n llaliji ...............................................79 Jcdrt Vodopivce, Slovenski in tuji predpisi in standardi na področju materialnega varstva arhivskega gradiva......................................................................................................................................81 POMEMBNEJŠE CR\DIVO V DOMAČIH IN TUJIH ARHIVIH Ivan NcmaniČ, Po sledovih misionarja Friderik; Barage v filmu ............................... 84 Mateja Jcr^j, Arhivsko gradivo republiške mladinske organ: caeije za obdobie 1945 - 1964 s poudarkom na gradivu mladinskih delovnih brigad.................................. 84 Marija Hcrnja-Mastcn, Pregled gradiva o zaphmbah, agrarni reformi in nacionalizacijah v Zgodovinskem arhivu na Ptuju ................................................... B6 Boris Rozman, Dr. Drago Mušič nam je zapustil svoje arhivsko gradivo........................ 89 Boris Ro/man, Arhivska zapuščina nadučilelja (Šolskega upravitelja) Matije Hilija iz Doba pri Domžalah..................................................................................V.: ••■■■■.■■■■ 90 Cvetko Zupančič, Poštni žigi Ljubljanske pokrajine-Notranjska in Dolenjska pod italijansko in nemško okupaijo 1941 - 1945 ....................................................... 91 Arhivi, letnik XIV, leio 1991, Številka i-2 DELO V ARHIVIH IN ARHIVSKIH ORGANIZACIJAH Branko Šuštar, Škofjeloško zborovanje arhivskih delavcev Slovenije..........................96 Vladimir Žumer, ARHIVI, glasilo Arhivskega društva in arhivov Sloveni ; - predstavitev v Cej karjev domu v Ljubljani 21. 5. 1991................................................................................................98 Gašper Šmid, Poročilo o delu Arhivskega druitva Slovenije za leto 1991 ..............................................99 Boris Rozman, Gašper Šmid, Poročilo o posvetovanju arhivskih delavcev Bosne in Hercegovine na Igmanu od 20. do 21. junija 1991............................................................................................................100 Ana Benedetlč, Zborovanje srednjeevropskih univerzitetnih in visokošolskih arhivov na temo Arhivska praksa in zgodovinska raziskava na Dunaju od 16. do 18. oktobra 1991 ......................101 Darko Darovec, Poročilo o :čaju latinske paleografije in diplomatike oktobra 1990 v Benetkah .. 102 Aleksandra Pavšlč-Miiost, Šolske kronike - razstave Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici..................103 OCENE IN PORODILA O PUBLIKACIJAH Anton Ožinger, Vizitacije savinjskega arhidiakonata go ške nadškofije 1751 - 1 773 (Caric M. d' Attems, Vizitacijski zapisniki 1751 - 1 774, zvezek 2), I iubljana 1991, 922 strani, 7 kart in 10 slikovnih prilog (France Martin Dollnar) ........................................................................................104 Vodnik po fondih in zbirkah, Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 1990, 701 strani (Branko Šuštar) 106 Iz naših društvenih arhivov, priložnostne razstave, Nova Goriua, september 1991, Pokrs nski arhiv v Novi Gorici, katalog, 1 5 strani (Boris Rozman)................................................................................107 Vjesnik Historijskog arhiva Rijeka, XXXII, Rijeka, 1990, 320 strani, (VlastaTul)..............................107 The American Archivist, letniki 42-45, 1979 1982 (Milica Trebšc-Štolfa) ......................................108 Oesterreichische Osthefte, letnik 33, Dunaj 1990, zvzek 1, 192 strani, zvezek 2, 334 strani (Ivanka llršič) ............................................................................................................................................117 Argc revija za muzejska vprašanja, 1990, št. 29-30, 1991, št. 31 -32 'Branko Šuštar)..........................119 Aleš Gabrič, Slovenska agitpropovska kulturna politika 1945- 1952, Borec 7-8-9, Ljubljana 1991, str. 470-655 (Ljlijana Šuštar) ..................................................................................................................120 Lida Turk, Glas v . . . etra, Trst 1991, 251 strani (Metka GombaČ)..........................................................121 OSEBNE VESTI Ivan Nemanič - šestdesetletnik (Marija Oblak-Čarn; ................................................................................123 Dr. Vasilj Melik - sedemdesetletnik (Marija Oblak-Carni)........................................................................124 Jože Maček - osemdesetletnik (Janez Kos) ..................................................................................................124 IN MEMORIAM Slavka Goijan (Marjeta Adamič)............................................................................................................127 NOVE PRIDOBITVE ARHIVOV ..............................................................................................................128 BIBLIOGRAFIJA ARHIVSKIH DELAVCEV ........................................................................................132 SINOPSISI ........................................................................................................................................................141 Archive, Jahrgang XIV, Jahr 1991, Nummer 1-2 lnnaltsverzichnis AL FSÄTZE UN D A BH A N DLU NG KN Milko Mikola, Arehivgut über die Vermögensbesehlagnahmcn in Slowenien während und nach dem Krieg .......................................!..................................................................5 Peter Ribnikar, Die Kommission für Agraroperationcn in Ljub! ana und ihr Archivgut ..................10 Branko Šuštar, Die Quellen für die Gcschiehtc des Islricn-Schulwcsens im Slowenischen Sehulmuseum ..............................................................................................................16 Marija Kos, Der Einfluss gcscllschaftsökonomischcr Änderungen auf dir Bewertung der Registraturbilder in der Wirtschaft 1945-1991 ....................................................................................19 Stane Granda, Das Problem der Bewertung des Sehriftgutcs ehemaliger Spar- und Darlehnskassen 23 .Iclka Mclik, Materielles Strafreeht in Slowenien 1852 -1930 ................................................................24 Mir h Oblak-Čarni, Organisierung des Archivdicnstens in Slowenien .................. , .. 27 Ana Bencdctič, Einige Probleme des Arehi vgutes der Universität in Ljubljana ....................................31 France Štukl, Aus der Vergangenheit von Škofja Loka und der Laekhcrrsehafl....................................33 jasa Serie, Die Gcwcrbesehule in Ljubljana 1888 1914 ..........................................................................39 'arko Štrumbl, Uskoki in Slowenien und Zumberak ................................................................................42 AUS DER THEORIE UND PRAXIS FÜR DI K KÜNFTIGE ARCHIVGESETZGEBUNG -DIE BEITRÄGE AUF DER XIV. TAGUNG SLOWENISCHER ARCHIVARBEITER IN SKOPJA LOKA Jože Žontar, Einige Nachträge zu den Fachgrundlagen für die Vorbereitung des sich auß Archivgul beziehenden Teils des Natur- und Kulturcrsehaftgcsctzcs - Anlässlieh des Symposiums Archivc und Europa ohne Grenzen, Maastricht 2.-5- Oktober 1991 und anlässlieh des Besuches im Zentralstaatsarehiv in Den Haag........................................... 51 Peter Pavel Klasinc, Nachdenken anlässlich des Erwartens neuer Archivgcsctzgcbung in der Republik S jwenien im Jahre 1991 .................................................... 54 Milica Trebšc-Štolfa, Dilemmas am Verwenden der Art kcl 101 und 102 des Natur- und Kulturerbschaftgcsctzcs...................................................... 58 Slavica Tovšak, Der Arehivgutsehutz vor der Übernahme.................................... 59 Aleksandra Pavšič-Milost, Der Arehivgutsehutz vor der Übernahme ins Arthiv, die Are hivgut Verwendung ........................................................................................................... 60 Rado Vodenik, Archivare und der Schulz des Untcrnehmcnarchivgutcs ....................... 61 Ivanka UrSič, Sammeln und Übernehmen des Arehivgulcs privater Bestände................... 62 Boris Rozman, Sammeln des Vereinsschriftgutcs und Beziehungen mit den Bildnern betreffenden Sehriftgutcs......................................................................... 63 Antoša Lcskovec, Bewertung der Bildner und des dokumcntarLchen Sehriftgutcs .............. 64 Marjeta Čampa, Kleindruckbcwertung....................................................................................................65 Sonja Aniič, Fachbcarbcitung und -ausarbeitung der Hiflsmitlcl für die ^rchivgutcrforschungtn mit Betonung auf den Bestanden mit numerischer Ordnung .............................. 66 Miroslav Novak, Einige Probleme der InTormationstcchnolcgie in den Archiven und die Archivgcsctzgcbung ................................................................. 67 Zdenka Rajh, Die Informatjonstcchnoloaie und Archivgcsctzgcbung .......................... 72 Marko Polenšek, Die Archivgutbenutzung................................................ 73 Gašper Šmid, Die Archivgutbenutzung n Archivlcscsaal................................... .. 75 Marjctka Legat, Die Arehivgutbcnutzung und der Benutzer ...... ........................... 77 Slavica Tovšak, Die Ausbildung der Arehivarbciler und Kandidate 1 den Archiven............. 78 Nina Zupančič, Die Ausbildung der Arehivarbciler und Kandidate in den Archiven ............. 79 Vesna Gotovina, Die Ausbildung der Archivarbcitcr in Deutschland und Italien ................ 79 .Icdrt Vodopivec, Slowcnischc und fremde Vorschriften und Standards p Bcrcich des materiellen Archivgutsehutzcs........................................................ 81 WICHTIGERES ARCHIVGUT IN DEN EINHEIMISCHEN UND FREMDEN ARCHIVEN Ivan Nemanič, Den Spuren des Missionars Friderik Baraga in hur folgend..................... 84 Mateja Jcraj, Das Arehivgut der Rcpublikjugendorganisalion für die Periode 1945 -1964 mit Betonung auf dem Archivgut der Jugendarbeitsbrigaden .............................. g4 Archive, Jahr«an" XIV, Jahr 1991, Nummer 1 -2 Marija Hernja-Masten, Übersieht des Archivgutcs über Bcschlagnanmen, Agrarreform und Nationalisierung im Historischen Archiv auf Ptuj ....................................... 86 Boris Rozman, Dr. Drago MuSit hinterliess uns sein Archi vgut ............................... 89 Boris Rozman, Der Waehlass /on Oberlehrer (Schullcitcr) Matija Hiti aus Dob bei Domžale...............................................................................90 Cvetko Zupančič, Die Poststempel der Laibacher Provinz - Innerkrain und Unterkrain unter der italienischen und deutschen Okkupation 1941 - 1945 .................................... 91 DIE TÄTIGKEIT IN DEN ARCHIVEN UND ARCHIVORGANISATIONEN Branko Šuštar, Dil Tagung der Archivarbciter Sloweniens in Škofja Loka...................... 96 Vladimir Žumer, ARCHIVE, das Organ de^ Archivvereins und der Archive Sloweniens - die Vorstellung im Ivan Cankar Kulturzentrum in Ljubljana am 21. Mai 1991 ................. 98 Gašper ¿m i d, Bericht über die Tätigkeit des Archivvereins Sloweniens fürs Jahr 1991 ........... 99 Boris Rozman, Gašper Šmid, Berieht über die Beratung der Archivarbeitcr Bosnien und Herzegowinas auf Igman von 20. bis 21. Juni 1991 ...................................... 100 Ana Benedetič, Di; Tagung der mitteleuropa^ehen Universität- und Hoehsehularehive zum Thema Archivpraxis und historische Erforshung in Wien von 16. bis 1 8. Oktober 1991 ...... 101 Darko Darovee, Berieht über den Kurs lateinischer Paleographie und Diplomatik im Oktober in Venedig............................................................................ 102 Aleksandra PavšiČ-Milost, D : Schulchromkcn-dic Ausstellung des Landesarchn's in Nova Goriea.......................................................................... 103 REZENSIONEN UND BERICHTE ÜBER PUBLIKATIONEN Anton Ož iger, Visitationen im Sann-Archidiakonat in Goriziacr Erzbistum 1751 - 1773 (Carlo M. d'Attems, Visitationcnprotokolle 1752 - 1774, Heft 2), Ljubljana 1991, 922 Seiten, 7 Karten und 10 Bildbeilagen (France Martin Dolinar) ........................................... 104 Leiter durch Bestände und Sammlungen, Landcsarchiv Maribor 1990, 701 Seiten (Branko Šuštar) 106 Aus unseren Vercinsarchiven, Gelegenheitsausstellung, Nova Goriea, September 1991, Landcsarchiv in Nova Gon ;a, Katalog, 15 Seiten (Boris Rozman)......................... 107 Vjcsntk Historijskog arhiva Rijcka (Anzeiger Historischen Archivs), XXXI1, Rijcka, 1990, 320 Seiten, (Vlasta Tul) .............................................................. 107 The Amcrican Arehivist (Amerikanischer Arehivar), Jahrgänge 42 - 45, 1979 - 1982 (Miliea Trebše-Štolfa) ............................................................... 10« Ocstcrcichisehe Osthcftc, Jahrgang 33, Wien 1990, Heft 1, 192 Seiten, Heft 2, 334 Seiten (Ivanka UrSiC) ...................................................................... 117 Argo, Zeitschrift für Muscumsfragen, 1990, Num. 29-30, 1991, Num. 31-32 (Branko ŠuStar)..... 119 Aleš Gabrič, Slowenische Agitpropkulturpolitik 1945 - 1952, Boree 7-8-9, Ljubljana 1991, Siten 470-655 (Ljiljana Šuštar)........................................................ 120 LidaTurk, Die Stimme. . . Äther, Trst 1991, 251 Seilen (Metka GombaC) ... .................. 121 PERSÖNLICHE NACHRICHTEN Ivan Nemante - Seehzigjährigc (Marija Oblak-Cjrni)................................................................................123 Dr. Vasilij Melik - Siebzigjährige (Marija Oblak-Čarni)............................................................................124 Jože Maček - Achzigjährige (Janez Kos) ......................................................................................................124 IN MEMORIAM Slavka Gorjan (Marjeta Adamič)....................................................................................................................127 NEUE ERRUNGENSCHAFTEN DER ARCHIVE ..........................................................................128 BIBLIOGRAPHIE DER ARCHIVARBEITER........................................................................................132 SYNOPSEN ......................................................................................................................................................141 člank i a razprave Arhivsko gradivo o medvojnili in povojnih zaplembah premoženja v Sloveniji Milko Miko!a UVOD Zaplemba ali konfiskacija s pravnega vidika predstavlja prisilni odvzem premožemd aH določenega dela premoženja v korist države iij brez odškodnine; vendar pri tem ne gre za zadovoljitev konkretne potrebe za izvedbo koristnih del, ampak za kazenski ukrep,1 Zaplemba sama po sebi ima tisto družbeno funkcijo, ki jo jmajo vsi kazenski ukrepi; usmerjena terej ni na to, da se pridobijo premoženjske pravice, ampak je ta pridobitev premoženja le stranski učinek kazenskega ukrepa 2 Na območju Slovenije je pr slo do množičnih zaplemb premoženja med zadnjo vojno in v prvih letih pc končani vnjn.. V svojem referatu obravnavam problematiko teh zaplemb z vidika arhivskega gradiva, ki je nastalo pri njihjovem izvajanju. To arhivsko gradivo je izredno pomembne ne le za znanstveno preučevanje zaplemb, ampak lud:. za eventualno izvajanje rcprivaiizaeijc zaplenjenega pre noženja, zato je pomembno, da vemo, katero arhivsko gradivo pride v poštev za preučevanje zaplemb in kje se to gradivo nahaja, oziroma bi se moralo nahajali. Osnovni smoter mojega referata je prikazati, v katerih fondih se nahaja arhivsko gradivo o zaplembah in hkrati opozorili na najpomembnejše kategorije tovrstnega arhivskega gradiva. V referatu obravnavam problematiko gradiva, kije nastale pri; 1, zaplembah premoženja, ki so iih izvedle nemške okupacijske oblasti na območiu Spodnje Štajerske v letih 1941-1945; 2, zaplcmhah nemškega premoženja v Sloveniji na osnovi odloka A VNOJ z dne 21.11.1944; 3, sodnih zaplembah premoženja. h / IHIVSKO GRADIVO O /APLEMUAH PREMOŽENJA, KI SO JIH IZVEDLE NEMŠKE OKUPACIJSKE OHLASTI NA OBMOČJU SPODNJE ŠTAJERSKE V LETIH 1941-1945 Do prvih množičnih zaplemb premoženja na območju Slovenije je prišlo med zadnjo vojno. Na ern slrani so v letih 1941-1945 zaplembe slovenskega icmcženja izvajale okupacijske obl;:sti, kar je vc-alo zdasti za nemško okupacijsko ohlasl na Spodnjem Staj :rskcm, hkrati pa so zaplembe t.i. sovražnikovega premoženja na osvobojenih ozem1 i i iz- vajali organi narodnoosvobodilnega gibanja (predvsem partizanska vojaška sodišča), V svojem referatu se omejujem samo na prikaz problematike arhivskega gradiva o zaplembah premoženja, ki so jjh izvedle nemške okupacijske sile na Spodnjem štajerskem. Nemške okupacijske oblasti so začele na Spnd-nj-;m Štajerskem izvajan i:aplcmbe slovenskega premoženja takoj po zasedbi te pokrajine. Prve smernice o tem, katero premoženje je treba na Spodnjem Štaicrskem takoj zapleniti, je dal Hem-rich Hinmlcr 18 aprila 1941, ko je obiskal Maribor, V posebnih navooilih o zaplembi je določil, da se zapleni; vsa jugoslovanska državna lastnina, vsa cerkvena bslnina, posest vseh hgnand in habsburška posesti Tem smcrnicam je sledila vrsta predm-sov o zaplembi premoženja, ki jih je izdal šef civil-nc uprave za Spodnjo Štajersko dr, Sicgfried Cbcr r;ither in so bili objavljeni v njegovem uradnem listu Vei Jrdnungs - und AmtsblaU des Chefs der Zi-vilvcrvvaltung in der Untcrste.emnark, V skladu z odredbam, šefa civilne uprave so nemške okupacijske oblasti na Spodnjem Štajerskem v letih 1941-1945 izvajale zaplembe; - premoženja Slovencev, ki so bili zseljeni oziroma deportirani; - premoženja oseb, ki so pobegnile ali se izselile v inozemstvo; - premožcnia oseb, ki so sodelovale v narodnoosvobodilnem gibanju; - pre može nja slovenskih društev, organizacij in zvez, ki so bile ukinjene; - premoženja, ki je bilo last bivše jugoslovanske države, - premoženja držav i njihovih državljanov, ki so bile v Lojni 'z Nemčijo; - premoženja cerkve in prcmož.enja Židov. Postopek izvršitve zaplemb'., prevzem in upravljanju zaplenjenega premoženja je natančno določala t.i. Tretja odr Iba u krepitvi nemške narodnosti na Spodnjem Štajerskem, ki jo jc šef civilno uprave izdal 23. maju 194 H Po tej odredbi je bil z,a izvedbo zaplembe in za prevzem zaplenjenega pre moženja pristojen Urad pooblaščenca državnega kom is rj:j za krepitev nemške narodnosti na Spodnjem Štajerskem v Mariboru, Postopek zapLmbc 6 sc jc začel tako, da je (¿postava brada pooblaščcn-ea državnega komisaria za utrjevanie nemške narodnosti v Mariboi igotovila, če so dani pogoji zii izvedbo zaplembe. Če so bili ti pogoji dani, je izpostave urada izdala odločbo o izvedbi zaplembe. Po sprejetju odločbe o zaplebm' premoženj;] jc urad pooblaščenca državnega komisarja za krepitev nemške narodnosti v Mariboru oziroma njegova izpostava (Ausscnstellc) poslal svojega pooblaščenca, ki je izvedel zaplembo premoženja. Po opravljeni zaplembi c sledil prevzem zaplenjenega premoženja Po določilih Tretje odredbe o krepitvi nemške narodnosti na Spodnjem Štajerskem z dne 23. maja 1941 se je zaplemba premoženja vpisala v zemljiško knjige oziroma v trgovski register z besedami: »Prevzeto za pokranno Štajersko, v razpolaganje državnemu komisarju za utrjevanje nemške narodnosti.« Po vojni jc bila velika večina premo-žcn;a, ki so ga med okupacijo zaplenile nemške okupacijske obiasti. vrnicncga prvotnim lastnikom in iiccr na osnovi Zakona o postopku z imovino, katero so lastniki morali med okupacijo zapustiti in z imovino, katero so jim odvzeli okupator in njegovi pomagati, z dne 24. maja. 1945.3 Najpomembnejše arhivsko gradivo o nacističnih zaplembah na Spodnjem Štajerskem sc nahaja v fondu Urad pooblaščenca za utrjevanie nemške narodnosti na Spodnjem Štajerskem v Mariboru. Del arhivskega gradiva tega urada hran. Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani, del pa Muzej narodne osvoboditve v Mariboru. Za preučevanje nacističnih zaplemb v posameznih okrožjih na Spodnjem Štajerskem pride v poštev tudi arhivsko gradivo, ki se nahaja v fondih posameznih izpostav Urada pooblaščenca državnega kom:sarja za utrjevanje nemške narodnosti. Takšne izpostave (Aucscnstcllc) so bile ustanovljene v tistih mestih na Spodnjem Štajerskem, kjer so bili sedeži nemških okupacijskih okrožij. Ohranilo se jc arhiv sko gradivo naslednjih izpostav Urada pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje nemštva na Spodnjem Štajerskem: - izpostava Celje (arhivsko gradivo hrarr Zgodovinski arhiv v Cehu), - izpostava Trbovlje (arhivsko gradivo hrani Zgodo/mski arhiv v Celju), - izpostava Brežice (arhivsko gradivo hrani Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljan.). Od Domcmbnc'i"ih kategorij arhivskega gradiva o nacističnih zaplembah, ki se nahajajo v navedenih fondih, je treba omeniti predvsem razne sezname fizičnih in pravnm oseb, ki jim jc b:lo premoženje zaplcmcno (nekateri seznami so narejeni po občinah), popisi zaplenjenega premoženja, odločbe o zaplembi ter razni dopisi organov, ki so bili pristojni za izvajanje zaplemb in za upravljanje zaplenjenega premoženja. Posamezne fragmente gradiva o nacističnih zaplembah premoženja na Spodnjem "tajerskem je mogoče najti tudi v fondih nekatera drugih nemških okupacijskih upravnih organov. To volja predvsem za fonde okrožnih političnih komisarjev oziroma deželnih svetnikov (der Landrat); zelo majhna verjetnost pa je, da bi sc tovrstno arhivsko gradivo nahajalo tudi v fondih okupacijskih občin. Ohranjeno jc graiivo naslcdniih deželnih svetnikov z območja Spodnje Štaicrske. - Deželni svetnik Celje (veliko večino arhivskega gradiva hrani Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani, posamezne fragmente pa Zgodovinski arhiv v Celju); - Deželni svetnik Brcžicc (arhivsko gradivo hrani Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani); - Deželni svetnik Trbovlje (arhivsko gradivo hrani Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani, posamezno fragmente pa Zgodovinski arhiv v Celju); - Veliki župan mesta Maribor (arhivsko gradivo hrani Pokrajinski arhiv Maribor). Arhivsko gradivo o zaplembah premoženja slo-vens'.P društev, organ zacij in združenj na Spodnjem Štajerskem se verjetno nahaja tudi v fondu Komisar za likvidacijo društev, organizacij in združenj na Spodnjem Štajerskem (Sti.lhaltcrkommis-sar für Vereine, Organisationen und Vorbände in der Untersteiermark). Večino gradiva tega fonda hrani Pokrajinski arhiv Maribor, del pa Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani. Pomembne podatke o nacističnih zaplembah, zlasti zemljiških posesti ter industi tiskih obratov, pa vsebujejo tudi zemljiške knjige in trgovski ter zadružr registri, ker seje v skladu z določil-* t.i. tretje odredbe o krepitvi nemške narodnosti na Spodnjem Štajerskem z dne 23. maja. 1941 vsaka zaplemba nepremičnin morala vpisati v zemljiški fljigi oziroma v trgovskem in zadružnem registru. Arhivsko gradivo v zvezi z vračanjem zaplenjenega premoženja, ki so ga za picnilc nemške odupaeske oblasti, lastnikom po končani vojni se nahaja med gradivom okrajnni in mestnih uprav narodne imovino in med gradivom okrajnih sodišč. ¡Skrajne in mestne uprave narodne imovine so namreč po vojni to premoženje prevzele v začasno upravljanje, okrajna sodišča pa so s posebno odločbo premoženje, ki so ga zaplenili Nemci, vrnile pr^jšniemu kistniku. II. ARHIVSKO GRADIVO O POVOJNIH ZAPLEMBA H NEMŠKEGA PREMOŽENJA Med zaplembami premoženja, ki so bile v Sloveniji izvedene po vojni, so bile nciobscžncjše zaplembe t.i. nemškega premoženja. V lotih 1945-1946 jc bilo na območju Slovenije izvedenih preko 20.000 zaplemb nemškega premoženja, od tega/' - v okrožju Ljubljana ....................................1.20F - v okrožiu Ljubljana-mcsto ........................1.753 - v okrožju Celje ............................................2 393 - v okrožiu Ncvc mesto................................7.382 - v okrožju Maribor ......................................7.557 Pravno osnovo za zaplembo nemškega premoženja v Jugoslaviji jc predstavljal Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojimi, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi netja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile.i Ta odlok, ki ga je predsedstvo AVNOJ sprejelo 21. novembra 1944 idalje: odlok AVNOJ z dne 21.11. 1944), je določal, da z dnem, ko stopi v vc- 7 tjavo, preide v državno lasi »k vse imcijc nemškega rajha ,n njegovih državljanov. ki se nahaja na ozemlju Jugoslavije; 2. Vse imcijc oseb nemške narodnosti z izjemo fnih Ncmccv, ki so se borili v vrstah NOV in POJ ali, ki so državljani nevtralnih držav in sc med okupacija niso vedli sovražno.« Odlok AVNOJ z dne 21.11,1944 je stopil v veljavo 6. februarja 1945, ko je bil obhvljen v Uradnem listu DFJ. Ljudska skupščina FLRJ je 31. julija 1946 ta odlok potrdilu in ga delno spremenila v Zakon o prenosu sovražnikovega primežema v državno last in o sekveslraciii premožeria odsotnih oseb.8 Vendar jc dc takrat, ko jc i a zakon stopil v veljavo, bilo nemško premoženje na območju Ljudske republike Slovcnii: že zaplenjeno. Postopek v zvezi z izvedbo zaplembe nemškeg-i premoženja jc določal 30. clcn Zakona o zaplembi imovine in o opravljanju zaplembe z dne 9. 6. 1945.9 Za izvedbo zaplembe nemškega premoženju so bile pristojne tričlanske zaplcmbnc komisije, ki so bile kot upravni organi ustanovljene pri narodi" vladi federalne Slovenije, pri vseh okrožnih in okrajnih narodnih odborih ter pri narodnih odborih listih mest, ki so imela položaj okrožja ui okra-a. Tako so bile 20. iivEisla 1945 ustanovljene: federalna, okrožne, okrajne in mestne zaplcmbnc komisije" Vsako zaplembno komisije so sestavljali tr'je člani in sicer: predstavnik prslojne uprave narodne imovine, član pnslojne uprave za notranje sadeve .n pnivni referent. Zaplembe so dejansko izrekale samo okrajne in mestne ziiplembne Komi sije, medtem ko so bile federalna in okrožne zaplcmbnc komisije pristojne za reševanje pritožb na zaplcmbnc odločbe. Federalna zaplembna Komisij« je reševala pritožbe zoper /unlcmbnc odločbe mesinin zuplembnih komisij, okrožne zaplcmbnc komisije pa so reševale pritožbe zoper zaplcmbnc odločbe okrajnih zaplembnih Smisijj Okr?'jne in mestne zaplcmbnc komisije so spreic-male odločbe o zaplembi na osnov seznamov nemškega premoženja na območjih posameznih okrajev oziroma mest, ki so jih pripravili krajevni in okrajni narodnoosvobodilni odbori. Zaplemba premoženja sc je izvršila tiiko, da je Postojna okrajna oziroma mestna zaplcmbn« ko-mkijj sprejela odločbo o zaplembi in jo zrodla lastniku zaplenjenega premoženja; če pa je bil ta odsoten (če jc pobegnil ali bn likvidiran), pa skrbniku za čin. Na odločbo o zaplembi seje lastnik o droma skrbnik za čin lahko priložil na federalno oziroma na pristojno okrožno zaplembno komisijo Cc jc bila pritožha zavrnjena, je postala zaplemba pr;' 'nemočna in seje izvedla. Zaplembo nemškega premoženja na območju federalne Slovenije bi morale zaplcmbnc komisije opraviti do 15. septembra 1545, vendar jim to ni u pelo in jim je bil rok podaljšan do 15. novembra 1945. Dejansko pa jc bilo nemško premoženje v Slover j, zaplenjeno dokončno šele leta 1946. ko ¿otrdi zaplcmbnc komisije prenehale delovali. Najpomembnejše arhivsko gradivo o zaplembi nemškega premoženja je vsekakor listo ki ju na ;ta-lo pri aclovanju Ziiplemhnili komisij. Arhi.skc gradivo, ki je nastalo pri delovanju "Krlijnih, mastnih in okrožnih zapiemhnih Komisij, sc nahaja med gradivom okrajnih, mestnih .n okrožnih uprav narodne imovine, ki se običajno nahaja v fondih okrajnih, mestnih m okrožnih odborov. Pri delovanju okrajnih m mestnih zapiembnih komisij ie nastalo naslednje pomembnejše arhivsko gradivo: zapisniki sej zaplembnih komisij, indeksi pravnih ,n fi/.ienih oseb, ki jim je bilo premoženje zaplenjeno na osnovi odlok? AVNOJ z dne 21. II. 1944, in zaplcmbnc odločbe. Med arhivskim gradivom ok"ožnih zaplcmbn.h komisij pa so zlasti pomembne pritožbe na zaplemhnc odločbe, ki so jih izdale okrajne zaplcmbnc komisije in rešitve teh pritožb. Arhivsko gradivo, k: js nastalo pri dciovanju federalne zaplcmbnc kom sne, sc nahaia v fonuu Komisije za upravo narodne .movinc (KUNI), ki je bila pri Predsedstvu SNOS ustanovljena 20. febru arja 1944. Večji del gradiva fonda KUNI sc nahaja v Arhivu Republike Slovenije (gradivo je v urejanju), manjš' del gradiva pa sc nahaja v Arhivu Inštituta z« novejšo zgodovino. Zaplcmbnc odločbe okrajn>h in mestnih ¿aplcm bnih komiiij pa b: sc razen v navedenih fondih morale nahajali tudi v londih okriijn h in okrožnih sodišč, okrožnih javnih tožilstev in v fondih ministrstev, ki so upravljala zaplenjeno premoženje. Vsem navedenim instifccijflm so namreč morale okrajne in mestne zaplcmbnc kBnisije obvezno poslati po en izvod zaplcmbnc odločbe. Najbolj popolno so verjetno zaplcmbnc odločbe ohranjene v izvršilnih zap^mbmh spisih okrajnih sodišč, ker so okrajna sodišča na osnovi zaplembnih odločb izdajala skic pe o:_ i roma odločbe o izvedbi prepisa lastništva 'zaplenjenega premoženja v kor.st države Pomemhen vir za proueevanie zaplemb nemškega premoŽenja pa so tudi zemljiške knjige (zbi"ke liMin) ler trgovski in zadruzni rcgi:;tri. III. ARHIVSKO GRADIVO O SODNIH ZAPLLMIiAH Med vojno in v prvih let'h po končani vojni jo v Sloveniji številne zaplembe premoženja izrekala tuc; sodišča, in sicer: partizanska vojaška sodišča, sodišče slovenske narodne časi' in civilna (okrožna ■:i okrajna) sodišča. Tako aO npr. partizanska vojaška sodišča v Sloven a same v obdobju januarseptember 1944 izrekia I 775 zaplemb premo-ženia.IH Po končani vojni pa so vojaška sodišča m sodisčc slovenske narodne časti na območju Slovence izrekla samo v obdohju junij-avgusl 1945 skupaj okrog 1600 zaplemb premoženja.'1 I. Arhivska eradivo o znplcmhuli, ki so jih izrekala vojaška sodišču Organizacija vojaškega sodstva v Sloveniji je do jesen 1944 lemeljdii na Pravilniku za orptiKacijo in poslovanji brit-ndnili in odrcdniM vojaških s« dise (pravilnik IKJVS), ki ga je oddelek /a sotislvo pri Glavne n Habu NOV in POS sprejel 16. oktobra lQ43.Scdm' člen Pravilnika POVS jc kol eno Izmed kaini, k so jih lahko izrekala partizanska vojaška sodišča, predvidel ludi zaplembo premoženja. 8 Določila pravilnika BOVS o izrekanju zaplemb premoženja od strani patlizanskih vojaških sodišč so natančneje pojasnjevala navodila št. 4. ki jih je oddelek za sodstvo pn Glavnem štabn NOV in POS izdal 7. juliia 1944. Organ.zac.ja paitizanske-ga sodstva na osnov Pravilnika BOVS jc veljala v Sloven.ji do I. septembra 1944, ko je tudi na območju Slovenije začela veljati Urcdliii o vojaških sodiščih (UVS), ki jo je Vrhovni štab NOV in POJ sprejel 24. maja 1944. Tudi ta jc določala, da lahko paiizanska vojaška sodišča izrekajo obsojencem kot eno /med kazni zaplembo premoženja. Konkretneje pa jc postopek izrekanja imovinske kazni določalo navodilo št. 7, ki ga jc oddelek za sodstvo pr: Glavnem štabu NOV in POS izdal 10. oktobra 1944. Vojaška sodišča so na osnovi Uredbe o vojaških sodiščih sodila vse dc 24. avgusta Iy45, kojc bil sprejet /akon o urec it vi n pi.-¡lojnosti vojaških sodišč v Jugoslovan ki vojski'3 'n je navedena uredba nehala veljati. Glede tega, kje se hiam arhivsko gradivo vojaških sodi.ič, ki so med vojno in po vojni delovala v Sloven li, m jc Vojaško sodišče v Ljubljani posredovalo informacijo, »da se spisi vojaških sodišč z območja Slovenije, ki so delovala med NOl) in v povojnih letih, hranijo pri Temeljnem sodišču v 1 .iubljani-Enota v Ljubljani rt Temeljnem sodišču v Mariboru-Enota v Mariboru. Vojaško sodišče v Ljubljan je z dopisom K-Pov. št. 18/50 z dne 20.4.1951 predalo spise vojaških sodišč med NOB in v povojnih letih v hrambo omenjenim sodiščem na podlagi 6. odst. 25. člena Zakona o vojaških sodiščih in navodila za uporabo 25. člena Zakona o vojaški . sodiščih in navodila za uporabo 25. člena Ministrstva ljudske obrambe FLRJ z dne 23. 02. 1950.« Opozoriti pa jc treba, da |e sodbe vojaških sodišč iz pr\ih povojnih let mogoče najt. Udi v nekateri n drugih fondih in ne lc v fondih vojaških sodišč, vendar samo takšne, ko jc bila obsojcucem izrečena tudi zaplemba premoženja. Vojaška sodišča so po vojni namreč sodbe, s kalen mi so bile obsojencem izrečene tndi zaplembe premoženj;!, poslala v vednost tudi pristojnim okrožnim in okrajnim uprit vam narodne imovine zaradi prevzema zaplenjenega premoženja v upravljanje ter okmjnim in okrožnim sodisčem za rad izvedbe prepisa lastništva za-plcneicntiga premoženja v korist države v zemljiški knjigi oziroma v trgovskem in zadružnem reg.stru. 2. Arhivsko gradil o zaplcmhah, ki jih je izreklo Sodišče slovenske narodne časti V obdobju junij-avgnst 1945 je na območju Slovenije poleg vojaških sodišč delovalo tudi t.i Sodišče slovenske narodne časti ki ic bilo ustanovljeno z Zakonom o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast z dne 5.6.1945.14 To sodišče jc bilo pristojne za sojenje osebam, ki so bile obtožene., da so se v času okupacije prekršile zoper narodne čast. Za prestopke >;opcr slovensko narodno čast so se smatrala »vsa namerno izvršena de janja, ki jih siccr ni bilo mogoče označiti za vclc-iz.dajo ali za pomoč okupatorju pri izvrševamu vojnih zločinov, k. pa so škodovala ali bi utegnila škodovati ugh.du in časti slovenskega naroda...« Sodiš- če slovenske narodne časii jc imelo sedež v Ljubljani, sodilo pa jc v senatih petih sodnikov, ki so praviloma sodili na sedežih okrožnih narodnoosvobodilnih odborov' Poleg izgube narodne časti in težkega ter lažjega prisilnega dela jc Sodišče slovenske narodne časti lahko obsojencem izreklo kot kazen tndi popolno ali delno zaplembo premoženia. Predsedstvo SNOS je 24. avgusta 1945 siccr izdalo ukaz o pomilostitvi oseb, ki so bile obsojene po zakonu o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast, vendar ta ukaz ni razveljavil zaplemb, ki so jih izrekli posamezni senati Sodišča slovenske narodne časti. Sodišče slovenske narodne čtrsli jc prenehalo delovati 24. avgusta 1945, kr. jc bilo s posebnim zakonom ukinjeno.'5 Arhii sko gradivo, ki ic nastalo pri delovanju Sodišča slovenske narodne časti, bi se moralo nahajal v arhivu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, kajti Zakon o ukinit v sodišča slovenske narodne časti z dne 24.8.1945 jc določal, da sc »knjige, vpisnini in drugi spisi sodne uprave sod šča slovenske narodne časti izroČe vrhovnemu sodišču federalne Slovenije na čuvanje.« Vendar pa Vrhovno sodišče Republike Slovenije nc hrani vsega gradiva, ki je nastalo pri delovanju sodišča slovenske narodne časti, ampak hrani samo gradivo, ki je nastalo pri delovanju ljubljanskega in kranjskega senata tega sodišča. Arhivsko gradivo sodišča slovenske narodne časli, senat v Celju, jc bilo npr. izročeno okrožnemu sodišču Celje in ga skupaj z ostalim gradivom tega sodišču hrani Zgodovinski arhiv v Ccliu. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, daje bilo tudi gradivo ostalih senatov sodišča slovenske narodne ea sti izročeno pristojnim okrožnim sodiščem v Ljubljani, Mariboru in v Novem mestn 3. Arhivsko gradivo o zaplembah, ki so jih po vojni i/reklu civilna sodišča V povojnem obdobju, zlasti pa v prvih pogojnih letih, so številne zaplembe premoženja v Sloveniji izrekla tudi civilna sodišča, in sicer1, okraina in okrožna sodišča ter vrhovno sodišče. Zakon o vrstah kazni z dne 10.7.194516 jc kot eno izmed kazni, ki so jo civilna sodišča lahko izrekla obsojencem, predvidel tudi zaplembo premoženja.V prvih povojnih Ic.ih so civiOa sodišča v Sloveniji največ zaplemb premoženja izrekla obsrjenccm kot stra-sko kazen za kazniva dejanja storjena po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo z dne 25. 8. 1945", po Zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije ,n gospodarske sabotaže z dne 23. 4. 1945 ■ ^ in po Zakonu o jaščiti narodne imovine in njenem upravljanju z dne 24.5.1945. Za preučevanje zaplemb, ki so jih izrekla civi'na sodišča, so pomembni predvsem kazenski spisi. Posebno pomembni so kazenski spisi okrožnih sodišč, ker so ta imela večje pristojnosti kot pa okrajna so di&a in so obravnavala določena kazniva dejanja, za katera okrajna sodišča sploh niso bila pristojna. Tako npr. na prvi stopnji za obravnavanje kaznivih deianj po Zakonu o kaznivih dejanjih /oper ljudstvo in državo niso bila pristojna okiaina sodišča, ampak sunio okrožna sodišča, oziroma, če :c šlo za težje kaznivo dcianje, federalno ali eelo zvezno vrhovno sodišče. 9 •• »uiiiMiii w nti .»mirt^.VHfl&i tu IftilíS JmoL hi/l 7437 Do trot L", " «-1 íi i -iSTEiti" * ^^V ? i i i ti i H Aif a^uai dtr TartrLcicuLf jltt Chifi 4*r 2Lvllvi>.mltüu In' dir UKtintilimrt th 1941* T«rordiiaqk«- Amtt&iAtt JU» ?£ ttnA 4«r ÁflorAQttflx lfr»ft»19U. u.A»< ir^O, ilrd r*iitof«a lit ■ BsLrah E Í1,b4-J1B, «ht^iuirLrletoUi 11*1«, nki ftuI• Inac#ak* 11J J.il.ilir, ■ pnliMipUit, nt*g ii^iiCtliUi« itLtii; p»hntl>Hliii Bíillitila wvJ• athi-iitiipn ihíjá, n-iii* u. ífiillflf» ■« j«- =sb»i Fr +f «t^Mif, mit oini, fur dta fttlthj#tii slilinirk «ur T*rfttr«»4 d** a»lohatoii4l«i»r« «j du hittx«4| ituUohta ToUlUuj» «lo*« •«(•&.. 1* 14 117 HB¿ lia boohtM« i«t «*• Jlf*ntuur**tit ftir 4« ' * t*].th*t*a it*l*rur)e »ax T#rrfl*njit dit E* ¡.obitOMltKirt fUr d t* ¿«utfjjboa Volkita* ■ t Ln»UTtrl*ltna, -ji—- r. ■■_■./ D*r X4lt*r i»r 21*t«ttlil* t*»Aftiihnlj I* ••>£ ■ - _ ^ uiiothH i /uplenili: piL'iiui/cii|;i. /^hIo' in ski vir h v Ci ljt. I'ooh ki Ni i,-1 K-c diüiviiL^a kMjjirjj ulrdiU-\ maiišHJ 11:1 Spodnjem Stajen#cm - ¡/po\ni\;i ( l'I.íc. 4 Poslavlja se seveda vprašanje, ali so kazenski spisi ukrožnih in okrajnih sodišč, zlasti še iz prvih povrnili Icl, sploh oh ranieni. Dr. .lože Žontar npr. glede lega ugotavlja' »Kazenski spisi rednih :;od'šč iz obravnavanega časa so pri temeljnih sodiščih, vendar pa le delno ohranjeni. Po podatkih sodišč sr namreč leta 1948, po objavi resolucije informbi-roja, velik del spisov odpc'jali neznano kam.« Verjetno ta ugotovitev velja predvsem za kazenske spise bivših okrožnih in okrajnih sodišč z območja, ki ga pokriva Zgodovinski arhiv Ljubljana, nc pa v celoti tudi za kazenske spise drugih okrajnih in okrc nili sodišč v Sloveniji. Tako so iz prvih povojnih let v ecloli oh ranjenio npr. kazenski spisi okrož h sodišč Celje in Maribor. Medlem ko kazenske spise mariborskega okrožnega sodišča skupaj 7. ostalim gradivom hrani Temeljno sodisčc v Mariboru, pa kazenske spise okretnega sodišča Celje iz Icl 1945-1949 liram Zgodovinski arhiv v Celju. Nasprotno pa npr. Temeljno sodišče v Novem mestu hrani od bivšega okrožnega sodišča Nevo mesto samo 45 kazenskih spisov in sicer: 4 spise KO iz leta 1945, 22 spisov KO iz leta 1946, 5 sp sov KO in 5 spisov K iz leta 194^, 6 spisov K iz Fl» 1948 in .3 spise K izleta 1949. Slabše kot kazenski spisi okrožnih sodile pa so iz povojnih let verjetno ohranjeni kazenski spisi okjgjn i sodišč. Tako sc npr. od kazenskih spisov okrajnih sodišč z območja bivšega okrožnega sodiš- ča Celje iz povojnega obdobja v ccloli ohranjeni same kazenski ;pisi okrajnega sodišča v Celju. Kazenski spisi ost s h okrajnih sodišč ccljskega sodišča ::c za prva povoina leta niso ohranili. Kazenski spir.i okrajnih sodišč so b , ipr. načrtno uniecni.in sicer »po nalogu višje inslancc.« Med gradivom, ki je naslajalo pri delovanju civilnih sodišč v povojnem obdobju, pa jc z vidika zaplemb razen kazenskih spisov pomemhno šc nekatere drugo gradivo. Predvsem je potrebno opozorili na gradivo. 1 jc v zvezi z izvajanjem zaplemb na osnovi 28. člena Zakona o zaplembi imovine in o opravljanju zaplembe nastalo v letih 1945-1946 pri okrajnih sodiščih. Po 28. členu navedenega zakona so morali okrajni narodni odburi »najdalj v rodku 90 dni po izdaji lega zakona vročili narodne mu o k raj rji mu sodišču natančen popis nepremične imovine tistih vojnih zioeinccv in narodnih sovražnikov, ki so bili med vojno ustreljeni, ubiti, so umrli ali zbežali, kalciim pa imovina ali sploh ni bila zaplenjena, ker jc pila nedostopna, ali pa jc bila zaplenjene samo premiina imovina ali samo del le imovine.« V vseh teh primerih so morala okrajna sodišča razsodbo, s katero jc bila taksna oseba obsojena, vzeti za izvršno v ccloli tudi v izreku o zaplembi in izdali odločbo o zaplembi eelolnc premične in nepremične imovine obsojenca ter iz-/csli prepis zaplenjene imovine v zemljiški knjigi v korist države. Med gradivom, ki jc po vojni naslajalo pri okra lih sodiščih, pa so z vidika zaplemb zelo pomcr..bni tudi t.i. izvršilni zaplembni spisi. Okrajna sodišča so numrce na osnovi pravnomočnih za Icmbnih odločb, ki so jih izdale zaplemonc komisije in na osnovi sodb okrajnih in okiožnih sodišč izdajala odločbe, na osnovi katerih je bilo zaplenjeno premoženje pripisano v korist države v zemiji "Ki knjigi in v trgovskem oz. zadrurnem registru. OPOMI1F I. Majda Strohl, Razlastitev v pravnem sistemu FLR.I Ljubljana 1954, str. 25. — 2. ibidem. — 3. Tone Fcrenc, Viri o nacistični razna rodova In i polit: ki v Slovenci, 1941 — 1945, dokument št. 23. — 4. Verordnungs- unu Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in dr.r HitltMncr-mnrk.St. 26/194! — 5. Uradni list DF.l, št. 36/1945. — 6. Zgodovinski arhiv v Celju, fond: Uprava narodne imovine, fase. 1 I, sig. 133, poročila o delu in problemih okrožnih in okraini1; uprav narodne imovine v Sloveniji. — 7 Uradni list IH JI št. 2/1 945. — g. Uradni list FLR.I, 5t. 63/1946. — 9 Uradni list DFJ, št. 40/1945. — 10. Zgodovina Slovencev. C/ Ljubljana 1979, str. 874. — II. Scznar li obsojencev na zaplcmho imetja od št. 1 do št. 18. — 12. Makso Šnudcrl, Dokumenti o razvoju ljudske ohlasti v Sloveniji, Ljuhliana 1949. dokument št. 9 I. — 13 Uradni list DF.l, St. 65/1945. — 14. Uradni list SNOS in N'V Slovenije, št. 7/1945. — 15. Uradni list SNOS ir. NV Slovenije, št. 29/1945. — 16. Uradni list DFI, Št. 48/1945. - 1 7. Uradni list DFJ, št 66/1945 — 18. Uradni list DF.l, št. 26/1945. — 19. Lradni lis DF.l. št. 36/1945. — 20. .Icžc Žontar, Arhivsko gradivo o pri silil i h odvzemih zasebnega premoženja v povojnem času v Sloveniji, sobotna priloga Dela z dne 7 4 1990 str 24. D /ISAMMENl-ÄSUNG Arc-hjjfcut iihcr Vermöge nsnesclilagna innen in SloiMiiof nährend und nach dem Krieg Müko Mi kokt In Slowenien isi es zu umfangreichen Vcrmogcnsbe-schlagnahmcn schon während des Krieges in den Jahren 1941 - 1945 gekommen. Die umfangreichsten Vermö-gcnskonliskationcn wurden von den deutschen Okkupanten im Gebiet der Unterstcicrrr.ark gemacht Das Archivgut über die deutschen Vermogensbeschlagnahmcn in diesem Gebiet befindet sich vor allem innerhalb des Schriftgutes, das durch die Tätigkeit des Amtes des Staaiskommissarsbcvollmächtiglcn für die deutsche Na-tionaliiätenfestigung in Maribor und seiner Expositurcn entstanden ist. Das Archivgut dieses Amtes wird vom Institut für neuere Geschichtc in Liubliana und vom Volksbefreiungsmuseum in Maribor aufbewahrt, und das Archivgut von einzelnen Amtsexposituren vom Archiv des Instituts für neuere Geschichte in Ljuhljana und Historischen arehi\ inCcljc. In den ersten Nachkricgsjahren wurden die VcrmÖ-genskoniiskationen von den Konfiskation.skommissio-nen, sowie von den Militär- und Zivilgerichten durchgerührt. Das Archivgut über da državnega zakona so bili sprejeti in objavljeni v posameznih deželah poseb i! deželni zakoni in siccr za Moravsko 13.2.18842, za Kon škc 5.7.18853, za Spodnjo Avstriio 3.6.IS864, za Kranjsko 26.10.18875, za Šlczijo 28.10.1887^'. za Štajersko pa šele 7 9.1909?, medtem koza območje Slovenske pa p ri morja in Istre ni bilo posebnega zakona za urejanje teh vprašanj. Za Prekmurjc jc vc'jal madžarski zakon št. 19 iz leta 1898s o ur-barialnih zemljiščih. Deželni zakon za Kranjsko se jc imenoval Zakon o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi detičnih skupnin pravic do njih uživanja in oskrbovanja in jc bil objavljen šele 13.2.1888, izvedbeni predpisi tega zakona pa jo bili objavljeni v Ukazu ministrov za po^cdclstvo, za notranje stvari, za pravosodje in za finance /. dne 30.7.1888'-1. Med agrarne operacije so vkliucevali poleg razdelitve skupnih zemljišč in ureditve skupmh pravic do uživanja in oskrbovanja teh zemljišč šc komasacije kmetijskijh zcmhišč (/.tožbe), od pni ve enkhiv v gozdovih ter gospodarjenje s planinskimi pašniki, za kar sta piki objavljena posebna zakona. Zakoni o komasaciji so bili izdani: za Kranjsko 7.1 1.1900, za Koroško 21.2.1900, Za Štajersko pa šele leta 1909. Deželni zakoni o planinah so bili sprejeti* za Koroško 14.6.1908, za Kranjsko 26.5.1909, za Štajersko 7 9.1909, za Goriško in Gradiško pa 21.3.191 310. Spisi Komisije za agrarne operacije nam dokumentirajo stanje o postopkih pravnega urejanja in upravljanja s skupno kmečko zemljo, ki jc bila v lasti vaških srenj oziroma sosesk, podobčin. vasi, kakor tudi zcmliišč v posesti raznh korporacij in skupin posameznikov, o načinu uživanja teh skupnih zem|:išč. Kolektivno gospodarjenje s skupnimi zemljišči jc zajemalo predvsem gozdove, pašnike in planine. Inštitut uživanja skupnih zemljišč temelji na načelih kolcKtivnega gospodarstva, pravno utemeljenega na z^odov nskem izročilu iz visokega srednjega veka Skupna zemljišča, last vseh vašča-nov, so bila predvsem gozdovi, pašniki in planine, ki jii v tem času niso Štel. med pridobitna agrar-no-k uit urna zemljišča, lc-t:i so takrat predstavljala le njive in travniki. Ko pa so z. razvojem, zgodnjega kapitalizma začeli zlasti gozdovi, kasneje pa tudi pašniki in planine, pridobivati gospodarski pomen, so zemljiški gospodje začeli postopno prisvajll in vključevati tudi ta srcnj=ka skupna zemljišča v okvir dominikalne posesti, podložnikom pa so pr: z »val i 1 c njih izkorišča-nj« iti uporabo, s tem pa ;o jim zožili njihove lastninske pravicc kot nekdanjim lastnikom zemljišč vaških skupnosti. Podložniki so pnslej imeli pravico uživanja teh zemljišč v obliki itulov, omejenih le na potrebe posamezne podložni škc domačije. Vprašanje sevitutov je bilo pravno urejeno šele leta 1853 s patentom o odkupu in uravnavi zemljiški h bremen1 Inštiluta skupnih z.emliiŠe zemljiška gospostva niso uspela odpravili v ccloli. To nan, izpričujejo katastrski opcrali iz 18. in 19. stoletja ter stare zemljiške knjige, ki dokumentirajo, da je bilo v lasti vasi, vaških skupnosti in srenj še precej skupnih vaških zemljišč. Urejanje, upravljanje m izkorišča nje 'eli skupnih vaških zcmljišc pravno ni bilo najbolje urejeno, zaradi česar si> se te/.n je po prisvajanju pravic do teh skupnih zemljišč s strani posameznih kmetov občutno povečale; težil po razdeljevanju skupnih zemljišč v korist posameznih kmečkih gospodarstev so bile posebno jzrazhc v drugi polovici 19. stoletja, zlasti v letih agrarne kri ze, ko so propadale posamezne kmetije in ko so posamezna kmetijska gospodarstva stremela po pove anju iiži minski h pravic do skupnih zemijiše, zlasli do paše, potrebne /.a povečanje števila glav živine, kar je takrat l udi narekovala tedanja kmetijska politika za pospeševanje in izboljšanje kmetijske proizvodnja, Ob tem tudi ne smemo prezreti težnje po spreminjanju posameznih zemljiških parcel v višje kulturne razrede; pašnike so spreminjali v travniki,, travnike pa v njive, kar se je izvajalo z velikimi težavam/ S tem in zlasli v. izboljšavo agrarne tehnike so tudi povečevali kmetijsko proizvodnjo. Možnost poveeanjn zemljiške posesti kmečkih gespo-larsicv je bila mogoča tudi na račun skupnih zemljišč kol obstoječe zemljiške rezerve, ki pa jo je bilo treba razdelili med posamezne kmečke za kar je morala bili najmanj polovica članov, upravičencev do skupne zemlje Zahtevo se je moralo vlozif pri pristojnem polilienend okrajnem oblaslvn oziroma p i krnj.icm komisarju ali pa pri odvetniku oziroma pri nolariu pismeno ali ustno na zapisnik. Vlogo z zahtevkom seje nato dostavilo predsedniku dežel ne komisije za agrarne operacije. Predlog zahteve je moral vsebovali naslednic podatke splošni opis ozemlja predloženega za nadrobno razdelitev, podatke o nepremičninah i' o imetju na skupnem zemljišču, Število neposredno udelcžcnin in imena predlagateljev za razdelitev skupnega zemljišča, O prejeli zahtevi je presojala deželna komisija, ki jc v primeru pozitivne rešitve izdala razsodbo, ki jo je bilo treba javim razglasili na zalo odnjenem mestu. Za javno razglasitev je moral poskrbeti krajni komisar, S tem jc bil i vršen prv dei postopka določene agrarne operacije za razdelitev skupnega zemljišča. Nada I jn i postopek razdeli', ve jC vodil kraini komisar ob sodelovanju zcmljcmereev in ostalega tehničnega osebja, kot ,e določal ukaz. mi n i si rstev. Sam proces razdeljevanja skupne zemlje in ureditev vseh vprašanj ic bil povezan s številni mi problemi in nalogami, povezanim, z. merjenjem zemljišč, ocenjevanjem zemljišč m razvrščanjem zemljišč v kakovostne razrede. Za rad. dolgotrajnosti postopka se jc dogajalo, cla so udeleženci agrarnih skupnosti še ne privno dodeljeno zemljo že prevzeli v začasno last, eepiav sam postopek delitve teli nično in pravno se ni bil dokončan, kar pa ie kasneje povzročalo številne težave n je prihajalo do sporov, zlasti še po letu 1945, ko so na osnovi Zakona o upravljanju in gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti nastal1 številni zapleti glede lastnine že zdavnaj dodeljene zemlje, k; Še ni bila prt k nji že iB na posamezne lastnike v zemljiški knjigi oziroma zemljiško-davčnem katastru. Pri razdeljevanju skupnih zemljišč so sodelovali razni strokovnjak'; geometri-zemljemcrci, kuhunii inžeivrji (kmetijski inženirji), gozdarski tehniki, ocenjevale, kvalitete zemijiše. klasifikatorji in šc drugi izvedenci. Ko;e bil proces razdelitve skupne zemlje v okviru ene agrarne operacije zaključen, so podalke o nc,vonastali situaciji vnesli v javne knjige in evidence, lo je v zemljiško knjigo in zcmljiško-dave ji kataster, da sc jih jc pravočasno in tekoče knjižilo, ceiolni spif. o izvršeni agrarni operaciji pa je Krajmi komisar podal v arhiviranje in hranjenje Deželni komisiji za agrarne operacije17, ic-ta jc morala v skladu z. uredbo ministrstev posredovan poilalkc z.a vpis sprememb zemljiškega stanja v javne kniige hi sicer deželnemu sodišču in deželnemu 12 finančnemu uradu,s. Uradno poslovanje za razdelitev skupmn zem Ijišč in za urejanje poslovanja jo bilo v pristojnosti posebnih upravnih organov|(). Na najvišji stopnji je bila v ta namen ustanovljena Ministrska komisija pri Poljedelskem ministrstvu na Dunaju, v posameznih deželah so bile ustanovljene deželne komisije, ki so delovale pri deželnih vladah, operativni upravni organ za agrarne operacije pa je bil krajni komisar za agrarne operaciie. Na Kranjskem je delovala cesarsko-kraljcva deželna komisiji za agrarne operacije kot najvišji področni upravni organ v deželi il krajni konvsarji v Ljubljani, Novem mestu in Postojni. Za slovenski del Štajerske je deloval Krajni komisar za agrarne operacije v Mari boru. Po letu 1919 je bila za območje takratne Slovenije z reorganzat jo uprave ustanovljena Višja kemisija za agrarne operacije v Ljubljani™ in ic bila najvišji upravni organ tega področja za območje Slovenije v tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tem času sta hila ukiniena Knnjna komisarja v Novem mestu in Postojni, Krajni komisar v Ljubljani je upravno pokrival poleg Gorenjske tudi Notranjsko in del Dolenjske, Krajm komisar v Mariboru paje preselil svoj sedež, uprave v Ljubljano, svoj delokrog paje razširi' na celotno slovensko ozemlje severno od Save na Štajerskem, na slovenski dei Koroške in na Prckmurje ter na del Dolenjske in sicer za območje okrajnih sodišč Črnomelj, Met ika, Kočevje, Novo mesto, RiDniea in Velike Lašče. Ko je na osnovi mirovne pogodbe, sklenjene z Itaiijo v Rapallu 12.1 1.1920, del Notranjske pripadel Italiji, je Višja komisija za agrarne operacije v Ljubljani izročila Italiji pripadajoči del arhivskega gradiva. Z ustanovitvijo Višje komisije za agrarne operacije v Ljubljani leta 1919 je prišlo tudi do njene statusne spremembe, Ic-ta je postala najvišji uprav-n organ in zadnja instanca za izvajanje agrarnih zakonov, ki so zadevali: a) razdelitev in ureditev skupnih zemljišč, b) odpravo gozdnih enklav in arondacij gozdnih mej, e) združevanje poljedelskih zcmljiše, č) razdelitev in odkup servitutnih pravic, drvar^eni:, pašo in pi idobi-vamc gozdnih pridelkov, d) varstvo planiti in pospeševanje planinskega gospodarstva, e) izboljšanje pašnikov2'. Ime komisije se je v naslednjih letih spremmialo, leta 192I22 seje preimenovala v Deželno komisijo za agrarne operacije v Ljubljani, od leta 19282"* dalje paje komisija delovala pod imenom Komisija za agrarne operacije v Liub'jani. Z okupacijo teta 1941 in razkosanjem slovenskega ozemlja je bil delokrog Komisije omejen le na ozemije Ljubljanske pokraiinc, Gorenjska in Šta jerska pa sta bili priključer ustreznim komisijam v Celovcu in Gradcu. Komisija za agrarnc operacije v Ljubljani je bila vseskozi samostojen upravni organ, od leta 1929 je kot samostojen upravni organ deloval v okviru 111. kmetijskega oddelka banske uprave Dravske banovine24. Po osvoboditvi oziroma po koncu okupacije leta J945 jc komisija sicer nadaljevala s svojim delom, vendar v zelo zmanjšanem obsegu ir \j omejenih razmerah. Z zakonom o agram; reformi t. knlonizacn iz. leta 194525 jc bilo odrejeno, da zemljiška posestva agrarnih skupnosti, v primeru da so bili nj.hovi člani in udeleženci kmetje, še niso zapadla pod ta zakon. S sprejetjem Zakona o agrarnih skupnostih leta 1947^6 jc prenehala z delom Komisije za agrarnc operacije v Ljubljani, vsa zemljišča agrarnih skupnosti, brez ozira na vpis v zemljiško knjigo, so bila razglašena za občo ljudsko i mori no, upravljanje tega premoženja pa jc prešlo na kniicvne ljudske odbore, na območju katerih so prebivali dotedanji udeleženci in upravičenci. Reševanje Šc odprtih vprašanj jc v skladu z novo zakonodajo prešlo na druge organe s področja kmetijstva, gozdarstva in financ. Ker so obstajali številni problemi zaradi neizvedenih vpisov v zemljiško knjigo, nerešeni spori zaradi prilaščanja srenjske zemlje in nerešena vprašanja glede izplačevanja odškodnin upravičencem agrarnih skupnosti, jc likvidacija Komisije za agrarne operacije v I jubljani trajala skoraj 10 let. Sede. Komisije z.a agrarnc operacije v Ljubljani je bil prvotno v zgradbi Deželne vlade v Ljubljani in sicer v traktu ob današnji Erjavčevi cesti. Prav tam je imel svoje uradne prostore tudi Krajni komisar za agrarne operacije v Ljubljani, po letu 1921 pa oba Krajna komisarja z.a agrarnc operacije v [jubljani in Mariboru, prvi kot Krajni komisar za agrarne operacije 1, drugi pa kot Krajni komisar za agrarnc opcracije H2"7. Po ustanovitvi banske uprave Dravske banovine se jc Komisija za agrarne operaciie skupaj z upravnimi organi 111. oddelka banske uprave za področje gozdarstva preselila v Auerspergovo palačo v Gosposki ulici 1 52K, kasneje pa v zgradbo bivše Kreditne banke v Knafljc-vo ulico (današnjo Tonr iccvo) S24, kjer jc bil sedež komipije vse do konca druge svetovne vojne. Arhivsko gradivo se je preseljevalo skupaj s komisijo, po drugi svetovni vojni, ko je bila komisija za agrarnc opcraci;e ukinjena, pa so vse arhivsko gradivo presebli v dve sobi pritličja zgradbe bivše Finančne direkcije na Poljanski 2. Leta 1958 naj bi to gradivo prevzel Državni arhiv Slovenijekar pa se zaradi pomanjkanja arhivskih skladišč ni zgodilo in jc gradivo šc naprej ostalo v varstvu pristojnega republiškega upravnega organa za finance. Ko jc Republiški sekretar.;.! za pravosodje^ upravo in proračun adaptiral svoa, vpis noti tek.štev. 1497, prevzemni zapisni': v ■»nlogi, „icv. 17/1977.-■ 32. V.Sunčič, n.d., str 7.-33. pc, Jni zakonik za vojvodino Kranjsko, šlev. 2/1888. čl. 14 Zakona o ra/delbi — 34. Ur.l.Deželne vlade /a Slovenijo, štev. 77/1919. — .35. Namestitev krajnih komi sarjev seje vršila iz vrst: sodnikov, uradnikov politične 'prave, odvetnikov in notarjev s potrebnim znanjem področja kmetijskih znanosti, karjedoločal 1.3. člen zakona o razdelbi. — 36. Deželni zakonik za vojvotlir .) Kranjsko, št 14/1888. čl.5 Ukaza ministrov. — 37. V. Suneič, str. 15-16 in Popis agrarnih opcnieij A-K. — 38 V. Suijič, n.d., Popis ¡igramih operacij A -K. — 39. cztUi zakonik za vojvodino Kranjsko, št. 14/1 888, el.2 Ukaza ministrov. ZUSAMMENFASSUNG Die Kommission für AKraroperalioncn in Ljnbljana und ihr Arcliivgul /V/er Rihnikar Um die Problematik gemeinsamer Lmdwirtschafts-gruiubtückc aufzulösen, formierte Österreich besondere Verwaltungsorgane, deren Tätigkeit auf dem am 7. Juni 1883 erlassenen Aalsgesetz und darauf gründenden T andesgeseizen und -auftrage beruht Auf erster Instanz fungierte als zuständiger Verwaltungsorgan der lokale Kommissar für Agrarope'ationen. auf /.weiler Instanz wirkte die Landeskommission für Agraroperationen und aufdritterdie Ministerkommission lür Agraroperationen in Wien. Di'- technische Durchführung der gemeinsamen Grundstücke Verteilung und die Regelung gemeinsamer Rechte auf das GenieBen und die Versorgung gemeinsamer Grundstücke, sowie deren Verwaltung war n der Zuständigkeit der Lokalkommissars. indem bei der Aufteilung auch Gcometcr, Lindwirtschafts- und Forst mye-nieure, Schätzer der Grundstückcqualitäl, Klassifizierer und noch andere Sachverständiger mitwirkten. D., Kommissionen für Agraroperationen begannen mit ihrer Arbeit aufgrund erlassener Landesgesetze: in Kärnten in 1885. in Kram in I 887, in der Steiermark in 1909; in slo-wen sehen Küstenland wurde ein diesbezügliches Gcselz nicht verabschiedet, im Murgebiet war das ungarische Gesetz, über urbare Grundstücke aus dem Jahre 1898 in Kraft. Das Bestehen von Dorfgrundslüeken kennt man schon aus dorn Mittelalter. Gemeinsame Grundstücke, das hei Iii Grundstücke, welche die Dorfschaflcn zu eigen hatten, waren Wälder, Waidcland und Hochwaiden. Ins besondere die sogenannten »gm a ine«. unbearbeitete, nur spürlieb bcwachsenc Grundstücke. stellten eine Grundstück reserve dar, womit sieb die einzelnen Bauern-winsehaften ihren Grundbesitz vergröbern konnten. Die Vorbereitungen auf die Aufteilung gemeinsames Dorfgrundes wurden in Krain in den sechziger Jahren 19. Jahrhunderts dokumentiert, als im Ii ahmen des La.ides-ausschusses das Gesetz über Aufteilung als im Rahmen des Landesau Esch usses das Gesetz über Aufteilung des Dorfschuflswaidcnlaiidcs entworfen, auf der La n des tags-Versammlung in 1869 jedoch mil der Begründung zurückgewiesen wurde, daft der Erlal.i eines sochen Gesetzes in die Zuständigkeit des Landvvinsehaflsm.nistcriums in Wien pal.it Der ErlalJ des Gesetzes über Aufteilung gemeinsamer Grundstücke verzog sieb in;- Jahr I8Ü7 und die TiiliÄBcit der Landesknmmission für Agraroperationen ins Jahr 1888. Das Gesetz setzte die fkuptver-teilung und di ■ detaillierte fest. Die Mauplveneilung bc zog sich auf die Aufteilung unicr den ehemaligen Herrschaften, den Gemeinden. Gcmeindeteilcn und AgrargcnHnschaften. die detaillierte Aufteilung aber auf die Aufteilung unter den Bauern, Mitgliedern der Agrar-gemeinschuflen und Milbereehilgien aut die Gütergc-meinsehaftsgrundMückc. In Krain waren in z.wei Jahrzehnten 370 Operationen mit II .611 Beteihg'.en im Verfahren dabei fing es um 43.910 ha Grundstüekflächen. Das Verfahren e.iics einzelnen Agraropcration dauerte mehrere Jahre, so da Ii viele Hauern den durch die Agraroperationen erworbenen Grand schon längere Zeit genossen haben, bevor das Agraropcrationsvcrfahren gemäß der Geselzejbcsliminungeii geschlossen wurde. L ic Arbeit der Kommission für Agraroperationen in Ljublana wurde durch den Erlaß des Gesetzes über Ajnirgc-m ei lisch allen in 1947 unterbrochen, weil laut diesem Gesetzes de gesamte Besitz, zum allgemeinen Volksvcrmö-gen wurde. Die Lantlcskommiss'on fiir Agraroperationen in Ljub- 16 Ijana war bis zum Zusammenbruch dci öslcrrctchisch-ungarisehen Monarchie fürs ganze Gebiet Krains zuständig, nach dem Jahre 1918 aber fürs slowcnischc Gebiet im Rahmen Jugoslawiens. In 1919 kam es auch zur Lageändenjng, so daß die Kommission zum höchsten Verwaltungsorgen für den Bcrcich der Agraroperationcn v urde, indem auferster Instanz Lokalkotrussarc in Ljublana und Maribor wirkten. Der Vcrwaltungssitz. der beiden war jedoch in Ljubljana. Die amtliche CcschafLfiihrung der Kommission für Agraroperationcn wurde durch den Befehl der Minister für Landwirtschaft, des Inneren, für Rechtspflege und Finanzen aus dem Jahre 1888 festgesetzt Dieser Befehl bestimmte die Zuständigkeit einzelner Verwaltungsorgane, ihre adn inistraiivc Geschäftsfuhrung, Akien-geschäfliführung, sowie die Aufbewahrung der Agrar-Dperationsaktcn. Das Archivgut umfaßte die Akten der Kommission für Agraroperationcn und die Akten der Lokalkommissarc Tür Agraroperationcn. Die Akten wurden nach den einzelnen Agraroperationcn geordnet. Für jede Agraropcration gibt es ihr eigener Dossier. Die Akten wurden in Dossiers nach zwei Systemen geordnet: die Akten der Dossiers mit d^m Buchstaben -(RU, NU, NDZ, PL, ZL und MEL) und Nutnmcrrcgi-straturverzeiehnis wurden nach den Arehivgutgatturnen in vier Gruppen geordnet: Er (Evidcnzrc^istcr), Akten nach dem Inhalt, Hilfsmittel und technische Akte; die Akten der Dossiers nur m l dem Nummcrregistra 1 urvcr-z.cichnis hüben jedoch keine besondere innere Klassifizierung. Ursprünglich wurden die Dossiers nach den laufenden Ziffern geordnet, später aber zwecks der übersieht liehkeit nach der Abc-Ordnung der Agraropcra-tionsnamen. Das Archiv der Republik Slowenien übernahm das Archivgui in 1977. Viri za zgodovino istrskega šolstva v Slovenskem šolskem muzeju Branko Šuštar Žc i/ zvestobe svoji tradiciji jc sodeloval Slovenski šolsk muzej s si-cr skromnim prispevkom na posvetovaniu o zgodovini šolstva in prosvete v Istri.* Muzej jc bil namreč ustanovljen leta 1898 kot Šolski muzej slovenskega in islrsko-hrvatskcga učiteljstva1. Pregled vl ov za zgodovino šolstva v Istri predstavlja predvsem arhivsko gradivo izl arhiva našega muzej; , k sc nanaša zlasti na podrocjc severne Istre, gradi o o učiHj^k n društvih pa na širše področje, zato jc tudi nekoliko podrobne*"; prikazano. Pri takšnem pregledu upoštevamo seveda historično mejo Istre, ki na severu mc na mesto Trst, deželi Goriško-Gradiščansko in Kranjsko (po upravnih mejah do leta 1918), tako da so sodili k šoL skemu okraju Koper tudi kraji južno od Trsta, ki so danes v Italiji, k šolskemu okraju Volosko pa thdi del oodročja republike Slovenije3. Čc si dokumente, ki sc nanašajo posebej na severni del Istre ogledamo po krajevnem principu od zahoda proti vzhodu, omenimo najprej zanimivo kroniko osnovne šole v Boljuncu pri Trstu s podatki sd leta 1849 dal,*c. Posebno mikavni so vpisi v zgodnjih dvajsetih letih, ki pričajo o hal ¡jam za sij i šole in preganjamu slovenskih učiteljev. Šolski voditelj Anton Bercc ic zai is šolskega leta 1924/25 zaključil v Jugoslaviji, kamor seje umaknil in kroniko »le po slučajM rešil z rok uničevalcev4«. Iz šole na Spodr'.h Škofijah - le so za razliko od bližnjega Boljunea danes v Sloveniji - je ohranjena Šolska kronika, ki jo je med >cl 1003 in 1913 pisal tamkajšnji šolski voditelj Josip Bcrtok. Kronika odstira pogled na nastajanje šole v tem kram na prelomu stoletja in na narodnostne, kulturne ter gospo darske razmere I »tužm Istri«, kakor vcckmt zapise kronist5. Arhiv muzeja hrani tud. knjigo zapisnikov Slovenskega učiteljskega društva za Istro, ki vsebuje zapise sestankov društva od 4]. letnega občnega z.bura pri Sv. Ani pri Trstu maia 1923 do od-borovih sej v letu 1925, npr, v Riemanjih »pod milim nebom na travniku« v marcu tega let;/'. S področja nekdanjega šolskega okraja Volsko jc Šolska kronika iz Brezovice pri Kozini, ki jc siccr pirana po drugi svetovni vojni, a prinaša podatke o razvoju šole od leta 1856 do ukinitve šole skoraj slo let kasneje7. Zlast pa jc bogato, :.iccr nc prav obsežno, arhivsko gra< *vo Okrajnega šolskega nad-zormšlva Jclšanc (Schulbczirkaufrichl - Ispczionc discrctuallc dellc Seuole) za čas, ko jc službo šolskega nadzornika opravlial jelsanski dekan (do leta 1867)K. Dokumenti nud _,o podatke o šolah v .lelsa-nah, Hrušici, Podgradu, Podgrajah na slovenski in o Klani, Munah, Vodicah ter Bergudu na hrvaški strani republiške meje. Omembe vredni so poleg okrož.nie in razpisov učiteljskih mest (tudi s širšega področja), tudi popis nedeljskih šol v okniju Jclšanc iz leta 1860 in podatki o stanju ljudskega šolstva iz let 1854 in 1862 na tem področju. Zanimiva jc tudi Pcsma pevana na sveršetku školskoga leta 1852 na učioniei Klaijskoj, ki jo jc »ponižno poklonil Ivan Korban, učitelj«. Trctj:1 od osmih kitic nas seznania tudi s poukom: »Citat nc samo Po domačinsko, Mi znamo dobrahno. Po Ui ['lansko IJcz.ikoslovje Cisti ilirsko Smo sc mi učili Koristno nam bo.