Državni zbornici se ne mudi z relifom. Najprfo bodo vpeljali preiskavo o položaju
Columbus, O., 17. maja. Državna zbornica države Ohio, ki je bila sklicana v poncleljek na povelje governerja Daveya glede relifa, je jako počasna s svojim delom.
Takoj ko se je poslanska zbornica posta^odaje sešla, je bilo imenovanih enajst članov zbornice v posebni preiskovalni odsek, ki naj preišče kakšen je relifni položaj v večjih mestih države Ohio.
Toda ker je v tem odboru večina poslancev, ki prihajajo iz farmarskih okrajev, kjer so veliki nasprotniki relifa, ni dosti pričakovati od tega odseka.
Odsek mora zbornici poročati
prihodnji teden, kaj je pronaj-del, nakar bo zbornica ukrenila gotove korake. Do prihodnjega tedna, dokler ta odsek ne poroča, pa zbornica ne bo ničesar delala.
Dotični odsek pride najprvo v Cleveland, kjer bo preiskaval vse natančno, koliko je denarja na razpolago, kakšne vrste re-lif dobivajo brezposelni in kaj je mesto Cleveland ukrenilo do-sedajtozadevno.
Računa se, da kakšne pomoči od državne zbornice še najmanj dva tedna ni pričakovati, ker zbornici se ne mudi. V njej imajo večino podeželski poslanci ki niso naklonjeni relifu.
Štrajk relifnih delavcev v City Malhi
Cleveland. — V dvorani mestne zbornice clevelandske se še vedno nahaja kakih 150 relifnih delavcev, ki So sklenili, da.ostanejo tam en teden na sedečem štrajku. Štrajkarji so zelo pridni in snažni. Imajo poseben odsek, ki pazi, da ostane dvorana, kjer zboruje mestna zbornica, vedno čista. Drugi odbor zopet skrbi, da dobijo štrajkarji dovolj jesti. Sedeči štrajkarji vzdržujejo vzoren red. Direktor javne varnosti je naročil policiji, da sedečih štrajkarjev ne smej preganjati, toda obljubiti so morali, da se bodo držali samo ene dvorane in ne bodo tavali po mestni hiši. štrajkarji imajo deset kuharic in dobili so tudi električno peč, na kateri kuhajo, dočim jim je oskrbnik mestne hiše posodil 15 metel, da so temeljito očistili dvorano in hodnike okoli dvorane. Včeraj zjutraj so poslali governerju Daveyu brzojavko, v kateri' pravijo, da je relifni položaj v Cle-velandu škandal za narod.
--—o-
V domovino!
Nenavadno veliko naših rojakov gre letos na obisk v staro domovino. Tako se nam sporoča, da odpotujejo na 28. maja iz Clevelanda Mr. in Mrs. Anton Baraga, Mr. in Mrs. Anton Jerman ter Mr. in Mrs. Josip Jan-ževič. Ti gredo z avtomobili in se vkrcajo na ladjo 1. junija. Na 6. junija pa odpotujeta iz Lo-raina Mr. in Mrs. Anton Eisen-hardt, ki se vkrcata na ladjo 7. junija. Kdor ima kaj sporočiti 2a svojce v domovini, naj se 2&lasi pri omenjenih. Vsem skupaj želimo najlepšo vožnjo, mnogo zabave v lepi domovini in srečen povratek zopet nazaj v Ameriko.
Razširjena Euclid Ave.
V kratkem nameravajo začeti s širjenjem Euclid Ave. *Ued 79. in 101. cesto. Euclid Ave. je tam primeroma zelo °2ka. Cesta bo razširjena za Povprečno 15 čevljev, kar bo Zelo pomagalo k boljšemu prometu.
Pucel ima hčerko
Naš prijazni councilman iz varde, Mr. Edward Pucel je ^ dni dobil v darilo od vil rojene prav krepko hčerko. Iskrene čestitke!
Zadušnica
Za pokojnim Frank Skuly se brala sv. maša v četrtek ob
uri v St. 'Mary's cerkvi v Col-
ll*Woodu. Prijatelji ranjkega 80 Prijazno vabljeni.
Governer na delu za brez-poselne
Columbus, Ohio, 17. maja. Governer Martin L. Davey je včeraj javnosti sporočil načrte, katere bo predložil državni posta-vodaji in ki so namenjeni, da se ustvari več del, da ne bo treba plačevati tolika relifa. Governer je izjavil, da ljudje vedno raje sami delajo in služijo denar, kot pa da bi dobivali javno podporo. Governer Davey ima zlasti v mislih tri načrte, katere bo predložil izrednemu zasedanju državne postavodaje v odobritev. Načrti so: naredi se dodatek k ustavi države Ohio, glasom katerega se odpravi davek na vse ncve naprave pri hišah ali na nove hiše za prihodnjih pet let. S tem bi se začelo več graditi in stavbinska industrija bi najela tisoče delavcev. Premestitev večjih svot iz blagajne urada za nove ceste v blagajno za popravo cest v državi. Okoli 8,000 ljudi bi lahko dobilo delo. Ustvaritev nove državne komisije z oblastj.c, da izda $11,000,000 v bcndih, da ss začne graditi nove državne bolnišnice. Vsa omenjena dela, ako se načrti uresničijo in jih državna postavodaja odobri, bi zaposlila najmanj 50,000 ljudi.
Jennie Sterle na radio
Nocoj večer ob 7. uri bo pela na WCLE radio postaji priljubljena sopranistinja Jennie Sterle. Oni, ki so slišali Sterletovo že peti, dobro vedo, da ima odličen glas in zna fino interpretirati slovensko kot ameriško petje. Za svoj prvi nastop na radiu je Jennie Sterle zbrala pesem "Oj, tam za goro" in "Luna sije." Vodja programa je Mr. Charles Zorman. Tekom programa bodo proizvajane tudi popularne slovenske melodije pod vodstvom Stanley Artschulerja. Torej nocoj ob 7. zvečer.
šola moderne umetnosti
. Starši in učenci ter učenke Šole moderne umetnosti priredijo zabavni večer in domačo zabavo ob priliki razstave del učencev in učenk. Rojaki so prav prijazno vabljeni, da se udeležijo razstave, da vidijo, kako se tu rojeni otroci izobražujejo v umetnosti. Vstopnina k razstavi je samo 10 centov, da se pokrijejo stroški. Razstava se vrši v dnevih 20. in 21. maja v spodnji dvorani S. N. Doma. Začetek ob 7. uri zvečer. Odbor učencev in učenk Šole moderne umetnosti vas prav prijazno vabi.
Vez med Ameriko in Jugoslavijo
V nedeljo popoldne 15. maja, j>e imel popoldne v S. N. Domu ljubljanski župan dr. Adlešič, sledeči zanimiv in pomemben slavnostni govor:
"Predragi mi rojaki, bratje in sestre! Globoko ginjen sem sprejel vabilo uprave Jugoslovanskega kulturnega vrta na to za naše rojake zgodovinsko slav-nost. Z veseljem sem se podal na pot čez morje, da v imenu Jugoslavije in vsega jugoslovanskega naroda, zlasti pa v imenu slovenskega mesta Ljubljane in vseh Slovencev v stari domovini izročim najtoplejše pozdrave gostoljubnim Združenim državam ameriškim, posebej pa še državi Ohio ter mestu Clevelandu, ki so s svojim velikodušnim darilom tem prelepim vrtom počastili in osrečili vse Jugoslovane to in onkraj morja.
Gospodje zastopniki mogočne vlade Zedinjenih držav ameriških, države Ohio in cvetočega mesta Clevelanda, ko Vam imam čast sporočati pozdrave in najtoplejšo zahvalo svoje domovine za Jugoslovanski kulturni vrt, ki ga danes otvarjamo, Vas prosim, da ne omalovažujete srčnih izrazov male Slovenije in upoštevate, da ta deželica sredi Evrope na križišču nekdaj važnih cest med severom in jugom, izhodom in zahodom zaradi raznoterosti svojih krasot, zbranih na najmanjšem prostoru, slovi m prstan Evrope in da v tem evropskem paradižu živi jugoslovanski narod Slovencev, ki s tukaj šnimi našimi rojaki vred ne šteje niti dva milijona duš, pa je s svojimi hrvatskimi in srbskimi brati stoletja in stoletja branil zahodno Evropo pred navali Turkov in tako s svojimi trupli obvaroval evropska kulturo vsemu človeštvu.
Letos mine šele 20 let, odkar smo se tudi z vašo požrtvovalno močjo, ko. so tudi ameriški junaki prelivali v svetovni vojni svojo kri za našo svobodo, in z modrostjo prezidenta- Wilsona osvobodili tisočletnega jarma in si z združitvijo z brati Hrvati in Srbi ustanovili svojo državo Jugoslavijo. In vendar je naš narod, miroljuben, kar vam najlepše odkriva sam ta vrt. Jugoslovanski narod, ki je v neprestanih bojih za evropsko kulturo in za svojo svobodo krvavel, kakor pravi heroj, ni semkaj postavil spomenikov svoj ih junakov, temveč samo onih mož, ki so se z uma svetlim mečem borili za pravice zatiranega naroda in mu s pesmijo vlivali upanje na svobodo v srce ter mu blažili dušo s poezijo najvišje lepote! Narod junakov slavi svoje pesnike, ker je sam pesnik!
