^s^Nova KBM d d Področje Nova Gorica je zgornjevipavski časnik LAT N K Prikaz identifikacije klica 080 80 80 TS)m^0 Ajdovščina / Julij 2002 / številka 3 / 7700 izvodov / cena 0 sit »Vesoljni potop« Hudourniški Hubelj je rasel pred očmi, v dobre pol ure so ajdovske ulice postale deroči potoki, križišča mala Jezerca. Letališče se je spremenilo v veliko vodno ploskev, bolj primerno za hidroplane, kot navadna letala, ul-traaviacijo in motorne zmaje. Potočki so se spremenili v potoke, potoki v deroče reke, pešci v ribiče in porivalce obnemoglih in dodobra potopljenih avtomobilov. Bolje so se porivači odrezali, če je bila za volanom mlada voznica. Bilo je vznemirljivo in kljub škodi, ki seje napovedovala, skorajda lepo. Za vodo, ko seje vse skupaj umirilo, so ostale umazane ulice, kupi blata, vejevja ter utrujeni gasilci in posamezniki, ki jim je voda v kleteh in stanovanjih nanesla za teden ali več dela. Napovedalo seje mokro poletje. imi Odločitev je padla - na Gori bo observatorij Slovenščina na dopustu Valjda je cajt da se odpravite v teh ful vročih dneh, ko vas zaliva do ame-na, vsaj za en vikend tja dol do morja. Tam se rukneste v senco, kakšen pab naj bo pri hendi, da lahko vsak moment šoknete eno birčko. Pa ful mrzla naj bo. Če pa ste bolj pri kešu, pa ne prav super, bi bilo dobro skočit v kakšno agencijo, zdaj dobite ful dobre aranžmaje last minit. So hotelčki dol pri Hrčkih v Istri in Dalmancijami z depandansami za ful malo keša. Seveda se velja potrudit in malo ščekirat tiste njihove ponudbe. Obstajajo pa kar dobre šanse, da se za malo keša pretovorite do Krfa ali drugih grških otokov. Tam pa za džabe ol inkluziv: rum, fruštek, kosilo, pa še diner. Še car ti dajo skor zastonj. In disko ol d’najt, žur do fula. Totalno utrgani so ti Grikosi, vam pravim. Tam stalno dogaja. Pa pohitet bo treba, le še avgust ostane. Mater gre hitro ta lajf. U šusi bo tle september in skul. Šit, prvo uro mam slovenščino! Čao! {nelektorirano) Profesor Ivan Mermolja Foto: Nabergoj Naključno srečanje v Koreji Sivka hazardira 2 Žur do žura 1E LATNIK Za začetek meseca v Ajdovščini pripihalo Štrudl Dva mladinska festivala, Prepih in Štrudlfest, sta ponudila množico zabave za vse generacije. Prizorišči dogajanj sta bili trg pred kinodvorano in travnik za gradom. Štrudlfest je letos prinesel 8 gledaliških predstav različnih žanrov, od poulične burke, do sodobne plesne predstave, vvestrna, komedij in lutk. Po protokolu ga je otvoril eden od občinskih mož, tokrat sam župan Marjan Poljšak. Namesto uradnega govora je mladini povedal, naj se le zabavajo, tudi kakšen kozarček naj bo, posvaril pa jih je pred drogo in požel bučen aplavz. Potem si je skupaj z vedno bolj rastočo množico obiskovalcev ogledal burko »Pogreb«. Prva predstava letošnjega štrudlfesta je bila zares vtisna. Gledališče Torpedo in Murske sobote je že poznano po odličnih pouličnih predstavah. Gostil jih je tudi prvi Štrudlfest, pred 4 leti. Z nekoliko drugačno postavitvijo je isto gledališče nastopilo tudi drugi večer festivala, tokrat se je njihova ženska ekipa spopadla z odrsko predstavitvijo komedije »Dan žena« ter zopet navdušila lepo množico gledalcev v ajdovskem Kulturnem domu. To je bilo nadomestno prizorišče dogajanj v primeru dežja, sicer je bila predstava namenjena prizorišču za gradom, kjer je bilo tretji dan moč videti dvoje predstav. Morda so