« Tudi pri še tako skopem orisu nc moremo mimo pred več kot 30 leti napisane rapravc Franceta Ostanka, junija 1989 umrlega ravnatelja muzeja v pokoju. Razprava nosi naslov »Slovcnsko-hrvatska 17 jezikovna rneja v Istri. Gradivo za obdobje 18601956« in posebej obravnava tudi šolstvo na tem ozemlju in na podlagi šolskih kronik predstavlja učni jezik na šolah, nudi pa šc obilico drugih podatkom9. Razprava siccr šc ni bila objavljena, jc pa poznana in citirana'0 ter ¡c za čas okoli sredine 50. let tega stoletja s podatki s terena že zgodovinski vir. Nekaj arhivskega gradiva je zbral muzej tudi ob pripravi razstave Naše goriško in istrsko begunsko šolstvo 1914-1918 v letu ] 97311. Tudi v t.i. NOB arhivu hrani muzci več gradiva o prosvetni dejavnosti v Slovenskem primorju'-, nekaj gradiva pa je iz prvih povojnih let13. Preden podrobneje navedemo gradivo učiteljskih društev vsaj omenimo šc druge zbirke muzeja, ki hranijo tudi vsaj nck;jj gradiva o istrskem šolstvu, posebej za severni del Istre. Tako lahko podatke o šolah iščemo tudi v dokumentacijski zbirki muzeja - za kraje zahodno od rapalske meje jc sicer nekoliko skromnejša, obsega pa tudi izvestja nekateri! istrskih srednjih šol, npr. gimnazij v Kopru, jKizinu m Pulju, učiteljišča v Kopru, višje realke v Piranu, realne gimnazije - višje realke v Pazmu in ž.enskega liceja v Pulju ter koprske osnovne šole od druge 'olovice 19. do začetka 20. stoletja. Med tiske v dokumentaciji pa ie razvrščeno tudi za službene potrebe tedanjih upravnih organov razmnoženo :tnc poročilo o stanju ljudskega šolstva v Istri za leta 1904-190514. V sicer bogati biblioteki muzeja pa lahko najdemo tudi pedagoško časopisje 15 in učiteljske šematizme (t.i. ročni zapiski) K1 s podatki tudi za Primorsko ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. V razstavni zbirki muzeja pa razen nekaj gradi a o koprskem učiteljišču ter dokumentov begunskega' šolstva 1914-1918 ter nekaj fotngralij (učitelj z učenci: Koštabomi' in Puče v Istri 1917), gradiva o Istri skoraj ni. Prcccj pa jc v arhivu muzeja gradiva o učiteljskih društvih ki se za razliko od omenjenega arhivskega gradiva, ki je vezano na kraje severne Istre, nanaša na celotno istrsko področje. To gradivo jc v fondu Zave-'c avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, ki obsega gradivo med leti 1869 in 1920, v obsegu 1,3 tekočega metra. Zaveza jc združevala slovenska in istrsko-hrvatska učiteljska društva. S področja Istre najdemo tako podatke o štirih učiteljskih društvih: Slovensko učiteljsko društvo za koprsk okraj s sedežem v Do'ini (od leta 1908 imenovano Slovensko učiteljsko društvo v Istri) jc bilo v zavezi od njene ustanovitve, Učiteljsko društvo Narodna Prosvjcta s sedežem v Fazinu je bila vjiavczi od leta 1898 do izstopa leta 1902, Krčko "^teljsko društvo pa od leta 1897 do 1902. Učiteljsko društvo za kotar Volosko jc bilo član zaveze od lc 892 do razpusta letni 90617. V fondu zavc/e tako najdemo uradno korespon-uenco med posameznimi društvi in zave/o v zvezi vsakoletnimi zborovanji. To so »društveni izka-posebiri formularji ?. podatki o imenu in sedežu štva in predsednika, številu članov, z imeni de-legiitov (za zborovanje), številom društvenih zborovanj med dvema zborovanjema zaveze, število pre-avyjjj in naslovov tem ter sklepi posameznih zborovanj društva ter »letni donesek Zavezi: od vsake- ga pravega člana po 1 K«. Največkrat so posebej dodani še seznami članov posameznih društev. Ti podatk dajcjc vsaj osnovni prikaz delovanja posameznega učiteljskega društva (število članov, zborovanj, teme -borovam), a so večkrat poročila o tem v pedagoških glasilih bogatejša. Tako je največ t-,kih društvenih izkazov za Slovensko učiteljsko društvo za koprski okraj (od ieta 1888 naprej), manj pa ostalih treh istrskih učiteljskih društev: 'a Narodn Prosvjcto in Krčko učiteljsko društvo za tn li štiri leta na prelomu stoletja, ko sta bili vključeni v zavezo, za Učiteljsko društvo za kotar Volosko pa od leta 1 898 do 1905. Poleg tega so ohra^ieni tudi dopisi zavezi, največkrat ms m a ali dopisnice posameznih članov vodstva istrskih učiteljskih društev vodstvu zaveze, v katerih omenjajo razmere v istrskem šolstvu in obravnavajo različna vprašanja učiteljstva v Istri: plaee, problem konfesionalne šole, deputaeija učitelj cv na Dunaj. Več pa jc tudi dokumentov o letnih zborovanjih zaveze nr. katerih so obravnavali istrske probleme (Bled 190!) ali pa jih jc zaveza priredila v Istri (v Pul a 1905, nameravani septembra 1914) oziroma večkrat v Trstu. Največ dopisov zavezi je med leti 1900 in 1902, ko je pisanje glasila zareze Učiteljski tovariš o Istri zaradi klcrikal-no-liberalnih nasproti doživelo nasprotovanje istrskih društev, posebej Krčkega učiteljskega društva in p i/inske Narodne Prosvjete, ki sta leta 1902'S tudi izstopili iz zaveze. Po obji ivi člankov v Učiteljskem tovarišu o Istri v začetku leta 1900 jc poslala Narodna Prosvjcta uredništvu takle dopis: »Pustite, draga braco iz Slovenije. pustite d; i nadalje cvate onaj licpi cviet sloge, uubLvi i mira izmediu svečenika : učitelja u Istri, pustit: nas u natražnjaštvu: mi ne čemo vašega švabskog otrova u naše biedne dvore. Pustite nas. da rukom o ruku sa svečenstvom nosimo zublju prosvjete i rodoljublja u siromašne kolibiee našeg mukotrpnog istarskog puka. ... Mi nemarno vremena za nekoristno brbljanje, nam su ruke žu-ijave, a čelo potno: al su izmučena uda 1 svečenika naših, koji su pnj nas rukave zasukali, te odpočeli težko d'clo prosvjete. ...slovenska braea, svečenstvo podpomaže zborom i tvorom učiteljsko dielovanje ... Dodii ... na-brcji par hrv. i slov, učitelja iz Istre, Tal'jana našao bi mnogo) koji odobravaju poütiCki život učitelja u Kranjskoi, što su se bacili sasvim u okrilje liberalne stranke, te podpom azu paliti oganj bratoubojstva. ... mi ne čemo onih ezotičkih biljka: liberalizma i kle- kr 1 zma - ergo - tko ga u Istri hoče izdajica jc ovog doma i roda, ruši teli jc mira i sloge i stog dale-ko mu kuea od nas'9!« V vodstvu zaveze pa so problem videli ncKoliko drugače in o izstopu Krčkega učiteljskega društva iz zaveze so razpravljal na seji upravnega odbora marca 1902. Izstop iz zaveze z »motivacijo, da na pada Ueit.Tovar:« šc vedno istrsko u iteljstvo, vzlie temu, da c »Zavuza« baje obljubila, da se »U.T.« ne bo več mešal v ¡trske razmere« je komentiral tajnik zaveze D.Česnik takole: »...nisem mogel najti (v Učiteljskim tovarišu) ničesar" kar bi utegnilo val i napram »Zavezi« toli občutljive tovariše 1: »ti ne« Istre, ... Ne morem pa zamolčati 18 svojega osobnega mnenja o tem tužnem pojavu ... da kranjjk klerikalni listi »Slovence«, »Slovensk; list« j.dr. žc mnogo prej namigavajo in slutijo brcc. ki nam jih bodo šele pozneje delili naši dobri tovariši iz Istre. Istrsko ucitcljstvo jc samostojno, ono jc - o tem s;m povsem prepričan - pod nekim upli-vom, ki mu »vodi misli in dejanja« ...skuša ... ugajati onim, ki pretvarjajo vsakega tiberalea v hudiča in vsakega liberalnega komam v slona, ki pa za vsa zlodejstva, ki jih n.pr. ravnokar uprizarja tržaški lahonski ordinanat napram rodoljubnemu istrsko-slovenskemu svečemstvu, nimajo niti rahle grajalne bcscdicc-0!« Ta nasnrotia so sc tako izostrila, da jc postalo čudne, Čc jc neko društvo poslalo duhovnika kot delegata na zavezino zborovanje. Zato se jc i naj,, 1903 Makarovič, učitelj v Jelšanah *n predsednik Učiteljskega društva za kotar Volosko, skoraj opravičeval vodstvu zaveze: »Kakor vid'tc, jc eden izmed naših delegatov pop (svečenik) Akoravno pop, jc vendarle drugega kalibra kakor Dubrovič. Pošiljam Vam ga terej, kakor nekako ¡stisko »spe-e jaliteto« da bode imela Zaveza vsaj enega delegata duhovskega stanu. On sc kot učitelj strinia s programom »Zaveze« in je bil vedno moj zvesti sobojevnik, da, edini izmed vseh naših društvenikov, ko ic bilo treba zagovariati >iZavezo« ¡11 nUč.Tovari-a« pred enim ietom. ko seje slo za tern, da bi tudi naše društvo izstopilo iz Zaveze - . ... sc od cnc strani boji napadov od njegovih tovarišev duhovskega stanu . od druge strani pa eventualnega ža-lenja od njegovih kolegov ueitcijsBga stanu, radi njegovega - kolarja. Upam, da sc poslednj: nc bo zgodilo -L« Zanimivo je omenili podrobneje dve drobtiniei z zborovanja zaveze v Pulju, kije bilo od 13. do 15. avgusta 1905 v dvorani hotela Bclvederc. V Času zborovanja so obiskali Pulj tudi zadarski libcralci in prišlo jc do demonstracij. V predlaganem konceptu odgovora kakšnemu (italijanskemu) glasilu beremo: »Mi nismo došli u Pulu ... da demonstriramo, nego da razbrstrimo stvar o liberalizmu i klcri-kalizmu u Istri i da odušcvmio naše drugove proti klerikalizmu u kojem su posvema zagaznuti22.« Po puljskeni zborovaniu jc predsednik koprskega učiteljskega društva Anzlovar p,sal zavezi, dn. jc na mestništvo v Trstu grajalo okrajno glavarstvo v Pulju, ker ni poslalo vladnega koBisfija, ki bi preprečil preveč politične zaključke tega zborovanja. Menda sc ic govorilo celo o razpustu zaveze zaradi tega. »Imenitno je pa vendarle kako vladajoči krogi vsak proslejši, čc prav še tako nedolžen po;av duha in izraz mnenja, ki m prjkro cm po njihovi Sibloni, smatrajo politično nevarnim^!« Zaveza, ki seje prav ob pristopu istrskih učiteljskih društev preimenovala iz. Zaveze slovenskih učiteljskih društev v Zavezo avstriiskih jugoslovanskih učiteljskih društev, si ;o ob svoji 25-lctnici spet pr zadevala, da bi to tadi bila. Tako so v letih 1911 in 1912 spet razmišlja!! o povabilu istrskim in tudi dalmatinskim učiteljskim društvom, da se vključijo v zavezo, istrskim društvom, ki so jih »razna nc.iporazumljenju, šc bolje pa intrigi naših političnih nasprotn*kov ... dovela do izstopa«, so nameravali poslat' povabilo. Ko >0 povprašali prol*. Pribil;! za nasvet, jim c januarja 1913 odpisal, da bo boij ali manj klerikalno društvo na Krku lc težko pristopilo, pri Narodni Prosvjcti vcčjlo težkoč nc bi bilo, društva za Volosko pa ni. »Za Dalmacijo nc vem ničesar. Terra incognita22.« OPOMBE * P os veto vanj c jc 8. 111 9. junija 1989 Pripravila Pedagoška fckulteia Rijeka, oddelek v Puli (Prim, poročili: Kronika 37/1989 str 320 in Zbornik /a zgodovino šolstva in prosvclc 23/1990, str. 152-153). I. Pravila Šolskega muzeja slovenskega in stisko-hrvat-skega učitcljslva. Učiteljski tovariš 1897, str. 258 -265, ponatisnjena v: France Ostanek: Slovenski šolski muzej v Ljubljani, Ljubljana 1956, str. 98-100.— 2. Pregled gradiva, ki ¿a hranijo zbirke Slovenskega šolskega muzeja, je objavljen v delu 1 .Ostanka pod op I v publikaciji oh sedemdeset Ul niči ustanovitve muzeja 1968 In ob osem-dcscllclnici 1978, arhiv Slovenskega šolskega muzeja pa je predstavil 1*.Ostanek leta 1965 (Vodnik po arhivih Slovenije, Ljubljana 1965, str. 546-547), Andrej Vovkc pa poldrugo dcsclleljc zalem še posebej (v: Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, [V/1981, str. 120-121). — 3. Plav nazorno so predstavljene šole v šolskih okrajih Koper in Volosko v Istri / šolskih šcmnliz-mih, npr. Ročni zapisnik za slovensko ucitcljstvo. S.Primožič, Postojna, Ljubljana, 1894-1915. — 4. Arhiv Slovenskega šolskega muzeja (odslej. Arhiv Si M), la.seikcl (f.) 14 V. — 5. Arliiv S?M, f. 178. Kronika jc bna z nekaterimi opombam' in uvodom objavljena v časopisu za slovensko krajevno zgodo ino (prini. B. Šuštar: Jns. Der-tok-Kroirka dvorazredn ljudske šole na Spodnjih Škofijah. Gradivo za podoho Škofij in Plavij v Slovenski Istri 1900-1913, v: Kronika 37/1989, str. 76-96). —6. Arhiv Si M, f. 179 - objavi je Bi kroniko z opombami naj hi pri nesla druga številka revije Annalcs, Arilili Koprskega pri-morja in bližnjih pokrajin. — 7. Arhiv SŠM, f. 18'. — 8. Arliiv S^M, 1*. 89. Za zgodovino šole v Jelšanah prim, tudi li.lio/K. Zaeetek in razvoj šole v Jelšanah, v: Kronika 14/1966. str. 18-25. — 9 Arhiv SŠM, f. 106. Razpravo bo posnjumnn objavila prva številka revije Annales leta 1991. — 10. Npr. v.Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem 111, Ljubljana 1966, str. 462, op. 549,— I L Arhiv SŠM. f 280. Za to tematika priin razpravo Andreja Savlija: Naše goriško in istrsko begun iko Šolstvo v prvi svetovni vojni, v: Zbornik /n liistoriju školstva i prosvjelc, VIIJ Zagreb 1974 in tekst G vida Stresa v katalogu razstave v d leta 1973 — 12. Arhiv SŠM, »NOli arhiv«, f. 155-177, za Slovensko priinorjc posebej f. 168, 169, I7L 172. /.a to tematiko krim. knjigo Slavicn Pavlic - Viktor Smoiej: Partizansko šolstvo na Slovenskem. Ljubljana 1981. — 13. Arhiv SŠM. f. 344-358: Pokiajinski narodnoosvobodilni odbor za Slo vensko priinorjc in Trst. pros veta 194^-1948. — 14 Dokumentacijska fbrrka obsega letna (tiskana) poročila šol. mape šol s povzel k i Šolskih kronik, biografije učiteljev in fotolcko šolskih stavb. l/.vestja s področja Istre so: 1'rogramina deli' l.R. Ginnasio di Cfflfldistria 1863-1916. 1920-1929, 1934; Progranim des k.k. Staalsgymnasium in Pisino (zu Mittciburg) 1874, 1877-1879. 1885-1887; - Progranim dc> k.k. Slaals-Gymnasium in Pola 1904 191 1 /12 - lierjcht der k.k. Lchrcrbildungs-Aristalt in Capodistria 1899/1900, An-nuarin del K.Insituto Maestrale mnseliile (seuolc norma-Ic) di Capodistria 1919 1921; - Progiamma della l.R. Scuola rtaJj iuperire 1872/73, I87E7« 882/83; Annu-ario del Ginnasio rcalc c Scuola reale superiore provinci ale 111 Pisino 191 1/12: Ličen Provincialc fcminilc »Rtgi-na Elcna« - Pola, Annuario 1919/20; Classificationc ... Ii) dellc f:uilc populari di prima elassc di Capodisiria Smo dcllc scuolc populari ... di Capodislria I90I-I906' Jahrcsbcriehl iibcr den Zus.and dcs yclksschulwcscnF in Istricn pro 1904-1905. — 15. Od isln-kcga pedagoškega časopisja jc v biblioteki muzeja komp zten tržaški Učiteljski list 1920-1926- ena številka (12/1912) Mrvaiskc školc, Narodne prosvjclc pa ni. Vesli o solstvu v Istri pa ¡o objavljali tudi slovenski učiteljski listu posebej Učiteljski tovaiiš 1861-1941 in Pipc.nik 1880-1949 (prim.Članek A Vovka in bibliografijo Talja-?QSH°jan v: Popotnik-Sodobna pedagogika, Ljubljana 1980). — 16. Od Šolskili šemaliz.mov (le brani tudi biblioteka SSM) omenimo vsaj PopDlnikov koledar za slo-'cnslje učitelje, Maribor 1886-1896 in Ročni zapisnik za slovensko učiteljsivo, Postojna, Ljubljana, 1894-1915, ki Pi lasajo podatke tudi za Primorsko (prim. Priročniki in karte o organizacijski strukturi v deželah Koroški Kranjski, Pri morju in Štajerski do 1918. Zgodovinsko biblio-g alsk: vodnik, red. J.Žontar, G raz... 1988, o šolstvu posebej 248-256), za zgodnja dvajseta leta pa Ročni zapisnik »Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev« Julijske krajine za leto 1922,1923 (Trst). — 17. Arhiv SŠM, fond Zaveza avstr. jugos lova rakih učiteljskih društev (odslej: Zave Ju), f. 5], ]. ¡sirske razmere, 2. Pismo Učiteljskega uruJtva Brodna Prosvjcta uredništvu Učiteljskega tova-nsJ Buzct 25. januarja 1900. — 18- Arhi\ SŠM- Z.avc-Za.'. zapisniki vodstva Zaveze, tajniško poročilo pri seji upr,. ,■ i c ga odbora, 3 1.3.1902 — 19. Arhiv S S M,. Za' Pismi Makaroviča i/. Jelšan, predsedniku ¡učiteljskega društva za kolar Volosko 15,5.1903. — io;jrhlv 1 Zaveza, f. 23: XVII. glavna skupščina ' J05 v Pulju, 1/7, demonstracije. — 21. prav turni 1/19, Pismo M.Anilovariu, predsednika koprskega učiteljskega Rušiva vodstvu Zaveze, lioljuiice, 26.8.1903. — 22. Arhiv SSM, Zaveza, f. 31 III ZUSAMMENFASSUNG Die Quellen für die Gcschichtc des islrianichcn Schulwesens im Slowenischen Schulmuscum Bnmko SuStnr In seinem Bcilrac stellt der Autor vor allem das Archr gut im Slowenischen Schulmuscum in Ljubljpna vor, dai in 1898 als Schulmuscum der slowenischen und der kroatischen Lehrcrscbafl aus IStrien gegründet wurde Er weist auT drei Schulehronikcn hin fBHjuncc bei Tricsl, Spcdnjc Skofijc, Brezovica bei Kozina), auT das Protokollbuch des Slowenischen Lchrervrreins für Islricn, auf das Archivgut der Bczirksschulaufsiehtsbc-h^rden (Inspczionc diserclualc dcMc Scuolc) und auf das Archivgui betreffs der Uildungslätiskcil im slowenischen Kiislemand während des 2. Weltkrieges und in den ersten Nachkricgsjahren. Er macht auch auf die (noch) n ich veröffentlichte Abhandlung von FOstanck »Slowcnisch-kroalisehc Sprachgrenze in Islricn. Archivgui für den Zeitabschnitt 1860 1956« aufmerksam. Ein wenig eingehender wird das Arehivgut m Bestand Verband der ostcrrc.ehiseh-jugojls wischcn Lchrcrvcrcinc, iibcr die Mitarbeit von vier Lchrcrvcreinen aus Islricn im Verband Slowenisches Lchrcrvcrcin für den Kopcr-Bczirk war der Vc bandmitglied am längsten, das Lchrerverein für 'fch Bezirk Volosko von 1892 - 1906, das Lchrcrvcr-cin Nationale Ausbildung mil dem Sitz, in Pazin (Miltcr-burg) und dss I ihre verein aus Veglia waren Mitglieder nur jinigc Jadrc am Jahrliundcrlübcrgang. Sic sind im Jahre 1902 wegen Aspcki der libcral-klcnkalcr Gegensätze aus dem Verbind ausgetreten. Vpliv dri :b(>nockononiskih sprememb na ^ orizacijo ustvarjalcev arhivskega gradiva v gospodarstvu 1945- 1991 Marija Kos J''znavanjc družbenoekonomskega razvoja nam Pomaga pri arhivskem delu m je leniclj za va1ori?.a clJo oziroma za pridobivanje arhivskega gradiva pomembnih ustvarjalcev. S preučevanjem posa-roegiih ustvarjalcev arhivskega gradiva ne moremo sPoznutj njihovega pravega pomena, ampak ;imo /Jasli dobro poznali družbenopol lične .n ekonomske razmere, v katerih so ustvarjalci delovali. V nadaljevanju bom prikazla, kakšne so bile £ azmcrc v naši državi od leta 1945 do 1991 iti 1sl vp'ivalc na razvoj gospodarstva. Ob koncu druge svetovne vojne leta 1945 je vodstvo Komunistične paitije Jugoslavije hkrati s prejemom pelilične oblasti začelo poslavljati temelje Posla vil c v novega gospodarskega sistema. Na Pretil kongresu KPJ leta 1948 v Beogradu jc Boris kidnč dejal, da so s socialističnimi melodam iz-Korcninili birokratsko parazitski značaj kapilali-allenega gospodarskega sistema,1 To sc dosegli z zaplembami, prisilnimi upravami, naeionali-.aci o in agrarno reformo. Za temelj celotnega t>osnodarskcga razvoja so po sovjetskem vzoru postavili industrializacijo in eleKl fikaciio. 73 le xc industrijo in energetiko so nemenili 90% vseh investicij v gospodarstvu. V ospredje so postavili razvoj metalurške in bazične industrije. Poleg lepa so načrtovali največje povečanje proizvodnja v kovinski, kemični in električni industriji Icr v : duslr.|i gradbenega materiala. Težišče indusi -alizaeije ie bilo na razvijanju energetskih virov, na povečanju surovinske podlage in na izgradnji ključnih zmogljivosti z,a predelavo surovin. Naj navedeni neka primerov. Lcla 1948 so začeli grac,;li hidroelektrarni Vuzenico na Dravi in v Medvodah na Savi. Ob koncu leta 1950 so odprli nov premogovnik p:i Sošlan,u in ob nicm zgradili lermoclckirarn^ Na Jesenicah so začeli obnavljali železarno, lcla 1949 so odprli novo valjamo Gra- 20 diti so začeli popolnoma nove tovarne, bistvene za izgradnjo težke industrnc, na primer Litostroj v Ljubljani in v povezavi z nuni vodni laboratorij in Elektrotehniški inštitut Razvijali so avtomobilsko industrijo, na primer v Mariboru, in tiste panoge električne in kovinske industrije, ki nai b, oskrbovale osnovo industi ializacijc.2 Organizacija državne uprave je bila taka, da so bili operativni organi posameznih gospodarskih ministrstev generalne ' i glavne direkcije, k. so vodile podjetja posameznih panog. Tako je bila država s svojim mehanizmom neposredni voditelj podjetij. Ta so bila po svojem pomenu razdeljena na zvezna, republiška in lokalna. Podjetja zveznega pomena so vodila zvezna ministrstva, republiška podjetja republiška ministrstva, lokalna pa so vo ili okrajni, mestni in krajevni ljudski odbori. K lokalr i ndustriji so prištevali predvsem proizvajalna podjetja, torej industrijska in rudarska ter nekatere obrate in delavnice kmetijskih zadrug. Prevladovala so podietja in obrati lesne (317), kovinskoprcdclovalnc (185), živilske (165), tekstilne (151), usnjarsko-obutvene ndustri-je (149) in industrije gradbenega mateiala {119}-od skupno 1 138 podjetu, ki so bila zgrajena pred letom 1940. V naslednjin letih, ko je del le teh prešlo v republiško pristojnost, precej pa so jih združili, se je njihovo število precej zmanjšalo. Glede na panogo so leta 1951 prevladovali'lesni in tekstilni obrati. Več kot poloviea vse tekstdne industrije je bila osredotočena v večjih mestih. V prvem obdobju ni dosegala načrtovanega razvoja.3 Poglejmo si primer tekstilne industriie. Ker je bilo treba po vojni zadostiti velikim potrebam prebivalstva po tekstilnem blagu, so proizvajali kar največ, ne glede na kakovost blaga in na stanic strojnega parka. V ta namen so načrtno koneentri-tali teksLilno industrijo, kar sta omogočili nacionalizaciji leta 1^46 n 1948. Ker so svilarski sektor skonccntrirali v Mariboru, sta morali v Kranju Ti-skanina, prej Jugobruna, in bivša Jugoceška odstopiti svoje svilarske in polsvilarskc stroje tekstilnim tovarnam v Mariboru. V Škof,i Loki so ukinili tkalnico lirumen in Thaler in njihove stroje prenesli v Kranj, kjer so združili Tekstilindusovo tkalnico in Tiskamno.4 Tako seje v Sloveniji fizični obseg proizvodnje v teksten i industriji od 'eta 1952 do leta 1962 zmanjšal iz 27,36% na 23,5%. Oblast namenoma ni dala nobenih i n vestio i ;kih sredstev, ker je bila mnenja, daje Slovenija imela dovoli razvito tekstilno industrijo iz obdobja pred drugo svetovno vojne. Zato so velike investicije za razvoj tekstilne industrije namernih v druge republike. Vse nam peve podatek, da je v Sloveniji leta 1939 predstavljala tekstilna industrija več kot 50% vse industrije, medtem ko je t'ilii leta 1962 zastopana v skupni industrijski proizvodnji z 12,85%, Naslednja leta se je ta odstotek še zniževal.5 Pr takem sistemu polit.čno načrtovanega vode nja gospodarstva podjetja niso mogla mnogo vplivati na svoje poslovanj, ker so bila le izvrševalec planskih nalog. Država je bila lastnik proizvajalnih sredstev in organizator celotne družbene produkcije. Proizvodnja, delitev, menjava in potrošnja so bile centralno plansko urejene. Potrošnja je bila racionirana in garantirana s posebnim s stemom nakaznic. V zunanji trgovini j< vladal državn. monopol. Državni organi so načrtovali obseg zunanje trgovine in odreja način opravljanja zunanjetrgovinskih poslov. Proizvajalna podjetji1, niso smela opravhati zunametrgovinskih posiov. To so smela le maloštc\ ilna zvezna zunanjetrgovinska podjetja.6 V kmetijstvu so po sovjetskem vzoru načrtovali splošno kolektivizaeijo. Na osnovi splošnega zakona o zadrugah iz. leta 1946 so ustanavljali nabavno-prodajne zadruge, v letu 1947 pa prve kmetijske zadruge. Leta 1949 je bil sprejet temeljni zakon o zadrugah, ki ic uvedel kmetijske delovne zadruge. Kmetje so morali v zadrugo vložiti zemljo, osnovna in delovna sredstva. Po nekaj letih neuspešnih poskusov prisilne socializacije kmeta in vasi Je oblast sprevidela, da s političnimi ukrepi in prisilo ne bo dosegla napredka. Zato so leta 1952 ukmili kmetijske delovne zadruge, vendar pa so še naprej zatirali privatno ineiativo, na primer z. desethektar-skim zemljiškim maksimumom, s prepovedjo na kupa kmetijskih strojev posameznikom, itd7. Manjše kmetijske zadruge so združevali v večje, .s kmeti so vzpostavljali kooperantska rame rja, vendar pa večje kmetijske proizvodnje niso dosegli, saj so bile ccnc kmctijjf ih pridelkov prenizke, zadruge pa niso imele svojih sredstev za investicije. Tako so v občini Kranj od vseh sredstev za investicije v letu 1957 namenili za kmetijstvo le 1,7%K. V obrti sta konfiskacija in nacionalizacija povzročili zmanišanic števila obrtnih delavnic. Njihovo število se je do leta 1946 glede na leta 1939 več kot prepolovilo. Ob tem se je povečalo število državnih obrtnih delavnic. Vendar pa so premajhne investicije v obrtništvo, neustrezna davčna politika in splošna gospodarska politika, ki je načrtno vzpodbujala industrializacijo, povzročili zaostajanje razvoja obrti in neustrezno strukturo obrtnih dejavnosti. V času od leta 1952 do leta 1970 je bilo vloženih v obrt le I % celotn h bruto investicij. V gostinstvu in turizmu jc razvoj potekal v odvisnosti od splošnih ekonomskih razmer v držav: Glede na to ločimo dve obdobji. Prvo jc bilo obdobje administrativnega upravljanja gostinstva in drugo obdobje novega gospodarskega sistema in prostega gospodarjenja gostinskih organizacij. V prvem obdobj u so obstajala velika in centralizirana gostinska podjetja na področju posimetnih administra tivno-tcritorialnili enot. Turistično gostinstvo pa jc bilo organ z. ■■ano v okviru republiških hotelskih podjetij; nekatera pomembnejši so bila celo pod vodstvom posebnih uprav v zveznih organih za gostinstvo in turi/cm. V drugem obdobju jc postopno prišlo do decentralizacije upravljanja mreže gostinskih obratov, z.hisii še po letu 1954. ko so novi predp'si omogočali različne organizacijske oblike gostinskih in turističnm podjetij in obratov9. Na začetku petdesetih let, ko sc politični voditelji začeli uvajati samoupravljanje v podjetja, se je jugoslovanski ckonomsk' sistem znašel v nasprotju z ortadoksni m stališčem o nczdružhivosti socializma in tržnega gospodarstva. Pokazalo sc je, da ie samoupravljan ic kot negacija statističnega družbe- Ep nega odnosa moralo upoštevali zakonitosti tržnega gospodarstva. Le lako so se podjetja lahko spremenila v tržne proizvajalce. Vendar pa seje naslednja 'ela ekonomski sistem v drŽavi razvijal kol kombinacija samoupravljanja, tržnega gospodarstva in državnega reguliranja gospodarskih lokov. Priča smo svojevrstnemu paradoksu, ko je jugoslovansko politično vodslvo v svoji ideološki prcokupaciji z namenom, da obrani in opraviči svojo dolgoročno samoupravno orientacijo, ostro kritiziralo državni etatizem, pri tem pa jim jc prav eletizem, lako zvezni, republišk in občinski, pomenil najvilalncj-šc oporišče. Če a pogledamo naslednje obdobje od leta 1953 do 1965, ugotovimo, da so v tem času, zlasti na začetku šestdesetih let veliko investirali, predvsem v lahko industrijo, proizvodnjo potresnih dobrin in v kmetijstvo. Dosežena jc bila visoka rast družbenega proizvoda in nacionalnega dohodka (JI ,3 %), lako v industrijski kol v kmclijski proizvodna. Pokazala pa so sc številna strukturna nesorazmerja, ki so bila najizrazitejša med razvojno stopnjo tc/kc industrije na eni strani ter kmetijstva in lahke industrije na drugi strani 10. Leta 1960 jc ustvarila industrija več kol 50 % narodne;^ dohodka, medtem kojc pred vojno zaostajala dale," za kmetijstvom in jc ustvarjala narodi i dohodek v takem obsegu kot takratna obrt. Posebno hitro so sc razvijale bazične industrijske panoge. Proizvodnja električne energije jc bila 7,5-kral vc-cJ'i kot pred vojno, črne metalurgije 7-kral, proizvodnja v kemični industriji pa 9-kral večja kol pred vojno Ekonomski razvoj po letu 1956 ni več sledil slabo pripravljenim petletnim planom, ki tudi niso bili realzirani. V drugi polovici petdesetih let sd sc v glavnem popravljala strukturna ncno-ra-merju, nastala v dotedanjem razvoju. Veliko bolj kot prejšnja leta jc gospodarstvo izkoriščalo lujc vip~, kar jc omogočalo hitro rast in visoko sl^pnjoinvesticijll. Sploh p.c obdobje od leta 1953 do 1965 odlikuje Po hitri ,n stabilni gospodarski rasli, ki jc državi omogočala naglo zmanjševanje splošne ekonomske 11 iizvitosli. Pomembno jc, daje industrija poslala vodilna gospodarska dejavnost in najvažnejši gene rator dru^.bcnc^a proizvoda. V industriji jc prevladala proizvodnja sredstev za delo nad proizvodnjo Potrosnih dobrin. Na Icj osnovi je bila dana realna in rnaleria.na podlaga za izredno velike invcsliciic. 'jveč so investirali v električno, kovinsko, usnjarsko m i kstilno industrijo, ki jc bila do tedaj Z1ipcstavljenaVelik del invcsticij jc imel značaj " idomcjtitvcmh naložb. Izrcdnn vzpon jc v drugi polovici petdesetih let doživljala [skra. V desetletju 1950 dr 1960 jc bila n- i rednost proizvodnje povečana za 10-krat, Pa kljub l"mu ni mogla zadostili vsem potrebam na trzascu. V začetku šestdesetih let so prenesli del Proizvodnje nn manj razvila območja, kjer so gra pili nove tovarne {v Lipnici, Otocah, Novi Gorici ln Novem mcslujD. ^ '-konomski razvoj jc od srede Šestdesetih let za-n van na zrelejši materialni osnovi, pri čemer jc 'lustrializacija dosegla zavidljivo raven. Pruiz-v°dna struktura jc bila večji tlel deagrarizirana. Spemcnjiina jc bila ekonomska in socialna struktura prebivalstva. Pospešen ekonomski razvoj jc pomenil tudi rastočo produktivnost dela in zaposlenost, To jc zahtevalo Številne rekonstrukcije in modernizacijo obstccčih kapacilct, manj pa graditev novih proizvodni,! kapacitet. V inš.itiicionalncm pogledu pa jc to obdobje v znamenju samoupravne in poslovne avtonomije gospodarskih podjetij. Na podlagi ustave iz Icla 1963 jc bila pripravljena gospodarska rciorma. Vendar pa seje zc dve leti kasneje začelo od nje od stopali. Gospodarska Kriza jc bila pc sledi en vpliva politične dcologijc. Dozorelo jc spoznanje, da sc samoupravljanje nc more pnistovetili s poslovne avtonomijo podjetja. Ker pa so teoretiki in voditelji pouličnega ;n s tem tudi ekonomskega sistema v državi trdili, da morajo delavci dobiti oblast nad ustvarjenim dohodkom in poslal aktivni udeleženci pri gospodarskem odločanju, so začeli z radikalnim spreminjanjem družbcnopo'iličncga sistema. V jeseni Icla 1971 so spreicli amandmaje na ustavo iz leta 196.3. Sistemske spremembe so zaokrožili z novo ustavo leta 1974. Tej sla sledila dva važna sistemska zakona in sicer zakon o osnovah sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije a zakon o zdruzenem delu iz leta 1976. Zakonom jc sledil niz drugih rcsolucijskih normativnih dokumentov, ki so podpiral, in konkretiziral pravne norme, navedene v teh zakonih K Posledica lega .c bilo povccanic števila družbenih pravnih oseb. Podit ija so spremljali | organi zaci.ie združenega dela. Tako 'C bilo na 7. kongresu KPS leta 1974 posebej poudaijeno, da morajo komunisti s svojim delom v družbenopolitičnih organizacijah m med delavci zagotovili, da sc TOZD organizirajo na naj nji h področjih delovnega pro-ccsa, ki jc za kij učena faza ui enota z zadostno reprodukcijsko podlago v okviru skupnega združenega dela1 , Na tak način so bila podiclja prisiljena spreminjali svojo organizacijsko sfukturo. To nam kaže tudi primer tovarne Sava Kranj. S 1.1.197.3 so ustanovili tri TOZD (Tovarna avlopnevmalike Sava Sem peri t, TTF in DSS). S J. 1.1974 jc ccla tovarna postala Članica SOZD Polikem Naslednje leto je imela žc osem STOZD, k so se del li na TOZD. Leta 1976 so STOZD ukinili in popolnoma na novo organizirali 9 TOZD. Leta 1978 jc tovarna izstopila iz SOZD Polikem in sc sama organizirala v SOZD Sava s 6 delovnimi organizacijami, ki so ;c dc'ile na TOZD. Te so v naslednjih letih združevali in ukinjali do leta 1989, ko tovarna poslane enovita delovna ornnizecijaj,6. Politiki pa niso vladali samo v mduslrijskin podjetjih, ampak so vplivali tudi na razvoj kmetijstva. Slabe ekonomske rezultate v šestdesetih Iclih so skušali rešili z podružbljanjem kmečke zemlje, ki sojo dali v obdelavo kmeti.sk:'m zadrugam in kme-lijskim posestvom. Precej zemlje so pridobili tudi s pomočjo visokih davkov. Tako so z arondacijami oblikovali velike zemljiške komplekse, ki so poslali jedro družbene kmetijske pro.;yodnjc. Zanje so najemali tudi prccc.snja investici ska sredstva'7. Tudi obrti ni bil dovoljen svoboden razvoj, zalo nit, po kvaliteti nili po kvantiteti ni mogla zadostiti 22 vsem potrebam prebivalstva. Kritičen je bil položaj v gradbeniku in servisnih dejavnostih. Na eni strani je upadalo število obrtnikov v storitvenih in starih rokodelskih obratih, na drugi strani pa so se množili obrati serijske proizvodnje. Od leta 1964 ie bilo omogočeno poslovno sodelovanje in povezovanje zasebnega in družbenega sektorja, od leta 1973 pa ustanavljanje pogodbei ih organizacij. To je omogočilo tehnološki in materialni napredek obrti v sedemdesetih in osemdesetih leti h.1 DomaČi turizem seje začel razvijati na ekonomskih temeljih po letu 1965, tujski pa po letu 1963, ko so bili sproščeni prehoen čez mej.o in je bila omogočena realna meniava tuje valute. Seveda pa je turizem povezan z razvojem prometa i gradnjo cest. Z množično gradnjo hotelsko-turistienih objektov se ie začelo konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let19. Vendar pa so liberalno usmerjeno gospodarsko politiko, ki je želela vse sile usmeriti v razvoj slovenskega gospodarstva, hitro zatrle t.i. avantgardne sile socializma v znani cestni aferi. Svoj položaj so si utrdile z. uvajanjem novega političnega modela v gospodarski sistem in to kljub temu, da so številni ekonomisti opozarjali, da take zamisli v praksi ne bodo uresničljive. Ekonomska kriza seje vedno bolj poglabljala, politična oblast pa seje trudila, da bi jo prikrila. Ker ni spoznala sistemskih vzrokov za krizo, ie leta 1981 nanjo reagirala z izdelavo Dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, ki je bil sprejet na 12. kongresu ZK.I. To je .deologiziran politični dokument- k- je postal osnova za vodenje ekonomske po ■ kc-(). Tudi CK ZKS je na svojih sejah zahteval spoštovanje stafcdi-z.aeijsk,h ukrepov, predvsem pa so poudarjali enotnost zveze komunistov, ki je bila idejno že precej razcepljena. Leta 1987 je prišlo do prve likvidacije podjetja v celjski občini. Posebno veliki iistemi kot je tovarna Iskra so se znašli v brezizhodnem položaju. Izdelani so bili sanacijski programi, vendar pa so njihovo uspešno izvajanje onemogočala osnovna sistemska načela (na primer vprašanje družbene lastninej. Ta problem je bil delr.o rešen s sprejetjem zakona o podietjih deccmbra 198?. Za razvoj tržnega gospodarstva so zelo pomembni tudi novi zakoni o bankah, o vrednostnih papirjih, zakon o trgu denarja in kapitala 'n zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Prelomnico bo pomenilo snrejetje treh lastninskih zakonov v slovenski skupščini in sicer zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, za kona o denacionalizaciji in zakona o zadrugah. Arhivski delavci moramo te družbenopolitične in ekonomske spremembe upoštevati, če hočemo pridobiti v naše arhive arhivsko gradivo pomembnih ustvarialeev. Pri tem ni važno, ali je ustvarjalce arhivskega gradiva v državni ali zasebni lasti, ampak naj bosta pri valorizaciji odločilen kriterij pomen in vloga ustvarjalca arhivskega gradiva v ekonomskem in polit.čnem razvoju naše države. OPOMBE I. Peti kongres Komunistične partije Jugpslavijc, Ljubljana 1948, str. 377 -454. — 2. Anton Mehk, Naša velika dela, Ljubljana 1951. — 3. Joži; Prineiel Slovenska lokalna industrija v prvem pellelnem gospodarskem načrtu (1947 - 1951), Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino 35/1987, št. 1-2, str. 77-81. — 4. Milan Ekar, Gospodarsko življenje Kianja po osvoboditvi, 990 let Kranja,Spominski zbornik. Kranj 1960, sir. 416-426. — 5. Razvoj tekstilne .nduslrije. Zagreb 1964, str. 25. — 6. 'fine Lah, Ekonomika n ekonomska pol ika Jugoslavije, Maribor 1974, str. 223. — 7. Pavle Šubie, Razvoj kmetijstva v občini Kranj (1900 1953), Kranjski zbornik 1985, str. 169-185. — 8. Janez Tavčar, Razvoj kmetijstva v občini Kranj med leti 1953 in 1990, Kranjski zbornik 1990, str. 14-29. — 9. Tine Lah, Ekonomika in ekonomska politika Jugoslavije, Maribor 1974, str. 536-538 in str. 563-567. — 10. Oragutin Marsenič, Sumnje u privredni sistem Jugoslaviji, Iteograd 1986,str. 243-256. — II. Glej opombo št. 9, lr 23| — 12 Glej opombo st. 9. —- 13. Petintrideset let Iskri; - industrija za telekomunikacije, elektroniko in e^klromehaniko Kranj Kranj 1980, str. 102-110. — 14. Glej opombo št. 10, str. 256-272. — I 5. Sedmi kongres /veze komunistov Slovenije, Ljubljana 19^4, str. 103. — 16. Silvo Mravlje. Kratek oris zgodovine in ra?.voja tovarne gume v Kranju, Kranj 1989, tipkopis. — 17. Glej opombo št. 8. — 18. Nada Holynski, Industrijska in obrtna dejavnost na Gorenjskem po osvoboditvi, Kranj 1980. — 19. Avguštin Lah, SER Jugoslavija, Ljubljana 1981, sir. 197. — 20. Glej opombo šl. 10. ZUSAMMENFASSUNG Der KfnflnlJ gesellscliaftsiikonuinistlier Andc-ungen auf die Bewertung der Regis trat Urbilder in der \\ irtseliaft 1945 - 1991 Mar ¡ja kos Im Aufsatz. wird die übersieht der tjesdIsehaftspolitischen und ökonomischen Verhältnissen in unserem Sti'.at in der Periode 1945 - 1991 und deren Einfiuli aur die Wirlsehaftsentwieklung dargestellt. In 1945 sind die Industrialisierung und Elektrifizierung zur Grundlage der wirtschaftlichen Entwicklung geworden, indem andere wirtschaftliche Zweige bei Seite gesehohen wurden. In der Wirtschaft hat man naen dem sovietisehen Vorbild die Kollektivisicrung geplant. Von 1950 bis 1965 entwickelte sich das ökonomische System als Kombination von Selbsverwaltung, Marktwirtschaft und staatlicher Regulierung wirtschaftlich!« Ströme. In der sechziger wurde ein hohes Wachstum des Gesellseharisprodukts erreicht. Am Anfang der siebziger begann man ein neues politisches Modell ins wirtschaftliche System einzuführen, wodurch liefe wirtschaftliche Krise erregt wurde., die man mit neuen Gesetzen und neuer Verfassung aufzulösen versuchen wird. 23 Problem valorizacije gradiva nekdanjih hranilnic in posojilnic Stane Granda 3oscdamc raziskave zadružnega gibanuja1 na Slovenskem so si za čas do začetka 11. svelovne vojne dokaj soglasne v njegovi oceni. Ugotovljene je, da so bili veliki rezultati doseže li predvsem v kreditnem zadružništvu2. To jc v veliki meri omililo agrarno krizo, kije trajala nekaj descllcl;j. Sumarni podatki o dejavnosti hranilnic in posojilnic, zlasti Pa listi o višini hranilnih vlug v letih pred 1. svetovno vojno in njihovem razmerju do posojil, pa odpirajo vrsto temeljnih vprašanj iz gospodarske in so-eialm preteklosti nase vasi. V okviru gesla Gospodarski obrat kmetije v Gospodarski in družbeni zgodovini Slovenccv, Zgodovina agrarnih panog jih je jasno definiral Bogo Grafenaucr\ Strnemo jih lahko v: a) vzroki zadolževanja b) izvor hranilnih vlog c) praktičen potek reševanja finančne plati agrarne krize. Med ohran,, nim arhivskim gradivom v naših arhivih nudi razmeroma veliko pojasnil na zastavljena vprašanja zapuščina hranilnic in posojilnic. Li--ratura o teh vprašanjih jc razaneromp obsežna4. V zadnjih letih jo izžJa vrsta novih del. Po zaslugah Marka Wallrilscha. Salvalorja Žilka, Janeza Kramarja in Milana Pahorja so dokaj dobro obdelane Slovenska Istra, Trst' in GoriškaS. Aleksander Vido iik<> je opisal isto problematiko za precejšcn del Štajerske n jugoslovanski del Koroške. Tudi °n'lran severne državne meje so ta vprašanja po t zaslugah Mirta Zwillra in Jakoba Sillerja kar zadovoljivo pojasnicna? -Iranilnišlvo na delu Gorenjec je opisal France Šlukl, na Dolenjskem in v Beli Krajini pa Zorka SkrabR Skoraj /a vse avtorje jc značilno, da jih pri opisovanju delovanja teh zavodov zanima širši politični in gospodarski okvir v cas naslajanja, datum nastanka, ustanovitelji in sestava vodstev, likvidacija. O finančni dejavnosti navajajo običamo malo podatkov, zadovoljujejo sc Z'hnai'!iln|nl glavnih postavk letnih bilanc Dlje J večina ne seže. Pri analizi uporabljenih virov opazimo, da sc naslanjajo na vpise v register, liska-nc_sl Mule. poročila občnih zborov, zapisnike sej na< Tr.va, redkeje nadzornega odbora. Izjcmomr so edeni ali uporabljeni deli revizijskih poročil, 'nogi so premalo pozorni in pozabijo izretno na-"o kakšnii principih je hranilnica in posojilnica delovala, jc bila torej liberalna ali klerikalna, ak jc odločila po razkolu znotraj SLS mod Jrvo svctovffl) vojno, je osla'a zvesta Krekovi orga-izaciji, ali sc jc pridružila ŠušleršiČu oziroma Lam pel u. Z arhivskega stališča jc problematiko naidclail-n^je obdelala Zorka Skr, bi. Navedla jc tudi grad i-ki so ga ustvarile hranili® in posojilnice^, avn- izraba zapuščine, ki jo hranijo v Zgodovin-3Kt:m arhlvu Ljubljana, enoti za Dolenjsko in Belo krtino v Novem mestu, ter primerjava podatkov o tovrstnem gradivu, ki sc hram drugod, ter nekateri t- ustnih razgovorih s kolegi arhivarji narekujejo opozori li na naslcdnj: izkušnje. Večino delavcev naših arhivov predstavljajo zgodovinarji. Po Študiju in siceršnjem posluhu za vsakodnevne živ jenje imajc posluh predvsem za politično zgodovino in družbeno, ali bolje, društveno dejavnost, znamenite posameznike, pri Čemer sc kriteriji oognslo čez noč popolnoma obrnejo, razmeroma malo posluha namcr.jajo gospodarski in socialni problema I ':i. To sc odraža luci v ohranjenem arhiv-kem gradivu in njegovi urejenosti. Zlasti za gospodarsko problematiko velia. da k ub nc-dvomr m naporom in dobri volji ni pravih rezultatov, šc huje. Vcl-ko je žc zavoženega in to nepopravljivo. Krivcev z,a to nc gre javno iskali, r i znanih javno razglašali, ker v n jhovih odločitvah ni bilo načrtne zlobe, prci neznanje in nepremišljenost, Prizna i jim 'c treba, da jc dejansko nemogoče predviden razvoj znan osi i, da nc moremo vedeli, kaj bodo čez dcscllc':a iskali, zaradi prostorske stiske pa sc jc treba naglo odločali. Prešibke so tudi povezave z uporabniki o aroma imajo li kot najo-slrcjši kritiki dela arhivarjev premalo posluha za njihove težave. Vse to posipanje s pepelom pa kljub vsemu nc more popravil škode. Na podlagi nekaterih primerjav in pri"alnih poizvedovanj sem ugotovi1, da so bile v orel ck losi i žrtev valorizacij predvsem različne Aračunske kn,,gc, med njimi zlasti glavne knugc hianilnih vlog n g'avnc knjige posojil. Veliki formati, na 1 idez dolgočasne tabelo, polne nekih štev k, daicjo tako glede oblike kol vsebine razumeli ozadje lakih odločitev, šc zlasti, če se zavedamo, da ic b'la mnogim zgodovinarjem v sredni Šoli matematika šibke,ša stran. V bistvu pa ravno izločitev te dokumentacije pomeni, nekoliko gorbo rečeno, odpravo smisla varovanji tovrstnega gradiva. Skors vse ostale podatke lahko najdemo v časopisju, vpisnih registrih ali pa iih na podlagi računskih kniig izdelamo sami, zlasti v dobj uvclja-vljanaj računal šiva. Zapisniki letnih skupščin so običajne brez neke večje vi ed nosi i, elane posojilnice lahko ugotovimo iz, vlagateljev in šc bolj posojilojemalcev, bilanco lahko izdelamo sami, če žc ni objavljena, statuti so bil {iskani, vp.sali jc bilo treba le kraj in nekaj drugih podrobnosti. Brez glavnih knjig posojil in h anilnih vlog nc moremo prestopili deskriptivne laze raziskovanj, ni imgočc odgovorili na vprašanja, t jih pred nas kot bistvena poslavlja zgodov na zadružništva tn podeželja. Analiza glavnih hr .r.ilnih vlog in posojil za Šmarjelo in Št. Peter (Oločec), oba nI Dolenjskem ob ccsti Novo mesto - Mokronog, pa jc pokazala šc drug pomemben rezultat. Pri odločitvi, kaj ohraniti ir> kaj nepovratno zavreči, ni mogoče izhajati iz nekakšnega vzorca, amnak c treba izhajali iz pozna- 24 vanja zgodovinskega dogajanja. Pri privatnikih zadolženi kmetje so sc v iskanju pomoči najprej zatekli v na;$tarcjšo posoj mieo ne ;cm območju, ki jc bila 1897. leta ustanovljena v Škocjunu. Svoj položaj so take olajša'i, ne pa rešili,- Zelo verjetno so v skladu z določili statuta vračanje posoji-a podaljšali. Ko sta bili ustanovljeni posojilnici v Šmatjcti in St. Petru (obe 1908), so sc zatekli tja, da so vrnili Škocjanski. Tako so sc postopoma rešili dolgov. Ni torej dovolj ohraniti le gradivo ene izmed teh pomembnih ustanov, treba jc upoštevati tudi kronološko zaporedje njihovega nastajanja in vpliv lokalnih centrov. Zgom.i navedene misli želiio odpreti širšo disku nlio. Ker pa so izkušnje o takih pobudah zelo slabe, pripravljeni smo se ure in ure pogovarjati o ljudeh, posameznikih, ne pa o problemu, ki so ga ti izzvali, bi začasno predlagal naslcdnj j rešitev. Arhivarjem mora biti osnoven cilj, da prevzamejo največ možnega gradiva. Pri izločaniu naj bo na preje »žrtev« tisto, za katerega lahko s popolno gotovostjo domnevamo, da se jc enako ali podobno ohranilo v drugih nahajališčih. Pred nujnimi odločitvami o izločanju jc treba opraviti ali pa naročiti, tudi preko ustreznega ministrstva, ustrezno raziskavo. Njene rezultate je potem potrebno podrobno analizirati in prediskutirati strpno in argumentirano v naj-širštm krogu zainteresiranih strokovnjakov in šele po skupnem razmi~)cku sprejeti načelno nehvalcž,-no odločitev. Razmišljanje brez stvarno opravljenih analiz, sklicevanje na vcčdcsctletnc izkušnje, tuje primerjave ali eelo nekakšne vzorce, jc izkaz nekritičnosti predlagatelja konkretne rešitve. Pri odločitvah, kjer napak ni mogoče popravljati, jc treba biti skrajno previden in dostopen za vsako sugestijo. OPOMBE 1. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih parog 1., Ljubljana 19"?0, str. 539. Glej tudi tam navedeno literaturo. — 2. ravno tam, str. 637. — 3. ravno tam, str 639. — 4. ravno tam, str. 640. — 5. Marko Waitrilsch, Slovensko bančništvo in posojilmštvo na Goriškem, Gorica I9S2, Savator Žitko-Janez Kramar, Hraniinirtvo in posoiilništvo v slovenski Istri, Ko-pur 1985; Milan Pahor, Slovensko denarništvo v Trstu, Trst 1989. — 6. Aleksander Vidcčnik: Denarništvo v Celju od hranilnicc do banke, Celje 1989; Denarništvo v Še-Icški in Zgornji Sa' injski dolini, Vclcnic 1989; Denarništvo v Koroški krajin. Slovenj Gradée 1989; Pasojilni-št\ o in hranilnišvo v Savinjsk dolini, Celje '991. — 7. Mirt Zwitter, 30-lctmea samostojnega zadružnega ,;rcd'š-ča za Slovensko Koroško. Koledar Slovenske Koroške 1952, Celovec 1951, str. 115-130, Jakob Sittcr, Die Anfange des slowcn sehen Genossenschaftswesens in Siid-kanten und dessen heutige Struktur, Einordnung und Position in der ostcrrcich i sehen kindlichen Genossenschaft-so'ganisation unter besonderer Berücksichtigung der Warenorganisation (dipl. delo), Linz 1981. — 8. Zorka .Skrabl HranilniSt"o na Dolenjskem in v Fïeli krajini. France Štukl. Hraminištvo v Školji Loki. Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana 5, Ljubljana 1983. — 9. ravno tam, str. 25 ZUSAMMENFASSUNG I'rohIm« der Ik'wwhnl des Schriftcuics ehemaliger Spar und Darldinskasscn Slam- (iranda Der Autor macht auf die voreilige Aussonderung der Rcchnunysbücher der Spar- and Darlehnskasscn aufmerksam die er für wesentlichen Teil des Archivnachlasses dieser Anstalten halt. Er schlägt vor, vor den endgültigen Entscheidungen betreffs der !icwertun»cn dksar-tigen Arehivgutes eine vorhergehende Erforschung v.u machen. Die Ergebnisse dieser Erforschung brauchen di skutiert zu werden und erst dann sollte man sich cndgiil tig entscheiden, was aufzucrhaltcn und was auszusondern ist Kazensko maieriaino pravo na Slovenskem od 1852 do 1930 ,/clka \\felik V preisnji Številki Arhivov smo na kratko opisah pnstojnost sodišč in kazenski postopek na prvi stopnji od leta 18"r4 do 1930. Kazenski postopek se začne na prvi s'.opnji izvajati v konkretnem primeru verjetnor.ti ozi-oma suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in sicer z namenom, da sc ugotovi, ali je bilo tudi v resni 'i storjeno, da sc najde storilec in kaznuje. Sistem norm. ■., ure ajo kazenski postopek, imenujemo kazensko formalno pravo. Le-to pa obstaia le zaradi zvedbe materialnega kazenskega prava, sistema norm, s katerimi se v neki državi določijo kazniva dejanja, kazenske sankcije za storii1 ce teh kaznivih drjanj ter pogoje za uporabo kazenskih sankcij. Zaradi tesne povezanosti formalnega in materialnega prava ti za rad' nujnosti poznavanju vsaj temeljnih pojmov kazenskega prava za dobro strokovno obdelavo arhivskega gradiva sodišč smo sc odločili tokrat na kratko predstavit- kazensko materialno pravo, ki jc veljalo na Slovenskem od septembra 1852 do innuarja 1930. Določbe kazenskega materialnega prava jc vseboval predvsem splošni kazenski zakonik imenovan Kazenski zakon o hudodcl tvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 18521, kj je zilčcl veljati 1- septembra istega leta in jc veljal, z nekateri ni spremembami2, vse do 1. januarja 1930, ko jc začel veljat, kazenski zakonik z dne 27. januana 19293 Norme kazenskega materialnega prava je vseboval tudi tiskovr i zakon in številni drugi stranski zako-11 Za tiskovne delikte jc na sodiščih tekel tudi poseben postopek in tiskovne kazenske zadeve so se vpisovale v poseben vpisnik. Vendar na tem mestu ne bomo obravnavali nobenega specialnega kazenskega zakona. b-sojenčeva družina predvsem v denarnem smislu. Kadar je nekdo storil več različnih kaznivih dejanj, ki so sc sodila skupaj, je jodisčc odmerilo kazen v okviru, za na;težje kaznivo dejanje zagrožene kazni, upoštevaje pri tem tudi druga storjena kazniva dejanja. Krivda za storjeno hudodelstvo ni zadela le neposrednega storilca temveč tudi druge udeležence kot napi-ljcvalcc iij sodelavce, vendarle, čc so dejanje storili naklepno. Tisti pa, ki jc brez vnaprejšnjega dogovora šele po storjenem ddiktu kakorkoli pomagal storilcu, ali jc imel od hudodelstva korist, ni bil kri / istega delikta kot storibe. temveč posebnega hudodelstva, ki se ic imenovalo »hudodelni-kom dana podpomoe«. Kazniv jc bil prav tako poskus hudodelstva in jc bilo mogoče zanj izreči tako kazen kot za samo hudodelstvo. Kazniv jc lil tudi poskus napeljevanja h kaznivemu dejanju. Kazenski zakon jc poznal tudi institut pravnih poslcdic obsodbe. Vsakemu obsojencu so bile z obsodbo po zakonu odvzete določene. že pridobljene pravicc, ali pa jc bila na obsodbo vezana prepoved pridobitve določenih pravic. Tako so bili na primer hudodelci, odvzeti vsi redi, odl.Jtovanja, akademski naslovi, prepovedano mu jc bilo prevzeti delo odgovornega urednika periodičnega tiska, opravljanje javne službe, učiteljskega dela, sodne, advokatske m notarske službe. Sc dodatne pravne posleaiee so zadele obsojenega na smrt ali težko ječo. Kazenski zakon jc poznal osemintrideset hudodelstev in še dcvctintridcsctc-ga, ki jc bil le posebna oblika pomoči storilcu kateregakoli hudodelstva in smo ga že omenili. Hudodelstva so bila: 1. velcizdaja 2. razžalitev veličanstva in članov eesaiikc hiše 3. motenje javnega miru 4. vstaja 5. punt 6. javno nasilje, storjeno z nasilnim ravnanjem zoper zbor. ki gaje vlada sklicala za obravnavanje javnih zadev, zoper sodišče ali druge ¡avne organe 7. javno nasilje, storjeno z nas,In m ravna.ijem zoper zakonito priznane korporaciji ali zbore, ki so pod nadzorom javnega organa ali z niim sodelujejo 8. javno nasilic, storjeno z uporabo sile ali nevarne grožnje zoper uradne osebe pri opravljanju uradnih zadev 9. javno nasilje, storicno z nasilnim vdorom v tujo nepremičnino 10. javno nasilje, storjeno z zlobnim poškodovanjem tuje lastnine 11. javno naailjc, storjeno z zlobnimi dejanji ali opustitvami v posebno nevarnih razmerah 12. javno nasilje", stMjcno z zlobnim poškodovanjem ali motenjem državnega telegrafa 13. javno nasilje, storjeno z »Ijudoropstvom« fjavno nasilje stoijcno tako, da se nekoga z zvijačo ali s silo pridobi, z namenom izročiti ga kaki tuji oblasti) 14. javno nasilje, storicno s protipravnim omejevanjem osebne svobode 15. javno nasilje, storjeno tako, da sc z nekom ravna kot s sužnicm 16. javno nas Ijc. storieno z ugrabitvijo 1692 17. javno nasilje, storjeno z izsiljevanjem 18. javno nasilje, storjeno z ncvarr'mi grožnjami 19. zloraba uradnega položaja 20. ponarejanje javnih kred^nih papirjev 21. ponarejanje kovanega denarja 22. motenje vere 23. posilstvo 24. spolna zloraba mladoletnih oseb, ki še niso dopolnile štirinajst let (oskrumba) 25. druga nečisiovanja (z ži almi, z osebami istega spola, s somdr ci) 26. umor 21. uboj 28. odprava telesnega ploda 29. za^rženje otroka 30. težka telesna poškodba 31. dvoboj 32. zažig 33. tatvina 34. poneverba 35. rop 36. goljuf a 37. dvojni zakon 38. obrekovanje. V drugem delu kazenskega zakona {§§ 233-532) so bili skupaj obravnavani prekrški in prestopk' Tudi ta del je imel splošn in posebni del. V splošnem delu (§S 233-277) so bile določbe, ki so veljale za vse prekrškt in prestopke, v posebnem delu (§§ 278-532) pa določbe za posamezna kazniva dejanja. Prekrški so bila težja kazniva dejanja od prestopkov in na prvi stopnji so o njih razsojala zborna sodišča prve stopnje, o prestopkih pa okrajna sodisča. Splošnega pravila, ki bi omogočal ločevanje prekrškov in prestopkov, zakon ni vseboval, temveč je za vsako posamezno kaznivo dejanje določil, ali gre za prekršek ali prestopek. Prekrški in prestopki so bila dejanja in opustitve, zli katere je lahko vsakdo vedel, da niso dovoljena, oziroma je ba storilec giede na osebno stanje in razmere dolžan poznati posebna pravila, k' jih je prekršil. Prekrški in prestopki so bili kazr va dejanja tudi kadar pri storilcu n. obstajal hudoben namen (naklep) in ni nastala Škoda. Glede poskusa kaznivega dejanja in udeležbe pri deliktu so vebala tudi tu ista pravila kot pn hudodelstvih. Kazni za prekrške in prestopke pa so bile: denarna kazen, odvzem blaga ali opreme, izguba pravic in dovoljenj, zapor n !7gon ter do leta 1867 tudi tepež. Zapor je tr jal najmanj štiriindvajset ur in največ šest mesecev. Sod;Šče je lahko izreklo več kazni skupaj ali pa je kazen zapora poostrilo, podobno kot pri kazni ječe. Obstajal je zapor prve stopnic, zapor druge stopnic - strogi zapor ter hišni zapor. Tudi pri teh kaznivih dnanjih so se pri odmeri kazni upoštevale oteževalne in olaj;evalne okoliščine. kazen seje prav, loma določala v mejah, ki jih je za vsak prekršek ali prestopek določil zakon, tudi tu je obstajal nstitut zredne onr'itve kazni Kadar je sodišče sodilo več kaznivih dejanj skupaj, se je tudi tu odmerila kazen glede na najtežje kaznivo dejanj \ Prekrški in prestopki so bili razdeljeni v tri glavne skupine: 1. Prekrški in prestopki zoper javno varnost {§§ 278-334), ki so se delili v tri podskupine: a) prekrški in prestopki zoper javni mir n red b) prestopk, zoper javne naprave in ukrepe, namenjene splošni varnosti c) prestopki zoper uradno dolžnost. 2. Prekrški in prestopki zoper varnost posameznikov (&§ 335-499), ki so se delili v pet podskupin: a) prekrški in prestopi.i zoper varnost življenja b) prekrški in prestopki zoper zdravje c) prestopki zoper telesno varnost č) prekrški in prestopki zoper varnost lastnine d) prekrški in prestopki zoper varnost časti. 3. Prekrški in prestopki zoper javno moralo {§§ 500-525) Op: sani kazenski zakon je veljal tudi še prvih enajst let v jugoslovanski SlcJeniji Z ukazom vlade z dne 25. flbruflja 1919 pa je bila na celo državo razširjena uporaba IX. irj X. poglavja srbskega kazenskega zakona7. Ukaz je bil objavljen v Službenih novinah Šele 10. aprila 1919, v Uradnem listu pa celo šele l. juliia stepa leta, skupa> z izvršilno naredbo ministra za pravosodje z dne 27. maia 1919. Deveto poglavje srbskega kazenskega zakona je obsegalo določila o hudodelstvih in prekrških zoper domovino, vladarja in ustavo, deseto poglavje pa določila o hudodelstvih in prekrških zoper zakon, oblastvo in javni red. V izvršilni na-redbi je bilo obrazloženo, katera kazniva dejanja iz dc/etegi in desetega poglavja srbskega kazenskega zakonika naj se smatrajo za hudodelstva, katera za prekrške in prestopke. Kazniva dejanja, za katera je zakon zaprozil smrtno kazen, robijo ali izgnanje, so se morala obravnavati kot hudodelstva, kazniva dejanja, za katera je zakon zagrozil kazen zapora nad en mesec, izgubo službe ali denarno kazen nad trideset talerjev, kot prekrški in kazniva dejanja, za katera je bila zagrožena kazen zapora do enega me seča ali denarna kazen do tristo dinarjev kot prestopki. Olajševalne in oteževalne okoliščine so se določale po srbskem kazenskem zakoniku. Namesto kazni robije oziroma zapora se je določila kazen težke ječe oziroma strogega zapora. Denarne kazni 50 se določale v kronah. Vlada je 4. aprila 1921 izdala naredbo, s katero je bila ?.a deveto in deseto poglavje srbskega kazenskega zakonika razširjena veliavnost splošnega dela tega zakonika na vso državo8. Zakon z dne 21. aprila 1922, ki je bil razglašen Šele 22. anuarja 1924, pa je dal IX. in X. poglavju srbskega kazenskega zakonika n v te- zve^i tudi splošnim predpisom tega zakon ;a, zakonito podlago. Poznavanje kazen^kegi? materialnega prava nam je potrebno, preden pristopamo k valorizaciji sodnega gradiva. Najmanjšo selekcijo bomo prav gotovo izvajali pri najtežjih kaznivih dejar.nh in večjo pri lažjih kaznivih dcianjih. Prav taio je poznavanje te materije potrebno tudi kasneje, pri strokovni obdelavi kazenskih spisov, saj mora biti navedba kaznivega dejar a ena izmed temeljnih postavk popisa. OPOMBE i. Državni zakonik ¡952, Št. 117. — 2. Novele k splošnemu delu kazenskega zakona: zakon z dne 15.11. i 867, za- 27 kon z dne 1.4.1872, zakon z dne 20.7,1912, zakon z dne 21J. 1918, zakon z dne 21.3.1918; Novele k posebnemu fch kazenskega zakona: zakon z dne 9.4.1910, zakon z dne 10.12.1914, zakon z dne 17.12.1862, zakon z dne I8.I2.IO06. — 3. Uradni list 1929, št. 74. - 4. Izraze povzemamo iz Kazenskega zakona o hudodelstvi h, pregretih in prestopkih, ki jc izšel v Zbirki avstrijsk h zakonov v slovenskem jeziku v Ljubljani 1889. leta, kadar so se Ic-ii ohranili tudi v sodnih spisih. Spremenili smo tiste zastarele izraze, ki danes niso vc£ razumljivi in jih je v veliki meri opuščala že sadna praksa. — 5. Sergij Vilfan, vr . zgodovina Slovencev, Ljubljano 1961. — 6. Glej tudi: atji. Vodo pivec s sodelavci, Postava in hudodelstvo, Lj iUiana 1990. — 7. Kriminalni (kaznitclni) ziko-mk zr iralcstvo Srbijn z dne 28.3.1860. — 8. Uradni list 1921, št. 134. ZUSAMMENFASSUNG Materielles Strafrccht in Slowenien 1825 - 1930 Jctku Meük Die liestimmungeu des materiellen Strafrcchts. das in Slowenien in den Jahren 1852 - 1930 in Kraft war, Warden vor allem ;m Strafgesetz, über Verbrechen, libcrtrc tungen und Delikte enthalten. Ei; ist für uns notwendig, dieses Recht gut zu kennen, um das Gcrichtschriftgut bewerten zu können, und auch spater, bei der fachlichen Strafaktcnbccirbcitnng. Organizacija arnivske siužhe v Sloveniji Marija Ohhk-Čarni Iz preteklih stoletij se nam je ohranila bogata arhivska dediščina. Zbirali so jo muzeji, b-blioteke. društva in posamezniki, od prejšnjega stoletja že tudi arhivi1. Arhivska služba na celotnem ozemlju Sit ven c pa se jc začela postavljati po letu 1945. 'cdaj je bilo stanje arhivov naslednje: Državni ar-hlv v Ljubljani, ustanovljen leta 1926, jc bil še vedno v Narodnem muzeju. Banovinski arhiv v Mari-rul kije deloval od leta 1932, seje od okupatorja zelo prizadet obnavljal v okviru Pokrajinskega mu" Samostojno so delovali Mestni arhiv v 1 iub-A u' -Sofijski] arhiva v Ljubljani in Mariboru. Znanstvenem inštitutu pri Predsedstvu SNOS, ustanovljen leta 1944, jc tudi po osvobodi tvi ostal pri nicm in jc kar.neje po ustanovitvi Muzeja narodne osvoboditve prešel v muzej. Pomembnejše arhivske zb; kc so imeli muzeji v No- vem n tu, Brežicah, Skofii Loki, Kranju, Ptuju, S-clju. V Kopru in Piranu, ki sta bila tedaj še zunaj jugoslovanskega državnega ozemlja, sta bila arhiva v okviru mestnih knjižnic. <->nce oktobra 1945 jc Narodna vlada Slovenije izdala Uredbo o ustanovitvi Osrednjega državnega arl 'a in arhivskega sveta111. Po tej uredbi jc bil ustiinnvljnn Osrednji državni arhiv SlovBiije vL DAS) za vse ozemlje federalne Slovenije kot sa-mo^toj.,a državna ustanova pod neposrednim nadzorom Minirtrstva za presveto, ki ga jc to ministr-0 tudi financiralo iz posebne proračunske pojav A-:t a :en prlčo-J a £e1 1J£ tAl 1*. "'' Sr. ielA. 1; ^-'oke umfft&oetl 1' kfl '.ure i te" lh n. i r . '. \ 'r uste-Titr&i T ! IL --( ItaJto ee VI Jut T r:".. oh rarja ■ ir.r. :. i Ioč*'. av, :u spotr-mno r*eo kulture ln r^ie Etrenl J.n :e tez :' \ ['c'" ib izrclioi, ki, vedno pettro ee preple".aj ai, Lrujajo ln vri Itaj t Je t t^aft ¿tfl . Set- pa arhivi, t^zeJl Iti tinrtnce'.re galtrijt nloa elra-fite tfer ulv.jenje, i njit". "' r.iprertara klije ki I ca ' du^-.ovr.e^a ilu ;a. 7 V o eo ti zniodl r'. ^mrteljl i 1 rr'f 1,' ut e ir.i I kJVJ: 1 risr.l^no ln c&rko ljubiti sr.rir.a le to, kar dabro rcai.MT.c .^lide rji r^n-traie poeetmoer}.,nJ*iraio moi in njihov pOfmr., ki Imi i utJitr. 1.1:ic-rlir.e-n ras* cju .f^jr^ol 1 aj rmie i^ado* Im, ^nr&iopijja in unot-tiaciM 3m]txe _ J ojzi nait^TJrilh f rl.Ta>. v rjifl lh ir? I vlh Iti mnej l?v te^a r.e pciablmo nikdar I r. nI oll TeVo pe \ -sd t r' • " p. ■T o ercjjciega M' IJ " f-Je popil tvit. ^ .'/i1 'I".! r, j tre L tarte in nitpore duh^intb etnij -' ■■ r .:'. r - r/, o laiiil oiOJ TAlerJtos'nl u' ln ^-.dr^itl I v:ir\'.s-'.' ritfellVfl ilil liTii .1 :llje. j]a i^oifcrld Q afblilh, \rdlm, Je maraoreja eiuii le-ti rezloilU ln jhni lbml Josip Mal šl. 5. ovoj 4 verza, muzeji) so imele lahko svoje zbirke, s tem, da so bile dnlžnc popise arhivskega gradiva dostavljati državnemu arhivu in ga seznaniati s spre membami. Drtavni ¿irhiv je imel pravico in dolžnost nadzidati arhivski {»zgodovinsko-i:rhivski«) material ne glede na to, v čigavih rokah je bil in predpisovati obvezne ukrepe Zu njihovo zaščito. Zakon je določil, da se pi Zveznem ministrstvu za znanost in kulturo ustanovi Glavni arh /sk svet, pri repubPških ministrstvih za znanost in kulturo pa republiški arhivski svet'1 kot »svetovalna strokovna telesa«. Glasni arhivski svet j: ustanovila zvezna vlada, republiške pa vlade republik. Zakon je določal, da bodo republike sprejele svoje zakone o državnih arhivih, dotlej pa naj bi splošni zakon veljal na eelotnem ozemlju FLRJ. Svojega zakona v Sloveniji nismo dobili, pač pa je vlada na podlagi zveznega zakona že poleti 1 °50 postavila Arhivski svet LR Slovenije7 pri Ministr stvu za inanost in kulturo. Z odločbo, ki mu ni na-tančnejj opredelila nalog, je imenovala njegovih 8 članov, za predsednika univ.prof. akad Milka Kosa, za podpredsedr (a višjega pravnega referenta pri komiteju za zakonodajo in izgradnjo ljudske obkisti Frmina Frfolja, za tajnika načelnika oddelka za znanost pri Mir istrstvu za znanost in kulturo LRP Jožeta Koša rja, za člane; univ.prof.dr. Frana Zwittra, ravnatelja ODAS Jožeta Mačka, znanstvenega sodelavca Ekonomske fakultete dr. Pavleta Hlaznika, ravnatelja Muzeja mirodne osvoboditve Janeza Kramarja n znanstvenega sodelavca Muze-ia narodne osvoboditve dr. Franceta Škerla. Septembra 1950 je zvezna vlada ustiinovila Glavni arhivski svetK, ki nai kot strokovno posvetovalni urgan pri Svetu za znanost in kulturo FLRJ preučuje teoretična, metodoleška n organizacijska vprašanja arhivistike in svetu daje o njih mnenja in predloge. Prav tako naj daje mnenje i predloge glede vseh strokovnih arhivskih opravil in glede učnih načrtov in programov za vzgojo strokovnih arhivskih kadrov. Skrb. nai tudi za izdajo arhivskih strokovnih publikacij. V Glavni arhivski svet je bil imenovan tudi Jože Maček, ravnatelj ODAS, kot predstavnih arhivskega sveta republike Slovcnre. Ocl arhivsk'h svetov so ustanovitelji pričakovali, da bodo nosilci /azvoja arhivske službe, ker bodo glede na sestavo lahko globlje zajeli in preučili strokovno problematiko, kot bi to lahkn storili administrativni upravni organi. Glavni arhivski svet je leta 1951 začel izda tati arhivsk strokovni časopis Arhivist. Arhivski svet LR Slovenije je sodeloval v Glavnem arhi vskem svetu, ga obveščal o stanju v Sloveniji in ga seznanjal z naro problematiko. Pripravljal je republiški arhivski z;ikon, za katerega je izdelal nekaj osnutkov, ■ nobeden ni bil predložen skupščini v sprejem. Prizadeval si je za prostore ODAS, za ustanavlj inje arhivov in se ukvarjal s problemi vračania arhivov po mednarodnih pogodbah. Po načelih nove zvezne ustave iz leta 1953 naj bi se Glasni arhivski svet preoblikoval v družbeni organ. Zato je bila ustanovljena zveza arhivskih delavcev Bugoslavije, ki je povzela funke Glavnega arhivskega sveta-1. Tudi v Sloveniji je naloge Ar- 29 hivskcga cveta prevzelo 27. aprila 1954 ustanovljeno Arhivsko društvo. Zamišljeno je bilo, da bo to, z;l razliko od Arhivskega sveta, v tesni povezavi z arhivskim delom lažje evidentiralo in reševalo tc-koee arhivske probleme. V svoja pravila si je zapi salo, db bo skrbelo za napredek arhivistike n arhivske službe, skrbelo za strokovni dvig arhivskih Havcev, usklajevalo arhivsko delo, pospeševalo zavest o pomenu arhivov, posredovalo izkušnje, predlagalo pristojnim organom ukrepe za napredek službe in zaščito arhivalij in zastopale tudi interese arhivskih delavčevi". Društvo je te naloge v okviru svojih možnosti Opravljale več kot desetletje. V tem času so se formirali oziroma osamosvojili arhivi v Mariboru 1952), Celju (1956), Kopru (1956), Ljubljani (1950), Piranu (1955) m Ptnju (1955). Le v Novi Corici še niso imeli samostojnega arhiva. Leta IJ66 ustanovljeni oddc'ck pri občini Nova Gorica Jc Postal samostojen leta 1972. Jovcmbra 1964 je zvezna skupščina sprega >*>pli)šni zakon n arhivskem gradivu", februarja ' J66 pa slovenska skupščina slovenski Zakon i> ; rl|ivskGn grailivu in d arhivih12. Organizacija službe, ki jo ta zakon predvideva za vse območje Slovenije, je naslednja: občinske skupščine ustanove arhive za svoje območje, lahko reč občin skupaj en arhiv. Občinska skupščina lahko pooblasti arhiv v drugi občini, da opravlja varstvo na njenem območju. Dokler tega ne stori, optavlja to službo na njihevem območju Arhiv Slovenije. Arhiv Slovenije, katerega ustanovitelj jc Skupščina SR Slovcnij,, varuje arhivsko in rcgistratnrno gradivo, k ima P|°|llc republiko, vodi razvid nad stiki slovem arhivov s tujino in daje mnenje, ali so izpol njeni v:;i pogoji za ustanovitev novega arhiva. Za-onitost dela arhiva nadzoruje pristojn Jipravni organ občine kjer je arhiv, zakonitost dela Arhiva ^'ovenijc pa republiški sekretariat za prosveto i Zakon določi organe in organizaciu, ki ahko| samostojno varujejo gradivo, nastalo iz astnega delovanja (upravni organi za narodno obrambo, upravni organi za n etra nje zadeve ter S^ntralni komite Zveze komunistov Slovenije), zvzanic iz splošne službe varstva zavode, ki pre-clCUJC{° zBodovino delavskega gibanja ter določa, 'i arhiv lahko prepusti (s pogodbo) posamc? jim rganom in organizacijam določene vrste arhivskem rcgisiraturnega gradiva in opravljanje določenih ilog v zvezi z njim. I oseb-n člen zakona jc določil, da se za pispcšc-so n n k!)0rJinilcij° svoje dejavnosti, medsebojno nr , Van-'c in obravnavanje vprašanj, ki sc skup-S-j pom na, arhivi lahko združujejo v skupnosti. , . 