POŠTNINA PLAČANA V OOTOV1NI POSAMEZNA STE MILK A 125 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnini v /atostaviti znaša mesečno Din 10.—. v tnoiemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor Ruška cesto 5 ooštni predal 22 telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Deluvsko sbormco — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netrmkiremn pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov značolc vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki šiuMjo o social*»e aomene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J6 4tev 146 • PaMbor, sobota, one 23 decembra 1939 a Leto XIV O propagandi v vojnem tasu Resnica je pravica. Takole piše glasilo luksemburške socialne demokracije »Escher Tagblatt*: »Današnja vojska je vojska celega človeka, zato je tudi vojska duha. Najmodernejše orožje današnje vojske se imenuje propaganda. Pravijo, ker smo nevtralni, moramo poslušati oba zvona in še lastnega povrhu. Kajti to je čudno: vsak hoče, da bi se stvari tako zasukale, kot je njemu prav in smatra tisto za propagando, kar nasprotuje njegovemu . lastnemu mišljenju ali hotenju. Jakost propagande je dobro ali pa slabo znamenje. Dobro znamenje je takrat, kadar ima opravka s pametnimi ljudmi, slabo, če z neumnimi. Le eno je res: Samo eden lahko govori resnico, drugi se laže. Tisti, ki ugotavlja dejansko stanje, ima za podlago resnico, tisti, ki laže, špekulira na človeško neumnost. Tisti, ki si upa povedati resnico, je močnejši, ker ima pametne poslušalce; pri pametnih je namreč laž kratkih nog. Kdor v propagandi laže, temu se tudi takrat ne verjame, ko govori resnico. Resnica ni vedno prijetna in kdor si upa povedati resnico, mora imeti dobre živce. Kdor ima močne živce, bo zmagal s propagando. Resnica se ne sme olepšavati in sicer zato ne, ker je resnica gola. Če vprašamo filozofa, kaj je resnica, nam bo rekel, da je resnica pravica.« Mol Anglije prikazana v nemSkl luii Že precej časa pred začetkom sedanje vojne je izšla letos v Leipzigu izpod peresa nacionalnosocialističnega publicista grofa Piicklerja knjiga z naslovom »Wie stark ist England«. V tej knjigi ocenjuje Piickler pomen angleške moči. Knjiga je zanimiva že radi tega, ker jo je spisal pomemben nemški nacist, zdaj ob izbruhu vojne je pa njena zanimivost še dvakrat večja. Piickler takoj v uvodu pravi, da je nevarno misliti, da je brit-ska zvezda v zatonu, da je britska moč oslabljena ali celo uničena, pač pa je mnenja, da je neosnovano mišljenje o neki mistični in vsemogočni Angliji, prav tako nesmiselno kot trditi, da se nahaja britanski imperij v razkroju. Gospodarska moč Anglije je danes prav taka, ikot je bila leta 1914. Piickler izredno povdarja pomen Kanade za Anglijo, ki jo kaže v njenih bogatih zemeljskih zakladih in bajnih gozdovih. Kanada je za Anglijo neizmerna zakladnica vojnih surovin. Produkcija niklja v Kanadi znaša devet desetin celokupne produkcije, prav tako prideluje tudi ogromne zaloge bakra, svinca in cinka. Celoten imperij po Piicklerjevem mnenju ne predstavlja za Anglijo breme, ampak visoko aktivo. Obstoj imperija, ki šteje okrog 500 milijonov ljudi, tudi v daljši vojni ni ogrožen, saj razen kroničnih bojev v severozapadni Indiji in nemirov v Palestini vlada povsod mir. Tudi prej nemirna Irska je trdno odločena, da ne bo nikdar dopustila, da bi bilo njeno ozemlje baza za napad na Anglijo, To so glavne črte iz Piicklerjeve knjige, ki so pa zelo zanimive. Topovi grmijo v božično noč Krvavi boji na Finskem so v teku Kitajski maršal Čangkajšek Na finskih bojiščih trajajo krvavi boji med sovjetskimi četami in finsko armado z nezmanjšano silo. Na skrajni severni fronti pri Petsamo oz. 75 km južno od tega mesta, do kamor so prodrli ruski vojaški oddelki, zadnje dni ni bojev. Sov|etska ofenziva proti KemlJNrvlJu Tem silnejši pa so boji, ki se razvijajo na vzhodni fronti severne polovice Finske. Tu so Rusi napadli iz smeri Uhte ob finsko-ruski meji v smeri proti severozapadu na Kemijarvi, V kraju Kemijiirvi je začetek železniške proge, ki drži proti mestu Tomeu ob Botni-škem zalivu, tik ob švedsko-finski meji. Namen ruskih napadov na ta kraj je, prodreti preko Kemijarvija do Bolniškega zaliva in s tem odrezati severni del Finske od srednjega in južnega. Rusi so vrgli na ta del fronte 200.090 mož močno armado, ki je koncem preteklega tedna in v začetku tega tedna v neprestanih krvavih bojih, z uporabo ogromnih tehničnih pripomočkov, prodirala proti Kemijarviju. Ako bi se iim prodor posrečil, bi bila Finska odrezana tudi od Švedske in cela severna finska armada zajeta, oz. prisiljena k umiku na švedska in norveška tla. Med tem pa so Finci pripravili proti- sunek pri Salliju. Z motoriziranimi četami so izvedli operacije v več smereh naenkrat in s tem motili razvoj in napredovanje sovjetskega napada. — Po silnih bojih se je Fincem posrečilo, zaustaviti sovjetsko napredovanje pri Kemijarviju. Poročila inozemskih poročevalcev naglašajo, da so bile te bitke, ki so se zaključile pretekli torek, dne 19. decembra, najbolj krvave v vsej dosedanji finski vojni. Poročila govore o* silnih izgubah, tako na materijalu in ljudeh. Zaključne bitke so se odigrale v takem mrazu, da so ranjenci v kratkem času zmrznili na bojišču. , % . *—■* . Sovjetsko poročilo govori o izvidni-ških bojih na vseh frontah in topniških bojih na karelijski fronti in o letalskih akcijah. Na karelijski fronti napadajo Rusi na Mannerheimovo utrjeno črto. Doslej se boji vrše še vedno na terenu kot približno ob početku izbruha sovražnosti. V vzhodni Kareliji severno od Ladoškega jezera poročajo o ustalitvi obeh front. Letalske akcije Rusko letalstvo napada finsko zaledje. Te dni je nad 200 ruskih letal metalo bombe na razna finska obrambna mesta Na zapadu boli Izvidnic Poročila z zapadnega bojišča soglašajo v tem, da ni nobenih večjih bojev. Sneg in mraz ovirata večje akcije. V glavnem je osredotočeno vse boje-vanje na spopade v zraku in izvidniške. 20. t. m. potopil dve nemški podmor polete. I nici. • Zopet dve nem! ki podmor-n'ci potopljeni Francoski rušilec »Sirokko« je dne Kanada bo dobavljala zaveznikom 2000 letal meseino Kanadski ministrski predsednik je dal izjavo časopisom, v kateri je naglasil, da bo Kanada preskrbovala zaveznike docela sama s hrano in železom, Nadalje bo lahko dobavljala po 2000 letal mesečno in izvežbala več tisoč pilotov. Za letalce bodo otvorili 3 osnovne šole, 16 šol za učenje v letenju, 10 šol za izučitev opazovalcev na bombnikih in strelcev, 2 šoli za zrakoplovstvo in 4 šole za radiotelegrafiste. Stroški bodo znašali 6Q0 milijonov dolarjev. V prvem letu bo Kanada izdala 1 milijon dolarjev dnevno za vojno. Zgradili bodo 60 novih letališč in 67 vežbališč. Za učenje novincev bodo potrebovali 40.000 častnikov in vojakov. Posvet zavezniškega vrhovnega sveta v Parizu Pred vojno med Anglijo in Francijo ter Rusijo? Dne 19. decembra se je vršilo v Parizu zasedanje zavezniškega vrhovnega vojnega sveta. Iz Curiha poročajo, da je bilo na tem posvetu govora o Finski in ogrožanju neodvisnosti Švedske in Norveške. Trdi se, da bosta Anglija in Francija nudili svojo pomoč Finski in pripravili vse potrebno za slučaj direktnega spopada s Sovjetsko Rusijo. Pri tem opozarjajo listi na zbiranje zavezniških armad v Siriji in priprave Tur- čiie' ., . . Vse te vesti pa so samo ugibanja m vsaj zaenkrat malo verjetna. Kitajska ofenziva ugodno napreduje. »Exchange Telegraph« poroča: Kitajske čete so pričele pri Hupe Kiangsiju in Šansiju z ofenzivo. Kitajci trdijo, da so zavzeli kraj Cungjang, ki leži ob strateško zelo važni cesti pri južnem Hu-peju. Japonska poročila tudi potrjujejo resničnost kitajskih operacij. Japonci pravijo, da je cilj kitajskih napadov, presekati na več mestih strnjene japon- ske položaje in pozneje pričeti bliskovito zimsko ofenzivo. Kitajci še poročajo, da so zavzeli Kaj-feng na severnem Kitajskem in da so njihove čete obkolile tudi Nanking ter se delno polastile železnice, ki vodi iz severne Kitajske v Nanking (prejšnji sedež kitajske vlade). in vasi, kjer so domnevali, da se krije finska vojska. Zlasti so se vršili napadi na obalna mesta. Finska letala pa so bombardirala železnico proti Murmansku in preletela Leningrad, ne da bi metala bombe. Moskva zatemnjena V soboto, dne 16. decembra zvečer je bila Mjoskva prvič zatemnjena, od kar traja rusko-finska vojna. Rusi priznavalo teiave bojevanja na Finskem Opazovalci v Moskvi priznavajo težave terena na Finskem. »Leningrajska Pravda« piše: »V nobeni vojaški učni knjigi ne najdemo opisane takšne pri-rodne težave, na kakršne smo naleteli na Finskem. Tam ni kleče vitega obrežja, so le neprehodne goščave, skalnati griči, napol zamrznjena močvirja, pomanjkanje cest in blazen mraz.« Finska Se vedno pripravljena za mir V petek je imel finski zunanji minister, socialni demokrat Tanner, govor. Govor je naslovil v ruščini na Mjolotova in izjavil, da je Finska pripravljena nadaljevati pogajanja z Rusijo in mirno poravnati sedanji spor. Nato je rekel dobesedno: »Če ste, Molotov, pripravljeni, da pričnete pogajanja, vas prosim, da se zadevno poslužite radia, kot sem to storil jaz.