se Tolminski gimnazijci z dramo »Marjetka« lotili pretrdega oreha. Mini oder Zaklonišče iz Cerknega pa je bil s popolnoma avtorsko predstavo »Taun gree« odličen. Zgodbo o zapletih v vasici na Divjem zahodu so prikazali mul-tižanrsko; vrestern za osnovo, vmes pa še detektivka, znanstvena fantastika, strip, vse skupaj začinjeno s sočnim »rovtarskim« narečjem. Prihajajo iz Murske sobote, kar na sočen način pripoveduje tudi govor na odru. Poleg naštetega pa še lutke, ki so navdušile otroke, dvoje odlič- nih plesnih predstav in delavnice Mozaik teatra. Skratka, Štrudlovke so se letos zelo izkazale, Štrudlfest pa dobiva svoje vidno mesto med festivali amaterskih gledališč v Sloveniji. Sanda Hain Prepih, ki je stregel predvsem z glasbo, je odpihnil le petkov koncert Tinkare Kovač, razlog pa je bilo slabo vreme. Sicer pa se je na obeh odrih festivalov zamenjalo veliko glasbenih skupin, za zaključek dvoje zvezd, domači Elvis Jacksoni in reški Let 3. Poseben prostor, kinodvorano, pa si je zaslužila estradna kraljica Josipa Lisac, ki pa ji kljub žlahtnosti ni uspelo napolniti dvorane. Prepih od 27. do 30. junija in se igrali v vodi Prepihovci in Štrudlovke so se med glasbeno kulturnimi prireditvami hladili na ajdovskem bazenu, kjer so v okviru obeh festivalov potekale tudi igre H20. F) gre pa tudi za prestavljanje vodovoda Sum-Ijak v Rebrnicah, kar je zelo tveganjo dejanje in so predvsem na Lozicah v skrbeh, da bi izgubili svojo vodo.) Niti najstarejši ne pomnijo toliko vode v tako kratkem času 4. julij 2002 bo zapisan v zgodovini Ajdovščine zaradi stoletnega deževnega divjanja narave. Toliko vode zgornja Vipavska dolina že dolgo ni doživela. Na meteorološki postaji v Lokavcu so med 11.15 in 13.00 uro izmerili 94,5 mm dežja, po predvidevanjih pa je bilo količine vode v mestu Ajdovščina še več. Narasle vode so v kratkem času poplavile prav vse kleti od letališča, pa do Primorja. Teklo je v poslovne in industrijske objekte, v trgovine, poplavilo ceste in podvoze. Za slabi dve uri je bilo življenje na območju divjanja narave popolnoma ohromljeno. Najhuje sta jo skupila adjovski Zdravstveni dom in Mali most čez Vrnivec pri Velikih Žabljah, ki ga je voda porušila. Poškodovalo je- bilo še veliko lokalnih poti in jarkov za od-vodnjavanje ter kmetijskih površin. Delno so za nastalo škodo krivi tudi nevzdrževani vodotoki. Na ajdovski občini so zbirali prijave o škodi in ocenili, da bo za odpravo posledic potrebnih 70 milijonov tolarjev. Zdravstveni dom je imel težave s poplavami že ob manjših nalivih, tokrat pa ga je popolnoma zalilo. Voda je vanj bruhala od zunaj in od znotraj ter zalila klet in pritličje. Škoda bo velika, natančnih podatkov še ni, ker trenutno zbirajo in čakajo na račune za popravila in zamenjave strojev, veliko aprataur pa so morali nabaviti na novo. Poleg likalnih, pralnih in sušilnih strojev, računalnika, pripomočkov za sterilizacijo, je voda dvignila pod v pritličju, namočila vrata v nekaj ambulant in pohištveno opremo, na dvorišču pa poškodovala dva službena avtomobila ter nekaj avtov uslužbencev in strank. V zdravstvenem domu so že dlje časa opozarjali na težave, v projektih za nov prizidek je vključena tudi sanacija odvodnajavanja, kije, kot kaže, zelo nujna. Mali most čez potok Vrnivec se že gradi. Zanj so iz ajdovskih proračunskih rezerv namenili 22 milijonov tolarjev. Marsikoga pa