Bratje! Najbolj se pa mali kulturni narod Slovencev, ki nima več analfabetov in na leto tiska toliko knjig, da se vsak Slovenec rodi že s knjigo v roki, ponaša s tem, da je s svojimi skromnimi močmi uspešno sodeloval priti civilizaciji velike Amerike in pomagal zidati tudi temelje današnjega blagostanja.
Pred nami stoji Baraga, ki je pred 100 leti v teh krajih širil luč krščanske ljubezni in tiskal prve knjige v jezikih Očipoe — in Ottawa — Indijancev, njegov pomočnik Pire je pa učil orati zemljo, sejati in žeti žito, zlasti pa požlahtnjevati drevesa s plugom, semeni in cepiči, ki mu jih je darovala Ljubljana za civili-
zacijo Amerike! Zato ste Američani po tem slavnem slovenskem sadarju imenovali štiri kraje z njegovim imenom Pierz iz hvaležnosti, ker je pošlaht-njeval tako srca nemirnih Indijancev, kakor tudi divje jablani-ze, da še dandanes uživa Amerika bogate žlahtne plodove njegovega miroljubnega kulturno-pio-nirskega dela. Tudi naši možje so sejali v teh krajih seme strpnosti med narodi, ki se je razraslo tako mogočno, da so danes Združene države najmočnejši varuh miru na svetu.
"Dragi rojaki, ki niste pozabili svoje matere domovine, Vam, dragi Slovenci, Hrvatje in Srbi pa iz domovine prinašam plam-teče hrepenenje neskončne ljubezni, ki se je vnelo tisto uro pred stoletji, ko je mater domovino zapustil prvi sin in šel čez morje v te kraje za srečo.
Iz solz se vsakokrat spet rodi hrepenenje, kadar se poslavlja sin cd domovine, in ga to plemenite čustvo vedno spremlja na daljni poti, ga vedi in varuje ter vedno kliče nazaj, nazaj k materi domovini. In čim več Vas je tu, tem večje in močnejše je hrepenenje, tem glasneje vas kliče in tem bolj vroče Vas vabi nazaj — k materi.
To hrepenenje je vedno živa vez med nami onkraj morja in med Vami tostran, Oceana, saj je to hrepenenje porojeno iz iste krvi in gnano od enakih utripov srca. Zato bo to naše hrepenenje nepretrgana vez, dokler bo po naših žilah tekla kri, ki je v neprestanih bojih za naše meje v tisoč in štiristo letih našo zemljo od Triglava do valov Jadrana in do Vardarja posvetila za našo domovino.
Iz tega svetega hrepenenja porojenega iz ljubezni do svojega rodu in domovine, je zrasel ta Vaš prekrasni vrt! Kakor čudež tega hrepenenja je ta vrt, saj se je prvič razcvetel take pisano in bujno, da v njem natrgamo cvetje in z njim ovenčamo našo mater domovino za praznik 20 letnice, ko je to večno hrepenenje združilo njene sinove v svobodni kraljevini Jugoslaviji.
Prvi ste, ameriški Srbi, Hrvatje in Slovenci, ki praznujete jubilej) Jugoslavije, zato pa naša država smatra današnjo gran-diozno proslavo za največjo srečo in veselje, kar jih zamore doživeti ob svojem jubileju. Ponosna je na Vas, da ste ji spet pokazali svejo udano ljubezen do svoje potrte, obupane in na smrt ranjene matere pred 20. leti, ke ste ji poslali na pomoč svoje dobrovoljce, kruha in zdravil ter vsega, kar je potrebovala v najhujši sili.
Letošnja slavljenka Jugoslavija se predvsem globoko zaveda odločilnih zaslug Združenih držav ameriških in nesmrtnih besed Wilsonovih za njeno ustanovitev, zato naj bo pa današnja slavnost tudi Jugoslovanski zahvalni dan Združenim državam ameriškim. Globoko se priklanjamo pred zvezdnatim praporom Unije in pred njeno srčno plemenitostjo, ki je ob 20 letnici svojih žrtev za našo domovino počastila naš narod s poklonitvi-j o tega veličastnega parka.
Gospodje predstavniki Združenih držav ameriških in mesta Clevelanda, predragi moji rojaki ! Tudi Ljubljana, ki jo imam čast zastopati kot župan, se da-
nes s hvaležnostjo klanja pred zvezdnatim praporom, ki ste ga nam prinesli še leta 1919 in sedaj krasi našo mestno hišo.
Tudi vas, dragi rojaki, se danes hvaležno spominja domovina in tudi Vam v zahvalo danes vihra Vaša zastava v Ljubljani. Veliko Vas je moralo zapustiti rodno deželo, ker ni mogla dati dela in kruha, veliko Vas je pa tudi Amerika postavila na noge, toda nikdar se niste prevzeli in nikdar niste pozabili na revne svoje kraje stare domovine. S'težkim delom in krvavimi žulji ste si služili kruh in neprestano ste si pritrgovali od ust, ter svoje prihranke pošiljali domu svojim dragim za pomoč in svoji nikdar pozabljeni domovini v tolažbo. Srečna mati, ki ima take sinove, zato je pa tudi stara domovina vesela in ponosna na vas!
Kadarkoli je bila v potrebi ali v sili, vedno ste ji prvi prihiteli na pomoč, ob nesrečah, ki so zadele Vaš rodni kraj ali vso deželo, so bile podpore iz Amerike'v največjo uteho. Z Vašimi prihranki so ustanavljali hranilnice in posojilnice, da ste tako s svojim denarjem vzidali ogelni kamen mogočne stavbe našega zadružništva. In ko je po svetovnem klanju grozilo pomanjkanje in pretila beda vsej Sloveniji, so, jo^pet Vaši dolarji podpirali vsaj toliko, da jo ni podrla lakota. Tudi Vi tukaj ste morali zaradi svetovne vojne spoznati pomanjkanje, ali prav ta krasotni vrt spet kaže, da je Amerika premagala težke čase. Pa tudi pri nas se časi naglo boljšajo, da se je pričel tajati led v blagajnah hranilnic in posojilnic. Tudi brezposelnost je že skoro popolnoma ponehala, saj se je po naših krajih po vojni naglo razvila industrija, prav tako naglo smo pa napredovali na socialnem polju, da se tudi delavstvo že bliža zadovoljnim časom.
Navzlic težkim gospodarskim razmeram smo se pa mogočno razmahnili na kulturnem polju, že prvo leto po vojni je Ljubljana dobila univerzo, ki s častjo nosi ime viteškega kralja Aleksandra, Zedinitelja-Mučenika. In ko je tej naši mladi univerzi pretila nevarnost, ste tudi Vi povzdignili svoj glas in nam jo pomagali ohraniti, danes Vam pa že lahko sporočim, da smo tudi Slovenci ustanovili najvišji kulturni zavod svojo Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Kakor Vam z radostjo naštevam naše največje uspehe v domovini, ki ste nam jih pomagali doseči z zares sinovsko ljubeznijo, tako ne morem skriti velike girtjenosti, ki je prevzela Ljub-ljapo in vso Slovenijo, ko ste se v svojih najtežjih časih spomnili najbednejših žrtev svetovne vojne, naših ubogih slepcev in jim darovali 600,000 dinarjev, da smo jim kupili in uredili prav lep in udoben dom. Niste mogli pokazati lepše, kakor s tem svo-Jjim človekoljubnim darilom, da v Vaših srcih še vedno bije zlato slovensko srce.
Blagor materi s takimi otroki. Blagor domovini, ki ima. take sinove! V svojih žilah ste prinesli kri domovine seboj in ta kri govori tudi iz nesmrtnih del teh mož, ki ste jim tu postavili spomenike!
Veliki knez-vladika Peter Petrovič Njegoš je s svojim veličastnim "Gorskim vencem" ovenčal ves slovanski jug. Ta junak in svečenik, kristjan in pesnik, prerok in Vladar nas uči in bodri, da edino zvesta ljubezen do domovine zamore obvarovati svobodo še tako majhnega naroda tudi pred najmočnejšim sovražnikom, kakor si je njegova mala in revna črna gora ohranila svobodo samo z zvestobo do domovine do zadnje kaplje krvi.
Vsi, ki ste po dolgih letih spet zagledali domaČe kraje ste v globini svoje duše začutili kaj pomeni vzdih Ivana Cankarja: O domovina, ti si kakor zdravje! Tako bo vam in še tisočem in tisočem, ki bodo stopili v ta domači vrt, kakor na svojo rodno zemljo, zazvenelo v srcu spet in spet: O domovina, ti si kakor zdravje!
Cankarjev hlapec Jernej je pedoba vsega slovenskega naroda, ki je sto in stoletja delal za druge in jih bogatil, toda pred 20 leti je tudi slovenski hlapec Jernej postal na svoji zemlji gospodar, ko se je zvezal s svojima bratoma Hrvatom in Srbom.
Kadarkoli boste prihajali v ta svoj vrt, boste z goriškim slavcem Simonom Gregorčičem zapeli tisto staro :
'Eno devo le bom ljubil, eni le bom zvest ostal . . .
Moja ljuba je Slovenija, jaz pa Slave zvest sem sin!"
• Bratje, v kolo se vstopimo! Vas kličem z Gregorčičem, in "Naš čolnič otmimo!", da btjdo še sinovi Vaših sinov in njih potomci s sladkobo v duši hrepeneli: "Nazaj, nazaj v planinski raj!"