« Pozneje se je Tannerjev govor prenašal tudi v finščini in švedščini. Stalin 60 letnik Stalin je dopolnil te dni 60 let. Ob tej priliki so mu priredili velike slovesnosti. — Stalin je prevzel vod- Stalin stvo velike sovjetske Rusije po Leninovi smrti, ki je rusko revolucijo izvedel leta 1917. ___________ Nemike namere na Poljskem Poljski rezervat. Prvotno je obstojala namera, da se Poljsko organizira kot protektorat. Sedaj pa poroča Berliner »Borsenzeitung«, da se osnuje poljski rezervat, to je, določi ozemlje, na katerem smejo bivati Poljaki. Rezervat bo obsegal okrožje Varšave, Radoma in Krakova. Poljaki, ki bivajo v drugih področjih, na primer na osvojenem Poznanjskem, bodo prisiljeni, da se preselijo v rezervatna ozemlja. Isto se zgodi s tremi milijoni Poljakov, ki žive v Nemčiji že od prej. Ta ukrep je bil izdan, ker ni bilo mogoče najti za protektoratno vlado pripravnih ljudi, Kapitan nemžke oklopnc križarke »Gral Spee«, Langdorf, {e izvvljl samomor, toda Selo 19, decembra. Pred smrtjo je izjavil, da n* more preboleti, da je moral križarko potopiti brez boja. V Berlinu pa pravijq, da je tiihrer moral izdati tak ukaz, ker bi sicer nasprotnim zvedeli za konstrukcijske tajnosti križarke. Pripravimo se za volitve obratnih zaupnikov Glede izvedbe volitev obratnih zaupnikov, ki se po sedanjem zakonu o zaščiti delavcev vrše vedno vsako leto januarja meseca, doslej še niso bila u-radno objavljena nikakršna obvestila. Delavski zaupniki so zakonita ustanova delavske zaščite. Zaraditega je naravno, da se bodo letos vršile volitve obratnih zaupnikov v smislu določb zakona in to tembolj, ker je politika sedanje vlade usmerjena za uvedbo demokracije in normalnih, to je, zakonitih razmer v državi. Konec decembra smo že. Zato mislimo, da za razglas o volitvah obratnih zaupnikov v mesecu januarju ni več preveč časa. Če so bile letošnje volitve obratnih zaupnikov kasneje, kakor določa zakon, ne more to biti nikakršen razlog, da bi se volitve za 1940 ne vršile zopet v zakonitem roku. Delavski zaupniki naj takoj konstituirajo volilne odbore za volitev obratnih zaupnikov ter zahtevajo tiskovine, ki jih potrebujejo za volitve. Glede tiskovin za volitve se zaupniki lahko obrnejo na svobodne delavske in nameščenske strokovne organizacije, da jim jih te preskrbe na pristojnem mestu. doma it* »veJu SpijonaZna afera na Nizozemskem Visoki uradniki v nemški špijonažni službi. Nizozemsko časopisje poroča obširno o špijonažni aferi v Haagu. »Allgemeen Handelsbladet« poroča, da so v Haagu aretirali dva visoka ministerijalna uradnika, ki sta zapletena v špijonažne afere. Ko je nizozemska policija aretirala Nemca Sturma, so našli pri njem mnoge materijala, ki je bil obtežilen za visokega uradnika, ki .pripada nizozemskemu ministrstvu za socialno politiko in se piše van Hoeven. Aretirali so tudi j uradnika gospodarskega ministrstva Buveja. Buve je prodajal van Hoevenu izredno važne dokumente, ki se nanašajo na holandski izvoz. Tuja država, ki bi prišla v posest teh dokumentov, bi lahko izvedela, če se nahaja na holandskih ladjah konterbanda ali ne. — Van Hoeven je te papirje za visoke vsote prodajal nemški špijonaži. Holandska policija ima dokaze, da je bil Nemec Sturm zelo pogosto v hiši van Hoeveiia. Pri van Hoevenu so našli tudi listo z imeni holandskih komunistov. Zakaj je imel van Hoeven to listo in čemu mu je služila, zaenkrat še ni znano. iz ČeSke Dnevnik »Narodni prače«, ki je naslednik soc. dem. »Prava Lidu« in njegov »Večernik« bo s 1. januarjem 1940 prevzela kot svoje glasilo Narodna strokovna delavska zveza, ki je sedaj edina dopuščena strokovna organizacija iri so v njej združene vse prejšnje strokovne zveze raznih barv. Prošnja za zabave 14 dni naprej. Policijska ravnateljstva čeških mest objavljajo v časopisih strogo opozoritev društvom in drugim prirediteljem zabav, da je treba prošnje za dovoljenje zabav in drugih zabavnih prireditev vložiti najmanj 14 dni prej in to vi 5 izvodih, od teh morajo biti 3 vloge v nemškem jeziku. 10 dni zapora, ker ne plačuje alimentacij. — Na Češkem velja še iz časov svobodne Češkoslovaške republike zakon, po katerem se kaznuje celo z zaporom nezakonski oče, ki namenoma ne plačuje alimentacij za svoje nezakonske otroke. Plzenska »Nova doba« poroča, da je bil nedavno na podlagi tega zakona obsojen 35 letni kočijaž J. F. nepogojno na 10 dni zapora s trdim ležiščem, ker je grdo zanemarjal dolžnost vzdrževati svojega mladoletnega nezakonskega sina, za katerega je bil dolžan na preživnini čez 4000 kron. Razen tega ima F. še dva druga nezakonska otroka, za katera tudi ne plačuje in je tam dolžan že čez 25.000 kron na alimentaciji. Sodišče je ugotovilo, da je F. izučen zidar in bi si lahko letošnjo pomlad poiskal bolje plačan poklic zidarja, če bi bil le hotel, ker so pomladi zidarje zelo iskali na Češkem in v Nemčiji. Dokazano pa je, da svojega pravega poklica, bolje plačanega, sploh ni hotel izvrševati, ter že od leta 1932 naprej ni več delal kot zidar, ampak je šel rajši za kočijaža, kjer je imel samo celo oskrbo in 120 kron mesečno. F. se je zoper to sodbo pritožil, pa jo je tudi okrožno sodišče potrdilo. List pripominja, da se naj F. na dan, ko bo imel v zaporu trdo ležišče, le spomni, kako se godi njegovim trem Razno Aretacije v Berlinu. Švicarska »Volksstimnie« poroča, da je bilo zadnje tedne v Berlinu aretiranih »veliko ljudi iz najrazličnejših krogov. Med aretiranci je lepo število socialnih demo- Tudi Hugenberg v Švici, »Republikaner«, ki izhaja v Miihlhausemi, iporoča, da je iz Nemčije zbežal v Švico znani Alfred Hugenberg, ki je bil nekdaj vodja nemških nacionalcev in pozneje »Stahlhelma«. Bil je lastnik več tiskarn in kinopodjetij. »Republikanerjevo« vest prinašajo tudi nekateri švicarski listi. Japonska bo praznovala prihodnje leto 2600-letnico svojega obstoja kot cesarstvo, V proslavo tega jubileja bodo zgradili na kolodvoru v Tokiju velikansko podzemeljsko zaklonišče, ki 'bo popolnoma varno pred bombami in bo imelo prostora za pet tisoč ljudi. Enaki zaklonišči bosta zgrajeni v O saki in Kureju. nezakonskim otrokom. — Podoben zakon bi bil marsikdaj tudi pri nas potreben. Pravica aretacije. Praški radio je minuli torek razglasil okrožnico vlade Protektorata, da sme vsak Nemec aretirati Čeha, ki ga zaloti pri zločinu proti nemški državi, kakor da bi bil uradna oseba. (Čsl. Boj«). 250.000 vojakov na Češkem. »Times« poroča, da je sedaj na Češkem in Moravskem okrog 250.000 nemških vojakov, vojaške policije in SS oddelkov. Mnogo tisoč jih je v malih mestih in vaseh na jugu, posebno tik ob nekdanji avstrijski meji, tako n. pr. v Jindfi-hovem Hradcu 3000, v Taboru 2000, v Trebovi 2000, v sami Pragi okrog 70.000. Pod orožje so sedaj klicani tudi Sudetski Nemci. Češki aristokrat pri papežu. »Čsl. Boi« poroča: »V sredo, dne 6. decembra je sprejel papež v izredni avdijenci člana češke aristokracije in ga prosil, naj sporoči doma Čehom njegovo veliko ljubezen in njegov posebni očetovski blagoslov češkemu narodu v njegovem velikem trpljenju.« Vse poverjeniške odbore, ki nam še niso poslali novoletnih voščil, tem potom sodružno vabimo, da nam takoj pošljejo vse, kolikor so nabrali in zlasti pazijo, da bodo imena čitljivo pisana. Letošnja novoletna številka našega lista izide že v petek, dne 29. t. m. Prihodnja številka »Delavske Politike« izide radi božičnih praznikov v sredo, dne 27. t. m. Prosimo vse cenj. naročnike, da to uvažujejo, da ne bo nepotrebnih reklamacij. Mi smo se borili zoper diktaturo, r »v.-! -n. - . n , . , J— - ko jo je izvajala JNS, mi smo nastopili proti njej, ko je »Slovenec« prinašal slavospeve diktatorju dr. Sto- ! jadinoviču in objavljal njegove pozive na junaški mejdan. Mi nismo črtali svobode in demokracije iz našega besednjaka, ... ,. «-! ; » Nismo posegali v boj, ki so ga vodile v teh desetih letih dovoljene in nedovoljene meščanske stranke med seboj za oblast. Vedeli smo že takrat, da ti spori med njimi ne bodo večni, pa smo se raje pripravljali za tiste čase, ko bodo sedaj sprti gospodje gospodje složno u-darili po nas. Ako nismo bili doslej deležni najhujšega, potem pač zato, ker je gospoda imela sama med seboj dovolj opravka. To bi bilo vse, kar bi rekli na notico »JNS in socialisti« j št. 291 »Slovenca«. Da je resnica obratna, »Slovenec« ne pove, ker misli, da je naša javnost že pozabila na marsikaj. Obnova socialistične sranke v Bosni. V Sarajevu se je vršila te dni socialistična konferenca, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da se takoj prične z obnovo socialistične stranke v Bosni in Hercegovini. Cene blagu na drobno se dvigajo. Narodna banka ugotavlja, da so cene blagu na drobno zopet poskočile. Nevo povišanje cen papirju namerava izvesti kartel papirnih tvornic v naši državi in to Lar za 10 odktotkov. Za tako povišannje ni nrav nobenih utemeljenih razlogov. Upajmo, da bo trgovinski minister znal stopiti na prste tenu kartelu, ki gloda na temeljih narodne kulture. Delavci v nekaterih papirnih tovarnah so plačani tako mizerno, da menda nikjer na svelu tovarne papirja ne delajo z tako velikimi dobički kot pri nas. Zagrebški peki niso smeli povišati cen kruhu. Mogoče ‘bi iz Slovenije povprašali v Zagrebu, kakšni razlogi so bili merodajni za sklep, ki ga je napravil zagrebški odbor za pobijanje draginje. Zasebni nameščenci v Sjloveniji .zahtevajo zaradi draginje zvišanje rednih prejemkov. — Važno pa je prav za privatne nameščence kakor za delavce, da se zvišajo tudi minimalne mezde. Med 'privatnimi nameščenci je petdeset odstotkov nameščencev tako slabo plačanih, da njih plače niti dobri napitnini ne odgovarjajo. Petrolej se je pocenil in ga prodajajo od 22. t. m. dalje po 7 din liter. Samo dobiti ga ni na deželi. Za naš baker se tepejo. Pri nas se prideluje precej bakra. Predvsem zahteva ta baker Nemčija v zameno za pošiljanje vojnega materijala. Prišla pa je v Beograd! še francoska delegacija, ki zahteva baker za Francijo in Anglijo. O plovbi po Donavi je bil med našo državo in Romunijo sklenjen poseben dogovor. Usoda malih držav. Delavski poslanec v angleški spodnji zbornici, s. Noel Baker, je vprašal ministrskega predsednika Chamberaina, ali ne postaja vsak dan bolj jasno, da bodo malo države izgubile svojo samostojnost in neodvisnost, če se ne bodo združile v zvezo za skupno obrambo svojih pravic. Chamberlain je poslancu odgovoril, da je to že davno popolnoma jasno. Nemci so potopili 32.G00 tonski parnik »Co-lumbus« sami, potem ko je kapitan ladje pri Bermudskih otokih zagledal pred seboj angleško križarko, kateri ladja ni mogla več uleči. Nemci so doslej sami potopili 23 svojih ladij s skupno tonažo 139.000 ion, Angleži in Francozi pa so jim zaplenili 19 ladij s skupno tonažo 170.218 ton. Ladja »Columbus« je odplula iz Veracruza natovorjena s 20.000 sodi petroleja. Te sode je ladja spotoma spuščala v morje za nemške podmornice, ki so iz teh sodov dobivale gorivo za svoje motorje. Milijoni, ki jih pokade Slovenci. Potrošnja tobaka v Sloveniji znaša letno 185 milijonov dinarjev. Te dni se je vršila licitacija za nakup velikoprodaj tobaka. Kdor je hotel licitirati nakup vseh devetih velikoprodaj, je moral položiti 1,825.000 dinarjev kavcije. Predsednik šivicaTske i socialnodemokratske parlamentarne frakcije s, Robert Grimm, se je pri neki vožnji z avtom precej težko poškodoval in je bil prepeljan v bolnico. Iz švicarske komunistične stranke je bil izključen član centralnega 'komiteja švicarske komunistične stranke 'Max Wullschleger, ker se ni strinjal s sedanjo politiko Sovjetske Rusije in je obsojal finsko-rusko vojno. 