1 P°dhE tega člena ;,o v.si arhivi s pogodbo, ki '1 Jo podpisali že maja in junija 1966, ustanovili ' h : u>st arhivi)v Slovenije (SAS). h kateri so na- nuiS ■ii*1° w¥>§i M PcnlraM komite Z K S. rc-l "Oiiski sekretariat za notranje zadeve ter Inštitut no?°L VmC Llciyvsk(>g;i gibanja v Ljubljani. Skup-je bilaj pravna oseba s svojim statutom, je ni' .Pordinirala varstvo, dajala organom In orga-zi ;'l,clJL1SI Predloge za njegove zboljšanje in irgani-'iiij ter izvajala skupne programe za razvoj služ-■ Ur&in SAS je bil svet, sestavljen iz ravnateljev arhivov in vodij arhivskih služb. Sklepi, ki jih jc sprejmi svet, so bdi za elanc skupnosti obvezni. Tekoče naloge je opravljala Uprava SAS, ki jc imela sedež v republiškem arhivu. SAS je imela svoje glasilo Objave13. Društvo seje po ustanovitvi SAS posvetilo predvsem izobraževanju članov in popularizacijskim nalogam. Za k nn o spremembah in dnpolnitvah Zakona n arhivskem gradivu in u jirhivih14, sprejet leta ]y73 glede same organizacije službe ni prinesel velikih sprmemb. Določil je le, da morajo občinske skupščine ob ustanovitvi arhiva pridobiti soglasje temeljne kulturne skupnosti. Arh v Slovenije naj bi kol zadeve posebnega družbenega pomena poleg teh, ki so bile navedene že v zakonu iz leta 1966, vodil še republiško evidenco arhivskega gradiva in cvifentiral arhivsko gradivo, ki je v tujini in zadeva SR Slovenijo in Slovence in skrbel za strokovni napredek arhivske službe. Določeno je bilo, da mu arhivi s saais-npravnim sporazumom lahko določio šc druge strokovne zadeve, ki jilj opravlja v skupnem interesu. Določilo o združevanju arhivov v skupnost jc ostalo. T^da z zakonom o organizaei' republiške uprave leta ]974J5 je Arhiv Slovenije poslal republiška upravna organizacija. Njegovo članstvo in sodclovanie v SAS je postalo s tem formalno vprašljivo. Leta 1976 sprejeti Zakon o združenem delu pa ni dajal več osnove za take skupnosti. Svet S\S se ic na željo arhivov Še sestajal, a ti sestanki direktorjev so . neli boli vlogo medsebojnega informiranja. Leta 1982 jc bila skupnost tudi formalno nki-l jena16. S tem, da je Arhiv Slovenije leta 19"M postal republiška upravna organizacija, se ie začela d veti r-nost v organizaciji arhivske službe v republiki. Občine statusa regionalnih arhivov ni^o spreminjale, ostali so zavodi na področju kulture, čeprav je upravni zakon tndi zanje predvideval mežnest organiziranja v upravi. Tako jc bile brez učinka tudi določilo o matični dužbi. ki naj bi 10 po Zakonu o organizaciji uprave opravljal republiški arhiv. Tako dvojnost jc prevzel tud Zaknn i> naravni in kulturni dediščini17 iz leta 1981, ki jc tudi glede organiziranosti službe ostal pri stari shemi. Arhivu SR Slovenije ie odvzel nalogo dajati mnenje o pogojih za ustanovitev arhiva, zadolžil pa ga jc, da za območje vse Slovciv c vodi republiško zbirno evidenco arhivskega gradiva evidenco gradiva, ki jc zunaj območja SR Slovenije in zadeva SR Slovenijo, da vodi 1NDOK center za arhivistiko, organizira in vodi usklajevanje metod in postopkov za delo v arhivih ter razvija in usmerja raziskoi/alno delo v zvezi z arh 'istiko. /^akon ni predvidel načina za izvajanje teh nalog in ni pooblastil Arhiva SR Slovenije za izvajanje malicnosti, ki mu jo je naložil upravni zakon Zate jc ari iv po potrebi vabil predstavnike vseh arhivov in arhivskih služb na sestanke a.i skliceval sestanke na željo katerega jd arhivov, kicr so nrediskutirali in usklajevali i menja o tekoči arhivski problematiki. Od februarja 1982 so sc predstav j ki arhivov sestajali kol Koordinacijski odbor arhivov1*, kar je bila nekakšna de- o lovna metoda za reševanje skupnih nalog. Obravnavana problematika jc bila navadno organizacijske narave, redkeie strokovne. Izpoln;evanie sklepov koordinacije n. b: o obvezno. Zakon za to ni da[ podlage. Maja 1990 jc bil s spremembo Zakona o naravni in kulturni dediščiniiy ukinjen Zgodovinski arhiv Centralnega komiteja ZKS. Gradivo je prevzel Arhiv Republike Slovenije. Če strnemo ta kratek pregled Drgani iiranja arhivske službe v skoraj pol stolčka, ugotovimo, da smo z Uredbo Narodne vlade Slovenije leta 1945, za katero nismo imeli osnove v zvezni zakonodaji ustanovil:* svoj državni arhiv, kije reševal arhivsko problematiko v času, ko je zvezna zakonodaja dajala arhive v varstvo .spomeniškim zavodom. Zal smo Splošni arhivski zakon iz leta 1950 preozko in pre-togo tolmačili, tako smo skali »velika ah zgodovinska« mesta, kjer srnu ustanovili mestne arhive in nc potrebnih regionalnih, ko smo bili v zadregi, kako imenovati arhiv v Mariboru, ki je že bil nekoč banovinski. Raziskati bc treba šc, zakaj osnutek rcpublijlega arhivskega zakona, ki 'ia ie v začetku 50. let dobro pr.pravil Arhivski svet, ni našel poti v republiško skupšeino. To je zavrlo razvoj službe, zlasti oblikovanje arhivske mreže za poldrugo desetletje. Svoj zakon smo sprceli šele leta 1966. Telo, ki naj bi službo pospeševalo in usklajevalo, jc bil leta 1950 ustanovljeni Arhivski svet pri Ministrstvu za znanost in kulturo - do leta 1950 je to delala Arhivska sekcija zgodovinskega društva. Za Arhivski svet se je 1 ukazalo, da premalo povezan z živo arhivsko problematiko, zato je njegove naloge leta 1954 prevzelo Arhivsko društvo. Društvu nepovezanosti z arhivi ni mogcie očitati, a pokazalo seje, da večjih nalog brez pomoči neke institucije (Državni arhiv LRS) ni moglo izpeljati. Leta 1966 smo ustanovili Skupnost arhvov. Ob njenem predvsem usklajevalnem in pospeševalnem delu društva jc služba v 60. in 70. letih naredila precejšen napredek: ko jc skupnost zamrla, nismo našli nadomestila zanjo. Zakon o naravni in kulturni dediščini je naloge pospeševanja in koordiniranj? sicer cvidcnti al, ni pa poskrbel, da bi bile izvršene. Naložil jih jc republiškemu arhivu, ne da bi mu dal možnosti in pooblastila, da bi jih lahko v polni meri opravljal. OPOMBI- I. Arhivska služba na slovenskem nacionalnem o/cmlju seje do razpada Avstro Ogrske monarhijo leta 1918 razvijala kot del njene arhivske službe (J. Žontar Delovanje centralne koirrsijc /.a umetnostne spomenike in arhivskega sveta ter arhivi na Kranjskem, Arhivi XI, 1988, str. 22 in tam navedena literatura). Zc takrat si jc pojavila ideja o osrednjem arhivu vseli slovenskih dežel v Ljubljani, ki pa v takratnih razmerah ni nogla biti uresničena (J. Mal, Pcmcn in organi/aei.a arhivov] Dom n svet, 1910, str. 23-24). Med obema svetovoma vojnama smo leta 1926 dobili Državni arhiv v 'j ubija ni n na začel k u 30. tih let Banovinski arhiv v M a „boru, k: i; prevzel arhivske zbirke Zgodovinskega društva za slove isko Štajersko, ustanovljenega leta 1903 (V Vrbnjak, Prispevek k zgodovinopisju na slovenskim Stnjorskcn Zgodovinsko društvo v Mariboru J 903-1978. Maribor 19^1;). Poslovnik bano- vinskei^a arhiva, ki p jc ban dr Marušič izdal 20. aprila 1933, jc določal, da arhiv deluje na ozemiju mest Maribor, Ptuj in Celje ter srezkih načclstcv Maribor levi in desni breg, Ptuj, Dolnja Lendava, Murska Sobota, Ljutomer Dravograd, Slovenj Gradce, Konjicc, Šmarje pri Jclšan, Celje, Gornji grad. Laško in Urežicc. Sprejema arhiva lije tudi iz drugih krajev po:ebno če so v zvezi z zgodovino bivšega slovenskega Štajerskega. Na tem ozemlju banovinski arhivi »odkr.va in znanstveno proučuje« javne, cerkvene in privatne arhivalijc in arhive m skrbi, da se ohranijo. Zaensno hrani tudi vse upravne arhivr.'ije navedenega ozemlja, kine služijo več uradnim namenom (Uradni lis: Kraljevske banr.kc uprave Dravske banovine, [ jubljana 1933Lšt. 230/549). — hi. Uradni list SNOS in NVS st. 50/1945. Med vojno izdana Odlok Predsedstva SNOS o zaščiti knjižnic, arhivov in kulturnih spomenikov (Slovenski poročevalec 27. januar 1945) in Odlok Nacionalnega komiteja narodne osvoboditve Jugoslavije o zaščiti in čuvanju kulturnih .spomenikov in starin (Službeni list DFJ IO-124/1945) sta določila načelno zaščito arhivskega gradiva. Organiziranja zaščite zaradi vojnega stanja nista mogla urejati. —2. Primerjaj: 'predgovor uredništva], Varclvo spomenikov, [.jubljana, 1/1948, št. I, str. 2. — 3. Uradni list FLRJ št. 25/1948. — 4. AS, Arhiv Slovenije,spisi 1948. — 5. Marija Vcrbič,0 zavarovanju in hrambi naših arhivov. Varstvo spomenikov 11/1949, št. 1-2, str. 19. — 6. SLužheni list FNR.I št. 12/1950. —7. Uradni list LliSšt. 23/1950. — 8. Uradni list FLRJ št. 54/1950. — 9. »hivisi, Beograd 1953, št. 1-2. str. 80. — 10. AS, Arhivsko društvo Slovenije, fasc. 1. — I j. Uradni Ht SFRJ št. 48/1964. — 12. Uradni list SRS št. 4/1966. — 1.3. AS, Skupnost arhivov Slovenije, fase. I, Objave Skupnost: št. I in 2. (Izšle so tri številke Objav Skupnosti arhivov Slovknijcj številka l,dcccmbcr 1967, številka 2, december 1968 in številka 3, oktober 1971). — 14. Uradni list SRS št 34/1973.— 15. Uradni list SRS št. 39/1974.— 16. AS, Skupnost arhivov Slovenije, spisi 1982.— 17. Uradni list SRS Št. I/198L — 18. Obvestila Armad Republike Slovenije 1985, L št. L — 19. Uradni list RS št. 8'1990. ZUSAMMENFASSUNG Ornanisiirutin des Artiiivdienstes in Slowenien \lurija Oh!ak Carni Im Geb et Sloweniens haben in den vergangenen Jahrhunderten Museen, Bibliotheken, Vereine und Einzelne rcichcs Kulturarchivgut gesammelt und ab dem vorigen Jahrhundert auch Archive. Noch zur Zeit der ösler-reiehisch-ungarischen Monarchie tauchte die Idee von einem Zenlralarchiv für alle slowenische Provinzen auf. Die Bedingungen fürdie Verwirklichung dieser Idee wur-t'in aber sehr langsam geschaffen. Zwischen den beiden Weltkriegen wurden das Staatsarchiv beim Nationalmu-scum in Ljubljana und das Uanatarchiv in Maribor gegründet. Das Wisscnschaflsinslilut beim Präsidium slowenischen Volkshefreiungsrates,gegründet in 1944, sammelte das Archivgilt bestimmter Provenienz, lurs ganze slovvenis:he Gebiet. Im Oktober 1945 wurde durch die Verordnung slowenischer Volksregierung slowenisches Zentralstaatsarchfv gegründet. Aufgrund des allgemeinen Archiv*cselzcs in 1950 wurden mehrere Stadtarchive bzw. histori.che Archive gegründet und nach dem Frlali slowenischen Archivgesctzcs im Jahre 1966 bildete sieh ein Archivnetz, welchcs das ganze sloweni:,ehe staaisler-ritorium umlaliste. Line wichtigere Änderung brachte in 1974 das Gesetz über Organi oerung der Rcpublikverwal- tung, demzufolge das Republikarehi v zur Verwaltungsorgan^ sation wurde Dadurch kam es aber zur Doppclhcil de;. Archi vdienstes in Slowenien, Nach dem .talirc 1945 hat das Historische Vcrcm bzw. seine Archivscklion für die Beförderung und Übereinstimmung der Archivtätigkcit Sorge getragen, In 1950 wurde der Archivral beim Ministerium l'iir Wissenschaft und Kultur gegründet, aber schon im Jahre 1954 wurde die Beförderung und Übereinstimmung der Archivtätig- keit vom neu gegründeten Vcrem der Archivarbcitcr Sloweniens übernommen. In 1966 gründeten die Archivc zu diesem Zweck die Gemeinschaft der Archivc Slowenien? Als ihre Tätigkeit gegen den siebziger Jahren erstorben war hat das Gesetz über Natur-und Kutturnachlaß (t981) das Archiv der Republik Sloweniens verpIEchteU lur die Übereinstimmung und Beförderung Sorge zu trafen; es gab ihm jcdocti keine notige Ermächtigungen, um diese Blicht in vollem Umfang ausüben zu können. Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Preteklosti Škofje Loke in Loškem gospostva rancc Slu k! Ui,l o deli gospostva sppdali Še pod ozemlje pražupnije Sora fdes-ni breg reke Sore) in pod Šmartno (del vasi na Sorskem polju). Škofu do konca gospostva m uspelo, da bi ozemlje cerkveno upravno zaokrožil. Žuflijal Stara Loka jc bila prafara večini župnij v gospostvu, sedanji občini ab dekaniji. Izjeme so bile le v predelu Zirov in Oscl'"c, Ta tradicija jc bila s'mbolično izpričana še ob koncu prejšnjega stoletja Selški, poljanski in žirovski župnik so simbolično prinašali n zr'io na Faro še za časa kapianovanja Frančiška Pokorna na Fari med leti 1891 - 1994. Pokom jc bil pozneiŠ' župnik v Hišnici in škofijski arhivar v Ljubljen-. Prispevek jc prilarski župnik pobiral v ponedeljek po obletnici posvetitve cerkvc, to je po rožnovenški nedelji v začetku oktobra. Zadnj č sta to navado zapisala župnik Kal in v 18. stoletju in dekan liožič okrog leta 1324. Navada jc ugasnila akrog leta 1900. Starološka prafara 'jc bila, podobno kot druge ta kratne fars, velika sinckura. Gospodarsko c bila ena najboljših na Kranjskem tudi po odpravi fevdalizma in naturnc rente. Mnogi srednjeveški župniki sploh niso bivali na sedežu in so imeli dovolje-nic za večletno odsotnost. Nekateri so sc uveljavili v cerkveni hi^rar iji v Freisingu, v Ljubljani in drugod ter v drugih posvetnih službah. Pastoralno 35 so sc razmere izboljšale šele 1 protiretormaciji. . ZarLu paslorale in oddaljenosti so se iz župnije izločili Ekariat v Selcih lela 1296 {župnija 1454). Poljanah leta 1296 (župnija 141 7) in Žirch (župnija v 14. stoletju). Ostale župnije so sc izločevale predvsem iz pražupnije in omenjenih treh. Jožeiinskjh refnim na tem mestu nc bi omenjali. Loki. je dobila vikariat šele leta 1 532, župnijo pa Ictii I 804. Sodelovanje med Faro in Mestom je bilo dobro, vendar dogovor/eno in zapisniško utrjeno, kar kažejo pnikovi diariji Še v 18. stoletju. Leta 1751 so odpravili oglejski palriarhat in loško ozci Ijc je pripadlo goriški nadškofu. v gorenjskem arhidrnkonatu do -eta 1785/88, ko je pripadlo ljubljanski škofiji. Med leti 1785 in 1788 so po ide- I preuredili škofijske meje in uvedli dekanate. To so cerkvcnoupravnc enote med župnijo In arhidiahMiitom. Do leta 1822 so ukinili manjše dekanate kot Šmartin. Poljane, Železnike, itd. in L janovili starrloški dekanat, ki seje skorai pokri viil z mejami loškega, taki al žc državnega gospostva. Zanimivo je, da jc pri nadaljnjih političnih razdelitvah prevladala težnja iz eerkverc mzdcli-Ive, saj je loško gospostvo izgubilo Stražiščc, predel or.c 'H Gosteč. Tako so se po letu 1848 pokrivale iiejd dekanata, loškega okraja (nekaj časa), sodnega "tja, jreske izpostave po letu 1927. načelstva po II u B>36. Zanimivo pa je, da je medvojni okraj in o*™] do l^ta 1948 nekaj časa se pokrival področje cd vod. Po zadnji vojni je naslov dekanatu prešel Ia Skoljo Loko, kar jc vzburilo nekaj hude krvi ni(fl IVifarci. V današnjih razmerah pa dekan ni vcc vezan na določene župnijo v dekaniji. Kako so se izločevale posamezne farc, si lahko ;'et nio v šcmuli/.mii Cerkev na Slovenskem ^l, ki jc eden najboljših pregledov teh razmer. Nc glede na župno razdelitev, ki jc bila v prvih stoleTO] redka, so na tem ozemlju naslajale cerkve / zgodaj. Razporeditev podružnic in njihova sta -rf.>t. nckiitcrc celo iz romamke, bi bolj odgovarjala Pohticni razdelitvi gospostva na urade - amte. Cerkvene stavbe so v teh primerih odigrale dvoino vlo-3 versko, pa tudi upravno. Na to kažejo lope ob ccrkvah, [ niso romarske. Te so služile za upravne zbore podložni kov ob po jezdil h pc gospostvu in za sestanke sosesk. v gospodarskem pogledu so bile velike razlike oh h praiuPniJ0 na Fari, starejšimi župnijami v Ofich dolinah poznejšimi župnijami iz 17. stolcija 11 jozefinskimi. Izstopala je predvsem prafara. Os" sta jj bila škofov d epu ta t in bogata zemljiška Iffesl, ki si jo je ecrkev pridobila i\ jo izgubila v ■loietj!h. Do Jožefa II. so delovali bencficiji . ze-^'Jiscnem donosu ali v denarni renli. Jožef II. je "noge ustanove reduciral, vendai so sc v 19. stole-J" ^ nabrale in zaživele' predvsem velja to za dc-'^rnc rente Sehwarzov henclicij jc deloval od lel ' ,() do 1513. Razpad takšnega sitima seje začel P°lctu 1848 in se dokončno podrl leta 1918. ODUFHOV DO INDUSTRIJI", prvu obrt, g kateri vemo nekaj več, jc bila veza-neprebrano. Že v darovnici leta 973 se omeivn-jo mlini, v urbiirju iz letu I29| sc imenujcjc mlini Vabilo n;i \oliki predpuMnr ples v Skolji l.oki lcl;i P) 10. /m na Suhi. v Rciečah Prašah in v Vešlru. Leta 1501 jc v urbarju navedenih 65 kmečkih mlinov. Po priimkih podložnikov lahKo sklepamo o niihovi dejavnosti. Ena najstarejših obrti, k je živela na tem ozemlja skoraj 800 let in je zal oni la ob začetku tega stoletja, je bilo tkulstvo. Lan om:njaio žc v urbarju leta 1291. Leta 1451 so dobili mestni obrtniki od škofi] posebne svoboščine in io dosegi prepoved tr-jovanja na pcdezclji To letnico smemo smatral za prvi cehovski privilegij. O loškm ceh m vemo precej, obdelovala sta jih dr. Rudolf Andrcjka in dr. Pavle lilaznik. MalcrJne ostahne si lahke ogledamo v muzeju, nekatere listine pa pri nas, v arhivu. Leta 1457 je škof potrdil krjjaški ceh, leta 1459 krznarskega, usnjarskega in jcvliarskega, leta 1475 žc drugič kovaškega. Lončarski ceh so ustanovili leta 1511. Pozneje so še potrudi pekovskega, mesarskega in barvarskega. Obrtniki redkejših dejavnosti so bili v ljubljanskih cehih. Kot zanimivost naj povem, da se čevljarski ceh še enkrat letno sestaja in se člani vpišejo v urbar iz konca 18. stoletja. Posebno pomembnost ;o si pridobili loški lončarji, ki so kar okiog 2n0 h dobavljali talilne vrče idrijskemu rudniku, fi 'e še n, Hiulolfrliali nstinion Lack, Pro^ii:U [M i Bil m me JurijM K;irlin;i i/ Š kolje l.oke. /.A 1. ■ Š KI. so bili kvalitetn in so jih uporabliali vse do spremembe talilnega postopka v železnih retortah leta 1648. Loške razmere je daleč presegalo platnarstvo. Še sred; 19. stoletja je na tem ozemlju znalo tkat na domačih statvah še okrog H000 oseb. Dodatno so hodih po lan na Koroško, v okolico Spittala ob Dravi. Vsega platna niso barvali v Loki, ampak so surovega izvažali v alpske dežele, Trst, na Reko, v Videm, tja do Scnigalijc, kjer jc bilo pr.stanisče za daljne dežele. Zanirruvo 'c, da ;c 'mela obrt takšne razsežnosti, daje r bUd mogoče uokviriti v cchov-ske okvire. Platnarska trgovina jc bila na višku sredi 18. stoletja, potem pa ie vztrajno padala, kljub podpora države, ki seje zavedam siromašenja kmečkih množic na račun dodatnega zaslužka Leta 1872 jc bilo šc 5 % vse obdelovalne površine v loškem sodnem okraju zasajene z lanom, izvoz pa jc bil minimalen, le en voz platna na mcscc, za razliko z 18. stoletjem, ko so odpremili tudi po 20 do 25 težkih parizarjev platna na mcscc. Zadnji barvar - Fcrbar v predmestji Karlcvee - jc prenehal z de javnostjo pred prvo svetovno vojno. 7 1P stoletju so si v trgovini s platnom opomogli predvsem loški ,n k-anjski Jugovici in družina Jenko s Sorškeia polja. Ti 50 sc ccio poplcmenitili. Tomaž Jugoviij je v trgov -o vložil pol niljona goldinarjev, staro loški gra=ak Demšar pa se jc uveljavil tudi v litarski ohrti. Ta ni bila tako drlgotrajna in je dosegala izvozne učinke le v 18. stoletju. Mco leti 1712 - 1722 je bil na Kranjskem povprečni letni izvoz 10 tovorov sit v Trst v vrednosti okoli 4500 gld. Tuai pri tci trgovini sta delovala Jože Jenko pl, Jcnkcnshcim in Matevž Demšar iz Žcti-nc, poznejši graščak v Stari Loki. Ta obrt c zajemala le Pcvno, Bitnje in StražiŠČc, kjer sc ;e sitar-stvo na industrijski način ohraii.la do zadnje vojne. Na tkalsko produkcijo, ki je bila ra^ir. ;na po ce-lotncm gospostvu, pa Šc kažejo priimki in domača jmena Weber, Tkale, Tkalčič, Thkavšč, HkavŠč, Kalčič, Kavčič, itd. Zunaj cchovskc tradicije jc ostalo glavnikarstvo, ki je dajalo zaslužek predvsem predmestnim bajtarjem in Puštalcem. Ločani so prinesli tradicijo z Vipavskega in Tolminskega, kamor so hodili po vino n sadje, Tolminci pa v Loko po moko. Rogove so dobivali iz Trsta in Gonee. Prodaia zdelkov jc šla oh ugodnih letih do Hrvaške. Tehnični problem izpeljave trase gorenjske železniške proge leta 1870 je za takratno mišljenje Loko obšel, česar pa danes ne obžalujemo. Več Lo-čanov ic pričelo izkoriščati vodno moč za pogon lesnih obratov za izdelavo parketa. Iz obrtniške tradicije sc jc prva povzpela družina Krenncr, ki jc v starih graščinskih mli ih pričela z obratovalnico sukna. Alojz Kienncr jo imel nekaj časa ohrat tudi v Vodmatu v Ljubljani. Bolje sc jc razvijal loški obrat, kjer so leta 1887 dodali parni stroj, leta 1889 vodno turbine in leta 1894 pričeli z elektrarno, prvn javno i a Kranjskem. Po prvi vojni jc poslopja kupda d.d. Scšir za tovarno klobukov. Tiadicija sc nadaljuje do danes. Na prelomu stoletia sta ž.e delovali ohc lesni trgovini, pozneje industriji Franc Dolenc in Franc Hcinricher, pozneje pa šc nekaj časa brata Caleari. To tradicijo nadaljuje Jclov a. Med tekstilnimi obrati j" pričela leta 1934 d.d. Škofjeloška predilnica s preko 100 zaposlen'mi in Thaler-jeva tekstilna tovarna v Vincarjih {Danes Livarna in orodjarna LTH). Žc leta 1928 je R.Thaler regi-s'riral tovarno odej, danes Odeja Škofja Loka. V kovinski industriji jc segla daleč na jug Schnciterje-va tovarna turbin in hladilnih strojev, od leta 1923 dalje. Tradicijo nadaljuje Litostroj, prostore pa i na danes Handap Hladilmški del tradiere nadaljuje LTH. Josip Guiicl; jc .nel v stari Kasarni vceji obrat za pridelavo kisa od leta 1897 do 1941. Koncem prejsmega stoletia sc pričenjajo zadružni obrat predvsem v Selški dolini, katerih tradicijo nadaljuje Alples, čevljarsko privatno in zadružno dejavnost v Zirch pa A lp:na. Na cclotncm o/em ju so zaživeli denarni zavodi na liberalni in klerikalni podlag'. Pred zadnjo vojno jc delovalo okrog 18 zadružnih hranilnic in posojilnic. LIKOVNA UMETNOST Začetek dveh pomembnih kultnih objektov sega šc v romansko dobo. Prafara je potrebovala ugled-nejŠo ccrkcv in jo jc do srede 1 3. stoletja žc izoha kovala v troladi;sko baziliko. Žal sc jc ta stavba morala leta 1863 umakniti sedanji starološki cerkvi, zgrajeni v mešanic! historičnih stilov. »Ud sta-nnoslovske družbe iz Ueča«jc ponujal pomoč v dc- Fourninrte Pa r quellen, Niiftn «c« Alioriu .Vr. .V. AV. 4. ., i □ Meter j ali RudnifsMm lre,| l>r'f.JMtr J" HUiiun tf^;- Alt/ iJuulluioj titrdtt* I'arqvtttt» twdt j&fmt l/ditblgru vorgeUgtw Maitr.t aii/j*ftrtig*t. nariu, čc bi jo gospod dekan ohranil in staro popravil, Vendar dekan Kramer ni bii za to. Po kakšnih vzorih jc b;la stara ccrkev zgrajena, ali pc italijanskih ali po bavarskih, se pa šc krešejo mnenja. Drugi sakralni objekt, katerega pomen sega pre-3 loško ozemlje, jc romarska cerkev v Crngrohu. Pred letom 1300 se je stavba kazala le v enoshw-nem romanskem enoladijskem tlorisu. Različne dobe do 19. stoletja so stavbo dopolnjevale, zelo obzirno in posrečeno, d<; ji danes koma; priznamo I ostopno rast. Romanski sta šc podružnici na Gabrški gori in v Bukovščici. Petnajsto stolctic jc "a tem ozemlju izdelalo tipično gotsko podružnico z pravokotno ravno stropano ladjo in s trinsminsko zaključenim in rebrasto obokanih prezb^eriiem. Ladjr in prezbiterij sta bila z uní-j in znotrai bogato Poslikana, posebno notranjščina prczbiteriia 1 ga Slclc menujc kranjski prezbiterij (ne zaradi Kit bjaj ampak zaradi dežele Kranjske). Primer kranjskega prezbiterija jc suški iz 15. stoletja in Jernejev Pri sv. Ožboltu po letu I 527. Izven poenostavljenega arhitekturnega konccpta gotske podružnice jc Ebicioznn dvoranska župnijska cerkev v mestu z I ogalimi sklepniki iz leta 1471, prczbilcrijcm z 'cla 1524 in zvonikom iz leta 1532. Cerkev sc vklapha v serijo slovenskih dvoranskih cerkva druge polovice 15. stoletja. V istem času poznamo st..vbarja Andreja iz Loke, ki dela na Tominskcm, v Itsočju in Beneški Sloveniji. Iz začetka 16" stoletja jc znan mojster Jurko, ki jc pričel graditi slovi- II crn»,robški zvonik med leti I 521 - 1524 in dvoran® troladijski prezbiterij prav tam . Vsa (njegova) druga dela so mu le pripisana. Po potresu leta 151 1 jc škof Filip obnovil grac n ">ašeo na Lontrgu. Sedemnajsto stoletje jc na začetku šc pod vplivom pozne gotike. To je čas, ko do-Plač in Lontrg svojo značilno stavbno črto. »cema hiš na Placu ima šc po^nogotske stavbne elemente na p0 rt 1 i li in drugih kamnoseških delaj-Verjetno so že do 17. stoletja pozidali obširen prostor med Kapucinskimi vrati. klariško cerkvijo vikariatsko oziroma župnijsko cerkvijo, to so h|s3 v sedanji Blažtvi ulici, katerih zadnja stran IfJ1 na Usrano gaso in Kasarno, katere začetek seze tudi v sredino 16. stoletja. Po požaru na Plaeu letil 166fl so zgradili baročno klariškc cerkev, ki jc sc italijanski model in še manieristično visoka, '¡ ll Trkvc sc je ob koncu stoletja in v začetku i. Mletja udomačil v domači delavnici, ki jc zgradila vrsS -itavb od sv. Volbenka, Trate v Poljanski doli-adaptirala gotsko podružnico na Bukr eif Vl hu, v Loki zgradila pe nunskem vzoreu špilaLsko ct"rkcv jn /a[]nj0 v lcj scr|ji v tridesetih letih ' 8. s "letja še cerkev na Hribcu. Ta delavnica jc segla \ elikega Mlačcva pod Boštanjem pri prosu E^"1' Zreli barok seje izkazal v mogočni 0rtl 'VI;ickovi župnijski cerkvi v Poljanah. Devetnajsto stoletje je dodal i vrsto stavb v zgodovinskih slogih KateriIIobstoj smo pričeli priznavati šele pre krat-£ln ko smo pričeli spreminjati odnose do teh dob 'osebno delež Janeza Molinarija, Furlana, katerega stavbna delavnica se jc udomačila v Loki do t7011Pre tekle dobe, nam jc zapustila kvalitetne nc-°§otskc pri zi da ve srede 19. snlctja v Crngrebu, pr bv' Valentinu in drugod. Vkomponirunje neegot- skih elementov v originalne gotske strukture jc Melinaro znal izpeljati na način, ki bi mu danes lahko rekli spomemšKo--varstveni, V J< parstvi n rezbarstvu jc po ostankih srednjeveške plastike v galeriii n v muze i kvalP.ctne zastopana i-ven loških mca Jamškova delavnica zlatih oltarjev iz 17. in prve polovicc 18. stoletja V 19. stoletju sla kompletno slikarsko m kiparske ponudbe oskrbovali dve delavnici. Daleč najpomem bnejša je bila jbičcvn v Poljanah, ki je pozneje delovala tud v I oki. Kjih dela so šla celo preko morja v Amerike. V Sciški dol r pa sc c ob domačinu Janezu Pctcriiclu udomačil šc Janez Gosar iz Dupelj. Lučinski reiak MaPja Bradoška je odprl podobarsko dciavm ;o v Kranju. V slikarstvu ž.c na prehodu 14. v 15. stoletje srečamo furlanske mojstre, ki gredo čez naše azemlje tja do Štajerske. Kranisk prezbitenj dob na loškem ozemlju dve odličn poslikavi tako na Suhi kot pri sv Ožboltu. Jernej . koke se kot freskant uveljavi na Gorenjskem, Primorskem jj;r do Benečije. hikovno kvalitetno žc propada glede na stare vzornike, jc pa ikonografsko donvscln, V drugi polovici 18. stoletja jc prcstooil leske meje slikar Janez Tušek, ki jc s freskami poslikal Veselo goro pri Št. R upe rtu. Zgledoval seje pri Jclovšku m Ccbeju. 7 bratoma Janezom in Jurijem Šub.cem smo dobili prva leška rojaka, uvalimdjBE na tujem. Tema dvema sledijo Franke, A/be s svojo munehensko šolo in predvsem Ivan Grohar. Ta jc tudi pn vabil v koko šc ostale tri impre.siomstc, k- iu slikajo na začetku tega stoletja po vzoru francoskega Barbizena. Brez prepira s Savani jc imel v domači hisi atelje Gvido Birola, predstavnik Vesnanov. Glede na sedanji umetnosti utrip koke sc ic slikarska tradicija šc najbolj obdržala nje tudi naištcvilncj.sc zastopana v /druženju loških umetnikov. POMFMBNEJŠ! KULTURNI DOGODKI IN LOŠKI ROJAKI O pomembnejših 1 i kovni ki n smo -c povedali. Iz dunajske Dvorne knj žniec je znan Škofjeloški rokopis" s slovenskimi imeni mc.scccv iz icta 1466. Med leti 1721 in I76C so igrah v Loki pasijorske ig c, ki jih jc v slovenščini pripravil kapuein palci Romuald. keta 1936 so pasiion v modernejši obliki obnovili in ga nameravali uprizarjati na nekaj let, podobno kot v Oberamergauu. Do tc tradicije pa ni prišlo. Posebnost loškega ozemlja, ki t mu šc danes delala časi globoko v Evropo, ^c b.la St ra hI ova galerija v starološkcm gradu. Nična utemeljitelja sta bila Edvard in Kari Strahl. Žal so po smrti zadnjega St rahla leta 1929 zbirko raznesli. Del zapuščine jC pridob a Narodna galerija, del Narodni muzej in del Arhiv Republike Slovenije koške rojake bi lahko razdcNi v več kategorij. Cc začnemo z literati, moramo našteti Tavčarja, Jenka, Golaria in manj znana Antona Lcskovca in Jana Plestcnjaka. Posebno Leskovcc ic žc predmet obdelave literarne zgodovine idr. Dušan Moravče), dela Jana Plcstcniaka pa šc niso zbrana in komentirana. Med kulturnik v najširšem smislu začnimo pri dveh slovitih pravnikih. Na Dunaju je bil di. To- :î8 POKROVITELJ LESNA INDUSTRI. JELOVICA ,K ) J _LUK "Gledališče enega - Stane Sev-1 J'ifk ■l.ckTcmlirH I!)70 oh HUO sijUdi "i. dcirmlira i))70 olt 1!U0 nnlHja 'i,dimnimi 1070 oh lanrf premiera rcprl za "H" 1 -jLLLP..L MIH {tnnlnslifcna povi -il| Prevedel: dr. -lo.sijt Vidimir V fantiisii iii Iiri^or spreminju slovenski igralec Stane S^ver l'ICKI>STA\'K: Predstave so v GALKIÏI.J] NA LOSKKM GltAlJU II*« ti |>l eal,,||, m I^Uia fi «rt. V;ihilo na eno /lutnji h prudslin .Sliineia Scvcrj;i. Z Al. ^Kl, maž Dolinar iz Dtrfarjev (1 760). Dr. Jurij Dolinar. z Volccjc v Ljubljani vzgajal mladega Barago. Istrskemu narodnemu buditelju Jakobu Volčiču od Sv. Andreja so lani posvetili poseben zbornik. Luka Jcran nam je iz šolskih klopi /nan kot konzervativni Noviear. Ponovno se vrednotila brata-teologa in filozofa Frane in posebno Aleš Ušeničn-k. Iz po-voine pozabe je s svojimi spomini izstopil prof. Ivan Dolcncc, krekoslovcc in stenograf v dunajskem in beograjskem parlamentu. Scleanii si lasle samega di. Kreka, čeravno jc ti I rojen pri Sv Gregorju na Dolenjskem. Posebno pogiavic bi bili Le-vičniki iz Železnikov, katerih rod jc obvladoval lokalno poliiiico in gospodarstvo v različnih kraiih. V zvezi z moderno temo izscljcnslva bi orne lili Baragovega naslednika na škofiji Igancija Mraka iz 1 lotavclj in mag. Jožeta luha, amcrii.kcga misio-narja iz Lucin. Ta dva sla posredovala tudi slike iz Šubičcvc in Bradaškovc dclavnicc za nove ccrkvc v Ameriki. Posebno poglavje so naravoslovci. Ernesl Kramer jc bil kemik in bakleriolog, nazadnje direktor Kemičnega preskuševališča. Gustav Pire jc bil kmetijski strokovniak, Zdravnik dr. Ludvik Gcrbce jc bil spccialist za oči in prvi specialist medieinc dela v Idriji, kol bi reki i danes. Inž Avgust Guzclj jc bil pogozdovalce Krasa. Prirodoslovec in pisec šolskih knjigje bil Ivan Maeher. Dr. France Jc:.en-ko jc bil botanik ,n univerzitetni učitelj, po katc rem sc imenujejo Jc:;cnkova priznanja. Na Dunaju je v revščim preminil prirodoslovce, ki sc jc ukvar- jal s poslušanjem žuželk, dr. Ivan Repen. Iz Brodov jc bil fizik Simon Sobic. Med zdravniki pa nam jc sc živo v spominu predstojnik stomatološke klinike dr. Jo/c Rani. .jlevilnc teologe smo že omenili na drugih področjih Najbolj znana sla dr. Andrej Karlin, Trza-ško-koprski in poznaje lavantinski škof, in dr. Andrej Kalan, stolni prošt, Krekova desna roka in velik pr,.;,itclj slovenske 1'tciarnc srenje (tudi Cankarja). Iz pozabe bo treba prklieat dr. Josipa Demšarja, teološkega profesorja, katerega lik pokončnega človeka jc primeren v vsakem času. Naštejmo še vrsto zgodovinarjev: dr. Francc Kos, oec prof. Milka Kosa, Anton Koblar, kranjski dekan, Francc Pokorn, dr. Maks Miklavčič in prof. Maks Stanonik, škofijski arhivarji' publicist Anic Gaber, zgodovinar dr. Pavle Bla/nik, filozof in sociolog Boris Zihcrl. itd. Omenim naj šc dva slavista in leterarna zgodovinarja, dr. Franceta Koblaria in tir. Jakoba Šolarja. ZLISAMMENFASSUNG Ans ilrr Vcruanui'iilicit >on Bischofslack mul llcrrsrhaftslack Francc Šlitk! Die Ilerrschaftsiack, soyar cin wenig ^rdl.lcr als die hclitige Gem'inde Skolja Lok;i (liischofslack), ist in 973 dem Dischof aus Frcising vom dculschcn Kaiser zmn ' cnen geschenkt worden. Die Herrschaft wurde zur Zeit Napoleons in 1803 abgeschafft. De,' liischof hat dp- Gc biet planmäßig iingesiedelt und organisiert. BuJ.lcr der Slowenen siedelte er auch die Hävern an, die »ich aber durch die Jahrhunderte assimiliert haben. Die wirtschaftliche Grundeinheit war eine Hube, das Fron «Twin sehuft?System wurde bald aufgegeben, Aul'der Herrschaft War er liischof vom Verwalter vertreten, der auch andere Arbeiten organisierte. Das ganze Gebiet gehörte der Urpfarrc in Slam Loka (Altenbek), die schon m 1074 erwähl t wurde. Iiis zum 15. Jahrhundert entwickelten sich die Grundpfarren in beiden Tätern. Die Stadt wurde schon im 13. Jahrhundert erwähnt, Sic Jwttc ihre eigene :lbstVerwaltung mil dem Richter an der Spitze, Sic war das Zentrum des Gewerbes, das zi-nftg^mäC in der Mitte 15. und am Anfang des 16, Jahrhunderts on'.anis ert wurde. Die Töpfer aus Lack versorgten mit Liren Erzeugnissen den tdrlsehen Bergbau, in 18, Jahrhundert überstieg jedoch der Mandel mit Leinen und teils mit Sieben die Zunftproduktion Das Lack-Gebict pflege auch kulturelle Ueziehungen, insbesondere mit dem Küsten- land Schon in der zweiten Hälfte des l4, Jahrhundert: iind die sogenannten iriaulischen Freskenmaler aus Knaul über dieses Gebiet gewandert. In der zweiten 1 lälf-te des 15, und am Anfang des 16, Jahrhundert war Loka (Dick) ein bedeutungsvolles Kunstzentrum, Im Jahre 1471 wurde das SctuTT der V' ;anaissälekirche gebaut. Meister Andrej erledigte Bauarbeiten im Küstenland und Meister Jernej malte Fresken in Oberkrain und Küstenland, Nach dem Lrdbeben in 1511 bekam die Stadl all-mäliligden Anschein, den wir heute kennen. Die liiiroek-zeit gab der Stadt neue künstlerische Impulse zu, insbesondere nach den Branden im 17, Jahrhundert. Zu dieser Zeit wurde die Klarissirenkirehc und am Anfang des 18, Jahrhunderts noch die Kapuzin- und Spiitiilkirehc gebaut. Das Land baroekarisierte sieh damals qualitativ, auch in der profaner Architektur, Der Lack-Passion, der in den Jahren 1 72 1 - 1768 gespielt wurde brachte uns d'e slowenische Variante beliebter Baroeksp.ele, Die Herrschaft und die Stadt gaben den Slowenen einige bekannte Männer aus verschiedenen licrc.ehen. Obrtna šota v Ljubljani 1888-1914 Sašu Serie Otflobjc 19, stoletja, ko jc bila ustanovljena °brtna šola v Ljubljani, jc čas tehničnih izumov in zna nst ven i h odkritij, ki so omogočili agrarno in tehnično revolucijo, povzročili zaton fevdalizma in Zcvcl kapitalizma. Pridobitve tehnične industrijske revolucije so prišle do popolne veljave v drugi Polovici 19, stoletja, a z njimi velike spremembe. Avstrijske dežele so ¡¿Idile tehnološkemu napredku zahodnih držav, vendar s Časovnim zami ■ v Avstriji je predvsem prevladovalo agrarno >< darstvo. Prebivalstvo seje ukavarjalo večino ^ s kmetij tvom in malo obrtjo. Struktura go;po-arsu« sc jc le počasi spreminjala v korist indu-lnJsk proizvodnje. Odpiranje avstrijskega Irga lu-J "i je bilo pogubno, saj jc bilo avstrijsko gospoda r-"Sposobno tekmovali z razvitejšim zahodnim gospodarstvo m. Štajerska, Koroška in Kranjska so '' dežele, ki so bile v zaostanku, ne same za . Topo, ampak tudi za ostalimi deželami monarhi! b'l 'c so c,°hitcti razvitejši svel, a žal lega n'so sposobne Odpiranje Irga jc imelo zanje u i£u-joec posled ct predvsem še za Kranjsko, kjer jc do jjrcznitvt prišlo, ko je bila končana južna žcle.aiea so se -:aceli zavedati, da intenzivnejše rasli indu-| ,JC nc bo. Niso zaznali daljnosežnosti in globine 'Premcinb. ki so jih prinaša... novosti. Nasprotno. Pfili -so, d bo mogoče določene obrtne pav.oge nranit; m jih dvigniti z. uvedbo novih portopkov. I , m modernizacijo gospodarstva je bi] nujen izobrazbene ravni p :bivalstii. Rešitev so v- "icgaV ' cfcni/;u# io|Jv;i- predvsem strokov- e-iNfoK ,nJr,kcm so delovale risarske *>1 že ves v nt i ;lolctj:i- vendar so bili to le občasni, pena a. Pri gospodarskih predmetih so sc seznanili tudi s poslovnim knjigovodstvom in obrtnimi zakoni. Največ ur so učenci preživeli v dclavnicah, kjer so sc učili obrti, umetnosti, modernih načinov tlela, dekora-e,jc' 2 Deželno predsedstvo jc v dopisu deželnemu odboru 18. marca 1887, št. 710/pr sporočilo, da bi t lo zelo koristno, čc bi zbornica za trgovino m obrt, deželni odbor in podobne ustanove poskrbele za štipendije, predvsem za mladeniče revnih st r-Šcv. Tako sta prispevala za leto 1888 deželni odbor 600 gld. in Zbornica za trgovino in obrt 300 gld. Za 'cto 1893 pa so ustanove prispevale: - deželni odbor 1000 gld., - Zborniea za trgovine in obrt 630 gld., - Mestna občina Ljubljana dve štipendiji po 1 50 Sld. va obe strokovni šoli, - sklad eesarja T ranča Jože ga za po mat učenem na obrtnih šolali 150 gld., - Kranjska hranilnica 400 gld., 7 od 22. maja 1890 16 štipendij po 50 gld nad-voivodinje Valerije Zaradi velike /cčinc revnih učencev jc strok ivm šolski odbor ustanovil podporno društvo. Deželna dadajc 2. julija 1892 z odbkom št. 7149 odobrila pripravljalnega odbora 19. decembra 1882, m S]ccr v sestavi: 'van i urnik-načelnik, . Ivan Šubic - namestnik ravnatelj Šole od ustano-v'tvc leta 1888 do 1924, Mjjfija Hlavka - tajnica, Jurij Springer- blagajnik, 'val Gnezda, Ivan Mathian - odbornika, V]kar Andrei Kolar, tapetnik Anton Oberza -revizorja i 4 I'rogram šole seje razširil leta 1892, ko seje v Virantovi hiši odprla šola za risanje, namenjena Mojstrom in pomočnikom. Risanje ni več Peljalo ™ domeno umetnikov in arhitektov. obrtnBuje P'lo v nezmerno pomoč pri delu. To jc bil čas vci-ekspanzije industrije in le umen obrtnik jc ia ko luboval konkurenci. Ni bila več dovolj ročna sprctnost, izdelek je moral b,ti konkurenčen. Pouk : fn.a je oil organiziran tako. da jc poteka!! ob tc-dcuah od 8. do 12. ure in jc bil brezplačen. Pnjavi-10 -c jc toliko obrtnikov daje bilo nujno narediti clVa ^.poredna oddelka. V letu 1894/95 so na šoli odprli poseben odde-'f) 111 nil no podoba rstvo - ccrkvc no rezbar-stvo><] Za učitelja ic bil imenova Aloizij Gangl. 'o odloku M.ninrstva za uk in bogočastje jc bil y soli L oktobra 1894 odprt nov oddelek za p I n-'c kešev. Pouk jc trajal eno leto 1 jc bil dostopen učenkam in učencem Oba oddelka sta bila v Zoisovi hiši na Bregu 20. Leta 1 896 pa so bili urejeni vrbovi nasadi v T' ^oliju17. Pri potresu leta 1895 so bih predvsem poškodovani šolski prostori v Viranlov' in Zoisovi hiši, medtem ko jc bila Gruberjeva palača nepoškodovana. Škodo na obeh stavbah so popravili dc jeseni in pouk sc jc pričel kot vsako leto, 18. septembra'8. Z odlokom Ministrstva za uk .ri bogoČEStjc št. 36770 z dne 31. dcccmbra 1900 sta bili 1. januarje 1901 obe strokovni šoli združeni v en zavod, ki sc jc preimenoval v Umetno-obrtno strokovno Šolo. Leta 1899 jc Kranjska hranilnica odpovedala uporabo dela šolskih prostorov, in sicer drugo nadstropje in del prvega nadstropja v Gruberjevi palači. V starem delu stavbe so bili predvsem prostori ravnateljstva in čipkarske šole. medtem ko sc odpoved ni nanašala na ddavniške prostore, ki so bili v Viranotvi hiši. DehSnicc za mizarstvo so bile v prvem nadstropju, delavnicc za strugarstvo i rez-barstvo v drugem naditrof t Z odpovedjo jp p< ■ stalo vprašanje o primernejših šolskih prostorih bolj aktualno. Začasno rešitev je mestna obe: ~a našla v najetju prostorov v Stiskem dvorcu na Starem trgu 36, ki je bil last verskega sklada Me sta občina pritličja ni najela, kci 'C bila tam pošta. Šola si ie preselila kuncc meseca oktobra. V Viiantov Ivši pa so ostale dela^niec za mzarstvo, strugarstvo in rezbarstvo, prostor za modelu a me, zbirka za mavčne modele in stanovanje služitelja. Prostor v Viranotvi hiši niso bili primerni, ker jc bila v hiši gostilna m kavarna. Tudi prostori v Stiškcm dvorcu niso bili nič bolj primerr' za šolo, saj so bili preveč vlažni1 'K V začetku leta 1908 jc Kranjska hranilnica zahtevala, da obrtna šola izprazni prostore v Virano-tovi hiši. Na posredovanje župan;i ■•: hranilnica svoj odpovedni rok podaljšala do meseca avgusta 1910. No"o Šolsko poslopi. na Mirju na i bi bilo končano do jeseni leta 191 Šolsko poslopje so gradili na nHopklddne.šerr stavbišču. to je na posesti Nemškega viteškega reda na Mirju. Občinski svet je na sej 31. dcff-mbra 1900 sklenil kupiti 14.240 m2 veliko stavbišcc ^a 44.527 K. Izdelavo načrtov so poverili ravnatelju Državne obrtne šole v Brnu Vojtchu Dvoraku. Nje-'ovc načrte so predložili Ministrstvu za uk n boni ca sije, ki jih je tudi odobrilo. Pereče vprašanje pa je bile kri»jc stroškov gradnje. Po predračunih, ki ih jc izciclal Dvofak, bi stala gradnja 821.451,14 K. V tem predračunu pa ni bna predvidena napeljava centralne kurjave jn ureditev okoliee z železno vrtno ograjo. Končni predračun izgradnje novega poslopja obrtne šole na Mirju jc znašal z vse-ni dodati ritlcl. l.OCOOOOK*'. Redni pouk na novi šoli seje pričel 6. novembra 1911. Umctno-obrtna strokovna šola sc je z odlokom Ministrstva za javna dela 29 septembra 191 I, št. 853 XX!/b preimenovala v Državno obrtno šolo. Njeni oddelki so bili: - Stavbna obrtna šola, - Dclovodska Šola za mehansko-tehniške (kovinske) z>brt., - Mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo, 42 - Strokovna šola ¿a lesno in Kameno kiparstvo, - Ženska obrtna šola, - Javna risarska in modemska šola, - specialni tečaji za nadaljnjo izobrazbo učiteljev na obrtno-nadaljevalnih šolah, - leto kasneje so ustanovi še Delovodsko šolo za elektrotehniko. V vojnih letih je vojna uprava zasedla šolsko poslopje in nastanila v njem domači brambovski polk, kasnf\e so poslop c preuredi i v vojaško bolnišnico22. LITERATURA 1. Spominska knjiga 1888- 1938, Ljubljana 1938, Di zavna tehnika sredica šola v Ljubljani. — 2. Ivan Slo-kar, Zgodovina obrtnega solstva v Ljubljani dc 1860, ZČ XVIII, 1963, str. 1%-2IS. — 3. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehn ke 7. — 4. Blciwciiov zbori1 ik, Slovenska matica v Ljubljani. 1983. — 5. VladirrurSchmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem III, Bj ibljana 1966. VIRI L Arhiv Slovenije, Deželni zbor in odbor za Kranjsko IX/2 Obrtno šolstvo. — 2. Arhiv Slovenije, Deželni zber in odbor za Krar.j.iko IX/2 Obrtna šola v Ljubljani. — 3. Novicc, Kranjske kmetijske in rokodelske novicc.— OPOMBE 1. Spominska knjiga 1888 - 1938; Arhiv Slovenije, Deželni odbor IX/2, obilne šole I, II, III l873;Slok;r —2. Arhi / Slovenije, Deželni odbor IX/2, obrtne šole II, 25.7.1880, spis 4043. — 3. Arhiv Slovenije, knjižnica, Obravnave 24 - 1884, priloga 37, str. 276-284, poročilo deželnega odbora o pospeševanju obrti in ustanavljanju obrtnih strokovnin šol za domačo indnstrijo. — 4 Arhiv Slovenije, Deželni odbor IX/2, obrtno šolstvo II, 19.5.1885, spis 8864, III, seja 3.12. zbora; poročilo deželnega odbora glede ustanovitve strokovne šole za lestnc obrt v Ljubljani (prilega 12). —6. Novice, I88*\ str. 335; Z Virantovo hišo sia mišljeni Gruberjeva palača in njej v letu 1841 prizidana Virantova hiša, v kateri je t ia gostil- na »Zur Stcrnwartc«. Obe siavb. - poslopje jc 1887 kupila Kranjska hranilnica. — 7. Strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipk je bila prav tako ustanovljena leta 1888; neka podatkov o ateljeju v katalogu Tapiserija v Sloveniji - Hanka Štular, Narodni muzci Ljubljana, Ljubi >ana 1982. — 8. Arhiv Slovcn*jc, Deželni odbor IX''2, obrtna šola v Ljubljani, 24.11.1888, spis 8264, 1904, spis 92090. — 9. Kot 8. — 10. Kot 8. — 1 L Novice, 1890, str. 257. — 12. Kot 8. — 13. Arhiv Slovenije, Deželni odbor IX/2, obrtna šola v Ljubljani, 18.1.1389, spis 565, 7233. seznam štipendistov; 1890 - spis 10197 zvišanje nstanov .... — 14. Novice, I 893, str. 277. — 15. Novice, 1892. str. 48 in 159; Arhiv Slovenije, Doielni odbor 1X/2, obrtna šola v Ljubljani, XIII. seja zbora, 12. maja 1893, o razširitvi pouka na obrtir' šoli (kovinarstvo, plc-tarstvo, lončarstvo). — 16. Novice, 1894, str. 310, po odloku Ministrstva za uk in bogočastje 3. maja 1894, št. 1649. — I 7. Arhiv Slovenije, Deželni odbor IX'2, obrtna šola v Ljubljani 1894, spis 6040. Dan je predlog za ustanovitev oddelka za pletenje košev. — 18. Novicc, 1895, str 347. — 19. Spominski zborr,,k ..., str. 47, 51. — 20. Arhiv Slovenije, Deželni odbor 1X/2, obrtna šola v Ljubljani 1908, spis 4276. — 21. Arhiv Slovenije, Deželni odbor IX/2, obrtna šola v Ljubljani, 1908, spis 12235.— 22. Spominski zbornik 1888, 1938, str. 55. ZUSAMMENFASSUNG Die UeHcrlicsciiule Tür ll(il/l)e:irliemnig in LjnMjuna Sa sü Ser.\c Die erste .slowenische Gewerbeschule für Holzbearbeitung in Kram wurde naeh den lan»dauernden Bemühungen nnd Gesuchen seitens Landes- und Gcmein-defa kOrcn in 1888 in Ljubljana gegründet. Die Sehnle war vor allem für die Söhne der Gcwcrbs-Icntc, die sich mit der Tischlerei beschäftigten, bestimmt. Die Schule hatte die Absicht, die Gcwcrbebchilfcn mit dem Gefühl lur Kirnst, Schönheit nnd QiialK.it auszubilden. Die Unteriiehtsspraehe war Slowenisch, eine Erklärung in der Muttersprache für die deutsehen Schülcr lind Schülerinnen erfolgte nur, wenn es notwendig war. Die Schnlräume befanden sich im Maus von Virant und Grnber am St. Jakob Platz bis 1911, als sieh die Schulc in ein neues Gebäude an Mirje umsiedelte. Uskoki na Slovenskem in v /umberku 'Žarko Štrumbl V 9. stoleiju so spadali Gorjanci v sklon franKov-ske držaje, ki je obsegala zahodno, srednje in del južne Evrope. Madža,ki so leta 895 vdrli v panonsko nižine, so bili več kot pol stoletja največja nevarnost sveum zahodnim jojedom, dokler jih n, nemški cesar Ot~n L leta 955 odločilno premagal pri Augsburgu. Tako .e je meja s hrvaško državo na Dolenjskem p:epaknila na spodnjo Krko, koder ic potekala od 12. slolcUa. Prvotno je segala do Kronovega, pot~m pa je zavila proti jugovzhodu in proti vrhovom Cror aneev. Krajišnik, v savin ski marki so bili Heminega rodu, po smrti zadnjega tega rodu pa jc velika posest z. dmastienim pogodbami in Heminimi da-rovnieami razpadla. Ozemlja pod Grojanei in ob Krk. so si prilastili višnjegorski gospodje in freisin-ška Ikofija ter oglejski patnai hal. Čas 11. in 12. stEclia je bil čas boja za invcslilu-ro med nemškimi cesarji in papeži, kar sc jc pokazalo tudi v naših krajih. Tako je z. zmago ccrkve v začetku 12. stoletja cesarska stranka izgubila prevlado in dvignile so sc nove fevdalne rodbine. Za nas so zlasti pomembni Spanheimi, ki so se iz svojega slovenskega centra, to j* iz Ljubljane, širili 43 Proti vzhodu. Na Dolenjskem so imeli giavni seclcz v Kostanjevici, kjer je bila tudi njihova kovnica denarja. Leta 1234 so ustanovili še samostan. Drugo pomembno središče na Dolenjskem ic bil freisinški trg Otok (Gutcnwcrth) pri današnji vasi Drama blizu Šentjerneja. V njem sta bili razviti kovaška m usnjarska obrt, delala pa je tudi kovnica denarja Srednjeveška Bela krajina se pojavi v* dokumentih šele leta 1288 kot piovincia ali regie que Metlica die it url. Nesporno je. daje območje Beic krajine nekoč sodilo v okvir ogrsko-hrvaškega kraljestva^ daje bil do konca 11. stoletja Žumbcrak v sestavu samostojne hrvaške države. Ko je ogrski kralj Ladislav leta 1091 zavzel Hrvaško severno od Gvozda, jc leta 1094 osnoval zagrebško,škofijo, v katero jc bilo vključeno tudi območje Zunib ;rka. To področje je bilo hribovito in poraslo z gozdom, kar jc tudi vplivalo na to, da se ni priseljevalo pre-bUilstvo z zahodne, slovenske strani, ampak z, vzhodne, hrvaške strani. V Beli krajini seje naselilo nemško plemstvo. Kje ločno jc potekala meja 1T|cd Bele krajino in Kranjsko, ni jasno. V erjetno jc bila za osnovo cerkvena meja med zagrebško škofijo oziroma goriškim naddiakonalom ter oglejskim Patriarh a toni vil. stoletju. Ta meja je bila potisnjena nf, Kolpo. Mejo na Kolpo so postavili višnjc-lOMt «jroH na račun Hrvatske Višnjcgorski grofi so se imenovali p gnidu Ijjehs na Muri. Konec 12. stoletja so osvojili Delo kr« no. ki jc do takrat spadala pod ogrsko-hrvaško državo. in jo priključili slovenskemu ozemlju. Albert Višnjcgorski jc celo prešel Kolpo, vendar jc bil odbil in tako se jc meja okoli leta 1200 ustalila na Kolpi. V prvi polovici 13. stoletja jc sledila 5c ccr-;v ta priključitev novoosvojenih ozemelj. Leta '-28 jc oglejski patriarh Bcrtold osebno obiskal Uclo krajino in uredil cerkvcnc zaliivc. Višnjcgor-so Sc bili icia 1135 ra>.deiili na štajersko m kranisko vejo, ki se je začela imenovati po svojem scdtžu Višnji Gori. Prav njim gre L sluga za kolonizacijo Bele krajine (gospost o Mchovo). S seboj s° verjetno pripeljali svoje ministcrialc in podlož-111 ke iz zgornje Šlaierske Mchovo je v 12. stoletju Postil-o izhodišče Višnjegorskih * ofenzivne iikcijcS. p ni S kolonialna ekspanzija preko hrvaške meje je pričela sredi 12. ioletja. Akeiio so vodili ^ Pii n he i ni i v Spodnji Krki in Žumberkn, štajerski prodniki Višnicgor .kih pa so delovali na desnem Krilu »žumberske fronte«. v stoletju jc bilo v Deli krajini v bislvu mir-Bela krajina jc tvorila vnie.su, pas med obema ?r*avama. Dokler jc bila sorazmerno ivm:;scljcna, 111(5l<*i podobno vlogo kot pred okupacijo V- nje-- recv; Ijjpt;, zcmij;i, Eko kalcrc so sc pregaifflili v'siijc2orski vazali in hrvaški obmejni fevda le z.la-stl Spije iz Gorice, bodoči iiabomči - Blagaji, ki sd 'n li okoli leta 1250 onkraj Kolpe vsak precej po-v*V: Bo.-postva Ribnik, Gzalj in Blagaj. v Deli krajini v tem in kasnejšem času nc zaslc-nobene-a hrvaškega fevdalca. Obe strani sta U ^nzivno kolonizirali pusto *zemlio, pri čeme- je v ^ kjajini prednjačil Nemški viteški red. Tudi mcJ'*i sc te končne ustalila na Kolpi. Težave so sc začele, ko jc meja vzhodno od Metlike zapustila Kolpo. V začetku 1 3. sloletja sc je usoda Bele krajine zvezala z najpomembnejšo tedanjo rodbino na Krairskcm - Andcškinii. Z dedno poroko z Višnje-gorskimimi (Sofija Višnjcgorska s Henrikom Antlc-škim) so si pridobili celo Belo krajino, prav tako jim jc pripadel Žumbcrak, ki jc bil vključen v Kranjsko marko. S pomočjo Bcrtolda Andeškega, ki jc leta 1218 postal oglejski patriarh, je prišel Žumbcrak pod jurisdíkcijo Ogleja. Vendar južni predeli Žumbcrka okrog K ost a nje vea ter kraja Grabara k in Rud niso nikdar pr'padali Kranjski ampak do bili Še naorej v podgorski, poleni pa (okrog 1350) v zagrebški župniji. Na celotncm območju Žumbcrka (skoraj do i 310) je zagrebški ka pitelj pobiral cerkveno deselino, kasneje pa s. jojc prisvojil žumberški župnik. Zagrebški kaBtclj se j« vse do leta P89 pravda z ti m prek papeža in kralja, dokler ni lega leta Žumbcrak spet prišel pxi mfgSo jurisdiflijo. Leta 1334,omcnjajo v Žumberku rimskokatoliške župnije: Žumbcrak, Krasič, P"¡bie in Vido vin o. Bernard Spanheimski je leta 1234 ustanovil samostan v Kostanjevici, kateremu sta s s sinom podarila (1235. 1249 in 1265) z darilnimi listinam vce žnmbcrških vasi. V njih sc poimensko omenjajo upravitelji in gospodarja žunibcrškcga gradu. Proli koncu 13. stoletju se omenja kot zakupnik Žumbcrka goriški in lirolski grof Mcmhard, od lela I 335 dalje pa so z njim gospodarili avstrjjsk." vojvode, ki so ga tudi dajali v zakup različnim družinam Trinajsto stolelje jc slolct,c miru. Andcški sojo upravljali z gradu Mchovo, podobno kot Visme-gorski. Bela k ra ji na. e bila torej kot pri n\t na osvojí-_ev povsem ločena od Kranjske in Marke. To stanje se je ohranilo do knnca srednjega veka. Bela krajina jc nato menjala lastmke. Najprtj jo je imel v upravljanju Fridc k Dabcnbcrški, nato lllrik Spanheimski, katerega rodbina jc leta 1234 ustanovila samostBi v Kostanjevici. Od tod sc j-namreč cerkveni posvelni pritisk usmeril na Gorianee, prodrl v Žumbcrak, kar jc povzročilo, da jc bilo ozemlje v Žumbcrku končno priključeno oglciski ccrkvi. Vzhodna meja s hrvaško državo sc jc okoli lela 1230 ustalila na rek Brega ni. Ljudstvo v gorjanskih predehb ic bilo slovensko, plemstvo pa «črnsko z izrazitimi kolonizacijskim težnjami. Leta 1270 sije Pelo krajme pograbil češkt kralj Otokar Í1. Leto zatem jo jc zasedel gonšk, grof Albert. Nemški kralj Rudolf Habsburški jo jc zato podelil Majnhardu Tirolsko-CoriŠkeniu. Goriški gro- II so pospešili gospodarski vzpon, niso ji pa pri ključili Kranjski. Habsburžani sije kljub intrigam niso uspeli pridob,.. Po smrti Alberta IV., ko je izumila istrska veja goriških grofov, ic Melliko zasedel Albreht Avstrijski in 'iela krajina jc tako za dve stoletji prišla pod Habsburžane. V drugi četrtmi 15. stoletja opazimo proccs širjenja Kranjske in njenih pristonosti na vseli ravneh. Leta 1428 jc bila Kniinskii formalno razdeljena v štiri četrti (pro micc, glavarstva) - eno od teh jc bilo glavarstvo Metlika. Ko so sc leta 1379 razdelile habsburške dežele alber insko in Icopoldinsko vejo, jc slednja dobila luči. Slovensko marko z Metliko. 44 Leta 1432 so sc dokopan do BHc krajine Celjani, ki so jo verjetno dobili v liakup5. Sredi 1 5. stoletja ni opaziti pretirane aktivnosti Celjskih v tem de'ti Kranjske. Kasneje je vzel glavarstvo v zakup Pun krae Turjaški. Po izumrtju Celjanov so jo podedovali HabJDuržani, ki pa sojo dajali v zakup. Omeniti moramo še gospode OrtcnburŠke, ki so na svoja kočevska posestva v 14. stoletju naselili kolonizatorje iz Koroške in iužne Tiolskc, srce1' 14. stoletja pa še svoje podložnikc iz Frankovske in Tu.mškc. To so tako imenovani kočevski Nemci, ki so sestavljali narodnosti otok, ki je segal do doline Črmošnjic. Odmaknjenost in izoliranost pa tuoi trdoživost novih naseljencev so pripomogli, da seje ta nemški otok na naših tleh ohrarrl vse do druge svetovne volne. Proti koncu 15. stoietja je izumrl rod gospodov Zumberškin, gtaŠČina in posestvo pa sta pršla v roke deže nega vojvode. Cesar Maksimiran ic dal leta 1501 Žumbcrak v upravo Krištofu Gornjcgraj-skemu, leta 1505 pa Nikolaju Semcnicu. Od tega ga je z/enitvijo dobil Ivan Kobasič. To je leta 1526 potrdil tadi kralj Ferdinand, ki so ga hrvaški veli-kaši Lzbrali za hrvaškega ki ulja na zboru v Cctinu 1527. leta. PRIHOD USKOKOV V NAŠE KRAJE IN V ŽLMBERAK V 15. in 16. stoletju so skorai 200 let nrcbivalee liclc kra.i.^c, Gorjancev in Žumbcrka strahovali Turk:. Vsi nanadi so potekali iz Boime po dolini Save mimo Mokr.c in mimo Karlovea do Metlike, nato pa čez Gorancc mimo Mchovcga v dolino Krke. preko Žumbcrka proti Kostanjevici in mimo Scmiča po Črmošnjiški dolini do Krke. Prvi znani napad je opisal že Valvasor. Devetnajst let po kosovski bitki jc doživela Bela krajina prvi turški vpad leta 1408, ko so turki nabadali okolico Črnomlja in Metlike in predel pod Zumberkom. Do prihoda uskokov v Belo krajino so bili še vpadi 1431, 1469, 1471-1472, 1473, 1483 in leta 1528. Leta 1469 naj bi Turki odpeljali v suženjstvo 60.000 ujetnikov. Tako jc opustela Bela krajina. Hrvati so pretrpeli največje vpade v času po udbinski bitki (1493) pa do padca Bosanske krajine in Bihaca pod Turke (1592). Uporna Bosanska krajina jc dražila Turke da sc neprestano vpada I i v hrvatske predele. Tako sc sc Hrvati, ki ni:o padli v suženjstvo a'i bili pooiti, razselili na sever in na zahod. Neprestano vojskovanj': Hrvatov nje prisililo, da so zapustili Bosansko krajino in Liko, na njihova mesta pa so sc naselili Srbi iz Bosne, Hercegovine in Raskc. Do leta 1483 so Turki nemoteno vdirali v naše kraje, sai ni bilo organizirane obrambe. Že v 15. stole i;u so tudi območja ¿umberka napadli Turki, ki so iz sosednje Bosne prodirali v te kraje Čez Žumbcrak v dolino Krke Njihovi večji napadi ntJ Žumbcrak so znani iz lei 1431, 1469 1472 in 1491 Ob napaau Turi ov leta 1491 jebila verjetno razdejana tudi graščina Žumbcrak, stari Sichcl-burg. N'cgove ruševine so še danes vidne pri vasi Kckič, ljudem p i so znane pod .menom Stari grad. Kasncjv: so nekoliko kilometrov jugovzhodno pri kraju Žumbcrak zgradili istoimensko graščino Žumbcrak, ki jc leta 1793 zgorela. Ruševine imenujejo ljudje Novi grad. Leta I 528 so Turki ponovno opustošili okolico Žumbcrka, medtem ko jc del prebivalstva zaradi strahu pred njim pobegnil v varnejše kraje. Tako jc po kraji« ostala skoraj ncposcljcna, ker jc bilo staro prebivalstvo uničeno, deloma sc jc umaknilo z nezaščitenega ozemlja na Kranjsko. Šokci v bližini Scmiča naj bi bili ostanki starega prebivalstva'1. Habsburžani so začeli to področje kot strateško pomembno naseljevati z uskoškim prebivalstvom, ki jc bilo večinoma pravoslavne vere. To prebivalstvo jc začelo piihaiati v pokrajino s turškega ozemlja. Prve skupine, ki so štele okrog 500 Uskokov (kakor so jih kasneje poimenoval ), so prišle z območja Srba, Unca in Glamoča. Med njimi sc bili tudi priseljenci iz Srb"c in Ruške. V 16. stolet-u so sc prese ;lc na ozemlje Bele krajine naslednje plemiške rodbine: Kobasiči iz. okolice Bihača v Bosanski krajini, Lun kovici in Gusiii iz Like, knez Frankopan iz Gornje Hrvatske. Grofi lllagaji iz Bosanske krajine so zapustili svoje pojesti in sc preseli1' v »Črno kranjsko« blizu Ljubljane. Ivan Lcnkovic in sin Jurij sta bila vrhovna poveljnika na Vojn meji in sta si pridobila na Kranjskem mnogo gradov - Mchnvo, Otočce in Pobrcžjc na Kolpi. Gusiči so imeli pozneje v posesti Gradac in Vinico, Ivanu Kobasiuu jc ccsar Ferdinand leta 1526 podaril posest Žumbcrak {Sichclburg in Lm-serm Furstcntumb Chrain). Verjetno ju dala rodbina Kobasiča inciativo tudi^ kmetom iz Boscnr.kc krajine, da sc preselijo v Žumbcrak. Zanimiv jc majhen otoček čakavskega prebivalstva na meji, ki nimajo nobene zveze z ljudstvom čakavskega prebivalstva, ampak žive na južnem pobočju Goran-ccv osamljeno in obkroženo z Uskoki, Slovenci in Bezjaei (govore slovcnsko-hrvatsko mešanico). Ker jc bil za Bihačko krajino značilen podoben govor, sc da sklepati, da so sc omcnjjni prebivalci v Žum-berk doselili iz. okolice Bihača. Malo po prihodu Kobasiča v Žumbcrak so prišli Uskoki v Belo krajino. Septembra I 530 jc zbežalo vel i ko srbskih zadrug iz Srba, Unca in Glamoua v Avstrijo. Turki, ki so vedeli za namero teh Srbov, so sc posivili pred Bihačcm, a so jih Srbi razbili. Pri poveljniku in bihaškemu meščanstvu so sc obrnili na glavnega poveljnika Vojne krajine Ivana Kacijanatja in so ga prosili, da sc zavzame za turške Vlahe, da bi sc z begunci lepo postopalo in sc izraža up. da jih bo še več prešlo mejo. Težje pa je bilo z. naselitvijo Uskokov. Tri leta so morali^ preživljati nt madske življenje na predelu med Žum-berkom, Črnomljem. Poljano, Kostelom, Ložami in Krasom {Karstcnboden). Uskokom ,c bilo tu ponujeno različno ozemlje, kot npr. Kostcl na Zgornji Kolpi, toda stalno so govorili, da bi sc naselili v Žumbcrki1 Leta 1534 jc dobila rodbina Kobasiča posest v Žumbcrku, da tam naseli Uskoke. Leta 1540 so Uskoki dobili svoicga poglavaria in obmej no milico. Prv, uskošk, prišlek' so bi'i številčno tako močni, da so imeli 200 lahkih konjenikov in 300 pešcev. Leta 1538 so prišli iz Bosne v Žumbcrak novi L'skoki in kranjsk glavarji so imeli veliko skrbi, kje ih nastaniti. Ti tudi niso hoteli biti po- 45 korni podaniki in dninarji na plemiških kmetijah. Ko je leta 1546 pcsKi) kapetan žumberških Usko-ov' ivan Lcnkovič, se jc našel način, da se naseli '80 zadrug, ki so do takrat tavale po Beli krajini in Po gozdovih med Postojno in Ležem. Komisija kranjskih plemičcv jc odkupila od družine Pihler njeno posest z gradom Mchovo, da preseli iz žu-žemberške oblasti kmete staroselce in na izpraznjenem področju neseli Uskoke. Tedaj so tudi Marin-dol in Bojancc naselili Uskoki. Na koncu leta 16^0 sc jc prisilo še nekaj Uskokov. V Žumberku so b^i Uskoki zadovoljni, ker jim jc bila nova oblast J^scč. Uskoki so imeli prcccjšnjo moč, ki ie branila k ranjsko južnovzhodno mejo. Uskoki so sc torej v Žumberku naseljevali v letih 530, 1531, 1538 in 1539. Prva skupina seje leta ,530 naselila na območje Pccna, Grabarja, okrog -i"adu /umberak ter okrog Sočie m Mrzlega Polja. Druga skupina jc leta 1531 prišla v Žumbcrak iz Porečja reke Cctine. Načelovali so jim vojvoda Pc-Siin v nunovič (čigar potomci so sc kasneje imenovali Gvozdanoviči), Juraj Hidivojcvič, Vuk Popo-vic in Milak Rajkovic. Poleg njih posebej omenjajo polnit a. S posestmi jim jc deželn knez kma-[ll Podelil tudi plemiški naslov. Novi žumberški k Petan je postal Bartol iz Pavcna (1540-1543). Leta 1 S47 '-o posameznim žumbcrškmi plemičem in kmetom dodelili zemljo na gospostvu Me medtem ko so nhhovo po-icst v Žumberku Prepustili Uskokom. Takrat seje tudi veliko usko-skih družin s Kranjske nreslilo v /umberak. Tako ioaC nj'*10vo število močno povečalo in jc štelo čez J000 tružin, ki so živele v kakih 200 zadrugah. Leta 1540 je cesar Ferdinand osnoval žumberško Petan ijo. Na če I o val ji jc veliki kapetan, ki jc bd kraljevi vojni časnik. Samo enkrat jc to dolžnost opravljal Žu m be ram, in sicer uskoški vojvoda Da-""o Vukovic (1584-1588). Med znslužncjšimi briškimi plemiči, ki so opravljali službo velikega znmbcrške«a k a peta na, so bili še Ivan Len kovic U 546-1557), gror Peter Crdody (1584-1597), baron Nikolaj Gregorjanec (1601-1609), grof Peter n7^skl d -47-16?9) in Jurij Fran kopan Tržaški '' 659-1661). Zunibcrškim Uskokom je ccsar Ferdinand z listinami podaril posebne privilegije. Z listino iz leta V5-*5 .hm ie dal pravico, di sami volijo svoje vojvo-c> jUslavnikc m desetnike. Zemljo so dobili v d«d-, ° 'asi, zato pa so sc morali obvezati, da bodo ra -'"-•.roške sodelovali v vojnah in da po d/ajse-ria v'1 r čncjo .kiča niti in plačevati desetino in krVr ' Dol°ecno jc bilo, da jim poveljuje po.>cbcn šk r1 Petani ki jc hkrati upravljal žnmbcr- ■ 0 gospostvo. Polagoma pa jim je vsilil svoje sod- idrffnl 1 lislino lclil 1538 so predvidi' Plačo vuo 50 brin tov na leto) za vse uskoške vojvode, ki ,o vodu pc 200 vojakov, m tudi plačo vsem Uskoki ,;o bili kot najemniki v krajiški službi. Z h-■l'n.