Kadar bo Vaše hrepenenje po domovini najbolj goreče, se pa zatecite v zavetje tega svojega vrta, in kadar Vas bodo preganjale nesreče in Vam grozil obup, pridite k svojim varuhom in okrepite se z živo vodo is; večnega studenca njih nesmrtnih del. Potožite jim svoje gorje in, kakor iz svoje domače cerkvice tam daleč za Atlantikom, boste odšli spet potolaženi in mirni, saj Vas blagoslavlja Friderik Baraga, do mučeništva za prebivalstvo teh krajev požrtvovalni in zaradi svoje ljubezni do bližnjega nebeške krone vredni Vaš rojak. Pred sto leti že je tedaj šo v divjih teh krajih pričel saditi prvi kulturni vrt, či-pevskim in otavskim Indijancem je napisal prve knjige, da so lahko v svojem jeziku častili Boga krščanske ljubezni, ki je vse narode ljubil enako. In ta prvi vrtnar je v teh krajih tudi za Vas vsejal "Nebeške rože" in za "dušno pašo" zasadil dvanajst jablan krščanskih čednosti, ki naj rode tudi v tem vrtu "zlata jabolka" za srečo Vašo in za čast Vaše stare domovine Jugoslavije ter za blagor Vaših gostoljubnih someščanov cleve-lendskih in vseh državljanov Združenih držav ameriških.
V imenu mesta Ljubljane, glavnega mesta Slovenije, kličem v tem slovesnem trenutku:
"V tem vrtu naj vedno raste drevesa jugoslovanske kulture, na sredi med njimi pa na veke neusahljivo drevo ljubezni do
Šlrajkar je še vedno uslužbenec kompa-nije, pravi sodnija
Washington, 17. maja. Najvišja sodnija je včeraj enoglasno razsodila, da je delavec, ki gre na štrajk, še vedno uslužbenec kompanije in da je torej upravičen do vse protekcije, ki jo daje vladna delavska postava. Obenem je najvišja sodnija odredila, da mora The Mackay Radio & Telegraph Co. zopet vzeti na delo pet delavcev, ki srp odšli na štrajk, in po končanem štrajku niso bili vzeti na delo, ker so preveč delovali v delavskih vrstah. Razsodba najvišje sodnije pa nikakor ne garantira, da bo slednja v bodoče v enakih slučajih podala enako razsodbo. Omenjena razsodba je bila oddana le za slučaj Mackay Radio & Telegraph Co. --—o--
Volitve v Penna. niso bile ugodne za CIO kandidate
Philadelphia, 18. maja. Kandidati, katere je odobril John Ledis in C. I. O. organizacija v Petmsylvaniji, niso mogli nikjer prodreti. Sicer poročila iz vseh vol i v ni h okrajev še niso na, razpolago, gotovo pa je, da so C. L O. kandidati bili poraženi. Kandidat za governerja, ki je bil pristaš John Lewisa in z.a katerega se je John Lewis najbolj poganjal, je glasom najnovejših volivriih poročil ostal za nad 100,000 glasov za nasprotnim demokratskim kandidatom Jenesom. Kandidat za governerja, Earle, je zmagal svojega nasprotnika skoro 3:1. Nasprotni kandidat je bil Wilson, župan v Philadelphiji, katerega je podpiral John Lewis. Značilno, da so združeni demokratski glasovi oddani pri primarnih volitvah mnogo močnejši kot pa združeni republikanski glasovi. Republikanci so prištevali državo Pennsylvania o že za svojo.
Smrtna kosa
V torek zjutraj je po dolgi in mučni bolezni preminul v War-rensvillu dobro poznani Joseph Malenšek, star 77 let, stanujoč na 922 E. 70th St. Soproga mu je umrla leta 1916. Pokojni zapušča tu hčere Mary omoženo 0\ ren, v Kenosha, Wis., Rose poročeno Lovšin, v Californij-i, Matildo poročeno Hugber in Frances poročeno Tavčar v Clevelandu. Nadalje sinove Louis v Burton, Ohio, ,Fred v Casper, Mich., in Vincent v Solon, Ohio. Brat Gašper živi v Detroitu. Zapušča tudi več isorodnikov. Ran j ki je bil rojen v vasi Brod, fara Št. Vid nad Ljubljano, kjer zapušča 6 bratov in druge sorodnike. Pogreb se vrši v petek popoldne ob 1:30 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče. Iskreno so-žalje preostalim. Bodi ranjke-mu mirna ameriška zemlja! Prizadeto grozdje
Vinogradniki v okolici Sandusky, Ohio, pripovedujejo, da je nenavadno mrzlo vreme zadnjih par dni uničilo polovico letošnjega pridelka grozdja.
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN	^^^^^^^^^^^^^^	a*T	^^^
IN LANCUACE ONLY	AMERICAN HOME	'KSfiftgEg
NQ- 116 __CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 18, 1938	LETO XLI. — VOL. XLI.
domovine! Ta vrt naj bo sveti raji bratstva med narodi v srečo in blagor mesta Clevelanda ter liajčastitljivejši hram. prizadevanja vseh narodov Združenih držav ameriških za svetovni mir!"
Gospa Vera -Adlešič
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina
"AMERIŠKA DOMOVINA"
SLOVENIAN DAILY
AMERICAN HOME
«117 St. Clair Avenue
Published
dally
NEWSPAPER
Cleveland, Ohio except Sundays and Holidays__
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $1.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: US and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months! Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
'83	No. 116, Wed., May 18, 1938
Našim ženam in dekletom!
Če je kdo sploh kdaj dostojno predstavil naš narod ameriški javnosti, če ima kdo pogum in zavest, značaj in dobro voljo, požrtvovalnost in ljubezen do našega naroda, so to gotovo v prvi vrsti pokazale preteklo nedeljo naše slovenske žene in dekleta, ki so v sijajnih narodnih nošah in v pestrih uniformah vežbalnih krožkov nastopile tekom parade ob priliki otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta v Cleve-landu.
Zdelo se nam je pri pogledu na vas, da ste prave slovenske šmarnice, duhteči nageljčki, bujne vrtnice, pomešane z rožmarinom in roženkravtom, ko ste ponosno, vedrih in zavednih glav, z ljubeznijo do naroda korakale po St. Clair aveniji in se niste uklonile niti dežju niti nevihti in viharju, pač pa ste šle naprej do cilja. Gotovo tega ne bi nikdar ne storile, da niste v srcu občutile, da Ste hčere slovenskega rodu, kateri rod je stoletja zadrževal in odbijal napade divjih barbarov, da ni zamoril evropske in naše kulture.
Vaš značajni nastop preteklo nedeljo v pestri in pre-lestni paradi je vzbudil globoko občudovanje od strani vseh ameriških krogov. Kaj takega sploh še videli niso. Policijski veterani in stari časnikarski poročevalci angleških listov so nam pripovedovali, da so nadzorovali že stotine parad v življenju, in večkrat je začelo tekom parade rositi iz neba, in ženske ter dekleta so hipoma zbežale na vse konce in kraje pod streho, da se jih ne bi prijela! kaplja dežja.
Ve pa* kot vzorne in značajne Slovenke ste vztrajale! Videli smo tisoče moških, ki so zrli na parado, kako so držali nad seboj dežnike, da ne bi bila njih "mehka" koža ali obleka dotaknjena o,d, dežja, toda ve, biseri Slovenije in Amerike, slovenske hčerke in sestre, ste smehljajočih rdečih ličic korakale s svojimi načelnicami naprej in naprej. Klobuk doli pred vami vselej!
Znajte, da ste povzročile s svojim junaškim nastopom občudovanje vsega Clevelanda, da vse Amerike, kajti čitamo v pondeljek v največjem ameriškem časopisu, The New York Times, da se je zgodilo nekaj nezaslišanega, da so slovenske žene in dekleta vztrajale v paradi kljub močnemu nalivu. Mokre ste bile, sirote, toda večja kot neudobnost, katero se občutile, je bila vaša značajnost in pogum, radi katere vam moramo ponovno in ponovno izražati iz globo-čin srca in duše narodno hvaležnost. Rešile ste dan, rešile ste parado, rešile ste Jugoslovanski kulturni vrt in tega vam' nikdar ne pozabimo.
V paradi so bili vežbalni krožki od Woodmen Circle, najbolj številni so bili vežbalni krožki Slovenske Ženske Zveze, te ponosne organizacije slovenskih žena in deklet v Zedinjenih državah in končno-Častni straža Slovenske Dobrodelne Zveze. Poldrugo miljo vas je močil dež, toda tako lepo ste korakale, tako ponosno ste se držale, da tega pač ni zmožen nihče drugi kot slovenska žena in slovensko dekle, ki ima zdrav duh in telo.
Governerji, senatorji, župani, kongresmani so nas vpraševali, kako je mogoče, da žene v dragocenih narodnih nošah, ta dekleta v pestrih nošah morejo vse to prenesti. Povedali smo jim, da so to slovenske žene, slovenska dekleta, katerih ni prav nič sram pokazati se kot Slovenke, a ob istem času so najbolj lojalne ameriške državljanke. "To je nekaj nezaslišanega, nekaj čudovitega občudovanja vrednega," se je izjavil izredni odposlanec predsednika Roosevelta, zvezni senator Hon. Robert J. Bulldev, ki nam je obljubil, da bo takoj po svojem prihodu v Washington o tem poročal predsedniku, zlasti pa njegovi soprogi, češ, da še rij videl tako junaških in lojalnih žen in deklet, kot so bile žene in dekleta slovanske zadnjo nedeljo ob priliki otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta.