27 nizozemskih nacionalnih socialistov zaprtih. Policija v Haagu je aretirala 27 članov nizozemske nacionalno socialistične stranke. Člani stranke so prirejali v podzemeljskih prostorih vojaške vaje in peli Horst Wesselovo pesem. Aretiranci so stari 18 do 20 let. Paderewski se je vrnil v politično življenje. Sivolasi poljski klavirski virtuoz, Paderervski, ki je bil nekdaj predsednik republike in ministrski predsednik, je zdaj prevzel predsedstvo narodnega sveta, ki bo stal poljski vladi v Parizu na strani kot posvetovalen organ, Paderervv-ski je bil nenaklonjen prejšnjemu »»polkovni-škemu režimu« na Poljskem. V Luksemburgu je prenehalo veliko železo-livarn z delom, ker jim primanjkuje koksa za peči. Koks je dozdaj prihajal iz Nemčije, ki pa je pred kratkim vso dobavo ukinila. Tudi Belgija Luksemburški ne more dobavljati koksa, ker pokupi veliko večino belgijskega koksa Francija. Očesne bolezni na Poljskem. Gdanski nacistični dnevnik »Danzinger Vorposten« piše v članku »Očesne bolezni na Poljskem1 — pri občevanju največja previdnost« to-le: »Ker smo bili od merodajnih oblasti opozorjeni, da vladajo na Poljskem hude očesne bolezni, opozarjamo nemško prebivalstvo, da naj bo kar najbolj previdno v občevanju s Poljaki. Posebno se prebivalstvo opominja, naj Poljakom ne podaja rok.« Norvežani so dozdaj nabrali dva in pol milijona norveških kron za pomoč Fincem. Po finskih uradnih poročilih so Finci doslej uničili ali zajeli 176 ruških tankov. Vojaška izobrazba za učence sovjetskih srednjih šol. Sovjeti bodo uvedli v vse vrste srednjih šol obvezno vojaško izobrazbo. Trikrat na teden ibodo imeli praktične vojaške vaje s teoretičnim predpoukom. Lesene čevlje. Švicarski listi poročajp, da so nemške oblasti svetovale kmetom', naj uporabljam samo lesene coklje, da se zmanjša uporaba usnjatih podplatov. Zanc Grey: 48 Mož Iz ^ozda »Na poti so po bregu navzdol«, je zašepetal Dale in ti boš streljal previsoko.« Potem je videla Helen, da je Roy nameril svojo puško. »O, ne, ne!«, je vzkliknila. Dalejeva opazka je očividno razjezila Roya; povesil je svojo puško. »Milt, jaz sem, ki držim to puško prislonjeno ob svojem licu. Kako si upaš trditi, da bom streljal previsoko? Imel sem ga točno na muhi.« »Roy, ti nisi vpošteval, da breg visi. Hitro. Sedaj nas je opazil.« Roy je dvignil puško, jo nastavil, pomeril kot poprej in ustrelil. Jelen je obstal popolnoma negiben, kot bi bil izklesan iz kamna. Samici pa sta prestrašeni skočili kvišku in se vse iz sebe, strmeč ozirali na vse strani. »Ali ti nisem rekel! Videl sem, kje je tvoja krogla udarila v borovec... Petnajst centimetrov nad njegovim hrbtom. Poskusi še enkrat in meri to pot na njegove noge.« Roy je pomeril sedaj nekoliko hitreje in sprožil petelina, Majhen oblaček dima, tik pred nogami jelena je pokazal, kje je to pot udarila Royjeva krogla. Z enim samim skokom je izginil jelen med drevesi in grmovjem. Samici sta mu skakaje sledili. »Prokleta smola!«, je vzkliknil Roy, rdeč v obraz, med tem ko je odpiral zaklopko na puškini cevi. Njegova poparjenost in opravičevanje pred de- kletoma, ‘ker je bil zgrešil cilj, je izvabila Bo prešeren smeh. »Za nič na svetu ne bi bila mogla gledati, kako bi bili ubili to krasno žival!«, je vzkliknila. »Pečenke v omaki ne bomo imeli od njega, to je gotovo«, je pripomnil Dale suho. »In najbrž tudi od kakšne druge divjačine ne bomo dobili pičesar za pod zobe, ako bo Roy skrbel za odstrel.« Nadaljevali so pot, zavili na desno in jezdili tik ob robu canona, ki je presekal glavni canon. Nazadnje so se spustili čisto na dno doline, kjer je žuborel med vrbami majhen pbtoček in ob tej vodici so jezdili potem še kakšno miljo navzgor, do mesta, kjer se je stekala v večjo reko. Tu se je pokazal njihovim očem začetek neke zaraščene, komaj vidne steze. »Sedaj se bomo ločili«, je rekel Dale. »Ti boš prej prispel v taborišče kot jaz, toda ko se bo stemnilo, bom tudi jaz dospel tja.« »He, Milt, čisto sem bil pozabil na tvojega ljubljenega kuguarja in ostalo menežarijo. Upam, da zverine ne bodo prestrašile deklet? Posebno ne stari Tom?« »Toma ne boste videli poprej, dokler me ne bo domov«, je odvrnil Dale. »Ali ni zaprt ali pa vsaj privezan?« »Ne; on hodi popolnoma svoboden naokrog « »Ho, pozdravljen in glej, da si nabrusiš pete!« Dale je pokimal dekletoma, se obrnil s konjem ter pognal tovorna živinčeta pred seboj po odprti ravnini med reko in z drevjem porastlim pobočjem. Roy je razjahal, — tako spretno in hitro, da se je Helen zdelo to prava umetnost. »Bom raje nategnil podpas«, je rekel, med tem, ko je vrgel stremen preko sedla. »Danes bosta imeli priliko videti še zelo divje pokrajine.« »Kdo pa je to, stari Tom?«i je vprašala Bo radovedno. »Kdo? Miltov ukročeni kuguar.« »Kuguar? To je panter, — gorski lev, tako nekako je rekel, kaj ne?« »Seveda. Tom Vam je sijajna žival. Ako Vas bo enkrat zaprl v svoje srce, potem Vas bo ljubil in se z Vami igral ter Vas stiskal, da Vam bo sapa pohajala.« Bo je na široko odprla oči. »Ali ima Dale tudi še druge ljubljence?«, je vprašala naglo- »Še nikdar nisem bil gori v njegovem taborišču, da bi tam ne bilo mrgolelo raznih ptičev, veveric in vseh mogočih živali, vse tako krotko, — tako krotko, kot krave. Vražje krotko, je rekel Milt. Toda tako se mi ravno ne zdi. Toda vidve, dekleti, ne bosta več hoteli proč iz njegove senace.« »Kaj pa je to senaca?«, je vprašala Helen, med tem ko je odmaknila nogo, da je mogel nategniti podpas tudi pri njenem sedlu. »Mehikanska beseda za travnik, mislim«, je odvrnil. To pogorje je polno travnikov; rečem Vam, da si ne želim videti nobenega lepšega kraja, predno ne pridem v nebesa . . . Tako, Ranger, stari žrec, sedlo ti sedi dobro.« »Ljubeznjivo je potrepljal njegov vrat, se obrnil potem k svojemu konju, stopil z nogo v stremen in zavihtel svojo dolgo postavo v sedlo. »Tu moramo čez vodo na onostran, toda voda ni globoka; naprej«, je vzkliknil in vzpodbodel svojega rjavca. fD»ljr prihodnjič.) Pojdite med ljudi in oznanjajte mir! Mir ljudem na zemlji! Skoraj dva tisoč let izrekamo te besede o božiču. Mir ljudem na zemlji so besede veselega sporočila, ki jih nekateri tolniačijo samo v duhovnem smislu, ne pa tudi po smislu za praktično vsakdanje in javno življenje. In vendar ni dvoma, da imajo te besede svoj prvotni izvor v življenju, na kar smo v stoletjih popolnoma pozabili. Velike grmade trpljenja se kopičijo nad človeštvom, zlasti še nad delavstvom. Sedanja vojna ni igrača. Ni pa naš namen, da bi opisovali bedo gluhim ušesom. Ali eno željo in zahtevo lahko, v popolni svesti pravice izrečemo. I Rešitev iz zagate, o kateri toliko piše | časopisje, je svoboda in demokracija. Svoboda in demokracija odpravi podtalno delo med državljani sploh, omogoči, da pojdemo mi in vsi med ljudi in podpiramo v pravem pravcu razvoj. Vsak po svoje, ali mi v korist sploš- nosti, k . mrd' 1 . t t k. t, i »*«e Veselo oznanilo ima svoj notranji pomen za vsakega človeka in izhaja iz besed mozaičnega prikazovanja stvarjenja sveta, kjer čitamo da je bog ustvaril človeka po svoji podobi. V tej ideji je bila prvič izražena enakost vseh ljudi. Različne so sposobnosti, ki jih imajo ljudje. Toda šele sodelovanje ljudi različnih sposobnosti v državi in družbi, ustvari ono harmonijo, ki potem omogoča sožitje v človeški družbi in jamči za nadaljnji razvoj človeštva. Zakaj ni miru med ljudmi na zemlji? Če so ljudje nemimi, jih nekaj tlači ali tišči. Zadovoljni niso, kadar nimajo kruha, obleke; še bolj nezadovoljni so, če se ne smejo pobrigati za kruh in obleko, če ne smejo zahtevati svojih potrebščin in ne predlagati, kako naj se razmere izboljšajo in odpravijo krivice, ki se jim gode. V tej svoji nezadovoljnosti iščejo krivca, drug drugega dolže krivde, se prerekajo, prepirajo in pretepajo. Medsebojno sovraštvo se razvija javno in še bolj podtalno ter se končno x:elo pozabi na smotreno delo za izboljšanje socialnih razmer in miroljubno, pa vendar pravo sodelovanje, ki bi koristilo občestvu človeštva. Te dni smo čitali v listih članek intelektualca, v katerem dobrohotno graja sisteme diktatur. — Tole misel pove: Oblike diktatur povzročajo podtalno delovanje opozicij, ki je najbolj1 škodljivo za normalne razmere in razvoj. Podtalno delovanje izpodkopava vse normalne vrednote, ker razkraja samo sebe in tudi yse drugo javno življenje. Da se to zlo prepreči, je potreba, spoštovati svobodo in demokracijo, da se v njiju vrši svobodni proces razvoja javno. V svobodi in demokraciji se pojmi javno razjasnjujejo med seboj, kar omogoča, da zdrave in razvoju primerne misli in ideje dobivajo bolj in bolj pozitivno lice. To je važna misel, ki smo jo mi že večkrat povedali. Božični rek pa pravi tudi, pojdite med ljudi, povejte jim to, kar potrebujejo, da se pomirijo in da nastane mir med njimi, ki jih ne bo razdvajal v sovraštvu zaradi med steboj si očitanih križev in težav, ampak jih bo vodil po ravni poti k spoznanju in delovanju ter jim omogočil zadovoljno, srečnejše življenje. Zdrav in vesel Božič! Tone Maček: Mir ljudem ... Se zdi da nam zvonovi oojo t,ak’ milo in bi srce najraje to noč molilo: a je to le grmenje topovskih žrel, molitev pa ihtenje pradavnih želi. Se zdi da tam na slami smehlja se Dete in da nekje nad nami nov žar nam cvete: a je to svet le davni, ki nas obdaja in v krvi, bolečinah se spet preraja. Čeprav topov jeklenih nas grom pretresa, čeprav nam v teh plamenih zgore telesa, da bi le bilo nam to v prerojenje, da bi le vstali kdaj v novo življenje! st voščijo ljudje. Nehote se spomni vsak, da je zdravje največja življenjska sreča in da si ga želi zlasti ob praznikih, ki naj bi biti namenjeni počitku in veselju. Veselje je najboljše zdravilo za človeka, ki ga dandanes sleherni tako zelo potrebuje. Božič je v glavnem praznik otrok, ki jim moramo ravno ob tem času privoščiti še nekoliko več radosti. Naša delavska društva, ki se pečajo z vzgojo dece, kot naš »Detoljub«, prirejajo o božiču za deco revnih starišev skupne obdaritve in manifestirajo s tem duha solidarnosti, ki prinaša pomoč v stiski in tisočerih nadlogah ter veselje in svetlobo tudi tja, kjer bi sicer vladala tema in žalost. Pod božičnimi drevesci delavskih družin ni bilo