° 'z leta 1543 so Uskoke oprostili plačevanja o izbruhnili s prihodom Uskokov v Žumbcrak. Tod so namreč imeli interese tud. hrvaški plemiči. Hrvaško delegacijo jc v Samobor spremilo tudi večje število vo-akov, kar jc izzvenelo kot grožnja Kran-ccm. Kranjci so uvideli, du bi bili ob eventualnem glasovanju preglasovan n so zato po enem tednu pogajanja prekini \ Cesar 'c zato septembra 1550 ponovno sklical sestanek v Strassgangu pri Gradcu, o katerem pa ni podatkov. Dokler so meli vrhovno vojaško u sodno oblast nad žumberšk ni Uskoki kranjski stanovi in jc Žumbcrak kljub svoii privilegiranosti sodil v juris-dikeijo Kranjske dežele, jc ostala meja dežeiskih sodišč edina ločnica med Belo krajino in Žumbcrkom. Od 17. stoletju lapre so stanovi izgubljali izvršno oblast na račun karlovškcga generala in prihajalo jc do sporov o pristojnosti. Dvojnost v vladanju jc trajala do srede J 8. stoletja, ko so preurejali Voino krajino in so Žumbcrak in Marindol priključili Karlovškcmu generalalu - XII, Slunj-skemu gran i carskemu polku«. Priti jc moralo do nove, natančnejše razmejitve, saj jc šlo sedaj za dve povsem različni uprav' Mt ja, kakršno so potegnili, jc z manj?' ni popravk ostala do danes. Prvič jc zasledimo v francisecjskcm kata:;lru i"; leta 1824, Kot temelj i pri-eip pri lov ;v Bde krajine in krajinskega Žumbcrka so vzeli pripadnost kmetij oziro- 1712 ma parcel žumbcrškcmu glavarstvu ali kranjskim fcvdalccm. To pomeni, da je vsa koncentrirana posest, ki so jo v tistem trenutku držali žumberški krajišniki, prišla v jurisdikcijo generahita. Pri tem se niso prav nič ozirali ne na stare mej'; nc na obliko, ki je res enkratna. Oglejmo si stanje meje med Kranjsko in žumberškim delom Voinc Krajine po letu 1824. Od današnje slevensko-hrvaške meje se loči po tem, da ic bila ccla k.o. Sckuliči tedaj v Vojni krajini (danes v Sloveniji), na obeh straneh meje pa je bila množica enklav, ki so včasih obsegale le eno ali dve parceli, zlasti na področju k.o. Bojanja vas, Rudovica, Drašiei. Ena takih enklav se jc do današnjih dni ohran la pri Brezovici, vse ostale pa so sc stopile s sosednjim ozemljem Edini preostanek srednjeveške meje jc scvcrovzhodn del, ki poteka po potoku Kameniea do Kolpe. Manjša posest, ki sojo imeli krajišniki globlje na belokranjskem ozemlju (vinogradi, travniki, itd.), na novo mejo ni vplivala. Vseskozi pa se je obdržala srednjeveška državna meja na Kolp., Do kranjske osvojitve lieic krajine jc bilo vse on-dotno prebivalstvo hrvaškega porekla in seje ohranilo šc naprej v pozni sredrji vek. Kljub stalni asimilaciji ali bolje rečeno simbiozi obeh šc nc povsem izoblikovanih narodev v 16. stoletju, ko so prebegi iz Bosne, Hrvatske itd. na določen način na določenih področjih izdatno spremenili narodnostna razmerja (Marndol, Poljane, Vinica). Ko-ncc konccv pa jc Bela kmjina ležala na Kranjskem in so sc njeni prebivalci ne glede na narodnostno pripadnost in jezik .menovali kar Kranjci. Manjši del prebivalcev pa jc bil nemškega porekla'-'. Na zboru v Brucku jc bil leta 1578 sprejet sklep o preureditvi voiaškc meje, po katerem sta bila Žumberak ¡n Slunj združena v veliko kapetanijo in podrejena karlovškcmu generajatu. S tem jc bila prekinjena veestoletna zveza Žumberka s Kranjsko. Edino v posameznih vojaških zadevah so sc obračali na vojno upravo v Gradcu, medtem ko sta bili sodna in upravna oblast doccla v pristojnosti Vojne krajine oziroma njenega sedeža v Karlovcu. Leta 1746 jc bil Žumberak politično in administrativno ra;;dcljcn na dve kapetaniji: 1 L oštrsko s sedežem v Kostanjcveu m 12. žumberško s sedežem v Sijčcveu (kasneje v Kalju), potem pa sta prišli v sestav 4. graničarske ali slunjskc polkovnijc. Vas Kekiči jc bila meja med obema kapetanijama, medtem ko sta na Budiniskem polju imeli skupne vaje Na sedežih kapetanij so zgrad 'i potrebne stanovanjske in vojaške zgradbe. Zaradi nadzora pri delu in tudi disciplmc so bi"e osnovane se štiri postaje, v katerili so prebiva ' podporočniki ali poročniki. Tc postaje so bile v Sošicah in na Malincih (na Dvoru) za 11. ter na Mrzlem Polju in Kupčini za 12. kapetanijo. Poleg Uskokov so v Žuir.berku živele tudi manj sc ,;kupinc kmetov, ki so bili od 17. stoletja naprej podložmk: gospostev v Kostanjcveu, Oštreu, Soši-cah in -Cupcin ta gospostva so pripadala domačim plemičem. Od leta 1530 dc 1903 jc 32 posameznikov in dru~ n i:- Žumberka dobilo pbm.ški naslov le malo pa iih jc s okoliškim naslovom dobilo tudi večja posestva. Ncka; ilcmičev jc imelo le ene kmetijo medtem ko jc imela večina samo plemiški naslov brez posesti in torej niso bili kmetje. Kraji-ška uprava je do leta 1787 od zasebnih lastnikov kupila vse zasebne posesti v Žumbcrku. Tako jc cc-lotni žumberški okraj prišel v posest Vojne krajine in tu ostal vse do njene ukinitve leta I 881. Življenje žumberških Uskokov kljub krajiškim u^odnos im ni bilo nit. malo lahko. Nenehno so morali opravljali vojaško službo in to ne le v Žum-berku in Karlovcu, ampak tudi v mnogih krajih od Like do Slavonije, kjer so branili Hrvaško in Kranjsko pred turškimi vpadi. Od 16. stoletja napre. pa so se kot cesarski vojaki borili po celi Evropi. Hkrati so nanje pritiskali domači plemiči, ki so jih poizkušali pokmetiti. KarlovŠki generali in njihovi žumberški kapitani pa so od njih zahtevali različne dajatve in jim pop,osto jemali del plače. Uskoki so se pritoževali pri vladarjih in pri njih iskali zaščito. Včasih so bili nezadovoljni tudi s svojimi kanetani .n vojnimi oblastmi in jc zato pn šlo do manjših nemirov in uporov. Tako so žc leta 1538 ricd njimi i bruhnili nemiri, ker sojini dodelili slaba bivališča. Pom "i.i so sc šele, ko so plemič pobili nckai njihovih vodij. Kljub temu, da so pomagali zadušiti veliki kmečki upor leta I 573, so nekateri med njimi, kot na primer Uskok Marko Nožica iz Stojdrage in drugi sodelovali z llijo Gre-goričem, enim glavnih vodij upora in drugimi kmeti. Leta 1621 je v Žumberku izbruhnil velik usko-ški upor, v katerem so Uskoki ubili prokapelana Jurija Vivo in namesto nje g; izvolili svojega vodia Danila Dcspotoviča iz Sošic. Upor jc bil hitro zadušen, Dcspotoviča pa so usmrtili. Uskoki, ki so sc preselili v Žumberak, so bili pravoslavne vere. Med njim. jc bilo nekaj pravoslavnih duhovnikov, od kater h sta dva leta i 561 sodelovala s hrvaškimi protestanti v Urachu. Žc v za-četk u 17. stoletja pa so žumberški Uskoki pod vplivom iczuilov in od leta 1611 tudi pod pritiskom zagrebškega škofa Petra Domitroviča, rojenega pravoslavnim staršem v Oštrcu v Žumberku, prestopili v grškokatolisko vero. Ta prestop so do kraja izvedli uniats1 vladikc iz. Marec. Med prvimi grškokatoliškimi županijami v Žumberku se omenjata županiji Radatoviči (1623) in Mrzlo Polje (1641), medtem ko druge ustanavljajo in omenjajo šele proti koncu 18 in v začetku 19. stole ja (Sosice, Pccno, Sojdraga, Kašt, Gabar). Prestopanje v grškokatoliško vero podpirajo tudi vojaške oblasti, ki sc v 18. stoletju uprcio poizkusom karlovškcga vladikc .laksiea, da v Zumbcrku obnovi pravoslavno ecrkcv. V 18. stoletju so v slovenskih kraiih odmevale reforme Marije Terezija in .ložcfa II. Tako so izvedli popis prcblvalstva, i zdeti 1 i kataster, uredili so iolstvo in vojsko. Reformirala sc jc ecrkcv in raz-puščeni so bili nekateri samostani (Kostanjevica, Pletene). V Novem mestu jc bilo leta 1748 ustanovljeno okrožje oziroma kresija, ki jc obsegala vso Dolenjsko in jc obstajala do leta 1849, ko poslane Novo mesto sedez okrajnega gla^irstva. Od leta 1809 do 1813 sta bila Žumberak in Gorjanci pod francosko okupacijo v sklopu Ilirskih pravne. V Novem mciitu .so ustanovili distrikt, upravno enoto, ki ic bila enaka avstrijskemu okrožju. Potem so ponovno pnšli pod avstrijsko oblast, 47 pod katero so Žumbcrak vključili v Vojp krajino. Od iclii 1871 jc bil ¿"umb-rak politično-upravno organiziran kol okraj s sedežem v Kostanjcveu 'v graščini). Ta jc bil leta 18881 z ukinitvijo krajiške Tganizacije vključen v zagrebško župan; 10. V tem času seje delil na dve zemljiški skupnosti, iz kite-rih sla nastali občini, in sicer So.šiec s 4.563 in Ka-jC s 5.919 prebivalci. Z izgradnjo žuinbcrškc ceste lela 1893 iz Osredka {pri Samoboru) preko Stojdra-gc, Budinjaka na Kostanjcvae ter z opflritvijo železniška proge Novo mesto -Karlovac leta 1914. je POital Žumbcrak bolj dostopen. Vcnuar niti cesta niti železnica m.sla vplivala na njegov razvoj in Žu m bera k jc začel ekonomsko vse bolj propadali. Z ukinitvijo Vojne krajine so izginile obmejne ugodnosti, ki jih niso odtehtali drugi življenjski viri (živinoreja, kmetijstvo, trgovina). Agrarna prenaseljenost in možnost zaslužka v drugih krajih sla bili vzrok, da so se pričeli prebivalci ŽumbcrKa vse bolj izseljevat.. V letih od 1880 do 1941 seje izselilo več kot 15.000 Žuniocrčanov v druge kraje Jugoslavije ter v prekomorske in zahodnoevropske države. ycčina pa jc še vedno ostala navezana nu svoj ro^i i ^umberak V času največje evropske industrializacije v 19. stoletju jc bi hi na širšem slovenskem oz cm h u ko-n-aj navzoča. Na tem področju o industrijskih °b*Kih, razen nekaj izjem, ne moremo gov rili. parna žaga -n nekaj glažut, ki so delovale po Gorjancih nad ^entiernejskim poljem, jc bilo vse. To ^ jc bil tudi čas množičnega izselievania v zahodno Evropo in predvsem v Ameriko. ^ nastankom Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slov icev leta 1918 jc prenehala stoletna povezava teh ;raje v z Avstro-Ogrsko in 1 labsburžani. licla Krajina jc med obema vojnama upravno spadala najprej pnd ljubljansko oblast, od letu 1929 di>lje pr v Dravsko banovino: Žumbcrak jc bil del ^grebške oblasti, od leta 1929 del Savske nanovi "e, od leta 19.31 pa jc bila občina Radalovici z I I prebivalci priključena metliškemu okraiu in s em Dramski b»noviim Preostali del Ž.umbcrk; v lavnem v jaslmbarskcm okraju, la je pipadci ?;ivski banovini oziroma od leta 1939 Banovini hrvatski. USKOKI V BO.IANC1 H IN MARfNDOLU Ozemlje Adlcšič so v 6. stoletju poselili Slovenci. v sredi 16. stoletju pa so pnšli Uskoki. Kiti n j: sno-"ninjajo razen še sedaj pravoslavnega naselja Boja J ludi Pribinei, iučkovci, Dnjgosi, Žniiiči, VJis-£i]| «o in Šikonijsko selo v Tribučah ter lankovici, ^osiuriči, Karaman v Bcdnjn. Vukclrati vZumah, Palj« šc priimki kol Bahovič, Žarkovič «vi t kovic, 'n,c' Jankovič, Marentič, (Jildindvič. Mikclic. I . S|e, Pa /lukovič. Prianovil Račie, Ritmanic, [ Pa nič, S, konju, Šošlarie, Vlasič, Vranešič, Zumild. 10SI, k.]žc tudi - ni]refijUi ki je po le J niiogih smohrvatskih izrazov posebno v Tribučah in 'Zimi-T1 " P id ubno kot v soscdnicm Marindolu - ikav-Jf « kakor tudi v spominih in pripovedih ljudstva. v uialcktološk^m pogleduje zanimivo, da pravijo: I?0."1 Adlcšič, Pribinc, Enekovcc, Vrhovcc, ■Joicnje«l0. i.jnjstvcJ jc ohranilo šc mnogo etno- grafskih zanimivosti v obiia 'h, tkaistvn, čebelarstvu, v kobili. Zadružništvo ic bilo do druge svetovne vojne ohranjeno šc v ftojbncih. Ob pogledu veroizpovedi ugotovimo, da je del Uskokov ohranil pravoslavno vero, del pa jih jc prešel grškokatoliško. Z ustanovitvijo metliškega in kasneje Črnomaljskega okraja jc dobi,a Bcia kra, na leta 1931 še občino RadaloviG z. 201 I prebivalci, ki jc pripadala Kranjski že v 13 stoletju, so jo kranjski deželni gospodje daiali v najem karlovškc-mu gencralalu in je leta 1865 pr.padla Hrvatski. Po drugi svetovni vojni je Slovenija ponovno izgubila Radatovičc, ki uanes pripadajo Hrvatski. Predel okoli Žuničev ic ohrani! pravoslavno veroizpoved. Omeniti jc potrebno ludi Man idol, ki jc po drug' svetovni vojn. pripadel SR Hrvatski. Leta 1952 pa jc bil na željo k n; ju nov ponovno priključen SR Sloveniji. Tako tvorijo!/uniči, skupaj 1 Bojanei, Milici, kjer sla tudi pravoslavni cerkvi, Marindolom in Paunoviei pravoslavno usko.ško skupnost na Slovenskem. BO.IANC1 Bojancc jc ustanovil uskoški general in k^aniski deželni glavar Jurij Lcnkovič v drug' poloviei L6. stoletja z Uskoki srbskega porekla iz Rogulia v Bosni in opuščene krajiške vasi Bojne, po kateri so dobili ime. (Pravzaprav domač i i pravno, da ic vas črnogorska, da nuj bi bili njihovi picdniki Črnogor-ei, morda zato, ker so med drugimi petimi okoliškimi vasmi s prebivalstvom pretežno srbskega porekla,nekakšna posebnost11.) ^ Sprva so sc na tem področju naselile štiri rodbine: Mirosavae, Kordie, Radojčič in Vriinič. Od niiih jc prva rodbina že zumrlr.. ostale tr, pa so se po množile. Danes jc v BojtiTVcih sedem različni1! priimkov, kci sta sc dva prizer'la ir. Pinikvc na Hrvatskem in dva i/. Marindcla (Ivkovie, Mile n Jur-jevič) Večina ijudi s starimi tremi primki jc dc ■eta 1941 živela v zadrugi. Pripadniki le skupnosti so sc medsebojno povezali s porokam.. Do ieta 1941 jc ludi vsaka hiša tkala domače platno, brisače, rjuhe, eopatc, vrezane prte, noga.'icc, roka viee. Po urbarju gospostva Pobrcžjc ob K al p i iz Icla 1711 so bili Bojanei dolgo časa razdeljen: med Po-brežje in gosposko Krupo, tako da so biii Dcljni Bojanei s Kordiči in Radojeiči v pobreškem, Gornji Boianei z Vrliniei, Mirosavci in dvema bajlaricma Hrvatom in Bcrkopccm pa v krupskem gospostvu. Med Bojanei in Manndolom seje od n?kdaj razprostiral gozd Veliko Bukovje, k- jih jc varoval pred Turki. Od tu so i meh Bojancan dve uri hoda ■Jo niarindolskc eerkve, saj so bili od nekdaj srbske pravoslavne vere in so v hierarhičnem smislu pri >ada1i zadrski episkopiu Ker jc t ll Bojančanov premalo za lastno parohijo, so za njihovo duhovno življenje skrbel Hrohi iz M; ondola, ki so bili podrejeni patriarhalu v Sremskih Karlovcih. V 16. stoletju jc vplivala tu ludi oblast Pcčkega patriarha Danes so cerkveno podrejeni župnin v Marindolu. Leta 1934 jc Lila v Bojanei h ustanovljena posebna pravoslavna paroli i ji- ki sc jc ohranila do danes. Omenili jc potrebno .-,c rdoščo ob vhodu v majhno cerkev sv. Turija, k. pripoveduje, tla so bili 4« prvi naseljene i Vrlin i Čil Radojčiči in Kordiči. Zraven je letniea 1593. Ob ccrkvi ¡2 pokopališče, napisi na nagrobnikih v bližini - starejši v c ¡lici, novejši v latinici - ponavljajo večinoma ;ste priimke Osnovno šolo so Bojanei dobili žc leta 1866. Bila je slovenska. Prvi učitelj, ki e učil uskoško govoreče otroke Je bil sicer Slovcncc, toda pozneje, predvsem med obema vojnama, so v niči uci:i katchcii cirilico. Pridobivali so si tudi nacionalno izobraževanje. Štirirazrcdnico so leta 1963, kakor toliko drugih podružnični1! sol, ukinili zaradi prcmajnnc-ga števila otrok Otroci so nadaljevali šolanje v Vinici. Lskoških otrok v Vinici od takrat dalje niso obravnavah drugače. Danes ima vas 15 (?) otrok, ki bi morda obiskovali šolo. Če b. bila. Vprašanjj pa jc, ča bi jih starši pošiljali k pouKu, če bi nckdanic šolsko poslopje, ki so ga pred kratik m temeljito prenovMi in v njem urcdii: kulturni dom, spet preuredili v prvotni namen. Bojaneani se sicer Čutijo Uskoke, Srbe, med scbo_. tudi govoi-jo srbsko, toda stoletja življenja s slovenskimi ",oscu so iih popolnoma vključila v slovensko okolje. Boiančani tudi nikoli niso izrazili potrebe po dodatnem izobraževanju v srbohrvaškem jeziku, pa tudi vsiljevanja z druge strani ni bile. Bojančanov na tem območju nikoli nihče n! ov^al v prizadevanja za ohranitev kulturnega izročila, saj stare običaje ohranja folklorna skupna11. V tem predelu jc razvito kmetijstvo - vinogradi šmarniee, sadjerria. Del prebivalcev se vozi na delo v Črnomelj Zadružništvo so .ncli do druge svetovne vojne. Posebnost, so jurievanje, kresovanje, krcnniec, pusto vanje. Na Jurjcvo, 6. maja, imajo zborovanje, izvajafo zelenega Jurija, tc je veselico, igre, ra;.nc zabave. Bojansko kolo kola j o na novo leto, ob treh kraljih, ob pustu, na Jurjcvo, na Iva-njevo, na pravoslavni Božič, Veliko noč in na dan sv. Save, ob Kresu in ob krajevnem prazniku 22. marca, ki ga praznujejo skupaj z Adlcšičani. Kolo plešejo v narodni noši. Na Jurjcvo in l. dcccmbra nastopi tudi bojanski Sokol. Svoje staro besedilo za kolo pa so pozat:li12. V političnem smislu so Bojaneani od nekdaj spadali pod Ljubljano in njihovi občinski odborniki so sedeli skunaj s svojimi katoliškimi slovenskimi kolegi adlešiške občine za isto mizo. Z Marindolci so se v političnem n hierarhičnem smislu smatrali za pripadnike iste skupnosti, saj so se medsebojno tudi vezali s porokami. Danes so Bojanei gručasta vas vzhodno od Knc-žine na vrtaČasoto razgibanem svetu. Bojanei so imeli leta 1869 273 prebivalecv, leta 1880 231, leta 1890 264, leta 1900 220, leta 1910 203, leta 1931 161, leta L948 139, leta 1953 147, leta 1961 105 in leta 1966 104 prebivalce13. Bojanei sc delijo na Gornje (20 hiš) in Spodnje Bojanec {14 hiš). Vas jc razsuta in jc brez pravega srcdičča Med čvrsto grajenimi hišami se Inejo poti. Nekatere poti so danes žc asfaltirane. Do Črnomlja je še kakih pet kilometrov makadama. Vas ima naocljan tudi žc vodovod, čeprav nanj niso priključene vse hiše. Doma čijc kiiajo skrbne gospodarje. Hiše so večinoma prenovi, in c ali pa 7gra nt po drugi svetovni vojni. Samo nekaj stavb je še brez nove fasade. Šele vpraEama razkr jejo, kako malo vedo Bojan- eani o svojih koren.nah, kako malo so sc tudi sam1 zanimali zanje, čeprav so nanje tako ponosni. V trdi štokavščini razmišljajo ali ;o storili premalo, da bi se izročilo ohranilo tudi za čase, ki neizbežno prihajajo: v vasi ki je bila 5c nc tako dolgo nazaj popolnoma uskoška, se pojavljajo novi priimki, mlad tudi z domačimi govorijo v slovenščini star, običaji tonejo v pozabo. Ur.koki v Bojane i h so postali Bclokranjei, hkrati pa ostali Uskoki. Torej so del Bele krajine in Slovenije. M AR1NDOL Marindol sc razprostira na levem bregu Kolpe. Leta 1869 jc imel 183 prebivalcev, leta 1880 181, leta 1890 204, leta 1900 169, leta 1910 160, leta 1931 174, leta 1948 178, leta 1953 181, leta 1961 169 in leta 1966 141!3. Nekaj hiš je še lesenih in kriv. 'h s slamo. Večinoma so hiše stare nad sto let. Glavna gospodarska panoga v vasi je živinoreja. Mleko prodajajo zadrugi, ki ga vozi v Zagreb. Tu pozimi še vedno ponekot tkejo domače platno zu rjuhe, br:5ačc in prte ter pletejo iz domače volne nogavicc, rokavic» in jopicc. Vezejo tudi p;t.čkc raznih velikosti. Danes nosijo obleko iz domačega platna samo še nekatere starejše ženske. Ohranjeni so še svatben1 običaji, krstna slava, pustovanje itd. Prvotno seje Marindol imenoval Šobatovci al Šobatovo selo. Poscl en jc bil že pred prihodom Uskokov. Leta 1536 ;c ¡.padal pod metliško gospostvo n je štel tri kmetije. Tu so prebivali Branko, Štinicc in Krutič. Leta 1548 jc koloniziral Marindol, Miličc in Paunoviče uskoški stotnik Ivan Lenke vi č z bosasnskimi oziroma lisi mi Uskoki. Ločiti je treba M, ,'ndol v ožjem srn.slu, imenovan Šobatovei ali Šobatovo selo, Milice ali Milič selo, Paunoviče ali Paunovič selo. Nekaj uskoških družin jc bilo tudi na bližnji Hrvatski in Kranjski, namreč dve hiši Čaviča na hribu Hlapniku (v hrvatski občini lUbnik) in dve hiši Barjakovičcv v zaselku Vukobrati v ŽuniČih (občina Vinica). ŠOliATOVCl So Marindol v ožjem smislu. Leta 1548 jc področji; Šobatovccv koloniziral uskoški stotnik Ivan Lcnkovič, prav tako Miličc in Paunoviče z bosanskimi oziroma iMimi Uskoki z območju Velcbita. To samotno ozemlje, ki meri 9,45 km2, jc bilo po organiziranju hrvatske Vojne krajini vključene vanjo, čeprav ni imelo z njo teritorialne zveze. Z, območja Kranjske jc pnŠlo po zgraditvi Karlovca leta 1579 pod oblast karlovških generalov. Ko so leta 1881 ukinili Vojno krajino, je bilo priključeno Hrvatski. Od leta 1945 do 1948 jc bilo območje v črnomaljskem okraju, nato spet v karlovškem do leta 1952, ko sc je vrnilo v črnomaljski okraj na lastno prošnjo, ker jc območje od nekdaj bolj vezano na Slovenijo. Cerkveno so bili prebivale i podrejeni samostanu sv. Vasilija v Gomifju pri Ogulinu Govore štokav-šcino, so pravoslavne vere in pišejo v eiri iei. Posebno z medsebojnimi Cenitvami so tesno povezani s pravoslavnimi IV-janačan l^cta 1711 našteva po-breški urbar osem marindolskih Vlahov, kot jih še 49 danes imenujejo okoličani. Ob pravoslavnih praznikih, ko se igra kolo in pojejo narodne pesmi pri cerkvi, se prihajali sem slovenski obiskovalci in bližnjega Črnomlja in Vinice. Danes živita tudi tu dve slovenski družini 14. v Leta 1852 je bila zgrajena na mestu kasnejšega šolskega poslopja stavba za graničarske častnike, ki so micli nadzorstvo nad prvimi učitelji, dosluženi-mi podčastniki. To stavbo so leta 1877 predelali v solo. Redno šolo so odprli I. marca 1878. Dc leta '918 so poučeval v njej upravitelji parohije, potem usposobljeni učitelji, V njej so poučevali v sr-bohr atskem jeziku. Po ukinitvi šole leta 1961 so otl kc preŠolali v Adlešiče. Pod šolo teče Kolpa. Na višjem bregu na drugi strani v vasi Rosopajniku so bili letu 1912 naseljeni Vlahi-katolilki, ki so bili priseljeni pred Uskoki Marindolei. Marindol je v ccloti obkrožen s Slovenci. Od Hrvatske, ki ji je pripadel leta 1912, pa Sa jd ločevala Kolpa. Polovica prcbiviileev seje izselila v Ameriko, ker zanje nihče ni skrbel. Od slovenskih Uskokov so Marindolei najbolj si-r°n?«F, ker je bilo poljedelstvo od nastanka Vcjnc krajine dalje zanemarjeno. Marindolei tudi niso trgovei, medtem ko so bili Bojančani prevozni-11 ^o tovorili žito iz Karlovca v Koeevje. Kiisne-Jc so kupovali živino in jo preproBijaIÍ v Črni kra-Jln'.in celo v Trstu. V Marindolu jc bil pomemben udi kulturni vpliv prišlekov iz Amerike1-1'. Ml UČI Milici so imeli leta 1869 156 prebivalcev leta 15.7, leta 1890 IM Jeta 1900 113, leta 1910 etn 1931 102. leta 1948 89, leta 195.3 90, leta 'y6J 73 jn let» 1966 64 prebivalcev^'. Milici so brueasta vas pod parohijsko pravoslavno cerkvijo , v\' cjr;i ob cesti Adlcšiči - Marindol - /uniči. Nc-aj hisje še lesenih in kritih s slamo. Staro belo na° nošo nosijo samo šc starejše ženske. Pogla-¡,1 ni dohodek prebivaleev je živinoreja in mleko, 1 "a preko zadruge prodajajo v Zagreb. Se danes Pozimi predejo in tkejo domače platno ter pietejo 'nene nogavice, rokavice in jopice. fievnc ime je patronimično. Sprva seje ime-»cvalo Milič selo. V| prebivalci so Uskoki ;rbske-w Porekla. Z območja Bosne in Velcbita jih je ko-iiizioil uskoški stotnik Ivan Lenkovič leta 1548. icaji in zgodovina vasi so enaki kot v Marindo- J.^ije tudi pravoslavna cerkev sv. Petra in pa-ijska hiša. Tuje bil običajno eden od gomirskih cnihov. V letih 1944/45 je bila v vasi tudi partijska osnovna šolali, PAUN0VIČ] , piiun0l,1či SQ ¡nic]j |K69 |cU] 74 pretjic»lccvS JÍ 18» 62, leta 1890 59, |üta 1900 48, leta 1« 10 1% U1 1931 55' leti1 | 46- lcti1 1953 m lcta 11 1 leta 1966 44 prcbivalecvl7. Paiinoviči vern aSt0 nascl]c na gričku 1 nekaj sto nndrov se-0S¡° "d preloškoga zaselka Škavurinov. Va: ma vse t 1 hiS' Ri]zen dveh slovenskih družin so üri'ge uskoške, po domače vlaške. Govorno srbsko in so pravoslavne vere. Naselje ima ime po priimku Paunovič, prej se jc vas imenovala tudi Paunovie selo. Njegova zgodovina in običaji od naselitve dalje so takšni kot jih imata Marindol in Miliei. ŽUN1Č1 Žuniei so imeli leta 1869 123 prebivaleev, leta 1880 116, leta 1890 129, leta 1900 119, leta 1910 103, leta 1931 105, leta 1948 89, leta 195.3 95. leta 1961 94 in leta 1966 82 prebivalcev'*. Žun-ei so gručasta vas na kamniti terasi nad Kolpo ob ccsti Marindol - Milici - Pri išče. Pripadajoč zaselek Vu-k< brati (4 hišc)je tik nad Kolpo. Žuniči imajo ime po šc danes prevladujočem priimku, v Vukobratih pa pravijo šc danes Barjakovi-cev hn.si po domače Vukobrat - kakor so imenovali prvega naseljen ca. Domačini so bolj zvezani s Karlovecm kot z Metliko in Črnomljem. Leta 1952 sc ic dotcdan.i upravni otok katastrske občine Žuniči z vasjo in Vukobrati dokončno združil z ozemljem Slovenije18. SLOVENSKE VASI, KI SPOMINJAJO NA USKOŠKI IZVOR Bedenj obsega zaselke Gornji Bedenj, Doljnji Be denj, Karaman. Jankoviči n Sošlariči. Na uskoški izvor prebivalstva spominjajo samo imena. Prebivalstvo j' katol.škc veroizpovedi. Katoliška ecrkev sv. Magdalene je bila po ustnem zročilu zgrajena pred 800 leti in jr od nekdai katoliška. Leta 1966 jc imel 104 prebivalee. Dragoši so iinc'' leta 1966 samo 13 prebivalcev Kraj jc dobil mc po uskoškem prii ,iku Dragoš, ki ga ima danes samo še ena hiša. Leta 1711 so sc vsi pisali Dragoš, samo eden se je pisal Klepcc. Vsi prebiva ic i so katoliške veroizpovedi. Jankoviči sc- imeli leta 1966 68 pret valccv. Vas sestavljajo razmaknjeni zaselki Jankoviči (6 h š). Šoštariči (4 hiše) in Rim (2 hisi\ ki sto bolj zase proti Fučkovccm in so mu ljud'c iz hudomušnosti nadeli to me. ker jc njegov prvi znan. prebivalce Kralj slutil v papeževi tclcsn:' straži. Običaji so isti kot v Bednju. Krajevno ime je patronim .k. Nekaj hiš jc šc vedno lesenih in kri h s slamo. Prcbivalei so nskoškega porekla o eemer pričajo priimki in narečja, ki se po izguvariavi nekaterih besed razlikuje od govoriee drugih obkolpskin naselij. Tudi tu so vsi prebivalci katol.ske veroizpovedi. 1'rclnkn ima ohranjene posebne svatovske običaje, jurjevanje. kresovan c, kresnice, k dedovanje. Preločko kolo plešejo ob svatovaniu in večkrat tudi ob nedeljah. V navadi jc igranje, na tambuneo. Omeniti je tr :ba eerkev sv. Trojiee, ki je bila v 19. stoletju p rezi da na z ostan1 starejše posli kave na zunanjšeini. Cerkev je b:la dolgo časa pravoslavna. Pribinci so imeli leta 1966 91 prebivaleev. Ime naselja izhaja od nena Pribinae. Kraj je dolgo easa spadal pod metliško gospostvo. Po podatkin v urbarjih jc štel leta 1536 in 1550 sedem eclih kmetij, leta 1610 osem ^elih in eno polovično kmetijo. Po ustnem izroč j je nekdai stalj v stelinikih Polfteih pri Velikem Bukovju naselje Stubiea, ki pa so ga 50 požgali Turki. Domačim kraja niso več obnovili, temveč so se preselili v Pr.bmcc. So uskoškega porekla. Danes so katoliške veroizpovedi. Tribuče so ,mele leta 1966 293 prebivalcev. Tri-buče so na gričkih in obsegajo naslednje skupine hiš: Dolenjsko selo (18 hiš), S Konjsko selo (15 hiš), Vlaščansko selo (16 hiš) in Golek (s Šolo 12 hiš). Nekaj hiš je še vedno lesenih in kritih s slamo. Prebivalstvo je tako kot na sosednjem Bcdrnu in v Pri -bincih uskošktga porekla iz srede 16 stoletja. O novosclcih pričata zlasti Vlaščansko in išikonijsko selo, mnogi priimk. in ikavsko narečje. Krajevno ime i na izvor v priimku Tribue, ki pa tu ni več ohranjen. Sola je bila ustanovljena leta 1896. Cer kev Janeza Krstnika je od nekdaj katoliška. RADATOV1Č1 V zvezi z Žumberkom je potrebno omeniti še Radatoviče. Prcbivalci so potomci žumberških Uskokov - srbsko-hrvatskih begunecv iz turških časov, kasneje grškokatolišl ih uniatov, in so bih ob ustanovitvi metliškega sreza med obema vojnama prideljeni tako Beli knmni, pod katero so spadali že v I 3. stoletju vsi Žumbcrčani. Po drugi svetovni vojni so Radatoviči ponovno pripadli Hrvatski. Na Metliko jih še danes veže zadnja avtobusna postaja Metlika-Radatoviei ter tekstiln obrat Novoles iz Novega mesta. hiva XIX/1917, str. 284. — 3. M.Kos, Začetki Novega mesla, Kronika 11/1954, str. P3 -|74. — 4. glej (3), str. 150. — 5. L. Hauptmann, Erläuterungen zurr. Historischen Al Ins der öilcrrcicbisehcn Alpcnliindcr, 1. Abteilung - die Landgerichtskartc, 4. Teil, Krain, Wien 1929, str. 349-351. — 6. .1. Mal, Uskočkc scobc i sloven ske pokrajine, Srpski etnografski zbernik, krjiga XXX, Naselja i pore k b stan ovni št va, knjiga 18, L;ubljana 1924, sir. 43-40. — 7. glej (6), str. 139-144, Urbar Metlika iz 1610. — 8. glej (7). —9. Dušan Kos, Bela krajina v poznem srcdnjrm veku, Zgodovinski časopis, 198"?, šl. 2, str. 217 - 255, Si 3, sir 409 - 437. — 10. Krajevni leksikon Slovenije, 11. knjiga, gcslc Adlcšiči, Ljub'ian? 1^71, D-'S, sir. 21-22. — 11. Nikn Župančič, Zumbcriran. in Marindolci, Beograd 1921; 1. Šašclj, Zgodovina adlešičke farc na Be'okranjskcm, Ljubljana, Založil Anton Koblar 1987, četni zvezek Zgodovine hira Ljubljanske škofije, — 12 glej (10), geslo Bojanei itr. 23-24. — 13. glej (10) Prebivalstvo v naseljih v Iclih 1869 - i966, str. 16. — 14. glej (iO), geslo Mf.rindol, str. 45. — 15. Glej (11), Niko Zupanič, /umbe racam in Marindolci. — 16. glej 00). Prebivalstvo v naseljih v letih 1869- 1966, str. 16. — 17. glej (10), Prebiva Ist 'O v naseljih v letih 1869- 1966, sir. 16. — IS. glej (10), geslo /.uniči, str. 68. — 19. Po Zum-herku in Go'jancih, Zbirka »Zumbcrak-Gorjanci«, z.vc z.ck 2; Marinka Draž.umcrič, Način življenja in ljudska kultura, str. 69-76; A. Muraj, Narodne nošmc v Žumber-ku, KA.l 6-8, Zagreb 1976, str. 71-88; A. M unij. Ob.eaji oko sklapanja braka u Žumbcrku (1900-1975), Etnološki priloži I Zagreb, str. 157-176. OBOMUE I. F. Schumi, Urkunden-lind Rcgcsicnbueh des Herzogtums Krain, II. Band, 1200-1269, Laiba^h. 1884 u. 1887, št. 59, str. 42^-3. — 2. F. Schumi, lici t rüge zur Gcscbichte von der Mottling und von Siehclburg, Archiv für Heimatkunde, l.Uand, Laibaub 1882/1883, str. 49-50; M. Kos, Odnošaji medu goriekim grHovimfl hrvatskim plcmsivom u srednjem veku, Vinsnik kraljev-skog hrvatsko-slavonsko-dalmatinskoga zcmaljskoga ar- Zl 'SAMMFNFASSUNn »_lJskfiki :< in Slowenien nml /umlicrak Žarko rumh! Der Beitrag bcschreibl die Umwicklung von lida Krajina {Weißkrain) vom 9. bis 15. Jahrhundert, den Ankunft der Türken und das Ansiedeln der sogcnannlcn ►¿Uskoki«, eine Art Zuwandcrcr, in Behl Krajina lind '-umberak (Sichclherg) und dadurch entstandene Folgen .¡irer Ansicdlung mit Betonung aufden mit den »Bka^i« bes cdcltcn Ortnn. iz teonje in prakse Za bodočo arhivsko zakonodajo - prispevki XIV, zborovanja slovenskih arhivskih delavcev v Škoiji Loki 1991 ?kaj dopolnil k strokovnim osnovam za pripravo dela zakona o naravni in kulturni dediščini, ki se nanaša na arhivsko gradivo in arhive Ob simpoziju Arhivi in livropa brez meja, Maastricht 2-5. oktobra 1991, ter obisku Centralnega državnega arhiva v Haagu ■f0ic /outar Strokovne osnove, ki sc nanašajo na omenjena vprašanja, so bile objavljene v Obvestilih Arhiva Republike Slovenije,1 Udeležba na simpoziju v Maastrichtu ob 100-letnici nizozemskega srhivske-društva ter obisk Nizozemskega centralnega državnega arhiva v Haagu pa sla bila priložnost za «ova spoznanja, ki bi jih kazalo upoštevali tudi pri P"pravi zakona. Simpozij jc potekal deloma v obliki plenarnih Sch deloma v obliki sekcij. Na sekciji, kalcrc lema M> g'asiln Zaščita arhivske dediščine - v rašanja učinkovitosti zakonodaje, preopis ali prepričevanji Khius O klen h age na p ra ki ičnern primeri iz '^cmiikcga zveznega arhiva v Koblenzn opozoril na pomen navajanja vrst gradiva v zakonu. Odkar "iiajo zakon, ki ureja delo lega arhiva - navaja pa P-'mere vrst arhivskega gradiva - arhivu izročajo Judi bogato fotografsko gradivo, ki naslaja pri protokol- zvezne vlade, medtem ko so ga prej, po nre ' -ku določenega časa, prodali. Vseh vrsl arhivskega gradiva ob definiciji pojma »arhivsko gradivo« go-°vo ni mogoče izčrpno navesti. Kazalo pa bi se pri 'j-'",1 ozirati ludi na probleme razmejitve z drugimi cJiivnosimi, ki sc pojavljajo v praksi, ■ javnega arhivskega gradiva smo \ strokov-?]h osnovah zapisali, da bi kazalo določili rok izro-cy»ja arhivom 30 let od njegovcgii nastanka, z izje-■T 1 gradiva sodišč, tožilstev in ¿HjSbranilsftv, za K cre¡a j c predlagan rok 50 Icl od nnslanka, Tn-"csctlemi rok bi kazalo še nekoliko preučili. Na '^ozemskem imajo doslej tok izročanja javnega 'Arhivskega gradiva'50 left od nastanka, p-cdlagajo skrajs';in¡c na 20 let, o čemer so pripravili posebno »iudij0.2 V njej so vsebovane Indi nekatere zanimive ugotovitve 3lede količine arhivskega gradiva, CÍ 8» odberejo pri državnih organih. Tega naj bi v času po letu 1945 5%, v primerjavi z vs m jasiiiiim gradivom. Ken Hali iz arhiva v Lancaslu-Pii jc v' Vh.aslriclhu navedel podatek, da je v ^u sedemdesetih let (1875-1945) nastala le U5 gradiva v primerjavi s količino, nastalo v letih 1945-1990, Razlog za tako povečanje vid( v porastu nalog' javne uprave ter v ve lil.cm porastu birokracije. Poseben problem predstavlja vprašanje dostopnosti arhivskega gradiva, ki |fcwjc osebne podatke. Zakon o varslvn osebnih podatkov, ki ga je sorejcla Skupščina Repulvike Slovenije v m«rcu 1990, oprcdcljnic osebne podatke kot podatke, ki kažejo na lastnosti, slama ali razmeria posameznika, ne glede na obliko, v k len so izražen V 10, členu pa določa la zakon: Cc nameravajo uporabniki uporabljali osebne podatke za znanstvenoraziskovalne namene, lahko takšnim osebam unra vljalcc zbirke podatkov posreduje zaMcvanc osebne podatke, vendar na način in v ob'iki, k ne omogoča identifikacije posamezni Lov, na kalcrc se nanašajo, Gornja določila sc nanašajo seveda ludi na osebne podatke v arhivih, kajti polem ko niso vc potrebni za dosego namena, zaradi katerega so pili zbrani, obdelani in shranjeni, sc izročijo arhivu v skladu z zakonom o naravni in knlturn. dediščini, in se nc zbrišejo n uničijo (9, člen zakona o varstvu ose oni h podatkov). Ta določila najbolj odgovarjajo predstavam strogih varslvcnikov osebnih podatkov, Policbno pa bi bilo kolikor mogoče upoštevati tndi interese raziskav novejie zgodovine, zlasti cc iavni interes glede raziskovanja bistveno odtehta pomen varovanja. Pri oscbnostdi novejše zgodovine jc ireba zalo dopustiti skrajšanje varstvenih rokov. V načelu pa sc jo treba sprijaznili z dolgim rokom zapore pri gradivu, ki vsebuje osebne podatke, iz razloga, ker je edino na ta način mogoče zagotovili ohranitev lakih dokumentov, podobno kol pri zaupnem gradivu. Varovanje osebnih^ podatkov pa povzroča v praksi nemalo ležav. Že dcj.itvo, da jc bila na lansko zborovanje nemških ai livarjev v Liibccku, uvrščena tema o pravnem v;diku osebnih podnt- p kov, št bolj pa jama diskusija na zborovanju, sta pokazala, da na splošno ni dovolj iascn pojem »osebni podatk'«. To namreč niso »esebni spisi« 7a razliko od »stvarnih« - ne gre torej za pojme k, jih pozna pisarmsko poslovanje, saj sc lahko pojavijo osebni podatki v kakršnemkoli spisu. To pa pomeni, da bi morali arhivi - če bi sc hoteli dosledno ravnati po predpisih - pred uporabo pregledovati velike množine gradiva. Kar predstavlja skoraj nerešljiv problem. Znana je praksa bavarskih državnih arhivov, po katerih sc odgovornost glede varstva osebnih podatkov na podlagi pismene izjave uporabnikov prenaša na uporabnike. Sicer je na omenjenem zborovanju referent Hans Joachim Hceker iz Miinehna opozarjal na nevarnost, da bi v primeru pravnega spora prizadeti terjal odgovornost od arhwa, ker bo pti njem laže računal na li-naeni efekt.4 Tudi na zborovanju saŠKih arhivarjev aprila 1991 so imeli referat z naslovom Varstvo osebnih podatkov in njegove posledice na arhivsko dejavnost (Klaus Oldenhagc)5. Kako pojmujejo v Združenih državah Amcnkc varovanje or.cbnih podatkov je pojasnila v Maastricht v sckciji z naslovom Upoštevani1: privatnega življenja m svoboda informacij Trudy Hu-skamp-Pcterson. V zanimivem predavan u jc razlikovala privatnost posameznikov (med te je uvrstila zdravstvene, seksualne, verske, ekonomsko-infbr-mativne podatke o posameznikih ter podatke, ki so bili zauoro sporočeni odvetnikom), p.''vatnost športnikov, filmskih igralce; i« medijskih zvezd (k tem jc prištela podatke glede njihovih ekonomskih dejavnosti in družinskega življenja) ter privatnost javnih funkcionarjev (kot primer je omenjala orri padnost nelegalnim političnim in drugim organizacijam). Glede zadnje vrste privatnosti pa je šc poudarila. da jc v nekem smislu relativna, ker ob prevratih postanejo lahko nelegalne organizaci.e legalne. Vsekakor pa je treba upoštevat., dr ic bilo to predavanje zasnovano na podlagi amci .kega pogleda na obravnavo vprašama Prav problemom varovanja osebnih podatkov politične narave pa pripisujemo Evropi poseben pomen, kar je aktualno zaradi metod v polpr.tck'i dobi v fašističnih, nacionalističnih n komunističnih režimih. Pri tem ne gre za zaščito podatkov o uradnih osebah, ki so izvrševale sodna ali upravna dejanja (npr. razni funkcionarji, upravni sv^niki ali sodniki), marveč o vseh udelcžcnch v postopkih kot o ebdolženih, prijaviteljih, prijah itd. pri čemer so imeli ti poiitonki za posledico npr. izključitev iz šole, izgubo službe, preganjanja, zapor, odvzem premoženja, onemogceanji znanstvenega ali literarnega dela, v nekaterih p ;merih celo smrt. V Nemčiji so izdelali študijo, ki obravnava vprašanje dostopnosti gradiva državne varnostne službe (Staatssicherhcitsdienst) iz b.všc Nemške demokratične republike, p-1 katerem prihaja ta problematika Šc posebej do 'zraza, v pripravi na je poseben predpis, ki bo urejal uporabo tega gradiva 5 V zvezi s splosnimi vprašanji dostopnosti arhivskega gradiva pa jc treba omeniti napovedi nizozemske ministrice Hedy d'Aneona v okvjru teme Občan in ad mimstraeija, da pripravljajo pri Evropski skupnosti projekt c dostopnosti arhivskega gradiva. Cilj ar- hivske zakonooajc v okviru Evropske gospodarske skupnosti naj bi bila koordinacija pogojev uporabe nacionalnega in skupnega arhivskega gradiva. Kot probleme, ki se pojavljajo v praksi, je navajala velike raz/ikc v času, ko jc v arhivskih č,taln>;ah n? voljo arhivsko gradivo, razlike v številu škatel gradil, ki ga dobijo uporabniki, razlike glede ugodnosti, ki jih uživajo akademsko izobraženi raziskovalci v primerjavi z ostalimi. RceiproČne klavzule za tuje uporabnike arhivskega gradiva žc doslej slovenska arhivska zakonodaja ni pognala. V luči pozitivnega razvoja mednarodnih odnosov v Evropi tudi v bodoče to ne prihaja v poštev. V zvozi z liberalizacijo uporabe arhivskega gradiva na jc treba poudariti, da ima varovanje arhivskega gradiva šc vedno prednost pred uporabo. Osnovni cilj arhivov jc trajno varovanje arhivskega gradiva in tei nalogi sc morajo podrediti vse cstale. To pa ima seveda za posledico doloccnc omejitve pri uporabi poškodovanega ali oero/enega arhivskega gradiva. Številni problemi so zvezani z vprašanjem bodoče strukture in «¿»nizacije arhivske dejavnosti pri nas. V objavljenem tekstu o strokovnih osnovah smo opozorili na sisteme organiziranosti javne uprave n na možne poslcdice pri organiziranosti arhivske dejavnosti. Znana jc organ :acija arhivske službe v Italiji, ki tcmEjji dosledno na načelu stroge delilve po vrstah javne uprave, kar pa kaže določene pomanjkljivosti, lirez dvoma so potrebni arhivi, katerih ustanovitelj jc drŽava, tudi za širša območja. Osnove zanje so v posameznih državah zelo različne (npr. province ali deli prov.nc, depaitmaji, deli dežel), važno pa jc, da ti prevzamejo tudi arhivsko gradivo organov za avtonomna območja, kjer obstojjjo. Poučen jc primer Nizozemske, ki ima 11 provinc in za vsako od teh obstoji državni arhiv, ki prevzema ne le gradivo državnih organov in ustanov z območia province, marveč tudi gradivo p-edstavništva provincc in njenih ustanov. Državni arniv za provinco Južno Holandijo pa ni samostojen in je združen s ecntralnim državnim arhivom v Haagu. Dodamo naj še, da štejejo prosinec poprečno nekaj nad milijon prebivalcev. Enako pribija v Nemčiji gradivo landratov, ki so avtonomni organi, v državne arhive. Tudi v Sloveniji potrebujemo državne arhive za širša območja. Ne glede na to, kako bodo oblikovane morebitne regije, ne bi kuzalo bistveno spreminjati območij dose danjih regionalnih arhivov, ki obstojijo žc 25 let Pomembna sestavina arhivske mreže so tudi mestni in občinski arhivi. Njihov obstoj temelji na na 'ilu, da naj bodo arhivi čimbliže kraiu, kjer so nastali, ker od tod prihajajo uporabniki. Novejši vpogled v njihovo organiziranost in delovanje nudijo prispevki, ohjavljeni pred kratkim v Jannsu. Naloge mestnih in občinr.kih arhivov so predvsem pcvezanc s preučevanjem zgodovine kraja m njegovih prebivalcev. Pri njih prihajajo do izraza zelo diferencirani interesi uporabnikov: T:' arhivi odgovarjajo na številna vprašanja uporabnikov, navadno opravljajo tudi manjše raziskave za uporabnike, '.naciln profil obiskovalcev v teh arhivih so nepoklicni zgodovinarji, osebe, ki sc zanimajo za gene-aloška preučevanja in podobno. Glede "organizira- 5.3 nosti mestnih oz. občinskih arhivov sta v evropski zakonoda i dve usmeritvi, ki bi ju lahko označili glede na zastavljene cilje: po prvi naj bi razvili čimbolj popolno mrežo mestnih in obeinsHi arhivov, tudi čc v manj premožnih občinah upravlja z občinskim arhivom občinski tajnika l i pa da so ob-einski arhivi priključeni drugim ustanovam, po drugi pa prav tako pospešujejo mestne in občinske arhive, vendar pa dopuščajo nj:hovo ustanavljanje le v primerih, če zadovoljujejo predpisanim kriterijem, siecr pa morajo mesta oz. občine ter njihove ustanove oddajati arhivsko gradivo območnemu državnemu ahrivu kot depozit (npr. v Belgiji. v ne-ijrih nemških deželah). V drugem primeru seveda arhiv odloči, kaj bo prevzel kot arhivsko gradivo. Ena izmed variant prve smeri je ustanavljanje kupnih občinskih arhivov (Norveška, Nizozemska). Za prvi sistem govori kar impozanlno število testnih in občinskih arhivistev. k jih je npr. v Nemčiji več kot arhivistov v državnih arhivih. Pri nas P;i je lieba upoštevati poleg dosedanjega razvoja, ko ni bilo osnove za tak tip arhivov, še zlasti dej-j>lvo. da je slabo razvito razumevanje za arhive lin hi sc verjetno pospeševanje ustanavljanja občinskih arhivov smcvrglo v izročanje občinskih arhivov lokalnim muzejem in knjižnicam, seveda s škodljivi-1111 Posledicami. Potrebno pa je poudariti - ko govorimo c občinskih arhivih - da pri tem ne mislijo na sedanje občine, ki so posledica komunalnega sistema iz leta 19.55, marveč na bodoče, ki bodo ■jrez dvoma manjše. Opozorimo naj tud na dosedanje reševanje lokalnih želja, kadar je obstajal vc-hk zgodovinski interes in tradicija v lokalnem zgodovinopisju ¡n sjtt;r v oblikli dislociranih enot arov (kot npr. v Škofa Loki, Idriji, Piranu) in ki so P°kaznH svojo upravičenost. Osnovni pogoj za normalno delovanje a rim1 o v je la di prihaja v arhive dobro odbrano in urejeno ar. 'sko gradivo. Za dosego cilja je zakon o naravni j1"! kulturni dediščini porazdelil obveznosti med ar-11Vt„ m ustvarjalec arhivskega gradiva. Stalno r °Pažaino, da večina ustvarjalcev ne upošteva p ed-P ov in da sc stanje ne izboljšuje. S tem v zvezi veja opozoriti na arhivsko inšpekcijsko slnžh«, ki jc pn P sana na Nizozemskem in opravlja nadzor n J dokumentiranim gradivom ustvarjalcev. Orga-"'zirana ic na več nivojih: 1) pri centralnem državnem rhivu v Haagu za centralnc državne •rgfic J1 ustanove, 2) pri državnih arhivih v provincah za rzavne organe in državne ustanove v provincah, ? P avtonomnih provincialnih oblastvih za pro-"lalne organe, mesta in občine ter njihove uffii-"ovc. Inšpekcijska služba pri državmh arlu ih je rKai zaeiiskc ločena od splošne dejavnosti arln-ov' 'Jri državnih arhivih v provincah jc običajno ■ ° e" arhivski inšpektor. Način dela inšpektorjev n ^olavljanje stanja in svetovanje Nainovcjši i redpisi fa zagotavljajo inšpckciii možnost, dt. cn-jjat na leto - v parlamentu. kaCar gre za gradivo 'avn i organov in ustanov ter občin - poda Z'?h°C1i 0 Ktan'11 dokumentarnega gradiva ter '! '«a konkretne ukrepe za odpravo nepravilne u; 1 o uda ril i pa je treba - glede na želje nekatcHh [ n nas v preteklosti - da naloga arhivske inšpckeijc skrb za pisarniško poslovanje ali za napredek tega poslovanja, marveč =krb. da sc arhivsko gradivo ne bo uničilo, da ho pravilno odbrano in v urejenem stanju izročeno arhivu. Na podlagi pravilnika o sestavi in vodenju evidenc arhivskega gradiva iz Ida 1981K mora delovat pri Arhivu Reputiikc Slovenije centralni register arhivskih londov. Ta bo izgubi' svoj pomen, ko bodo arhivi med seboj povezani v raeunalniško-informacijsko mrežo, saj bo omogočala uporabnikom v kateremkoli arhivu dobili podatke o gradivu v vseh sloveskih arhivih, obenem pa bo omogočala spremljati Indi stanji, arhivskega gradiva v arhivih in na tej podlagi sprejemali ustrezne ukrepe. Kaže pa se potreba po nekem novem centralnem regiftru iz pravnih razlogov in siecr za cvidcnco privatnih imetnikov, kalen n dokumentarno gradivo bo razglašeno za arhivsko. Tako kot v ostalih državah zahodne Evrope naj bi dobilo dokumentarno gradivo javnega izvora lastnosti arhivskega gradiva že na podlagi zakona. Z odpravo družben in pravnih oseb in izvedbo laslninienju ne bo potrebna več valorizacija ustvarjalecv dokumentarnega gradiva v dosedanjem pomenu. Pae pa bo ostala potreba po valorizaciji privatnih pravnih oseb in fizičnih oseb zaradi razglasitve niihovega dokumentarnega gradiva za arhivskega. Ker sc s tem nalagajo imetnikom določene obveze, je potreben javni raz "id imetnikov ter njihovi i obveznost' in siccr skupen za vso republiko. O izobraževan i ii arh iskili delavcev imamo iz zadnji ga cusa dva zapisa, ki sla bila objavljena v Arhivih.9 V drugem prispevku navajamo tudi nekaj bibliografije, ki se nanaša na to temo. Opozorili bi še na nainovejso mednarodno bibliografijo s področja arhivskega šolanja za leta I975-1990, ki jo je letos objavil Glavni državni arhiv Belgije, skupaj z državnimi arhivi v provincah.Žal pa bibliografija ne upošteva prispevkov v slo\anskih jezikih Odkai .mamo predavanj; iz arhivi ibf ved na oddelku za zgodovino Hbzofske fakultete v Ljubija ni, lahko pridobi o kancidali z visoko izobrazbo del znanja, potrebnega za delo v arhivih, že v času rednega študija. Predavanja iz arhivskih ved obsegajo v 3. letniku arhivistiko (1. semester) ter vrste arhivskega gradiva (2. semester), v 4. letniku pa upravni in ustavni razvoj na Slovenskem od 16. stoletja do najnovejšega časa (oba semestra). Poleg lega imajo šludcnlj 4. letniki še dve uri seminarja oz. vaj iz arhivistike. Arhivistika se predava bolj na informativni stopnji, nekako v obsegu uvoda v študij arhi/'slike saj je treba upoštevati, da večji del študentov koriti znanja iz arhivistike bolj pri uporabi arhivskega gradiva kol oa pri delu z njim, saj se jih le manjši del lahko zaposli v arhivih. Vsekakor pa moramo poudarit , da je vsebina predavanj skladna s programi na drugih univerzah v Evropi, kjer sc preda va arhivistika v povezavi z zgodovino Nekoliko drugaev.a pa je seveda usmeritev arhivistike na anglosaški šojah, kjer jc bolj povezana z informatiko in knjižničarstvom. Ne vidimo motnosti, i li potrebe, da ti štud arhivskih ved na fakulteti širili ali kako ..picminjali, Na splošno pa ugotavljamo, d» je vk h uči tov arhivistike v visokošolski štud bistveno pospešila razvoj vede tudi pri nas. 54 Seveda jc razumljivo, da znanje, ki ga pridobijo študentje ob študiju na fakulteti ne zadošča za delo v arhivu in da ic zato nujno potrebno zagotoviti nadaljnje izobraževanie po nastopu dela v arhivu. Tu pa se srečujemo ves čas z vrsto problemov. Ne gre samo za to. da organiziramo nek tečaj, marveč je potrebne zagotoviti sistematično šolanje, ki bi trajalo eno leto in bi bilo obvezno za vse pripravni ke, pri čemer bi v glavnem zadoičalo, da bi se pouk odvijal enkrat na teden. Po drugi strani pa bi morala biti obveza vseh arhivov, da dajo na razpolago svoje najboljše sodclavcc kot predavatelje. Obenem pa je treba doseči povezavo pedagoške de|avnosti z raziskovalno, saj je ta pogoj za uspešnost prve. Organizirano izobraževanje bi moralo seveda zajeti vsa področja, vključno z računalništvom, ter bi moralo biti poi/ezano s prakso. Nc vidimo nobene realne možnosti, da bi bilo organizirano v okviru fakultete, marveč ga je treba urediti v sklopu arhivske službe. Na zahtevo po organiziranem šolanju navaja tudi vtis, ki gaje mogoče dobiti ob strokovnih izpitih. Ze'o pogosto obsega znanje kandidatov namreč le to, kar so zvedeli v pogovoru od starejših kolegov. Le deloma bi bilo mogoče to zagovarjati s po man i kanje m učnih pripomočkov. Omeniti moramo še splošno pripombo, ki izvira od zapažanj tujccv, kadar prihajajo v stik z delavci v naših arhivih MenijJ da splošni strokovni nivo zaostaja za stanjem v zahoani Evropi in da bi Nlo potrebno razmitJiti d tem, da bi moral imeti del zaposlenih v arhivih dokterat. Tega seveda ni mogoče zahtevati od že zaposlenih delavcev, toda na tak korak, ki je nujen, seje treba čimprej pripraviti. Za zaključek pa si moramo zastaviti še vprašanje strukture zaposlenih v arhivih. Osnova zanjo so doslej normativi in standardi za arhivsko dejavnost, ki jih je sprejela Kulturna skupnost Slovenije leta 1985. Tcmcliijc na strukturi arhivskega gradiva v arhivih, ki je bi a poilcdiea obstoječega družbenega sistema, pa tudi dejstva, da so b i; arhivi zaradi spremembe načina odbiranja arhivskega gradiva, prisiljeni ni t reje sprcj^man odločitve glede vrednotenja dokumentarnega gradiva. Spremenjena družbena ureditev, zlasti pa /cči red v poslovanju z dokumentarnim gradivom, naj bi omogočili prehod na kadrovsko strukturo, kot je v arhivih v Zahodni Evropi. To pomeni manjše število zaposlenih z visoko izobrazbo, zato pa večje s srednjo, ki pa jih jc treba za delo v arhivih dodatno usposobiti. Na teh delavcih naj bi bilo tudi težišče urejevalnih del. Tak prehod seveda ni mogoč naenkrat, predvsem pa so po^op zanj dovolj usposobljeni delavci z visoko izobrazbo, torej se vračamo na vprašanje, o katerem smo že govorili. OPOMliE 1. Ljubljana, VII 1, marce 1991 — 2. V angleškem pre. vodu: PfVOT, a turning point in appraisal policy: Reduction of the transfer period in the Public Rceords Act and the cer .equenecs for governmerl administration The Haug-: 1991, 16 str, - 3. Uradni list RS, št. 8'90 ■ 4. Der Arehivar 44, 1991.1, 135-136,—4. Dei Archivar 44, 1991, 3, 457-458. — 6. HertBnn Rumschottel, lla-yerisehe Archivare helfen bei der Sieherung der »StasiAkten«, Naehriehten aus den Staatlichen Archivcn lia- yerns Mimchen, Mai 1991, št 35.-7. Janus 1990, št. 2; prispevek o komunalnih arhivih v Nemčiji je bil obja-vljcn naknadno v Janusu 1991, št.l. — 8. Uradni list SRS, Št. 34/81; popravek 2/82. — 9. Jože Žoniar, Arhivsko izobraževanje v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Slovenijo, Arhivi XII, 1989, št 1-2, str. 16-19 -isti Šolanje /a potrebe arhivov - Ob III, kolokviju komiteia Mednarodnega arhivskega sveta za poklicno i/.obražcvanjc, Arhivi XIII, 1990, Št. 1-2, str. 125-127. Razmišljanje od pričakovanju nove arhivske zakonodaje v Republiki Sloveniji v letu 1991 Peter Pavel Klasi nc Te dni se izteka žc drugo leto, odkar smo zaceli z razpravami o novi arhivski zakonodaji. Za nami jc cela vrsta sestankov in okroglih miz. Izdelanih ic bilo mnogo elaboratov, ki smo jih pošiljali na najrazličnejše naslove. Rezultat vseli teh dosedanjih aktivnosti ic končno elaborat Strokovne osnove 7.a pripravo dela Zakona o naravni in kulturni dediščini, ki se nanaša na arhivsko gradivo in na arhive. Pr pra il jih ic v sodelovanju s posebno komisijo dr. Jože /ontar. Prav zaradi tega podajam v tem prispevku v okviru rednega posvetovanja Arhivskega društva Slovenije samo nekatera razmišljanja o opisa ni n in v vabilu na posvetovanje navedenih temah. Začnem naj z varstvom arhivskega gradiva pred prevzemom v profesionalne arhivske institucije v luči bodoče zakonodaje. Svoje razmišljanje moram začeti vsekakor r>ri ugotovitvah in aktivnostih, ki smo jih v preteklih petnajstih letih, posebej pa od leta 1976 naprej, izvajali na mnogih arhivskih posvetovanjih in srečanjih v Slo^eri.ji ali zunaj nje. Med vsemi bi vsaj opozoril, e zaradi zgodovinske avtentičnosti na bolj odmevna posvetovanja, na katerih smo obravnavali problematiko, ki se je nanašala na vprašanje, kaj bi bilo potrebno .storiti z arhivskim gradivom pn ustvarjalcih ali imetnikih do trenutka, ko ga prevzamemo v arhivska skladišča pristojnih arhivov. Po mojem jc bila ena od najbolj odmevnih akeij s tega arhiv.skostrokovncga področja izvedba Okrogle mize o problem,h varstva arhivskega gradiva pred prevzemom v adiiv, ki jo jc pripravilo Arhivsko društvo Slovenije s predsednikom Marjanom Drnovškom in s Komisijo za gradivo pred prevzemom v arhiv pri Skupnosti arhivov Slovenije, ki jo je, čc sc prav spomnim, vodil Marjan Zupančič. Okrogla miza je bila organj-irana 14. juniju 1978 v Mariboru z mid 70 udeleženci iz pristojnih arhivov in arhivov delovnih organizacij. Vsi prispevki in diskusije so bile zdane v posebni publikaciji. V uvodnem referatu te okrogle mize je dr. Jože Zon-tar opozoril na nekatera vprašanja službe varstva arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv ter v njem dal poudarek problemu opredelitve gradiva Irajnc vrednosti, posebno pozornost paje posvetil armvskcmu gradivu v arhivskih skladiščih delovnih organizacij. Ta okrogla miza jc bila spodbudil in končno tudi vzrok za začetek tradicionalnih Posvetovanj poraba arhivskega gradivi naj bo v zakonu vse-k ikor posebej poudarjena, saj jc to ena osnovnih dejavnosti arhivov, vendar tako, da naj arhivska stroka: - določi natančno pravila za dostopnost arhivskega gradiva po preteku tridesetih let ali po recipročnosti Prav arhivska stroka namreč: - lahko in more določeno arhivsko gradivo zapreti tud; dalj Časa, - dolo Si, da se lahko kako arhivsko gradivo daje na uporaho na modernih medijih, - določi režime v prostorih, kjer sc arhivsko gradivo lahko uporablja. Razmišljanje o problematiki materialnega varstva arhivskega grauivu lahko začnem z ugotovitvijo, da je ta v dosedanji arhivski zakonodaji preskromno defin rana, saj v Zakonu o naravni in kulturni dedišč.n. najdemo le, da morajo ... skrbeti za materialno varnost. Na področju materialnega var- 57 siva arhivskima gradiva je cela vrsta iicanrfcLcnosii, predvsem pa zein različnih stališč, ki jili zastopa m d slovenski arhivisti, kar se kaže predvsen tudi v tem, da kljub napovedim že od leta 1969 naprej »pripravljamo« skupen pravilnik o materialnih pe gojili varstva arhivskega in dokumentarnega gradiva. Tc pomeni lahko samo dvoje: da je H problematika zelo Široka in da smo se ukvanaK z drugimi arhivsko-strokovmmi problemi, pa tega nismo uspeli pripraviti. Mnenja sem, da je [mtrebno v »vem zakonu predpisati vsaj minimalne standarde za v> ' ranje arhivskega gradiva. Ti minimalni standardi naj se nanašajo na vprašanja; - splošne varnosti - varnosti pred požarom - splošnega materialnega varstva arhivsk 1) skladišč - mikroklime v arhivskih skladiščih - splošnih pobojev v arhivskih stavbah - izvedbe opreme za arhivsko gradivo Določene napotke ali ideje bi lahko za to našli v 'infleŠkem stardardu (Britisli Standard) 5.4.5.4. z naslovom Priporočila za skladiščenje in razstavljanje arhivskih dokumentov. Ta standard c v naši strokovni literaturi dobro poznan in obdelan (glej: Sodobl arhivi 86, stran 27 do lil, prispevek dr. |cnl Haila iz Prcstona v Veliki Britaniji). spoštovati pa bi kazalo tudi nekatere izkušnji, K1 so jih na tem področju dosegli v nekaterih dru-arhivskih službah, predvsem v Zvezni republiki Nemčiji. O izvajanju materialnega varovanja arhivskega »diva ne bi rad dosti razmišljal, tudi zaradi tega ker vem, da je to področje eno naj pod rob icjc obdelanih področij v slovenski arhivski tcorin in Praksi, Za to področje je v Arhivskem centru za s|rokovno-tehnična vprašanja v Mariboru za študijske namene zbrano ogromno literature, separa lov, gradbenih načrtov in podobno, V noj zakon moramo torej vnesti vsaj določbe ? mi ima I ni h standardih za materialno varovanje vzdrževanje arhivskega in doku met nam c|a gradiva ter opozoriti na elemente, ki uničujejo arhiv-gradivo. Predlagal bi, da se vnese v nev zakon določbi da Sc eventualnem požaru v arhivskem skladišču v "obenem primeru za gašenje požara ne sme uporajati voda. , Razmišljanje o šolanju oziroma dopolnilnem izobraževanju arhivskih delavcev v Slovcr.iji us-J^rjam samo na področje, ki me ta trenutek naj-■' zanima m je v lesni zvezi s fakultetnim studi J^ni amivislike kol samostojne ali kombinirane s "dijske smeri Osebno razmišljam o tem, da bi morala slovenji arhivistika na eni od univerz čimprn ustanoviti dostojni oddi k-k za arhivistiko. Skonccntrr-1 „ ?r'imo arhivske strokovne moči, s katerimi raz- Mnenja >eni, da so znana predavanja na oddelku ^odovino fnlozofske laku tete v Ljubljani pre-Ustanovitev oddelka za arhivistiko naj po-r-n<« Prioritetna naloga slovenske arhivske teorije n Prakse v naslednjih letih. Pripravljali moramo začeli predmetnik in evidentirati predavatelje, k, jih nekaj v slovenskih arhivih žc imamo. Seveda bi tak korak k formiranju oddelka za arhivist:ko pomenil dokončno odcepitev oo zgodovinop sja tudi zalo, ker sc razvo, arhivistike v svelu zmeraj bolj nagiba k študiju dokumenta].stike in ■nformatike ter knjižničarstva. Skupaj s temi vedami bosta arhivska teoriia in praksa lahko dosegali dosti boljše rezultate. Predmetnik naj bi imel v začetni fazi sicer Še nekaj zgodovinskih predmetov, posebej tistih, ki so povezani z razvojem slovenske arhivistike Predmetnik naj med drugim vsebuje teme, k so pomembne za razvoj stikov med slovnesko arhivsko službo in ostanini evropskimi. Ostale predmete pri študiju arhivistike si predstavljam kot močno diferencirana strokovna področja dosedanje arhivske teorije in prakse kot so na primer; - valorizacija arhivskega gradiva - valorizacija dokumentarnega grad;va - oblike in postopki urejanja arhivskega gradiva - izdelava informativnih pomagal ob arhivskem urejevalnem delu - informatika in flliivi - tehnična vprašanja v arhivih - metodologija arhivskega strokovnega dela - razvoj arhivskih ustanov - razvoj upravnih ustanov - arhivska zakonodaja - in podobno Ob oddelku za arhivistiko bi sc temu primerno lahko bolje razvil tudi podiplomski štucnj. Podiplomski študij naj bi bil lak, kot se od podiplomskega študija pričakuj, usmerjen k pridobivanju specializiranih znanj o temah Bpisanih v okviru predmetnika fakultetnega študiia. Ta specializirana znanja slovenska arhivistika polrebti;c in jih bodo lahko uspešno uporabljali vsi dovenski a rimi. Zaradi tega sem mnenja, da b bilo treba bo'j kot o arhivskem inštitutu razmišljati o podiplomskem študiju. Ob razmišljanju o ustanovitvi arhivskega hišti-UCi ali arhivske šole kar predvdeva dr. JoZc Žonlar v Osnovah, sc mi postavlja vprašanje, ali mora ta inštitut biti res samo v L jubljsm 11 ali ga ne bi kazalo po principu poliecntrizn-ia iij danili možnostih ter predhodnega žc opravljenga dela organizirati in ustanoviti tudi Kje drugje. Takšen inštitut b' sc lahko po mojem razvil v Mariboru Iz obstoječega Arhivskega centra za stro-kovno-tehnična vprašanja, ki jc vsaj kar zadeva mednarodne kontakte, daleč pred ostalimi arhivi i:i ima žc uveljavljeno strokovno al rmaeijo ter razve-iino mednaiocino korespondenco, ki zagotavlja strokovno aktualnost, O predlaganem tako imenovanem arhivskem uradu pa sc iti zdi, da gre morda za obliko izvajanja strokovnega centralizma, kar mi ni najbolj simpatično. Če žc razni šljamo o takem uradu, menim, da bi bilo bolj potrebno uslanorili znanstveni svei slovenske arhivistike. Ta nuj bi pripravljal najvišje strokovne odločitve, tako da bi si pridobival stališča slovenske arhivske službe. Delovanje takega znanstvenga arhivskega sveta 58 bi bilo poccni, kajti to naj bi bili izbrani arhivski dclavci, ki naj bi to funkcijo opravljali ob svojem rednem delu, tako da bi zasedali enkrat na mesec ali več po potrebi. Nra zasedanjih bi obdelovali aktualno arhivsko problematiko in ob upoštevanju stališč o posameznih problemih iz vseh arhivov izdelali končna strokovna stališča. Svoje razmišljanje bi sklenil z mislijo, ki iojc podal na koncu 62. arhivskega dneva v Nemčiji v Aaehnu kolega dr. Herman Rumschottcl, »da naj arhivi nc sledijo neki tipologiji arhivov«, kar pomeni, da naj nc bi bili vsi ahrivi med seboj enaki, podobni. Razvoj posameznih arhivov naj sledi izhodiščem, ki jih ponujajo arhivsko-strokovna opravila, povezana z arhivskim gradivom, zaupanim profesionalnim arhivskim ustanovam v trajno hrambo. Dileme ob uporaoi 101. in 102. člena /akonao naravni in kulturni dediščini m i lica Trebeč- Štolfci Moja razmišljanja so BsmerjHit najprej v dva kratka člena sedanjega Zakona o naravni in kulturni dediši ini {UL SRS, Št.1/1981); težave zaradi različnih interpretacij teh členov na terenu pa so v obratnem sorazmeriu z muno dolžino. Zakonodaja v pripravi bo najbrž morala pri določanju predmeta poslovanja različnih čuvarjev kulturne dediščine pozorno opredelil svojstvo osnovnega gradiva, da se vsaj v prihodnje izognemo možnim individualnim razlf.gam. Vzrok mnogih nesoglasij med arhivskimi in zlasti muzeiskimi - manj knjižničnimi - zavodi je hilo v zadriih desetlcjih prav spoštovanje ali nesposto-vanjc oz. uporaba ali zloraba zakonskega določila pristojnosti nad arhivskim grad ram kot ga opredeljuje Zakon o naravni in kulturni dediščini v svojem 58. Členu, ali že njegov predhodnik Zakon o arhivskem gradivu in o arhivih {UL SRS št. 34/1973) v svojem prvem členu. Kljub temu, da zakon iz 1. 