Narod vas je občudoval, slovenske matere, sestre in hčere, vso dolgo pot proti Kulturnemu ^rtu. Ploskal vam je, pozdravljal vas je in ponosni smo bili vsi vaši bratje na vas, in ponosna je bila vsa širna Amerika. Prav gotovo ste čutile, da, kot v večini tu v Ameriki rojene Slovenke, da je ob istem času poslušala vas tudi mati Slovenija in da- so vam v pozdrav vihrale v beli Ljubljani, prestolnici Slovenije, slovenske in ameriške zastave!
Napisali smo te vrstice v globoki hvaležnosti do vas, slovenske žene in dekleta, da se vam poklonimo, kar ste tisočkrat zaslužile, da izrazimo znak našega največjega spoštoval ja do vas. Saj to ni samo naša narodna dolžnost, pač pa vam daje ob istem času krasno priznanje vsa ameriška javnost. Slovenske žene in dekleta, ki ste se udeležile slavnostne povorke v nedeljo, klobuk doli pred vami in narod se vam klanja v globokem spoštovanju! Ve edine ste rešile čast naroda pred ameriško javnostjo, dočim, ste v naših srcih zapustile znak večne hvaležnosti in spoštovanja!
Ljubljanski župan dr. Juro Adlešič
Ob robu Slovenije, kjer prehaja v Hrvatsko, je Bela krajina, še vsa živa romantike in polna pesmi, bajk in starodavnih običajev. Odbleski mitične pra-davnine se spletajo s spomini na junaštva v bojih s Turki, na kmečke upore, na predrzne otmice lepih devojk in na daljne pohode v čudovite tuje dežele. Daleč od prometa je mala deželica, obrobljena in pomešana z Uskoki, ki so se pred stoletji pomaknili sem od morja in s turške meje, ojekleneli na večni straži krščanstva in zahodne kulture. Vrela kri teh miru nevajenih junaških kmetov ter slavnih senjskih pomorščakov in gusarjev se je prelila v žile domačinov teh lepih krajev, kjer je dosti vina in poezije, a malo dobre zemlje in kruha. Po vinskih goricah niso redki hrami, zidani z vinom, ker je voda o suši tako daleč ... S krvjo junakov napojena zemlja je pa zaradi suše revna mati, da ne more dati kruha svojim sinovom, ki jih nemirna kri prednikov žene v neznano tujino za srečo.
Tu se je rodil največji slovenski pesnik Oton Župančič in tu ima korenine tudi njegova veličastna "Duma," zakaj v Beli krajini ni družine brez Ameri-kanca in ni pravi mož, ki še ni bil po dolarje v Ameriki. Po dolarjih se cenijo tu posestva!
Ljubljanski župan dr. Juro Adlešič je iz Bele krajine, kjer se je njegov prastari rod tako razrasel in si postavil toliko domov, da se je po njih zadrugi vsa ta vas pričela imenovati Ad-lešiči. Sredi morja na ladji, ki ga je kot zastopnika mesta Ljubljane in vse stare domovine nesla v Ameriko k otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta, jc dr. Juro. Adlešič 7. majnika praznoval svojo 54,-lestnico. še gimnazijec je zbiral narodno blago, zapisoval pregovore, pravljice in pesmi, shranjeval stare, vse doma nai^jene in bogate vezene noše, opazoval vraže in običaje in.se poglobil v uredbe in nepisane postave patriarhalnih zadrug s tako vnemo, da se je na dunajski in praški univerzi posvetil tudi študiju jugoslovanske pravne zgodovine. Glavni tiskani plodovi njegovih raziskovanj "Slovensko pravo" in "Socialne tvorbe pri Jugoslovanih" so zbudili spodbudno pohvalo, da bi se bil pisec rad posvetil nadaljnim študijam, toda moral je za kruhom in si je izvolil odvetniški poklic, kmalu se je pa podal tudi na nemirno pot javnega dela.
Izseljeniško vprašanje je dr. Adlešič smatral vedno za živ-ljensko vprašanje svojega malega naroda.
Že prva večja dr. Adlešičeva razprava "O organizaciji slovenskega izseljeništva" je na-značila prizadevanjem za izseljenca prave smernice. S hladnim prevdarkom utemeljene misli je s poletom svojega peresa in toploto svoje besede propagiral v člankih, predavanjih in govorih, da so se naposled za izseljeniško vprašanje pričeli zanimati tudi najširši krogi.
Svojo plodovito delovanje za izseljence je dr. Adlešič, kot prvi predsednik in njen stalni odbornik, osredotočil v Družbi sv. Iiafaela; vse svoje znanje in izkušnje pa da na razpolago tudi novi Izseljeniški zbornici.
Zlasti uspešno se je dr. Adlešič zavzemal za izseljence kot odbornik in finančni referent oblastne skupščine. Leta 1927 je na njegovo iniciativo in po njegovih načrtih ustanovila Izseljeniški urad, ki ga je pozneje prevzela banska uprava in prekrstila v Izseljeniški referat. Ta urad naj bi po dr. Adlešiče-vem programu sestavil kartoteko vseh naših izseljencev v vseh deželah sveta in organiziral vso
Morda bi ne bilo napačno, če bi SND na St. Clairju prekrstili v "Hiša pri treh barah." To bi bolj prijalo, kot pa "narodni" dom. Namreč, dokler ima tak direktorij.
skrb za nje, tako na poti in dokler so v tujini, kakor tudi po vrnitvi v domovino. Vzdrževal naj bi neprestane stike domovine z izseljenci v narodnostnem in kulturnem pogledu ter jim sploh nudil vsestransko pomoč. Tedaj je dr. Adlešič tudi že zbiral finančna sredstva za Izseljeniški dom v Ljubljani tako srečno, da je bil zanj že izbran prostor v neposredni bližini glavnega kolodvora, toda oblastna skupščina je bila raz-puščena in načrt se ni mogel uresničiti. V izseljeniškem domu naj bi izseljenci dobili vse informacije in nasvete, varstvo in socialno pomoč in tudi pravno zaščito, saj je dr. Adlešič vendar sam praktičen pravnik in spreten odvetnik, ki zlasti med preprostim ljudstvom uživa velik ugled. Njegova prelepa zamisel Izseljeniškega doma pa še ni pokopana, saj se tudi kot župan ljubljanski in član banovin-ske skupščine ob vsaki priliki in ob vsakem zasedanju z vsem svojim vplivom toplo zavzema za izseljence in vedno opozarja, da je sedaj čas na uresničenje Izseljeniškega doma.
Pri vsem tem delu za izseljence je pa dr. Adlešič prav mnogo storil tudi za izobrazbo našega ljudstva v raznih prosvetnih društvih in sploh kulturnih organizacijah, saj je sam velik prijatelj znanosti in književnosti, glasbe in likovne umetnosti. Prav posebno velike zasluge ima pa na gospodarskem polju, kjer se posebno udejstvuje v Vzajemni zavarovalnici, ki jih je ustanovil živ-ljenski oddelek in se mora zavod tudi svojemu podpredsedniku dr. Adlešiču zahvaliti za svoj tako veliki razmah, da je danes edini in največji slovenski zavarovalni zavod z vsemi panogami ter po pravici uživa popolno zaupanje vsega prebivalstva.
županu dr. Adlešiču pa tudi načelni nasprotniki morajo priznati, da je vesten in dober gospodar, ki je.spet uredil mestne finance tako daleč, da je mestna občina ljubljanska že pričela z uresničevanjem najpotrebnejših načrtov v korist mesta in dežele. Iskreni človekoljub je na prvo mesto dolge vrste načrtov postavil tista, ki jih zahteva blaginja mladine, revežev in delavstva ter sploh malega človeka. Z obnovo likvidnosti Mestne hranilnice ljubljanske, ki spet plačuje vse vloge, je župan dr. Adlešič sprožil oživljenje gospodarskega življenja in javnih del, da Ijubljana v kratkem ne bo poznala več brezposelnosti in bede, saj njegova velika vnema za modernizacijo in po-lepšanje mesta ter za pospeševanje turizma že itak privlačno in lepo Ljubljano ustvarja za prav pomembno središče mednarodnega turizma, kjer je vedno več gostov tudi iz Amerike.
--o-
—Izredno porotno zasedanje. V pondeljek 28. marca se je pričelo v Gorici izredno porotno zasedanje. Kakor znano, se vrše porotne obravnave za vso Julijsko krajino v Trstu. Ker so pa bili takrat štirje težki primeri iz Goriškega, se je obravnava vršila v Gorici. Prvi dan je sedel na zatožni klepi Matija Kenda, star 45 let, iz Tolmina..Obsojen je bil zaradi oskrmbe mlade deklico na 5 let in 2 meseca težke ječe. Drugi dan se je vršil proces proti 25 letnemu Dušanu Semiču iz Branice zaradi ropa in težke telesne poškodbe župnika g. Ivana Kosa iz Branice. Semič je bil po kratki razpravi zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Zadeva s to oprostitvijo najbrž še ni zaključena. Na vrsto pridejo š-3 Štefan Berdon iz Ročinja, ki se bo zagovarjal zaradi umora, in Italo Girolani, bivši kanclist na videmskem tribunalu, ki je obtožen uboja svoje žene.