nikdar nagomilanih mnogo darov, letos jih bo še manj, toda kako malo je potrebno, da razveseliš otrokovo srce! Par čevljev, ali rokavice, ali mogoče nova čepica, ali celo obleka, ali dobra knjiga, ali drsalke, ali smuči, ali žoga, pa maloi sadja in sladkarij — in že vam žare naproti radostne otroške oči. In kar velja za otroke, velja tudi za odrasle. Tudi za odraslega naj bodo prazniki resnični prazniki, naj mu prinesejo duševni in telesni odpočitek. Mnogim, ki trdo delajo, je potrebno in tudi v največje zadovoljstvo, ako se morejo enkrat ipošteno naspati. Druge zopet zvabi lepo vreme v mrzlo zimsko prirodo, da si osvežijo duha in telo. Mnogi pojdejo v gledališče, v kino, na kakšen koncert ali kakšno delavsko družabno prireditev, ali pa si bodo doma, v krogu svoje družine privoščili muzikalični užitek, mogoče cb poslušanju violine, harmonike ali pa radia. Mnogo' pa jih bo, ki bodo praznovali Božič, mrkih pogledov, med štirimi mrzlimi stenami, slabo oblečeni in lačni, mogoče s prav majhnim upanjem v srcu na boljšo bodočnost. Glede pokvarjenega želodca si letos ni treba delati skrbi. Draginja in prazen mošnjiček bosta povzročila, da bo v delavskih in naihe-ščenskih družinah pa tudi v kmečkih bajtah samo najpotrebnejše na razpolago. Ko pa se bomo spomnili na krvavi božič, ki ga letos obhajajo mnogi narodi Evrope, želimo samo eno, da bi bili skoraj deležni ljubega miru in da bi nam bilo prizanešeno z vojnimi grozotami, da ne bi smrt iz tisoč žrel in izpod neba kosila očete, sinove, brate in zaročence, doma pa nedolžne otroke, matere, žene, sestre, neveste in starce. VpraSanje mladinske vzgole Nacionalen ali socialen interes. Politiki se prepirajo glede vzgoje mladine ali državljanov. <• . .. tl pravijo, da je treba prvenstveno gojiti nacionalizem, na socialno vprašanje se ipa niti ne spomnijo ne. Res je, da je narodna zavest, narodna kultura važno dejstvo, ki duhovno krepi narod in pospešuje njegovo kulturno bitnost. Toda vzgoja, ki gre samo za tem ciljem, sfe le prerada prelevi v sovražnico drugih narodov, tako da pozabi nase in posvečuje svoje sile bolj sovraštvu do drugih narodov, kakor svojemu narodu. — To nam potrjujejo današnje vojne, današnje izpremembe v politični geografiji, ki i nastajajo kot posledica šovinistične nerealne vzgoje. Taka vzgoja je napačna, če gre tako daleč. Vzgoja mora biti so- cialna in realna. Vzgajati se mora rod brez nacionalnega šovinizma, ker ta ni pozitiven. Vzgajati se mora rod, ki bo socialno čutil in delal, se brigal za pravične politične in socialne razmere. — Kadar bomo vzgojili socialno pravične ljudi, bodo nastale tudi v državi dobre medsebojne in socialne razmere. Te pa morejo nastati le, če imamo v tem duhu vzgojene ljudi, realne ljudi, socialno vzgojene ljudi. In v dobrih socialnih razmerah tudi ne bo treba) umetnega šovinizma, ki ima končno zle posledice, ampak nastopi mimo sožitje doma in spoštovanje do sosedov. Nihče ne bo silil drugam, če bo socialno zadovoljen. Šovinizem, naj bo kakršenkoli, se navadno izrablja za vzgojo v sovraštvu proti drugim z namenom, da se zvali navidezno krivdo zaradi socialnih razmer na druge. To je pa napačno. Bodimo realni in socialni, pravični med seboj, to mora biti vzgoja bodočnosti! PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO Ker se bližamo zaključku leta in bo uprava morala p (Travnati vse svoje obveznosti, vabimo tem potom vse one naročnike, ki iz kakršnihkoli razlogov niso poravnali naročnine, da to še pred novim letom storijo, da jim ne bomo neljubo primorani ustaviti nadaljnje pošiljanje našega lista. »Delavska Politika« nima tajnih fondov in ne dobiva nikakršnih podpor, temveč se mora vzdrževati izključno le z naročnino, ki znaša din 10 mesečno tudi sedaj, ko izhaja naš list trikrat rta teden. Tega bi se moral zavedati vsak naročnik, ki neredno plačuje naročnino. Poravnajte torej naročnino potom naših poverjenikov ali pa direktno s poštno položnico. Kdor slučajno nima poštne položnice našega lista, jo naj kupi na pošti in nakaže naročnino na naš čekovni račun št. 14.335. Uprava. Božični večer za fronto leta 1917 Na božični večer leta 1917 je kolesaril iz Gorice proti Rihenberku mlad poddesetnik av strijskih gorskih strelcev. Na klancu se je ustavil in si z rokavom obrisal potni obraz. Videlo se mu je, da je bil utrujen. Prevoziti ie moral dolgo progo* kajti njegova oguljena vojaška uniforma je bila popolnoma zaprašena. Planoto Trnovskega gozda so poljubljali poslednji žarki zahajajočega sonca, na Ajdovščino in Vipavsko dolino pa je 2e legal večerni mrak. Po sredi doline se je. mirno vila Vipava in napajala zemljo, ki je tod,, v nasprotju s Krasom, še precej rodovitna. V Vipavski dolini so bila ipred izbruhom vojne rodovitna polja in vinogradi ter cvetoča naselja. Sedaj so štrlele proti nebu le še ruševine, žalostni preostanki lepili vasi in trgov. Na tisoče in tisoče granat in bomb je porušilo lepa človeška bivališča in jih domala izravnalo z zemljo. Te ruševine so v večernem mraku izgledale kakor spomeniki na pokopališčih, kjer v skupnih grobovih počivajo tovariši poddeset. Lazarja, ki so darovali svoje življenje za »domovino Avstrijo«. Lazarju je uhajal pogled proti Fajtemu hribu, kjer so se še videli, obrisi strelskih jarkov in utrdb. Bliskovito so se mu pojavile Pred očmi grozote, ki jih je doživel v teku dveh let na tem stotisočkrat od avstrijskih in italijanskih vojakov prokletem Fajtem hribu. Zamahnil je z roko, kakor bi bil hotel odgnati nadležno muho, se pognal na kolo in hitro od-kolesaril po razorani cesti dalje. Ko je vozil skozi Dornberg, je opazil v napol porušeni hiši medlo svetlobo luči. Najbrže so se v njo že vselili prebivalci, ki jih je poprej vojna vihra odgnala iz prijazne domačije. Popolnoma se je že stemnilo, ko je Lazar i prispel v bližino železniške postaje v Rihen-1 berku. V neki baraki so taborili ostanki prvega bataljona gorskih strelcev, ki so po prodoru soške fronte ostali kot čuvarji razne nepotrebne erarske ropotije, katere niso mogli vojaki vzeti s seboj na pohod proti Piavi, kjer se je takrat nahajala avstrijsko-italijan-ska fronta. Posadka, v baraki je štela pet mož in sicer so ostali v zaledju trije »bolniki«, en pomožni kuhar ter krojač strojne čete »Izak«, ki je bil židovskega pokolenja, doma nekje iz daljnje Galicije. Iz nagajivosti ga je svojčas Lazar klical za Izaka in to ime se ga je oprijelo, dasi se je s pravim imenom imenoval Arno Rubinstein. Toda njegovo pravo, ime je bilo od tedaj dalje zabeleženo le še v vojaških spisih, vsi drugi pa so ga nazivali enostavno Izaka. Izak je bil majhne postave, za njegovo šibko truplo je imel mnogo preveliko glavo, prsi pa mu je pokrivala dolga siva brada. Z Lazarjem sta si bila dobra prijatelja, saj je Izak skrbel zanj. kakor za lastnega sina. Kadarkoli Je strojna četa, kjer je bil Lazar uvrščen med branilce »domovine Avstrije«, prišla v zaledje, mu je Izak priskrbel poleg sebe najbolj udobno ležišče, kar ga je bilo mogoče dobiti. Ko je posadka ob svitu leščerbe spoznala Lazarja, ki se je tako nepričakovano pojavil med njimi, so ga vsi obkrožili in povprek spraševali, če se morda »zmagovita avstrijska armada« umika, kajti bali so se, da bodo sicer morali na dolgo pot za »frontnimi svinjami«, kakor so takrat nazivali vojake v prvih linijah. Najbolj nevoljni so bili »bolniki«, ko je Lazar dejal, da morajo že drugi dan odriniti za bataljonom na fronto. »Bolniki« so se zavedali. da je s tem kratkim poveljem konec lepih dni v zaledju, kjer so sicer na vso moč stradali, bili pa so vsaj varni pred kroglami in granatami. Krojač Izak je ravnodušno spre-iel vest da mora zoret na fronto, pa tudi ku- ( bar se ni pritoževal, kajti bil je pravi mučenik med to lačno petorico, ki je od jutra do večera razmišljala, kako bi se nasitila. Kuhanje je bilo seveda enostavno, saj je za kosilo in večerjo pripravljal vsak dan nezabeljeno kis, lo zelje, za zajtrk pa neke vrste prežganko, ki tudi najbolj lačnim ni teknila, Ko je Izak opazil, da se Lazar ozira po baraki, kakor bi nekaj iskal, ga je. vprašal, če je morda lačen. Ne da bi čakal odgovora, je dejal, da mu odstopi svojo porcijo zelja, ki ga je pripravljal pomožni kuhar. Pripomnil je še, da mu je žal, ker mu ne more postreči s čim boljšim. Lazar se je vidno ginjen zahvalil Izaku, vendar pa je odklonil ponudeno jed, ker ni hotel oškodovati tovariša za borno večerjo. Končno sta se zedinila, da bosta pojedla vsak polovico porcije nezabeljenega zelja, ki je bila namenjena Izaku. Vsi so nestrpno čakali, da bo zelje kuhano. Izak je slonel poleg Lazarja, venomer je gladil svojo sivo brado in nekaj premišljeval. Nenadoma je skočil pokonci in dejal tovarišem, da naj z večerjo počakajo ter urno odšel iz barake. Izak se je po kratkem presledku vrnil in prinesel s seboj malo štirioglato desko, ki je bila na eni strani vsa izdolbena, kakor da bi bila služila kot podlaga za sekanje drv. Začudeno so Lazar in tovariši opazovali Izaka,, ki je pričel cepiti desko na majhne koščke, trske pa polagal v ponvo. Pomožni kuhar je le s težavo zadrževal smeh in z roko kazal na čelo, hoteč ostale opozoriti, da se je ubogemu Izaku zmešalo. Ko se je iponev dobro razgrela — oj, čudo, se je pričela na dnu ponve zbirati mast. Izak je tako dolgo polaga! trščice v ponvo, dokler ni nacedil precej masti, s katero je nato zabelil zelje tovarišem in sebi. Čeprav je segreta mast prijetno ščegetala v nosu, je Lazar vendarle nekam nezaupljivo pokusil prvo žlico na tak čarovniški način zabeljenega zelja ... Potem pa so se ga lotili! tudi ostali. Zelje je bilo okusno in so ga s slastjo použili. Tudi Izak je mirno jedel svoje zelje in ga očividno ni nič pekla vest, kako se bo pred Jehovo opravičil, ker je zavžil s tako čudno mastjo zabeljeno jed. Zidovski verski obredi so v pogledu uživanja svinjske masti zelo strogi. | Na vsa vprašanja, s katerimi so ga obsipali tovariši, kako je pričaral mast iz deske, ni hotel odgovoriti. Ko je očistil svojo zarjavelo kovinasto posodo, iz katere je jedel in jo po>-ložil na desko ob vzglavju svojega ležišča, si je pričel zopet gladiti svojo brado, drobne rjave oči pa so počivale na prijatelju Lazarju, ki mu je ponudil cigareto. »Pravični Bog,« je končno spregovoril Izak, »ko se je danes nepričakovano pojavil med nami moj tovariš in prijatelj Lazar, se mi je krčilo srce, ker mu ne bom mogel niti na bo*-žični večer ponuditi kaj boljšega za večerjo. Napenjal sem si možgane in se končno spomnil na desko, ki so jo uporabljali v oficirski kuhinji za rezanje mesa. ,lzak, poskusi,’ mi je nekaj dejalo in poskusil sem. Kakor vidite, stvar se je obnesla.