moti, Čiščenje pred lastnim pragom Potem, ko je načrt rekonstrukcije odlagališča odpadkov teden dni visel v avli ajdovske občine, je potekala tudi javna in ustna obravnava z zaslišanjem investitorja, ki jo je po pravilih sklicala Upravna enota. V knjigi pripomb in pritožb, ki je bila pripravljena na razgrnitvi, ni bilo omembe vrednih zapisov. Na obravnavo pa so poleg predstavnikov Občine Ajdovščina, Komunalno stanovanjske družbe (pooblaščena družba) in izdelovalcev poročil o vplivih na okolje, prišli tudi krajani Budanj in Dolge Poljane. Nimajo pripomb na sanacijo odlagališča, ne strinjajo pa se z razširitvijo, ki jo zajema druga faza rekonstrukcije. Čeprav je bila javna obravnava sklicana zgolj za potrditev prve faze, menijo, daje to že podlaga za gradnjo in širjenje odlagališča, tudi zaradi velikih vložkov, predvsem v napeljavo elektrike in vode. Prav zaradi vode so še posebno prizadeti Dolgopoljci, saj jim vsako poletje zmanjka vode. Okoliškim krajanom se zdi sporna tudi okoljevarstvena ocena, kije proti pričakovanjem dokaj pozitivna. Kljub temu pa na ne- katerih parcelah pod odlagališčem ne uspeva nič, kot je povedal lastnik ene takih parcel, Ivan Rovan. Poleg tega imajo okoliški kmetje veliko težav s podganami, ki jim žrejo koruzo. Borisa Ambrožiča iz Dolge poljane je zanimalo lastništvo ozemlja, na katerem je odlagališče, pa tudi, kako kanijo spremeniti namembnost, kar je potrebno tako za legalizacijo, kot za pridobivanje gradbenega dovoljenja. Precej glasen je bil tudi Ivan Kobal (tudi ajdovski občinski svetnik), ki je zahteval odgovor na vprašanje kolikšen del investicije prve faze je namenjen drugi fazi. Kot je povedala vodja Oddelka za okolje in prostor Marica Zen, je širitev in s tem druga faza rekonstrukcije povezana z novo spremembo prostorskega in družbenega plana Občine Ajdovščina, katerega javna obravnava bo predvidoma jeseni, do takrat pa pri- pombe, predloge in mnenja zbirajo na omenjenem oddelku. Alojz Ferjančič, krajan Budanj, pa se ne more strinjati z zidanjem objekta sredi 6 hektarov polj, saj od Ajdovščine, pa do Vipave med Hubljem in cesto ni nobenega drugega objekta. Pravi tudi, da ne samo Bu-danjci in Dolgopoljci, vsi vipavci bi morali biti proti širitvi odlagališča. Debata je torej zašla nekoliko v prihodnost. Morda preuranjeno, kot se je zdelo stroki, morda pa že prepozno. Okoli 25 let seje namreč le odlagalo, izcejalo in pronicalo v zemljo. Posledice bodo ostale. Še dolgo potem, ko odlagališča več ne bo. Sanda Hain da bodo zgradili nov, sodoben most in ne obnovili starega. Prav imajo eni in drugi. Mostje potreben, tuje že letina breskev, bliža se trgatev in začetek šolskega leta, zato je most, ki precej skrajša pot tistega dela kmečkega zaledja do Ajdovščine in Vipave, potreben »takoj«. Razumeti pa gre tudi drugo plat, ki zagovarja, morda nostalgično različico: takoj urediti prehod čez Vrnivec zasilno in potem kompleksno rešiti problematično križišče, ki je nastalo v časih, ko so se naši predniki po teh cestah vozili še s konjskimi in volovskimi vpregami. Sanda in Iče : TRGO-EX*air košara dobrega nakupa TRGO-EX, Goriška 51, Ajdovščina • velika nagradna igra "Izlet v Gardaland" • pri nakupu nad 5.000 SIT izpolnite kupon • kupon dobite pri blagajni v trgovini in v Vašem nabiralniku • žrebanje dobitnikov vsako soboto na Radiu Nova • 30 izžrebanih gre na izlet v Gardaland • odhod 7. septembra • TRGO-EX - GARDALAND politika 5 Pobuda za slovenske banke Sredi julija je v ajdovskem hotelu Pigal Planika potekala tiskovna konferenca, na kateri sta eden od predsednikov stranke Nova, Gorazd Drevenšek in predsednik Nacionalne stranke dela, Marjan Poljšak, predstavila razloge pobude za razpis referenduma »Za slovenske banke«. Po mnenju stranke Nova, bi bilo potrebno izdelati zakon o privatizaciji bank, ki gaje državni zbor zahteval že ob sanaciji bank leta 1994. 