Ljubljanska županja Vera Adlešičeva
Soproga ljubljanskega župana, gospa Vera, je tipična zastopnica junaškega in podjetnega rodu Uskokov, ki smo jih opisali v životopisu njenega soproga dr. Jura Adlešiča. Vrela kri je tudi njenega očeta gnala po svetu, kakor so romali njegovi predniki Popoviči za dogodki in zaslužki po bližnjih in daljnih deželah. Krepki trgovec Popovi se je priženil v Cerknico ob svetovno znanem jezeru, kjer po njem pozimi plavajo čolni, pomladi pa že orjejo in kose, da jee seni požanjejo begate pridelke. Tu je bila rojena Vera Popovi-čeva, ki je kmalu prišla v Ljubljano, kjer se je njen oče naglo razvil v uglednega izvoznika. Hči premožnih staršev se je šolala na mestnem lice ju ljubljanskem, ki je slovel po vseh jugoslovanskih deželah za najboljšo šolo bodečih zavednih slovenskih žena in gospodinj. Svojo vzgojo je izpopolnjevala tudi v odličnem dunajskem internatu, kjer je živahna mladenka pokazala toliko talenta za glasbo in gledališče, da so jo hoteli pridobiti za film. Tradicija ugledne Pcpovičeve rodbine pa seveda ni mogl-a dovoliti svoji hčerki, da bi se bila posvetila tako novi panogi umetnosti. Zato je m o raki ostati v domači Ljubljani, kjer je pa vendar dosegla, da se je smela vpisati na konservatorij ter pri najboljših mojstrih, slavnem pevcu Juliju Bettetu in pianistu ter komponistu prof. Janku Ravniku študirati solo petje in klavir. Izvrstna absolventka ljubljanskega konserva-torija je pa odšla na Dunaj, kjer se je v petju izpopolnjevala pri znameniti pevski pedagoginji ge. Rado Danieli.
Simpatična mlada umetnica se ni potegovala za angažma, temveč je vedno rada sodelovala kot gost v ljubljanski operi in pela najznamenitejše partije klasičnih in modernih oper z izredno velikim uspehom. S svojo prikupno zunanjostjo in svojim odlično šolanim prelepim glasom ter čustvenim petjem je dosegala v "Marti" in "Mignon" ter v Mozartovem "Begu iz Se-raja," zlasti pa kot Olympia v "Hcffmenovih pripovedkah" in kot Rosina v "Seviljskem brivcu" take polivate in je pridobila toliko simpatij, da je Ljubljana z največjim obžalovanjem sprejela vest, #da tako nadebudna umetnica ne namerava več sodelovati na gledaliških deskah. Kot soproga uglednega odvetnika in javnega delavca dr. Jura Adlešiča je nastopala samo še v dober namen na koncertih in so-arejah ter tako s svojim petjem hkrati osrečevala svoje poslušalce in tudi mestne reveže,' ki jim je njen soprog kot ljubljanski župan najdobrosrčnejši skrbnik.
že zgodaj je popularna ljubljanska dama pričela delovati tudi v raznih ženskih organizacijah, predvsem pa pri Rdečem križu in drugih patriotskih in humanitarnih društvih. Požrtvovalna glasbenica je pa tudi najvestnejša in iznajdljiva tajnica Glasbene akademije, strokovne organizacije, ki je sedaj z uspehom zaključila prvo fazo svojega delovanja z ustanovitvijo Glasbene akademije v Ljubljani, nadalje se bo pa društvo pečalo predvsem s podpiranjem glasbenih akademikov in s prirejanjem koncertov.
Soproga župana glavnega mesta Slovenije in splošno spoštovana dama Ljubljane je pa tudi najvestnejša pomočnica svojega soproga zlasti pri uresničevanju velikih njegovih načrtov na socialnem polju ter kot izkušena humanitarna delavka tudi zanesljiva svetovalka pri vseh človekoljubnih stremljenjih. Prav tako je pa gospa županja kot umetnica najuspešnejša zagovornica vseh potreb umetnikov in prava zaščitnica • glasbe in dramske ter likovne umetnosti.
Miss Ljubljana — darilo mestne občine ljubljanske mestu Clevelan-du. To je umetniško izrezljan lesen kip, tri čevlje visok, ki ga je izdelal slovenski kiparski umetnik Tone Kralj in predstavlja slovenskega de-kletai v narodni noši. Spodaj je grb mesta L j ubij an e in napis: "Ljubljana — Clevelan-du. Grb je izrezljan iz črnega hrasta, ki je pred davnimi časi ra&el na kraju, kjer danes stoji Ljubljana. To dragoceno darilo je pripeljal dr. Adlešič s seboj v Ameriko in bo kip izročil v roke clevelandskemu županu kot dar slovenske L j ubij ane, metropoli ameriških Slovencev. Kip bo izročen uradno kakor hitro dospe pošiljka iz carhuvrne v Neiv Yorku.
Dr. France Prešeren, nesmrtni slovenski pesyiik. To sliko so podarila slovenska mesta v stari domovini pittsburšlci univerzi za jugoslovansko sobo. Sliko je prinesel s seboj dr. Adlešič, ki jo bo izročil pittsburški univerzi. Slika je moj-stersko delo slovenskega umetnika Božidara Jakaca.
	fifs? ' 1; .i '^lit'	
		
		^iii1 is©?!®
H /^MH^^' v®	fTv	>0m
	mJmkJk?*- 'i||	
Jurij Vega, slovenski veleum. To sliko so podarila slovenska mesta v stari domovini pittsburški univerzi
za jugoslovansko sobo-
Slika, je izrazito delo akademičnega slikarja Matej Sternena. Tudi to sliko je prinesel Adlešič, da jo podan pittsburški univerzi.
Pristopite k Slovenski Dobrodelni Zvezi
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
Kaj pravite!
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV
Po nemškem izvirniku K. Maya
Pograbil ga je.
Stari grešnik se je zvijal ko črv in javkal ko otrok. Mignil sem očkotu in Omarju. Prijela sta ga in položila na klop.
"Pustite me! Pustite me f" je kričal. "Umrl bom od tolikih udarcev! In če umrem, se vam bo prikazoval moj duh in vam ne bo dal miru!"
"Le reci tistemu svojemu duhu, naj nas rajši pri miru pusti!" se je režal Halef. "Slaba bi mu predla, če bi se na primer meni prikazal!"
Nič mu ni pomagalo, privezali so ga. Koščene, mršave noge so se mu krčevito krivile, kot da že čuti udarce.
"Kdo?" me je vprašal Halef.
"Ti!"
Ugovarjati je mislil, pa mignil sem mu, razumel me je.
Gabilo-se mi je, še preden so začeli. Kaj šele, ko bi padlo tu-cat udarcev. Vse kaj druga sem nameraval z njim, pametnejšo kazen, ki bi ga tudi občutno zadela, ki pa bi z njo koristil drugim.
In Halef je koj vedel, kaj nameravam. Prijel je za palico in jo tehtal v roki.
"Veseli se, Murad Habu-lam! Veseli se, da sem jaz tisti, ki ti bo podeljeval blagodejno kazen! Tistih sto boš čutil prav tako, kakor da jih je tisoč! In velik del tvojih grehov ti bo Allah izbrisal in izpregledal na račun tistih udarcev!"
"Milost! Usmiljenje!" je stokal starec.
"Allaha prosi usmiljenja!"
"Plačal bom udarce!"
Imeli smo ga tam, kamor smo ga hoteli spraviti.
Pa Halef ga je še huje dražil.
"Plačal jih boš?" se je smejal. "Se pač šališ! Skopost je bila tvoja pramati in lakomnost mati vseh tvojih pradedov!"
"Ne ne! Saj nisem skop! Vse bom plačal, vse vse!"
"Tega seveda effendi ne bo dovolil, pa rad bi le vedel, koliko boš dal, če bi ti odpustil vsaj nekaj udarcev. Povej! Ponudi!" ga je skušal navihani Halef.
"Rad vam dam za vsak udar
piaster,!"
"Sto piastrov torej vsega? Komaj? Si znorel?" ga je na-tezaval. "Deset tisoč piastrov je vredna zabava sama, ki jo bomo uživali, če dobiš bastona-do, in dvajset tisoč so vredne bolečine, ki jih boš čutil. To je vsega trideset tisoč piastrov. Ti Pa nudiš samo sto! Sramuj sel Pa praviš, da nisi skop!"
"Dve sto dam!"
"Molči! Ne utegnem poslušati besed tvoje skopost! Začeti
moram."
Postavil .se je pred stopala, se jih dotaknil s palico in zamahnil.	i
"Za Allahovo voljo,!" je krik-nil Habulam. "Ne udari! Več bom dal! Mnogo mnogo več!'
Prizor je bil neokusen. In Prav nič se nisem zabaval, čeprav je Halef v svoji hudomušnosti cenil našo zabavo na deset tisoč piastrov. Morebiti bo celo kdo rekel, da je bilo naše poče-njanje nekrščansko in sirovo.
Prijetno in zabavno gotovo ni bilo, pa bilo je upravičeno.
Nismo se nahajali v deželah zapadne Evrope, imeli smo posla z ljudmi, ki so bili vajeni obžalovanja vrednih azijatskih razmer, kjer sta bič in palica še veclno neizogibno orožje pravice. Pomislite tudi, da so bili ti ^udje člani na široko razpredene, nevarne družbe, ki je ko-reninila seveda le v skrajno zanemarjenih in krivičnih pravnih Razmerah dežele. Od Carigrada pa vse do Kliselija smo sre-cavali ljudi, ki jim ni bilo sveto lle življenje ne premoženje bližnjega, pa najsi je bil sode-r-elan ali pa tujec. Dan za dnem
smo bili v smrtni nevarnosti. Premišljeno in pretkano so nas zvabili v Habulamovo hišo, kjer bi naj bili neopaženo izginili. Zastrupiti so nas mislili in ko jim to ni uspelo, pa podaviti, po-klati, streljali so na nas.