« Molče so še dalje sedeli ob ognju Lazar in ostali ter razmišljali o iznajdljivosti Žida Izaka, ki je na tako čudežen način na božični večer pripravil večerjo krščanskim avstrijskim vojakom. Preteklo je od tega dvaindvajset let. Dva-indvajsetkrat so med tem ob polnoči oznanjali zvonovi rojstvo odrešenika! »Ali je za Izaka prišlo odrešenje?« se vprašuje Lazar, ob spominu na dobrega vojnega tovariša. O, kako rad bi mu prijateljsko stisnil roko danes, ko najbrž star in betežen zopet tava okrog po svetu in morda nima za večerjo niti nezabeljenega zelja, odkar ga je skoro gotovo nova vojna zopet pregnala iz njegovega doma. ' J.—A. 7g naših Ucaiev CELJE »HLAPEC JERNEJ« — PRED DELOŽACIJO Delavec Landeker Anton, ki je bil dalj časa zaposlen pri zasilnih občinskih delih na cesti in je sedaj vsled hiranja na tuberkulozi tako oslabel, da je privezan na posteljo^ je te dni prejel od mestne občine, (ki je istočasno tudi njegov delodajalec), sodnijsko odpoved bornega stanovanja v občinski hiši za okoliškim pokopališčem. V odpovedi je župan g. dr. Vor-šič, ki v tem slučaju zastopa mestno občino, navedel vzrok, da mestna občina rabi stanovanje Landekerja za lastno uporabo. Prizadeti Landeker stanuje v isti hiši že preko 31 let, tako da je pozabil koliko izvoljenih županov je že preživel in od katerih so mu baje nekateri celo obljubili že pred svetovno vojno, da bo lahko do svoje smrti tam stanoval, ako bo plačeval najemnino. Vsled izredno slabe telesne konstitucije je toliko oslabel, da ne more več niti na zasilno delo in ga zdravita celo dva zdravnika, oskrbuje pa žena. Vendar je raje trpel veliko pomanjkanje, samo da je redno plačeval najemnino. Kako je obubožan, nam zgovorno pove to, da nima niti za stroške, da bi se pritožil proti stanovanjski odpovedi. Ne vemo sicer točnega ozadja odpovedi in če bi tudi držal navedeni vzrok, je razumljivo, da je stanovanje služilo tudi dosedaj za občinske potrebe, ker je označeni pristojen v občino Celje, za katerega je moralno te zakonito dolžna skrbeti občina. Stanovanjsko vprašanje sliči sicer ostalemu gospodarstvu v Celju, vendar se nam zdi najbolj kričeče, -•* C. V. J. Knjižnica Delavske zbornice je že več tednov zaprta. Od prevzema Delavske knjižnice, ki je bila prej v rokah svpbodnih strokovnih organizacij pd sedanjih gospodarjih Delavske zbornice pa je šla knjižnica svojo pot, kakor je bilo predvideno. Čitatelji, ki so bili predvsem iz članstva delavskih svobodnih strokovnih organizacij so na mah izostali, tako da so od prejšnjih 300 čitateljev ostali samo trije. .. •---<< ■ • ' Delavci knjižnico sicer zelo Pogrešajo, vendar pod takšnimi razmerami ne bodo sodelovali, četudi polagajo mnogo pažnje na prosveto. Pojavlja se želja in zahteva, da svobodne strokovne organizacije ustanove zopet svojo, popolnoma neodvisno Knjižnico, ki je delavstvu nujno potrebna, kar bi bilo vsekakor za pozdraviti, saj bi jo tudi ostala demokratično misleča javnost sigurno vsestransko podprla. Proračun celjske mestne občine za leto 194(1-1941 je razpoložen prebivalstvu na vpogled pri računovodstvu mestnega poglavarstva ob navadnih uradnih urah v dobi od 19. do vključno 23. decembra 1939. Vsak član mesta Celja, kakor tudi vsaka oseba, ki, plačuje neposredni davek od kateregakoli prihoda v mestu Celju, ima pravico staviti v zgoraj navedenem roku k predlogu proračuna svoje pripombe, ki jih je vlagati pri mestnem poglavarstvu celjskem. Kdo so morilci, ki imajo na vesti umore v Šeščah in Medlogu pri Celju? Pred celjskim okrožnim sodiščem so bili obsojeni Greben-šek na dosmrtno robiio in 25.000 din odškodnine svojim žrtvam, Zgank Avgust na 10 let robiie in 6000 din odškodnine svojim žrtvam. Zgank Andrej na 2 leti robije in Arh Andrej na 2 leti robije vsi tudi na izgubo častnih državljanskih pravic Oproščeni pa «o bili od obtožbe umora v Seščah in Medlogu. STUDENCI PRI MARIBORU 10. jubilejni Kmečki ples priredi podružnica I. Del. kolesarskega društva za dravsko banovino dne 20. januarja v dvorani Mraz. Prosi se vsa bratska društva, da ta dan ne prire-de nobene prireditve. Vljudno vabi — odbor. LJUBLJANA Čevljarski pomočniki zahtevajo povišanje plač Čevljarski delavci v Ljubljani, ki so organizirani v Splošni delavski strokovni zvezi, so letos spomladi uveljavili kolektivno pogodbo, ki je veljavna od maja 1939. Vsled narastle draginje je itudi organizacija čevljarskih pomočnikov pokrenila koncem novembra mezdno gibanje za zvišanje plač. Postavili so skromne zahteve 15 odst. Pričakovalo se je, da bodo delodajalci brez nadaljnjega tej upravičeni za- htevi ugodili, žal pa temu ni tako. Zahteve niso našle potrebnega razumevanja in se je ureditev s strani zadruge Združenja čevljarskih mojstrov zadrževala. Namesto, da bi se bila stvar rešila že pred prazniki, bodo pogajanja šele 28. L m. Kljub temu pa čevljarski pomočniki upajo, da bo njihova zadeva na teh pogajanjih ugodno rešena in da bo veljalo povišanje tudi za nazaj, odkar je porastla draginja. Dve vaji proti zračnim napadom v Ljubljani sta bili v četrtek, dne 21. t. m., in sicer ena popoldan in ena zvečer. Vaja se je sicer obnesla obakrat I v redu, vendar so ob takih prilikah nekateri Ljubljančani in Ljubljančanke nekoliko nerodni. | Zviševanje najemnin v Ljubljani. Nekateri hišni posestniki so tudi mnenja, da je treba ob valu draginje zviševati najemnino. Marsikje se je to zgodilo ter se zaradi tega stranke pritožujejo. Zviševanje najemnine brez resničnega razloga je po zakonu o pobijanju draginje prepovedano in je vse neutemeljene slučaje prijaviti oblastnim nadzornim origanom, j Občina ljubljanska je izdala Statistični letopis mesta Ljubljane za leto 1938 s pregledi iz posameznih panog tudi za prejšnja leta. Nekaj podatkov iz te prepotrebne knjige bomo cb priliki objavili. MARIBOR Pomenki vračujočih se sezonskih delavcev v vlaku V večernem vlaku, ki vozi iz Gradca proti Mariboru se je te dni v zakajenem vagonu vozilo devet sezonskih delavcev in delavk. S pijateljem sva prisedla. Kmalu smo bili v živahnem razgovoru, ki se je sukal o domačiji in o sezonskem delu tam daleč v tujini, I »Od kod prihajate?«, sem vprašal in vsi1 povprek so mi pričeli pripovedovati: »Bili smo na sezonskem delu še 40 km od Berlina, na nekem veleposestvu. Sedaj se vračamo domov in smo že dva dni. na potu. Komaj čakamo, da se bomo od naporne vožnje in še bolj od težkega dela zopet odpočili.« »Kako se Vam je godilo in koliko ste zaslužili?« sem vprašal dalje. »Pred devetimi meseci sem šel z ženo in 15 letno hčerko na sezonsko delo,« je začel pripovedovati krepak moški. »Kmalu nato sem povabil tudi brata, kateremu se je pridružilo še nekaj znancev, ki so prišli za nami. Delo je bilo težko za nas moške, še hujše pa za ženske. Toda nadzorniki niso poznali usmiljenja in razlike. Zenske so morale prav tako trdo delati, med njimi celo 15 letna deklica. Zemljo obdelujejo tam popolnoma drugače kot pri nas. Največje delo opravljajo seveda traktorji, kljub temu pa je treba veliko dela izvršiti tudi z rokami. Poljsko orodje za ročno delo ni tako priročno, kakor pri nas. Kose so naravnost ogromne, držaji pa na vso moč ne-pripravni, tako da se človek pri košnji pošteno muči. Krompir smo morali izkopavati kleče, ne z motiko kakor pri nas, temveč z neke vrste kopači, ki imajo kakor vile štiri roglje. Zemljo gnojijo samo z umetnim gnojilom. Orjejo s traktorjem, ki zareže po več brazd naenkrat. Delati smo pričeli ob 6. uri zjutraj do 8. ure zvečer, opoldne pa smo imeli poldrugo uro odmora. Urna mezda je znašala za ženske 20, za moške pa 24 pfenigov (v našem denarju za ženske din 2.80. za moške pa din 3.56 na uro po tečaju din 14 za 1 marko). Poleg tega smo dobili pol litra mleka dnevno na osebo in 50 kg krompirja na mesec. Kruh smo morali sami kupovati. 4 funte ali 2 kg kruha stane 64 pfenigov, t. j. din 8.96. Do izbruha vojne so nam plačevali nadure, pozneje pa nič več. Čeprav smo ugovarjali, da smo mi Jugoslovani in se nas vojna ne tiče, nismo dosegli za nadure nobenega poviška.« »Koliko ste si povprečno prihranili na mesec?« sem spraševal dalje. »Mesečno smo prihranili največ okrog 40 mark (din 560). Straške za vožnjo tja smo dobili povrnjeno, za nazaj pa smo morali sami plačati. Vzdržali smo, toda nikoli več si ne želimo take zaposlitve. Le strah pred nezapo-senostjo, ki nas čaka doma, nas je zadržal, da smo ostali gori do konca.« »Kupila sem si kolo za prihranke, ali mislite, da bom morala plačati carino?« je vpraševalo kmečko dekle z Dravskega polja. . rt k *— # - •• . * • " . • ' 1 * * • * * ^ Iz Maribora se bom še danes odpeljala naprej, čeprav bom morala v temi hoditi eno uro daleč od železniške postaje do doma.« Med tem smo privozili v Špilje. Stroga revizija potnih listov in deviz. Naenkrat slišim strog glas obmejnega organa, ki je pregledoval‘listine vračajoče se skupine naših sezonskih delavcev. »Vsi izstopiti, ker nimate predpisanega vizuma. S prvim vlakom se morate odpeljati nazaj v Lipnico. Jutri dopoldne si priskrbite tamkaj predpisano vizo, popoldne pa lahko odpotujete čez mejo.