1981 v poglavju o muzejih v 87. členu dokaj jasno določa, da »s premičnimi spomeniki iz tega člena ni mišljeno arhivsko gradivo«, smo na terenu, še tudi po sprejemu tega zakona, naleteli na podvajanja, bolje rečene na pobiranje in izbiranje (nc odbifflfcjcf arhivskega gradiva zlasti pri organizacijah Zveze združenj borccv NOVJ, organizac: ih Zveze sindikatov Slovenije (zlasti na občinski in medobčinski ravni), na zbiranje arhivskega gradiva, ki so ga hranili sami udeleženei NOB ali dom.eilni odbori posameznih enot. Na terenu sc pob Lih >n Šc pobirajo tudi gradivo predvojnih, medvojnih iij tudi povojnih političnih organizae__ mladine, delavskih društev m drugo. Tud zasebne zbirke in osebni fondi so med njim. Večina arhivsk'h zavodov, prizadetih zaradi prostorske stiske, ni bilo sposobnih sistematično pre- vzemati novejšega arhivskega gradiva v svoje depo-,c, sa< jc znano, za koliko dcsctlct'j smo s prevzemi posamezni zavorn v zaostanka. Muzejska dejavnost jc bila vse doslej - v primerjavi z arhivsko - v pri vi ligi ranem položaju, da nc omenjam vrste spccialnih muzejev, ki so hitro nastajali, za svojo dcia^nost pa so v večini imen več arhivskega gradiva kot pa muzealij. Tudi tako so deli arhivskega grad i "a prehajali v nearhivske ustanove in oddelke. Kljub večkrat izraženim in utcmcljcvanim pomislekom mnogih, zlasti regijskih arhivskih organizacij, jc bil v Zakonu o naravni in kuhurni dediščini v letu 1981 sprejet v predloženi dikciji 101. čicn, ki ic šc bolj opogumil lokalne muzcie, da so ob pomoči lokalnih politikov hiteli ustanavljati nekake oddelke za proučevanje takrat konjunkturnc teme - delavsko gibanje in ljudska revolucija, za kar so seveda opravičevali zbiranje arhivskega gradiva in s tem pridobivanje dodatnih finančnih virov za nove nastavitve in opravljanje t.i. terenskega dela. V novi zakonodaji bo najbrž spremenjenemu statusu spccialnih arhivov sledil tudi arhiv Instituta za novejšo zgodovino. Ker jc bila to edina z zakonom določena ustanova za proučevanje delavskega gibanja, menim, da ne bo več formalnega opravičila z.a obstoj spornega člena v novem zakonu. Analogno jc mocočc tudi precizirati vsebino 102. člena sedanjega zakona glede prepustitve določenega arhivskega gradiva drugim ustanovam po posebni pogodbi. Menim, da ic ob nastajanju nove zakonodaje primeren trenutek za vnos besedila, ki bi moral arhivskim zavodom zares omogočiti (podprto z učinkovitejšimi kazenskimi določili) zbrati vse arhivsko gradivo, ki Jc zaradi samovolje posameznikov ali skupin prešlo v ncarhi-zskc zavode in spet ustvariti cclote iz katerih so bib ti deii iztrgani. Prepuščanje arhivskega gradiva drugim hranite-Ijcm, četudi po posebni pogodbi, bi maralo biti res izjemno - morda pa niti ne v originalu. S tem v zvez naj nova zakonodaja tudi natančneje opredeli status »daril« in »volil« po sedanjem H. in 92. členu vcMavnega zakona o naravni in kulturn. dediščini, ee gre za arhivsko gradivo ali za kompleksno zapuščino, kicr jc arhivsko gradivo le del cclote - dokler tudi pri nas nc bodo začeli ustanavljati posebnih javnih a!i pa privatni n »zbirk« zahodnega tipa, v katerih bodo vključene tako arhivaii|<: kot muzealije ii knjižnično gradivo. O tem bo morala nova zakonodaja temeljito m n"dvoumno izraziti določila, enotna za vso Slovenijo, nc glede na prihodnji status republi ikega in regijskih arhivskih zavodov. Ce nc bo izvedena t.i. mala rcstitueiia, po kateri bi različne ustanove - hraniteljiee arhivskega gradiva bile pripravljene Ic-to prepustiti kompetentne-mu arhivskemu zavodu nc glede na način po katerem so ga pridobile (saj ga hranijo nekatere ustanove tud; zaradi preteklih večkratnih združevanj in razdruzevanj arhivov, muzejev in knj žnic), bo potrebno v bližnji prihodnosti razmišljati tudi o izdajanju tematsk h inventarjev ali pa spccialnih vodnikov po arhivskih fondih, katerih deli se nahajajo 5!) na različnih lokacijah v kraju ali pa zunaj njega. Vled najbolj raztresene fonde sot i arhivsko gradivo medvojnih in povojnih organov ljudske oblasti, arhivsko gradivo uprave, ki se nahaja n^ različnih mestih tudi zaradi stalnega spreminjanja obsega območij in instanc ter arhivsko grad vo družbenopolitičnih organizacij in določenih društev, zlasti za obdobja med obema vojnama, medvojnega in r- >jncga izvora. Za izdelavo takih inventarjev, ki bi bili zlasl ra-7 kovalcem dragocen pripomoček, potrebujemo t :o enotno metodologijo inventariziranja arhiv-skeea fo nda enega ustvarjalca kol aktivno sodelovanj. tist zavodov, kjer se to gradivo v delih nahaja. Varstvo arhivskega gradiva pred Prevzemom Slaviva Tovšak arsivo arhivskega graaiva v najširšem smislu Zagotavljajo predpisi, ki imajo začetek v Zakonu o *yni in kulturni dediščini i in nadaljevanje v javilniku o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhi j2> Pravilniku o sestavu in vodenju evi-:nc arhivskega gradiva^, Pravilniku o strokovni usposobljenosti delavcev družbenih pravnih oseb članov društev, ki delajo z dokumentarnim gradivon-3 in o katerem velja reči besedo ali Jve ob Cmi o izobraževanju arhivskih delavcev in pripravnikov v arhivih ter Navodilu o načinu izvajanJa materialnega varstva arhivskega gradiva.5. Vsi ti pravni akti so nastali iz potrebe, da b med i>igim tudi čim jasneje določili naloge in obvezno-E'jetnika arhivskega oziroma dokumentarnega racliva, ki ni trajno in da po ptedpisanem poslop-11 reda pristojnemu arhivu arhivsko gradivo, endar praktične izkušnje kažejo, daje teorija eno, nosl na terenu pa drugo. Ob analizi delovnega ylCSK: arhivskega delavca ugotavljamo, da Ic-ta nt. ■ j zavisi od osveščenosti vodilnih delavcev in api«i sredstev, ki so za to na razpolago. Z za-iritvijo socialnega položaja in naraščanjem šlcv -j* r«p, selnih (v septembru 1991 beleži samo Por ?VJC '6-976 nezaposlenih) ter listih, ki žive na DL -k si sten enega minimuma, dan za dnem spo-a varno, da se posamezne delovne organizacije ca prvimi odpovedo arhivarju m skrbi za arhrv-o m dokumentarno gradivo. Na drugi strani pa _ Vci čas zasledujemo podatke, da ob šlo Inih i j " 4kl. vn^A in ufiniklrn f^^nm E nrtln-r^h d^ln pj&Lin., M,, fe dE! OTI^kll, lln riii jkrsnega resnega interesa, prav tako pa 1 nimajo ustreznega znanja. yhivisli profesionalnih institucij ostajajo ne-pn opravljanju nadzora, pri oblikovamu za-or» ■ 0 °8ledu arhivskih depojev in razgovoru o >druzaciji arhivske službe. Kij malo lahko vpli- vajo na nesklaaje med nalogami, ki bi morale biti opravljene po predpisih in dejanskim stanjem. Določitev rokov za zvršilev neizvršenega je s sirarn arhiva pricirirana in opremljena z natančnimi datumi, a nadzor nad realizacijo je stvar dolgega postopka, ki se konča nekje v predalu, brez konkretnih rezultatov. Nekaznovane ostajajo »nepravilnosti«: arhivsko graL.,vo v zaklonišču, arhivsko gradivo na podstrešju, kleti, odbiranje in uničevanje t .i. starega gradiva po lastni presoji. Analogno s takšno stihijo vzbuja grenak oriokus pismo cnc izmea enot Temeljnega sodišča v Mariboru, v katerem predsednica senata obvešča pristojni arhiv, da po teka kazenski postopek zoper osebo, ki je odtujila 2 vezan i reviji Gospodarskega vestn i ka za leto 1952-53: zanima jo vrednost omenjenih revij in ali bi bilo potrebno takšne revije v letu 1991 še arhivirali. Poseben problem, ki ga ne obravnava naša, do sedi- veljavna zakonodaja, so postopki pri stečajih delovnih nrganizaeij. Tega problema se arhivi lotevajo zelo različno, brez enotne metodo'og^e, Ki b' nakazovala rešitev problema cclovito in dogovorjeno. Uk nilev ustvarjalca arhivskega gradiva ic ne-dvodmno za vsak arhiv' resno strokovno n prostorsko vprašanje. Najprej bi sc morali arhivi opredeliti do skupno izdelanih kriterijev, h finančno ovrednotili in se naslo-.ili na zakonsko opredeljeno zahtevo, da se stečajni postopek v celoti zaključi šele takrat, ko jt dosežen dogovor na relaci arhiv - ste-ča.ir' upravitelj. Tako pa se dogaja, da za mnoge stečaje izvemo Šele 'z sredrlev javnega obveščanja ali post fcslum, ko je nc le dokumelarno, temveč tudi arhivsko gradivo odpehano v neznano ali z drugimi besedam, uničeno. V širši soekler varstva arhivskega gradiva na terenu sodi lud; do seda. takonsko oreohiapno definiran odnos knjižnie in muzejev do arhivskega gradiva in arhiva kol inšlitucije. Ni osamljen orimer, ko jc eden muze :v v podravski regiji kar p'smeno zaprosil imetnike arhivskega gradiva, naj zročuo določene kategorije v trajno last muzeju: fotografije, dokumente o volitvah, zapisnike sej, kongresov, dokumente o delovanju sodišč narodne čast delovnih akc.jah, dejavnosti društev, zapise o sode-lovnaju med upravno-lcritorialnim enotami delovanju DPO, podatke o planih, analizah, pro.zvod-nji, plakate, tabele, grafikone, e\ dencc doseženih in preseienih norm. Nccsvoščenega arhivarja, ki mu je beseda muzc_ veliko bližja kol beseda arhiv in ga veže lokalna pripadnost, ni težko prepričali, da bo za varstvo ari /skega gradiva najbolje poskrbel muzej. Zaradi tak iit in podobnih p merov bi morali arhivi kol institucije ostro zavrniti že skoraj sprejelo slališee, daje vseeno, kje sc gradivo llzično hrani, pomembno jc le, da se ohrani. Takšne trditve je moe pod k rep i z ugotovljenim dejstvom, da ncarhivske instituai : Se zdaleč niso pripravljene objavili nodalkov o uokumenlih, ki jih hranijo nezakonito. Navidezni ed pa nevzroca glavobol uporabniku, ki o 'ítem fondu dobi rekaj informacij tu, nekaj lam, ali pa osla e zarad naše nedorečenosti sploh brez podatkov. Opazne so tendence muzejev novejše zgodov.te, ki svoje delo intenzivno usn :r-¡ajo v zbiranje povojnega gradiva; zanimajo jih do- fît) ločene kategorije, s čimer siromašijo londe, ki z vso pravico kot celota pripadajo arhivu. Več bo potrebno spregovoriti tudi o varovanju novih nosilcev informacij, da ne izgubimo pomembnega gradiva zaradi napačnih tehničnih pristopov. Ob reformi arhivskega zakona in podzakonski aktov predlagamo na področju varstva arhivskega gradiva vce doslednosti in preciznosti na naslcdni'h področjih: 1. poenoten pristop do nadzora nad ustvarjalci arhivskega in dokumentarnega gradiva, 2. jasno oblikovano dikcijo pri iz.vaianju sankc.j nad imetniki dokumentarnega in arhivskega gradiva v primerih, ko niso upoštevane zahteve pristojnega arhiva, 3. natančno oprcdc.itev varstva arhivskega gradiva in postopek v p meru stečajev, 4. brez tolerance in nedvoumno opredeliti, kdo jc zadolžen za zbiranje arhivskega gradiva in kakšne so obveznosti institucij, ki dosledno ogrožajo varstvo arhivskega gradiva na terenu, 5. nujna opredelitev do problema uporabe telefaksa in termodinamičnega papirja, problema raču nalniških izpisov, ki temeljijo na uporabi samokopirnega papirja, ki nc zagotavlja obstojnosti in varovanja novih nosilcev informacij. Lc-tch nihče ne preverja in so razen tega fondi velikokrat izpostavljeni neustrezni hrambi. OPOMBE 1. Uradni list SRS, št. 1/81. — 2. Uradni list SRS, št. 34,81. — 3. Uradni list SRS, Št. 34/81. — 4. Uradni list SRS št. 15/83. — 5. Uradni list SRS, št. 10/69. Varstvo artmskega gradiva pred prevzemom v arhiv, uporaba arhivskega gradiva Aleksandra Pavsič Milost V sklopu velikih družbenih sprememb, ki jih zdaj doživljamo na vseh področjih, je tudi spre memba lastninskih razmcr:_ v podiet. i. Družbena lastnina naj bi izginila, nadomestili pa bi jo državna ali privatna. V zvezi s prehodom družbenega podietja v privatne roke pa naleti no tudi na problem arhivskega gradiva oziroma na vpraša me obveznosti novega lastnika podjetja do arhivskega gradiva njegovega predhodnika, ki je dosedanj' zakon deklariral koi družbeno lastnino. V zvezi s tem predlagam, naj ni novi zakon, k: bo urejal varstvo arhivskega gradiva določal obveznost novega lastnika podjetju (podjei,a v privatni lasti), da no z dnem spremembe lastništva ostalo pri podjetju vsaj za zadnje desetletno obdobje arhivskega gradiva (v primeru da bi dotlej odbira"je arhivskega gradiva po sedanjem zakonu potekalo idealno). Dejansko stanje pa ic vsaj na območju našega arhiva še bistveno druga« 'o. Arhivsko gradivo je odbralo, vsa, za obdobje do srede sedemdesetih let ikot m :nik za prvo fazo odbiranja smo običaji jo vzeli čas formiranja TOZD oziroma prehod iz enovite v sestavljeno delovno organizacijo), približno 50% valoriziran i h ustvarjalcev s področja gospodarstva. Delo j2 torej šele na polovici in to kijub velikim naporom arhiva, da bi se gradivo na terenu redno odbi-ralo in spmti prihajalo v arhiv. / ustvarjalci imamo stalne stike. V povprečju enkrat letno opravimo pri vsakem obisk, imamo stalne telefonske kontakte, opravljamo izobraževanje, kot ga predvideva ustrezen podzakonski akt. Pri večini ustvarjalcev sicc naletimo na razumevanj; in pripravljenost za sodelovanje, a ko mine dogovorjeni rok, ugotovimo, da delo ni opravljeno. Vedno nastopijo pri njih razni objektivni razlogi, da se odb;ranje nc opravi. Tako se roki stalno prestavljajo, končnega rezultata pa ni. V zadnjem času jc že tudi nekaj primerov. ko podjetja nimajo vce nit moči obljubljat in prestavba t i rokov, ampak naravnost povedo, da tcj',a dela nc morejo opravi,!, fitnje jc namreč kritično tako v Imančenem kot v kadrovskem oz.irn. Novih zaposlitev ni, nadomestijo nc niti tistih, ki iz. podjetja odidejo, zaposleni so zasedeni s tekočimi opravili. Zakon nalaga arhivu dolžnost, da v takih primerih ugotovljene nepravilnosti javi občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kulturo, ki mora potem zagotoviti spoštovanje zakona. Kljub tej določbi pa ugotavljam, da se arhiv v taki situaciji počuti povsem nemočnega Nc morem sicer post reci s konkretnim primerom, saj sc v svoji dosedanj- praksi nismo n!' tore i stojmo ahrivarji v takih podjetjih? Ah strokovni arhivi, Arhivsko društvo in še kdo ka> razm. ¿Ija o tem? Do sedaj smo bili zaželen in potrebni tako s strani podjetja kot s strani arhivov. Dokaz za to je. da smo morali opravljati strokovne kpilc, vse skupaj pa je bilo pi edpisano | zakonom, k pa ga nismo sestavili mi. Tisli, ki je sestavil prednji zakon, in njegov potrje-valec bosta to pač morala upoštevali. Kar naenkrat smo obstali med nebom in zemljo. V podjetjih smo (i2 vse manj zaželeni, strokovnim arhivom pa je tudi malo mar za nas. Kdaj seje nazadnje iz pristojnega arhiva kdo oglasil pri kakšnem ustvarjalcu ali imetniku arhivskega gra liva zanimal za stanje arhivskega in dokumentarnega gradiva, materialnega varstva? Edino Radenci enkrat na leto, Še kakšno posvetovanje in občni zbor Arhivskega društva, to je vsekakor premalo. Razen, če nas niso tako kot podjetja odpisale tudi strokovne institucije. A ko nas ne bo več v podjetjih, bo tam izginilo tudi arhivsko gradivo in se bodo čez 100 let bodoči arhivarji v strokovnih arhi"ih spraševali, kje je arhivsko gradivo iz današnjih dni in kdo jc bil tako neodgovoren, da je dovolil njegovo uničenje. Dobro jc znano, da za raziskovanje zgodovine, šc posebej krajevne, niso dovolj le arhivski dokumenti upravnih organov, sodstva, policije, cerkvenih usLanov itd., pač pa tudi društev, podjetij, zadrug iij šc Česa. A lega gradiva ne bo, čc nc bo za to poskrbljeno z ustrezno zakonodajo že danes. Tudi to, da mora podjetje imeli arhivarja, ki nc more bili odpuščen tako kol oslab delavci. Tc stvari bi morale biti urejene žc v Zakonu o podjeli;h, pa niso. Sami arh'varji, ki delamo v podjetjih, tega nismo mogli doseči, s strani strokovnih arhivov, Arhivskega društva in koordinacije pa ni bilo nobenega glasu. Zato je ob sprejemanju nove arhivske zakonodaje mogoče zadnja možnost, da sc to sistemsko z zakonom uredi in predpiše. V novi zakon bi bilo potrebno vnesti vse, kar e bilo dobrega v sedanjem. Po podjetjih bi morali athivarji ostali, Čc sc že odpušča delavce ali ec gre podjetje v stečaj, bi moral bili arhivar zadnji, ki dobi delovno knjižico. Za arhivsko in dokumentarno gradijo je potrebne skrbeli do konca in za to mora poskrbeti arhivar v podjetju, sa/ direktorji do sedaj lega šc niso počeli. Mojc osebno mnenje ie, da bi morali biti strokovni arhivi bolj zainteresirani za ahrivsko gradivo in njegovo varstvo v podjel h in tudi drugod, koder nastaja. Že'imo torej, da sc z novo zakonodajo dosežejo boljši pogoji za delo teh delavcev v podj-iijih, da se njihovo delo pravilno vrednoti, saj vendar nismo le smetarji in snažilke, da se jih zaradi pomemDnosti arhivskega gradiva nc sme odpuščati z nnbovih delovnih mest, tiste pa, ki so že odpuščeni ali na čakanju ponovno zaposli na njihovem delovnem mestu. Zelo pa bi bilo potrebno okrepiti nadzor in kompetenee pr. lojnih arhr/ov v odnesu do imetnikov in ustvarjalcev arhivskega gradiva, kar bi šlo v končni fazi v korist vsej slovenski kulturi. Zbiranje in prevzemanje arhivskega gradiva osebnih fondov Ivanka Uršič A m i vi si prizadevamo, da bi pridobili naj po membiiejše arhhsko gradivo, ki je v lasti posameznikov. Zbiranje tega gradiva temelji na proIS n jni odločitvi imetnikov, k l ju h temu pa jc potrebna s strani arhiva aktivna in usmerjena dejavnost. Kako poteka ta dejavnost in s kakšnimi problemi se srečujemo na področju zbiranja in prevzemanja arhivskega gradiva osebnih fondov? Moj prispevek temelji na skromnih izkušnjah na tem področju. Sliki z imetniki osebnih fon ov so zelo specifični. Upoštevali moramo predvsem dejstvo, da posegamo v inlimo ljudi, ko želimo pregledovali njihovo zapuščino oziroma zapuščino njihovih sorodnikov ali kako drugače zbrano gradivo. Tudi če imetnik osebnega fonda ni sorodstveno povezan z ustvarjalcem gradiva, gaje z njim povezalo že samo zbir. ije in skrb za gradivo. Pričakovali je, da so imetniki arhi^ksega gradiva kulturno osveš-čei ljudje in so zalo stiki z njimi lažji in uspešnejši. Problem^ se pojavijo zaradi čustvene navezanosti imetnikov na gradivo, kol so naprimer dnevniki, esebni dokumen , ipd. Primeri: imetnik ni bil pri-p.avl.jen oddati dnevnika iz obdobja soške fronte, ki je ostal edini spomin na starega očeta; vdova znanstven ga delavca mc ni bila pripravljena sprejeti, ker jo je moževa smrt fizično povsem strla, čcj: av je od ledaj poteklo že nekaj let. Opozorili je potrebno tudi na spremembo imel-nikovega odnosa glede vrednosti in pomembnosti gradiva v trenutku, ko se začne nekdo zanimati zaiy Človeški iaklor, k, ga zakonodaja najbrž ne bo nikoli sposobna povsem rešili, prihaja do izraza tudi v odnos h ned kulturnimi inšlilueijami, za katere bi siecr pričakovali, da bodo upoštevale zakonodajo. Naš arhiir je že poskusil urediti z Goriškim muzej m Ludi glede osebnih fondov, ki jih le-ta hrani. Naleteli smo na krčevit odpor s strani muzeja. Zato sc strinjam s sklepom, sprejetim na seji k ordina-eijskega odbora z dne 8. maja 1991, da se pridruži komisiji, ki je bila ustanovljena za reševanje sporov n :d arhivi in bibliotekami, Šc komiiija za muzeje. P rep ričana sem, da bo imela komisija na ravni republikeveejo avtoriteto. Da bi bili prvi stiki pri zbiranju osebnih fondov uspesni, bi mor de strokovne organizacije posvečati večjo skrb vzgajanju ljudi v zavesti, daje za arhivsko gradivo najbolje, ee je zbrano na enem mestu in zanj ludi ustrezno strokovno poskrbljeno. Le načrtno in poglobljeno delo na tem področju bo p i neslo rezultate in tako bodo obiski pri privatnih mctmkjj uspešnejši. Z ustrezno vzgojo ljudi sc bomo izognil ludi preveliki želji po profitu v primeru kupopiodajnega razmerja. Nckatei imetniki ahrivskega gradiva se ludi sami obrrejo n i najbližjo oz. najboli poznano institucijo. V mnogih primerih sta to knjižniea in muzej. ki zbirala osebne zapuščine z določenih področij. V zad> jem obodobju pa naidejo izročilelji pot Jdi do arhiva. Za naše območje je to vzpodbudno, ker je imel v prejšnjem obdobju na tem področju prednos' muzej. Zakonodaja bi morala v primerih, ko so imetniki arhivskega gradiv» ludi druge kulturne insliluci je, pr< dvsem zagotavljati celovitost fondov in upoštevali arhivisliene melodc dela {Razbit fond Milana Klemenčiča - Goriški muzej je orevzel del za purine, ki sc nanaša na Klemenčičevo slikarsko dejavnost, Lutkovno gledališče v Ljubljani je prevzelo umetnikove marionete, posebej su shranjene njegove fotografije in na koneu je kot imetnik še naš arhiv). Pri privatnih imetnikih sc arhivsko gradivc. nahaja v glavnem v dobrem stanju. Seveda se dobijo tudi izjeme, ki so na žalost tudi med kulturni li ustanovami. (Zapuščina Miroslava Premroua je shranjena v lesenih zabojih in v najbolj z£ atnem de'u knjižnice Narodnega muzeja v Ljubljani.) Gradivo v privatni lasti ni urejeno ali popisano. To delo je prepuščeno arhivu, ki glede na vsebino gradiva oblikuje notranje eelote (osebne zadeve, Premoženjske in gospodarske zadeve, korespondenca, gradivo, ki se nanaša na poklicno ali kako dnro dejavnost ustvarjalea). Nemogoče je odkriti vse dokumentarno gradivo, k' ia hranijo občani in bi bilo lahko razglašeno za arhivsko gradivo oz. kulturni spomenik, če bi zanj ved( 1 (urbarji, listine, rokopisi, dnevniki). Naletimo eelo na primer, ko kmečki turizem bogati svojo ponudbo s prikazovanjem »sebnega arhiva. Najbri bo v prihodnosti takih primerov še več, zato mora zakonodaja poseči tudi na to področje. Dotaknila bi se še vprašanja, kako naj ■ uteka strokovno varovanje in obdelava gradiva, kije razglašeno za kulturni spomenik in je še vedno v privatni lasti. Država mora prevzeti tudi v teh prime-nh delež pri financiranju varstva ahrb skega gradiva (restavracija, konservaeija). V zvezi s pobudo, naj bi bila arhivom dana mo| ""t, da prevzamejo zasebno arhivsko gradivo v depozit, kar pomeni da ostanejo dotedanji imetnn astniki arhivskega gradiva ter da imajo pravieo od-oeati o vsakokratni uporabi tega gradiva, bi navedla Pniner iz našega ahriva: Znanstvenoraziskovalni center SAZU (zanj dr. »rušie) nam je poilal dopis, v katerem pravilno u&~tavlja, da je naš arhiv najbolj primeren in usposobljen na novogoriškem za hranjenje zapuščine dr' Henrika Turne. Zapuščina obsega poleg osebnega ahriva tudi knjižnico1, imetnik zahteva, da morata biti oba sestavna dela hranjena na istem kraju, ¡pi". Marušie ugotavlja, naj bi sc zapuščina hranila lt ec rpus separatum in bi bila temelj za osnovanje indijskega centra dr. Henrika Turne. Lastniki se-ia ne mislijo na prodajo. Arhiv ima torej pri pn-ll bivanju zasebnega ahrivskega gradiva po veljavni zakonodaji le omejeno možnost, kot je nt primer predkupna pravica Za ohranitev navedenega gradiva pa so te možnosti odločno premalo in mu 2ato ne dajejc potrebne varnosti. Zakonodaja se trudi, da bi rešila glavne probleme v zvezi z zbiranjem in prevzemanjem arhivske-a gradiva. Uspeh na terenu pa je predvsen otivi-Scn od dobre volje privatnih imetnikov in od naše vztrajnosti. Zbiran-e gra< va aruštev in stiki z ustvarjal' :ovrstnega gradiva Boris Rozman DRUŠTVA Pri društvih ne gre za politično združevanje ob eanov, ampak za združevanje zaradi kulturnih prosvetnih, umetniških, strokovnih, znanstvenih, športnih, socialnih, humanitarnih in podobnih potreb in interesov. Za društvo e značilno, da gre za prostovoljno združevanje občanov in da so društva pri uresti.čevaniu svojih eiliev samostojna. Delovanje za društvo ni obvezno, društva lahko svojo dejavnost zmanjšajo ali omeuio, ker temelji njihova dejavnost izključno na prostovoljni podlagi. Po zakonu iz leta 1974 so društva, pravno gledana, pravne osebe in sicer eivilno-pravne osebe. Takšen status pa s društvo pridob; z vp;som v register društev pri pristojnem upravnem organu za notranje zadeve. Članstvo v društvu ni stalne, število članov raste ali upada Društvo lahko ustanovi več oseb, ki imajo skupen eilj, reguliran s pravili in drugimi akti. Več istovrstnih ali sorodnih društev za uresničevanje svojih skupnih e jCv lahko ustanovi ;vezc društev, za katero ravno tako velja, da gre za prostovoljno zdru zeva rje. Društvo lahko izstopi iz zveze društev, ali pa v tako zvezo ne vstopi. Za zvezo se uporabljajo predpisi, ki veljaj"» za društva. POMEN DRUŠTEV Najstarejša druitva so obstaiala brez državnih zakonskih predpisov. Delovala <;o na osnovi družbenih norm, ki so b,'e zbrane v društvenih /ec h -društvenih pravilih. Vlogo državne oblast; pr nastajanju društev so ČL-li šele ted«j, ko so društva pridobila določen vpliv v družbi. Ta pa [je posti* al vse veeji in večji. Z njim pa je raste! tudi njihov pomen. Seveda, pomena, kaKršnega so društva imela nekoč, danes nimajo več. Ne moremo in ne smemo pa trditi, da so danes društva brez pomena, še zlasti, ko se jd začela uveljavbati lokalna zgodovina. Ta namreč preučuje za svet mnoge nepomembne dogodke, a pomembne za kraj, kjer sc sc dogajali Gradivo za takšne dogodke so raziiskovalei začeh iskati in jih še iščejo pri društvih oziroma ustanovah, ki hran o njihovo gradivo. ODNOS DRUŠTEV DO GRADIVA Mnogokrat je iskanje zaman. Gradiva ne najdejo in to kiju ) temu, da so društva nekoč zelo poi lar-jala hranjen-; gradi 'a, ki je nastajalo pri njihovem delovanj i. Pri mnogih društvih so določili eelo arhivarja, kije bil zadolžer za varovanje arhivskega in dokumenttrnega gradiva društva. Kako danes društva ravnajo z doKumentarnim gradivom ni potrebno dane posebej poudarjati. Vsem je znano, da je le malo takih društev, ki sc zavedajo svoje vloge 64 v družbi, kjer delujejo, in da varujejo gradivo tako kot je potiebno. Delo pri društvih je le prostovoljno, kar je eden izmed poglavitnih vzrokov za slabo ohranjenost gradi a. Torej bodo tudi bodoči raziskovalci imeli enake, če ne še večje probleme pri iskanju ahrivskega gradiva društev, saj pri mnogih, tudi zelo aktivnih društvih, nimajo že nekaj let starega gradiva, da o stareiŠem niti ne govorimo. ODNOS ARHIVOV DO DRUŠTEV V veliki meri smo za tako stanje na terenu odgovorni tudi delavci v arhivih. Še vedno dajemo premalo poudarka vrednosti in pomenu društev, ki delujejo na našem podroeju. Že res, da pišemo članke, i da;amo priročn kc, včasih organiziramo seminarje za Člane društev, ki naj bi bili zadcu :em za dokunetarno gradivo pri društvih, pa ravno pri najpomembnejšem faktorju odpovemo. Ta Da je: oseben stik, pogovor, sodelovanje, zaupanje in vztrajnost. Pri društvih ie potrebno vedno znova in znova pondariati vlogo n pomen, ki ga imajo, in kakšno vrednost ima gradivo, k, nastaja pri njihovem delovanju. Pozabljamo pa tudi, da člani društev zelo malo v:do o naših institucijah, njihovi vlogi, kaj šele o naših nalogah in delu, 1 ga opravljamo. Zakoni, ki jih vežejo na varovanje arhivskega ¿radiva in njegovega pddajBija v arhiv, jim ne pomenijo veliko, Tudi poznaio jih ne. To velja tudi za društva, k smo iih na osnovi zakonodaje valoriziral in jim poslali navodila za odbirnaie arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva. Ni v niihovem interesu. Nam pa ravno tako nc morejo veliko pomagati. Tipičen primer je občina Kam-r.k, kjer delujeta Deiovsko prosvetno društvo So, darnost in Prvo Slovensko pevsko društvo L ira. Kljub sproženemu postopku glede prevzema arhivskega gradiva nismo ničesar dosegli. Zakonodaja je eno, praksa pa drugo Vse odvisno 00 nas, arhivistov, kako se bomo problema lotili m od posameznikov pri društvih, kako bodo stvar razumeli in bodo p -pravljcni sodelovati. Nc glede nato, kaj bo prinesla nova zal nodaia, bomo morali naše delo tako p^dalievati. Še bolj se homo morali terensko angažirat,, dopovedovati članom društev o vrednosti in pomen gradiva, ki nastaja pri njihovem delovanju, jim vlivati zaupanje Lici arhivov, jih celo povabit v arhiv, da se prepričajo o naših izjavah, jin pokazat popise n tekste o društvih, ki se v arhivia ž 1 nahajajo i.i p^mt gati pri razstavah, ki jih priložnostno organizirajo ob obletnieah društva. E> no na ta način bomo prepričali člane društev, da hranijo gradi/o. ki nastaja pri njihovem delu, in odpravili probleme, ki nastajajo in ki bodo nastajali pri zbirnaju arhivskega gradiva društev v arhivu. Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka G5 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Valorizacija droDiiega liska Marjeta Čampa Oglašam se v zvezi s tako imenovanim tiskom, ki se začne bolj množ'cno pojavljati sredi 19, stoletja. Sem spadajo: lepak letaki, vab la, ceniki, razne tiskovine, koledar in drugo. Ti tisk. ni:.o posebej našteti v starem navodilu o izva:aniu materialnega varstva arhivskega gradiva (Ur, isf S RS, št, 10, Lj,, 27.3,1969), Res je, da danes še ni dokončno rešeno vprašanje, kam sodi la t sk; v knjižnice ali arhive ali celo muzeje. Vseeno predi?,"am, da bi ga arhivi prevzemali in hranili ter obdelali (evidenca, tudi računalniška obdelava), P men 1978, in 1979, leta sem obiskala arhive v Varšavi, Krakovu ter v Ko-blcnzu in videia, kako skrbno urejajo in kalalogizi-rajo tovrstno gradivo. Tukaj gre za tako imenovano mejno gradivo, ki pa bo v prihodnje bo j pomembno kol se zdi na prvi pogled, Obravnavanic i i proučevanje vsakdanjika je pri nas še razmeroma mlada dejavnost, a bo v prihodnje imela večji poudarek Tako bodo omenjeni tiski dobrodošla p^moč zgodovinarjem, etnologom in sociologom. Že dcslej so se, predvsem za tovrstne tiske iz NOB in okupatorske tiske, zanimal" zgodo mar muzealci, novinar- in televizija ter privatni zt ei. Uclos imamo v Sloveniji muzejsko razstavo Življenje na I istkih 1945 -1990, ki v velik meri uporatja prav takšno gradivo za ilustracijo povoinega obdobja (avtorji; Ger-madnik, Holynski Kos, Urbane ter drugi). Naj zaključ m; zavzemam se- aa pridejo drobni tiski v arhivsko zakonodaje za čas od srede 19, stoletja, ko se pojavijo v večjih ko"unah. pa do današnjih dni. (¡6 Strokovna ohdelava in i-delava pripomočkov za raziskave arhivskega gradiva s poudarkom na fondih /, numerično ureditvijo Sonja Anžič V slovenski arhivski zakonodaji določa osnove za strokovno obdelavo ter izdelavo pripomočkov za raziskave arhivskega gradiva Pravilnik o strokovni obdelavi in izdelavi pripomočkov za raziskave arhivskega gradiva (Uradni list SRS, št. I I /88). V tem sestavku b1 se omciila na problem strokovne obdelave fondov, ki obsegajo velike količine arhivskega gradiva (t.i. »veliki« fondi) z. ohranjenimi spisovnimi evidencam . Take vrste fondov sc pojavljajo praviloma pri ustvarjalcih arhivskega gradiva s področja uprave. Gre za vprašanje izbora najustreznejšega nivoja popisovanji in izbora pripomočkov za raziskave pri takih fondih, in sicer predvsem glede na problem, ekonomičnosti časa, ki je potreben za izdelavo določenega pripomočka. Prvi del omenjenega nravilniKa sc nanaša na strokovno obdelavo arhivskega gradiva, ki jo opravljamo v okviru fonda oziroma zbirke, ko arhivsko gradivo dokončno uredimo, izločimo nepotrebne dele dokumentarnega gradiva in popišemo. Ureditev teme ji praviloma na ureditvi, nastali pri ustvarialcu arhi 'skega gradiva. Glede na to loči nIn predvsem dve načeli na katerih sloni ureditev spi-sovnega gradiva. V pr h p mei h vsako zadevo obravnavajo kot en spis, v drugih pa združene zadeve predstavlja' eno enoto oziroma en spis. Ne glede na 10, kaj predstavlja en spis, pa potem le-te odlagajo na podlagi n ume ne no-kronološkega načela, registraturnega načrta ali na podlagi klasifikacijske sheme. Glede popisovanja je predpisana arhivska enota, kije osnova popisa in temelji na ureditvi arhivskega gradiva. Pri oblikovanju arhivske enote morm 10 upoštevati, daje namen popisa približati gradivo raziskovalcu. Zate seje v primerih, ko vsaka zadeva predstavlja svoj spis, verjetno najbolje posluž.iti možnosti, ki jo dopušča tudi pravili k: da se več enot prvotne ureditve zdruzi v eno arhivsko enoto. S tet i bi dosegli, da popis ustreza ureditvi gradiva, obenem ie tudi zgoščen, in ohran1 o3novni namen -pregled nad gradivom določenega fonda. Dotaknila bi sc vprašanja strokvonc obdelave fondov, katerih prvotna ureditev gradi 'a sloni na delovniku s sieer ohranjen, ni, toda zelo nepopolnimi ali brez vsakih evidenc. Ta problem ureditve je prisoten predvsem pri arhivskem gradivu fondov občin v obdobju od 1850. leta do leta 1945. O tem se je že razpravljalo, eno z.adnjh razmišljanj predstavlja reterat Lilijanc Vid: i h - Lavrenčie na arhivskem dnevu Slovenije, F-urlanijc - Julijske Krajine {objavljen v Arhivu XII, 1989, str. 52-54). Spccifi-ka v tem obdobj i nastalega gradiva je na splosno ta, da jc slabo ohranjeno. Obstajajo pa tudi iz.iemc, ko je gradivo nekaterih občin zelo dobro ohranjeno oziroma v ccloti, da količina gradiva naraste na dvajset ali trideset tekočih metrov. Pri poslovanju so spiie vpisoval* v delovodr ik (največkrat enostavni) in uh tudi odlagali po numerično kronološkem principu. Nastopijo naslednja dejstva: količina arhivskega gradiva je dokaj velika, prvotna ureditev sloni na odlaganju spisov po delovodniškcm sistemu, delovodniki so ohranjeni, spisovne evidence, ki bi bile uporabne kot pripomoček z.a uporabo pa ne obstajajo. Pri strokovni obdelavi sc pojavi vprašanje ali je ohranjanje prvotne ureditve smiselno oziroma ali je primerneje ohraniti to ureditev in se posvetit izdelavi indeksov (oziroma pripomočkov, ki imajo za osnovo pojme), ali sc odločimo za vsebinsko razvrščanje gra;:iva. Raziskovalcu b verjetno najbolj ustrezala vsebinska razvrstitev gradiva. Toda upoštevati jc potrebno velixo količino gradiva. V takih primerih imamo več možnosti, in sicer da prvotno ureditev pustimo tako kot jc, {numerienc-kronološka razvrstitev), za tak fond pa izdelamo arhivsk inventar, kjer upoštevamo za podlago strukture popisa registraturr,, načrt, ki ga zasledimo pri večjih občinah, ali pa sc pri takih fondih poslužujemo izdelave kazal kot pripomočkov za raziskave. S stališča strokovne obdelave fonda bi bilo to primerno, pojavi pa si problem pri uporabi, k pa ga tudi nc smemo popolnoma zanemariti. Najboljše jc to ponazoriti s primerom: raziskovalce, ki raziskuje določeno temo skozi več let, bi za svo'o raziskavo potreboval na primer dvajset arhivskih enot gradiva, ki pa sc lahko, glede na zgoraj opisano obdelavo, nahajajo v dvajsetih različnih arhivskih škatlah. Zastavi se vprašanje rac iona! izaeije dviga arhivskih enot n ponovnega vra Čanja nazaj. Navcderi primer nakazuje smotrnost izdelave kazal kot pripomočkov za raziskave arhivskega gradiva. Vprašanje izdelave kazal se pojavlja tudi pri fondih, kjer pr prvot i ureditvi združene zadeve predstavljajo en spis, spisi pa so odloženi na podlagi registra turnega načrta oziroma klasifikacijske sheme. IVavilniK o strokovni obdelavi v drugem delu obrcr nava pripnmoekc za raziskave arhivskega gradiva Arhivski inventar kot pripomoček z.a raziskave na podlagi strukture in arhivski vodnik kot pripomoček z.a orientacijo po arhivskem gradivu sta podrobno opisana in zavzemata vidno mesto, medtem ko so pi inomočki, ki imajo za osnovo pojme ¡n označujejo vsebino arhivskih enot, sar.io omenjeni. O slednjih bi veljalo zapisati nekaj več besed, saj si verietne kar nekaj arhivistov pri svojem delu zastavlja vprašanje, kdaj se posluževati izdelave kazal in tudi v kolikšno podrobnost se snuš-eati saj naj bi vsak spis načeloma vseboval vsaj pet različnih možnih gesel, da bi arhivist čim boli objektivno predstavil določeno zadevo. Glede izdelave ■ i vrste kazal jc pisal Sergij Vilfan: Decimalna klasifikacija v arhivistiki 'Arhivist Vl/2, 19Vi, str. 3-14), kjer sc dotakne tudi smiselnosti izdelave kazal. Pripomočki za raziskave arhivskega g^mva so ob ra na van. tudi v članku, katerega avtorji so lTra-njo liiljan, Sergij Vilfan, Miloš Milosevic*: Arhivski pripomočki v službi znanosti (Arhivist XXII IZ I -2, P7 '973, str. 21-56) in so zabeleženi tu d ne1 ateri rezultati oziroma spoznanja, ki so jih dosegli razi čni arhivi z izdelavo določenega pripomočka. Tudi tu ni nekega enotnega mnenja glede izdelave in pred-viem vrste kazal oziroma indeksov. Zastavlja se vprašanje ekonomičnosti časa, saj je za neke podrobno - vsestransko kazalo potrebno veliko časa in znanja arhivista, po drugi strani pa raziskovalec lahko hitreje dobi odgovor na zastavljen problem, ki ga rešuje. Toda upoštevali moramo tudi to, da Pripomočki služijo kol pot pri iskanju določenga in da raziskovalec sam ve, kaj pri določeni vrsti spi-3v še lahko pričakuje. Verjetno pa bi bila v določnih primerih izdelava kazal še kako potrrbna in bi opravičila dolgotrajne delo. Tu bi omenila tudi v^c bolj prodirajoco povečini tudi že uvcljav'jeno računalniško obdelavo podatkov v arhivih, ki nam delo lahko poenostavi, časovno skrči in ki tudi govori v prid izdelavi kazal. Pravilnik naj bi v prihodnje več pozornost, posvetil tudi vprašanju izdelave kazal, in sicer predam, kdaj naj bi arhivist Iv katerih primerih) dal Pre Inost izdelavi lakih pripomočkov, predvsem z Vidika že omenjene ekonomičnosti časa. Z istega stališča se zastavlja tudi vprašanje popisovanja arhivskega gradiva v arhivu, ki ima ohranjene že pri ustva-jaleu izdelane evidence, ki zadoščajo, da dobi uP';rabnik pregled nad gradivom. Takega gradiva v arhivu ne bi ponovno popisovali, ampak bi v pc i-ju navedli že te obstoječe evidence, če so po ovojih Lastnostih ekvivalentne arhivskim popisom. V Komentarju k pravilniku o strokovni obdela i, ki ga je Podal dr. Jože Žontar (Arhivi XI, 1988, str. .'24-126), je sicer omenjeno, da graoiva fonda, ki 1(na uporabne spisovne evidence v arhivu ne popisujemo, toda mogoče bi bilo dobro, da b. to bilo °ni njeno tudi v pravilniku. Nejasnosti glede strokovne obdelave in i; J' -'c Pripomočkov za raziskave v veliki meri Pravilnik o strokovni obdelavi odpravlja obstajajo pa še neka teri manjši problemi, ki so bili nakazani i katerih rc^'tcv naj bi bila podana, oziroma bi jih ureiala n°va slovenska arhivska zakonodaja. Nekateri problemi informacijske tehnologije v arhivih in arhivska 2akono-jia Htoxiav Novak 'lovit razvoj informacijske tehnolog/ krepko °bcutimo pri vsakdanjem delu tudi v profesjpnal-ni" arhivskih inštitut' ah. Ob tem se kai ¡o nekn-lcrc -dorečenosti, predvsem pa poman anje osnovnih načel sistemskega inženiringa, aplicira ra,-iere v slovenski arhivski Upriji in praksi. rc?ncan sem, da je prav sedaj ob Stanju arhiv--akonodaje pravi čas, da se postavijo osnoyna >kovno utemeljena izhodišča na taka mesta, kjer tudi v prihodnosti imela svoj smisel in pomen za nadaljm razvoj informac ske tehnologije v arhivistiki. Izredne hi er razvoj na področju strojne in programske opreme ima svojo posledico tudi na ti piki arhivskega gradiva, ki nastaja pri ustvarjalcih in ga v tej oblik, ie neka časa hranimo, tako v arhivskih oddelkih delovnih organizacij kakor tudi v arhivskih skladiščih profesionalnih arhivskih inštitucij. To pa seveda pomeni da je potrebno celotno arhivsko zakonodajo pripraviti tako, da lc-ta z razvojem informacijske tehnologije nc bo v enem letu spet zastarela. Zaradi tega predlagam t.i. trinivejski pristop k izgradnji arhivske zakonodaje: - Najbolj splošne probleme varovanja in hranjenja arhivskega in delno tudi dokumentarnega gradiva ter organizac;jo slovenske arhivske službe naj ureja arh vsk zakon ki veija za vse slovenske arhivske delavce. Zakon naj bo tako splošen, da ne bo odvisen od razvoja informacijske tehnologije. - Specifične probleme arhivske službe (valorizacija, izobraževanje, vdelava pripomočkov za raziskave, slovenski arhivsk informacijski sistemi) nai urejajo podzakonski akti, ki bi prav tako veljali za vse slovenske arhivske delavce. Poudar-t. je potrebno, da naj tudi podzakonsk akti ne bi bili preveč tehnološko - tehr čno obremenjeni - torej tudi neodvisni od konkietncga razvoja informacijske tehnologije, Le-ti ne smro biti v nasprotju z arhivskim zakonom in drugimi veljavnimi zakon (npr. zakonom o varovanju osebnih podatkov, itd.). - Posamezne konkretne rešitve strokovnih arhivskih problemov v okviru arhi\Kkih inštitucij naj glede na tehnološko - orgai:'zacijske zmožnosti regulirajo organizacijski predpisi, ki veljajo za delavce natančno določene arhivske inšt. ueije oziroma natančno določene skupine arhivskih delavcev, ki opravljajo ali nameravajo opravljati neko skupno nalogo (npr. komunikacije). Organi iacijske predpise nai bi pripravljali na dveh nivoj 1. Predpisi, pripravljeni na nivoju republike v različnih skupnih telesih (npr. koordinacija, delovne skupine bi veljali za celotno arhivsko strokovno službo republike. Na nivoju posameznih arhivskih institucij pa bi te predpise podpisali ravnatelji f direktor' ) posameznih inštitucij in bi veljali le v okviru posameznih arhivskih inštitucij. S stališča sodobne arhivske teo- je in prakse ter informacijske tehnologije je vseeno, ali imamo arhivski zakon v okviru naravne in kulturne dediščine ali pa je to samostojni zakon. Edino merilo je seveda strokovnost in funeionalnost zakonodaje. Iz Strokovnih osnov za pripravo dela Zakona o naravni in kulturni dcdiičini, ki se nanaša na arhivsko gradivo in arhi ve1, bi pojmu arhivskega gradiva lahko daa' nekoliko več sistematike. S stališča informa* iske tehnologije n arhuis.ikc bi bilo potrebno obdržati klasična pojma dokumentarno gradivo in arhivsko gradivo. P obeh kategorijah gradiva je ootrebno vsaj teoretično ločiti informacije od nosilce/ informacij in oba elementa arhivskega oziroma dokumentarr ga 3raawa ločeno strokovno obdelovati. Izhodišče omenjene klasifikacije je temeljna 1 ;hnološko - tehnična oblika zapisa osnovne inofrmacijske enote v konkretnem primeru in to ne glede na oblike nosilcev informacij S sta- 68 lišea informacijske tehnologije namreč žc danes prihaja do odklonov od klasične predstavitve originalnega arhivskega ali dokumentarnega gradi', a. Po premisleku lahko rečemo, da mora original zpol-njevati vsaj dva pogoja: -imet mora javno vero, - nosilec informacije dokumenta z javno vero mora biti gleae na nastanek starejši ali vsaj iz enakega časovnega obdobja, kot jc na nicm zapisana informacija. Tema kriterijema pa nikakor ne ustrezajo npr.: neoverjene fotokopije, fotografije, še manj pa npr.: grafične datoteke. Pri sledn ih je teoretična in praktična možnost ponarejanja ali spreminjanja vsebin k jub raHiehim tehnologijam preprečevanja zlorab, izredno enostavna3. Iz tega sledi- da z arhivskega stališča lahko razlien, nosilci informacij vsaj teoretično nosbo enake informacije, pri tem pa zahtevajo specifične pogoje hranjen,a. To nas jc pripeljalo do naslednje klasifikac c arhivskega in dokumentarncca gradiva3. DOKUMENTARNO GRADIVO: A) informacije dokumentarne vrednosti a) posredno (strojno) uitlj:vc .nformacije - analogni zapisi (avdio-vidco trakovi, film, mi-krofMm ...) - digitalni zapisi (računalniški mtfdiji, digitalni zvočni zap.si, dicitalne fotografije ...) b) neposredno čitljive informaene - rokopisi (letine, uradne knj:ge, koncepti ...) -tiski (plakati, letaki, lepaki) - grafike (žiji- peeati) - slike - fotografije - nami -itd. B) nosilci - prvotni - substituti (zaradi dotrajanosti ali tehnološkega napredka zamenian prvotn' nosilce, npr. trakovi, plošče ...) - vzporedni (cb prvotnem nosilcu imamo zaradi varnosti šc vzporedne no: dce (rpr, paptr-p ntr, pa pir-rr.ikrofi!m, papir-optien. disk, rr.ikrofilm-opti-čni disk ...) ARHIVSKO GRADIVO: A) informacije arhivske vrednosti a) posredno (strojno) čitljive informacije - analogni zapisi (avdio-vidco trakovi, film, mikrofilm ...) - digitalni zapisi (računalniški medni, aigitalni zvočni zapis, digitali c fotografije ...) b) neposredno čitljive informacij - • rokopisi (listine, u.adne knjige, koncepti ...) - tiski (plakati, letaN, lepaki) -grafike (žigi, pečati) - slike - fotografije - načrt' - itd. B) nosilci - prvotni (org-nalr i) — substituti (zaradi dotrajanosti ali tehnološkega napredka zamenjan prvotni nosilce npr. trakovi, plošče - vzporedni (ob prvotnem nosilcu imamo zarao varnosti se vzporedne nosilce npr. papir-papr, pa pir-mikrofilmr papir-optični disk, mikrofllm-opti-eni disk ...) V nadaljevanju bi se omejil le na probleme v zvezi z informacijami arhivske vrednosti, zapisane v digitaln, obliki V zgoraj eiti anih izhodiščih za pripravo dela zakona, poglavje Javno arhivske gradivo, se predlaga: »»O obliki izročitve strojno čitljivih informacij in programov ter zapisov na laserskih disk.h, sc naj dogovorita arhiv in izrocitelj, s tem, da nosi stroške arhivskega zapisa imetnik.« Take mnenje jc s stališča odnosa do kulturnih dobrin vsekakor pozitivno in ga podpiramo, vendar pa ne deluje blagodejno na šc nedorečene zasnove enotnega arhivskega inlormacijskega sistema slovenske arhivske teorije in prakse, ki ga bo potrebno v naslednjih let'h dejansko vzpostaviti. Iz tega premisleka namreč sledi, da lahko arhivi v prihodnosu pričakutejo različno medsebojno nekompatibilno programsko opremo, s katero bi obvladai z nMmi gener.rane datoteke. Vsem, ki sc ukvariajo s prevajanji informacij iz enega formata zapi: a v drugega pa jc znano, da sc problem prenosov strojno zapisanih informacij začnejo pri nekompatibilnr strojni opremi in sc nada- lujeio s problem kompatibunosti operacijskih sistemov m sc končajo pri pisani paleti različnih ■ n-tcrrih formatov zapisov. Kot primer bi navedel najnovejše in zelo aktualne probleme v zvezi s t.i. elektronskem arhiviranjem V Sloveniji poznamo trenutno vsaj tri odlične tovrstne sisteme4, ki jim s stališča tradicionalne arhivske teomc in prakse prav nič ne manjka. Tudi s tehničnega vidika trenutno ni zaznat- vce 'h problemov pri aodočem ar hiviranju, bodisi na originalnih ali pa nu lastnih nosilcih informacij v okviru strokovnih arhivskih inŠMtueij. Edini problem, na katerega bi želeli opozoriti, jc čisto strokovne arhivistične narave in ne velja samo za navedene primere. Ne vidim namreč razloga, da bi v pr hodnosti obvladovali sprejete pudatkovne baze informacij arhivske vrednosti z relativno poeasmmi algoritmi originalnih programov, saj lahko predvidevamo, da bomo imeli ta krat na razpolago novejše verzije programov z boljšimi algoritmi. Vendar je potrebno žc danes opozoriti na prohlcme v zvezi s prevajanji iz različnih m-ernih fo-matov zapisov. Po drugi strani pa bi lahko poganjali omenjene podatkovne baze tudi z ori ginulno programsko opremo, vendar bi potrebovali posebne prevajalnike, V obeh primerih obstoja velika nevarnost, da sc bomo ob različnih povezoval nikih in drugih programskih orodj'h zadušili v t.i. računalniškem kaosu. Da bi se pa kaosu izognili, bo potnbno z zakonodajo postaviti osnovna strokovna :zhodišča arhivskega informacijskega siste mu ki bo temeljil po naših predlogih na distribu' rum prostotekstualni podatkovni bazi, mcdscbnno vzpostavljen i h komunikacijah in na zunanjih pomnilnikih velikih kapacitet. Pri vsem tem moramo predvideti tako obliko arhivskega informacijskega sistema, ki hn zagotavljala osnovna načela sistemskega inženiriga^: 69 a) načelo kompleksnosti (arhivski informajnski sistem daje kot eelota več kot vsoto vseh efektov rega podsistema) b) načelo integralnosti (sintezo vseh podsistemov, ki deluje kot arhivski informacijski sistem, je potrebno izgrajevati z enotno koncepcijo) e) načelo dinamičnosti (arhivski informanjski sistem se mora prilag^ati spremembam oko'ia. to je "rugim sistemom, ki jih namerava vBjučiti v 'iistno okolje, oziroma sistemom, ki se jim želi priključiti) d) načele interdisciplinarnosti (pri projektiranju arhivskega informacijskega sistema je potrebno upoštevati različna izhodišča) e) načelo sprejemanja odločitev (arhivski informacijski sistem mora zagotavljati tako informacijsko podlago, ki omogoča sprejemanje ustreznih od-Joč.icv, tako arhivskih strokovnih delavcev kakor tur drugih uporabnikov-raziskovalec/) 0 načelo samoorgamziranosti (arhivski informacijski sistem mora imeti spodobnost samostojnega reorganizirania m prilagajnaja novim razmeram) g) načelo odprtosti (pri izgradnji arhivskega informacijskega sistema jc potrebno upoštevati vse komunikacijske partnerje tako znotraj sistema kot v integralnem informacijskem sistemu na poljubnem višjem nivoju). Bežen pogled v realno stanje na področju sodobne informacijske tehnologije v slovenski arhivski službi nam daje zelo pisano podobo različnih p^o-*' ;mov. In Če ostanemo samo na nivoju < .gani: a-c'je računalniške podprtega arhivskega ur. ovalnega deJa neposredno čitljivih arhivskih informacij, f!c ;lede na medije znotraj strokovnih arhivskih mštitucij, lahko ugotovimo, da jc nujno potrebno Postaviti osnovna pravila obnaša rja, srj v nasprotjem prihaja do nediscipline, ki povzroča razno-vrstnc napake znotraj obstoječega informacijskega sistema, namerna ali nenamerna brisa a genenra-nih datotek, itd. Ob teh pomanjkljivostih pa jc /cJ-Prisotna nezanesljivost informa jr.kcga sistema ■n seveda vprašljiva upravičenost finaneenga raz-v°ja takih projektov. Kolikor nam je znano, imajo v glavnem v vseh ;lovenskih arhivskih institucijah zapisana ah pa samo dogovorjena nekatera osnovna pravila obnaša na tem področju. Lc-ta so odvisna od treiiut-stopnje strojne in programske op ^mličnosti in c ^eženega nivoja razvoja informacijska tehnologije Posamcspiih arhivski! institucij. Velik korak n -prcj bi dosegli, če bi sc lahko na tem področju do-£°voril| za osnovna skupna izhodišča slovcrskcp* ivskcga informacijskega sistema, ob upo;U /a-PJ'1 specifičnosti posameznih strokovnih arhivskin m itucij. , ^c mamo med sabo nepovezane računalniške kapacitete, jc po naših izkušnjah pot-ebno sprejeti ^rno neka' osnovnih izhodišč za uspešno d lova-"Jc tako koncipirancga informacijskega si: cma. 1 ovritna izhodišča smo v Pokrajinskem arhwu nbor interno sprejeli že leta 1989 pod imenom ■"ganizacijski p ;dpis o uporabi računa-uske 3Fig ; v Pokrajinskem arhivu Maribo Pra ih ik ;el, a šc danes v ddu z računalniki izven lokame ra-eunalniške mreže in to neplede na to, ali imajo ic-ti možnost dela tudi v lokalni računalniški mreži Pravilnik 11. člen določa, da se bo le-ta v skladu z razvojem kompjuterizacije v Pokrajinskem ahrivu Maribor dopolnjeval, tako da bo v največji možni meri ustrezno zaščiteno delo z računalniško opremo in strojno gener rano podatkovno bazo. Prepričam smo, daje s tem izražena tista potrebna prilagodljivost, ki je m. na za uspešno spremljani izredno hitrega razvoja informaei. ;ke tehnologije. PRAVILNIK O UPORABI RAČUNALNIŠKE OPREME V POKRAJINSKEM ARHIVU MARIBOR 1 Vsak delavec, ki ima kakorkoli pridobljena ustrezna strokovna znanja iz računalništva (osnove operacijskega sistema in osnove orod. enie teh dogovorov dovoljuje prizadeti strani akojsnjcl prekinitev povezave, ob ustreznih d ika-Pil lanko prizadeta stran zahteva povrnitev sko- a Po»odba je časovno neomejena, vendar na lah 0 preneha na pobudo katerekoli strani, toda ne prej kot v 1 5 dneh od pismenega obvestila arugi strani, 9 Pogodbeni stranki si bosta prizadeval morebitne spore reševat' sporazumno po mirni poti v nasprotnem primeru pa je pristojno sodišče v Mariboru, 10 Pogodba je sestavljena v štirih izvodih, zato dobi vsaka stran po dva izvoda. Številka: Številka: Datum: Datum: Ravnatelj PAM Ravnatelj ZAP Mag, Peter Pavel Klasine Ivan Lovrenčie l,s, l.s. Vidimo torej, da za potrebe strojnega obdelovanja lastnih arhivskih informacij potrcbujcmc. že re-laltivno zapleten sistem pravnih norm, kijih nisme še do konca razgradili, ker za to do sedaj p' bilo po trebe. Trezna presoja položaj, pa nam kaže, daje to šele prva stopnica na poti k arhivskim institucijam jutrišnjega dne. Ob koncu naj povzamem; 1.) Informacijska tehnologija prinaša mnoge možnosti in kombinaeje hramema arhivskega gradiva, zato je potrebno obdelovati arhivske informacije neodvisno od nosilcev informacij, 2.) Slovenski arhivski informacijski sistem je potrebno razvijati na podlagi osnovnih načel sistemskega inženiringa. 3.) Vse strokovne arhivske institucije bi morale sprejeti osnovna izhodišča slovenskega arhivskega nformaeijskega sistema. Pr. tem pi bilo potrebno upoštevati specifičnosti posameznih strokovi .h arhivskih inštitueij. 4,1 Z ustrezno zakonodajo bi bilo potrebno zavarovati in zagotoviti delovanie tako slovenskega arhivskega informaei skega sistema kakor tudi njegovih podsistemov v okviru arhivskih strokovni institucij. 5.) Za uspešno delovanje slovenskega informacijskega sistema bi bilo potiebno zagotoviti nekakšno koordinacijsko telo, ki bo mclo suverene kompe-tenee odločanja o smereh razvoja računalniško podprtega sisitema slovenske arhivske službe, ob tem pa dopuščalo svobodo razvoja posameznih informacijskih Dodristemov. OPOMliE I. Dr. Jože Žontar, Strokovne osnove za pripravo dela Zakona o nalivni ,Ti k utur li dediščin', ki sc nanaša na arhivske, gradiv n arhive, Ljubljana (maj 1991), — 2, Velike možnosti zlorab vidim-i predvsem v času transporta grafičnih datotek ali drugih datotek, ko se Ic-tc morajo sistemsko ustavljati na začasnih medijih s prostim pristopom (npr. na trdih diskih, pisi-briši ontienih diskih, ,,,) in to še pred zapLom, ki -;a ni mogoče več po- TI pravljati (npr. na diske tehnologije WORM). — 3. Poskus nadaljnje razgraditve klasifikacije posredno (strojno) čitljivih informacij glej: Miroslav Novak, Sodobna informacijska tehnolog'ja in arhivi, Sodobni ahri-i 91, Maribor '991, str.77-p0. —4. Avtotchnin Canofile, Melalkin Loear, Intertradeov Cdin. — 5. Dr. Vel1'" r Sriea, I 'vod u sistemski infenjcring, Zagreb 1988, str. 35-36. Informacijska tehnologija in arhivska zakonodaja Zdenka Rajh Film poznamo žc iz leta 1895, prvi .¿las iz radijskega sprejemnika smo slišali sredi 20. let. televizijo pa smo spoznali sredi 30. let našega stoletja. Postopki za snemanje zvoka so poznani žc preko sto, za magnetno snemanje slike pa preko petdeset let. Kljub temu pa je velika večina v preteklih desetletjih nastalih avdiovizualrih dokumentov za nas za vedno izgubljenih in uničenin. Po vsem tem torej lahko rečemo, da je žc skrajni čas, da pričnemo analogne magnetne zapise ceniti tudi kot arhivsko gradivo, ki naj ga arhi i tudi hranijo in posredujejo svoiim uporabnikom. Vse večji in hitrejši razvoj znanosti in informacijske tehnologije1 in seveda s tem tudi človeške komunikacije v 20. stoletju je pripeljal do velikega razmaha avdiovizualnih medijev, brez katerih bi si danes težko predstavljali svet. V slovarju arhivske terminologije, k, ga je izdal Mednarodni arhivski svet leta 1984, najdemo za slikovno gradivo in filme sledečo definicijo: »skupina dokumentov, ki je sestavljena iz reprodukcije fotografij ali gibljivih si.k. kot lud- Ionskega zapisa na vseh vrstah nosilcev«2 ... UNESCO razume pod »gibljivo sliko« vsako serijo slik na nekem nosilcu s pridruženim ali n -pridruženim -?.vo-kom. ki ob projeeiranju dajo vtis gibanja in ki služijo za informiranje javnosti ali za dokumentacijske nam;nc3. Arhivi so kot strokovne organizacije do nedavnega hranili dokumente, pisane pretežno na klasičnih nosilcih informacij4, z razvi _em tehnike in informacijske tehnologije pa so arhivi odprli vrata tudi novim nosilcem informacij in avdiovizualr 'm vrstam zapisov. Arhivska zakonodaja ic z Zakonom o arhivskem gradivu in arhivih leta 1966 uvrstila zvočne in slikovne zapise med arhivsko gradivo. Zakon o naravni m kulturni dediščini iz leta 1981 pa je do'oeila o varstvu te vrste gradiva le še dopolnil in preciziral5. Tako so sPkovno gradivo in fdmi postali zgodovinski vir. V tem prispevku bi se želela omejiti na strojno čitljive analogne zapise, ki jim bo arhivistika v bodoče morala posvečati večjo pozornost. Analogni zapisi se loeijo od trač' .ionalno pi.^ar h v prvi vrsti pc načinu zapisa oz. nosilcu informacije, toiej po zunanji obliki, ne pa po kvalitet: zgodovinskega spoznanja6. Iz tega sled:, da je razlika predvsem v načinu arhivsko-tehmčnc obdelave. Načeloma so za analogne zapise v veljavi ista arhivska načela, ki se upoštevajo tudi pri pisanih dokumentih, se nravi valorizaciia, urejanje, popisovanje in uporaba7. Ugotavljanje vrednosti in pomembnosti tega gradiva je pomembno in odgovorno delo. Gradivo se med seboj razlikuje in zaradi tega so drugačni tudi pristop k valorizaciji. V arhivski terminologiji pojem valotizaci.^: ni enoten, kot ni enotna niti terminologija8. Prav zaradi lesa pa individualizem, ki izhaja iz tega. pri pristopu k problemom odbira nja in valorizacije onemogoča uspešnost sistematiziranja arhivskih procedur. Velik del produkcij na področju analognih zapisov je neinstitueionalnega izvora. Razen gradiva, ki nastaja pri RTV in v profesionalnih filmskih institucijah, nastaja takšno gradivo tudi pri amaterskih klubih in pri posameznikih. In ravno amaterski analogni zapisi so v svetu in tudi pri nas, tako se vsaj zdi, neupravičeno zapostavljeni. Te reprodukcije v večini primerov nc prihajajo v arhive, ker lastniki z obstoječo arhivsko zakonodajo niso obvezani oddajati kopij oz. originalov v varstvo pristojnemu arhivu. V arhiv prihajajo tovrstni materiali tako le kot volila, darila ali pa z odkupom. On enilp bi samo enega od mnogih primerov, ki smo jih v nrctcklom času zasledili na terenu. Na področju ; .tajerske, pa ne samo tam, verjetno je podobna situacija tudi drugod po Sloveniji, je delovala cela vrsta foto-kino klubov ali pa posameznikov, katerih gradivo je izrednega pomena za lokalno zgodovino. Toda na žalost je to gradivo nezaščiteno in propada, o čemer smo se lahko prepričali sami, bodisi zato ker pristojni arhivi za to nc vedo ali pa nimajo posluha za ohranitev te vrste gradiva, ki pa je, kar t, /dela še enkrat poudariti, izrednega pomena za lokalno zgodovino. Mislim, da ni treba po.;cbej poudarjati, daje za to gradivo treba čimprej poskrbeti, in ga rešu . propada. Seveda nc bi di skui ali o tem, kdo je krivce za takšno stanje, vendar bi sc v arhivih morali zavedati, da je njihova naloga ohranjanje naše kulturne dediščine tudi na t -m področju in bi morali poskrbeti tudi za varovanje tega gradiva. Ena izmed možnosti rešitve tega problema je, da pristojni arhivi za določena področja pričnejo 7. zbiranjem, hranjenjem in obdelovanjem te vrste gradiva. V Pokrajinskem arhivu Maribor smo pred več kot letom dni storili prve poskuse na področju ustva-ianju in tudi hranjenja analogne vrste zapisov. Uredili smo majhen in priročen AV-studio. Pri celotni zasnovi nas je vodilo dejstvo, da bo naloga arhivos v prihodnosti tudi dokumentiranje cc-otnega družbenega življenja in hotenja individu-uma v celoti. Pričeli smo z izdelavo lastne dokumentacije in z zbiranjem amaterskih analognih zapisov s terena, ki so pomembni za lokalno zgodovino, vse pa z namenom, da zaščitimo gradivo pred propadom. V kakšni obliki pa naj bi sc izvajala materialna zaščita je precej odvisno od zakonodaje, tehnično-tehnološkega nivoja posamezne pristojne arhivske institucije in ustrezno izobraženega kadra. Vsem mora biti iasno, da je treba zagotoviti obstoj tega gradiva tudi za bodoče gcneracijc. Jasno je. da je materialno varstvo tega gradiva zahtevnejše in za* 73 hteva drugačne, postopke varovanja, hranjenja in zaščite, toda če hočemo ali ne, burno morali zagristi v 7,a nekatere precej kislo jabolko, da ne bomo Ponovili napake iz preteklosti. Opozorila bi na dejstvo, da bo mogoč. H čez nekaj let prišlo do poplave analogr i zapisov, čemur seveda sledi, da bodo arhivi tisli, ki se bodo morali Pr lagoditi delu z novimi vrstami arh valij. Razumljivo je, da ic treba do takrat vsaj poskusiti, če ne že rešiti nekaterih vprašanj, ki sc bodo pojavila. Gre predvsem za poenotenje standardov, metod iranja in hranjenja, dostop do upora' >c ild. Na podlagi dosedanjih izkušenj pri delu z ana-'ognimi zapisi bi izpostavila nekaj ključnih problemov: 1. Prvi velik problem je rok predaje tovrstnega gradiva in s tem povezano vprašanje, po kolikem Času od nastanka zapisa bo uporabnikom omopo-i^cno dobiti v uporabo takšno gradivo. Ena izmed možnosti je, da sc pri uporabi takšnega gradiva držimo že uveljavljenih rokov, ki so splošno priznani v svetu, seveda pa sc ta zaščita ne more prenašati "a tisto gradivo, ki je bilo že ob svojem nastanku namenjeno javnosti ali pa ji je bilo dostopno. Vprašanje, ki se ob lem pojavlja, pa je, kdaj sprejeti to gradivo in ga dati v uporabo z oziram na to, da je tr jnosl analognih zapisov relativne kratka. 2. Zaščita osebnih podatkov je pri tej vrsti gradiva zelo otežena, je pa pomembna. Vsekakor zavzema nm stališče, da za morebitno zlorabo osebnih Podatkov oflMvaija nponibnik, ne pa institucija, ki mu je dala gradivo v uporabo. V primeru zbrabe zapade uporabnik kazenskim določbam Zakona o Varstvu osebnih podatkov {Uradni list Republike ' »venije, št. 8/90) in sam odgovarja za morebitno zlorabe, 3- Za uspešno izvajanje te dejavnosti bo v bodoče poskrbeli za ustrezno izobrazbo arhivskih strokovnih delavcev, ki bodo poleg arhivistike obdali tudi tehnologijo dela {montaža, presnema-Va.njc ... ) v študiju. Mislim, da bi bilo vredne raz-mis1iii o tem, da bi vsaj majhen del tcgii, -. ključih v Program za strokovni izpil po Pravilniku o pripravništvu in opravljanju strokovnih izpitov za de-'avee v arhivih, 4, Dosedanje izkušnje nam kažejo, da je za vzpostavitev takšnih in podobnih študijev treba zagoto-vi1' tako tehniko, ki bo omogočala delo na razlic-Uh chnologijah analogno zapisan ih info tiacij. , 5' Zaradi specifičnosti nosilca analognih zapisov 'reba poskrbeti z.a redno presnemavanje, pri tem ■;c je vedno treba držati načela, da sc obstoječi ?c l]ei informacij zamenjajo z relativno trajnejšimi boljšimi. To jc trenutno edini nsčin, d se ohra- informacijc in ustvarijo pogoji za nj'hovo us-Pcsn in trajnejše arhiviranje, 6- Rešiti bo ifebs problem v zvezi z razmer m ma^Ur kopija kopiia več generacij. Pri tem oa v ™*Kakor prihajale do zapletov, saj je v dole Primerih, ko a\ :or - lastnik m san določil ali gre Cr)e ali druge, zde težko ali velikokrat eelo r.c-"^Eoee določiti ili gre za master ali za njeno kopi- Drugi problem, ki se mu ne da izogniti, je ] ;a kopiranja oz, tako imenovani »copy nghl«. Gre za probiem, ki ga bo treba točno opredeliti s predpisi, se pravi, kdo kako in na kakšen način je dovo'jeno kopiranje določenih analognih zapisov. 