34 odstotni delež tujcev v Novi ljubljanski banki, eni od monopolnih slovenskih bank, namreč pomeni močan vpliv na vse pomembne odločitve. Pobudniki so zbirali potrebnih 40.000 podpisov, vendar pa so po mesecu in pol z akcijo končali, tako zaradi pomanjkanja časa, kot zaradi težav, s katerimi so se ljudje srečevali na upravnih enotah. Tudi poziv ostalim slovenskim političnim strankam k podpori ni prinesel uspeha. Uspeli pa so doseči dogovor, da pobudo prevzema državni svet, ki pa ni izglasoval referenduma, kot so pričakovali pobudniki, pač pa pogovor o prodaji bank prenesel na prvo septembrsko zasedanje, Sanda Hain Utrinki s 35. seje vipavskega občinskega sveta BODO VIPAVSKI SVETNIKI HLAJENI? Vipavski svetniki so bili na tej seji ob kar hudi vročini v sejni sobi hitri in ekspeditivni. Za uvod so »po hitrem postopku« izglasovali sklep o klimatizaciji občinskih prostorov, kar je bilo povsem razumljivo. Seveda bodo morali objaviti javni razpis za najcenejšega, najkvalitetnejšega in najhitrejšega izvajalca. MODRO IN KROPARSKO V VIPAVI Ob novi prometni ureditvi Vipave so bili svetniki najbolj zadovoljni z zagotovilom župana Ivana Princesa, da bodo s prvimi modrimi conami mesto »opremili« že v začetku avgusta. Beseda je stekla tudi okrog osvetljevanja ulic in trgov. Soglasno so se zavzeli za enotna svetila v kro-parskem stilu kot na glavnem trgu. NIČ VEČ CINCANJA, GRADILI BODO Da so se na tej seji svetniki odločili biti hitri in učinkoviti, so dokazali tudi v kratki razpravi o Odloku o ureditvenem načrtu Vipava - center. Po uvodu župana, ki je razložil, da se je tudi investitor, to je ajdovsko Primorje, počasi že naveličal cincanja okrog tega projekta, je mnenje o takojšnjem sprejetju potrdil energičen in čustven vložek svetnika Hrovatina. Ta je menil, da je v resnici zadnji čas, da zaupanje svojih volivcev opravičijo z nečim konkretnim. Tudi v strogem centru naj se vendarle nekaj premakne, s čimer bo Vipava pridobila na mestnem izgledu. Nov poslovno stanovanjski objekt bo namenjen javnemu programu in stanovanjskemu delu. V pritličju novogradnje bo svoje prostore dobila pošta, zavarovalnica, mesnica in nekateri drugi lokali neživilske stroke. V nadstropju bodo novi prostori zobozdravstvene dejavnosti in pisarniške dejavnosti. Nov objekt bo tržišču ponudil 22 stanovanj različnih kvadratur. Ivan Mermolja - Iče Bo puška moje orodje? Od 8. do 20. julija je na poligonu Mlake pri Vipavi potekalo vojaško usposabljanje študentov 3. letnika obramboslovja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Usposabljanje je potekalo v okviru študentskega vojaškega tabora, udeležilo pa se ga je 29 študentov. Med njimi je bilo kar 11 deklet. študentski vojaški tabor sta že tretje leto zapored tradicionalno organizirala Šola za častnike Centra vojaških šol Slovenske vojske in Fakulteta za družbene vede. Doktorica Ljubica Jelušič