Pa se čudite, da se je nas lotevala razdraženost, da nas je minevala rahločutnost in priza-nesljivost, nam, ki smo dan za dnem imeli posla s takimi brezčutnimi, brezsrčnimi roparji in morilci ?
Da bi šli k oblastim —? Kadi in zločinec, oba bi se nam smejala! In prav lahko bi se zgodilo, da bi nas zaprli, lopove pa oprostili. Taka in slična čuda smo doživeli po padiša-hovih deželah več ko samo enkrat.
Ne, sami smo si morali pomagati !
Ali smo bili torej kruti in krvoločni, če smo odmerili tem brezbožnim, brezvestnim morilcem nekaj udarcev—? Prav gotovo ne! Še vse preveč prizanesljivi in mili smo bili!
In kdo nas bo obsojal, če smo staremu zakrknjenemu grešniku dali okušati sladkost preteče bastonade? Zelo dober namen sem zasledoval s tem mučenjem. Morebiti bo kdo rekel, da sem izsiljeval denar, morebiti celo zasodil, da je moje dejanje po postavah kulturnih dežel kaznivo Odgovoril bi mu, da nismo bili v kulturnih deželah zapadne Evrope, da smo morali i*ačunati z razmerami Turčije.
In po teh razmerah smo se ravnali. In še danes si ne oči tam ničesar radi svojega obnašanja tisti dan v Habulamo-vi hiši.
Halef je povesil palico.
"Več boš dal? Koliko?"
"Tri sto bom plačal —."
Iznova je Halef zamahnil.
"— ne, štiri sto —!"
Palica je zažvižgala.
"— pet sto!"
"Samo pet sto —?"
"Nimam več!"
"No, če nimaš veš, pa bodi zadovoljen z darovi, ki ti jih prisodimo mi! Bogatejši smo, seve samo z udarci. Toliko jih zmoremo, da lahko ves Kliseli obdarimo z njimi.
In da ti to dokažemo, ti jib bomo velikodušno še petdeset priložili. Prejel jih boš torej sto- petdeset. Upam, da se bož 3 hvaležnim srcem spomin j; na našo velikodušno radodar-nest!"
"Ne ne —! Nočem jih si petdeset —! Saj jih niti st nočem!"
"Pa prisodili smo ti jih sto petdeset in ker si siromak nimaš več denarja ko pet ste piastrov, ne moremo spreme niti obsodbe.
Omar, pojdi sem pa šte; Cas je, da začnemo."
Zamahnil je. Prvi udarec je priletel starcu na desni podplat.
"Allah kerim —!" je jekn "Šest sto bom dal."
"Dve —!" je poveljeval Omar.
Udarec je priletel na levi podplat.
"Stojte — stojte —! Osem sto dam —!" "Tri!"
Halef je zamahnil. "Devet sto!"' "Nič več?" "TisoČ dam!"
Vprašanje me je pogledal. Pokimal sem.
Halef je povesil palico in vprašal:
"Tisoč —? Effendi, kaj.za-poveš?"
"Čisto tako, kakor bo Habulam odgovoril.
Povej, Habulam, ali imaš tisoč piastrov?"
(Dalje prihodnjič)
to prireditev. Hvala Ferfolia 1 Furniture Co. in podjetje priporočamo. Hvala Germ bratom, za lepe poskečnice, Ameriški Domovini pa za toliko reklamo. Pozdrav vsem skupaj,
Mary Zeleznik, preds. -o-
S pota v domovino
Havre, Francija.—Prosil bi Ameriško Domovino, da mi odmeri nekaj prostora, da bi izrazil zahvalo pevskemu zboru Iliriji za veliko in prijetno presenečenje, ki so mi ga člani in članice tega zbora napravili par dni pred mojim odhodom v staro domovino z mojo mamico. Kakšni obredi se vrše pri takih presenečenjih, vam, diagi bralci in bralke Ameriške Domovine, ne bem razkladal, ker so vam ti običaji že itak znani in se po vaše imenuje "surprise." Gotovo da tudi ni manjkalo zdravil za srbeče pete. V tistem ginjen'o'li sem čisto pozabil zahvaliti se zboru Iliriji za krasen
Zahvala podružnice št. 47
Vse je bilo veselo in zadovoljno, ko je podružnica št. 47 SŽZ obhajala in proslavljala Materinski dan v Slovenski delavski dvorani. Vsem se najlepše zahvaljujem v imenu podružnice. Hvala vam za vašo navzočnost, ko ste napolnili dvorano in tako pripomogli do lepega uspeha. Zahvaliti se moram našim igralkam za njih trud in požrtvovalnost. Zahvalim se vsem deklicam za njih lepo petje in dekla-macije ter Carolini Mauser, ki je petje spremljala na klavir, Franku Novak pa za igranje na harmoniko. Tako lepo ste peli ip igrali ,pa za to tudi želi velik aplavz. Hvala deklicam v slovenski narodni noši za ples.
Ne smem. pozabiti našo sose-stro Agnes Žagar, ki je kot nalašč sutvarjena za na oder. Ona vsako igro tako lepo izpelje. Najlepša hvala našim moškim, ki so pomagali pri bari in vsem onim, ki ste kaj pripomogli za
dar, svinčnik in nalivno pero, kar je zame neprecenljive vrednosti.
Tem potom se vam, dragi pevci in pevke ter g. pevovodju Ra-karju, najlepše zahvafjujem za ta spominček, obenem pa tudi za vse vesele ure, ki sem jih preživel med vami, vse od mojega prihoda v Ameriko, pa do mojega odhoda. Spomin na vas, dragi prijatelji, mi ne bo nikdar obledel.
H koncu naj pripomnim še to, naj sonce sreče sije moji soigralki Urši, Repli pa pošiljam lep pozdrav. Celokupnemu zboru Iliriji p«, pošiljam iskrene pozdrave. Vaš večno hvaležni Fr. Mrgole. -o-
Šola moderne umetnosti
Dobro je, da naši otroci pohajajo v šolo in se učijo slikanja. Tako se učijo kulture in izobrazbe. Vsi, ki se zanimate za to, imate priliko videti, kaj se otroci tukaj nauče. Zato ima-
Uradna otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu v nedeljo 15. maja po ljubljanskem žup&wu, dr. Jurij Adlešiču. Na sliki vidite od leve proti desni: Mrs. Marion Kuhar, blagajničarka JKV, gospa Vera Adlešič, dr. Jurij Adlešič, elevelandski župan Harold Burton, Jože Grdim, gl. tajnik JKV, Anton Grdim, gl. predsednik JKV, Milan Murinkvvič, gl. podpredsednik JKV. Med'dr. Adlešičem in županom 'Burtonom je ohijski governer Martin L. Davey. Poleg governerja stoji John L. Mihelich in Louis Drašler. Sliko nam je iz prijaznosti posodil Cleveland Plain Dealer.
Harry Wesik, star 29 let, je padel i,000 čevljev globoko nad Floyd Bennett zrako-plovnim poljem, obenem s svojim aeroplanom. Pilotu se ni zgodilo drugega, kot da si je zvinil roko.
mo vsako leto razstavo slikar-' skih del teh učencev in učenk. Tako jo priredijo tudi letos in sicer v p"Hek 20. maja. Na 21. maja zvečer bomo imeli pa zabavni večer, pri katerem bo igrala tudi dobra godba.
Opozarjamo rojake in rojakinje, da si ogledate dela mladih umetnikov in umetnic, da boste videli, kaj vse so se naučili v tej sezoni. S svojo udeležbo boste napx-avili veliko veselja otrokom. Tudi oni starši, ki še nimajo svojih otrok v tej šoli, se pozivljejo, da jih vpišejo. Saj to je največje bogastvo, ki ga morete dati svojemu otroku. česar se nauči, ne bo nikdar pozabil in tudi zapraviti ne more in ne izgubiti.
Vabim na udeležbo tudi društva, ki prispevate za to šolo. Udeležite se razstave in zabave. Postregli vam bomo prav-prijazno.
Frank Smole.
Joe DiMaggio, igralec žoge z newyorskim tearnom Yankees, ki je hotel imeti za letos $40,000.00 plače, a je nazadnje podpisal za $25,000.
-o--
DNEVNE VESTI
SVOJO NARAVO JE SPREMENILA
Na Madžarskem imajo zadnje čase posebne vrste senzacijo, ki je zdravniki ne znajo pojasniti. Neka Iris Farczady je pred časom hudo zbolela. Dolgo časa je ležala v nezavesti in so bili prepričani, da bo umrla. Ko se je prebudila, so ugotovili, da to ni več tista ženska, ki je zbolela. Spremenila je svojo naravo, kakor da bi se bila med boleznijo preoblekla. Nič več ni vedela o tem, da je bila včasih Madžarka, iz bolezni se je prebudila kot mlada španska kmetica, ki trdi, da se imenuje Lucia Alvarez de Sal-vio.
Da ženska trdi, da je postala nekaj drugega kar je bila prej, to bi ne bilo nič čudnega, saj opažamo take pojave pri mnogo ljudeh, katerim se zmeša in ki se v blaznosti izdajajo za čisto druge osebnosti. Toda to preprosto madžarsko dekle, ki ni morda v svojem življenju nikdar slišalo o Španiji, zna po prebujenju govoriti samo še španščino. Pozabilo je svoj ma-terni jezik, ne pozna več svojih staršev, zahteva, naj jo peljejo k možu in štiriliajstim otrokom, ki jih ima na španskem, španščina, ki jo ta spremen j enka govori, ni knjižna španščina, marveč kmečko narečje iz kraja, v katerem ženska trdi, da je doma.