8, Problem zlorabljanja analognih zapisov master kopij jc potrebno res sistemsko, s tem da sc za vsako arhivsko master kopi,o določi čas trajanja, natančna vsel na in tehnika nasnemavanja, vse to pa mora dolonti allor oziroma predajnik. Navedeni predlog in problemi so trenutno na jaktualnejši in iahicvajo čim hitrejšo rešitev oziroma zakonske določbe, ki bode točno predpisovale način dela z analognimi zapisi, Skrajr čas je, da nova zakonodaja to uredi, sai ie obstoječa zelo ohlapna, poleg tega pa se nanaša predvsem na profesionalne nstitueije, amatersk. analogni zapisi pa so neupravičeno zapotav'icni. Nov zakon naj bo splošen, s podzakonskimi aki i pa naj sc urejajo razmerja na posameznih področjih. Skrajni čas je, da uporabnikom omogočimo dostop do tega gradi1 a, z novo zakonodajo pa poenotimo sistematizacijo in postopke dela na področm cele Slovenije, s tem pa olajšamo delo uporabnikom, predvsem pa strokovnim dclavccm v arhivih. Potrebna je hitra rejiiev problema in čim hitrejša izdelava nove zakonodaje, saj se nt:m kaj lahko zgodi, da bode tako uporabni ki kakortudi arhivi osta'i brez tc vrste gradiva in to predvsem zaradi njegove kratke obstojnost i. OPOMBE 1, ]'o jc veda, ki sc ukvarja s problemi razvoja produktov (naprav) in konceptov lidtfj) uporabnosti informacije in njihove konkretne uporabe na mJičnil. področjih človekovega delovanja. Glej: Peter Zorkoczy, Informacijska tehnologija, Ljub'iana 1987, str. 19. — 2, International Council on Archives; DiciLorary of Archival Terd mi no-logy: English and Franeh with equivalents in Dculch German, Italian Russian and Spnnish by Peter Walnc, F'.B Evans and F.J. Himly, M ti flieh, New York, London Paris, ]584, sir. 226. — 3. UNESTO, Rccommandation pour la sauvegarde cl la conservation des images en mo-uvemcnl, adoptee par la (■nfcrcnec generale en sa virgt ct uniemc session, Belgrade, 27. Oelcbrc 198d, str, 16, — 4, Med klasične nosilec informacij prištevamo papirus, pcrgamenl, papir ,,, — 5. Glej: Uradni list S RS, št, 1/81, 42/86, 8'90. — 6, Miroslav Novak, Soaobna informacijska tehnologija in arhivi. Sodobni Arhivi 91, Maribor 1991, str, N. — 7, Ivan Ncmanič, Dejavnost arhiva SR Slovenije na področju valorizacije in vaistva avdi d vizualnega gradiva. Sodobni Arhivi 89, Maribor 1989, str. 73. — 8. Glej Archivum XXVI, 1'poraba arhivskega gradiva Marko Po k'n Se k Presenetlj, e spremembe družbenih razmer in proecs demokrat; racije družbenega življenja zahtevajo tudi od atnivsk'. i delavcev nove načine razmišljanja .n delovnaja tudi na področju uporabe arhivskega gradiva. Predvsem je danes jasno, da uporaba tega gradiva nc sme in tudi ne more b.ii 74 več v službi katerekoli državne in politične oblasti. Tjdi arhivi smo bili namreč v preteklosti ujetniki enopartijskega sistema in pri posredovanju »problematičnega« gradiva in postavitvah različnih razstav nismo imeli vedno prostih rok. Ker pa so se tud uporabniki zavedali možnih okvirov svojega delovanja, je naše arhivsko življenje teklo pravzaprav mirno n urejeno. Z uvedbo večstrankarskega sistema so se stvari nenadoma spiemcnilc. Poleg večje neodvisnosti arhivov so se pojavi:i tudi uporabniki z različnimi in eelo nasprotn mi interesi pa tudi nekdaj prevladujoči državni enopartijski interes se je razcepil na večstrankarske, pa ne samo razccpil, ampak tudi razvrednotil glede na povečano avtonomijo posameznika. Seveda jc obstoj vseh teh interesov v demokratični družbi popolnoma razumljiv in logičen, jc pa problem očitno v načinu in sredstvih njihovega uveljavljanja ozirffna, koliko je uveljavitev nekega interesa v nasprotju z drugih Arhivi so sicer že od nckdai kol končni upravlia-Icc arhivskega gradiva pomemben formalni in neformalni razsodnik njegove uporabe, zaradi navedenih sprememb pa jc njihova vloga ponlala še zahtevnejša in odgovornejša. Glede same dostopnosti lahko arhivsko gradivo na podlagi pravilnikov o izročitvi in uporabi razdelimo na zaupno in ostalo arhivsko gradivo. Po določbah o zaupnem gradivu mora zaupnost arhivskega gradiva oziroma tajnost zaupnih podatkov, ki jih označi izročilelj, arhiv varovali 30 oziroma 50 Icl od nastanka gradiva. Vendar jc pravilnik o izročitvi pomanjkljiv v tem, da od zroeitclia nc zahteva nobene obrazložitve, ker označitev Lradiva za zaupnega naibrž ni stvar svobodne presoje, temveč temelji na nekih predpisih oziroma družbeno priznanih diskretnostih. Obrazložitev t arhivu namreč v primerih, ko uporabniku zaradi zaupnosti dokumenta ne more ustreči, omogočala strokovno utemeljeno odklonitev. Sploh pa se v zvezi s tem postavlja vprašanje ali jc pametno, (a o zaupnosti odloča izročilelj, ki nc samo, da svoio prijtojnesl v praksi večkrat zanemarja, ampak bi jo v določenih .jrimerih lahko celo zlorabil za ncutcmc jcno večletno zaporo določenega arhivskega gradiva. Ali nc bi bilo bolj umestno, da h' o zaupnosti odločal nek do, ki bi zagotavljal vee strokovnosti, nadzora .n nepristranskosti? Pa tudi nasploh bi rrmrali izroči-lelji ob izročitvi izgub iti vse pristojnosti n pravice do arhivskega gradiva in se izenačiti z drugimi uporabnik . Ostalo arhivsko gradivo naj bi bilo po pravilniku o ujrorabi pa tudi po zakonu o naravni in kulturni dediščin ob enakih pogojih splošno dostopno za uporabo. Ker pa smo si vsi arhivsl< delavci, eni več, drugi manj, edini, daje treba zaradi preprečevanja določenih negativnih poslcdic v zasebnem in javnem življcniu izjemoma omejil' uporabo tudi lega arhivskega grac v;l se izvedba le določbe pravilnika v praksi zelo zakomplieii j. Arhivski delav ci sami namreč nikakor nc morejo piedvidcli in obvladovali vseh poslcdic, ki j uporaba določenega gradiva lahko povzroči v e tako zapletenih družbenih in zascbn.h odnosih Pa tudi preveliko breme odgovornosti in oblasti bi jim nalo::ili. če bi morali sami tehtali med načeli, recimo pravičnosti m sprave, resnice in miru, osebnega in javnega interesa ud. Zalo b1 noialc bili le omejitve uzakonjene oziroma sprejeli vsaj neki objekt, im i kriteriji, na podlagi katerih bi lahko sprejemali svu-stipku ter po preteku 30 let od nastanka gradiva tudi z.a raziskovalne, pedagoške, publicistične in razstavne namene, če seveda izrocitelj gradiva ni Podaljšal roka iz upravičenih razlogov, praksi uporabljen Zakon o naravni n kulturni Jedrani in tudi podzakonski akti sc večkrat pokopali nemoč in vrzeli tako pri upora h i gradiva kot Pri delu z. uporabniki. l'ri uporabi arhivskega gradiva ni vedno mogoče v ropolnosti zaščititi osebnih podatkov in njih morebitno zlorabo, posebno v primerili, ko gradivo ni Podrobno obdelano oziroma ni popolnih informacijskih pomagal. Ustvarjalce gradiva ne označi vedno zaupnih delov gradiva in se ta nujnost oziroma Potreba lahko ugotovi šele ob uporabi. Osebni podatki v gradivu so posebej občutljivi. Predlagana dostopnost gradiva, ki sc nanaša za posamezne osebe 10 let po smrti ali .30 let od nastanka gradiva, ni vedro primerna. Integriteta ljudi v gradivu, ki so še cvidentni, torej ne more biti nikoli dokončno zaščitena. Vprašaje kaj in kako, ni enostavno. Uporabnik mora iz-'edeti pravo informacijo o ohranjenosti gradiva. Arhivski delavce, ki daje gradivo v uporabo, ne ,r|orc vedeti, ali so npr. priče ali osebe, na katere se nanaša informacija iz gradiva, še žive in cc bi tudi vedel bi mu po arhivski zakonodaji moral n tre-ali pa reci, daje gradivo zanj nedostopno. Prct voritev oseb v anonimnosti bi bila lahko v takem ^imeru tudi prepozna. \ 'hiv je sicer po zakoiflttaji zaščiten. Delavce v :l-h 'u, ki daje tako gradivo v uporabo, pa je prepuščen lastni presoji, ki pa je lahko zelo Hlapna in pehote povzroči ogoroženost človeškega fak;orja. ¿/»to menim naj bi bilo gradivo (določeneJcazcn-s,, kako p~:bli-žati arhivsko kulturno dediščino širšim množicam, posebno mladini, kako animirati ljudi po vaseh in naseljih in jim p vzgojiti odnos do stare fotografije, knjige, zemljevida, razgledniec in drugega. Razmislimo o ARHIVBUSU, ki bi primerno opremljen znal na zanimiv in prijeten način oribližati ljudem arhivsko razstavo, z video posnetki predstavili dragocenosti v arhivskem gradivu in zbirkah ter vzbuditi predvsem pri mladih zanimanj za zgodovino svojega kruja, ožje domovine in marsikoga pritegniti k nadaljnjemu proučevanju in raziskovanju. V arhivih bomo morali še intenzivneje razmišljati d sodobnejših oblikah množične uporabe arhivskih dragocenosti predvsem na nov;h informacijskih medijih in se take »izmotali« iz na žalost še vedno prisotnega prepriean>a med liudmi, da so ar-Ji i vi filter odpadnega papira. Iiohraievanje arhivskih delavcev in pripravnikov v arhivih Slavka To vsa k V okviru prcccsa izobraževanja p ipravmkov razmišljamo o nekaterih dopolnitvah s ciljcm izboljšati kvaliteto znanja bodočih arhivistov do tolikšne mere, da bi bil strokovni izpit ti:ta zaključna faza, ki bi že skoraj formirala in maksimalno motivirala strokovnega delavca za delo v arhivski usta novi. V arhivu sc praviloma zaposlijo diplomanti, ki so zaključili smer zgodovina s poslušanjem arhivistike, ali zgodovinarji, vezani na drug predmet. Oba profila sc v programu pi ^ravništva lahko izenačita, težje je z diplomanti jezikov nh in drugih skupin. Z upoštevanjem teh specifičnosti naj bi pripravnik pod vodstvom mentorja organizirano in pc motnem programu pridobival osnovna znanja, vc-'ana na temeljne prineipc arhivskega [ircjcvalncga dela: oblikovnaje arhivsk h fondov, provcnicnca, pcrtincnca, postopki urejanja arhivskega gradiva, načini popisovanja, urejevalno delo ob odbimaju arhivskega gradiva, arhivska zakonodaja, tehnična ureditev, iniormatika, nad;.or nr,d ustvarjalci, os nove modemih pristopov k arhivskemi urejevalnemu delu. Temu predmetniku, ki b vc ijal za vse arhive bi kazalo prilagoditi predmetnik strokovnega izpita. lJrcd opravljanjem strokovnega izpita bi priprav- nik v 14 dneh1 puaobual še poglobljena znanja v različnih arhivih, ki so po vsebini svojega dela spe-eifien,. Ta znanja so: arhivska zakonodaja, mikro-filmanjc, konservaeija in rcstavrac ■ i, csnovc informacijske tehnologije (z ozirom na specializacije pa poudarki na digitalnih oziroma analognih zapisin), osnove informatike, sistemskega inženiringa in organizacije podatkov, knjižnice, tehnična vprašanja. Tretjina časa b bila odmerjena praktičnemu delu {izmenjava izkušenj in njih analiza). Na osnovne elemente in logiko razvoja bi sc lahko skrčilo poglavje o razvoju institucij oziroma spoznavanje gradiva deželnih upravnih organov. Ta znanj;, bi si lahko posamcz liki pridobili z individualnimi program S pridobitvijo znanj bi se strokovni izpit opravljal šele po dveh letih, če bi seveda matični arhiv ocenil kandidata s primerno oeeno. To bi istočasno pomenilo posebno finančno ovrednotenje delovnega mesta arhivista (nc pripravnika) brez strokovnega izpita. Čl bo v prihodnosti osvojen predlog za formiranje oddelka za arhivistiko na filozofski fa-kuit-ti, predlagamo, da strokovni izpit poteka tam. Sc nekaj o izobraževanju kadrov, ki oporavljajo svoje delo na terenu v najširšem smislu besede. Ocenjujemo, da jc do sedai veljavni Pravilnik o strokovni usposobljenosti delavccv družbenih pravnih oseb ter članov društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, dobro zastavljen. Morda bi kazalo dodati le program usposabljanja, saj so do izvajnja Ic-tega tako različni pr.stopi mišljenja in realizacija, da ie uskladitev do določenega nivoja nujna. Praktične izkušnje Pokrajinskega arhiva Maribor kažejo, da jc v okviru 42 ur komaj možno obdelati vse arhivistiene principe arhivske teorije in prakse, k naj služi arhivarjem za normalno delo na terenu. Teoretično delo sloni na seznanjanju z arhivom kot pn itoinc institucijo, arhivsko mrežo, vlogo ustvarjalcev arhivskega in dokumentarnega grad iva, materialnim varstvom, finanačno dokumentacijo, opredelitvijo kategorij dokumentarnega »radivajn ioločanjem rokov. Na primerih fondov iz različnih delovnih organizacij z različnimi vsebinskimi komponentami v praktičnem delu, ki predstavlja 1/3 cclotncga časa, spoznavajo bistvo arhivskega dela in postopke sprejemanja gradiva iz pisarn. Analogno s tem dobijo kandidati osnovna znj nja iz računalništva, informacijo o obstojcci strokov ni literaturi in informacijo o knjižnem gra* divu. Ena izmed teh je namenjena organizaciji in postavi vi priročnih razstav, Čc k vsemu temu prištejemo ,e praktično izdelavo seznamov dokumet-narnega gradiva, lahko zaključimo s trditvijo, da so zadnji dan usposobljanja kandidati pripravljeni do tolikšne mere, da lahko dokaj samostojno izvedejo postopke za sprejem gradiva iz pisarn v arhivski aepo, da znaic voditi predpisane evidenee na dolo-ecnih formulaijih, poskrbeti za osnovno materialne varstvo, znajo pravilno cdbrati tiste dokumente, kijim jc potekel rok hrambe in sploh delajo samo-stoino. Vendar ne bi smeli ostati samo pri osnovnem izobražc anju dclavcev, ki delajo z dokumentarn n gradivom. Nenehne spremembe, novi nosilci informacij, uporaba računalnika, smotrnost upora- 79 bc skamranja, hramba disket, kaset, fotografij, magnetofonskih trakov delavee v profcsiotekj izobraževanje arhivistov le na šokih za arhiv:stiko, paleografijo in diplomatiko. Pn so I c ;o bile ustanovljene že v prvi polovici 19. stoletja. Od le i 1963 pa v Italiji obstaja sedemnajst sol, ena od teh jc tudi šola za arhivistiko, palcogra-fi > m dipl o n^tikfl pri Državnem arhivu v Rimu. Tu traja izobraževalni proccs dve leti. Po^nj 7.a vpi! jc končana srednja šola (scoula media si : erio-re) m znanje latinskega jezika. Kandidati, ki nimajo ki asi en c mature morajo opravljati sprejemni izpit iz latinskega jezika. Program predavanj' L ARHIVISTIKA BI - pojem arhiva, - razlike in podobnosti med arhivskim in biblio-teenim gradivom, - arhivistika kot zgodovinska metoda, - uprava arhiva, - arhivi kot kulturna dediščina, 2. ZGODOVINA PAPEŠKE DRŽAVE 3. ZGODOVINA 1NŠT1TUC1J 4. DIPLOMATIC 5. ZGODOVINA AHR1VOV Pri drobnem pregledu nemškega in ita jjanskega izobraževalnega programa se da ugotoviti, da sta to dva popolnoma različna sistema. V Nemčiji se izobražujejo arhivski delavci, ki so prehodno končali višjo ali visoko stopnjo izobrazbe {in ima i o drugostopenjsko diplomo zgodovine, prava.,), v Italiji pa so šole na višji stopnji in izobražujejo kandidate, ki se 5e niso srečali z delom v arhivu. Postavlja se vprašanje, kateri od teb dveh izobraževalnih sistemov je boljši, oz. kateri bi slovenskim razmeram in potrebam bolj ustrezni. Nemški sistem izobraževanja je bolj raeioBilcn, ker izobražuje delavce,, ki že delajo z arhivskim gradivom, in ne proizvaja viška delovne sile. torej ¡e s tega stališča za nas ustreznejši i seveda v nekoliko skrajšanem obsegu, ker najverjetneje ne bi bili sposobni izpeljati tako obsežnega učnega programi predvsem zaradi pomanjkanja ustrezno i^obra-'-enega predavateljskega kadra in tudi majhnega števila kandidatov, ki bi obiskovali šolo. Samostojni ¡irhivska šola, brez tesne povezave z zgodovino !n pomožnimi zgodovinskimi vedam;., pa ne bi inula večje prihodnosti. OfOMHE: Glej; Arhivi; XIII/, 1-2, 1990, str. 132-133. — 2. Glej; Prhivi, XIII/, 1-2, 1990, str. 1 32-1.13. — 3. Polek oprav-'Janja izpita pokončani lin v,'irski ahrivski šoli; glej: Arhivi, XIM/, ] -2, 1990. str. 132-133. L|TERATURA IN VIRI ' r^tllog pietlpisa o izobraževanju in opravljanju izpila za vjsokt, ; rgvsko stopnjo v dcž.cii Hessen (I. okt. 19^0) -Jcr Arhivar, 43/, 4 1990, sir. 679. — Predpis o izobraževanju in opravljanju izpila za visoko arhivsko slopnjo ^ deželo Nordheim Weslfalcn (8. jami::r 1987)- Der Arhivar, 41/, 2, 1988, sir. 259. — Predpis o izobraževanju 'n opravljanju izpita z.a višjo (1979) in visoko arhivsko s'opnjo (I963J 1987) z.a deželo liavarsko. - Tečaj »od J: arhivsko delo in gradivo - Der Arhivar. 41, 1990, str. — Scoula di Archivisliea. Paleograiiu e Diploinati-*£l ~ Arehivio di slalo di Roma (nov. 1988) Slovenski in tuji predpisi in standardi na Področju materialnega varstva arhivskega gradiva J*(h't y:Č problem materialnega varovanja gradiva in informacij pred poškodbami, uničenjem in izgubo. O problemu se je pričelo obširno govorili, pi .at in tudi delali. Naloga tega desetletja pa je le probleme čimbolje razreševati Pr pripravi prispevka sem zbraia in pregledala predpise, priporočila in standarde, ki urejajo materialno varovanje gradiva pri nas in po drugih državah. Ugotovila sem, da večina, razen ZDA, Kanade, Francije, Velike Brilar je, Nemčije, prevzemajo navodila oziroma vsebmo predpisov {odvisno od govornegt .n geografskega področja) od omenjenih vodilnih drŽav. Lc-le pa so tako ali drugače v stalnih medsebojnih si ikih. Pri nas ureja področje male 'alnega varovanja arhivskega gradiva Zakon o naravni n kulturni dediščini (Ur.l. SRS, št. 1/81). bolj podrobno pa Navodilo o načinu izvajanja materialnega varstva arhivskega in regislralurncga gradiva (Ur.l. RS, št. 10/69). Leta 1987 ;e Sil pri jravlien osnutek novega pravilnika, ki pa ni prinesel nič bistveno nove- V veljavi ie ostal sta r predpis iz leta 1969, k načelno Še vedno dovol' dobro pokriva vsa ključna področja varovanja arhivskega gradiva. Manjka le neko sodobnejše priporočilo ali standard, k bi bil v pomoč pri konkretnem ipelievanju problemov. Problemi temperaturnih nihani, previsoke ali prenizke vlage, plesn in insektov so znani že vrsto stoletij. Problem onesnaženega zraka je nekatere zaskrbljeval že v sredini prejšnjega stoletja. Problem slabe kakovosti papira pa zaskrbljuje strokovnjake že od konca prejšnjega stoletja. V vsem tem času so bile pre kušcnc mnoge ideje. Nekatere so bile sprejete, druge zavrnjene ali pozabljene. V skladu s prevladu-očir a socialnimi, ekonomsk mi in tehnološkimi možnostmi, jih je danes mogoče bolj učinkovito razreševati. Posebno v razvitih deželah posvečajo precej pozornosti naravoslovnim raziskavam, ki preverjajo uspešnost posameznih postopkov reševanja in varovanja kulturne dediščine Na to temo je v svetu že prcccj objav, ki se čedalje bolj pogosto pojavljajo tudi v arhivskih revijah ali samostojnih publikae ih. Izsledki najnovejših raziskav so objavljeni na kongresih, okroglih mizah, seminarjih (zadnji sem iar o raziskavah na področju varovanja in konscrvaeije, ki je potekal letos maja v državi New York, 25. - 29.5,1991). Seminar o raziskavah na področju varovanja in konscrvaeije so pripravili: Mednarodna knjižničarska organizacija IFLA, Mjdnarodr arhivski svet 1CA h Knjižničarsko-arhivski-konservatorski izobraževalni program na univerr' Columbia v New Yorku, Namen seminarja je bil pripraviti pregled nad tekoč mi raziskavami in razvojem aktivnosti za dvig pomena raziskav pri reševanju problemov ter priprava predlogov in prioritete raziskav na tem področju. Na konferenco je bilo vabljenih 90 predstavnikov iz 33 držav. V 23 predavanjih so bile predstavljene sledeče teme: 82 - pregled zgodovine in razvoja varovanja ter us-me: itve za naprej, - pomembnost primerne hrambe {zgradbe, razporeditev, oprema, emba'aža) in stalnega vzdrževanja reda čistoče in kontrole klime, - razmere in ukrepi v nerazvitem svetu i> v tropskih krajin, - predstavitev prednosti in slabosti novih arhivskih stavb {Pariz, Koblenz), - ogrevanje, prezračevanje, dezinfikaeije v arhivih in knjBiieah, - efekt onesnaževalcev - vpliv nihanj relativne vlage n temperature na graf<;9, večji del gradiva iz tega obdobja se nanj-ce nahaja v arhivu Inštituta za novejšo zgo-• ci?«'J|ycr hraniJ° eradivo Pokrajinskega komite ja ^KOJ za Slove jjp v.i\ leta 1943 - 1945 (42 fasci-|lov), gradivo GO ZMS oziroma CK LMS za obdobje 1945 - 1959 (91 faseiklov) in gradivo treh okrajnih komitejev (OK) LMS: OK LMS Ljubljane za obdobje 1957 - 1965 (23 fasciklov), OK LMS Kranj za obdobje 1957 -1962 (30 fasciklov) in OK L MS Celje za ;bdobjc 1959 - 1965 (87 fasciklov). Za vse fonde je izdelan sumarir popis. Zato hrani Arhiv Republike Slovenije le nekatere fragmente arhivskega gradiva republiške mladinske organizacije za obdobje 1945 - 1959 in sicer: za leta 1945 - 1959 finančni arhiv, personalni arhiv "i gradivo o mladinskih delovnih brigadah, za čas Po letu 1950 pa tudi gradivo, ki sc nanaša na delavsko mladino, šolsko problematiko, mladino v gospodarstvu, mednarodne odnose, prosti čas mladih (filmska delavnost, mladinski klubi in društva) in gradiva Mladinskega doma Bohinj. Večji del fonda republiške mladinske organ zaci-M ki sc nahaja v Arhivu Republike Slovenije, P' :dstav]ja gradivo GO oziroma CK za obdobje 1960 - 1964. Ohranjeni so zapisniki kongresov mladinske organizacije, plenu »v CK LMS, republiških konfcrcnc, zapisniki sej predsedstva in sckrclariata CK LMS oziroma ZMS ter delovna Poročila in informacije zapisniki raznih posvetovanj in razgovorov, delovna poročila in drugo gradivo komisij CK LMS oziroma CK ZMS, poleg ll£i pa šc gradivo Mladinskega dema Bohinj. V okviru fonda republiške ndadinske organizacijo sc nahaja tudi gradivo okrajnih in občinskih komitejev LMS oziroma ZMS. predvsem sejni zapisniki in razna poročila okrajnih in občinskih konfcrcnc, ki vsebuje največkrat zapisnike konferenc, letna dc-'ovna poročila o delu mladinske organizacije v "kraju ali občini, analize konferenc in informacije Kandidatne liste in referate. Manjši del tega gradili Predstavljajo razni dopisi in poroč- i o posamezirh nalogah in akcijah, ki se nanašajo na različna delovna področja mladinske organizacije. V okviru 'onda republiške mladinske organizacij sc nahajajo tudi deli gradiva različnih organizacij, ki so sodelovale z mladinsko organizacijo in v katere te J'' vključ. vala tudi mladim Zveza š.ndcntov .lugo-s';|vijc (ZŠJ) - Univerzitetni odbor ZŠ.i na ljubljanskih visokošolskih zavodih. Zveza tabornikov. Po-dška zveza. Planinska zveza, Brodarska zveza, 'lesna zveza itd. Poleg spisovnega gradiva so B1 ranjene tudi e videl® - delovodniki. Gradivo za leta 1960 - 1964 jc dobro ohranjj-vendar pa je popolnost gradiva težko dojoe i ti zaradi neurejenega in nedoslednega pisarniškega Poslovanja mladinske organizacije. Iz gradiva in iz Prevzemnega seznama je razvidno, da gradiva arlii-^ ni bilo izročeno v ecloti. Ohranjen jc tudi dopis K ZMS m odgovor takratnega Državnega arhi.n L«S z dne 18.3. 1963, ki sc nahaja v škatli št. 521, p ivska številka 18, in vsebuje dovoljenje za iim-( 'hie nepomembnega gradiva. Priložen jc tudi sc-^iKini tega gradiva, ki ga jc potrdila ko i sija pri K ZMS in komisija Državnega arhiva LRS. Ol-1R\NJLNOST GRADIVA O MLADINSKIH 'JULCVNIH BRIGADAH (MDB) IN MLADINSKIM DELOVNIH AKC1.IAH (MDA) 'ff radi vii o MDB in M DA v Arhivu Repu (»like ^»venijc Zaradi velikega zanimanja uporabnikov za gradivo o MDB in M DA v zadnjih letih smo se odločili, da bomo stanju in ohranjenosti tega gradiva posvetili posebno pozornost. Zaenkrat sc uporabniki sicer šc vedno najbolj zanimajo zu gradivo o MDB in MDA iz obdobja pred letom 1950. vendar pu sc vcClI tudi nleres za gradivo po letu 1950 in delno tudi za obdobje po letu 1960. Čeprav jc gradivo republiške mladinske organi ftijc za obdobje I 94* - 1959, ki sc nahaja v Arhivu Republike Slovenije, le fragmentarno ohranjeno pa jc tudi za to obdobje ohranjenega nekaj gradiva. k. sc nanaša na MDB in MDA Veliko bolje jc ohranjeno gradivo za čas po letu 1959. Gradivo o MDB in MDA za obdobje 1945 -1964 sc nahaja v ccloti v devetih škatlah (Št. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 35, 36, 50), deloma pa šc v štirinajstih škatlah (št. 14, 15, 17, 19, 20, 23, 24, 49, 51, 52, 53, 54, 55, 56) in vsebuje podatke o zveznih in lokalni.! delovn h akcijah. Ohranjeni so zapisniki posvetovanj o delovnih akcijah zapiEiiki sej in delovna poročila oddelka oz. komisije za delovne ak-ehc pri GO oziroma CK rcpubhikc mladinske organizacije, sc j r- i zapisniki republiškega štaba za MDA, štabov pri okrajnih komitejih in štabov posameznih brigadnih konfcrcnc, plani delovnih akcij. poročila o zveznih in lokalnin delovnih akcijah. poročila o mobilizaciji za delovne akcije, poročila o življcniu in delu MDB, pravilniki o VIDA, birgadirski dnevniki in Časopisi, delovne pogodbe za MDB, gradivo o seminarjih, tečajih, o podelitvi priznanj in o progi a slivah MDB za udarne brigade, gradivo o zdravstveni zaščiti, tehnični vzgoji, družbenopolitični aktivnosti, prehran iti preskrbi na MDA ter razno drugo gradivo, ki sc nanaša na MDB in MDA. Žal so seznam brigadirji® po katerih uporabni k največ povprašujejo, redki. Seznami brigadirjev za čas pred letom 1952 niso ohranjeni, nekaj seznamov obstaja za obdobje 1952 - 1958, pogostejši pa postanejo šele po letu 1958. Nahajajo se v s'katlah št. 4, 5, 7, 35 in 36. Nekatere podatke o posameznih brigadirjih sicer lahko naidemo tudi za tisto ob dobje, za katero poimenski seznami mso ohranjeni, ker obstaja nekaj seznamov Članov štabov posameznih brigad, nekaj seznamov pohvaljenih brigadirjev, seznami sprejel i h v ZK, seznam udarnikov ipd., vendar pa so možnosti zelo majhne. 2, Gradivo o MDB in MDA v drufjih arhivih v Sloveniji Čeprav hrani arhiv Inšli uta za novejšo zgodovino velik del gradiva republiške mladinske organizacije za obdobje do ieta 1959, pa jc gradiva MDB in MDA zelo malo, seznamov brigadirjev pa sploh ni. Gradivo mladinske organUneijc nn nižjih nivojih hranijo tudi zgodovinski in pokrajinski arhivi, razen Zgodovinskega arhiva v Celju, ki lega gradiva še ni prevzel. Zarai , pogostih organizacijskih sprememb, mnogokralnih selitev, lluktuacijc kadrov in ncurt e icga pisarn'rkegn poslovanja jc gradivo mladinske organizacije izmed vseh družbenopolitičnih organizacii v slovenskih arhivih v povpr e iu najslabše onranjeno. Veliko gracuva je bilo uniee-nega ali izgubljenega. Zato je gradi va o MDB in MDA malo, seznam brigadirjev pa so marsikje sploh prava redkost, Prceej gradiva mladinske organizacije na občinskem nivoju se še vedno nahaja pri ustvarjalcih, naj/eekrat zaradi pomanjkanja prostora v arhivskih ustanovah. Zarad tega obstaja možnost, da ustvarjale; hranijo gradivo o MDB n MDA ter s tem tudi sezname brigadirjev. Pokra .nski arhiv Maribor hrani /a obravnavano obdobje le en fond in idcer gradivo OK L,MS Mar,-bor za čas od leta ¡955 do 196?. gradivo do leta 1955 pa za to območje ni ohranjeno. Seznamov brigadirjev ni, pojavijo se šele v novejšem gradivu. V Zgodo lnskem arhivu Ptuj hrar jo gradi'o okrajnega in občinskega k,ow»iteja Zveze mladine Ptuj za čas od 1948 do 1960. V okv:ru teh fondov se nahajajo seznam1 brigadi rj, v Ptujske m.adiriSKe delovne brigade deloma tudi Vzhodno-Staicrske brigade za leta 1951, 1952, 1956, 1557, 1958 in 1960, ki sta sodelovali na delovnih akei ah Dcboj - Dania Luka, Logatec -Gomilsko, Prem, Ljubl;a-na - ¿agreb in Lenart V Pokrajinskem arhivu v Novi Gori-i se nahaja tudi gradivo odborov oziroma komitejev mladinskih organizacij za obdobje 1944 - 1965 in sioer gradivo okrožnega odbora ZSM za Tolminsko ter okrožnega komiteja SKOJ za Tolminsko za leta 1944 do 1946, največji del pa tvori gradivo okrajnega in občinskega odbora oziroma Komiteja LMS oziroma ZMS za obdobje do leia 1965. Za čas cd leta 1945 do 1947 hrani ta arhiv tudi nekaj gradiva odborov in aktivov Zveze komunistične mladine Julijske krajine (ZKMJK) in Zveze a nt; fašist i ene mladine Julijske krajine (ZAMJK), za tolminsko, bovško, kobariško in goriško območje Zaradi organizacijskih in teritorialnih sprememb hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici tud del gradiva miad;n-ske organi za ene z idrijska območja. Oh ra nični so seznami brigadirjev iz novogoriškofa področju, ki so se udeležili nekaterih zveznih delovnih akcij (npr. Breko - Banoviči) in delovnih ak,:ij na novo-goriškem območju (npr. gradma Nove Goriee). V Pokrajinskem arhivu Koper hranijo za obdobje 1945 - 1964 majhen del g-adiva obcii skega komiteja ZMS Piran za ea^ od 1959 do 1968 precej več gradiva pa je ohranjenega za fond OK ZMS Koper s predhodniki za obdobje 1945 - 1965. Gradivo o MDB in MDA je ohranjeno za obdob;; po letu 1951, venuar se prvi seznami brigadirjev pojavijo šele z letom 1958. Za leta 1958 do 1964 je ohranjeno gradivo nasiedn' h mladi-tskih delovnih br.gad: Darko Marušič, Karel Destovnik, Pinko Tomažič L, II., Štefan Kovač, Vinko Rodrsie VI., Kranjsko-kopr^ke brigade .n ljubljanske brigade za leto 1958, Jože Srcbrnie, Srečko Kosovel, E1 ira Vatovee, D.agotin Kette in Horis K.dne za leto 1959, Rudi Brkine, Bazo; iške žrtve in Tone Tomšič za leto 1960, Anton Šibeljrj in Janko Premrl /a leto 1961, Miian Jare in Janko Premrl za leto 1962, Jože Srcbrnie, Darke Maruši! in podatki o delovni akeiji Skopje 1963 za leto 1963, Karel Destovnik, Srečko Kosovel in 14. divizija za leto 1964. Zgodovinski arhiv Ljubljana hrani v Ljubljani gradivo četrtneg^ odbo-a ZMS Ljubljana - Center za leti 1945 in 1946, ki vsebuj i tudi sezname brigadi riev nekaterih ljubljanskih mladinskih deiovnih brittad, nekaj seznamov komandnega kadra in nekaj seznamov odlikovanih in udarnikov iz ncKaterih ljubljanskih sredr ih šol v letih 1945 in 1946 Enote Zgndov nskega arhiva Ljubljana za Gorenjsko s sedežem v Kiar.ju, ?.a Skofjo Loko m za Idrijo Sicer hranijo večje al; manjše dele gradiva mladinske organizacije na svojem področju, vendar seznam hrigadirjev niso ohranjeni. Enota za Dolenjsko n Belo krajino s sedežem v Novem mestu pa hrani gradivo o MDB in MDA, ki vsebuj? tudi sezname brigadirjev po posameznih b"'gadah, ki so se udeležile naslednjih delovnih akcij: Hreko- Banoviči 1 946, Šamae- Sarajevo 1947, Novomeška delovna brigada Rog 1947, proga Du-tovlje - Sežana 1948, avtocesta Zagreb - Beograd 1948, gradnia Nove Goriee 1948, gradnja avtoceste NovaGradiška 1949 in Doboi-Banja Luka 1951. Pregled ohranjenosti gradiva o MDB in MDA v drugih arhkih ¡mo podali na podlagi spodaj navedene literature n dodatrih informacij, ki so nam jih posredovali posamezni ?.rhivi. Ker je gradivo miaoinske organizacije večinoma še neurejeno, ni b lo mogoče zbrati natančnejših podatkov o stanju tovrstnega gradila. LITERATURA I. Metka Gomhač, Gradivo mladinske organizacije n leti' 1945 v A hivu Inštitutu /a zgodovino delavskega gibala v Ljubljani, Arhivi V[, Ljubljana 1983, št. 1 - 2, str. HI - 34. — 2. Liljana Oglar, Gradivo dru/bcnopoli-ličnih orga* zacij v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Arhivi VI, Ljubljan: 1983, si. 1 -2, sir. 55 -57. — 3. Uan-ka Zaj,: - Cizdj, Družbenopolitične organizacije in njihovo arhivsko gradUo na območju Zgodovinskega arhiva v Celju, Ari iv. VI, Ljubljana 1913, št. I -2, str. 59-61. - 4. Slavica Tovšak. Pregled fondov družb-nopnliiičnih organizacij \ Pokrajin:,kem arhivu Maribor Arhivi Vi Ljubljana 1983 *i. 1 - 2, str. 62163. — 5 Marija Menija - M;, sten, Prc"l xl grad i "a družbenopolitičnih organizacij i društev v Zgodovinskem arhivu Ptuj, Arhivi VI, Lju- b'.ana 1983, št. 1 -2. dr. 91 -93.-6. Vlasla Tul - Jurij Rosa, Arhivsko gradivo drušicv in družbenopolitičnih rrgiinizaeij na p dročju Pokrajinskega arhiva v Nc,^ Gorici, Arhivi VII, ši. I - 2, str. 29 - 33. — 7. Arhivski fondi ii jpirke v in i i vi h m arhivskih oddelkih v SR Sloveniji, lico«rad 1984. Preleti gradiva o zaplembah, agrarni ■ eformi in nacionalizacijah v Zgodovinskem arhivu Ptuj Marija Menija Masten V re ratu navaiam tiste fonde, v Katerih se nahaja gradivo, ki se nanaJa na zapiembe, agrarno re-l< "mo m :iaeioral'zaeijo Gradijo je možno najti šc v Irunh manjših fondih zbirkah in pr.vati vendar st v ici :ratu omejujem le na tiste | ude, v katerih so te kategorije gradiva bolj zastopane. 87 Največ gradivu je v upravnih fondih, vendar nc v Okrajnem ljudskem odboru Ptuj, pri katerem b pričakovali največ gradiva in so pri njerr delovale tudi posamezne komisije (za agrarno reformo, za zaplembe, za nacionalizacijo), 'i so bile ¿.aradi aktualnosti predmeta lcČcnc od d*® okrajne uprave in se njihovo gradivo žal ni ohranilo. Prav namenoma navajam gradivo v okviru okraja, da bi pokazala, v katerih resorjih je možno najti vse tovrstno gradivo in kako malo jc ohranjenega. Sodni organi so gradivo sproti izločali, tako m najti niti pri njih zadev o tej problema.iki, med delno ohranjenim gradivom, ki ga hrani Zgodovinski arhiv v Ptuju pa še mani. ARHIVSKI FONDI UPRAVE Okrajni ljudski odbor Ptuj 1945 - 1957: 1945: šk. 17 in 18: odločbe okrajne zaplcmbcne komisije, urejene po delovodnih številkah šk. 22 23: akti o zaplembah raznih imetnikov, urejeni po abecednem redu nekaj spisov okrajne zaplcmbcne komisije Ormož ■ik. 31: okrajna agrarna kfciisija - popis posedi, ki zapadejo pod agrarno reformo (samo za dve k.o.) 1946: šk. 22: okrajna zaplcmbcna komisija, spisi in odločbe o zaplembah po abecednem redu šk. 23: komisija za upravo narodne imovine, odločbe o zaplembah, A-'/, evidenca zasocnih in ^varovanih imetij, sodbe: okrajna zaphmbcna komisija Ormož-dopisi o popisu premoženja šk. 31: okrajna agrarna komisija - popisi po-s«tk ki zapadejo pod agrarno reformo 1947: šk. 29: planska komisija, zaplemba imovine "lUtcr, llhinkc, Krakcr, Sclinschcgg, Slavvitseh, Kurcst 1148: šk. 41: oddelek za kmetijstvo ii| gozdarstvo - okrajna agrarna komisija - semam zaplenjenili P°s«ti na območju mesta Ptuj šk. 50: poverjeništvo za lokalno gospodarstvo "" nacionalizacije mlinov šk. 76 a: okrajna komisija za agrarnu me mo - odločbe o prehodu posesti agrarne ;kupnosli v 1949. * 11: tajništvo; Angelo Žigon, lopis preme: c nJa in occnitcv peni oženj a za uyotavli^ujc ocJskoa-«»1c za nacionalizacijo; bolnica TBC - vknjizpa lastninske pravice pri naeionali 'iramh ncpremi-.-n"iah liolnicc križniškega reda v Ormožu '950: _ šk. 4: tajništvo - odločbe o zaplembi promocija (1 mapi) 1951: ni zaslediti tovrstnih spisov 1952: šk. 7: referat za agrarno relormo; pritožbe zoper odločbe, prodaja hiš in drugega premoženja, last SLP, končne dodclitvcnc odločbe agrarm n i itcrc-sentom, izročitev gezdov GG, prošnje za vrnitev z agrarno reformo odvzete zemlje, prošr.jc za dodelitev agrarne zemlje in stavbnega sveta iz skladp SLP šk. 16: knjige - delovodnik, odloebc o trajni dodelitvi agrarne zemlje, delovodnik agrarne komisije 1953: Šk. 2: ov. 3, spis 3 10 - agrarna zemlja, prcEici, dodelitve in odločbe 1954: ni zadev 1955: ni zadev 1956: Šk. 3: šifra 0202, pritožbe zaradi KZS, razlastitve; 021 1 menjave zemlje SI-P; Šiira 0213 zaBcmbc in'vrnitve zemlje po nacionalizaciji; "ifra 0215 arondacije; Šk. 4' šifra 0216 agrarna reforma; šifra 0217 predpisi raznih pravic o zemluščih; šifra. 0218 - vi-ničarski odnosi; šifra 0219 - dodeljevanje gozdov 1957: šk. 2: šifra 0211 - predpisi o nacionalizaciji in drugo; šifra 0212 - premoženjske zadeve; šifra 0213 - zaplembe premoženja; šifra 0214 - dodelitev agrarne zemlje n nacion.dizaci.c šl« 3: šifra 021 5 - arondacijc; šifra 0216 - vrniiev zemlje, agrarna zemlja, zemljiškoknjižni predlogi; Šifra 021r - KZS, SLP z nakupi, evidenca KZS, šifra 0220 -promet z zemljišči UPRAVA NARODNE IMOVINE PTUJ 1945 - 1951 : 15 škatel,2tm Prve iri škatle vsebujejo spisovno gradivo le uprave, nekaj spisov okrajne zaplcmbnc komisije, i podlagi katerili jc sama izvedla nadaljnji posto-pi k, razne nakaznicc, spisek bivših posestnikov zaplenjene imovine, popis inventarja v skladiščih, popis stanovanj v zaplenjenih hišah, popis podjetij, p-evzem o k raj n ili trgovin, seznam viog oseb nemške narodnosti. Nato so ipisi u njen i po abeecdnem redu oseb, ki n jc bila zaplenjene imovina. Vsaka oseba ima dosje, v katerem jc zelo pomanikljiva dokumentacija, odločbe manjkajo, popisi premoženja so zelo skromni in površni. OKRAJNA ZAPLCMHNA KOMISIJA Gradivo tc komisij- za Ptuj ni ohranjeno, delno se nahaja v Mariboru, nekaj njenih spisov pa naj- w demo v gradivu OLO. MESTNI LJUDSKI ODBuR PTUJ ® - 1952: 79 faseiklov, 46 knjig. 9,5 tm, su-marr.i popis Ohramcnih ic neka fragmentov, fase. 16 - zaplemba neprcmiči n nekaterih Ptuj-čanov - pudroben seznam pravnomočnih odločb o zaplembah 41 - zaplenjene t še v upravljanju MLO 1947 43 - zaplemba nepremičnin, uprava zgradb, gostinskih podjetij 1948 58 - zaplemba nepremičnin 1949 - 1951 Knjige 81/24 - MLO Ptuj-zcmljiški sklad - zaplenjena imovina ter hasnovalei parcel 1947 -1948 MESTM1 LJUDSKI ODBOR ORMOŽ 1945-1952: 10 knjig, 20 škatel, 2,1 tm, sumarni popis; škatla 204 - popis površin agrarne rcfbtmc 1946 - 194"?; zapisniki in prošnje za dodelitev zemlje; -nekaj splošnih navodil, krajevni agrarni odbori 191 -vprašalne pele agrarnih interesentov, nekaj na vod I o izvajanju del« in vodena uprave narodne imovine - okrožnice V í'cndih LOMO Ptuj in Ormož so same nekateri spisi, ki so prišli iz višiih inštanc zaradi pritožb ali sprememb v zvezi z zaplembo ali agrarno reformo. Pri obeh fond'h si lahko pomagamo samo z delovodniki, ki so ohranjeni, indeskov pa ni. Gradivo ObLO je lažje dostopno, še posebno, ko se v letu 1955 že uvedejo šifre. Za obe občini so bile šifre podobno prirejene. Gradiva o zaplembah premoženja pa ie izredno malo. Za lete 1959: poseben delovodnik za nacionalizacije za Ormož, gradivo pa je slabše ohranjeno. Upravi za dohodke občin Ptuj in Ormož nimata ohranjenega gradiva. ObLO Ptuj-oddelek za gospodarstvo Evidenca SLP (Že v letu 1958 je spadal oddelek pod oddelek za Imance, kasneje pa ;c bil podrejen gospodarstvu. Ko sc cvidcnea ukme, sojo v Ptuju prenesli na kataster.) KNJIGE Imenik hivših lastnikov A - Ž: vsebuje naslednje rubrike: zaporedna številka, šte/ilka parcele, priimek in ime bivšega lastr ka, katastrska občina, I. agrarna reforma, 2. zaplemba, 3. nacionalizacija /stara, nova/, 4. razlastitev, 5. KZS, 6. arondacije /dar, skupno/, 7. ostali načini /kupne pogodbe in menjalne, razno/, pri vseh so vpisane številke odločb po zb rk list n. Register zemljišč v splošni rahi sc je vodil po katastrskih občinah Apače - Žcta-le. Rubrike so podobne, Ic da gre za '/pise eest, potov, potokov ter druge neplodne zemlje, ki jc nekoč že bila državna lastnina, ah pa jc na novo pridobljena v nekem postopku, zaplembi, zamenjav, nacionalizaciji. Vpisnik zbirke listin V ta vpisnik so vpisane list ,c po zaporednih Številkah, zaporedna Številka, listina, številka, datum, organ, ki jc listino izdal, kratka vsebina listine: I. 2/45, 27. 8. 1945, okrajna zaplcmbna komisija Ptuj, zaplemba Albrecht Hcrmina 18. vi., k. o. Ptuj, DN št. 6825. Register za gozdna zemljišča V ta vpisnik so po katastrskih občinah vpisani gozdovi. Obrazec za ta register jc bil posebej tiskan in poenoten. Najpomembnejša je prav gotovo rubrika kamor so vpisovali, kdo jc uprav;tclj gozdne površine, oz. komu je bila dodeljena. GEODETSKA UPRAVA PTUJ, KATASTER 1848-1945 1945 _ ]970: 429 škatcl, 60 tm, popis V letošn cm letuje arhiv prevzel novejši del katastrskega operala za obdobje po vojni. Poleg vseh običajiuh kategorij gradiva, ki jih takšen opera' ima, je pomembno omeniti sprcmcmhnc izkaze z vpisnikom, kar jc v bistvu zbirka listin, odločb in sklepov, na podlagi katerih so sc na katastru vnašale spremembe, vriši , vpis novih lastnikov zemlje itd Ker so mnogokrat same l:sline izgubljene, je pomembno, da naidemo v tiskanem obrazcu spre-membni izkaz, v katerem je vpisan dokument, dnevno številko iz zemljiške knjige in Številko na-znanilnega lista. Zgodovinski arhiv Ptuj za Ormož po letu 1945 Še ni prevzel gradiva. SODNI FONDI Zcmlj >ka knjiga Ptuja nima odloženih tovrstnir odločb med navedenimi spisi zbirke listin, temveč jih h rani cisto posebej. Zaplembe, agrarne zadeve in nacionalizacije sc šc danes smatrajo za zadeve-ki jihjc po nekem navodilu iz neznanega leta potrebno hraniti ločeno od drugih listin. MESTNA OBČINA PTUJ (1941 - 1945) OKUPACIJSKA UPRAVA Ta fond vsehuje po dosjejih urejene ter s posebnim dclovodnikom vodene spise i sch zaplenjenih posesti iz obdobja okupacije 1755 Dr. Dra^o Mušič nam je zapusu) svoje arhivsko gradivo Morit /io-man Življenjski) pol dr. Dragi) Mušiča je pestra in bo-Saia. IV rojstvu v Novem mestu in opravljeni gimnaziji je odšel na študij medicino v Zagreb, nadaljeval gn je v Leipzigu in na Dunaju, kjer je leta 1926 Proinovira!. Kol zdravnik splošne medicine in so-eialnega zavarovanja jc deloval 1 1 let v Scvnici Icr 2 leti v Celju; med drugo svetovno vojno jc deloval y Mokronogu ler sodeloval s parfzansko saniieto. I zdravili in sanilelnim malerialom so ga osflbo-vali aktivisti iz številnih lekarn, s cepivom proti difleriji, tifusu in kozam pa iz Higienskega zavoda v Ljubljani. Po kapilualciji Italije jc uredil zasilno bolnišnico ter pomagal eivilncmu prebivalstvu in fevdnim partizanskim ranjcncem in jili pripravil liansport v roške bolnišnice. Takoj povojni seje Zi|,;clo njegovo intenzivno sodelovanje z arhitekti P načrtovanju zdravstvenih objektov. S takim sodelovanjem ni nikoli prekinil. Bil jc tudi med zdravniki, ki so se ukvarjali z. novim nioralno-;t|inim kodeksom zdravstven i o delavcev. Veliko Bug ima, da so v mednarodni moralno-ctični l,;°riji in praksi nioralno-etična določila poslala nedvoumna, bolj jasna in usmerjena. Tudi v organizaciji zdravstvene dejavnosti seje pojavil. Njego-Vc ^o zasnove poliklinike v Ljubljani, ki ji jc bil •udi večletni upravnik. V tej ustanovi sije prizadeval za visoko strokovno in organizacijsko ra\cn, •"ko da jc ta institucija postala tudi v mednarodnem merilu obiskana, opažena in citirana v inozemskem strokovnem tisku. ¿c v predvojnem zdravniškem vestniku ga srečajo kot plodnega pisca s področja zgodovine medi-C|nc. Svojemu hobiju je vseskozi ostal zve::l. Polcc Bodovinskcga orisa razvoja zdravstva na Dolenjskem jc prispeval tehtne študije o dr. Marku Gcrb-Ll< dr. .1. Mihaelu Žagarju, dr. L. Bernardu Gcrbcu, " družini Verbecv (zdravnikov in znanstvenikov iz dobja reformacije in prol i reformacije); o /godo-V]ni lazarctov m proliknžnili kordonov. Izredno ^'nimivc so njegove razlage fresk baročnega slikar-;i 1 Jc lovska in M. Langusa na Sladki gori in Krki, ? "derih jc objavil poglobljen prikaz in a alizo Kfonicnih bolezni, ki sla jih slikarja upodobila na gojili izredno bogatili in razgibanih baročnih freskah. Delo dr. Mušiča na področju zgodovine m dicinc je poslalo opaženo tudi v tujini. Tako jc bil ccrlhi sodciavcc Inštituta za zgodovino med me n 1 Dunaju in na Sorbo ni (H. lesk y, D. Gnm-k). V "delovanju s prof. G. Pillcrjcm (univerza v Bcrnn) P:i Je izdal delo v slovenščini in ilalijanš- ini s pridevki k biografiji I). 1 lacquela in G.A. Scopolija, eh pomembnih naravoslovcev in zdravnikov, ki M| delala na naših tleh. vse to jc mogoče videli tudi iz ogromne koliclc ™va, ki jc in ki še naslaja pri njegovem delu. V .Menih ru in oktobru 1991 gaje zapusti' Zgodo-V|nskcmu arhivu Ljubljana. Za 15 škalcl ga ic Po- leg lega so še albumi, za katere nimamo primernih arhivskih škalcl. Šc vedno nam določenih stvari ni izročil, saj jih potrebuje za svoje delo. Kljub 92 letom jc prim. dr. Mušič šc vedno zelo aktiven na področju pisanja zgodovine medicinc. Njegov način dela jc naslednji. Vedno, kadar sc je ukvarjal z določenimi problemi, lunami- refera-li.jc najprej zbiral gradivo. Če gaje dobil, ga jc preslikal. ker jc originale moral vrnili. Kopije so poslale nj;gov delovn material. Velikokrat jc šlo za listine in dokumente tudi iz I8.ini 9. stoletja. Pic-slikoval jJ celo poglavja iz knjig, ki so sc nanašala na probleme, s katerimi seje ukvarjal, ali pa iz raznih revij, priročnikov, biltenov, publikacij in časopisov. Cc je potreboval fotografije, jih jc v glavnem sam tudi naredil, seveda jc prej Indi sam fotografiral. Velikokrat mu jc fotografije zdelal njegnv sin. arhitekt Braco Mušič. Naredi1 mu jc ludi razne skice, načrte, plane, kar sc lepo vidi iz eelolnc zapuščine. Vse to je shranjeval v mapah, ki jim jc dodal šc vso korespondenco, ki jc nastala v zvezi z določeno temo Za določene podatke jc spraševal razne zgodovinarje, doktorje, ki so mu prsmeno odgovorili. Ko jc leksl zaključil, ga je šc velikokrat popravil, dopolnil in spremenil. Vse jc seveda shrani i in število map njegovega zbranega gradiva sc jc večalo. Če jc naknadno dobil kakšen dokument, gradivo ali kaj podobnega, ga jc priložil ,n ga objavil, čc je bilo lo mogoče. Gradivo jc iskal vsepovsod, v muzejih, knjižnicah, arhivih, nc samo pri nas, Indi v tujini. Veliko gradiva je dobil zlasti na Dunaju, v Gradcu, Pragi i n Brnu. Tu so mu preslikane dokumente celo vezali v knjigo. S simpozijev in posvetovanj seje vedno vračal jioln gradiva, raznega materiala in literature, ki jo je pazljivo zbiral. Tudi z novimi idejami. Te jc skušal vnesli v naš sistem, kolikor sc je lo dalo aii, kolikor jc bilo izvedljivo. Zavedali sc moramo, da je bilo /a dr. Mušiča pisanje zgodovine s področja medicino zgolj konjiček. Gradivo sva z dr Mušiecm pregledala, ga popisala n sproti tehnično opremila. Gradivo sva pregledala od mape do mape, jih oštevilčila ri sproti dajala v škatle Na koncu sva ugotovila, da gre za 35 škalcl ozi.oma 151 map (arhivskih enol). Temeljitega popisa nisva naredila, saj jc bifo v mapi lahko lud več kol pcldcscl različnih kopij, izvlečkov, člankov, osnnlkov, fotografij, negativov ali diapozitivov, skratka vse, kar seje nanašalo na določen problem. Istočasno pa ludi dr. Mušič za določene stvari ni vedel točno, kaj predstavljajo in kje jih jc dob I. Seveda bi sc dalo vse ugotovili, vendar bi zahtevalo mnogo več časa. Tudi vsebine se nisva lotila, vendar lo ni nili potrebno, saj nam že podatek, da c v mapi zbrano gradivo, ki govori o bolezni in zgodovini zdravstva na Dolenjskem, veliko pove. T sli, ki ga bo zanimalo, kaj je zbral, bo gradivo lakoj našel, hkrati pa bo videi, ali je med gradivom Indi lislo, kar želi. Lc mape bo moral pregledali. Takoj bo našel podatke oziroma zbrano gradivo o Dolenjskih Toplicah, dolenjskih zdravnikih, lekarnah na Dolenjskem in o marsičem, karse nanaša na Dolenjsko. Seveda nam jc dr. Mnšic zapustil indi svoje oseb- ne dokumente, 15 starih izkaznic, ki so bile izdane v času od leta 1928 do 1965 {osebne, raznih društev, vojne, potne liste, promelna dovoljenja, potrdila o cepljenju), stara spričevala od leta 1906 dalje (ta nam povedo, kakšen učcncc, dijak in študentje bil) in številne diplome, priznanja, odlikovanja, ki jih je dobil v znak hvaležnosti in sposobnosti za svoje delo, ki ga je in ki ga še opravlja kot doktor ali kot pisce zgodovine medic ne. Naj navedem samo nekaj diplom in priznanj: nagrada dr. Jožeta Potrča leta 1984, orden rada i reda leta 1959, red republike s srebrnim vencem leta 1979, nagrada sklada Bcrisa Kidriča leta 1977, priznanje dr. Marka Gcrbca leta 1976, avstri^ka diploma ob 60-letnici po promociji na Dunajski fakulteti leta 1988. Zapustil nam je tudi osebno korespondenco (čestitke. pisma, razglednice, dopisnice) in veliko fotografij, na katerih ga prepoznamo kot znanstvenika, raziskovalca ali kot družinskega člana. Med njo pa se nahaja tudi veliko dokumentov, ki se nanašajo nanj ali na njegovo družino (vabila, odločbe, sklepi, pravila, obvestila). Vseh tekstov, ki govorno o njegovi biografij in bibliografiji, nam še ni izročil, le nekatere (iz ni i h sem črpal tudi podatke za uvodni del tega članka) Kot jc dejal, bi jih rad še dopolnil. Celotna osebna dokumentacija jc povezana z njegovim delom, ki ga jc opravljal vse življenje m ga še opravlja. 1 isti, ki ga bo zanimalo delo dr. Mušiča, problemi, s katerimi seje ukvarjal ali pa le njegovo življenje, bo zelo hitro opazil in dojel, da gre pri dr. Mu-šieu za nestorja slovenskih zgodovinarjev medicine, da gre za priznanega organizatorja v zdravstvu, strokovnjaka za načrtovanje opreme in funkcioniranje zdravstvenih objektov, za nekdanjega predsednika Slovenskega zdravniškega društva in zavzetega raziskovalca, ki sc jc v zadnjih desetletjih aktivno prizadeval, da bi tudi zunanji svet spoznal delo in like zdravnikov, ki so v preteklosti orali medicirsKo in znanstveno ledino na Slovenskem. Na koncu naj dodam, da bi mi bilo brez sodelovanja lastnika arhivskega gradiva dr. Mušiča, pop sovanje veliko težje, Mnoge dokumente s katerimi bi imel probleme pri popisovanju, sem z njegovo pomočjo uredil tako, kot jc treba. Ob popisovanju pa sem zvedel še veliko zanimi' ih in prepotrebnih informacij, ki mi bodo prišle prav ob podrobnem popisovanju doktorjeve zapuščine. Za sodelovanje sc mu iskreno zahvaljujem. Arhivska zapuščina nad učitelj a in šolskega upravitelja Matije Hitija iz Doba pri DomzaJah Bori.': Rozman V Zgodovinskem arhivu Ljubljana smo leta i 990 prevzeli zapuščino, bolje rečene, ostanke gradiva učitelja Matije Hitija iz Doba pri Domžalah. Gra- #0 diva sicer ni veliko, tri škatle, vendar dovolj, da sc da videti življenjsko pot povprečnega slovenskega učitelja z vsemi službenimi in privatnimi problemi, ki so ga spremljali. Obsega čas od leta 1868 do 1955. Tisti, ki sc bo lotil preučevanja ueitchcvcga živ-Ijenia, bo o njem izvedel marsikaj zanimivega, sam pa bi vas raje kot z vsebino seznanil z vrstami gradiva, ki ga fond vsebuje. Seveda bmz osnovnih podatkov ne bo šlo. Navajam samo tiste, ki sem jih dobil v gradivu. Matija Hiti sc je rodil v številni družini 16. februarja 1857. Kot nadučitelj je najprej služboval v Slavini, kjer jc bila dvorazredna ljudska šola, nato pa jc odšel v Dobrniče pri Trebniem. Zadnje delovno mesto jc bilo v Dobu pri Domžalah, kjer je bila ravno tako dvorazredna ljudska šola kot v Slavini. Tu je bil na začetku nastavljen kot nadučiteh, nato pa kot šolski upravitelj. Upokojil seje L avgusta 1924. Pokojnino jc užival le 10 let, 21. ma-ea 1934 jc namreč v 77. letu umrl. Gre verjetno za zelo aktivnega in delovnega učitelja, saj sc med gradivom nahajajo dokumenti, ki to potrujejo: zapismk prvega občnega zbora učiteljskega društva za novomeški okrai s sedežem v Toplicah iz leta 1891, zapisnik zborovanja učiteljskega društva za novomeški okraj v Rudolfovcm (današnjem Novem mestu) iz leta 1894, zapisnik 6 občnega zbora novomeškega učiteljskega druitva v Novem mestu i;: leta 1895. Na teh sestankih jc bil namreč prisoten, Zapisnikom so priložena pravila učiteljskega društva za novomeški šolski okraj iz leta 1890 m 1895. Daje bil zelo aktiven, pričajo tudi dopisi, ki jih je prejemal od Narodne vlade SHS v Ljubljani! Društva upokojencev in upokojenk ter Učiteljske samopomoči. Po gradivu sodeč jc bil tudi član teh društev kot tudi še drugih1. Društva za zgradbo učiteljskega k on vi k ta v Ljubljani, Zaveze slovenskih učiteljskih društev in kasneje Družbe sv. Cirila in Metoda. Omenja sc tudi Jubr Icjska samopomoč, verjetno pa gre za že navedeno učiteljsko društvo. IH jc dober učitelj. To dokazujejo službene ocene. Ena izmed njih iz leta 1924 pravi, da so njegove zmožnosti, metoda, uporabnost, marljivost, točnost, vestnost prav dobre, za vedenje p? so prenri-čani, da jc popolnoma pravilno. Ukvarjal sc jc 7. n nogi m i šolskim. problemi: »Na kaj vse mora učitelj czir ne , in v čem vse mora delovati, da pravo nalogo ljudskega učitelja dopolnjuje in ljudfto omiko^ pospešuje.« Med gradivom sc nahaja tudi razmišljanje »kaj seje p j triletni preiskavi praktične gramatike izvedlo, ali jc dobro rabna za nastav Ijcnc namere ali pa ima kake pregreške, zaradi katerih na, b. sc prcnarcdila.« Zanimiv je tudi tekst »Ali b. bilo nasvetovati, da sc namesto do zdaj navedenega računanj za naprej dccimalsko vpelje in za ki: j.« Gradivo, ki «a je študiral, jc iz leta 1868. Kot dober učitelj in človek, ki pozablja, si jc zapisoval skoraj vsako stvar, npr, kdaj jc dobil plačo, kdaj bo odnesel čevlje v popravile ,p kdaj jih bo dobil, kdaj jc (bo) ob,skal prijatelja v bolnišnici. Hkrati pa jc vodil tudi učiteljske zapise, ročne ka-aloge n seveda žepne redovalniec. Ohranjenih jc le 6 primerkov, od tega 4 ročni kalalegi: za leta 1918/19, 1920/21, 1922/23 in 1932/33. Med gradivom fl 10 fotografij in 4 članske izkaznice. Ve ina jih bo potrebno se razvozlali, dve pa sla znani. Na eni je Beg ova sestra Zorn, druga pa predstavlja tabor v Celju, ki je bil od 27. - 29. junija 1937. izkaznice potrjujejo, daje bil zanesljivo lian zadruge (zadružna izkaznica s pravili je iz leta 1920), Udru-ženja jugoslovanskega učileljstva (1924), Učitd ske gospodarske poslovalniec v Mariboru (1924) in Društva državnih npokojcneev in upoko;':nk (1930). Zavarovan je bil pri Zavarovaln bunk i v Pragi ki je imela generalni zastop v Ljubljani. Med gradivom-jc sorazmerno veliko računov. Ti siecr "imajo nobene vrednosti, pa vendar sem jih o h rami. Tudi taki papirčki nekaj povedo, zlasti, čc je drugega, bolj pomembnega gradiva manj. Kažejo, daje Matija Hiti kupoval veliko knjig, zlasti v Katoliški bukvami. Ohranil sem tudi posclniee, kijih ji' dobival od znancev, prijateljev, kolegov. Mnogokrat jc na njih tudi kakšno sporočilo ali čestitka. O tem, kako so matični listi d vorazred ne .tele na |obu iz obdobja 1902/03 do 1910/11 prišli med njegovo gradivo, ni potrebno ra7mišljati. Sedaj so kamor sodijo, in kjer jc večina matičnih listov ~ Pri fondu Osnovne šole Dob pri Domžalah, ki ga ravno tako prani naš arhiv. .Največ pa bo o njem in njegovem delu povedala "jegova osebna korespondenca, ki tvori j-dro Ibn-da. Kar za dve škatli jo jc. Okoli 1000 pisem, dopisnic in razglednie. Samo temeljito jih bo potrebno pregledali in prebrati. Pisem n pisal v kopijah. V glavnem jc naslovnik on, mnogokrat pa tudi njegova žena Josipina, sestra Marija in hčerki Zora in Miei, Prvo pismo jc iz leta 1886, zadnje pa iz leta 1955, Zanimivo bo ugotovili, kako so prišla v fond Pisma j naslovljena na Josipa Wcslra iz Ljubljane, Ivanko Elcršck iz Ljubljane, Hclo Bndkovič iz V\v,-n^a ri j jn Me k) Vuga iz Celja, Gre namreč za lj u cli, ki na prvi pogled niso imeli z, družino Hiti me skupnega. Ali pa? Z vsemi temi p i ob le m i se bo srečal raziskovalce, bo začel preučevati in spoznavali vlogo po-mcn učitelja Matija Hitija i/. Doba pri Domžalah, | °štni žigi Ljubljanske pokril ine -Notranjska in Dolenjska pod italijansko in nemško okupacijo 194]-lt>45 ( 'Zupančič V reviji Arhivi, št. 1-2/1990 je bd objavi« ela-7. zgornjim naslovom, v katerem je bilo po - > i11da spadajo v ta sklop tudi poštni žigi pamoz-in ambuhinČnih pošt, ki so se uporabljali na območju t.i. Ljubljanske pokrajine v easu '941-1945 ter da bi bilo lahko to področje prt -rj)j| posebne raziskave oziroma obdelave v nekem fJrugcm članku. RUDNE POŠTE Prcdnc se lotimo omenjene obdelave, jc potreb no povedali da^.c bila vsaka pomožna pošta vezana na matično pošlo, to jc obračunski poštni urad. Naj povemo, daje na začetku Ljubljanske pokrajine leta 1941 na tem območju poslovala 101 pošla in sicer tele; 1. Adlcšiči 2. Banja Loka pr Kočevju 3. Begunje pri Cerknici 4. Bela Cerkev na Dolenjskem 5. Borovnica 6. Brezovica pri Ljubljani 7. Brusnicc 8. Cerknica 9. Črmošnjiec 10. Črnomelj 1 l J Dcvica Marija v Polju 12, Dobrmee 13, Dobrova pri Ljubbam 14, Dobrunjc 15, Dolenja vas pri Ribnici 16, Dolenji Logatec 17, Dragaluš _ 18, Dvor pri Žužemberku 19, Para pri Kočevju 20, Gorenji Logatec 21, Gradae v Beli kmjini 22, Grahovo pri Cerknici 23, Grosuplje 24, llinjc 25, Horjul 26, Hotcdršica 27, Ig pri Ljubljani 28, .Icžiea 29, Kočevje 30, Kočevska Reka 31, Koprivnik pr Kočevju 32, Kostanjevica na Krki 3.3, Krka 34. Krmcli 35. Ljubljana 1 .36, Ljubljana 2 37. Ljubljana 3 38. Ljubljana 4 39. Ljubljana 5 40. Ljubljana 6 41. Ljubljana 7 42. Ljubljana 8 4.3, Ljubljana 9 44. Ljubljana 10 (prej Moste pri I jubljani) 45. Ljubljana 1 1 /prej: Vič/ 46. Loški Potok 47. Lož 48. Metlika 49. Mirna 50. Mirna Peč 51. Mokronog 52. Mozclj 53. Nemška Loka 54. Nova vas pri Rakeku 55. Novo mesto 56. Ortnek 92 57. Planina pri Rakeku 58. Polhov Gradec 59. Prečna pri Novem mestu 60. Prcscrjc 61. Radatoviči 62. Rakek 63. Ribnica na Dolenjskem 64. Robna Dolcmskem 65. Rovle 66. Semič 67. Sodra žica 68. Stara Cerkev pri Koecvju 69. Stari Log pri Kočevju 70. Stari trg ob Kolpi 71. Stari trg p i Rakeku 72. Stična 73. Stopičc 74. Straža pri Novem mestu 75. Struge na Dolenjskem 76. Suhor 77. Sv. Križ pn Kostunjcvici 78. Sv. Kri/, pri Litiji 79. Št. Jernej 80. it. Peter pri Novem mestu 81. Št. Rupcrt pri Mokronogu 82. it. Vid pri Stični 83. Škocjan pn Mokronogu 84. Škofljica 85. Šmaric-Sap 86. amarjeta pri Novem mestu 87. Šmihcl pri Novem mestu 88. Toplice pri Novem mestu 89. Trcbclno 90. Trebnje 91. Tržišče 92. Turjak 93. bršna sela 94. Velika Loka 95. Velike LaŠčc 96. Vi dem-Dobre polj e 97. Vinica pri Črnomlju 98. Višnja Gora 99. Vrhnika 100. Zagradcc na Dolenjskem 101. Žužemberk Odtis primerka žiga redne pošte je prikazan v prilogi (siika 1). Milan Govckar v svojem članku v eni izmed številk Filatclijc leta 1969 zapilc, da sla pod upra vo poštne dirckeije v Ljubljani ob začetku okupaci-jr leta 1941, delovali šc pošli Osilnica in Draga kod Čabra, ki pa sla bili po končni razme i.vi preneseni v pristojnost PTT direkcije na Reki. Obe pošti sla do prejema itahlanskega žiga s krajevnim imenom v italijanščini in s pokrajinsko oznako Fiumc uporabljali nacionali arana jugoslovanska ¿'ga, kar naj bi bila po Govckarjcvi domnevi osnova za tako trditev. Vendar je iz dokumentov, ki sem jih našel, razvidno, da sla ti dve pošti nacionaliziral jugoslovanski žig uporabljali do druge polovicc septembra 1941, medtem ko so vse pošte v Ljubljanski pokrajini zamenjale žige za italijanske žc v sredin i unija 1941. V okrožnici št. 62 PoKr; irskega ravnateljstva Pošte, brzojava in telefona v Ljubljani (v nadaljnem besediiu: Dirckcuc PTT) z dne 5. avgusta 1941 pa sla v seznamu pošt v Reški pokrajini že vključeni tudi Osilnica ter Draga kod Čabra. POMOŽNE POŠTE Naj nadaljujem z napovedano raziskavo pomožnih pošt, ki naj bi obratovale v času 1941-1945. Kol osnovo nagega raziskovanja citiram del članka Milana Govckarja v Filatcl;;i leta 1969: »Ob zasedbi so Italijani prevzeh tudi omrežje pomožnih poštnih uradov, ki so obstajali v raznih odmaknjenih naseljih in ki so imeli zvezo z matično pošlo le d^a ali trikrat tedensko. Zaradi razmaha osvobodilnega gibanja pomožne pošte niso dolgo vzdržale, tako da tud' zavoljo tega seznam teh pošt ni in verjetno tudi nikoli ne bo mogel biti po-polen. Vsi ž'gi pomožnih pošt so bni okvirni, podolgovati .p z razdelilno črto v sredini. V zgornjem delu je ime pomožne pošte, v spodnjem pa se v oklepaju nahaja ime matičnega, to ic obračunskega poštnega urada. Ta urad je na vsaki pošiljki odtisnil tudi svoj žig. Znani so žagi naslednjih pomožnih pošt 1. Bceajc (Bcgunjr pri Cerknici) 2. Cvišlarji (Kočevje) 3. Dolenji Briga (Kočevski, reka) 4. Dolenja Topla icbcr (Stari log pri Kočevju) 5. Gora (Sodražaca) 6. Gotenica (Kočevska reka) 7. Karlovca (Velike Lašče) 8 Muljava (Krka) 9. Podlipa (Vrhnika) 10. Ponikve (Trebnje) 11. Rožni dol (Semič) 12. Staro apno (Turjak) 13. Sv. Gregor (Ortnek) 14. Sv. Vid nad Cerknico (Begunje pri Cerknici) 15. Št. Jošt (Vrhnika) 16. Štalcarji (Kočevje) 1 7. Vrh Sv. Treh kraljev (Rovle) 18. Zaplana (Vrhnika) Pod nemško okupacijo so, kolikor je doslej z.na-no, poslovale samo tri izmed navedenih pošt: Podlipa, Št. JoŠt in Zaplana.« Povedali je treba, da Govckar navaja samo znane žige pomož.n'1! poŠt, ki jih je imci sam, ali pa jih jc videl pri drugih zbiralcih. Zalo bomo našo raziskavo usmerili v smer dodatno odkritih žigov pomožnih pošt in v smer dokumentiranih osnov, iz katerih lahko upravičeno sklepamo, da so določene pomožne poŠte takrat obstajale in uporabljale svoje žige. Poleg 18 znanih žjgov pomožnih pošt, kijih Go-veka predhodno navaja iz Časa italijanske okupacij- Ljub'jar,skc pokrajine (do 9.9.1943), sem odkril šc naslednje1 19. Gorenje Vrhpoljc (Št. Jernej), datum doku menta: 13.4.1942 20. Veliki Gaber (Št. Vid pri Stični), datum dokumenta, 15.1.1 v42 211 On ovica (Št. Jernej), datum dokumenta 93 ...... ....... àWv F >štna hranilnica v i v Ljubljani . :,Cf'K J i «L 12-83.0 J^f^ < : C j Naj se izplača t, i—--^—L-----L — DC(!:Kj0 ^TfiE Î;. Irjijfilltll pogoji: I Çtdifr^ra vroatcï ■. ' \ u.jiu'.cmJ t^H I feELl r ■ Sx.tolo.ii : TKrH&T-1''/2j I' Primerek odtisa poštnega ligi redne pošte 22. Preloka (Viniea pri Črnomlju), datum doku mcnla: 16 2.1942 2.3. Vrli (Viniea pri Črnomlju), datum dokumenta: 5.5 1942 24. p];, ni na (Črnomelj), datum dokumenta: 1.5.10.1941 25. Čatež (Velika Loka), datum dokumenta: 9.6.1941 26. Gradišče (Št.Vid pri Stični), datum dokumenta: 24.6.1941 27. Telčc (Tržišče), datum dokumenta: 22.1 1.1941 e pa še dodatno upoštevam okrožniec Direkcije !>TT v jflj 1941-1945, je možno ugotoviti, da so Poslovale še naslednje pomožne pošte: 28. S,rclli Potok (Koprivnik pri Kočevju) 29- Smuka (Stari Log pri Kočevju) Pijava goriea (Škofljica) Navedene 3 pomožne pošle naj bi bile na osnovi °krož.riice Direkcije PTT, šl. 17/11, dne .31..11941 ^ mtne(sše 12 drugimi) .10. aprila 1941 kar r ji> bilo naknadno z okrožnico Direkcijc PT T, šl. 20, -Jnc 11.4.1941 preloženo /.a nedoločen čas. Tor.j So 'e 3 pomožne pošle (vsaj v začetku okupacije) dejansko poslovale. Sclo (Zagradec na Dolenjskem) . £ okrožnieo Direkcijc PTT. šl. 50/1., dne 2.6.1942 sc glede na lo, daje bila pošla Zag.:idee 7* časno z i prta. pomožna pošla Sclo dodeli nadzorn; (matični) pošti Šl. Vid pri Stični. ^2. liloška Poliea (Stari trg pri Rakeku) . Z okrožnico Direkcije PTT. št. 25/V.. dne 20 4.1943 sc pomož,^ pošla liloška Poliea s 27.4.1943 zaeasno dodeli pošti Grahovo pri Ccrk-nici. Om ,'ti ;c treba Še cn vir, in sicer članek Dali->orja Štc vička, objavljen v Filalclističncm zborniku 1 V/1987, kjer navaja kol pomožno pošlo, kije poslovala v Času 1941-1943, pa jo predhodno r : omenjamo: 33. Poliea (Višnja Gora) Tako smo od prvotno znanih žigov pomožnih pošt na območju ljubljanske pokrajine v easu 15.4.1941 do 9.9.1943 priJIi od I8na33. Za obdobje nemške okupacije Ljubljanske pokrajine od 10.9.1943 do 15.5.1945 pa Govckar navaja samo 3 pomožne pošle, katerih žig mu jc bil znan (iz obstoječih zbirk): 1. Podlipa (Vrhnika) 2. Šl. Jošt (Vrhnika) 3. Zaplana (Vrhnika) Sam nisem do danes odkril nobenega dodatnega žiga iz obdobja nemške okupacije Liubljanske pokrajine, niti nisem našel v okrožnicah Dirckcijc PTT nobenega določila (omenjanja) o pomožnih poŠtah lega obdobja. Odlis primerka žiga pomožne pošle jc prikazan v prilogi (slika 2). Î.^V'.'. V . TïT® ) r;. ■/, A- l- J i* i . ■ t i ■ ' î « ; t- l. , 4 >' - . ill @ 2. P'imcrck odli;a poštnega žiga pomožne pošte AMBULANCE OZIROMA POŠTENA VLAKIH Kol pri lomožn i poštah upoštevam pri raziskavi področja ambulančnih žigov za osnovo Gove-karjev elanck: »Italijansko zasedbeno ozemlje so prepletale štiri železniške proge. Za glavno prometno žilo Ljubljana - Trst, k; je biia z rapalsko pogodbo presekana lahko domnevamo, da } bila italijanska ambulanta Trsl-Postojn i podaljšana do Ljubljane. Vendar sc tovrstni i g doslej še ni pojavil v nobeni zbirki. O ruga proga, ki leče v isli smeri: Ljubljana- 94 Vrhnika nikoli ni imela amhulančnc pošte, čeprav so pošto po njej vseeno prevažali. Iz popisa ži^ov namreč lahko povzamemo, daje italijanska in fašistična žiga št. 7 in 8 pošte Ljubljana 2 uporabljal spremljevalec poštnih skhpov, poši posameznim poštam, ki ležiio ob tej progi. Dolenjska pa je mela dve progi1. Ljub'jana-Karlovac in Ljubljana-Kočevje. Na teh dveh progah so amhulančno pošto ustanovili že v stari Avstriji. Poslovala e ves čas Kraljevine Jugoslavije in tudi pod ital-lansko okupacijo, ko je zadržala prejšnje jugoslovanske žige in tudi številčno oznako. Tako lahko na starih jugoslovanskih znamkah, na pretisk-h, na itai ianskih znamkah ali na raznih mešanih frankaturah najdemo naslednje štiri žige: a) 76... Liubljana-Karlovac b)76.. Kari ovac-Lj ubija na e) 74... Ljubljana-Kočcvje e) 74... Kočcvjc-Ljubliana Pod nemško okupacijo ti dve ambulančni poš nista več poslovali, saj doslej ni znan noben odtis navedeni štirih žipov. ki bi nosil datum iz obdobja nemške okupacije Ljubljanske pokri ne.« Takoj uvodoma naj povem, da so ohranjeni odtisi poštnih žigov ambulanc izredno redki, za kar je mnžno navesti vsaj tri vzroke1 1. /jx razliko od rednih pošt {101) ter pomožnih pošt (33) so obstajaii po Govckarju le štirje taki ambulančni žigi. 2. Zaradi nenehnega rušema železniških prog je prihajalo do pogostih prek nitev prometa na progah. s tem pa tudi do prekinitve poslovanja ambu-lančnih pošt. 3. Direkcija PTT je z okrožnico, št. 85, dne 29.10.1941 v zvezi s pisemskimi nabii al ni ki v ambulančni h vagonih prepovedala sprejemanje pošte na roko. Na enak način, kot sem to storil pri pomožnih poštah, bom komentiral Govckarjcvo pisanje o ambula neah. Takoj p;1 moram ugotoviti, da s tega področja nisem odkril nobenega dodatnega žiga v kakšni zbirki. Vendar pa je mot glede na okrožnice Direkcije PTT zaslediti nekatera navodMa oziroma pojasi la v zvezi s progami (ki jih Govekar v predhodnem članku nc omenja), da bi lahko imele ambulančne pošte z znanim poštnim žigom: 1. Proga I jubljana-Vrhnika (in nazaj): V vseh okrožnicah Dirck« ¡e PTT, ki govore o ambuianeah jc omenjeno le, da so se na tc/ progi posredoval: poštni sklej ter ni o ambulančni pošti nikjrrr govora. 2. Proga Ljubljana-Trst oziroma Trst-Postojna z eventualnim podaljškom do Ljubljane: v okrožnici Direkcije PTT, št. 47. dne 27.6.1941 je govora o železniškem prometu na progi Ljublia-na-Postumiii Grotte. Dccidirano je navedeno, da se na progi Ijubljana-Postojna ambulančna pošta zaenkrat še ne uvede. V več nada'mjih okrožnicah Direkt1 ,c PTT se si-ccr poslovanje poštnega prometa na tej prog' omenja, vendar je vedno govora le o posredovamu poštnih sklepov, ne pa o ambulančni pošti na tej progi- Eaino v okrožnici, št 47/1., dne 30.6.1944 sc omenja pri progi Ljubljana-Postojna ambulanena pošta Ljubljana--Rakek 90 (do Postojne), kar pa kaže na ambulančno pošto, ki ima v oznaki žiga vedno svojo številko. Vendar do zaključka tega članka zadeve nisem uspel v celoti raziskati ter tako ostaja to vprašljivo. V primeru pozitivnega rezultata pa bi to tudi pomenilo odstopanje od trditve Govckarja, da pod nemško okupacijo Ljubljanske pokrajine ni poslovala nobena ambulanena pošta. 3. Proga Trebnje-Št.Janž na Dolenjskem in nazaj: Na tej progi ic oJ. leta 1924-1939 poslovala am-bulanea Trebnje-Št.Janž na Dolenjskem m nazaj pod štev. 75. Od leta 1939 dalje, ko jc bila proça podaljšana od Tržišča do Sevnice, jc poslovala pod ■sto številko 75 ambulanca Trebnje- Sevnica in nazaj. Od začetka italijanske okupacijc je b la ukinjena ambulančna pošta 75, ker jc bila pošta Krmcli (Št.Janž jc samo naziv za železniško postajo v Kr-mclju) pud nemško okupacijo. Poštni sklepi so sc zato predajali le poštam ob progi do Mokronoga. Krmclj je pi.šcl pod italijansko okupacijo 8. oktobra 1941 in je zato pričela poslovati pošta Krmclj v okviru Direkcije PTT v Ljubljani. Tako seje z 20. oktobrom 1941 ponovno uvedla ambulančna pošta Trcbnjc -Št.Janž 75 in nazaj. Poslovanje na tej prog' sc še večkrat omenja kot ambulančna pošta 75 (okrožnica, Št. 10/1., dne 27.1.1942, št. 38/V., dne 30.4.1942, št. 43, dne 19.5.1942. št.60, dne 27 6.1942). V ok-ožnici št. 99, dne 22.12.1942 pa se proga Trebnje-Št.Janž 75 nc omenja več kot ambulanca. V okrožnici, št. 53/lV., dne 17.8.1943 jc govora o zapiranju neka-ic i h pošt tc ukinitvi železniškega prometa na progi Trcbnjc-Št.Janž. Pa tudi sicer je treba povedat' daje bila ta proga že od leta 1942 dalje stalno ruše-na ter promet prekinjan, tako da jc bilo poslovanje ambulance 75 bolj izjema kot pravilo. Tudi sam nisem našel nobenega odstisa umbu-lančncga i:iga 75 s tc proge m omenjenega razdobja. Odtis primerka žiga ambulančne pošte je prikazan v prilogi (slika 3). ■ ... I J. * ' * ■ '-1" ' ' .