« Nič niso zalegli protesti in prošnje. Strogi uradni predpisi se morajo do pičice izpolniti. Devet sezonskih delavk in delavcev je odneslo svojo skromno prtljago iz vagona. Na mah je zginilo veselje z obrazov teh trpinov, ki so se vozili dva dni in dve noči brez presledka, da bi čimpreje prispeli v svoj domači kraj. Lepo moderno poslopje zavarovnlnlce »Drava«. Zavarovalnica »Drava« je sezidala trinadstropno visokopritlično stanovanjsko zgradbo na ozki, komaj pet metrov široki in 45 metrov dolgi parceli v Sodni ulici. Arhitekt inž. Dev, ki je napravil načrte za to zgradbo, je sijajno rešil vprašanje izrabe prostora. Pritličje zgradbe ni širše od širine parcele, vrhnji del zgradbe pa je pomanknjen izven stavbene črte za širino hodnika za pešce, vsled česar je bilo mogoče zgraditi ne samo normalna, ampak tudi res udobna stanovanja. Gradbena tvrdka Jelenec & Šlajmer je izvršila stavbena dela. Ogrodje stavbe je iz železobetona. V zgradbi so 4 stanovanja, 5 pisarniških prostorov« stanovanje za hišnika in en trgovski lokal. Stanovanja so tro- in petsobna. Pri 5 sobnih stanovanjih je rešen problem na ta način, da se nahaja v drugem nadstropju kuhinja in jedilnica, iz katere drže stopnice v eno; nadstropje višje ležeče sobe. Vsako stanovanje in vsaka pisarna ima ves potrebni komfor ter je strogo ločena druga od druge. Na vrhu zgradbe je pralnica in stanovanje za hišnika ter dolg pokrit hodnik vzdolž vse zgradbe, s katerega je lep razgled na vse mesto, zlasti pa po vsej I Aleksandrovi cesti. Razen tega ima zgradba ■ še tri »dvorišča«, seveda tudi kleti in pod- Kdrting - Hornyphon Braun Braun 4-cevni vse-valovni super komplet din 2900-- Radio veletrgovina: RADIO TSCHARRE, Maribor, Zrinjskoga trg 9 zemsko zavetišče. Lastnica zgradbe, zav. družba »Drava« je te dni povabila časnikarje na ogled nove zgradbe. Nova zgradba stoji na prostoru, za katerega se je mislilo, da ne bo nikdar zazidan in da bo trajno kazil zunanje lice i Sodne ulice i Aleksandrove ceste, zato zasluži izvedba tega stavbenega načrta vse priznanje. Za podporo obmejni deci v devetih obmejnih šolah so člani mariborskega, »Rotarijskega kitfba« zbrali din 70.000. Pobudo za to zbirko je dal višji obmejni komisar g. Krajnovič. Smrtna kosa. V 42. letu je preminula Debelak Pavla, žena agilnega odbornika »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev« s. Debelaka. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne na pobrežkem pokopališču. Težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem na Božične praznike vršijo sledeči zdravniki: v nedeljo, dne 24. dec. g. dr. Pogrujc Stanko, Maribor, Tyrševa ulica 14-1, v ponedeljek, dne 25. dec. g. dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova ulica 12 in v torek, dne 26. dec. g. dr. VVankmiiller Alfonz, Maribor, Frančiškanska ulica 8-III. Pekarne bodo obratovale v soboto ves uan, v nedeljo in pondeljek bodo pekarne zaprte. Kruh in pecivo se bo prodajalo v prodajalnah le v nedeljo dopoldne. Mesnice pa bodo v nedeljo ves dan odprte, v pondeljek zaprte, v torek pa zopet odprte. Trgovine pa bodo zaprte v nedeljo, pondeljek te torek. Ljudska univerza, V petek, dne 22. t. ml ob 8. uri zvečer ipredava dr. Lujo Tballer iz Zagreba o razvoju medicine od prazgodovinske dobe do danes. Predavatelj je znan tudi izven naše države kot odličen strokovnjak na področju zgodovine medicine. Pevsko in glasbeno društvo »Grafika« priredi letos Silvestrov večer za svoje člane in njih svojce ter znance. Prireditev se bo pričela ob 20. uri v spodnji kazinski dvorani na Slomškovem trgu. Na sporedu: godba, petje, ples in druge zabave. Vstop prost. S tovornim avtomobilom je nek šofer trčil v telefonski drog na progi Maribor—Ptuj. Ker so se potrgale žice, je bil telefonski promet ves dan prekinjen. Za 3000 din mesa in raznih mesnih izdelkov so1 te dni odnesli vlomilci mesarju Smodeju na Pobrežju. Za 2300 din kokoši je v zadnjem času baje pokradel neki kmečki fant v okolici Spodnjega Dupleka. Ukradene kokoši je njegova sestra prodajala na mariborskem trgu, njemu pa je izročila od vsake ukradene kokoši 10 din. Narodno gledališče. Petek, 22. decembra: zaprto. Sobota, 23. decembra: zaprto. Nedelja, 24. decembra: zaprto. Ponedeljek, 25. decembra ob 15. uri: »Via Mala«. Znižane cene. Ob 20. uri: ^Zaroka na Jadranu«. Premiera. Izven. Torek, 25. decembra ob 15. uri: »Prodana nevesta«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Konto X«. Premiera. Izven. Božični prazniki v mariborskem gledališču. Na božični dan popoldne se ponovi s posebnim ozirom na okoličane zelo uspela švicarska drama »Via Mala« ob znižanih cenah, zvečer pa je krstna predstava Rasbergerjcve vesele operete »Zaroka na Jadranu«. Na Stefa,-novo popoldne nastopi zopet okoličanom na ljubo »Prodana nevesta«, tudi ob znjžanih cenah, zvečer pa bo premiera veseloigre »Konto X«. V Rusiji imajo premalo petroleja. Rusija je ustavila izvoz petroleja, ker ga rabi *a svoje potrebe in ga mora celo uvažati. Dr. Avg. Relsman: Kde domov mul Z (Iz vojnih spominov v Pragi.) V zimi 1917-18 sem se odpravljal iz Maribora v Prago, da položim na češki univerzi »strogi izpit«. Bil je mrzel zimski večer, ko sem prišel na mariborski kolodvor. Na peronu je vladala silna gnječa in vlak. ki bi bil moral odpeljati ob osmih, je bil prepoln vojakov in civilistov. Avstro-ogrska krona je takrat že tako globoko padla, da smo se celo študentje vozili vi II. razredu osebnih vlakov. Toda vagon II. razreda, v katerem sem se bil namestil, je bil tako invaliden, da je veter nosil skozi odprta vrata sneg po mehkih sedežih. Ljudje so se tepli celo za stojišča na hodnikih. Vlak pa se ni premaknil. Po skoro dve-urtiem čakanju še vedno nihče ni vedel povedati, zakaj ne odpeljemo in kdaj se bomo premaknili. Torej smo čakali in se stiskali po kotih, kjer ni mogel sneg do nas. Proti polnoči je vlak sunkoma potegnit in počasi smo se odpeljali v zimsko temo. Vrata v oddelku smo z združenimi močmi priprli. Od dihanja se je začel taliti sneg. V vzglednem sporazumu smo položili noge vsevprek ipo oguljenih sedežih. Tako smo se počasi vozili dalje. Domala na vsaki postaji je vlak premikal in navadno so se pri tem vagoni tako obupno zaletavali drug v drugega, da nas je kar metalo na naših sedežih. Po tej obupni vožnji čez Gradec, Settiering in Dunaj sem po 24. urah ves premražen in zbit dosegel zlato Prago. V Pragi me je sprejela še ostrejša, suha zima. Mraz je vladal na ulicah pa tudi v srcih. Samo pred uredništvi časopisov so stale ko- pice ljudi in čitale najnovejše vesti. Toda sicer zgovorni Pražani so stali molče. Tu in tam je kdo okrenil glavo ali skomizgnil z rameni; drugi so molčali naprej, le njihove oči so prijazno spremljale vsakogar, ki se je izločil iz gruče z jedko besedo ali da je nerazločno kaj zagodrnjal. Izvešeni razglasi so z velikimi črkami javljali zmage in zopet zmage na vseli frontah, sovražne in umazane besede so poročale o rovarjenju emigrantov v Franciji in Angliji, o prodanih moralnih propalicah kot so bili: Masaryk, Beneš, Štefanik in podobni izrodki češkega in slovaškega naroda. Tu in tam so bile na razobešenih listih bele lise. Ljudje so čitali in molčali. Včasih so listi s še večjimi črkami na prvi strani prinašali razsodbe vojnega sodišča, ki je izdajalske Cehe, Rusine in tudi Jugoslovane obsodilo na smrt na vešalih. »Cesarsko in kraljevi« časopisi so prinašali vesti o ogorčenju naroda v Pragi in drugih čeških mestih nad zločinskim početjem izdajalskih kreatur. Pražani pa so vedno molčali tudi spričo teh vesti. Molk je vladal po ulicah, v tramvajih, v gostilnah. Narod je stradal. Zastraženi Masarykovi ženi so dobri znanci prinašali krompir iz daljnje okolice. Iz naše »jugoslovanske šudentovske« kavarne na Vinogradih so odpeljali plačilnega natakarja, ki je gostom na skrivaj dajal inozemske prepovedane časopise. Spraševal sem še po tem In onem in zvedel sem: zaprt, interniran. V dvorani »Rudolfina«, poznejšem češkoslovaškem .parlamentu ob Vltavi je bil najavljen patrijotičen koncert. Tam nasproti so po prevratu postavili Cehi novo vseučilišče za pravnike, ». . • • - * • * *_* ! * Na sporedu koncerta so bile tudi češke skladbe Dvofaka in Smetane. V moji sobi je bil mraz, saj je primanjkovalo premoga in drv. V svetli dvorani »Rudolfina« pa je bilo toplo. S stojišča sem si ogledoval odlično češko in avstrijsko-uemško družbo, ki se je shajala kljub vojni v dragocenih toaletah: visoki uradni dostojanstveniki v habsburških Uniformah, svetlih in modrih bluzah, rdečih hlačah in .Petelinjim perjem na kapah. Patrijotičen koncert je pričel s cesarsko himno: »Bog ohrani, bog obvari nam cesarja...« Polna dvorana, gospodje in dame, uradniki in oficirji, po ložah plemstvo iz Prage in gradov iz okolice, cesarjev namestnik v reprezentacijski loži, vse je stalo, da dostojno počasti cesarsko himno in izrazi svoje patrijotsko čustvovanje. Godba je spremljala diskretno te zadnje utripe avstro-ogrskega patrijotizma. Negibno so stali dostojanstveniki v prekomerno visokih trdili ovratnikih, da so se zdele glave teh čuvarjev države za bojno frontoi kot nasajene na ramenih. Oči so bile srepo uprte v cesarjevo sliko nad orkestrom. Zadnji zvoki so utihnili. Iz uradnih lož ie tu in tam odmevalo rahlo ploskanje zastopnikov, kakor se je spodobilo: za uradno dostojanstvo — ne preglasno. Toda polno zasedena dvorana je molčala. Negibno so stali češki možje in žene eden poleg drugega, uporni so bili njih pogledi in z rokami ni ganil nikdo, razen morda tu in tam bela vrana v prvih vrstah, ki so bile rezervirane za reprezentante. Iz lož. plemstva in vojaške aristokracije so bliskali ogorčeni pogledi proti parterju, toda ploskanja kljub temu ni hotelo biti. Tišina je zajela dvorano, da bi bil lahko slišal brenčati muho. Dijaki na stojišču smo razumeli. Morda ni: sem nikoli tako jasno čutil strašno silo* odpora, kot v tem molku in tišini. Cehi s svojitn molkom v parterju, nad njimi v ložah tuje plemstvo, visoko uradništvo, tuji klerus. cesarsko namestništvo? z Dunaja, oborožena sila v uniformah, nad inteligenco domačega naroda. In vendar je bila zavest premoči tako jasno izražena v očeh onih, ki so molčali, da je bilo v tisti tišini vsakomur očitno, kako orjaška je borba med suženjstvom in svobodo. Usta so molčala, oči, mišice na licih in čelih so govorile, vpile, kričale. Vse to je trajalo le par trenutkov. Potem je kapelnik obrnil notni list in že je zadonela sladkonežna češka himna »Kde domov muj«. Tedaj ipa so, ob tistih prvih nepozabnih Smetanovih akordih presunljive lepe češke pesmi »Kje dom je moj«, planila zatajevana čustva preganjanega in milijonkrat ponižanega naroda na dan in po dvorani je grmelo ploskanja, kot ga nisem slišal ne prej in ne pozneje. BiH so veličastni trenutki. To ploskanje je bilo simboličen izraz narodne notranje revolucije. Kar čakal sem. da bo cesarjev namestnik udaril s pestjo in razgnal velcizdajniške upornike iz cesarsko-kraljeve dvorane. Toda namestnik je bil menda razumen človek. Poprej je molčala dvorana v parterju, sedaj 'so dostojanstveno molčale lože. Ko se Je končno vihar ploskanja polegel, je orkester nadaljeval Smetanovo pesem češke domovine, njenih gajev, dolin in rek, »Dežela Češka, — dom je moj.