Ta čudni dogodek je bil vse do zdaj neznan, ker* so zdravniki dve leti ugotavljali ali dekle svojo spremembo samo hli-ni. Po dveh letih so prišli do tega, da prevara ni mogoča in da se je madžarsko dekle po svojem bistvu spremenilo v špansko kmetico. Ne morejo pa zdravniki razložiti, kako je do tega moglo priti. Največji du-šeslovci in zdravniki za -duševne bolezni stoje pred tem dogodkom brez moči.
Budimpeštansko občinstvo je postalo na Iris Farczady, sedaj Lucio Alvarez, pozorno te dni. Sorodniki so dekle privedli v neki kino, kjer so v zvočnem tedniku kazali dogodke iz španske vojne. Kar na lepem pa je dekle začelo ihteti in vpiti v španščini:
"Dios! to je Calle Oscura, vsa podrta! Pablo, moj sin, kje je Pablo, ubili so mi Pabla!"
Starši so morali dekle zapreti in ga skrbno varujejo, da ne bi pobegnilo v "svojo domovino" Španijo. Dekle si je v svoji samoti uredilo bivališče po špansko in cele dneve pleše španske ljudske plese.
Ta čudni dogodek vzbuja vse večjo pozornost znanstvenikov in privablja na tisoče radovednežev v kraj, kjer je dekle doma.
Tudi v Chicagu je slabo glede relifa
Chicago, 17. maja. Mestna relifna komisija je bila danes prisiljena znižati relif za kakih 35,000 klientov, ker so pošla vsa sredstva. Governer države Illinois je bil prisiljen sklicati izredno zborovanje državne postave. Dokler ne pride potrebni denar bo skrbela zvezna vlada za živež. Relifni klienti bodo dobivali riž, fižol, suha jabolka, češ-plje, zelje, krompir, oranže in najbrž surovo maslo. Toda tudi zaloga bo najbrž trajala samo en teden. Odrejeno je tudi, da dobivajo otroci vsak dan potrebno mleko.
V Pragi so se spopadli Nemci in Čehi
Praga, 17. maja. Več oseb je bilo ranjenih včeraj v tem in v drugih mestih, ko je prišlo do spopada mecl sudetskimi Nemci in med Čehi. Med ranjenimi sta tudi dva policista. Obenem je vlada dala aretirati 30 Nemcev, ki so širili med ljudmi tiskovine, v katerih se je napadala češka vlada. V Pragi je prišlo do bojev med 2,000 Nemci in Čehi, dokler jih policija ni razgnala.
iako je v Španiji?
Hendaye, Francija, 17. maja. Španski nacionalisti so včeraj prodrli daleč naprej vzhodno od Teruela kljub močnim nalivom :in poplavljenim krajem. Začela se je splošna ofenziva napram obrežnim proincam Valencia in Castellon de la Plana. Namen nacionalistov je dobiti v roke cesto, ki se vleče nad sedemnajst milj daleč med Mora de Rubielos in Alcala de la Salva.
Plačilo davkov
Okrajni blagajnik Boyle svari davkoplačevalce, da imajo čas samo še danes in jutri, da plačajo davke. Zadnji čas je do četrtka popoldne. Do rvčeraj jo bilo nabranega samo šsle $16,-400,000. Nabrati se mora najmanj $25,000,000.
Katoliška dobrodelnost
Prvi dan nabiranja darov za katoliško dobrodelnost v elevelandski škofiji je prinesel $12,-879. Nabiralo se bo še ves ta teden.
Ta nova lokomotiva NYC železnice je napravila poskusno vožjo med Elkhart, hid. in Toledo, O. in je vozila povprečno 95-'milj na uro. 'Na 15. junija bo lokomotiva vozila vlak iz New Yorka v Chicago, razdaljo 960 milj, kar bo napravila v 960 minutah. To je največja brzina kake lokomotive na &vetu.
MAM OGLASI
—Nova cerkev presv. Srca Jezusovega v Gorici, katero so že pred vojno začeli graditi oo. jezuiti, bo kmalu dovršena in bo, 24. junija posvečena.
Stanovanje
se odda, 6 sob, samo za sebe. Vprašajte na 5427 Homer Ave. __(116)
Naprodaj je posestvo
v hiši sta dve trgovini, 17 stanovanjskih sob, dvoje kopališč, vse oddano, zaeno s pohištvom je ce-ra samo $8,500.00. Dohodki $150.00 na mesec. Vprašajte pri McKenna, 1383 E. 55th St. _(117)
Stanovanje se odda
štiri sobe, kopališče, zgorej. Tudi garaža na razpolago. V bližini cerkve Marije Vnebovzete. Vprašajte na 705 E. 155th St.
renjki na pot vse sestrične in vse botre. Ko je konečno grun-tarica po mnogih ovirah prišla "na pošto," se je držal Gorenjec mesto pri prvi merici, že pri tretji. Ukazal je svojima ženskama naj sedesti, porinil pred ženo časo: "Izpij, stara, in daj da zopet nalijem, da se odpravimo čimprej domov!"
Veselo je bilo v prenapolnjeni pivnici. Bilo je tu pravo nedeljsko razpoloženje. Poleg njih mize je sedelo okolo mize
Murnov Martin
(Za "A. D." prestavil M. U.)

Njegove oči so zablisnile. Očividno je že ugotovil, da je napol zmagal. "Ako hlapec predolgo čaka, mu kdo skledo z žganci vred odnese. Glej, daj se pogovoriti. Ne bi imel nikdar več mirne ure, ko bi moral misliti, da si jezna name. Tako pridi semkaj in mi daj rožico v dokaz, da si mi zopet dobra."
S pomislekom ga je pogledala in ko se je nje pogled hotel izogniti njegovim bliskajo-čim očem, je izbegnil preko plota in se izgubil skozi presledek v sadnem drevju do nekega odprtega okna. Cecilijne oči so se razširile. Ali ni tam stal nekdo pri tistem oknu? Spoznala ga je, kakor tudi je oni hitro stopil od okna v temnico sobe. Škodoželjen smešek je zaigral okolo njenih usten. Če se je oni drugi vrgel že na ogleduhovanje, tedaj naj tudi nekaj vidi. "Zaradi mene, nu, pa daj sem svoj klobuk!"
"Nu, glej, saj sem si takoj mislil, da ne moreš biti ravno tako sebična!" se je muzal Žef ter ji podal klobuk, pri čemer je zaman skušal vloviti nje roko.
Dvignila je visoko obrvi ter z očmi grozila. Medtem ko je izmed cvetk poiskala najlepše, da mu jih zatakne za klobuk, je dejala živahno: "Domišljati si ne smeš prav nič! Dali naj ti bom zopet dobra ali ne, tega še ne vem. A pušeljc boš dobil zato, ker si se včeraj doli pri jezeru izkazal kot pravega fanta, ki ima srce na pravem mestu. Tu imaš svoj klobuk! Lepo izgleda sedaj — kaj ?"
"Ah, ah, ah!" se je čudil Žef. "Nobel! Res nobel!" Se-
Predsednik Roosevelt na križarki Philadelphia, ko se je vozil nazaj s kratkega križarenja po morju.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ^ A AA in stane samo:	ZP LiUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Lastniki kinov v Ameriki pravijo, da nekatere filmske zvezde več ne vlečejo ljudi k predstavam. Tako izgubljajo popularnost Marlene Dietrich, zgorej levo, kay Francis, zgorej demo, Joan Crawford{ spodaj desno. Clark Gable, spodaj levo, je pa še vedno popularen.
Governer države Pennsylvanije, George H. Earle, je odpustil državnega pravdnika Charlesa J. Margiotti, levo na aliki, ki je kandidat za governerja. To je dvignilo v državi mnogo prahu. Oba sta pristaša demokratske stranke.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Srce se nam krči prevelike žalosti, ko naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je nenadno zapustil naš nepozabljeni sin in brat
fJOHN NOVAK
ki je utonil v Erie jezeru 13. aprila 1938. Pokopan je bil 18. aprila iz cerkve sv. Kristine na pokopališče sv. Pavla. Rojen je bil 2. januarja 1925 v Euclid, O. Bil je član društva sv. Kristine št. 219 KSKJ.
George McKenna, sirski priseljenec v Detroitu, se je postil 40 dni, da se je rešil mrzlice. V tem postu je izgubil 60 funtov na teži. Ves čas ni zaužil drugega kot vodo in spal je po 10 ur na dan.
V globoki hvaležnosti se zahvaljujemo vsem, ki so darovali za sv. maše, krasne vence in avtomobile pri pogrebu. Iskreno zahvalo izrekamo družini Bole in bratu za vse, kar so nam dobrega storili v tem času žalosti. Globoka zahvala Rev. A. Bom-bachu za lepe cerkvene obrede in za tolažilni govor v cerkvi. Iskrena zahvala botram John in Mary Sedej iz Ind., ki sta prihitela na pogreb. Enaka zahvala sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nac tolažili in nam pomagali v tem težkem času naše velike nesreče. Lepa hvala učencem, učiteljicam in P.-T. Ass'n iz Stanard šole za njih darove za sv. maše in cvetlice. Prav lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit so pri njem čuli in ga spremili na mirodvor. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Jcs. Žele in sinovi za vzorno vodstvo pogreba.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebžčlne za dom. 8612 ST. CLAIR AVE. _HEnderaon 897»
VLOGE v tej posojilnici
- j^p^Sf^Z -j zavarovane do /g^S^Jjk i $5000 po Federal
Fmrairrn^i Savings & Loan r.lBBfflSMy} Insurance Corpo-Wjx .V.it M/ ration,, Washlnjr-• ^V-rn'^H ton, D. C.