*•: i Primerek odtisa poštnega žiga ambulančne pošte 95 7- današnjim člankom oi bil tako končan .celovit prikaz poštnih žigov Ljubljanske pokrajine v času italijanske in nemške okupaeijc v letih ] 941 —1945, tako žigov rednih, pomožnih irl ambulančniu pošt. Če bi hoteli raziskavo tega področja razširiti Še na ostali del današnjo republike Slovenije (kar bi bila lahko osnova za bodoči katalog poštnih žifiov Slovenije za čas 1941-1945), bi bilo na enak način, kol smo to storili za Ljubljansko pokrajino (italijanska okupaeija), treba to razširiti še na nemško okupaeiio Slovenije (Štajerska, Gorenjska, del Koroške) ter madžarsko okupacijo Slovenije (Prokni urje). S tem bi dobili zaokrožen pregled poštnih žigov, ki ;o si uporabljali na območju današnje republike Slovenije v času vojne 1941-1945, delo v arhivih in arhivskih organizacijah Škofjeloško zborovanje arhivskih delavcev Sloveni.e Branko Šti.iiar Dvodnevno zborovanje arhiviniov in arhivarjev Slovenije v Školji Loki je 17. in 18. oktobra 1991 obravnavalo pod naslovom Varstvo arhivskega gradiva v luči bodoče zakonodaje bistvena vprašanja te dejavnosti. Po otvoritvenem govoru predf.edr-.lal je prav za konec ostala še ena od osrednjih strokovnih tem; obdelava arhivskega gradiva, o ee-n'erjc na podlagi pravilnika o leni spregovorila na Mrncru fondov uprave z velikimi količinami gra-jjivj! Sonja Anž.ič (ZAL). Delovni dan seje končal z črednim občnih zborom Arhivskega društva ¡lo-venije o delovanju društva v Zvezi arhivskih dclav-Jugoslavije, Čeprav je že poleti prišla pobuda za izstop iz, zveze, se jc o tem razpravljalo ."ielc sedaj. Ob razpravi, kije zagovarjala samostojno sodelovanje s strokovnimi organizacijami, omenjala pa tudi ugotovitev, da brez enega od društev jtigBF van-ke zveze pač ni, jc društvo izstopilo iz zveze Lporaba arhivskega gradiva jc bila tema, na katero so drugi dan posvetovanja pnon:vili kratke Prispevke štirje reP-rcnti; dr. ieter Pavel Klasinc je nizn išljal o vlogi arhivov med hrambo kulturne dt liščine in servisom za posredovanje informacij. Načel jc zanimivi problem posredovanja originalov Za Praktično uporabo sodiščem (česar nsj podpira ,r;r vprašanje varovanja osebnih podatkov, kar m sjvar arhivov, ampak uporabnika. Marjitka Letfat lctp in ustanovitev goriške nadškofijc (str. | 1-47). Študija jc v celoti nrevedena tud v Jla-hjanščino (str. 51-97) in nemščino (str. 99-145), V svoji uvodni študiji Ožinger naiprej kratko Predstavi vloijo in pontcit oglejskega patriarhata v j^godovini Cerkve na Slovenskem, Ko govori o ecr-:venoupravni razdelitvi patriarhata, sc posebej ustavi ob pristojnostih larhidiakoiM Za razliko od salzburških so si oglejski arliidiakoni prJbbili ve pristojnosti, in siccr zaradi komplic,ranili poli-ll£n h razmer v deželi. Sedež patriarhata je bil m-mreč v Beneški republiki večina nadškofijskega °zcmlja pa pod Habsbnržani, ki so, ne vedno jrez razloga, v patriarhatu videli eksponenta beneške sp;) nz; on i stične politike na habsburško ozemlje, taktična poskdica tega dejstva jc bila, da . postala ioknlna cerkvena uprava močnejša, ohranjeni lo-Lni viri o razmerah v določenem arhidiakonatu M zanesljivejši, . Pomemben mejnik v slovenski cerkveni zgodnvi-nedvomno pomeni ukinitev oglejskega p riar-11 Bi leta 1751 in ustanovitev goriške niidšl.ofiic/a Atrijski del, ter videmske nadškofi je ,:a benc.ki ; I' ekdanjega patriarhata. Prvi nadškof novousta-71 jene goriške nadškofije jc posta) Karel Mihael fJ \ttcms, »Kot eno prvih dolžnosti, ki jo jg novi marij dobil takoj ob imenovanju od Svetega sc-d-ža<<5 .c /apisal Ožmger v svojem uvodu »jc bila, n;ij čimprej opravi vizitacijo celotnega ozcmljajn o ;rr> predloži Svetemu sedežu ustrezno poročilo« fOžingcr, str. 13), Alterns je naloženo dolžnost vzel zelo resno, »Neutrudno, natančno in vneto je obiskoval škofijo. Pri tem ga je odlikovala redka sposobnost, da vzpostavi neposredne stike s krajevno duhovščino in ljudstvom, saj je poznal vse jez.kc v rabi na tem bolj ali manj nedostopnem škofijskem ozemlju« (Dc Rosa, 9), Ožinger nadaljuj, daj pri tem n spregledal nobenega kraja, odkrival jc težave in stvarne duhovne potrebe svojih vernikov, pa tudi številne napake in pomanjkljivosti, Zaradi zredne obsežnosti tega pastoralnega opravila, naporov, k* so bili z njim povezani in svojega šibkega zdravja, ki je včasih odpovedalo, jc za določene predele {savmjskcga arludiakonata) dc-'cgirai kot vizitatoria kakega od svojih ožjih sodc-lavccv ali arhidiakonov, Attcmsovc vizitaeijc niso potekale v suhem birokratskem vzdušju, pregledovanju knjig, računov in mane, am pa k so bile bo-gosluzno opravilo, tut" liudski prazrik z, zunanjimi izrazi (sprejem v proccsiji, zvonjenje, streljanje z možnarp spremstvo trške ali meščanske garde, izročitev ecrkvcinh kliuecv pred vrat:, inccnzacija, poklcnucv duhovščine itd,) O poteku vizitacije je vodil natančen zapisnik (Ožinger, 13). In tako jc nastal obsežen zapis v 24 zajetnih zvezkih velikega formata, ki lih danes hran Nadškofijsk arhiv v Goriei, Sled« kratka predstavitev »fonda« Attemsovih vizitacij v nadškofijskem arhivu v Gorici (13-15), O fondu ie obširnce pisala že Lucia Pillon v prvi knjigi Carlo Michclc d'AUcnis primo arcivcscovo di Gorizia fra Curia Romana c Stalo Absburgieo, Studi introdutt ivi, Gonzia 1988 (Atti del I c visite pastorali, I 1 1-175). Ožmger tu le kratko povzema njene ugotovitve Časovno zaporedje vizitacij v savinjskem arh.diakonatu (15-27) dopolni Ožinger s kratko vsebino vsakokratne vizitacijc. To vsebino nato podrobneje razčleni v osrednje ta tlelu svojega prispevka (27-42), ki pa mu ¡e žal i z padci podnaslov, V tem delu nam skuša Ožinger približati vsebinsko bogastvo objavljenih vizitauijikih zapisnikov, Poleg izrazito verskih in cerkvcnih zadev (kot nepokorščina ccrkvcncmu redu) so zlasti dragoceni opisi cerkva in njihove opreme, medsebojna pravna odvisnost dušnopastirsk h postojank in njihov odnos do svetne oblasti podatki o številu prebivalcev (duš), verski pripadnost socialnem stanju ljudstva in podobno. Ko skuša s:'ntctizirati vsebino objavljenih vizita-cijskih zapisnikov, Ožinger posebej poudarja, dr. »ob stvarnem, materialnem svetu nastopa kot subjekt ijfcajanja človek. To jc bodisi duhovnik (župnik, vikar, kaj lan, benefidat), ki se pritožuje nad svojimi vermk', ki .iu 1 nitij d bero ali zcmljiškopo-sc^tnc dajatve in pri tem eelo fizično obračunajo z, njim pritožuje pa sc tudi nad svojimi duhovnimi ¡.obrati ;:aradi nediscipline, nespoštovanja, moralnih prestonkov in nepokorščine. Na drugi strani, pravi Ožinger, ima človek določenega obdobja in okolja, k, ima v tem dogajanju kol cerkveni uslužbcncc ali nosilce funkcije (kljil čar, župan, organ ist, ecrkovnik, gospodinja), pr;.v tako svoje mejlo in it zaveda svojih pravic bolj kakor svojih dolžnosti Ob obisku višje nadzorne :cr-kvcnc oblasti sc za svoic pravice tudi zna potegova- 1772 ti (ključar, ki jc odrinjen od upravc cerkvenega premoženja in blagajne, cerkovnik ali organist, ker ima premalo dohodkov, tako da ne more živeti ali se mu hisa podira nad glavo). Kot tretji einitclj nastopa »liudstvo«, naš človek s svojimi skrbmi in problemi. Vizitacijc so b;lc poprej javno razglašene n napovedane. Pred vizitatorja jc mogel pri t" vsakdo in povedati svojo zadevo, pritožbo ali prošnjo. Zato pri vi/itac:jah vsaj občasne nastopi širši krog ljudi, včasih vsa srenja, zlasti ko projijo za lastne dušno-pastirsko postejanko ari samo za zakramentalno cerkev ali se pritožujejo zaradi šolnmc. Vča 'h jc pri tem prisotna osebna prizadetost zaradi krivicc ali or zadete Časti (pritožba starca, ki jc bil v cerkvi grajan zato, ker jc zadremal, in neke ženske, ki jo jc dal župnik na »pranger« (sramotni steber) zaradi dolgega jezika). Veliko bolj pa nas iznenadi skrb in odgovornost ljudi za skupno duhovno dobro njihove skunnosti. (38-39). Nato Ožinger podrobno analizira izhodišča in cilje Attcmsovcga obnovitvenega delovnaja in svojo analize povzame v zaključni misli, kjer mjj)\ i, daje hotel biti Attcms dober škof po vzorih tndentin-skega koncila, vse njegovo delovanje, ki sc nam kaže v pričujočih petiu LiziHcijafl pa dokazuje to njegovo stremljenje. Fc viz-tacijc pomenijo ne samo za slovensko Štajersko, ampak za večji del našega narodnega ozemba sklep tridetinske obnove in katoliške reforme.« Sledi ¡o teksti vizitacij v originalnem ;oziku (od str. 147 dalje). Jezik jc preprost in lahKo berljiv. Okrajšave so vse razrešene, intcrpunkcija pa jc prilagojena modernim jezikom. Prcccj dela si jc dal avtorz .zdelavo kart, na kater h je začrtal /izitator-jevo pot. Tuci sicer jc knjiga bogato slikovno opremljena. Poleg slik obeh goriških nadškolov, Karla Mihaela Attemsa iij njegovega naslednja Rudolfa Edlinga, ter njur nda, pogosto pa Že ča« delovanja ustvfM ca onda predstavlja /.a arhivista pravo studiisko pusto vsc.n, k. jc lahko prep. ščena raziskovalcu. /-i up rabnika jc pač najvažnejše za katera Icia hrani arhiv gradivo v tem ali onem fondu, ^c naj- 107 boij bi bn ztmimivj ntstoriiit pri rodbinskih in osebnih fondi" saj pri njih ni prav jasno kaj obsegajo. Skritka: kljub selektivnim informacijam, ki jih m:Lji Vodnik po fondih in zbirkah, za prvo silo poten radovednost uporabnika. Da bi se pa podrobneje sprehodili po vsebini, pa je treba vzeti v roke informativna pomagala ali pa priti do njih preko prenosa elektronskih podatkov. In v to smer si prizadevajo v mariborskem arhivu. Ko nestrpno čakamo na še kakšen arhivski vodnik, irro lahko veseli uporabnega informatorja o fondli in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor. Posebej razveseljiva je računalniška obdelava teksta, kar so z obli kovan iem rea'izirali prizadevni Mariborčani sam pri čemer ni nczancmarljiva finančna dostopnost taksne poti do tiskane knjige, pa tudi računalniški prenos podatkov. U miših društevmh arhivov, priložnostna razstava, Nova Gorica, september 199J, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, katalog, 15 strani ftoris Rozman Da se vse bolj zavedamo vrednosti in pomena, ki ga imajo društva v današnjem času in da vse bolj vrednotimo gradivo, ki nastaja pri n hovem delo vanju, dokazujejo tudi številne razstave na to temo. Tako sta bili v kratkem Času dve takšni razstavi. Arh i v Republike Slovenije je skupaj z Narodno in Studijsko knjižnieo v Trstu in Narodnim muzejem v Ljubljani pr pravil razstavo Iz zgodovine slovenskega šnorta na Tržaškem, Poknmnski arhiv v Novi Coriei pa je v preddverju arh va pripravil Priložnostno razstavo Iz naših društvenih arhivov. Ob slednji oziroma ob katalogu, ki je ob razstavi 'zšelj pa bi se rad ustavil. Da se v arhivih vse bolj soočamo s finančnimi problemi, je razvidno že iz skromne publikacije, ki ^scg;i le 15 strani. Tako kot razstavo jo je pripra- vi in uredil septembra 1991 Jurij Rosa, arhivist ' okrajinskcgH arhiva v Novi Goriei. Ta nas je na -aeetku na splošno seznanil s problematiko arhivskega gradiva društev na Goriškem in nam razlc i I, kje ic vzrok, da tega gradiva ni veliko. Eden izmed v-'rokov je zagotovo tudi pozna ustanovitev arhivskega zavoda v Novi Gorici, tako so arhivsko g.a-'vo društev prevzemale tudi druge institucije Avtorjih ie naštel. Ni pa navedel gradiva, ki ga hrai iTi podatki bi nam marsikaj povedali. V nadaljc-nnJu nam je razložil, kakojc zakon o kulturni in [''travni dediščini vplival na zbiranje gradiva o ru-slvih in nam je to gradivo, ki ga hranijo, tudi a splešne predstavil Gre za 67 arhivskih fondov ka-Jc h skupna količina jc 6 tekočih metrov. Večino lcn fondov predstavljajo drobci in so strokovno ob-Za konec nam avtor pove, zakaj so sc odlo-ei|i za razstavo, katere okoliščine sc upošteval' pri Predstavitvi gradiva in ponovno prosi vse, ki so si razstavo ogledali, ali pa jim bo prišla v roke publikacij, za posredovanje informacij. V tekstu, ki se mi zdi primeren za objavo v takšni publikaciji, jc avtor bolj obdelal arh.vistieno kol zgodovinsko plat. To jc storil namenoma, ravne zato pa s tega vidika pogrešam malo več konkretnosti. Avtor bi nam poleg fondov društev, ki sc nahajajo v drugih ustanova,, (teh zagotovo ni veliko, ali pa), lahko bolj natančno povedal, kaj vse so storili na terenu in kakšni so bili rezultati, da bi prepričali člane društev o pomeni njihovega gradiva in delovanja, kako so pr šli fondi oziroma drobci v arhiv, kakšno jc zanimanje raziskovalcev za te drobce in ali ti drobci sploh kaj povedo. Malo bolj bi sc lahko raz pisal o odnosu dru.itcv do njihovega gradiva in arhivov do društev. Prepričan sem, da v arh i vil šc vedno premalo storimo za zaščito društvenega gradiva. Tekstu sledi popis vseh arhivskih fondov društev in zvez društev v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici, ki obsega najnujnejše podatke: ime fonda, razpon gradiva, lehnična oprema in tekoči metri Mogoče bi nan. avtor lahko o fondu postregel še s kak sninj podatkom, vendar to ni bil več njegov namen. Polj pa mi jc padla v oči klasifikacija društev. Namreč, vsak arhiv ima svojo klasifikacijo, ki so si bolj ali manj podobne, vsekakor pa niso enotne. Ob vse močnejši povezavi arhivov i računalniki) jo bo potrebno uskladiti, seveda pa ne samo na dru štvenem področju. Na koncu nam avtor predstavi vseh 54 dokumentov, ki so razstavljeni. Kot jc povedal že v uvodu, seje odločil za izbor dokumentov, ki sc nahajajo v okviru društvenih arhivskih fondov kot samostojnih celot. Ob tem pa sc vidi, kako skromno izbiro jc imel. Za društva, pri katerih nastaja take raznovrstna dokumentacija, prav neverjetna Še en dokaz več. da j" za delo z društvi treba vložiti veliko vce ti uda, kot samo ga do sedaj. Se ni dalo kakšnega dokumenta tudi objaviti? To bi namreč katalog zelo popestrilo. Končno pa, katalog jc pred nami. Med tem ko bodo razstavo zaprli, bo ta ostal. Preglejte ^a! Dal vam bo nove inejc, msli in naloge, kijih bomo prej ali slej morali opraviti, saj bomo drugače ostali brez ¿radiva, ki nastaja pri društvih. Vjesnik historijskog arhiva Rijeka, XXXII, Rijeka, 19! ), 320 strani Vi a s ta 'htl Za 1990 lete je izšla tekoča številka arhivistične revije, ki jc tokrat Ic glasilo reškega, ne pa tudi pazi u s kega arhiva, kot deslej. O tem, zakaj ic prišlo do sprcrr.jmbe, nc zasledimo nobene omembe f zen nekoliko sprcmcnicne podobe zvezka je upor; bljcSl stara, žc us, djcna razporeditev pri spev k >v v vce snrsclnih eelot: gradivo, članki in razpriv arhivska teorija in praksa, predstavitve in priloge 108 ter obvestila. Le regestov in inventarjev tokrat ni objavljenih. S prvim člankom v sklopu znanstvenih razprav, zajetih v poglavju Gradivo, nas dr. Darja Miheliv s pomočjo dokumentov iz piranskega arhiva popelje v Piran na prelomu 16. v 17. stoletje. Dokument, ki nam ga avtorica predstavlja, je v bistvu popis stošt'rinajstih pozidanih in nepozidanih parcel ob piranskem obzidju, ki ni le vir za poznavanje urbanističnega videza mesta, temveč odkriva tudi podatke o mestnih prebivalcih in njiho^h dejavnostih. Ne le prvi, tudi drugi članek, prispeval ga je dr. Ivan Erceg, je zanimiv za ljubitelje in poznavalce slovenske zgodovine. Prinaša pregled nekdaj izredno pomembne trgovine s soljo na severnem Jadranu, nekoč avstrijskem obalnem območju, konec 17. in v začetku 18. stoletja. Dokumente, ki so tu objavljeni, hrani Deželni arhm v Gradcu. V prispevku pokojnega dr. Danila Klena jc ^^iavlic.nh osem pisem iz reškega zgodovinskega arhiva, ki jih jc istrski narodnjak Jakov Volčič iz Zarccja v Istri v letih od 1 Ž*11 do 1880 pisal Giovaniju Koblciju, zbiralcu in raziskovalcu narodnega blaga Istre in Hrvaškega pnmorja. Različna tovrstna korespondenca Volčiča pa tudi Koblcrja jc bila objavljena že večkrat, med drugim tudi v Vjesniku arhivov na Reki in v Pazinu. Vsa, razen zadnjega objavlicncga pisma, so pisana v italijanščini. Po srečanju s Koblcrjem jc Volčič spoznal, da lc-ta zna tudi hrvaško in mu jc poslej pisal v svojem ieziku. pismu so Voleičevi odgovori, razmišljanja in razlage Koblcrjcvim vprašanjem in govorijo o cerkvah, boljunski kroniki, veprinaškem statutu terglagolja-ških napisih v Istri. Mihael Sobolcvski z nštituta za novejšo zgodovino v Zagrebu s pomoto dokumentov, ki jih objavlja, dopolnjuje in obenem daje izhodišča preučevanju prchlematikc o sodelovaniu luških delavcev iz Sušaka v veliki stavk 4. do 13. marca 1937. Poglavje Članki in razprave vsebuje šest kronološko razvrščenih prispevkov. Dr. Lujr Margctieje v p^vem elanKu objavil v beneškem državnem arhivu hranjen, a doslej v hrvaški zgodovini ne Jovolj upeštevan, originalni dokument, iat' an s 30. marcem 1281. Nanaša se na prepoved nošenja vročega železa kot dokaznega sredstva pri ugotavljanju krivde podanikov na ctoku Rabu. A"tor Želi dokazati, da se je nošnja vročega železa kot dokaznega sredstva, uveljavljena na frankovskem ozeml.iu, razširila tudi v Panoniji in sosednjih frankovskih deželah že pred vdorom Madžarov in s tem zavrača lnchiostrijcvc trditve, daje Rab prevzel tako obliko od italijanskih mest šele v 13. stoletju. V naslednjem prispevku mag. Anamari Pctranovie opozaria na odstopanja od subsidiarnega rimskega prava v srednjeveškem statutu mesta Reke. Nikola Crnko-vič s svojo razpravo doprinaša k raziskovanju ia-eetkev in razvoja lošinjskega pomorstva do l797. ieta. Lošinjska samonikla pomorska zgodovina jc predvsem zgodovina Vclcga .n Malega LoŠima od začetkov s primitivno živinorejo do prodornega pomorskega gospodarstva od 16. do konca 19. stoletja, kar jc na Jadranu brez primcriavc. Sicdi članek Irvina Lukežiča, ki govori o mlinih na reki Re-čini ki so izgubili svoj nekdanji sm. el in sloves z uvedbo sodobne tehnologije tudi na tem področju. Oporo razpravi daje gradivo iz Zgodovinskega arhiva na Reki in Arhiva Hrvaške v Zagrebu. Prvi del na splošno prikazuje razvoj mlinarstva na Reči-ni od visokega srednjega veka do konca 19. stoletja, drugi del se nanaša na mline, žage in druge podobne preostanke na območju Grobnika s posebnim ozirom na vsako vas, kjer so se take naprave uporabljale. Prispevek dopolnjujejo zanimive risbe mlinskih naprav ter zemljevid z vrisanimi legami naprav oziroma njihovih najdišč na Rečini. Julija Loci Barkovič nas v svojem prispevku popelje po znamenitejših hotelih na Reki, zgrajenih na prelomu 20. stoletja. Dr. Tatjana Blažckovič jc zbrala do sedaj znane podatke o življenju ia delu Josipa Završnika, ki naj bi služili kot osnova nadaljnjim raziskavam o tem premalo znanem hrvaškem il" stu. V prispevku, ki jc objavljen v poglavju Arhivska teorija in praksa, se Dubrovko Pajalič ukvarja z metodologijo varovanja arhivskega grauiva v privatni lasti. Problem jc toliko bolj pomemben, saj gre tudi na Hrvaškem za spreminjanje lastninskih .n družbenih odnosov sploh. S pomočjo izkušenj ponekod v tujim in doma avtor svetuje mo/me rešitve na Hrvaškem. Za ponazoritev objavlja tudi matične 1 iLitc za privatne imetnike arhivskega gradiva. Drugi članek, katerega avtor ic Davor Eržišnik iz Arhiva Hrvaške, pa poskuša razrešiti problematiko v zvezi z gradivom, ki nastaja pr pisarniškem poslovanju za potrebe inlormat.kc. V rubriki Predstavitve in priloge nas članek prof. dr. Vinka Tadcjeviča seznani z geografsko lego in značilnostmi Praputn,aka pri Bakru in nam nato predstavi dogodke in dejavnosti mesta ter pripadajočega okoljd skozi vs i zgodovinska obdobja. Med Vestmi sta dVa prispevka, zapisana v spomin Dušanu Zoreu in Danilu Kienu. he American Archivisr, letnik 42-45, 1979-1982 Milica Trcbšc Stolfa Letnik 42, 1979, št. 1-4 (ASRS), obseg 585 strani l-ztnik začenja s spremenjenim izgledom in nekoliko Irugacno ra/.porcditvijo rubrik. Naklada dosc«,a že približno 3500 izvodov. Začenja s FORUMOM kot uredniško rubriko za stike z bralci. Objavlja tudi n.ihcva pisma. Uvedena je nova rubrika S HORTER FEATURES, ki jc namenjena tema , ki se nanašajo na uporabo in ravnanje z arhivskim gradivom. Pisce poziva k obiavi specifičnih jroblemov in njihovih rešitev v obsegu 500 do 1000 besed, brez opomb. 42/1 Uvodnik gOCUS jc namenjen pozdravu Hua A-'afflorja, i -cdscdniE SAA za leto 1978/79, arhivskega strokovniaka, ki seje iz Velike Britaniic preselil v Kanade leta 1965 in se pridružil še SA\ v 109 Iclu 1971. V prispevku predstavlja program, ki ima tri osnovne smeri v njegovem mandatu: izobraževanje kadrov, arhivski pripomočki in mednarodno sodelovanje. Leonard RAPPORT v obsežnem pnspevku FAKES AND FASCIMILES: PROBLEMS OF IN-DENTIFICATION, obravnava problematiko in izkušnje ugotavljanja in pojava originalnosti pri časopisnem rokopisnem in drugem gradivu, saj se z novo tehniko reprodukcije lahko izredno približajo izvirniku. Navaja literaturo in primere, kjer se lahko arhivarji poučijo o ločevanja pravih dokumentov od ponaredkov vseh vrst. Trudy HUSKAMP PETERSON v članku THE GIFT AND THE DEED poudarja, da jc najbrž laže biti darovalce kot prejemnik arhivskega gradiva. V nadaljevanju opredeljuje elemente i ckak.^eii-ga prevzemnega zapisnika oziroma pogodbene Cemente med donatorjem in arhivsko službo. Ti so lahko osnova za spceifiČne pravne prenose pravice nad arhivskim gradivom od donaloriev na arhiv. Med Pregledi v rubriki REWIEWS IN BRIEFLY NOTED jc objavljenih mnogo več del. SELECTED NEW PUBLIC ATIONS prinaša izbor najnovejšega strokovnega branja. V skupini TECHNICAL NOTES sla med prispevki najzanimivejši notici o projektu HISTORY OF COMPUTING, ki bo morda v prihodnosti vodil tudi v ustanovitev Centra m predstavitev ccnenc, venda- učikovitc elektronske varnostne naprave v arhivskih skladiščih in drugje - Watch - man. Z mednarodnega področja /THE 'INTERNATIONAL SCENE: NEWS AND ABSTRACTS/, urednik Ronald J. Plavchan poroča o regijskem seminarju za učitelje bodočih arhivskih delavcev v arabskih deželah, v Khartumu marca 1978 t petem kongresu ECARABICA /l.j. sekcija MAS za vzhodno in centralno Afriko/. Nadaljuje z. obvestilom medvladnega svela za informirnaje, ki deluje v okviru UNESCO, nadalje poroča o pripravah na 9. kongres MAS v Londonu. Tu urednica li-di prvič Poroča o programirani novi strokovni reviji na arhivskem področju The Inicniationa1 Journal of Archives, ki naj bi izhajala polletno. Prva številka naj bi izšla pozno v letu 1979 ali v prvih mesec® l»ta 1980 v Miinchnu. Kol glasilo MAS naj bi dajalo prispevke v angleščini ali francoščini. SniJ Pozi j o arhivistieni osveščenosti v državah v razvoju /Third World Arhehival Awarncss Svmposium/ J* c potekal pod pok ro vite list vo m MAS in CA D Commence on Archival Development - Komite razvoj ahrivov/. Vsi re feral i so natisnjeni v prilogi ICA Bulletin, št. 10, junij ¡978. Iz Kanade poročajo o aktivnost i v kan tem državnem arhivu, v prcvicijskih arhivih v Alberti i) Omanu ter mestnem arhivu v Ottawi; poročilo o svojih razpoložljivih fondih daje ustanova Uueen S University Archives /Ontario/. Raziskovalna sku-r>'na z.a zgodovino pomorstva Kanade, ustanovljena leta 1971 žc daje na vpogled prve zbirke drago-c"ncga gradiva. Za konce jc Še poročilo o arhivskem gradivu Minonitskc konference Kanat" iz, Velike Britanije poročajo o novitetah na , qj/rocju arhivske vzgoje m izobraževanja in c icuna u-šlvu. Iz. Indije prihaja vest o Izdaji poročila o c,elu indijskega državnega arhi a. Podobna noročila so izdelali še v Novi Zelandiji, Peruju, na Škotskem, v Sirgapuru n Južnoafriški uniji. Med abstrakli jc le kanadski ARCHIVARIA, Si. 6/1978. Vesti (News Notes) obetajo spremembo in bodo vključevale več novie regionalnih in specializiranih arhivov ter napovedovale srečanja Končuje z razpoložljivimi arhivskim novitetami. Sklepna rubrika SAA jc tokrat namenjena podrobnemu organizacijskemu, finančcnmu in tehničnemu poročilu z 42. rednega zasedanja združenja v oktobru 1978. 42/2 Za FORUMOM (uredniška rubrika - pisma bralcev) drugi snopič v strokovnem delu objajlja štiri razprave s srečani:. SAA komiteja za ahrivsko avtomatizacijo, ki jc bilo 3, februarja I978 v Washingtonu, D.C. na temo: Arlir isti, arhivi in računalniki: Začetek (ARCHIVISTS, ARU IVES, AND COMPUTERS: A STARTING POINT). Odbrani so zalo, ker jih po področjih povezuje termin »začelek«. Prvi avtor Ben DEWHITT v razpravi ARCHIVAL USES OF COMPUTERS IN THE UNITED STATES AND CANADA svoja zapažanja osredotoči na kontrolo stroju čitljive dokumentacije in avlomaiski kontroli arhivskih ae-pojev in imetja v ZD<\ in v 12 kanaoskih regijskih in provinciiskih arhivih Svoje ugotc 'ilve izvaja iz opravljene ankete v teh inslituenah. Rezultati te njegove ankete kažejo na neodložljivo nujnost sodelovanja med arhivarji n programerji, da se to dragoceno dok u me ni an ro gradivo ne izgubi, šc preden bi ugotovili njegovo zgodovinsko vrednost. V nasledim m prispevku SOCIAL SCIENCE DATA ARHIVES avtorica Carolyn L. GEDA prikaže razvoj arhivov družboslovnih podatkov s posebnim ozirom na zbirke podatkov dejavnosti zvezne vlade in uvedbe računalnikov. T arhivi so običaino depoji stroju Čitljivih podatkov, zan m' vi h za raziskovalec s področja družboslovja, družboslovna banka podatkov. Predlaga sodelovanje i -dopolnjevanje pri delu med klasičnim. arhi"i, arhivi, ki hranijo stroju čitljive arhivske fonde in bankami podatkov za družboslovje, saj so oboji del širšega informacijskega sistema. Pr spevek v opombah opo/.arja tudi na pomembnejšo strokovno literaturo s tega področja. Alan CALMHS v esredji razpravi PRACTICAL REAL ITIES OF COMPUTER-BASED FINDING AIDS: THE NARS A-l EXPERIENCE poroča o praktičnih izkušnjah pri naslajanju avtomatskega iskalnega sistema za uskladiščene fodne v NARS. Njihov uveden sistem A-I je računalniški program, pregleden računalniško programiran postopek za uvrstitev vseh arhivskih popisov na nivoju serije v en sam »master file«. Opijujc celoten postopek, od uvodne Slud'jc do stroškov za lak način. Zadnji strokovni članek na to temo AUTOMATED ACCESS TO ARCHIVAL INFORMATION: ASSESSING SYSTEMS združuje osebne izkušnje avtorja Davida BE\RM ANA kol direktorja Zveznega a hivskega in doku men lacijskcga centra v Bostonu (FARC) in koori. natorja računa! niškega sistema v Uradu državnega arhiva v NARS. Izkušnje v tej razpravi izhajajo iz preglednega arhivskega projekta Pregled virov za zgodovino biokemije in molekularne biologije, začetega v letu 1975. Ilralea vodi od uvodnih razmiŠ'janj o tem, kako in ali avtomatizacija zadovoljuje naše potrebe do tega, kaj moramo vedeti, da bi lahko ocenili oziroma pravilno vrednotili različne računalniške sisteme, pa do tega, aa nam pove, kako se raz1 i kujejo posamezni sistemi in do možne izbire programov za arhivske potrebe. Dosedanja arhivska literatura navaja sisteme SP1NDEX, NARS A-l, SELGEM in PARADIGM, nakar v naslednjem podpoglavju navaja primarne in sekundarne kriterije pri izbiri odgovarjajočega programa. Za konce Še pove, kaj nameravajo storiti do zaključka Študije v letu 1979. Vsem Štirim člankom sledi še kratek terminološki slovar novega računalniškega izrazoslovja (str. 191-193). Novouvcdcna rubrika Shorter Features (Aktualna tema) tokrat prinaša dva prispevka: Raymana L. SOLOMONA Legal History and the Pole of Court Records in Cathy de LORGE Architectural Cataloging. Pregledi prinašajo poročila o novostih v arhivski stroki, izdanih v ZDA, medtem ko so med Brilly Noted tudi dela iz sosednje Kanade. Med 'zborom novejših publikacij pa upošteva tudi dela zunaj ameriškega kontineta. Strokovno branje, ki ga je pripravil Paul V. GU1TE, vključuje članke arhivske stroke, ki so bili objavljeni v drugih strokovnih revijah Tehnične novosti so tokrat namenjene bolj reklamnim oglasom in obvestilom glede ohranjanja dokumentacije. Mednarodno področje v kratkem pr.spcvku predstavi novo zgradbo in tehnične lastnosti Puhlic Rccord Office (PRO) v predelu Kcw v Londonu. Sledijo Novice UNESCO iz Kanade, ZR Nemčije, VDR, Velike Britanije, Indije, Nigerije, Peruja in Vatikana. Med Abstrakti je poročilo o 1. številki MAS biltena CA D INFORMATION CD A (sep! 19"?8), ki je izšel v angleškem in francoskcrr cziku in o 3. številki 2. leti ka biltena A D PA: ARCHIVES AND AUTOMATION /1NFOMAT1QUE/ avg. 1978/, o avtomatski obdelavi. Za naslednji let nik napoveduje izdajo v Belgiji. Hilten jc zanimiv z,a vse, ki uvajajo računalništvo v arhive. V nadaljevanju poroča c strokovnih glasi, h Belgije, Bolgarije, Francije in Peruja. Sporočila (News Notes) se nanašajo na zvezne države ZDA. Napovedana nova rubrika llisloi ¿al Editing objavlja nove zgodovinske raziskovalne projekte, za katere išeeio še dodatno arhivsko dokumentacijo. Za konee snopiča so še obvestila združenja SAA. 42/3 V uvodu jc nekaj polemičnih odzivov bralcev revije na članke, objavljene v predhodnih številkah AA (The Forum). V strokovnem delu pa jc prvi prispevek THE PLIGHT OF AMERICAN MLFN1-C 1PAL AHRIVES: BALTIMORE, 1 729-1979 (avtor Richard J. COX). Ob tem, ko opozarja, da še ni opravljenih študij amerišk i munieipalnih (mestnih, občinskih) arhivskih fondov, daje v na- 110 daljevanju kot primer pregleda razvoja mesta Baltimore, Maryland, po ohrauicnih arhivskih virih ob njegovi 250-lctnici, Od enega samega hotela, dveh pivnie, brivskega salona, gledališča, skladišča tobaka, nekakšne banke, pivovarne in privatnih stanovanjskih poslopij za približno 200 prebivalcev v letu 1752 se jc mesto razvilo v tretje največje ameriško mesto. Razvoj mesta je prikazal po ohranjenih arhivskih virih in s tem poudaril pomembnost kompleksnih Študij o ameriških mestih, ki so lahko kvalitetno opravljene le, če je ohranjena primerna arhivska dokumentacija Naslednji sklop prispevkov se nanaša na preglede, popise dokumentarnega gradiva. John FLECKNER v uvodnem prispeva RECORDS SUR-VEYA: A MULT1-PURPOSE TOOL FOR TllE ARCHIVIST povzema dosedanje izknšnic pri pisanju takih arhivskih pregledov in pove, da so na-slcdr trije prispevki na to temo referati z letne skupščine SAA v Nashvillc, Tcnn, leta 1978. V prvi razpravi STATF.W1DE SUVEYING SOME LESSONS LEARNED, avtor John. h BURNS daje pregled osnov dosedanjih popisov v ZDA in predstav' kriterije, po katerih so bili ti nacionalni pregledi delani. Osnovno vprašanje je bilo, katere organizaeiic popisati (valorizacija ustvarjalcev) -območni oblastni organi in nj'hova sedežna mesta; zgodovinska združenja, knjižnice, muzeji, čeprav njihovo gradivo ni hilo niti urejeno niti opisano; in izbrane druge organizacije: podictja, cerkve, specialna upravna območja in lokalne organizaeiic. Drugo vprašanje jc, katere dokumente so popisovalci smatrali za zgodovinske (valorizacija gradiva). Celovit pregled bi moral predvideti enotno vrednotenje, enotne popisne elemente in pogoje in ob sklepu tudi enotno redakcijo, ki jo lahko opravi le en nosilec projekta. Zato bi moralo to delo teči profesionalno, na visoki strokovni ravni, unifieira-no. Avtor nadaljuje z opisom prednosti posebne ekipe, strokovno usposobljene za to delo. V naslednjem prispevku MULTIPLE USES OF SURVEY: TRAINlNdJ GUIDES, RECORD MANAGEMENT, AND BEYOND avtor George MAR IZ poudarja, da jc bila anketa o zgodovinskem grad v» v zvezni državi Washington narejena zato, da bi se lahko odločili, kaj storiti, da pridejo do nacionalnega arhivskega programa za določeno zvrst arhivskega gradiva, v tem primeru fonda elektroenergetskega kompleksa. Distribucijska mreža ne zajema ;«imo te zvezne države. Podobna je tudi v drugih in povezana s sosednjimi sistemi in državami. Zato je hilo potrebno izobraziti popisovalec na le-renu, ki so poznali delovanje organizacije, izobraziti šfdcntc, ki se na univerzi usposabljajo za arhivska raz-skovalna dela, oboje pa oskrbcU ? vodnikom po PUD dokumentarnem gradivu-Avtor prika/.e popisno kartico, v nadaljevanj» besedi hi p, opisuje izkušnje popisovalcev, način računalniške obcidave zbranih podatkov ter napoveduje sklepno fazo namena popisa, t.j. izdelavo vzorca vodenja administrativnega poslovanja za to vejo gospodarstva. Izkušnje vseh udeležencev v ien, p ijektu so neprecenljive vrednosti in dokaz, da I; iko v ,;kupncm projektu izvrstno in koristno sodelujejo tako ustvarjalci kot uporabniki arhiv- 111 skega grauiva. Avlor MichacI Stephen lilNDUS v prispevku DESIGNING PROJECTS FOR maximum imPACT: SAVING THE EARLY COURT RECORDS IN MASSACHUSETTS zagotavlja, daje hranjeme popisov dokumentarnega gradiva po-nembno tako za arhiviste kot za raziskovalce, saj jim pomaga do vedenja, kaj je na razpolago. V ameriški zvezni državi Massachusetts so opravili raziskavo popisov glavnih sodnih obravnav v obdobju od sedemnajstega stoletja do neposredne sedanjosti. Razi\kava je vzpodbudila vsestransko zanimanje za sodne arhivske fonde. Rezultati so zan mali tako širšo javnost kot znanstvenike, odvetn ke, sodnike, socialne zgodovinarje, hd. Razprava opisuje zanimiv pristop k tem raziskavam, Ki so v tej državi pomagale obranili sodne fonde zgodnejšega obdobj,,. "raneis X, HLU1N. Jr. v poročilu A NEW PRE-SPECTIVE ON THh APPRAISAL OF BUSINESS RECORDS poroča o izidu in problematiki v knjigi The Visible Hand' Tnc Manageuial Revolution in American Business avtorja Alfred;- D. Chandlcrja, mlajšega, ki je izšla pri The lie I k na p Press in Harvard University Press leta 1977. Knj'ga predstavlja zanimiv in koristen dosežek v prizadevanjih za valorizacijo gradiva poslovne korespjn-denee. V rubriki Writings on Archives, Historical Manuscripts, and Current Reeords: 1977 povzema Paul V. GUITE bibliografijo vseh avtorjev objav v letu 1977, o katerih v reviji še nisc poročali. Odbrana strokovna bibliografija tekočega leta, ki zajema strani 321-343, ima pri določenih zvrsteh tudi dodatek, kje iskati druge bibliografske enote. Mark S. STRI NITZ je urednik kratkih povzetkov (notic, SHORT FEATURES). V tem prispevku poroča o novembrski konferenei žena na temu mednarodnega ženskega leta 1977 v okviru dokade 197.5-1985, ki so jo Združeni narodi namenili obravnavam in reševanju problematike ".ena v svetu. Ocene in poročila o izidih urejata Mary Elizabeth RUWELL in Brendn A. ÜEASLEY. Janet FY FE poroča o noviteti Basic Intern iio-pal Bibliography of Archive Administration, ki jo - tudi v francoskem prevodu izdelal Michael DUCHEIN. Vodnik po arhivskih in rokopisni zbirkah v ZDA je bogatejši za izdaje National Historical Publications and Reeords Commission, National Archives und Reeords Service. Washington D.C.: General Services Administration. 197ii, koi poroča David Bearman. Na konprvalosko-rcstavratorskcm področju sta oeen,en nuva BIBLIOGRAFIJA del o tehnični ohranitvi zhirk av-tojrev Fredericks L. RATHA mlajšega in Merlyn ROGERS O'CONNELL in strokovno glasila s področja konscrvacije papirja in usnja, k' ga ureja ''auI MUCC1. Med kar obsežno skupino poročil o ovitetah je tudi poročilo Jamesa E O'Ncilla o Migi Ralpha E. Wcbra United States Lolomr'ie Codes und Ciphers, 1775-1938, ki je izšla v Chi-cagu. Skupina prispevkov v TECHNICAL NOTES|e namenjena novicam na področju konservacije in restavracije. Zanimivo je sporočilo, da so rešili arhivsko gradivo, poškodovano zaradi poplave v KcntLckyju v mikrovalovni pečici, kjer so občutno skrajšali maratonski postopek sušenja. Mednarodne noviee, k jih še vedno ureja Ronald J. PLAVCHAN, prinašajo novice o dogaja-n h v stroki v Argentini, Braziliji Bolgariji, Kanadi, I< iajski, ZR Nemčiji, Fidžiju, Veliki Britaniji, Italiji, Novi Zelandiji, Rodeziji, Zimbabweju, Tajski, Zahodni Samoi. Sledi obvestilo MAS in F1D. Slednja poroča o mednarodn- konferenei doku-mentarislov, ki je bila od 18. do 23. septembra 1978 v Edriburghu. Abstrakti so pnkazani za arhivske revije iz Kanade, Španije, Ital e in Venezuele. Prejeli so tudi našo publikacijo ARHIV BiH 1947-1977, vendar je ostala ncocenjena. NEWS NOTES v glavnem poročajo o dogajanjih v arhivskih ustanovah n združenjih v ZDA in Kanadi ter o n lovih raziskovaln ih projektih. Rubrika SAA, ki jo ureja An i MORGAN CAMPBELL podaja podrobne poročile o rednem letnem delovnem srečanju združenja, ki ie bilo 4. oktobra ^S v Nashvi.lu, Tennessee Snopič sklene PRFDSEDNIKOVA STRAN Hua A. TA Y LO RJA s prispevkom THF, »CLO-STLRED« ARCHIVIST 42/4 Strokvne razprave tega snopiča obsegajo prispevek Hugha A. TAYLORJA DOCUMENTARY ART A' D THE RULE Ob THE ARCHIVIST, v katercm razširja razmišljanja W. RundeJla (c teksaškem primeru fotografskega zgodovinskega dokaznega gradiva - A\ 1978/4) na vse iz-razne oblike kot prvine zgoup nskega dokaznega gradiva. Saj je glas zamenjala upodobitev in ne beseda pe kai n j^ izdelan pisan dokument Pri^ravilje pregled vrst vizualnega dokumentarnega gradiva. Razvoj arhivistike in arhivske tehnike temelji na kabinstski obdelavi pisn h virov. Nepisnemu pa stroka ni posvetila nikakršne pozornosti. Njegova razprava je osredotočena na slikarstvo in problematiko v zvezi z umetniškimi deli, umetnostjo. V prihodnje bo šele potrebne raziskali vse vil ike vizualnih informacij. Dan H. FENN, Jr. ravnatelj knjižnice J.F Kennedy, v svojem obširnem in lustriranem prispevku LAUNCHING THE JOHN F. KENEDY LIBRARY poroča o pomembnem dogodku, ko je bilo 20. oktobra predano namenu veliko, novo, moderno poslopje kniižnce, k'er je zbran ves predsedniški fend umorjenega prcdscdn:. a J.F Kennedyja Da bo Državnemu arhivu predal vse dokumente in spomina vredne stvari, se je J.F. Kennedy odločil že 1. 196! in 1963, ko je ob obisku univerze določal lokaeio bodoče zgradbe na univerzitetnih površinah v Bostonu. Nova zgradba knjižnice končno stoji ob muzeju tako da ta spominski eenter služi tako arhivski kot muzejsk1' iejavnesti, predvsem pa izobraŽevanju kadrov različnih profilov. Zanimi / je prispevek Lawrenea J. McCRANKA PROSPECTS FOR INTEGRATING HISTOR1-CAL AND INFORMATION STUDIES IN ARCHIVAL EDUCATION, v katerer se avtor I12 kot profesor na University of Mari lend's College of Library and Information Services kritično ozira na dotedanji počasni razvoj arhivskega strokovnega izobraževanja kot pastorka na višji studi ski stopnji ob Studi¡u zgodovine in knjižničarstva. Avtor ponuja prcg'cd možnega kombiniranega izobraževanja na podiplomski stopnji {M A,) in predlaga in utemeljuje svoj intcrdise:plinarn: model. Pr spevek ie zlasti pomemben zaradi obsežnih opomb, ki vsebujejo bogato bibliografijo dotedan ih prizadevanj na področju vzgoje in izobraževania arhivistov. Zadnj'jc strokovni prispevek avtoric NANCY E PEACE in NANCY FISHER CHUDACOFF z naslovom ARCHIVISTS AND LIBRARIANS: A COMMON MISSION, A COMMON EDUCATION, v kaicrm avtorici zaradi podobnosti poslan stva utcmljujcta skupen program izobraževanja arhivistov in bibliotekarjev na podiplomski stopnji. Tudi ti dve predstavljata in utemeljujeta bogato bibliografijo strokovnin del m raziskav na teh dveh sorodn;h delovirh področjih. V rubriki SHORTER FEATURES, ki jo ureja Mark S STEINITZ, so povzeti članki: The Deaf and Archival Research: Some Problems and Solutions, avtorja Lanea J. KISCHERJA, ki opisuie svoje izkušnje raziskovalca m predlaga vizualne pripomočke za slušno prizadete raziskovalce. Prcf. Timothy STROUP v članku The Donor as Archivist predlaga zbiralcem arhivistične metode ohra-nj-mja dokumentov. Arhi\ist v Nacionalnem arhivu Charics F. Downs II pa v povzetku Sources of Funds to Meet the National Historical Publications and Records Commision CNHPRC) predstavlja dopolnilne možne ob1 ike in v ire dofinaneiranja po programu NHPRC. Kubiika REVIEWS prinaša predstavitve izbranih del, večinoma vodnikov po arhivskih zbirkah. BRIEFLY NOTED pa po"zema nove strokovne publikacije. Skupino Sclcctcd Recent Publications sestavljajo izdaje, novitete, ^a katere Še ni?o pripravljen. povzetki. V skupini strokovnega branja (Professional Reading), ki jo ureja Paul V. GUITTE so po abeced nem redu objavljeni strokovni članki v drugih strokovnih glasilih, ki imajo namen arhiviste kar najhitreje seznaniti z novitetami v stroki. Rubrika TECHNICAL NOTES, ki jo urcia Clark \V. NELSON prinaša vrsto novosti na področju tehničnega opremljanja, tchničmn pi lomoč-kov. THE INTERNATIONAL SCENE prinaša novosti iz Avstralije, Kanade. Dominikanske republike, Velike Britanije, Peruja, Španije, mednarodnih teles kot so ICA in ISO ter M AS. ABSTRACTS prmašajo povzetke glasila MAS {Bulletin, 1977) in Arehivum (1979), sicer pa glasil iz Argentine, Brazilije, Bolgarije, Kanade, Danske, Francije, Indije, Norveške, Paname, Romunih in Švedske. NEWS NOTES tudi tokrat sestavljajo razna obvestila arhivskih in drugih ustanov v ZDA. Rubrika SAA podaja povzetke sei združenja v enoletnem madnatu 1978/79. Timothy WALCH v prispevku BASIC ARCHIVAL WORKSHOP prikazu jc rezultate krajšega seminarja za arhivske de- lavce. Stotriinoscmdcset udeležencev je dovoli velik dokaz, da so taka izobraževanja potrebna. Poleg predsednikovih napotkov za naslednje desetletje, ta snopie vsebuje tudi abcccdno kazalo avtorjev, in naslovov člankov za leto 1979. Letnik 43, 1980. št. I -4 (ASRS), obseg 562 stra- ni 43/1 Iz uvodnih pnspevkov v The forum je razvidno, da postaja ta rubrika vedno bolj obsežna, sodelovanje bralcev pa vedno večje, polemično in raznovrstno. Za leto 1979/80 je bil za predsedniško krmilo izvoljen profesor Maynard J. Brichford, z dolgoletnimi izkušnjami arhivista na Univcrsty of Illinois. Njegov prispevek SEVFN SINFUL THOUGHTS ie uvodni predsedniški nagovor na 43. redni letni skupščini SAA 28. septembra 19^9 v Chieagu. Avtor Larry J. Haekman jc prispevek THE HISTORICA!. RECORDS PROGRAM: THE STATES AND THE NATION sestavil iz vprašanj in odgovorov NHPRC - programa raziskav zgodovinskega gradiva {National Historični Publications and Rceords Commiuon). Vabijo k sodelovanju. Avtorje vodja arhivskega programa pri tej organizaciji. V naslednji razpravi F. Gcrald Ham-NHPRCs RECORDS PROGRAM AND DEVELOPMFNT OF STATEWIDE ARCHIVA L PLANING - žc daje pregled razvoja arhivskih nacionalnih raziskovalnih programov, pregled izobraževalne dejavnosti kot pomožne dejavnosti ter predlaga tesnejsc sodelovanje arhivistov in zgodovinarjev pri raziskavah v nacionalnih programih. Slfd: prispevek VIEWS AND REV1EWS: AH1-STORIOGRAPHICAL PERSPECTIVE ON HISTORICAL EDITING, bivše urcdniee in izdajate-Ijicc hrcdeiikc J. Tcutc, ki kritično obravnava preglede vdanih objav osebnih fondov pomembnih osebnosti ameriškega življenja in njihove reakcije nanje k.,kor tucr izdaj zgodovinskih dokumentov zgodnejšega ameriškega obdobja. Hkrati prikazuje težavno delo urednika zgodovinskih arhivskih izdaj. Linda J. Henry v razpravi COLLECT1NG PO-L1CILS OF SPECI AL-SUBJECT REPOSITORIES ugotavlja začetke naraščanja zanimanja raziskoval cev za posebne arhivske zbirke. V nasprotju s predhodnim člankom ta avtorica poudarja pomen vseh akterjev - tvorccv zgodovine, tudi revnih, žena, otrok, starcev s ceste ... Zato jc potrebno takojšnje zapisovanje tudi ustnih virov in formiranje zbirk le-tch. Kot zaleden navaja pnmcr projekta Coluni-bus Jjvvish History, ki jc potekal v sodelovanju vseh židovskih skupnosti in izobraževalnih razi-skoyaE n ustanov v Ohiu. Našteva šc nekatera po-< očjti, kjer bi bilo iako popisovanje in formiranje zbirk potrebno, preth a za takimi dejavnostmi za vedno odidejo sledovi. Richard H. Little v zadnjem strokovnem prispevku tega snopiča INTELECTUAL ACCESS IPv^ffrlM 'KOVKNANCE AND CONTENT INDtXING. METHODS OF lllBIECt RETRE1VAL nralce seznanja s prvimi proceduralnimi principi izgradnje sistema za računalniško obdelavo arhivskega gradiva (klasifikacija arhivskega gradiva). Uporaben klasifikacijski sistem mora odgovoriti na vprašanja, kdo so uporabniki in kak";na vprašanja bodo postavljali. Avtor povzema ¿zsled-ke svoje doktorske disertacije v letu 1979. Članek je nazoren, strnjen in zelo uporaben. V rubriki SHORTER FEATUR ES Cari. M. Brauer v prispevku RESEARCHER EVALUATION OF REFERENCE SERVICES opisuje svoje raznovrstne izkušnje raziskovalca v raznih arhivskih ¡nstitueijah. Na tej osnovi predlaga tudi nekaj izboljšav v zvezi z delom z uporabniki arhivskega gradiva. Rubrika REVIEWS predstavi nekaj lokalnih vodnikov, med katerimi sta pomembnejša Vodnik po kanadskih arhivih zgodovinskih fotografij, ki ga je leta 1979 izdal Kanadski državni arhiv v Ottawi, in leksikon Archivwesen der DDR, že tretjič izdan v Berlinu leta 1979. Je dokaj splošno uporaben ar hivski terminološki slovar. V INTERNATIONAL SCENE poroča najprej o dogajanjih in mednarodnih projektih, sledijo pa povzetk lekaterih arhivskin strokovnih glasil. Sledijo kratke objave ameriških in kanadskih ustanov, prvi snopič tega letnika na zaključuje poročilo SAA z. letnega srečanja v Chicagu med 25. in 28. septembrom 1979, 43/2 Uvodni del je običajni FORUM, pism? jredni-ku. Prvi med petimi referenti je ACCESS TO DEPARTAMENTAL RECORDo CAH1NFT DOCUMENTS, AND MINISTERIAL PAPERS IN CANADA avtorja Rieharda J. Bazilliona. V Prispevku pojasnjuje razlike v politicno-upravnem sistemu Kanade in iz tega izhajaiočo kanadsko mz-liciuo v formiranju in dostopnosti do gradiva teh arhivskih fondov. Našteva dileme., 1 se ob tem p< javljajo v Kanadi, tudi glede zaupnosti določe ih vist arhivskega gradiva. Navaja nek;.j najnovejših vladinih pobud glede ureditve stanja. V referatu AFTER FIVE YEARS: A ASSESSMENT OF THE AMANDED U S. FRLEDOM OF INFORMATION A^T avtorica Trudy Hu-ska mp Peterson razčlenjuje svoje poglede na to zakonsko dopolnilo, ki ga je amenški kongres sprejel leta 1974. Kot izkušena arhivistka opozarja na e-jasnoti tega podzakonskega akta pri nj:go\i petletni uporabi. Arhivist rokopisnega oddelka knj;žn.ce Yalske univerze R. Joseph Anderson objavlja izsledke študije PUBLIC WELFARE CASE RECORDS: A STUD Y OF ARCMI VAL PRACT1CFS Izjja iz Listine o socialnem varstvu ;z. leta 1935 in do sedaj nakopičenega dokumentarnega &adiji_ osebnih dosiejev prosilcev in prejemnikov pomoči. Študija ¡t-' rezultat raziskave, ki zajema 46 od 5fl državnih arhivov v ZDA. Arhívisti so odgovarjali na vprašanja ali Ima gradivo, ki nastaja v poslovanju socialnega varstva raziskovalno vrednost, al: ga arhivisti Injejo v uporabo, na kakšne probleme naletijo arhivarji pri tem in kakšne praktične rešitve predvidevajo za rešitev problema. Študija SOURCES FOR THE NEW WOMEN'S HISTORY aytoi ;e Eve S. Moseley je poskus predlogov različnih virov, iz katerih bo Šele mogoče dokazovati zgodovinsko vlogo žena. Sledi drugi del razprave 1NTELLECTUAR ACCESS TO ARCHIVES: II. REPORT OF AN EX PERIMENT COMPARING PROVENANCE AND CONTENT INDEXING METHODS OF SUBJECT RETRIEVAL. V njej avtor Richar -I Lytle nadaljuje z raziago poskusa primerjave tradicionalnega P (Provenance) načina in CI (Content Indexing) metode. Metodi, ki sta definirani v prvem snopiču, dobita v tej razpravi praktično vrednost, ko avtor primerja rezultate procesiranja po obeh metodah. Ne glede na nedorečenost pri vzorčenju, njegova raziskava ostaja osnova za dograjevanje sistema. Shorter Features prinaša prvi zapis o normativih za obdelavo arhivskega gradiva {avtor W N Davis Jr., str. 209-21 1). V rubriki REV1FWS je ob: ivljenao med drugim tudi poročilo o knjigi FILM CATALOGING, ki jo ¡e izdalo 1FFA N.Y. Burt Franklin Co. Inc. leta 1979. Med po/zetki je zanimiva obje,/a THE PRESERVATION ANI RESTORATION OF SOUND RECORDING, avtorja Jerryja McwHi-amsa (Nashville, Tenn., 19*'9). Sledi strokovna bibliografija od str. 228 do 230. Z mednarodnega področja predstavlja novosti tako v nekaterih državah kot o dejavnosti MAS. Snopič zaključuje z abstrakti, pozivom za dodatno zbiranje gradiva za zgodovinske projekte v tekočem letu, SAA, oz urednica Ann Morgan Cam-pbel pa objavlja zapisnika z dveh septembrskih sej odbora SAA v letu 1979. 43/3 Po uvodnem FORUMU snopič vsebuje pet strokovnih razprav CHATOL1C DIOCESAN ARCHIVES: A RENAISSANCE iN PROGRESS. V prvi študi avtor James M. O'Tool pudarja napredek v zaniman'u za škofijske arhive in o njihovi dostopnosti raziskovalcem. Razeleniuje vrste gradiva in stopnje obdelave, nahajališča in predvideva sodelovanje arhivistov. V nadaljevanju je razprava Maygene Daniels: THE INGENIOUS PEN: AMERICAN WRITING IMPLEMENTS FROM THE EIGHTEENTH CENTURY TO THE TWENTIETH, k daje zgodovinski pregled ameriških pisal in razmnoževal-n-h tehnik v obravnavanem obdobju. Zadnji strokovni p' ;nevek posreduje avte Alan K Lan-throp- THE PROVENANCE AND PRESERVATION OF ARCHITECTURAL RECORDS, v katerem objavlja zgodovinski pregled arhitektonskih za p Lov. Sledi izbrana bibli »graflja izdaj v preteklih dveh letih, k v AA Še ni b'la ohiavljena (str. 341-364) V rubriki SHORTER FEA URES sta prispevka Irene Cort lovie o širitvi rokopisnih zbirk s pomočjo ustrih -'¡rov in Michaela B. Ballarda o adapta-eiji Bernerjeve3a sistema arhivskih iskalnih pripomočkov za rjihove lokalne potrebe. Med oeenami ie pomembna predstavitev izd*iie AN ANNOTATED BIBLIOGRAPHY komenti- rane bibliografije strokovnih del na področju arhivske avtomatizacije. Avtor Riehard K. Kesner, Chicago, Society of American Archivists, 1980 (obseg 65 Stranj) z inaeksom. Izdajo priporočajo vsem ar-hivistom, ki se ukvarjajo z uporabo računalnikov v arhivih. Prav take pnnorocajo A SELECTED Bl-BILIOGKAPHY, ki jc je v izdaji UNESCO v Parizu zbral avtor Frank B. Evans leta 19'79 in obsega 255 strani in jc v njej prvič obdelana zgodovina arhivske službe. Z mednaroane scene poročajo najprej o novicah in dogajan;ih doma ir po svetu in objavijo abstrakte čeških, belgijskih in arhivskih glasil iz Zvezne republike Nemčije. Sledijo obvestila ustanov ameriških zveznih držav. Zadnje poglavje obvestil SAA ic namenjeno zapisniku seje z dne 28. januarja 1980. Snopič se končuje s tremi nekrologi in »predsednikovo stranjo«. 43/4 Običajni uvodni del jc namenjen vprašanjem uredniku in njegovim odgovorom. Strokovne razprave so '.okrat le tri. Prva ie AC-SDEM1C ARCHIVES: LBFRLIEFERUNGSBIL-DLNG. Avtor Mynard Brichford izhaja iz ugo-tovotve, da se arhivi - tako skladišča kot dokumenti - in arhivisti, zadolženi zanje, istovetijo z interesi ustanove, kicr aclajo. V nadaljevanju daje pregled svojega, predsedniškega pogleda na razvoj visokošolskih arhivsk i ustanov in pomenu dela arnivista v njih. Sledi pogovor Lynn A. Bonficld iz Arthuriem M. Schlesingerjem ml., pisccm, profesorjem in med drugim tudi posebnim svetovalcem predsemkov Kcnncdya in Johnsona, o uporabi ustnih virov v zgodovinopisju ¡THE USE OF OR \L HISTORY). Prispevek (H.G. Jor.csa THE PINK ELEPHANT REVISITED jc namenjen spominu in delu preminulega strokovnjaka na področju arhivistike Ernc-stu Posneriu. SHORTER FFATURES picdstavlja knjižnico Rutheford B. Hayes (avtor Thema? A. Srm M. Njeni začetki segajo že v leto 1910. Prispevek Hcrberta R. Svvansona pa je namenjen riegovim izkušnjam z zbiraniem arhivskega gradiva v jugovzhodni <\ziji (COLLECTING ARCHIVES IN THAILAND) REVIEWS IN BRIEFLY NOTED zajema nekaj novitet s področja ameriške zgodovine. Izbrana bibliografija pa obsega osnovne podatke o nekaterih pravkar izdanih delih (str. 500-501). PROFFSSIONAL READING nrcdsiavlja nekatere strokovne prispevke v drugih revijah, namenjene arhivskim dclavccm in restavratorjem {str. 503-504). Z mednarodnega področja ni irev Marlyn Gha-usi poroča o prvih ameriških vtisih v arhivih na Kitajskem. Sledijo noviet iz drugih drž.av. Abstrak-ti predstavljajo arhivske revije ZRN in Romunije ter pp'o številke nove medanrodne revije INTER NATIONAL JOURNAL OF ORAL HISTORY {februar 1980). Zaključuje s seznamom tirhivEih glasil drugih Jržav, ki jih je prejelo uredniitvo Ameriškega arhivista. NFWS NOTFS ponovno prinaša zgoščene objave o dogodkih v raznih arhivskih ustanovah in združenjih v ZDA Rubrike SAA izpolnjuje članek Mabel F De-utrich in Bena Dewhitta o pregledu zaposlitvene in siccršnjc strukture, vključno z osebnimi prejemki, v arhb sk. služ.bi od leta 1956, ko jc obiavil prve izsledke sedaj preminuli zaslužni arhivist Ernst Posner pa do najnovejšega časa. Pred letnim indeksom objav je še nekrolog Juli-,anu Parksu Boydu. Letnik 44, 1981, št. 14 (ASRS), obseg 397 strani Naklada obsega ž.c 4300 izvodov. Za ta letnik so z.načilni krajši strokovni prispe/ki. 44'l Po uvodnem FORUMU se predstavi nova predsednica SAA za leto 1980-1981 Ruth W. Hclmuth z na^o^orom po izvolitvi na konveneiji THREE PIOUS HOPES, v katerem zasleduje tri osnovne cilje, ki se jim bo približala v svojem mandatu. Strokovni prispevek Nancy Sahly FINDING AIDS: A MULTI MEDIA, SYSTEMS PERSPECTIVES obravnava oportunost, možnost in koristnost razširitvi pojnïm Finding Aids, kot je bil obrazložen v glesariju SAA leta 1974, ker opis gesla že zdavnaj presega izvirno definicijo. Zaradi potrebe po medresorski, medinstitutskih, medregijskih in v končni fazi meddržavnih kompatibilnih programih obdelav gradiva avtorica usmerja svoja kritična opažanja v ozkost pri dostopnosti in objavah o pripomočkih za računalniško obdelavo arhivskega gradiva v najširšem smislu besede. Kerjc arhivskega gradiva mnogo več vrst kot le zapisani dokumenti, predlaga rešitev problema z interdisciplinarnim pristopom strokovnjakov različnih strok -seveda po iniciativi arhivistov in ustvarjeni bank. podatkov, skupr h standardov in bibliografiji pripomočkov v centraincm raziskovalnem centru za ZDA in Kanado, po vzorcu Oxford a v Angliji. Tudi prispevek Lvdie Lucas se nanaša na računalniško obdelavo EFFICIENT FINDING AIDS: DEVELOPING A SYSTEM FOR CONTROL OF AHR1VES ANu MANUSCRPTS. Avtorici, meni, da jc inventarni popis z vsemi opisi in historiatom, razvojno Hedano, le osnova za formirnaje sekcij, zbirk, ki so oštevilčene in odgovarjajo določeni organizacijski shemi in lokaciji. Razvija SP1NDEX 111, prcunim za uporabo v arhivskih ustanovah ameriškega Srednjega Zahoda. Iz izkušenj v svoji ustancvi razlfl® prednosti njhovcga sistema avtomatska iskal. William J Orr v razpravi ARCHIVAL TRAINING IN EIroEe ugotavlja, da smo v preteklosti posvečali v« premalo skrbi in zanimanja za raznovrstne arhivsko izobraževanje v Evropi, ki ima dosti daljšo arhivske tradicijo. Članek jc zanimiv tudi po virih, ki jih avtor navaia v opombah Sledi pnsraevek THB FUTURE COURSE OF ARCHIVAL THEORY IN "1 HE UNITED STA-I ES (avtor Frank G. Burke), ki je bil prebran kot refer reku ja NIIPRC na zborovanju ".AA 2. oktobra SO. V nem opozarja na skromno dotedanje izohrazevanjj na področju arhivistike, tako doma kot po svetu, na vrsto nedorečnosti v arhivski stroki, na področju arhivistike in zgodovinop. sja, Čeprav arhivist in zgodovinar delata na obeh področjih. Upa, da bo v prihodnosti dosežen dogovor med njima, v korist stroke. Rubrika R1E-V1EWS prinaša ocene nekaterih posebnih vodnikov in inventarjev v ameriških zvezr.ii državah. Prav tako je lokalno sporočilo o pododclku BRIEFLY NOTED. Z mednarodnega področja objavlja vesti o sreča-n h v ZDA in zunaj njih, v ABSTRACTS pa so povzetki glasila Slovenska Archivistika (ČSFR) in francoske revije o avtomatizaciji v arhivih (Note d'Information, št. 14, 1980). O dogodkih v ZDA kratko objavljajo v NEWS NOTES. THE SAA rubrika tokrat prinaša zapisnik srečanja odbora 29. maja 1980. 44/2 Uvodnemu FORUMU sledi pet strokovnih prispevkov. David A. Clary v prispevku TROUBLE iS MY BUSINESS: A PR1VATE V1FV* OF »PUBLIC« H1STORY razmišlja na osnovi lastnih izkušen o vsebini in odnosu t.i. »ljudske«, javne in »teoretične« akademske zgodovine. Razprava Frederica M. Millerja SOCIAL Hl-STORY AND ARCH1 VAL PRACT1CE prikazuje odnos med pisanjem zgodovine in ohranjanjem arhivskih dokumentov kot osnove zgodovinopisja. Podrobneje se zadrži na metodi vzorčenja. Zanimiv je prispevek Clarka A. Elli^ta CITATION PATTERNS AND DOUCMENTATION POR THE HiSTORY OF SCIENCE. SOME METHODOLOG1CAL CONSIDERATIONS. V njem poudarja pomanjkanje raziskav o zahtevah citiranja znanstvene dokumentacije, Medtem ko se znanost zelo hitro razvija, valorizacija arhivskega gradiva, zlasti še ncpubiiciranega, ne dohaja razvoja. Metodološki pristop v študiji se nanaša le na Zgodovinske študije znanstvene zgodovine. Pilotno študijo citiranja je zasnoval na člank h petdesetih revjj. Tudi razmišljanja Leona rda Rapporta NO GRANDFATHFR CLAUSE: REAPPRA1S1NG ACCESSIONED RECORDS se nanašajo na nekako revalorizacijo že prevzetega gradiva v arhivskih depojih. Omenja dileme ki se pojavljajo ob takem Ponovnem preverjanju o obdržanju al i izločitvi nekaterih že prevzetih arhivali',. SHORT^R FEATURES prinaša dva prispevka lîic'nard J. Bazi 11 ion dopolnjuje svoj v A A fj objavljen prispevek v preteklem letu {Access to Gover-fffcnt Information in Canada: Some Recent D^vc-lopments), William G. LcFurgy pa o arhivisličnem izobraževalnem programu, ki naj združuje tako teorijo kot prakso {The Practicum: A Rcpository View). Rubriki REV1EWS in BR1EFLY NOTED ocenjujeta knjižne novitete na strokovnem področju. Sledita poročilo in seznam strokovnih prispevkov v drugih arhivističnih in knjižničnih revijah (PRO- PErSïlONALREADINC). TECHNiCAL NOTES večinoma prinaša novo-gi na tehnološkem področju, zani ni vem /a resta-Vratcrjc, konservatorje in arhiviste, ki îe ukvarjajo z arhivskimi pripompčki. Obvestilom - NEWS NOTES sledi rubrika Historical Reading, ki prinaša seznam končanih projektov ab projektov, ki iščejo dodatno arhivsko gradivo za poglobljeno raziskovanje. Kot običajno snopič zaključuje z zapiskom sreenja SAA in Predsednikovo stranjo. 44/3 Uvodn emu FORUMU sledi pet strokovnih pi spevkov. Predsednik SAA v letih 1970/71 Philip P, Mason v prispevku: ARCHIVES IN THE SEVETIFS: PROMISES AND FULFILLMENT opozarja na vel k napredek, ki i-: bil v arhivski stroki dosežen v zadnjem desetletju. Služba se jc tudi kadrovsko okrepila. Tudi prispevek Gcraida F. Hama je dopolnjen s predsedniškim nagovorom (predsednik 1973/74) v Cinematiju- ARCHIVAL STRATEGIES FOR THE POST-CUSTODIAL ERA (SAA letna skupščina 1. oktobra 1980 v Cinunatiju). Izhaja 'z hitrega tehnološkega razvoja družbe, ki spremlja tudi arhivsko vedo in jo sili k odkrivanju novih in boljših metod zbiranja in ohranjanja arhivskega gradi va. Poudarja pomen ustanovitve instituta za arhivske raziskave, Harold T. Pnkct v razpravi AMERICAN ARCHIVAL THEORY: TH^ STATE OF THE ART opoza: ia, da je arhr istika mlada voda v ZDA, bazira na izkušriah z Evrope. Daje zgodovinski prikaz ameriškega mišljenja in dela in ga primeria z razvojem arhivske stroke in pogledi nanjo. Zanimiva razprava Deborah Hertz THE VARN-HAGEN COLLECTION IS IN KRAKOW 0bra vnava dileme in težave ob raziskavah in iskanju arhivskih fondov. Na primeru naslovne zbirke prikaže usodo arhivk^ega gradi/a, ki ga tako vojne kot nove politične in državne meje lahko za vedno prikrijejo, prekrijejo ai> ps dislocirajo. Članek Goorgea T. Mazuzana THE CHALLENGE OF NUCLEAR POWER DEVELOPMENT RECORDS daje pregled ameriške zakonodaje na področju jedrske ene rt je od leta 1954 dalje in prikazuje kompetenčnost nad arhivskim gradivom, k jc nastajalo s poslovamcm na tem področju. V SHORTER FEATURES sta dva prnpevka, ki se nanašata na raziskovalno d< javnost: James For-gertv - THE MINNESOTA BASIC WORKSHOPS PROJECT in skupine avtorjev (Sandra H. Anderson, Larry J. Hackman in Timothy Walch) THE DISTRIBUTION AND PATTERN OF NHPRC RECORDS PROGRAM FUNDING 'N THE STATES, 1976 do N80. REVIEWS in BRIEFLY NOTED prinašata povzetke in sporočila o nekiterih novejših izdajah. Sledi še hbrana bibliografija najnovejših publikacij. TECHNICAL NOTES daje nekaj tehničnih nasvetov glede uporabe v arhivu tudi na področju mikrofilmanja, fotokopirana in uskladiščen ja. Mednarodna scena tokrat predstavlja novosti z vseh kontinentov, NEWS NOTES pa le s področja institucij v Z[ Un Kanadi. Pred predsedniško stranjo je bbjavljen še zap snik SAA s seje odbora 27. septembra 1980. If) 44/4 Snopič jc izšel z dvomesečno zamudo. Vsebuje šest strokovnih prispevkov. Avtonea Ruth W. Helmuth v prispevku EDUCATION POR AMERICAN ARCHVISTS, A VIEW PROM THE TRENCHES razširja predsedniški nagovor z letne skupščine septembra 19KL Profil in potreba po raznih znanjih sta sc v ZDA za arhiviste bistveno spremenila. Evropska i,n ameri ška arhivska služba in arhivsko izobraževanje se močno raz'ikiveta. Tudi pristojnost nad arhivi je različna. Poudarja potrebo po oblikovanju diplomskega študija vendar kandidatov, k' imajo tudi osebna nagnenja do stroke. Članek je zanimiv tudi po bogati bibliografiji o ameriških izobraževalnih programih v opombah članka. O preminulem nestorju ameriške arhivske službe Ernstu Posnerju piše Rodney A. Ross THE BRIDGE BETWEEN THE OLD WORLD AND THE NEW. Opisuje njegovo življensko pot in prispevek k ameriški arhivistiki in izobraževanju v arhivski stroki. Učbeniki in izobraževanje v arhivski stroki so bili značilni tudi za v letu 1970 pren nulega znanstven tika Theodora R. Sebe!lenberga, Njegovemu življenju in delu je namenjen prispevek Jane F. Smith TEODORF R. SCHELLENBERG: AME-RICANEZER AND POPULARIZER. Decembra 197? je umrl tudi arhivist in izjemen znanstvenik Morris Leon RadofF. Mareia D. Talley v naslednjem prispevku prikaže zasluge, življensko pot in prizadevanja tega vztrajnega moža MOR1SS LEON RADOFF THE M AN AND THE MONUMENT. Sledi prispevek THE WORLD TURNED UPSIDE DOWN: REFERENCF PRIORITIES AND THE STATE ARCHIVES. Avtorje Phebe R.Jaeobson. Predstavlja zgodovinski odnos med genealogom in arhivistom v ZDA. Zadnji strokovni prispevek je Jane Wolffove FACULTY PAPERS AND SPECIAL SUBJECT RE-POSETORIES. Obravnava problem posebnega arhivskega gradiva, ki nastane ob delu univerzitetnega učitelja in je običajne del osebne zbirke, namesto del fonda univerze. Ker različni predmeti in različni učitelji nimajo enakega tretmaja, b1 bili koristni povezava med stroko na različnih institucijah in m^dinstitucionalna povezava Shorter features prinaša dva prispevka: Gary D. Saretzky - Oral history in Ameriean Business Archives (Ustni vir v ameriških por,lovnih arhi rih). Predstavi nekaj projektov ■ ameriškega poslovnega sveta. Avtorji Richard M. Kcsner, Susan Tannewitz Karnes, Anne Sims in Michael Shandor so predstavili skupinsko raziskavo Collection Processing as a Team Effort. Ocene in poročila sc nanašajo na nekaj novejših izdai rezultatov raziskav na področju zgodovine. Obsežnejše je le poročilo Professional Reading, ki priraša strokovne članke iz arhivskih in knjižničnih periodičnih revij. Technical Notes in mednarodna obvestila prinašata zelo malo domačih novic, prav laiio NFWS NOTES. Tudi zadnji snopič letnika končuje s poročilom SAA z zasedBvja 24-26. januarja 1981 Po člankih in vsebini tega snopiča sc da opaziti težave, ki jih jc SAA imela z njegovo izdajo. Letnik 45. Leto 1982, št. 1-4 (ARS), obseg 575 strani V tem letniKu so pretežno objavljen, prispevki s 45. letnega srečanja SAA v Berkleyu, California, septembra 1981 45/1 V najobsežnejšem delu, rubriki »Članki in razprave« jc obljavljen uvodni pr .-.pevek Jay HAY-MONDa: ADAPTIVE REUSE OF OL.D BUILDINGS FOR ARCHIVES, v katerem seznanja strokovno javnost s svojimi izkušnjami in razmišljanji o možnostih adaptacije starejših zgradb za arhivske namene. Sledi polemičen prispevek pokojnega Lesterja J. CAPPONA: WHAT, THEN, IS THERE TO THEORIZE ABOUT?, v katerem razmišlja o različnih predstavah o statusu arhivske stroke, zlasri o že objavljenem pr spevku Franka G. Burke o prihodnosti arhivistike v ZDA. Frank BOLES v nadaljevanju v razpravi DISRESPECTING ORIGINAL ORDER daje pregled zagovornikov in nasprotnikov principa prvotne ureditve gradiva, vendar s stališča uporabnika arhivskega gradiva. Ni zagovorn.K striktne uporabe ene ali druge metode. Mary Jo PUGH v prispevku THE ILLUSION OF OMNISCIENCE: SUBJECT ACCESS AND THE RF.FERFNCE ARHCfVIST, razpravlja c različnih gledan .h na problem indeksacije pri sestavljanju in uporabi arh.vskih računalniško dostopnih pripomočkov, glede na uporabnikove potrebe in raziskovalce vol predznanje. Zgodovino, izkušnje in perspektive ter ponudbo restavratorskega centra NE-DCO v zvezni državi Connecticut je opisala direktorica centra Ann RUSSFL v razpravi NORTHEAST DOCUMENT CONSERVATfON CENTER A CASE STUDY IN COOPERATIVE CONSERVATION. Med ostalimi prispevki tega snopiča, izven prostora namenjenega referatom, jc za ni m / prispevek vodje projetka NATIONAL. INFORMATION SYSTEM FOR ARCHIVES AND MANUSCRIPT REPOSITORIES, Davida UEAR-MANA (str, 53). Snopič zaključuje s tradicionalnimi poročili z letne skupščine Zveze ameriških arhi-vistov, 45/2 Uvodni .¡trakovni članek Michaela A. LUT-ZKERja: H <\X WEBER AND THE ANALYSIS OF MODERN BUREAUCRATIC ORGANIZATION: NOT FS TOWARD A THEORY OF AP-PRAIS\L, "zpodbujen s provokativnim esejem Frank, BURKA (AA 44/1 1981), vodi bralca k u te ne lj i tel ju modernega pojmovanja »administracije« 20. stole'ja, Maxu Wcbru. ki jc združil evropske in imenske izkušnje demokracije in vse študije usmenl v vsestransko proučevanje delovanja sistema na vsi-h nivojih. Poznavanje delovanja le tega je osnova arhi":stovcKa strokovnega znanja, mem avtor. Sledi /rispevek COUNTING AND ACCO-UNIjN^ A SPECULATION ON C HA Nu E IN unci' UHF PRACTICE, avtorice ' rudj H US KAM P PETERSON; v njem razn Sija o i ~ I 17 vih m ci oda h pisarniškega in finančnega poslovanja ob h i trem razvoju tehnologije. Robert SHUSTEP objavlja prvi prispevek DOCUMENTING THE SPIRIT; nanaša se na zbirke centra Billy Graham v Whcalon College v lllinoisu, katerih vrednos' daleč prekaša zgo'j vrednost na zapisih ohranjene arhivsko gradivo, saj so ohranjena tudi osebna pričevanja, vtiii akterjev oz. inicialorjev določenih akcij v danem trenutku, času in prostoru. Zanimivi so izsledki študije Davida H. FERSCHUERJA In Wil-liama Z. SLANYJA: THE »PAPERLESS OF-E1CE«: A CASE STUDY OF THE STATE DEPARTMENT'S FOREIGN AFFAIRS INFORMATION SYSTEM ob vzpostavitvi računalniško vodenega dokumcntaeijsko-informacijskcga sistema ameriškega ministrstva za zunanje zadeve. Prikazuje i a opisuje delovanje sistema, ki je nekako pionirski na področju »brezpapirne« lehnologije. Helen W, SLOT KI N in Karen T LYNCH sta v prispevku AN ANALYSIS OF PROCESSING PROCEDURES: THE ADAPTABLE APPRO ACH podrobno osvetlili svojo že preizkušeno metodo procesiranja zbirk. Razmišljanje Rieharda C. BRENERJA v razpravi TOW\RD NATIONAL ARCHIVAL PRIORITES; A SUGGESTED BASIS FOR DISCUSSION so usmerjena v polrebo po skrbnem, preudarnem n selektivnem katalogizira-nju informacij od enot do zbirk. Zbiranje in vrednotene sta posebnega oomena. še zlasb pri novejšem gradivu. Interdisciplinarni pristop ic njen. V zadniem strokovnem prispevku tega snopiča avtorica Marcia G. SYNNOTT objavlja rezultate raziskave THE HALFOPENED DOOR: RESEARCHING ADMISSIONS DISCRJMINATION AT HARVARD, YALE, AND PRatc raziskave THE HALFOPENED DOOR: RESEARCHING ADMISSIONS DISCRIMINATION AT HARVARD, YALE, AND PRINCETON. 45/3 Vseh enajst prispevkov v rubriki strokovnih člankov je namenjenih arhivskemu gradivu podje lij in njihovih združenj. Glede na uporabo tehnologije, je prav goloto zanimiv članek Rieharda M. KESNERJA MICROCOMPUTER ARCHIVES AND RECORD MANAGMENT SYSTEMS: GUIDELINES FOR FUTURE DEVELOPMENT, (str. 299-31 I). 