« In zopet viharno priznanje razneženih češkiJi src. Po tem večeru sem razumel in verjel vestem, da so v tihih nočeh na frontah zapeli legionarji: »Kde domov milj«, pa so brez besed lezli češki vojaki po vseh štirih v negotovo temno noč, tja, odkoder jih je klical glas domačije, osvobojenje domovine In naroda. Štev. 14 6 •delavska politika Stran 5. TRBOVLJE 'Zahvala, Podpisani se najiskreneje zahvaljujem »o t t* Cenjene naročnike, ki še nimajo za leto 19.39 v celoti plačane naročnine, prosimo, da jo čim-prej poravnajo. Plesne vaje v »Cankarjevem domu« se ne vrše v nedeljo 24. t. m., ampak na Štefanovo 26. t. m. z začetkom ob 19. uri. Toliko v vednost tistim, ki na zadnji vaji niso. bili navzoči. ŠT. VID NAD LJUBLJANO Proslava 150 letnice irancoske revolucije. Tukajšnja »Vzajemnost« je priredila 17. t. m. prosvetni večer posvečen 150 letnici meščanske revolucije v Franciji. Na sporedu je. bilo predavanje o meščanski revoluciji (s skioptič-nimi slikami), deklamiranje in petje marseljeze (z. uvodnim govorom) ter igranje starofran-coske ljudske igre »Burka o jezičnem dohtarju«, ki ima tudi močno socialno ost. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je zlasti izvajanja predavateljice s. Rezi Kogejev« in igralcev toplo pozdravljalo. Zal se je izvajanje rnar-seljeze moralo opustiti. Diletanti vabijo. Na dan Treh kraljev priredi naše društvo igro »Tihotapec«, ki jo je po znani Jurčičevi povesti znova dramatiziral član naše »Vzajemnosti«. Ker se bomo potrudili, da bo igra čim bolj sodobna in aktualna, vabimo že danes vse bližnje prijatelje kulture. da se je gotovo udeleže. CRNA PRI PREVALJAH Vsi brezposelni v občini Crna se pozivajo, da se prijavijo najkasneje do 27. decembra Pri občinskem uradu. Vsi agrarni interesenti-Jioristniki razlaščenih gozdov, t. j. vse one rodbine, ki vobče nimajo lastnega gozda ali pa ne v zadostni meri za lastno potrebo, kateri potrebujejo za prihodnje leto les oziroma drva za kurjavo in stavbeni les, se pozivajo, da se priglasijo pri občinskem uradu najkasneje do 28. decembra radi vpisa v seznam za brezplačno dobavo lesa za kurjavo in stavbene svrhe. Vsak interesent mora prijaviti: koliko drv in stavbenega lesa mu je potreba za tekoče leto ter navesti objekte, ki jih namerava graditi odnosno popraviti. Enemu upravičencu se odda na leto največ 16 prni. drv. Potreba po stavbenem lesu se določa v okroglem: a) za novo gradho hiše največ po 25 kub. m, za hfev in skedenj največ po 15 kub. m, za svinjak, čebeljnjak in druge manjše gospodarske zgradbe največ 5 kub. m. Prijavljeno potrebo po stavbenem lesu preskusi šef gozdne uprave, izjemoma pa njegov namestnik, z ogledom na licu mesta. Ta ogled se vrši vpričo župana ali agrarnega odbornika, ki za to delo nimajo pravice do nikakršne odškodnine. Drva in stavbeni les se smejo oddajati samo v množini, ki- se za to leto zagotovi z odobrenim predlogom za , sečnjo. Na pozneje vložene prijave se ne bo oziralo. »Vzajemnost« vabi na prosvetno prireditev, ki se bo vršila v nedeljo, dne 24. decembra ob 3. uri popoldan v dvorani gostilne Knez v Crni. Na tej prosvetni prireditvi bo pri nekaterih točkah nastopala tudi mladina. Na sporedu je 8 točk, med katerimi sta tudi božični igrici »Sirotici Zorica in Marko« in »Pod božičnim drevesom«. V teh igricah bomo še enkrat v duhu doživljali, s kakšnim hrepenenjem in občutki se je mladina zbirala v svetovni vojni pod božičnim drevesom, ko je pogrešala očeta, ki se je nahajal na fronti in za katerega niso vedeli dali je živ ali mrtev, in druga kako obhajajo božične praznike siromašni otroci. Za obilen obisk se priporoča — odbor. POBREŽJE PRI MARIBORU Zvočni kino Pobrežje. 23. in 24. decembra velefilm »Chicago v plamenu«. 25. in 26. decembra prekrasni film »Blago Džingiskana« Predfilm — Šala Buster Keaton čarobnjak. RADVANJE Del. kult. društvo »Vzajemnost« iz Pobrežja bo 26. t. m. gostovalo v Radvanju o gostilni »Pri Lipi« s svojo štiridejanko »Voda s. planin«. LAŠKO Usoda rudnika Hudajama Pionirji tega rudnika so bili sprva domačini Prve jamske mere so bile položene 1. 1835. Delno so bile last domačinov, delno last mon tanskega erarja, Pravi ustanovitelj tega rudnika je bil Julij v. Drasche, ki je 1.’ 1878. zbrisal prejšnja jamska polja in položil temelj novim, še danes obstoječim jamskim meram. L. 1881 je prevzel rudnik lastnik graščine Jurklošter Edvard Geipel, od njega >pa 1. 1890. TPD, ki je zgradila 2400 m dolgo ozkotirno železnico do postaje. Družba je zgradila 3600 m dolg glavni rov, ki veže današnjo srednjo jamo s separacijo v Spod. Rečici. V letih 1903—1919, ni obratovala, leta 1920. pa je bil rudnik nanovo odprt. Premogovna ležišča so znašala 5,300.000 ton, danes je z jaški in rovi odprtih okoli 1 milijon ton. Rudnik ima tri glavne ukope: Glavni (dedni) rov, Barbara v Hudijami in 180 m jašek Liša Vsakih 26 m je 1 horizont vsak po 8 etaž. —-Fala dobavlja tok (10.000 V), ki se v Hudijami transformira na 3000 V. Kalorična vrednost premoga je 5500 kalorij (za brzovlake). Dnevna kapaciteta v normalnem obratovanju je 20—23 vagonov, stalnih rud. nameščencev je 25, delavcev pa 315. Rudnik ima 69 družinskih stanovanj v stanovanjskih kolonijah v Breznem in Hudijami, lastno bratovsko skladnico in ambu-lanco. Kmalu po vojni je rudnik zaposloval okoli 600 ljudi, po večkratnih redukcijah pa je število padl-o na današnje stanje. Toliko o zgodovini, ker so naši sodrugi rudarji v Hudijami pravkar praznovali 20 letnico povojne otvoritve rudnika. Naši mučeniki podzemske teme mračno zro pred se, ker jih venomer vznemirjajo vesti, da bo rudnik opuščen. —-Čisto tiho, skoro neopaženo zginjajo uradniki in pnofesionisti, pa tudi mnogi rudarji v Rajihen-burg, Trbovlje in Zagorje. Predstojniki trde, da ni novih premogovnih žil (»flecov«). Javna tajnost je, da že govore nekateri o samo 100 rudarjih, ki bodo še delali v Hudijami. Že sedaj vlada beda med rudarji, a kSaj bo šele po upokojitvah in redukcijah. Tista borna posestva, ki jih nekateri posedujejo, jih sama ne morejo preživljati že zaradi številnih otročičev. Do tega stanja itak ne bi prišlo, če bi družba pravočasno investirala sredstva za iskanje novih žil. Toda gospodom delničarjem r .. - 1 - je šlo za to, da bodi rudnik kolikor mogoče rentabilen. Uprava je črpala premog do skrajnih meja možnosti, paralelno s tem pa so bile nove investicije tako minimalne, da so iprišli do današnjega stanja. Družba T,PD ima kroginkrog še polno ležišč premoga, toda treba je samo investicij. Delničarji, • - • so izčrpali iz naše zemlje ogromna bogastva v stotinah milijonih, sedaj nam pa puščajo bedne proletarce v popolni negotovosti. Konjunktura v Trbovljah je le začasna radi trenutnih razmer. Danes stoji rudnik Hudajama na tehtnici, jutri pridejo že Trbovlje na vrsto, družba pa prevelikih investicij ne bo dovolila. Z redukcijo ali celo opustitvijo bo doživela težke udarce tudi skupina laških obrtnikov. — Tudi selitev rudarjev v druge rudnike z rodne grude, ki jim vsaj nekoliko omili bedo, je težak udarec. Odločilni činitelji bi morali zastaviti vse sile, da bi vplival na >* i . delničarje, da za izčrpana milijonska bogastva tudi poskrbe za vsakdanji kruh onih, ki jim to bogastvo črpajo iz osrčja zemlje maše države. — O tem življenjskem vprašanju naših sodrugov JčoMceU sodmzU Nedelja in prsznik tudi za gospodinjo Praznovanje določenih dni, pri nas so to nedelje in prazniki, ki je bilo že od vsega počet-ka uveljavljeno v človeškem redu na zemlji, ima globok smisel in je nujna naravna potreba delovnega ljudstva. Človek, ki se dan za dnem trudi in ubija za vsakdanji kruh, mora imeti vmes dan počitka, da si osveži in obnovi svoje duševne in telesne moči in se potem z nor-o voljo in novim pogumom loti dela. Če je to potrebno vsakemu človeku, je tembolj potrebno gospodinji, katero itak vedno oklepa delo brez konca in kraja. Navadno je pa po naših .domnevah slika taka, da je gospodinja ob nedeljah in praznikih še bolj zaposlena kakor ob delavnikih. Družinski člani so vsaj zjutraj vsi doma, vsi hočejo sveže perilo, zlikane obleke, opoldne pa boljše kosilo. Ko pride popoldne, pa je gospodinja tako utrujena, da ne more nikamor na izprehod. Pogosto pa jo še popoldne čaka kakšno nujno delo, da mora n. pr. zakrpati delovne obleke za prihodnji dan, pa je nedelja pri kraju in je zvečer bolj utrujena kakor sicer. Zavedati se je pa treba, da mora imeti tudi gospodinja delopust, če hoče zdržati. Zato si naj sama uredi med tednom delo tako, da bo ob nedeljah in praznikih čim bolj prosta. Temeljito čiščenje stanovanja se itak napravi že v soboto ali še bolje, v petek, potem v nedeljo ni treba tako obširnega pospravljanja in še pri tem lahko sodelujejo vsi družinski člani. — Mnoge gospodinje popolnoma zanemarijo svoje stanovanje, ravno pred večjimi prazniki pa jih popade prava besnost za čiščenje, da garajo vse dni in potem prežive vse praznike stokajoč od utrujenosti. Kdor sproti snaži in čisti, nima potem ipred prazniki toliko dela, da bi ga ne mogel zmagovati. Poglavje zase je tudi nedeljsko in praznično kosilo. Jasno je, da si želi družina ob takih dneh kaj boljšega na mizo, če razmere količkaj dopuščajo. Vseeno pa se lahko gospodinja precej razbremeni, če že prejšnji dan pripravi to ali ono za nedeljsko kosilo, n. pr. močnato jed, govejo juho, razne solate, mrzlo pečenko itd. V nedeljo potem samo pripravi riž ali kako krompirjevo prikuho, vkuha govejo juho, speče pečenko in kosilo je kar hitro opravljeno. — Prav na isti način bi morala odpraviti večerjo. Tudi s pomivanjem posode bi se gospodinja in tudi gospodinjska pomočnica v nedeljo ne smela po nepotrebnem mučiti. Zadostuje, če osnaži pribor, ki bi drugače zarjavel, in pa štedilnik, da je tudi v nedeljo v kuhinji lepo. Vso ostalo posodo pa zloži v veliko skledo in postavi v shrambo, da se potem prihodnji Jan z novim pogumom loti sajastih loncev. Če si bo gospodinja znala tako urediti delo, bo vsaj en dan v tednu razbremenjena in bo tudi deležna veselega delopusta. Pečena jabolka ; Noben drug sadež ne vpliva na zdravje tako dobro kakor jabolko. Jabolko odlično pospe- šuje prebavo, uredi želodec in ga primerno pripravi za sprejem druge hrane. Proti črevesnemu in želodčnemu katarju najbolje pomaga dober jabolčni kompot. Ker vsebujejo jabolka fosfor, nas osveže in okrepe za telesno in duševno delo. Preden gre spat, bi naj vsakdo pojedel jabolko, ki