Dragi sinko in bratec, naj Ti bo lahka rodna gruda in po čivaj v miru, dokler se zopet snidemo nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
John in Mary Novak, starši Mary in Cirila, sestri	Teddy, brat
Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
Cleveland, Ohio, 18. maja 1938.
Albanski kralj Zogu in njegova žena ogrska ltneginja Appomji. Nevesta je katoličanka, kralj pa je mahomedanske vere.
UM ARI" c, , "t:;c3"pono: ir ncjj- 99 m • 1 noo vDv0RAnir P0
lvl/\i\l Slovensko Katoliško Pevsko Društvo URA V IJeflelJO LL HltiJ81"JO
gel je po klobuku. Cecilija je hotela svojo roko odmakniti, a ni bila dovelj urna. Še predno se je zanesla, že so bili nje prsti trdno sklenjeni v fantovih rokah.
"Nekaj vendar!" je zajecala prestrašena. "Izpusti, pravim, izpusti!" "Bogvari," se je hihital Žef. "Srečo je treba držati!"
"Bodi pameten in izpusti — glej — tam pri oknu stoji moj oče!"'
žef je najbrže bil prepričan, da ni dobro s starim Gorenjcem črešenj zobati. Osupel je pogledal in ta trenutek je Cila izkoristila. S krepkim sunkom je oprostila svojo roko in zbežala. Ob hišnem vogalu je s komolcem zadela ob zalivalnik, ki je stal na klopi. Plošnata posoda se je zamajala in nje ropot je preglasil godrnjave besede, ob katerih je žef izginil za mejo.
5.
četrt ure kasneje j>e bila Cila z očetom in materjo na potu v cerkev. Farani so morali hoditi dober kos poti, da so lahko zadostili svoji krščanski dolžnosti. K fari spadajoče hiše, kmetije in naselja so bila raztresena kaki dve uri daleč po dolini, sredi katere je bilo središče vasi s cerkvijo. Vsake nedelje zjutraj so prihajali verniki od vseh strani po stranskih poteh in gorskih stezah, a na glavni cesti so se združevali skoroda v male procesije.
Tudi Gorenjčevi niso ostali dolgo sami in Cila se je globoko oddahnila, ko se jim je pridružil prvi par. Mati je bila namrdnila obraz in je bila užaljena, oče je bil še vedno po vražje jezen, a če se je Cila osrčila in je spregovorila kako besedo, je dobila edino očetov jezen pogled v odgovor. To se je takoj vse spremenilo, čim so dobili družbo. Ljudje, ki so se jim pridružili, sc takoj Cili častitali na srčnem delu, ki ga je izvršila pretekli večer ter jo spraševali o podrobnosti reševanja. Tedaj je stari Gorenjec prišpičil ušesa. Stara Gorenjka je široko odprla oči in usta samega presenečenja ter pričela tožiti, da bi se bila vožnja na jezero lahko za hčer končala z nesrečo. Kaj bi bila stara storila? Nje edini otrok! Strašno, strašno! Tako je lamentirala vse, dokler to ni pričelo staremu Gorenjcu presedati.
"Sedaj mi nehaj s svojimi li-tanijami! Saj se ji ni nič zgodilo!" jo je nahrulil. "A seveda, od tujih ljudi mora človek slišati, kaj mu počenjajo lastni otroci ! Lepa moda to, moram že reči!"
Tako je bilo njegovo mnenje o vsej stvari, ali vsaj toliko, kolikor se mu je zdela vsa zadeva omembe vredna. Potem se ni več zbrigal za govorico onih drugih. A vendar se je zdelo, da nosi sedaj glavo nekoliko višje in po-nosneje. In če je pogledal sedaj dekle, njegovi pogledi tudi niso bili več jezni.
Iz zvonika je pozvanjalo že z vsemi tremi, ko so prišli Gorenjčevi z malo družbo, ki se jim je spotoma pridružila, na trg pred cerkvijo. Sredi trga je stala gruča fantov, žef med njimi. Tedaj je smatrala Jeričev-ka za potrebno, da je Gorenj ko nalahno sunila s komolcem in ji pošepetala: "Tisti tam s pušelj-cem za klobukom, tisti se je z
njo peljal!"
Radovedno je Gorenjka ogledovala fanta. "Da ga nisem še nikdar videla!" je menila. "A je zavber fant, to moram že reči. In šnajd se mu kar iz oči smeje."
Cecilija je slišala materine besede in nje lica, ki so bila od hitre hoje razgreta, so postala za spoznanje temneja.
žef, ki je najbrž^ opazil, da se o njem pogovarjajo, je v pozdrav privzdignil klobuk in pri tem obrnil cvetlice — čeravno le za Cecilijo vidno — proti čelu.
Prijazno se smehljaje se mu je zahvalila za pozdrav. In bilo je tako, kakor da je sam Bog v svoji previdnosti namenil, da stori Ceciliji naključje za uslugo. Baš ko je fantu prijazno po-kimala, je stopil mladi Muren na vrata županove hiše v svoji dolgi, staromodni suknji, nad kodrastimi lasmi trdi, brezoblični nedeljski klobuk resničnega gruntarja. Napravil se je, kakor da se je baš med vratmi nečesa domislil. Ceciliji se je zdelo, da dobro ve, kaj ga je na vratih nenadoma tako zaokreni-lo. Med tajinstvenim smehljanjem je šla za očetom in materjo v cerkev.
žefu se s pobožnostjo očividno ni mudilo. Ko so ga tovariši zapustili in šli v cerkev, je šel on baš v nasprotno smer trga. Na vogalu ceste se je srečal s starim gozdarjem. Roke v žepih suknjiča, žvižgaje, oči obrnjene proti nebu, je žef šel mimo gozdarja. A očividno je čutil, da ga starec od pet do glave pregleduje in da je posebno pozoren na okrašeni klobuček. Kajti ko sta že bila drug mimo drugega, se je žef namuznil: "Da, le glej me! Mojega perja mi ne spraviš s svojimi očmi s klobuka!" Tedaj se je vstavil pred kramarijo in vstopil v malo trgovino, čeravno se je tistim par odjemalcem, ki so še bili v trgovini, z nakupovanjem mudilo, vendar jih je kramar ostavil same ter 93 takoj obrnil k fantu z vprašanjem, kaj želi.
žef je • zamežiknil in dejal: "škatljo cikorije in pol funta sladkorja."
Precejšnji obrat nedeljskega jutra je najbrž kramarja nekoliko zmedel. Kajti tisto, kar je pod mizo zavil fantu v debel papir, je bilo na las podobno zavitku smodnika in kosu svinca.
"Tako! Tuje! In le skuhaj si gori v gorah prav dobrega kofe-ta, da ti bo udobno gorko."
žef je položil goldinar na mizo in ko je hotel kramar menjati, je dejal: "Le pusti! Saj bova že poravnala vdrugič. Zbogom za danes!"
"Priporočam se!" Muzaje se je vrgel kramar goldinar v predal.
žefu se še vedno ni mudilo v cerkev. Oglasil se je še v krčmi, a ko ga je natakarica psovala,
da bo vso pridigo zamudil, ji je dejal: "Meni ne more župnik povedati ničesar novega!" čim pa je tam v cerkvi minila pridiga in je že pozvanjalo k povzdigovanju, se je vendar spomnil svoje "krščanske dolžnosti." In kakor je bila cerkev polna ljudi, vendar si je š svojimi trdnimi komolci znal žef utreti pot tako, da je prišel take daleč naprej, da ga je moralo neko dekle videti, kadarkoli je dvignilo pogled od svojega molitvenika.
Bogve kako pogosto ta ni dvignila svojega pogleda. Kam naj bi tudi človek gledal, .da ga nič ne bi motilo v pobožnosti in molitvi? Kam? Ako na desno, le vsakokrat srečaš smejoč se obraz in dvoje veselo bliskajoči h se oči ■— in če vidiš na levi
le venomer visokozraščenega človeka, čigar rujava kodrasta glava tako čudno trudno počiva nad sklenjenima rokama.
Cecilija se je olajšanja globoko oddahnila, ko je prečastiti gospod zapel "Ite missa est."
Medtem ko so Gorenjčevi stopili iz cerkve na prosto, je narekoval Gorenjec v odločnih, ki'atkih besedah armadno povelje za prihodnjo uro: Gorenjka naj takoj nakupi, kar potrebuje in pri tem naj jo Cecilija spremlja, potem pa bo-I ste našli njega v gostilni "pri pošti," kjer se bo ob kozarcu pokrečal za pot domov.
Tako se je tudi zgodilo. Le tako hitro ni hotela stvar iz-j pod rok. Slučaj je menda na-I peljal tako, da je pripeljal Go-
kakih dvanajst gruntarjev najtežjega kova, ki so politizirali, tako da je miza pokala in so se čaše zibale. Le eden sam med njimi je igral tihega poslušalca, a ta je bil mladi Muren, ki je izgledal sredi teh odločnih "politikantov" kakor petelinček brez glasu sredi starih kokodajsov. Oči je imel povešene, od časa do časa je pomočil prste v razlito pijačo ter z njo delal kar najčudnej-še krivulje po beli mizi.