45/4 Prvi prispevek Roberta D. ARMSTRONGA THE BEAST IN THE BATHTUB AND OTHFR ARCHIVAL LAMENTS, govori o tiskih, od tiskovin dc knjig. ARCHIVES IN THE PEOPLE'S REPUBLIC OF CHINA je poročilo Williama W MOSSA s študijskega potovanja po Ki'ajski v letu '982. Prikazuje organizacijo arhivske službe ia Kitajskem. Nicholas C BRUCKLL in J. FRANK COOK v predstavitvi A profile OF COLLEGE A vJD UNIVERSITY ARCHIVES IN THE UNITED STATES poročata o rezultatih raziskave po anket' med univerzitetnimi institucijami. Nanaša ^ na rast arhivskih enot lake v privatnih kot v državni« koledžih in na univerzah. Patricia KENNEDY GRIMSTED se je poglobila v Leninov arhiv- ski zakon iz leta 1918: THE BOLSEHV1K LEGACY FOR SOVIET ARCHIVAL THEORY AND PRACTICE. Carolyn J. MATTERN sc je v prispevku LYMAN COPELAND DRAPER' AN A RC HI VIST'S REAPPRAISAL spomnila in opredelila delo zaslužnega reformatorja zgodovinskega društva za Wijkonsin, USA, vnetega zbiralca in obdelovalca rokopisnega gradiva, odličnega arhivi-sla, umrlega leta IC91. Bruce R. WHEATON v razpravi A COMPUTER DATABASE SYSTEM TO STORE AND D1SPALY ARCHIVAL DATA ON CORRESPONDENCE OF HISTORICAL SIGNIFICANCE predstavba zanimiv postopek zbiranja v arhivih ohranjene rokopisne korespondenco med fiziki vsega sveta v tem stoletju za računalniško invctanzacijo virov za zgodovino fizike 20. stoletja. Raziskavo bo objavila kalifornijska univerza v Pcrkclcyu. Ostale rubrike: pregledi, ocene, novice, sporočila bibliografija, poročila o mednarodnih dogajanjih in sestankin SAA, so sestavni del vseh štirih snopičev tega letnika. Österreichische osthette, leinik 33, Dunaj 1990, zvezek 1, 192 str., zvezek 2, 334 strani Ivanka Vršič V prvem prispevku z naslovom Gora svete Ane avtorja Wolfganga Plala je na simboličen način prikazan ponesrečen pristop nemškega kanclerja Helmuta Kolila na goro Svete Ane, ki naj bi simboliziral dej,'nje sprave med Nemčijo in Šlczijo. Jože Pi rajvec nam v prispevku z naslovom Slika Slovanov v italijanski publicistiki predstavi nekaj italijanskih avtorjev in njihovih člankov, v katerih srečamo svojstven pristop do prebivalcev jadranskega prostora. Prvi je omenjen Alberte Fortis, pa-dovansk. prirodoslovce in pisatelj s knjigo Viaggo in Dalmaeia. ki je izšla v Benetkah, kmalu za tem pa še v Bernu z naslovom Die Sitten der Morla-ken. Fjrtisjc izobražen, Evropi predstavil divjake in opisal njihove navade in običaje. Omenim naj še Seipia Slataperja in njegovo delo II mio Carso ter Vinccnza Duplancieha, avtorja brošure, kj je izšla v Trstu., in govori o itali anski in slovanski civilizaciji v Dalamciji. Sledi prispevek Wal te rja Lu kana z naslovom Vc- 1 ka srbska selitev leta 1690 v habsburški monarhiji, ki je b predstavljen v okviru 9. ekumenskega simpozija na katoliško teološki visoki Šoli v Linzu 29. novembra 1990. Avtor ugotavlja, daje imela ta selitev dalekosež ne posledice na razvoj srbske družbe. Kot pri'oga sla objavljena dva dokumenta v originalu: razglas cesarja Leopolda 1. kristajnom na Balkan'.:, 6. aprila 1690, in prvi srbski pri vi egij Lcooolda 1..2I. a ^gusta 1690 (dokumenta sta vzela iz Czocrjiigovc Elhnographic der Österreichischen Monarchie III. Bd, Wien 1855). Priseljevanje, izsclicvanjc in notranje selitve v Avstroogrski - analiza 1'udskcga štetja leta 1910 je naslov naslednjega prispevka avtorja Heinza Eas-smanna. Najprej so analizirane naselitvene spremembe v letih 1880 in 1910 m nato selitveni tokovi v monarhiji leta 1910. Podrobno ic obdelano priseljevanje v monarhijo, izseljevanje iz. monarhi-ie ter selitve znotraj le-te. Sledi obsežen članek Arnoida Suppana z naslovom Österreichischen Ost-und Stidostcuropa Instituts 1990. V uvodu so predstavljane velike politične in družbene spremembe, ki so bile značilne že za jesen leta 1989 in so se v letu 1990 se boli razmahnile. Dciavnost inštituta za leto 19°0 jc predstavljena po posameznih področjih: od raziskav, ,zdaj raznih strokovnih časopisov in knjig do področja dokumentacije m znanstvene informac;ic icr dejavnosti v okviru mednarodnega sodelovanja in organizacije seminarjev. V delu časopisa, ki je namenjen poročilom o raziskavah, so tokrat objavljeni sledeči prispevki: Rov t H. Mellor, Nekaj misli o atlasu Donavskih držav, Alber Hormaycr. Det ATLAS Ost und Südosteuropa - nova kategorija mednarodne kartografske informacije Brigitta Mader, Glagolska romarska pisva iz samo-slna sv. Damian pri Assisiju. Sledita poročili dveh kongresov: Karlheinz Maek, Prelom med srednjo in vzhodno Evropo, Coburg, 10,-13. oktober 1990, Stefan Malfer, Istra in Dalmacija pod Habsburžani 1815-1848, zasedanje v Benetkah, 13.-15. dcccm-ber 1990. V naslednji rubrik,, so ocene knjig: D. Pavlcvie, Življensko dc'o o zadrugi na Hrvatskem, Hrvojl Türk, Rab 100-lctnica tujskega prometa na Jadranskem otoku, Kari Gutkas, prispevek k zgodovin: irometa v Avstriji. Objavlicnih je šc vrsta kratkih ocen, od katerih naj cmcnim le nekatere Bruno Hcidlbergcr, Jugoslovanski sporazum s stalinizmom izpod peresa Štefana Tröbsta, Sabit Jakubov AP1TJEV: Nemški rajh n makedonsko vprašanje 1908-19 18 (Wolfgang Kecler), Haus Eronius, Atentat v Sarajevu (Hamid 1 lep pner). ÖSTERREIHISCHE OSTHFFTE, letnik 33, zvez k 2, Dunaj 1990,334 strani Obsežen drugi zvezek je posvečen narodnostnim vprašanjem srcdnic, vzhodne 'n jugovzhodne Evrope Prispevke na to temo sta zbrala urednika Wal ter Lukan in Petra Moissi. Österreichische Ost-und Südosteuropa Institut je pripravil skupaj z Institut fiir Geschichtswissenschaft der Ungarischen Aka-damv der Wissenschaften, Europa- I n st.: u t Buda pest in Österreichischen UNESCO knmission mednarodno zasedanje na temo Naeionaln, problemi srcdnic, vzhodne n južne Evrope po letu 1945. Zasedanje je obsegalo naslcdma tematska področja: manjšine in praviec, manjšine in notranja poli- li» tika, materin jezik, manjšinsko šolstvo, družba in gospodarstvo, veroizpoved in manjšine v zunanji politiki. Naštete teme naj bi predstavljale možni koncept za novo manjšinsko politiko. Leto 1989 je prineslo državam vzhodne injugov-zhodne Evrope veliko demokratičnih sprememb. V omBijenifj državah so zelo pereč' nacionalni problemi, ki se z izredno kritičnimi gospodarskimi razmeram' šc zaostrujejo (Jugoslavija, Češkoslovaška, Sovjetska zveza, Bolgarija, Romunija ...). Seznam referentov m naslovi njihovih referatov: Arnold Suppan. Valeria Heubergcr, Perspektiva narodnosti v srednji vzhodni in jugovzhodni Evropi, l lenryk Batcwski, Nacionalno k zno žarišče v vzhodni in srednji Evropi, Toussaint Hočevar, Jezikovne manjšine jugovzhodne Evrope iz ekonomskega /idika, Arnold Suppan, Valeria 1 leubcrg, Države in manjšine v Podonavju 1945-1990, I idolf Jaworski, Nemške manjšine na Poljskem in Češkoslovaškem v obdobju med vojnama, Dušan Kovač, Nemška manjšina na Slovaškem, Ju raj Žudel, Štefan Oeovskv, Razvoj narodnostnih strukturvjužni Slovaški, Vaicria Hcuberger, Nov razvoj ogrske nacionalne politike, vzroki in domneve, Maria Schmidt, Manjšina kot del večine, usoda Judov na Ogrskem (1867-1987), Lorauz. Tilkovszky, Izob raževanie narodnosti na madžarskem 1920-I°45, Smail Balie*, Mus'imanka v nacionalnem pomenu, Ignacij Vojc, Razve; Kosova v luči etničnih pro-ccsov do srede 18. stoletja, Helmut Konrad, Cepitev DDR v narodnoizobra-žcvalnem procesu in funkcija zgodovinske vede, Arnold Suppan, Koroški Slovenci v 19. in 20. stoletju, Werner Drobcsch, Slovenski društveni značaj v Ccloveu 1848-1938, And rcas Moritsch, Soeialno-gospodarski aspekt nacionalno:,ti, diferenciacija procesov na Koroškem m na Gradiščanskem, Robert Hajszan, Batthyany - pisma (1533-1 547} kot vir k preseljevanju Gradiščnnskih Hrvatov, Sledijo poro-ila s kongresov, ki so bili tudi posvečeni problemat.k narodnosti oziroma manjšin: Aktualna manjšinska vprašanja na V in Z (>grska manjšinska politika, mednarodna zgodovinska konfcrcnca v Budimpešti. Zadnji del časopisa predstavljajo ocene naslednjih del: Witold I< ila u. a., Pisma domov, emigracija v Bra hji in Združenih državah Amerike, luliai.na Purkas, Ogrska cmigracija v Združenih državah Amerike, Peter Jordan, Nekoliko zapostavlicn aspekt koroške zgodovine. Sledijo :>- eratke ocene del avtorjev, ki prihajajo iz različnih držav ,n se nanašajo na različna področji. Oba zvezka Csthcftc vsebujeta na koneu seznam knjig, ki se eakajc na oceno, seznam sodciavccv posameznega zvezka in obvestilo o tem, kaj bomo prebrali v prihodnji številki. Argo, revija m muzejska vprašanja, 1990, št. 29-30, 1991, št. 31 -32 Branko Šuštar Če na nesporazume med muzealci in arhivisli, sieer sodelavci s področja kulturne dediščine, vpliva tudi premajhno poznavanje drug drugega, naj s poročilom o zadnjih d^cli letni kili revije za muzejska vprašanja lo nekoliko omilimo, l'o Argu, mesečniku, ki gaje v nemščini izdajal kustos klanjske-ga deželnega muzeja Alfonz Miillntf.med Icli 1892 jn 1903 kol Zcilschrifi fftr krainisdij Landcskunde, je Narodni muzej začel izdajati leta 1962 Argo, glasilo za arheologijo, zgodovino umetnosti m muz-co-logijo, ki je po letu 1971 poslal informativno glasilo za muzejsko dejavnost, Zadnja dva letnika 1990 |št" 29/10) in 1991 (šl 31/32), ki ju predstavljamo, imata navedene kol izdajatelje Narodni muzej Ljubljana, Društvo mu zealcev Slovenije in Zvezo muzejev Slovenije, pri čemer pogled v kolofon kaže, da gre za eno od publikacij Narodnega muzeja, Argo za lelo 1990 kakega podnaslova nima, za lelo 1991 pa v prilogi na kartotečnih lističih najdemo, da je to revija za muzejska vprašanja Pod u rcum kova njem mag, Mateje Kos iz Narodnega muzeja išče revija svoj nov vsebinski in oblikovni koncept: letnik 1990 je še v nadaljevanju tradicije manjšega formata, z letnikom 1991 pa imamo v formatu naših Arhivov tudi oblikovno dopadljivejšo številke revije, ki bo naslednic lelo praznovala stoletnico izhajanja. Kaj pa vsebina? Letnik 1990 (šl. 29/30) je v rubriki gradivo prinesel šest krajših prispevkov predvsem o novih pridobitvah muzejev (voščena punčka iz zbirke igrač, kozarec z Ljubljanskega gradu 17, stol,, prostozidarski predmeti lože »Val ;ntin Vodnik« v Ljubljani), V rubriki muzeob^i/a cbjav-Ija .lasna Horvat nekaj misli o mnzcologiji. Je lo znanost? Jc muzej spomin družbe in imizcologija -ljubezen: odpira vprašanja o mestu in vlogi muzeo legije pri nas, kar utegne zanimali tudi sorodno arhivistiko. V rubriki muzeji in arhivi je objavljeno Poleg poročila o zveznem posvetovanju arhiv,kili delavcev Jugoslavije oktobra 1989 v Postojni o razmejitvi arhivskega gradiva (Miizc,ske arlrvabjc in arhivske muzealije ali o arhivskem gradivu v niu-Zc.iB še dvoje slovenskih prispevkov s tega posvetovanja, Čeprav eden z muzejskega staliSea (H. Su-^ar: Muzeji in arhivi - med konkurenco in sodelovanjem pri varstvu arhivskega gradiva), dragi pa arhivskega (J. Kopač; Razmejitev arhivskega gradi-V;i med arhivi in muzeji), je pri obravnavi prf.de-'nat'ke pri obeh v prvem planu skupna skrb za kultni o dediščino in tolerantnost do zatečenega sla-"ja ter nedopuslnost sedanjega zbiranja (delov) ar-mvskili fondov, če izvzamemo privatnike. V rubriki izobraževanje sla objavljena dva prispevka Lidije Tavčar o izobraževanju v muzejih in galerijah tero možnostih uporabe videa, Janez. Šler pa je predstavil učno uro v tržiškeni muzeju. Revija nato prinaša utemeljitve Valvasorjevih nagrad in priznanj za leti 1988 in 1989, temu pa slede zapisi o dobrem ducatu razstav bodisi kol napovedi načrtovanih ali poročila pa tudi kritične ocene (med vljudno arhivsko srenjo skoraj ncz.nane) o minulih razsLr/ah, Kot slednjo naj omenimo le zapis o od mevni razstavi Slovenci v letu 1789, nasovljen z Zamujena priložnost. Med razstavami so predstavljene tudi tri, ki jih je pripravil Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (Od 27, aprila do 22, julija. Spominska soba Marija Kogoja v Kanalu in France lievk v dokumentih arhiva), V rubriki poročila beremo o delu Narodnega muzeja. Narodne galerije. Slovenskega šolskega muzeja. Muzejev radovljiške občine ter grafičnem muzeju v Rogaški Slatini v glavnem v lelu 1989 (ponekod z bibliografijo muzealcev) ter poročilo o pariškem srečami) specialistov za uporabno umetnost o manufakturah 19, stoletja Med knjigami najdemo dve poročili 3 tujih publikacijah' o nemški arhi ektuji 17, stoletja in notranji opremi, ru lirika repórtale p.i prinaša obsežen zapis o p reze n-taci/ naravne in kulturne dediščine v LR Kitajski, Posebej zanimiva pa je posebna priloga ki nas seznanja s slamcm strokovnih delavcev v slovenskih muzejih (po .danju sredi lela 1990) z njihovimi delovnimi mesti in strokovno izobrazbo. Morda bi le najmanjši regionalni arhiv in največji brez zavidanja gledaia na tvar močno kadrovsko zasedbo v muzejih (v primerjavi z arhivisli), vsaj kakšen arhiv pa si bo zaželel okrepitev svojih vrst. Let m k 1^91 (šl 31/32) revije Argo prin aša v sed mili rubrikah vrsto tekstov, ki sicer nim;ijo angleških povz-clkcv, kol |ih jc imel prejšnji letnik, reviji pa so sedaj priloženi kartotečni listki z UDK ,n sle vcnsko-angleškimi sinopsisi člankov, V rubriki gradivo predstavlja Vesna Bučic seecsijsko pohištvo kot muz-c/ski del zapuščine ljubljanskega župana Grassellija, k> ga poznamo vsaj iz objave njegove arh.vske zapuščine (ZAL, 19Í13), nalo sledimo predstavitvi sodobni likovnih umetnin iz Ptujskega muzeja (M, Ciglenečki) in madžar,ko keramiko Zsolnay v Narodnem muzeju (M, Kos) ter kar obširni razpravi o cerkvcncm tekstilu od 16. do 18, stoletja (Gojka Pajagič Bregar). Ob preglednem delu o cerkvenih pa ra mentí h bi lahko opozorili na nekdanje precej .iirse poznavanje teme; na slovenske učbenike Liturgike »za gimnnzijalno, realno in sploh odraslo mladost« Antona Lesarja (licm 186.3, Ljubljana 1896) a I j na zanimivost, da so tretjo izdajo Liturgike Alojza Stroja (1907F 9 62, 1922^) odobrile oblasti še avgusta 1945 »kol učno knjigo pri pouku veroukn za prehodno dobo.« Z dvema člankoma sla zastopani Magda Pcršič in etnološka premična dediščina (pri čemer kratica EPD najbrž \ naslov ne sodi), zanimivo branje p-je zapis Jr Vide jtare o poškodbah v deželnem muzeju ob potresu 1895 na podlagi poročila tedanjega kustosa muzej« M üllnerja: iz njega npr, zve mo daje »zlati Emoncc« prišel ob glavo šele tfcd;Tj ne pa da jc bil to del praktičnih potreb Hfiiljanov! V prispevku Popis druga svetovna vojna med Julij-ci in Karavankami pa nas Ježe Dcž.man in Darja Mlakar (slednja iz nam znane Armidc) sc/.nanjata o izkušnjah računalniške obdelave lovrslncaa popisa. Tudi rubrika dokumentacija lahko s kakšno mislijo spodbudi podobna arhivislična prizadevanja. Najprej se sprašuje mag. Marjeta Mikuž. Komu naj bi bil potreben slovenski dokumentacijski eenler in opozarja na dejavnike, ki ga onemogočajo. Pri '.cm omenja »Zvezo vodilnih muzejskih glav« inajbrž. gre za Društvo muzealcev, Kolcpjj ravnateljev, Zvezo muzejev), v kateri navadni kuslos: nimajo možnosti odločanja. Pri .cm ni odveč (nenapisano pravilo), da predsednik muzejskega društva ni direktor muzeja ter da se la funkcha seli. Polona Bilcnc predstavna dokumentacijo arheološkega oddelka Narodnega muzeja (na osnovi programa dBASE IH+, dr. Pclcr Kos računalniški program za obdelavo numizmatičnega gradiva, Jože Podpcčnik pa problematiko dokumentacije zbirke znakov, pri čemer pogrešamo literaturo k preglednemu članku. O informatizaciji (t.j. organizacija dela in način proizvodnje informacij) v Mc ,tncm muzciu Ljubljana piše Dorul Rovšnik, Ralf Ccplak pa (v rubriki programi) razgrinja program prostorskih potreb Muzeja neevropskih kultur v Goričanah. Rubrika ra:xtavt' nas seznani z razstavami z besedami njihovih avtoric v ali ocenjevalcev spel kol zapis mi nulega ali predstavitev načrtovanega (Tuiquelije v ptujskem muzeju). Zanimiv je zapis Ivanke Počkar obrobnim razstavam na rob ali o konjih, ki ne dvigajo prahu, ler prispevek o stalni razstavi Razvoj mesta Celje 1945-80. V poročilih zvemo o delu Narodnega muzeja in Slovenskega Šolskega muzeja v letu 1990 tcrojubi leinem Iclu 1989 v polslolclncm brežiškem muzeju. O mednarodnih stikih pr čajo poročila o dunajski konferenc muzejev vzhodne Evrope septembra 1990 mednarodni poletu Šoli muzcoleg ;c v lirnu 1990, o konferenci komiteja za regionalne muzeje mednarodne muzejske organizacije na Portugalskem oktobra 1990 in o letni konferenci mednarodnega komiteju etnografskih muzejev novem ra 1990 v Kocbcnhavnu. V lej rubrik- sla predstavljena še seminar Muzejsko dokumentacijskega eentra na temo Novi muzeji in nove muzejske razstave, ki je bil oktobra 1990 v Zagrebu in muz.eisko-pcda-goško delo v Narodnem muzeju ob didaktični razstavi Pr poved o prazgodovinski hiši. Revijo zaključuje nckrolog profesorju n p reva-ialcu Bogomiru Sloparju (1912-1990), ki ic skoraj eetrl stoletja služboval v biblioteki Naiodncga mu zeja ter dvoje zapisov o knjigah: o katalogu k nevv yorški razstavi o modi in bogali naidbi antičnih novcev na Igu. Aleš Gabnč, Slovenska agitpropovska kulturna politika 1945-1952, Borec 7-8 9, Ljubljana 1991, str, 470-655 Ulijana Šuštar .leseni 1991 so delavci Inštituta za novejšo zgodovino v prostorih založbe Mladika predstavili novo publikacijo Slovenska agilpropovsKa kulturna politika 1945-1952 mag. Aleša Gabriea. Pred slav]|ena publikacija je avtorjeva razširjena magistrska naloga. Ob lem so predstavili še raziskave drugih delavcev z.a področje povojne zgodovine -magistrske in doktorske naloac s področja politične in gospodarske zgodovine (industrija, kmetijstvo), ki pa zal še nise našle izdajatelia. Potrebne je omenili, da so posamezne razprave iz povojne zgodovine objavljene v publikaci. že omenjenega inšlilula Prispevki za novejšo zgodovino in v reviji Borce. V predgovoru obrazloži avlor pojme, uporabljene v nalogi, kol so kulturna politika v širšem pomenu, ki vscbuic šolsko, prosvetno in kulturno politiko v ožjem pomenu besede in zajema organiziranje, financiranje in nadziranje le h dejavnosti. Pojem šolske politike nam je povsem predstavljiv, s prosvetno politiko označujemo organiziranje množične kulturne dciavnosli, pojem kulturna jElilika v ožjem pomenu besede pa predstavlja organiziranje znanslvcnga in umetniškega dela (sir. 4"72). Iz naslova dela in predgovora jc lorej razvidno, da obravnava kulturno ponliko v šešem pomenu besede v prvih povojnih lelih in vlogo agitpropovske-ga aparata v niej, saj jc Ic la predstavljal nadzor nad njo in podvajanje oblastne strukture na njenem področju (str. 471). V predgovoru avlor predstavi tudi vire in literaturo, na podlagi katerih jc nastala naloga. Pri uporabi arhivskega gradiva navaja arhive, fonde in v okviru njih organizacijske strukture, iz. katerih jc Črpal podatke kot tudi z.vrsli gradiva, opozarja na ohranjenost gradiva al: neobsloj gradiva posameznih organov. Na koncu publikacije so šc enkral našteti uporabljeni fondi po arhivih, revije in časopisi ter druga literatura (str. 652-655). Pri navajanju fondov v Arhivu R Slovenije je verjetno prišlo do pomo.c pri nazivu fonda RK SZDL Slovenije in se pravilno glasi fond Republiške konference (in ne komiteja) SZDL Slovenije. Prvo poglavje z. naslovom Obnova kulturnega in prosvetnega delovanja in posameznimi temami (Kulturni dclavci in Osvobodilna fronta slovenskega naroda, Ciiji in naloge kulturne politike, Orga- izaeiju in ;ader za izvajanje kulturne politike, Novi d-ih v šolstvu, Ljudskoprosvelno delo kot osnovna kuliumopolitična naloga, Vloga kulturnih lclavcc1' v novi državi) obravnava kulturno politiko v Času obnove in graditve domovine i'945-konec 1946). Njen temelj je potrebno iskati /;c v času NOB, zalo nam predstavi kullurnopoli-L,no usmeri lev v literaturi, likovni ustvarjalnosti, gledali ču in pa_ zimskem šolstvu lega časa. Ugotavlja, da seje kulturniško delo do konca lela 19« prilagali! konkretnim razmeram na terenu, leto 1944 pa jc prineslo spremembe. Tako sla bila šolstvo in prosveta vključena v domeno odseka za prosvclo pr. predsedstvu S NOS, ustanovljenega marca 1944. Jeseni 1944 je bil ustanovljen Slovenski umclmšk: ;lub, v kalercm so sc odvijale razpra ve o umetniškem ustvarjanju in jc nasprotoval tezi o narodnoosvobodilni brez V okviru kluba so b '<■ >c možne razprave med kulturnimi dc'avci in poli- ličnimi strukturami o Kulturi, ki pa jih m bilo z osvoboditvijo koncc. P reku idej najbolj znanih kulturnih delavcev (Josip Vidmar, Edvard Kocbek, Ho ris Zihorl) so predstavljena osnovna k uit um o politična izhodišča posameznih skupin v OF - skupine kulturnih dclavccv, krščanskih socialistov in KPS, ki je po letu 1945 prevzela glavno vlogo pn oblikovanju kulturne politike. Smernice nove kulturne politike so buc izdelane v letu 1944'45 pri Odseku za prosveto SNOS, v povojnem času pa so doživele spremembe glede na rast moči K P. Kulturna polnika jc bila usmerjena v zado"oljcvanic kulturnih potreb širših družbenih slojev in ustvarjanje socialisticnc kulture. Pri prikazu organizacije za izvajanje kulturne pci;tikc predstavi nastanek, naloge in vlogo agitpropov -komisij za agitacijo in propagando pri partijskih knmiti nh, s katerimi jc želela ustvariti nadzor v kulturi. Struktura agitpropa seje s komisijami, oddelki, odseki prenesla tudi v množične organizacije, a v prvih povojnih let ti niihovo delo ni zaživelo. Seznani nas šc z. organizacijo in delom upravnih organov s področja kuturc ;id najvišjih - rcpabl ških - do KLO. V nadaljevan.u so vsak posebej predstavljeni, šolska politika (to temo jc avtor obdelal šc v posebnem prispevku Šolstvo na Slovenskem v lerih 1945-1951 v Zborniku za zgodovino šolstva in prosvete, 24/1991), ljudskoprosvetno delo i kulturna dejavnost. Kulturna politika v šišrcni pomenu besede in njeni posamezni elementi so predstavljeni šc v času petletke v poglavju Kulturna polilika in petletka (Kultura v petletnem planu narodnega gospodarstva, Petletka in reorganizacija izobraževalnega procesa, aktivizacija sindikatov na Ijudskoprosvct-nem področju, Znanost in umetnost v petlc'ncm planu, Spremembe v organizacijski struktu; kulturne politike) in v Času spora z ■nrormbirojcm in uvajanja samoupravljanja v poglavju Kultur i a polit ka v času informbirojevskega spora in začetkov samoupravljanja (podnaslovi tem: Tuji vplivi na slovensko kulturno politiko v času zaostrovanja sovjctsko-jugoslovanskih odnosov, Čistke med kul turnopolitČnimi in kulturnimi delavci. Spreminja nje odnosa do sovjetskega vpliva v kulturni politki, Spremembe v organizaciji šolstva po lil. plcnumu C K KP.I, Ljudsko prosvetno delovanje po II. kon gresu Ljudske prosvete in Novi idemi tokovi v Umetnosti). V sklepnem poelavju Slovo od načel socialističnega realizma (Tuji vplivi v kulturi v začetku petdesetih let. Ustanovitev Zveze delavskopro>yetnih društev Svoboda, Slovo od načel socialističnega realizma, Koncc agitpropo^ske kult ume pol iti kc) ugotavlja avtor, d^ pomeni leto 1952 z ustanovitvijo zveze Svobod, II). kongresom književnikov Ju goslavijc in VI. kongresom KPJ (ZKJ) spremembo kultumopolitične usmeritve, nc pomem pa kakšne globoke prelomnice s starim in začetek novega, saj je plod razvoja od leta 1950 oziroma uresrrecvanja smernic kulturne politike, sprcietih na 111. plcnumu CK KP.I decembra 1949. Partija seje odrekla idej sovjetskega socialističnega rea :zma, ne pa vlogi idejnega voditelja in nadzornika kulturne politike (str. 650-651). ' Če se ozremo na omenjeno delo šc skozi oči arhi-vista. nam nudi ob predstavitvi določenih londov v arhivih in ohranjenosti arhivskega gradiva še pomoč pri oblikovanju Ivstoriatov fondov in vpogled v organizacijsko strukturo upravnih organov na področju kulture (zgodovin?, inštitucij). Kot arhi-vist omeniam siccr drobno pomanjkljivost pri objavi petih dokumentov - ni ;o namreč citirani, - ki ob dveh zcmljevdih - razširjenost SKUD na slovcn skem prostoru spomladi 1950 m dclavskoprosvct-mh društev Svoboda koncc leta 1952 - pestrijo knjigo. I,ida lurk, Glas v ... etru, Trst 1991, 251 strani Meika Gomhač Od oktobra 1985 dojunija l9S6jc na tržaškem radiu potekal niz »40 let slovenskih radijskil| oddaj v Trstu«, kjer so bivši in sedanji sodclavci radia predstavili povojno "logo in delo te hiše. Lida Turk, avtorica odda jc zbrala in prenesla na papir 29 oddaj ter tako poskrbela, da sc tuai v pismeni oblik ohrani podoba štiri desetletnega delovanja slovenskega radia v Trstu. Kri;go je izdal deželni sedež, RAl za Furlamjo - Julijsko krajino pod pokroviteljstvom predsedstva italijanske vlade, izid pa so omogočili slovenski denarn, zavodi v Italiji. V sedemnaistih poglavjih, ki istočasno označujejo posamezne vsebinske sklope, avtorica preko pričevanj uslužbencev in številnih sodelavccv podaja zgodovino slovenskega radia v Trstu. Zgodovina Radia Tist A (to jc njegov sedanji naslov), sega v prve dni ma. a 1945, ko so jugoslovanske enote osvobodile mesto Svojo predzgodovino ima slovenska radijska postaja žc v letu 1944, saj so Ncmci ob zasedhi teh krajev na tržaškem radiu uvedli oddaje v slovenskem jeziku. Eden od mejnikov v zgodov" Rat ia Trst A jc bil 12 junij v burnem letu 1945, ko so zavezniške vojaške sile skupaj s civilno upravo mesta prevzele tudi vodstvo radijske postaje Oddaje so bile tedaj v italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku. Intervjuji, ki so nastali na osnovi spominov sodelavccv R^dia Trst A v vsem povojem obdobm, nam med drugim posredujejo splošno vzdušje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, pokažejo nam, kakšen odnos jc v vseh teh letih mela manjšina do slovenske radijske postaje, katere n kakšne oddaje so sestavljale program ter kakšni odnosi so vladali med sodelavci radia, ki jc t il posebno v orvih dveh desetletjih po vojni najpomembnejše informativno sredstvo. Menjava uslužbencev jc hila karpogesta. Težko jc bilo na primer po imetnikom pristati na cenzuro programa s strani Zavezniške vojaške uprave. Na nerazumevanji pr. ;o sodclavci radia naleteli tudi med predstavnik' Pokr; nskega NOO in Mestnega osvobodilnega svet; Trst, ki so obsojali njihovo sodc-lovame z zavezniki. Politična trenja med slovensko 122 manjšino, ki so se zelo zaostrila v ¿asu iiitormtMo-ja leta 1948, so prizadela vsa področja ži/ljenja in udejstvovania Slovencev v Italiji Radio Trst A je v tem obdobju zapustila cela vrsta sodelavcev, med katerimi so nekateri emigrirali v Južno Ameriko. Od leta 1SI49 do leta 1955, ko jc prevzela postajo RA1, so dajali značaj slovenskim radijskim oddajam pnsamtzniki, ki so ob koncu vojne Dri šli v Trst iz Jugoslaviie, ker se n;so strinjali z novo ureditvijo, ali pa so se moral zarad' drugih razlogov umaknit preko meie. Zarimi''o ie, da poslušalci prav v tem obdobju marsikdaj niso doživljali radia kot svc.ega, saj so bili begunci iz Jugoslav je v glavnem intelektualci in razlike med njimi in Pr morei, za katerimi je bilo dvaisetlctno obdobje fašizma brez slovenskih šol, niso bile le pol ične, ampak tudi kulturne Od leta 1955 je radijska postaia postopoma začela opuščati svo' LraLito propfgandni značaj, vendar so prctekia še mnoga Inta, da so na Radiu Trst A našle mesto vse komponente slovenske manjšine v Italiji. Počaci so zacclc v program vstopati oddaje iz Goriške, Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline. Zelo težko jc b;!o v začetku pripraviti oddaje iz teh krajev, predvsem ¿a rad i njihove izoliranosti, Pionirsko delo na tem področju jc opravil Pavle Merku, ki je vrsto let zbiral in snemal oddaje po Beneški Sloveniji in Reziji ter tako objgat ariiiv radia, obenem pa vzpostavljal stike in zveze s prebivalci Beneške Slovenije in drugih pokrajin. Zbrani spominski intervjuji, ki jih jc za knjige obdelala in pripravila L'.da Turk o Radiu Trst A nedvomno zaslužijo tako reprezentacijo. Intervjuji so skrbno obdelani, vid. se, da ie izpisovalee zelo pazil, da se ni spremrniala osnovna hniseJ Driče-vanj. Ob.prebiranju iziav občul.mo vzdušje, kije vladalo v studij;h, predanost posameznikov, konfrontacije starih n novih idej, seznanimo se z vrstami oddaj, reformam i, ki so spreminjale strukturo in delo na radiu in sledimo, kako se ic v obravnavanem obdobju radio vedno bolj odpiral in iskal stik s poslušalci. Res, da jc »prenos oddaj na papir«, kot pravi v uvodu Turkova, sprcni:alo nekaj težav, saj so odpadli zvočni zapri protagonistov in pričevanja z-gubr osebno noto s katere jc živa pripoved obarvana, vendar pa na tak način zapisani spomini nimajo v< č samo značaja proslavljanja okrogle obletnice radijske hiše, amoak ;ma publikacija že karakter resno opravljene študije o določenem času tržaške zgodovine. 123 osebne vesti Ivan Nemanič - šestdcsctietnik Ivan Nemanič je bil rojen 19. apnla 1931 v Slamni vasi pri Metliki kot najmlajši od dvanajsti!1 Otrok. Osnovno Solo je obiskoval v Metliki. Med vojno ie delal na kmetiji svojih staršev. Po vojni je obiskoval gimnazijo v Mctl'ki in Črnomlju, kjer je leta 1953 maturiral. Nato se je vpisa1 na Univerzo v Ljubljani. Diplomiral je iz zgodovine leta 1959. Bil je dober študent Za seminarsko nalogo o partizanskih bolnišnicah na Slovenskem je prejel študentsko Prešernovo nagrado Po diplomi je poučeval zgodovino na osnovni šoli v Vidmu pri Ptuju, po vrnitvi iz voiske leta 1960 pa na osnovni šoli Jože Lacko v Ptu. u in na Brezovici pri Ljubljani, nato seje leta 1964 zaposlil v Arhivu Republike Slovenije. Sprva je bil arhi-vist, od leta 1975 do 1984 vodja delovne skupine /a arhive prosvetnih, kulturnih, socialnih, zdravstvenih, cerkvenih provcn-cne n lilm, nato je prevzel vodstvo novoosnovanega odseka za film:;ko arhivsko gradivo. Leta 1965 je ooravil strokovni izpit za arhivista, leta 1974 specialistični izpit. Ka ¿979 pa mu jc komisija pri Skupnosti arhivov Slovenije podelila naziv visi? arhivist. Ivan Nemanič jc v arhivu opravljal vsa strokovna opravila od sprejemanja arhivskega gradiva do nrejanja in popisovanja ter izdelave inventarjev. Kmalu sc jc začel ukvarjati predvsem problematiko filmskega arhivskega sraoiv;i, ki gaje zakon o arhivskem gradivu leta 1966 ovrednotil kot rrgi-stratu.no in arhivsko gradivo. Leta 1968 je Arhiv Republike Slovenije zaec1 zbirati filmsko gradivo na vsem območju Slovenije. Slovenski arhivi sc se takrat dogovorili, da ga bo zbiral, evidentiral, ^aro-Vitl, obdc'oval in dajal v uporabe samo republiški arlii! in da sanii te dejavnosti ne bodo opravljali. Tedaj je začel z delom na filmu Ivan Nemanič, na tem področju edini v Sloveniji in eden redkih v Jugoslaviji. Opravil jc pionirsko delo. Izkušenj ni bilo nikakršnih, potrebnega znanja tudi ne, gradivo je bilo pri raznih imetnikih, še največ v skladiščih Triglav filma. Mnogi zapisi so bili v zelo slabem materialnem stanju, mnogi še na gorljivcn traku. Ni bilo p m vili skladišč, ne najirav za obdelavo filma. A dolgoletna prizadevanja so rodi sadove. Posrečilo seje /brati in v Arhivu Republike Slovenije deponirati vse znano filmsko gradivo, ki je nastalo na Slovenskem, zlasti starejše, ki je bi'o zaradi različnih vzrokov najbolj ogroženn Tako je oanes v Spojih Arhiva Slovenije prek 1000 filmov od prvih filmskih poskusov na slovenskem ozemlju .ela 1904 do današnjih dni. Ob tem je strokovno rasel udi 16 let cdiru filmski arhi/ist Ivan Nemanič Študiral jc in se strokovno izpopolnjeval. Obiskal je filmske arhive v Jugoslaviji, tako Hlmske novosti kot Jugoslovansko kinoteko -n se zgledoval po n"hovcm delu. Ko se ic leta 1977 udeležil mednarodnega ariuvskega tečaja v Parizu - Stagc tcehni que jr obiskal tum Francoski filmska arhiv v Bois d'Arcyju. Nato jc bii nekajkrat v nemškem, filmskem arhivu pri Bundesarehr/u v Koblcnzu. Ogledal si jc tudi inštitut za film v prankfurtn ter Nemško kinoteko v Bcr'inu. Pod njegovim vodstvom se ¡e v Arhivu Slovenije oblikoval filmski oddelek, ki so sc ob njem vzgledevali tudi kolegi s Hrvaške in iz Bosne in Hcrccgov ne, ko so snovali svoja filmska arhiva. Pripravi1 jc obsežen filmski invetar (1982). Takega dela do tedaj v Jugoslaviji n!:mo mcli. Naslonil sc jc lahko le na nekatere filmografijc. Priprava filmskega inventaría je Kla do'gotraino in zahtevno delo, ki ga jc z vztrajnostjo, zagnanostjo in znanjem odlično opravil. V njem ic popisanih 822 dokn-mcBtarnil filmov, 96 igranih ter 40 animiranih filmov, kolikor jih jc Arhiv zbral dc leta 1977. Inventar pomeni eno temeljnih del naše arhivistične literature. Ivan Nemanič z de'o m naaaljujc. Potem, ko sc jc filmski oddelek okrepil za dva neva delavca, sc vse bolj posveča obdelavi gradiva. Ob q0 letnic' Božidarja Jakca (1989) je pripravil publikacijo Filrmk: zapisi Božidaria Jakea, k: jc film:k inventar Jakčc-vih filmov V njem jc pokazal kako bogat vir podatkov za na.razliencjše raznkave ie lahke film. Metodo izdelave inventaría jc tokrat sc znopolnil. Sedaj pripravlja inventar Hadjurovih filmov in inventar za ostalo filmsko gradi/o k ga jc arhi / pridobil po letu 1977. Ivan Nemanič jc tud obveščal javnost o filmskem arhivu, njegovih strokovnih problemih in bogastvu njegovega izročila. Imel je referate na zveznih, republiških arhivskih kongresih in posvetovanjih terna prireditvah drugi'i organizacij. Pisal je v slovenskih strokovnih glasilih in strokovnih glasilih drugod v Jugoslaviji ter dnev nem časopisju. Nastopal je tuc na tcleviziii. Pripravil je več predstavitev naših filmov za javnost, med njimi dobro obiskane večere Iz filmske zakladnice Arhiva Slovenije v Cankarje vem domu, filmske predstave za šole in druge. Pripravil je neme filme iz našega arhiva za mednarodni festival v Pordenonn. Pud leti jc dal pobudo in opiav;i p - nravlialna dela, letos pa s sodelavko postavil odmevno razstavo Filmsk' ob- 1?A zornik 1946-1951 - zrcalo časa. Omen".:' oa :e tre ba tudi seenarij za film Soseska, kjer je upodobil sliko živfienja na vasi v redni Beli krajini. Ivan Nemanie si prizadeva, da bi Arhiv Republike Slovenije poleg filmskega gradiva imetnikov, ki so aolžni izročiti to gradivo po zakonu, pridobil tud: večkrat zelo dragocene zbirke privatnih ustvarjalcev (npr. B. Jakac, Čcrvinka). Dal je tudi pobudo za arh.vska filmska snemanja. Da bi obogatil filmski fond, pomemben za našo zRodoi no, je tudi v tujih filmskih arhivih evidentiral filmsko arhivsko gradivo, posneto pri nas, tako Tedenske filmske preglede v Filmskem arhivu v ZRN, Institutu Luce v Rimu, v filmskem arhivu Avstrije na Dunaju, načrtuje tudi evidentiranje v Franciji. Ivan NemaniČ je zaoral let no tudi pri postavljanju strokovnega sodelovanja z RTV, /a katere filmsko gradivo je Arhiv Republike Slovenije pristojen. Ker gre za najbogatejši sodobni arhiv, predvsem dokumentarnih posnetkov, je bil potreben poseben pristop že pri c identiranju tega gradiva. Na podlag' uspeSnih začetkov pri katerih gre nedvomno tudi za njegovo zaslugo, je delo steklo. Za delo, ki gaje opravil pri postavitvi filmskega oddelka pri Arnivu Republike Slovenije, za obdelavo filma kot dela naše kulturne dediščine in njihovo popularizacijo, je leta 1989 prejel državno odlikovan... Red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Svoj jubilej praznike naš drag '45 vrnila domov. Trpljenje v taborišču pije uničilo zdravje. Na ta čas soji ostali grenki spomini in le nerada je spregovorila o vsem trpljevilu, po liža-nju in bridkih izkušnjah, ki jih je morala doživeli kot mlado dekle. V arhivske vrste jc stopila julija 1953 m um ostala zvesta do upokojitve konec leta 1972. Začela jc v arhivskem oddelku v Muzeju narodne osvoboditve sedai Muzeju ljudske revolucije in potem z vključitvijo arhiva v novoustanovljenem Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja scdi'i Inštitutu za novejšo zgodovino. V arhivskem oddelku v muzeju seje takrat zbiralo predvsem gradivo partizanskih enot, organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja ter italijanskega in nemškega okupatorji ki ga je bilo treba uredili Posvetila sc je delu na fondih in zbirkah partizanskih vojaških enol in ustanov ter prav zaradi svoje natančnosti, ii stemni 'uicsli posebnega odnosa do gradiva in njegov.h ustvarjalcev, saj jc posredno mednje sodila tudi sama, uved- la poscDno podrobno strokovno obdelavo tega gradiva. Njeni podrobni popisi glavnega Štaba NOV in PO Slovenije ter njego ih odaelkov, part.zanskc samtcle, operativnih con, nekaterih divizij, brigad itd., so bili skupa: z UjCnim poznavanjem vsega gradiva , n nc nazadrjt izrednim spominom, dragoceno napotilo nporabmkom. Brez njenega pozna vanja partizanskega gradiva in ustvarjalcev, bi ostala maisikaicra muzejska razstava al: zgodovinski prispevek brez pomembnega vira. To dclojc imela rada in stika s stroko tudi po upokojitvi ni pretrgala. Vrsto let ic bila vodja arhivskega oddelka. V tem času jc vodila več skupnih nalog pri pripravi raznih tematskih vodnikov, pregledov in kartotek kol n.pr gradivo za l.i. Beneški proces, glasbeniki v NOV, komandni kader v NOV, padli v narodnoosvobodilni borbi na območju Žužemberka, tuji državljani v NOV, tržaški arhiv itd. Leta 1961 je pripravila scenam za Sava filin Teror okupatorja, Pod njenim vodstvom ic bil leta 1965 izdelan popis fondov in zbirk arhiva Inštituta za zgodovino delavskega gibanja za p, vi skupni Vodnik po arhivih Siovemje, Od leta 1962 je bila v uredniškem odboru Zbornika dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI -Borbe v Sloveniji, od osme do sedemnajste knj:ge. Njen. sodelavci v arhivu pa sc spominjamo naše Slavke tudi kol dobre pniatcljlec. Znala jc prisluh niti vsakršnim težavam, skušala razumet', svetovali in pomagal,, znala na sc ie tudi iskreno povcscli-ti, S svo/ m nalezljivim smehom je vzpostavila v kolektivu prijetno vzdušje. Marjeta Adamič 128 nove pr do >itve arh vov Arhiv Republike Slovenije 1991 Republiški rudarski inšpektorat (J960—1978, 37 tm) Jugoslovansk eenter za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj (1941-1990, 57 šk., 11 zab., 13 slik) Zavod Republike Slovenije za stai stiko (1946-1965, 1988-1990, 1,4 tm) Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo (1950-1988, 7 tm) Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije (1947-19"18, 77 tm) Družbeni pravobranilce samoupravljan a Republike Slovcn:jc(l 985-1988, 2,70 tm) Gospodarska zbornica Slovenije (1962-1986, 6 tm) Ministrstvo za energetiko (1975-1980, 1982-1985, 42 tm) Zavod za slepo n slabovidno mladino (1919-1971, 12 tm Zveza prostovol :cv borcev za severno mejo (19*0-1989, 12 sv.) Zveza SIS SR Slovenije za varstvo pred požarom (1977-1989, 5 tm) Splošno združenje Kmetijstva, živilske industrije in prehrane slovcnije (1979-1986. 1 tm) Osebni fond dr. Vladimir Ravnihar (1752-19 58, 3 šk) Osebni fond Ivan Pueelj (1830-1958, 3 tm) Osebni fond Ladislav Kiauta (1948-1986, 0,10 tm) Osebni fond Tine Debcljak (1935-1942, 1 šk.) Osebni fond dr. Fran Zwitter (1918- 1947,23 f) Osebni fond Franc Uršič (1896- 1951, 128 fotog., lOzv) Rodbinski fond (188C-1909, 34 dok.) Rodbinski fond Kavčnik (1919-1971, 8 šk.) Zbirka Ada Krivic - Dcqual (1935-1989, 5 šk.) Zbirka Lojze Gostiša (1853-1944, 1 mapa) Zbirka Milica Trcbše-Stolfa (1970-1986, 3 mape; Zbirka Marjeta Campa ( , 44 k.) Zbirka Jaka Rozman (1941-1989, 6 šk.) Zbirka matičnih knjig (1830 - 1890, 25 knjig) Zbirka razglcdnic (1880-1991, 67 k.) Zbirka okrožnic, razglasov, navodil (12. st., 12 tm) Zbirka plakatov (1991, 10 k.) Zbirka fotokopij (1919, 33k.) Zbirka filmo (87|25 šk.) Rodbinski fonü Kobilica-Pintar (1876-1969, 2 mapi) Pokrajinski arbiv Koper 1991 Okrajno sodišče Koper (1875-1945, 88,9 tm) Pokrajinski arhiv Maribor J991 Zveza kulturnih organizacij Maribor-le/no (1983-1990, l ,50 tm) Zveza kulturnih organizacij Marihor-Tahor (1982-1990, 1,00 tm) Zveza kulturnih organizacij Marihor-Pohrežjc (1983- 1990,2,00tm) Zveza kulturruh organimacij Marihor-Rotovž (1983- 1990, 6,00 tm) Občinska konfcrcnea Socialistične zvcz-c delovnega ljudstva Ruše (1981-1990, 1,30 tm) Občinski svet Zveze sindikatov Slovcnijc-Ruše (1981-1990, 1,80 tm) Pcrtl dr. Eman - Maribor (dopolnitev, 0,30 tm) Zveza prostovoljcev Borccv za severno mejo Maribor (1954-1976, 6,00 tm) Zveza prostovoljcev, borcev za severno meio Ptuj (1968-1990, 0,30 tm) Obči nski odbor Zveze združenj borccv NOV Luna:i (1952-1967, 1974-1986, 2.^0 tm) Občinski svet zveze svobodnih sindikatov Murska Sobota (1966-1986, 4,50 tm) kal Ivan - Imrc Ravne na Koroškem (zap., 10,00 tm) Gradbena fototeka Zavoda za urbanizem Maribor (17.-18 stol. do 1974, 7,00 tm) Dri štvo visokošolskih, pedagoških in znanstvenih delavcev Maribor (1960-1990, 2,00 turi POZD »Strojscrvis« Benedikt (1979-1985, 0.50 tm) Marksistični center Maribor (1972-19°0, 30,00 tm) Univerza Maribor (1964-1975, 30,00 tm) Zgodovinski arbiv Ljubljana J991 Zgodovinski arhiv Ljubljana Enota za območje mesta in občin Ljubljane ter Enota za območje občin obljubljanske regije T-mcljno javno tožilstvo v Ljubljani, Enota v Ljubljar (1979, 1,2 tm) Javno tožilstvo za glavno' mesto Ljubljana (1945-1952, 0,8 tm) 12Í) Javno tožilstvo za 1. in IV. rajon glavnega mesta iBUa (1949-195 1.0,2 t m) Javno tožilstvo za II., 111. in V. ra;on glavnega mesta Ljubljana (1949-1951, 0,2 trn) Osnovna šola narodni heroi Tone Tomšič, Ljubljana (0,8 tm) Osnovna šola Poljane, Ljubljana (0,4 tm) Srednja upravno administrativna šola, Ljub);ana (1,8 tm) Osnovna šola Prnlc, Ljubljana (191 1-1980, 0,4 tm) Glinokop opekarne Črnuče (0,1 tm) Zbirka Ulčar, Ljubljana: - razno gradivo (1915-1943, 0,1 tm) Drago Mušie, Ljubljana (1906-1991, 3.7 tm) Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Ljubljana (1900-1974,1 l tm) Hišni svet Miklošičeva c.7 in 7.a Ljubljana (1955-1968,0,3 tm) Arhivske razstave 1985 (0,6 tm) Plakati (1957-1965, 4 enote) Občin^i odbor ZZf NOV Ljubljana Center (1,4 tm) Olepševalno društvo Vrhnika (1928-1941. 0.1 tm) Fololcka: - totograflje (po neg. filmih Vi'jema Zupanca) (1945-1985, 957 enot) - fotografije (Ciril Ulčar) (1 I enot) - fotografije (Marjan Drnovšek) (18 enot) - razglednice (Janez Mavric) (5 enot) - razgledni«: (Katarina Ivančič) (1957-1972, 28 enot) - razglednice (Marko Kambič) (1927-1940. 8 enot) Mestni komite ZKS Ljubljana (1967-1988, 14.2 tm) Medobčinski svet ZKS Ljubljana (l980-1 «SI 1,5 tm) Občinski komite ZKS Ljubhana Vič Rudnik (1971-1989, 10,4 tm) Občinski komite ZKS Metlika (1979-1985, 1.8 tm) Občinski komite ZKS Kranj (1968-1989, 9,9 tm) Občinski komite ZKS Vrl ika (1981-1989. 0.9 trn) Oddelek v Idriji Pogrebni sklad Idrija (1871-1990. I tm) Rudarska braiovska skladnica (1899-1917. 0,2 t m) Delavska univerza Idrija (1960-1971, 0.1 tm) Lovska družina Krckovšc. Idrija (1953-1988 1.0 tm) Pokrajinski arhiv v Novi Gorici 199« Iranilnica in posojilnica v Mirnu (1897-1949. 0,5 ini). Občinska gasilska zveza Bovec (1955—1^61, 1 mapa). Gasilsko društvo Bovec(19137-1989.0.15 lni\ Šahovski aktiv skupščine občine Tolmin (1962-1965, 1 mapa;. Okrajni ljudski odbor Tolmin (19487-1955, 1,5 im). Okiajni ljudski odbor Gorica (19557-1960?. 0,7 tm). Občinski ljudski odbor liovcc (1952-1961. 0,7 t m). Občinski ljudski odbor Kobarid (1 953-1961, 1,4 t m). Občinsk. ljudski odbor Most na Soči (1952-1954.0,1 im). Občinski ljudski odbor Tolmin (1952-1965, 2,8 tm). Občina Ajdovščina (1931-1944,0.6 tm) Mestni ljudski odbor Ajdovščina (1946-1952, 0.3 t m). Občinski ljudsk' odbor Ajdovščini] (1952-1963, 1968, 5 tm). Občinski ljudski odbor Vipava (1952-1959, 0,9 tm). Zavod za pravno pomoč Ajdovščina (1962-1973 0,6 tm). Zveza prijateljev mladine občina Nova Gorica (1961-1980, 0,8'tin). Kovmsko industrijsko podj :ljc TRENTA liovcc (1960-1975,0,4 tm). Soške elektrarne Nova Gorica-noajctjc za proizvodnjo in prenos električne energije (1950-1984, 3 tm). Sp'oŠno gradbeno podjetje Gorica (1948-1981, 4,5 tm). Osnovna šola Bavšica (1947-1960 0,1 im). Osnovna šola Log pod Mangartom (1947-1966, 0,1 im). Osnovna šola Čczsoča (1947-1963, I mapa). Osnovna šola Srpcnua (194"J-1957. 1 mapa). Osnovna šola Lepcna (1948-1962. 0.1 tm). Osnovna Šola Kal Koritmca (i947-I962, 1 mapa). Osnovna šola Trenta (1947-1963, 0,1 tm), Osnovna šola Seča (1901-1962. 0,2 tm) Osnovna šola Žaga (1947-1963, 0.1 tm). Otroški vrtec Bo vec (1952-1969, 0.2 t m). Otroški vrtcc Čcz.soča (1955-1965,0.1 tm). Osnovna šola Bovec (1947-1965, 1,6 tm). Zveza tclcsnokullurnih organizacij Tolmin (197.5-1980,0.1 im). Zveza kulturnih organizacij Toimin (1974-1981, 0.1 tm) Energetska skupnost za območje občin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin (198.3-1988, l mapa). Mladinski dom Simona Kosa Tolmin (1946-1963,0.65tm). Pomožna šola Tolmin (1954 -1963, 0,1 5 tm). Poseben vzgojni in izobraževalni zavod Tolmin (1964-1978,0.8 tm). Delavsko prosvetno društvo Svoboda nova Gorica (1948-1959, 1 mapa). Franc Biziak Nova Gorica (?-?, 1 mapa). Osnovna šolu Solkan (1974-1981, 30 filmov). Modna konfckeija Ideal Nova Gorica (19*9-1989, 1,3 tm) Za družne mlekarsko podietje Mlekarna Podna-nos (1907-1966, 0,7 tm). 130 Šahovsko društvo Nova Gorica (1961-1989, 1 mapa). Mestni odbor OF Solkan (1950-1952, 1 mapa). Osnovna šola Miren (1947-1975, 3,2 Bn). Osnovna šola Kostanjevica (1962-1963, 1 mapa). Osnovna šola Bilje (1955-1963, 1 mapa). Telesno vzgojno društvo Partizan Tolr. n (1945-1977,0,15 tm) Nogometni klub Tolmin (1971-1974, 1 mnpa). Osnovna šola Logje( 1941-1963, 0,1 trn). Osnovna šola Kred (1938-1961, 0,1 tm). Osnovna šola Robidišče (1948-1965, 0,1 tm). Osnovna šola Smast (1947-1961,0,1 tm). Osnovna šola Vršno (1946-1961, 0,1 tm). Osnovna šola Borjana (1948-1962, 0,1 tm). Osnovna šola Livek (1951, 1 list). Osnovna šola Sedlo (1948-1957, 1 knjiga). Osnovna šola Krn (1947-1963,0,1 tm). Osnovna Šola Brcginj (1947-1963, 0,1 tm). Osnovna šola Drežmea (1938-1963, 0,1 tm). Osnovna šola Kobarid (1948-1978, 19 tm). Dijaški dom Kobarid (1949-1968, 0,2 tm). Kmeti'1 [;o gospodarsko šola Drcžnica (1954-1957.0,1 tm). Grafika Soča Nova Gorica (1959-1975, 1987, 2 tm). Medobčinska košarkaiska zveza severne Primorske Nova Gorica (1972-1977, 1 mapa). Osnovna šola Borisa K driča Ajdovščina (1945-1989, 1 tm). Osnovna šola Ustje (1946-1962,0,1 tm). Osnovna šola Planina (1927,1946-1965, 0,3 tm). Vajenska šola za razne stroke Ajdovščina (1949-1960, 0,6 tm). Tovarna kemičnih izdelkov in proizvodnja krede Srpeniea (1953-1975, 0,7 tm). Društvo inženirjev in tehnikov gozdarska Posočje Tolmin (1961-1990, 1 mapa). Tclesnovzgojno društvo Partizan Tolmin (1953-1969,0,2 tm). Nogometni klub Tolmm (?-i985, 1 mapa). Občinska strelska zveza Tolmin (1953-1990, 0,2 tm). Mešani pevski zbor Podbrdo (1976-1985, 1 mapa). Pok.ajinski arhiv v Novi Goric11991 Atletsko društvo Posočje Tomin (1972-19«4, 0,1 tm) Gradbeno obrtno podjetje Ajdovščina (1949-1986, 1,1 tm) Medobčinski svet SZDL scvcrnoprimorskih občin Nova Gorica (1983-1990, 0,6 tm) Občinska konfcrcnca SZDL Nova Gorica (1955-1979 3,8 tm) Občinski odbor SZDL Šempeter pri Gorici (1953-1960, 0,3 tm) Občinski odbor SZDL Branik (1952-1955, 0,1 tm) Občinski odbor SZDL Dobrovo (1952-1961, 0,2 trn) Občinski odbor SZDL Kanal (1952-1961, 0,2 tm) Ok/aini odbor Zveze ženekih društev Gorica (1955-1957,0,1 tm) Kraicvni odbor OF Solkan (1945-1948, 0,1 tm) Krajevni odbor AFŽ Solkan (1946-1950, 0,1 tm) Mestni odbor Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev Gorica (1946-1950, 1 mapa) Okrajni odbor SZDL Gorica (1957-1963, 1 mapa) Okrajni odbor SZDL Tolmin (1954, 1 mapa) Društvo slikarjev amaterjev Tolmin (1977-1984, 1 mapa) Občinski odbor SZDL Most na Soči (1952-1955, 0,1 tm) Občinski odbor SZDL Trcbuša (1951-1953, 1 mapa) Občinski odbor SZDL Grahovo (1952-1952, 0,1 tm) Občinski odbor SZDL Kobarid (1953-1961, 0,6 t m) Občinski odbor SZDL Bovce (1951-1962, 0,4 tm) Občinski odbor SZDL Tolmin (1952-19*2, 0,7 im) Stanislav Kuščcr (191 5-1987, 0,1 tm) Milan K'emcnčič (1 871-1990, 0,2 tm) Osnovna šola Jože Srebrnič Dcsklc (1955, 1968-1983, 1,4 tm) Občinska konfcrcnca ZSMS Aidovščina (1973-1990, 3.9 tm) Območja SIS za PIT promet (1976-4 989, 0,5 tm) Zavod za šolstvo SR Slovenije - organizacijska enota Nova Gorica (1970-1990, 1,5 tm) Dr. Branko Rustija (1952-1959, 1984 I mapa) Planinsko društvo Tomin (1946-1980, 0,8 tm) Meddruštvcni odbor planinskih društev Primorske (1961-1979, 01 tm) Glasbena šola Šempeter pri Gorici (1957-1984, 0,5 tm) Okrajna šahovska zveza Nova Gorica (1958-1963, 1 mapa) Turistično društvo Most na Soči (1953-1954?, 1973-193""?, 1 mapa) Osnovna šola Most na Soči (1923-1980, 3 tm) Vojkova delavska univerza Ajdovščina (1959-1990,0,4 tm) Občinski komite ZKS Tolmin (1982-1986, 1988, 1,8 tm) Dr. Izidor Reja (1905-1907, 1 mapa) ' IK Tovarna igel Kobarid ('951-1987, 2,5 tm) Hranilnica in posojilnica Šempeter pri Gorici (1900-1949, 2,5 tmj KmceKa hranilnica in posojilnica Grgar (1908 H 946, 0,2 tmj Posojilnica v Riljah (1927-1949,0,25 tm) 1 rretijsko društvo Šempeter pri Gorici (1899-1944, 0,6 tr i) Gospodarska zadruga Vrtojba (1920-1933, 1 knj.ga) Družinske zapuščine Gab^jc (1819-1943, I m;i pa) Osnovna šola Podbrdo (1907-1908, 1920-1943, 0,3 tm) Jernej igur (1956-1976, 0,1 tm) Offlijni sindikalni svet Tolmin (1946-1956, 0,2 trn) Občinsko sodišče Tolmin 11945-1978, 45 tm) Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin (1949-19X0, 0,5 trn) SGP Primorje Ajdovščina (1946-1981,2,8 trn) Frane Čcrnic (1916-1947, [ mapa) Tcresn Vidic, Marija M a kovic (Vidic) (1923-1942, 1 mapa) Lcandcr Peroei (Perozzi) (1908-1935, 1 mapa) Andrej Mnžicn (19.39-1940, l mapa) Vladimir Gradmk (19757-19837, 0,1 trn?) Gasilsko društvo Tolmin (1991, 1 mapa) Okrajni odbor Zveze borccv NOV Nova Gorica (1953-1957, 0,6 tm) Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti občine Tolmin (1974-1990, 1,7 tm) Dr.ing.France Avčin (1929-1983,0,7 tm) Osnovna šola Umntk (1945-1977,0,9 tm) Šahovsko društvo Nova Gorica (1961-1989, 1 mapa) Krajevna skupnost Podnanos (1959-1984?, 0,1 tm) Fin ill Novn Gorica (1950-19'19, 1,5 tm) Ivan Gabcršck (1908-1927, 1 mapa) Franc Prunce (l()43-l960, 1 mapa) Arliiv Irštitutii z* novejšo zgodovino Belokranjski odred, sanitetni odsek (1944 -1945, 0,06 tm) Okrožje Litijii, popi' prebivalcev vnsi za volitve ^944 (1944,S5 listo1) ?,ivilske oz, potrošniške lip k »z niče (1915, ll'41, 1944, 1945-1946, 1948-1951,0,01 tm) Ivan .lurčcc. Gradivu o Svabsko-nemški kulturni zvezi v Cc'ju (1931 - 1945,0 10 tm) Počakaj Janez Ciril, osebni dokumenti (kseroks-kopije 1941 - 1044, 16 listov) Izjave o delovanju Lojzeta Ilohkniuta v NOG (5 listov) Mu ki r Vem, Prispevek o Leopoldini Mek-na (18 listov) Plahuta Slavica, Partizanski! kuIt»rnoprosvetna dejavnost na Primorskem 1941 - 1945 (magistrski naloga) Zgodovinski arhiv v Ptuju 1990 Občinski komite zveze krmunislov Slovenije - Ptuj (1979 - 1985, 51 šk, en zavitek plakatov 5,5 t m) Občinski kom ne zveze socialistične mladine -Ptuj (1945 -1984 9šk, 1 tm) Kadi» tednik - Pluj (1963- 1978 64 šk, 7 tm) Osnovna šola h an Spolenak - Pluj - Brej; (1912 -1979, 1 5 šk, 2,1 tm) Osnovna šola Trnovska vas (1852 - 1937, 1 šk, 0,1 tm) Skupščina občine Ormož (196« - 1980, 340 šk, 40 tm) Oličinskii konfcrcnca socialistične zveze delo vnetja ljudsiva - Ptuj ( 1980 - 1990 5 tm) SO Ptuj - tjcodelska uprava Pluj - Zbirka lislin splošncj-a Ijndskcj-a premoženja (1945 - 1976, 15 tm) Osnovna šola slovenske goriške čete - .luisinri (1943-1989, 6 tm) Zveza socialistične mladine Slove je -■ Ormož (1967 - 1988, 7 šk, zavoj plakatov, 0,7 tm) Gradivo Veleposesti SlalcnberE (po 1850-1941, 2 šk, 0,2 tm) Vodno gospodarsko podjetje Drava Ptu| (Vodne karte zemljevidi, načrti brez Ictnic, 64 kosov) Zgodovinski a ¡Ki v v Ptuju 1991 Bolnica Ormož ( 1939 - 1947) Bolnica za TBC in pljučne bolezni (194C - 1967 93 šk, 9 3 tm) Temeljno sodišče Maribor Pluj Zaplembni spisi in izvršbe (1932 - 1959 16 lase 19 map, 2 tm) Skupščina občine Ormož Zapisniki sej izvršnega sveta in zapisniki skup ščiil (1974 - 1986 71 knjig- vcziimh, 1 fasc.,-700 let Ormoža, 6 tm) Urbar vinske desetine za gosposčino Bistrica (1674 - 1675, manjša knjižica brc? platnic) Sodnik za prekrške Ptuj (1971 - 1982, šk. 54 kuj 47, tm 7) Občinski komite socialistične zveze delovnega ljudsiva Ormož (19'14 - 1987, šk. 22, knj. 4, plakati, 13 magnetnih trakov, 6 tm) 132 bibliografi a arhivskih delavcev Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka \:i3_ Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 134 Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka u,r) Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka _i:jfi Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 7 Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 138 Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka _139_ Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka _140 Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka UDK 930.25M78.il UDK930.251.001:343 Btnedc ic. prof. - vodja Arhivsko muzejske službe Univerze v Ljubljani 61000 LJubljana. Kongresni trg 11 Jelka Melik, samostojna svetovalka, arh .stka. Arhiv Republike Slovenije. 61000 L:ubl;ana. Zvczdarska 1, SLO »Nekater specialni problemi arhivskega grudna Univerze i Ljubljani«. Kazensko materialno pravo na Slovenskem od 1852 do 1930 Arhiii, Ljubljana. XIV Al. št. l-2.str.31 Arhivi. Liubljana. XIV/1991. št. 1-2. str. 24 V prspivku je zajet predvsem problem večkratnega spre-minjinia univerzitetne zakonodaje, vodenja eentralne univerzitetne matrike in osebnih izkazov študentov ter p,nmen Vseučliske komisije za zgodovino Univerze v Ljubljani. Prispevek podaja kratek pregled temeljev kazenskegi materialnega prava, ki je veljalo na Slovenskem od 1852 vse do 1930 z namenom opozoriti na previdnost pri valorizaciji in strokovni obdelavi gradiva kazenskih sodišč. UDK 930.251.001:336.72 UDK 908.497.12 »9/18« Škofja Loka Stane Granda, magister, raziskovalni sjeti k Znanstvenoraziskovalni center SAZU. 61000 Ljubljana. Novi trg 5. SLO Franee Štukl. mag. vodja enote. Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za kofjo Loko . 64222 škofja Loka, Blaževa 14 Problem valorizacije gradiva nekdanjih hranilnic in posojilnic Arhivi, Ljubliana. XIV/l 991. št. 1-2. str. 23 Avtor v prispevku opozaria pred prenagljen n izločanjem računskih knjig hran.ire in posnjflnie, kijih smatra za bistveni del arhivske zapuščine teh zavudov. Iz preteklosti Škofje Loke in Loškega gospodstva Arhivi, Ljubljana. XIV/1991. št. 1-2. str. 33 Avtor nas v kratkem seznani s pomenom frei ¡¡nškega loškega gospostva med leti 973-1803 ter nadaljnjem razvoju tega prostora v upravnem, cerkvenem, gospodarskem in kulturnem pogledu. UDC 930.25 1.001:343 Jelka Melik, Archivist, Archive of the Republic Slovenia, 61000 Ljubljana, Zvezdarska I, SLO Criminal Law in Slovenia 1852 - 1930 Arhivi (Archives), Ljubljana, X1V/1991, No. 1-2, pp. 24 The contribution gives a short survey of criminal law foundations, being in forcc in Slovenia from 1 852 up to 1930, in order to draw attention to taking care of on the occasion of valorisation and expert handling of the material of penalty law courts. UDC 908.497.12 »9/l8«Skofja Loka France Stukl, M.A., Unit Head, Historical Archive, Unit for Skofja Loka, 64222 Skofja Loka, Blazeva 14 From the past of Skofja Loka and the Loka Dominion Arhivi (Archives), Ljubljana, XlV/]991,No. 1-2, pp. 33 The author gives a short presentation of significance of Freising estate in Loka in the years 973 - 1803 and of its development from administrative, ecclesiestical, economic and cultural aspect. UDC930.2^3:378.11 Ana Benedetic, Prof Head ofthe Archival-Museum Department of the University in Ljublana 6100U Ljubljana, Kongresni trg 11 Some Special Problems Concerning the Archiies ofthe University in Ljubljana Arhivi (Archives). Ljubljana, X1VM991, No. 1-2. pp. 31 The contribution deals mostly with the problem of frequent university legislation changing, taking care ^f the central university register anc dentity cards of the students, as well as with the significance of the University Committee for History of the Univenàtv in Ljubljana. UDC 930.251.001:336.72 Stane Granaa, M.A., Research Councillor, Scientifie-researcl Centre of the Acadeni; of Sciences and Arts, 61000 Ljubljana, Novi trg 5, SLO The Problem of \rehires Valorisation of Former Saiings and Loan Banks Arhivi (Archives), Ljubljana, X1V/1991, No. 1-2, pp. 23 The author in his contribution warns against ovehasty elln nation of the accountancy books of savings and loan banks considering them the essential part ofthe archive inheritance of those institutions. UDK 930.253:353:338.242.4.025.87 VI ko M:ko'a, Arhiv st, Zgodovinski arhiv v Celju, 63000 Celje Trg svobode 10 Arhivsko gradbo u medvojnih in puvojnih zaplemhali premoženja v Sloveniji Arhivi, Ljubljana, XIV/1991, št. 1-2, str. 5 Avtor v releratu obravnava problematiko arhivskega gradi .a. ki je nastalo pn izvajanju nemških zaplemb premoženja v obdobju okupacije na Spodmem Štajerskem in problematiko arhivskega gradiva o tistih zaplembah, ki so jih v prvih povojnih ietih v Sloveniji izrekle zaplem-bne komisije ter vojaška m civilna sodnča. UDK 930.251 (497.12)»1918/66« Marija Oblak-Carni, direktor, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, Zvezdarska 1, Slovenija Organizacija arhivske službe v Sloveniji Arhivi, Ljubljana. XIV/1991, št. 1-2, str. 27 Avtorica dais pregled organiziranosti arhivske službe v Sloveniji in arhivske zakonodaje od nastajanja arhivov med obema vojnama do ustanovitve Osrednjega državnega arhiva leta 1945, vzpostavljaira arhivske mreže na celotnem slovenskem državnem ozemlju in njenega dokončnega oblikovanja po sprejetju slovenskega arhivskega zakona leta 1966. Predstavi tudi organiziranost arhivov po Zakonu o naravni in kulturni dediščini (1981). UDK 930.253:332.2 (497.12) Petei Ribnikar, arhivski sv*etmk \ pokoiu, Arhiv Republike Slovenije, 61000 Ljubljana. SLO Komisija za agrarne operacije v Ljubljani ¡n njeno arhivsko gradivo Arhivi,Ljubljana,XIV/1991,št. 1-2,str. 10 Avtor obravnava razdel]evanje skupnih kmetijskih zemljišč, za katero je Avstrija ustanovila leta 1888 Komisijo za agrarne operacije. Arhivsko gradivo hrani Arhiv Republike Slovenije. UDK 930.253:37 (497.12-14) Branko Šuštar, kustos arhiva, Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, 61000 Ljubljana, SLO Viri za zgodovino istrskega šolstva v Slovenskem šolskem muzeju Arhivi, Ljubljana. XlV/199i,5t. 1-2, str. 16 Prispevek predstavlja arhivsko gradivo o istrskem šolstvu s severnega dela šolskih okr?jev Koper in Voloskc (šolske kronike, gradivo Okrajnega šolskega nadzomištva Jelšane) še neobjavljeno razpravo o slo vensko-hrvatski jez;kovni meji v Istri in grad.vo o Istri v fondu Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev (do 1920), ki jc povezovala tudi štiri istrska učiteljska društva. UDC 930.251 (497 12)» 1918, 66« Marija Oblak-farni, Directress, Archive ofthe Republic Slovenia. Ljubljana, Zvezdaiska 1, Sloveni i Organization ofthe \r chive Administration in Slovenia Arhivi (Archives), Ljubljana, XlV/1991, No. 1-2, pp. 27 The authoress gives a survey of the organization ofthe archive act: vity in Siovcnia and ofthe archive legislation from the beginnings of the archives between the World Wars till foundation of the Central State Archive in 1945, reestabl shmcnt of the archive net in all Slovene slate terrMry and its final forma"on after passing the Slovene archivc act in 1966. She also describes the organization ofthe archives according to the Nature and Culture Inheritance Act (1981). UDC 930,253:37 (497,12-14) Branko Šuštar, Archivc Custodian, Slovene School Museum, Plečnikov tig 1, 61000 Ljubljana, SLO Sources for the History of Istrian Educational System in the Slovene School Museum Arhivi (Archives), Ljubljana, X1V1991, No. 1-2, pp. 16 The contribution presents the prchivQ referring to the Istrian educational system in the northern part of school districts Koper and Volosko (school chronicles, the archives ofthe District School Inspectorate Jelsane), (s.ill) not published treatise dealing with the Slovene-Croat linguistic boundary in lstria and the archives on Istria in the archive group? Association of Austrian Yugoslav Teachcrs Societies (until 1920) which linked up also four Istrian teacher; societies. UDC 930,253:353:338.242.4.025.07 Mil^o Mikola, Archivist, Histórica! Arch ve in Cclje, 63000 Ccljc, Trg svobodc 10 Arc!ii> es on Property Confiscations in Sloienia during and after llie Second World War Arhivi (Archives). Ljubljana, XIV 1991, No. 1-2, pp. 5 The author in his contribuí, in deals with the problems of the archives resulting from the execution of German pro-pert" confiscation during the occupation in Lower Styria, and with the problems of the archives referring to those confiscations which were passed by the confiscation committees and by the courtmateri; Is and civil courts in the first postwar years. UDC 930,253:332.2 (49-'. 12) Peter Ribnikar, Retired Archive Councillor, Archivc of the Republic Slovenia, 61090 Ljuhljana, SLO Comittee for Agrarian Operations in Ljubljana and lis Aichives Arhivi (Archives). Ljubljana, X1V199L N'o. 1-2, pp. 10 The author deals with attribution of collective rural pieces of land, for which Aust^'a founded the commiliee for agrarian operation:, in 1888. The archives are kept by the Archive of the Rcpubhc Slovenia, UDK 325(493.12-12=861)»14« Žarko Štrumbl, samostojni svetovalec - arhivist. Arhiv Republike Sloven';, 61000 Ljubljana. Zvezdarska 1, SLO Uskoki na Slovenskem in v Zumbcrku Arhivi. Ljubljana. XIV/!991. št. 1-2. str. 42 P* kazan je prihod Uskokov v Bdo krajino in Žumberak z njihovimi posledicaml na razvoj. UDK. 930.251.001:32/33 (497. l2)»1945/91« Marija Kos, arhivistka. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Oorenjsk" Kranj. &4000 Kranj, Stritarjeva 8 Vpliv družbenoekonomskih sprememb na valorizacijo ustvarjalcev arhivskega gradiva v gospodarstvu 1945 -1991 Arhivi, Ljubljana, XIV/1991, št. 1-2, str. 19 V članku ie prikazan pre°,Ied družbenopolitičnih in ekonomskih razmer v naši državi od leta 1945 do 1991 in njihov vpliv na razvoi gospodarstva. UDK. 377.1:674{497.12)(09l) Saša SerSe, Arhiv Republike Slovenje. arhiv,st, Zvezdarska 1.61000 Ljubljana Obrtna šola za obdelavo lesa v Ljubljani Arhivi, Ljubljana. X1V'1991, Št. 1-2. str. 39 V prispevku | podana kratka zgodovina prve slovenske obrtne šole za obdelavo lesa na Kranjskem, ki je bila ustanovjena leta 1888 v Ljubljani. UDC930.251.001:32. 33 (497.12)» 1945/91 « Mania Kos, Archivist, H:storieal Archive I iubljana. unit for Upper Camiola, 64000 Kian; Stritarjeva 8 Influence of Socioeconomic Changes on Valorisation of Archive Creators in Economy 1945- 1991 Arhivi (Archives), Ljubljana, X1V/1991. No. 1-2, pp. 19 The contribution gives the survey of sociopolitical and economic conditions in our state in the years 1945 -1991 and their influence on the economy development. UDC 325(493.12-12=861 )»14« 7arko Strumbl, Aiehivist, Archive of the Republic Sb-venia, 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1, SLO »Uskoki« in Slotenia and Zumberak Am hi (Archives), Ljubljana. XIV/1991, No. 1-2, pp. 42 The author deals with the arrival of the socalled »uskok' <. a sort oi immigrants, to White Carniola and 2umbe-rak and consequences of their settling there on the development of that region. UDC 377.1:674(497.12)(091) Sasa SerSe, Archivist, Archive of the Republic Slovenia. Zvezdarska 1, 61000 Ljubljana Wood Cultivation Vocational School in Ljubljana Arhivi (Archives), Ljubljana, XIV,'1991, No. 1-2, pp. 39 The contribution gives a short history of the first Slovene wood cultivat on vocational school i Carmola, founded in 1888 ,n Ljubljana. ZGODOVINSKI ARHIV V CELJU 63UOO Celje, Trg svobode 10 Tel.: (063) 25-5*6,'25-552 POKRAJINSKI ARHiV KOPER 660^0 Koper, Čevljarska 22, Tel.: (066)21-824 Enota Piran 66330 Piran, Bolniška 30 Tel.: <066)73-822 ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA 61000 Ljubljana, Mestni trg 27 Tel.: B» h 1 10-166 Enota za Gorenjsko 64000 Kranj, Stritarjeva 8, Tel. (064) 2 4-480 Enota za Dolenjsko in Belo krajino 68UOO Novo mesto, Jenkova 1 Tel.: (068)22-163 Enota i Skofjo Loko 64220 Skofja Loka, Blaževa 14, Tel.: (064)621-39C Oddelek v Idriji 65280 Idrija, Prelovčeva9, Tel.: (065) 71-416 POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR 62000 Maribor, Glavni trg 7, Tel.: (062) 26-871 62000 Maribor Grajska 2, Tel.: (062) 28-622 POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI 65000 Nova Gorica Trg Edvarda Kardel|a 3 Tel.: (065) 24-521 ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU 62250 Ptuj, Muzejski trg l Tel.: (062) 771-619 ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE 61U00 Ljub iana, Zvezdarska 1, Tel.: (061) 1 " 1 -222, 151-266, 151-308, 216-551 (direktor) ARHIV MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE 61000 Liubliana, Beethovnova 3 Tel.: (061)217-990 ARHIV INŠTI TUTA ZA NOVEJŠO ZGODOVINO 61000 Ljubljana, Kongresni trg l Tel.: (061) 156-Ig NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA 610U0 Ljubljana, Ciril Metodov trg 4, Tel.: (061) 328-895, matica .310-673 POKR \JINSKI ARHIV MARIBOR -ŠKOFIJSKI ARHIV 62000 Maribor, Koroška 1 Tel.: (062)27-690 ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER 66000 Koper, Trg revolucije 1 l, Tel.:(066)U-887 ARHIVSKO DRUŠTVO SLOVENIJE 61000 Ljubljana, Zvezdarska l, Tel.: (061) If 1-222, 151-266