pomiri živce in očisti usta, ker zamori razne bakterije v ustni duplini. Če imamo razpokano kožo, pomaga obkladek surove (nastrgane) jabolčne kaše. Nikoli ne bodimo brez jabolk. Vsak dan jih jejmo, vsak dan naj bodo na mizi. Zlasti pa bi bilo prav, če bi spet prišla do časti pečena jabolka, ki jih je najnovejša doba kar nekako po krivici zapostavila. V prejšnjih časih so bila pečena jabolka simbol zimske domačnosti, simbol dolgih zimskih družinskih večerov. Takrat so bila pečena jabolka slaščica prve vrste. Ko so zunaj padale snežinke, so muzicirala v pečici pečena jabolka, ki so odrastlim in starim ljudem enako dobro teknila kakor otrokom. — Pečeno jabolko je sploh nekaj čudovitega, drži se ga poseben čar in še ko se odrastel človek ozira nazaj v svoja mlada leta, se mu oko najraje ustavi ob čaru zimskih večerov in pečenih jabolk. Prav bi bilo, ko bi spet prišla pečena jabolka bolj do veljave. Danes, ko so slabi časi, si go- • spodinja večkrat beli glavo, kako bi nagradila s čim manjšimi stroški otroke in jim pripravila veselje. Naj jim vsaj včasih postavi na mizo krožnik pečenih jabolk. Dasi je pečeno jabolko ' brez vseh dodatkov okusno, je vendar še bolje, če ga potresemo s sladkorjem. Za pečena ja-, bolka niti ni treba vzeti najlepših jabolk, ker j se lupina itak vsa speče in nagrbanči. Pečena ! jabolka s sladkorjem so tudi izborno sredstvo proti hripavosti. Sadni kruh Skuhaj suhe hruške in češplje in jih drobno nareži. Primešaj še podolgovato narezane fige, orehe in rozine. (Če hočeš napraviti finejši sadni kruh, primešaš še mandelje, lešnike, datelje, citronat in arancini.) Mešanico namoči z rumom ali fino slivovko, dodaj vaniljo, cimt, zmlete klinčke, citronine lupine, vse dobro premešaj in pusti čez noč pokrito stati. —• Drugi dan napravi običajno testo za mlečni kruh iz moke, surovega masla, sladkorja, soli, rumenjakov, mleka in precej kvasa. Testo dobro pregneti in ga pusti vzhajati. — Medtem vzameš nadev, ki si ga prejšnji dan pripravila, dodaš potrebni sladkor, vmes pa daš nekaj od vzhajanega testa, da povežeš nadev. To moraš tako dobro vgnesti v nadev, da popolnoma zgine med sadjem. — Ostalo testo razvaljaj na poljubne krpe, daj na vsako potrebno množino pripravljenega nadeva, oblikuj lepe kolačke ali štruce in stisni pri vsaki na vrhu konce testa tesno skupaj. — Kolačke ali štruce položi v sklede na prte, ki so močno potreseni z moko in sicer tako, da gledajo konci testa navzgor, zato da pridejo potem, ko jih zvrnemo na pekač, navzdol. — Sadni kruh mora dolgo vzhajati, peči pa ga moramo zelo počasi. Delavski pravni svetovalec Pogodba o prevozu lesa (Pesje) Vprašanje: Z lesnim trgovcem sem ::e pogodil za prevoz lesa. Ko sem delo opravil, se je pokazala razlika med mojimi zapiski in med trgovčevimi. Pa tudi pri preračunavanju iz čevljev v kubične metre se je napravila majhna razlika v mojo škodo. Ali je trgovec k takemu ravnanju upravičen? Odgovor: Kakor ste sklenili s trgovcem pogodbo o prevozu lesa, tako se je držite, ker je pogodba za oba enako obvezna, ter je ne sme nebeden samovoljno kršiti. Če imate dokaze, da so Vaši podatki pravilni, bodisi da to dokažejo priče ali da imate tozadevne verodostojne listine, vztrajajte pri predloženi« podatkih. Tudi sprememba računa iz čevljev v kubične metre se mora storiti tako, kakor to odgovarja točnemu računu ter se račun ne sme napravljati površno in v1 Vašo škodo. Lažna obdolžitev (Brežice) Vprašanje: Neka učenka, ki. je v vlaku razbila steklenico s špiritom, je obdolžila mojega sina, kateri se tudi vozi z istim vlakom stalno iz šole, da jo je on sunil in da se je Zato steklenica razbila. Njen oče sedaj zahteva od mene, da poravnam škodo. Očitek je popolnoma izmišljen. Ali lahko tožim radi žaljenja časti? TISKOVNI SKLAD Senovo: s. Brence zbral na predavanju din 83.75, Strman din 30.; Litija: Semenič din 10; Novo mesto: Loretti din 10; Sarajevo: Pastorek din 50; Celje: Stojan din 10; Slov. B i s t r i c a; s. Kmetec zbral na predavanju din 67.50. ■!•!!! !!=!!! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem danes prodala trgovino i molvnlm blagom In tobalno trafiko v Mariboru, ulica Kneza Koclja 18 (poprej Tattenbachova) trgovcu gospodu Justinu Gustinčiču. Zahvaljujem se c. odjemalcem za izkazano mi naklonjenost in zaupanje, ki sem ga biia deležna v tako obilni meri in prosim, da ga ohranite za naprej v isti meti tudi mojemu nasledniku. Z odličnim spoštovanjem Julijana Le p« J Dovoljujem sl cenjenemu občinstvu naznanili, da sem kupil trgovino z mešanim blagom In tobalno trafiko v Mariboru. Kneza Koclja ulica 18 (poprej Tattenbachova ulica) od gospe Julijane Lepe] Potrudil se bom, da bom svoje cenj. odjemalce vedno čim najbolje postregel s prvovrstnim blagom, po zmernih cenah. — Priporočam se cenjenemu občinstvu za obilen poset. Justin austinil! Maribor, Kneza Koclja 18 iiiiš šilila Silil iiliS ■iiiisSšiišiiš Silili JUSTIN . . GUSTINČIČ MARIBOR Kneza Koclja 14 (tel. 2130) vogal Triaike In Ptujske priporoča svojo špecijalno mehanično delavnico za popravila koles, gramofonov, otroških vozičkov, šivalnih strojev in vsa v to stroko spadajoča mehan. dela Trgovina koles in njih sestavnih delov ter otroških vozičkov Nakup in prodaja starega železa, kovin, strojev in vsakovrstnih predmetov po najkulantnej-ših cenah. / Prepričajte se! Odgovor: Gotovo niste Vi dolžni povrniti škode že radi tega, ker je Vaš sin ni povzročil, pa tudi sicer ne J)i odgovarjali v tem primeru za sina, ki je že 15 let star. Vendar tudi tožiti ne morete nikogar radi te zadeve, ker ne gre za nikako žalitev, če se je nasprotnikova hčerka izgovarjala, da je Vaš sin povzročil škodo. Hranarina pri OUZD (Prevalje) Vprašanje: Bolujem že skoro 6 mesecev in bom sedaj šel vi bolnico. Ali bom lahko dobival še naprej hranarino, ali pa jo bo namesto mene dobivala bolnišnica? Odgovor: Dokler bodete v bolnišnici, ne bodete dobivali nikake hranarine. Le ako ima- * te rodbino, ki jo vzdržujete, pripada Vaši rodbini za čas, ko bodete Vi v bolnišnici polovična hranarina. Praznik 1. decembra (Ruše) Vprašanje: Zaposlen sem v tekstilni tovarni in na praznik 1. decembra nisem delal. Ali mi ni dolžno podjetje plačati za ta dan mezdo za izstavitev? Odgovor: Po kolektivni pogodbi,*ki velja za tekstilno stroko, je 1. december praznik, tako da takrat delo počiva, ne da bi delavci imeli pravico do plače, razen če bi bila posebej izgovorjena. Zadevna določba velja še vedno. Pariški plesni lokali, ki so bili od začetka vojne zaprti, so zdaj spet začeli z obratova- njem. Za Vašo družino kekse in sadni kruh iz pekarne Robaus, nasl. Rakuša, Maribor Koroška c. 24 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj. gostom Marija DrCar -Mariborska menza* fin 01ympia-Super s kino skalo Vas seznani z vsemi senzacijami sveta. — — Prenaša Vam stoodstotno naravno glasbo. Generalno zastopstvo RADIO MARIBORv d. z o. z., Glavni trg 1. Telef. 26-48. Specijalna trgovina za radiofonijo in strokovni radio-laboratorij. Prodaja na drobno in debelo. Bogata zaloga vseh v radio-fonijo spadajočih aparatur in njih sestavnih delov. Prodaja na mesečno odplačilo. Zamenjava zastarelih radio-aparatov. l!llllllllUIIII!ll!llllllllllllllll!inillll!llllllll!lllllllllll!llllllllllllllllllllll! Mariborčani in oKoliiani! Nalagajte svoje prihranke pri MESTNI HRANILNICI V MARIBORU ki je vaš pupilarnovaren zavod. Za vse vloge jamči mesto Maribor z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Uradne ure: dnevno od 9. do 12. ure. Orožnova ulka 2 Vesele božične praznike želi vsem svojim odjemalcem »♦ industrija KAfiO" Cezijev Dragotin Maribor Cankarjeva ulica - Gosposka ulica 13 umnimi PURANI očiščeni kg od din 7-— naprej, komad od aln 18 — naprej dnevno od 10. do 12. ure dopoldne Maribor, CvetliCna ul. 20 na dvorišču Nogavice, pletenine (lastni izdelki), zimsko perilo, odeje, volna, obleke itd. dobite po stari nizki ceni v trgovini „Mara‘‘ AndraJ Osat, Maribor, Koroika c. 36 (polag trlnlca) Hišo zastonj Vam ne more noben napraviti, pač najceneje pooblaščeni graditelj Rudolf Ročak v Trbovljah ki želi vsem prijateljem srečne božične praznike in veselo Novo leto Ivan Kravos Maribor, Alakaan-drova cesta 13 priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična B o 2 I t n a Podpisana pivovarna priporoča vsem cenjenim odjemalcem svoje priznano prvovrstno marčno in bok-pivo Pivovarna Josip Tscheligi Maribor, Koroška cesta 2 Za praznike dobite za dom najboljša vina z znatnim popustom pri Senici, Maribor. Kneza Koclja ul. Maco perilo, pižame, kravate nudi najceneje K. TKALEC - MARIBOR GOSPOSKA ULICA 32 LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, reg. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 in je izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti. Zavaruje za pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000’— in xa doto mladoletne od l. do 16. do največ din 25.000’— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA IflT RPNIffl tvornica mesnih izdelkov in mesnih konzerv, I. jugo-JUwo ULllllU slovenska proizvodnja bakonov in eksportno podjetje MURSK A SOBOTA — Telefon št. 8 Priporoča svoje priznano okusne mesne izdelke in konzerve. Vedno sveže blago po zmernih cenah\ Zahtevajte cenike 1 Prodajalne: Maribor, Glavni trg 16 in Aleksandrova c. 19 — Cilje: Kralja Petra cesta 13 in Glavni trg 8 — Gori ja Radgona. Elektrarna Fala d. d. dobavlja pod ugodnimi pogoji električni tok za razsvetljavo in za pogon obrti In industrije Posebno pa nudi tok pod ugodnimi pogoji za električno kuhanje Informacije pri: ravnateljstvu Elektrarne Fala d. d. Maribor, Vrazova ulica 2-1 in pri Mestnem električnem podjetju Maribor, Frančiškanska ulica 8 Zavarovalnica za nalest Človeka, MarUror, Aleksandrova cesta 14-1 Zavaruje za slučaj smrti, doživetja, dote in rente (penzije). -- Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugi! jj Glavna podružnica: Subotica, Manojlovičeva štev. 5 (v lastni palači). J JAKOB PERHAVEC Maribor, Gosposka ulica štev. 9 — Telefon štev. 25-80 Izdelava likerjev. Desertna vina. Sirupi. Zganjarna. Vedno na zalogi: rum, konjak, likerji, slivovka,brinjevec, droženka in srbska klekovača. Specijallteti: Gren-čak in vermut. — Na debelo! — Na drobno! Za konzorcij Izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Erten v Maribora.