pravi, daje študij namenjen predvsem izobraževanju bodočih civilnih obrambnih strokovnjakov in profesionalnih vojakov - častnikov, v zadnjem času pa poskušajo v sam študij vnesti več vojaškega življenja. Tako si bodo študentje pridobili izkušnje in dovolj zgodaj presodili ali so zares pripravljeni na poklicno življenje s puško. Tokratni vodja usposabljanja je bil poveljnik učne enote na Šoli za častnike, Robert Simonič. Študentski vojaški tabor so v Vipavi letos izvedli prvič. Jana Štefančič Leta minevajo, spomini ostajajo! V nedeljo 21. julija so s slovesnostjo pred spomenikom v Podgriču,v organizaciji Krajevne skupnosti in Krajevne organizacije zveze borcev Lozice, obudili spomin na dogodke izpred šestdesetih let, ko so italijanski vojaki odpeljali pet domačinov Filipa Trošta, Ludvika, Jožefa in Franca Fabčič, Matijo Nabergoj in komaj devetnajst letnega Ivana Kobala iz Erzelja, ki so jih preko dneva in noči zverinsko mučili in in jih 21.7.1942, kot talce postrelili v noči na 22.7.1942 požgali enajst hiš v Podgriču, dopoldne pa še hiše v Lozicah in v Otoščah. Uvodoma je zbrane svojce, prijatelje in vaščane pozdravil predsednik KS Sandi Nabergoj. Častni govornik Ciril Pelicon-Rado, edini še živeči od šestih borcev iz Podnanosa s katerimi so tvorili znameniti Vojkov vod, ki je izvedel napad na cesti v Podnanos leta 1942 in s tem maščeval poboj devetih partizanov ustreljenih na Nanosu, je na kratko obudil spomine na dogodke izpred šestdesetih let. Prav zato so se italijanski vojaki odločili za maščevanje in pobili 6 talcev. Potomca padlega partizana in ubitega talca Marjan Kobal in Mirko Fabčič sta pred spomenik položila lovorjev venec. Za kulturni program slovesnosti so poskrbeli učenci OŠ Podnanos in vokalna skupina Prjatli iz Sela. Ob pomembni obletnici je izšla priročna brošura, kjer so v besedi in sliki orisali dogodke med leti 1942 in 2002. Ksimeroni Vrbetič Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal Bliže smo Evropi, več težav ima slovenski kmet. Tudi v kmetijstvu je preživetje odvisno od velikosti in moči. Predvsem pa kmetje ugotavljajo, da, če si ne bodo pomagali sami, jim država prav gotovo ne bo. Zaradi nerentabilnosti nekatere kmetijske panoge izginjajo, tudi iz Vipavske doline, kjer je na primer govedo že postalo redkost. Podatki so zgovorni: leta 1990 so v zadrugi beležili 1137 pridelovalcev mleka, lani pa le še 236. Pridelava mleka je draga, odkupne cene pa so majhne. Država namesto pridelovalcu daje stimulacije proizvodnji. Kot je povedal Branko Tomažič, direktor vipavske Kmetijske zadruge, je trenutno v prednosti izvoz surovega mleka, ne pa tudi mlečni izdelki višjega cenovnega razreda, s tem država podpira nelojalno konkurenco - oziroma - majhnim mlekarnam, ki so prepuščene na milost in nemilost neizprosnemu trgu, ne gre najbolje, čeprav imajo potrošniki radi njihove izdelke. V največji krizi je prodaja mesa, saj se odkupna cena goveje živine zadnjih nekaj mesecev ni dvignila, s tem, da je slaba tudi plačilna disciplina odkupovalcev. S pšenico kmetje krmijo živino, saj se jim od sedanji odkupni ceni skorajda ne splača prodajati. Letošnja letina pšenice je ena boljših, tako po kvaliteti, kot po količini, cena pa je za 4 tolarje nižja, kot koruza, ki jo odkupujejo po 34 tolarjev za kilogram. Prehrambena industrija pač zagovarja svoj ekonomski interes. Če bi se kmetje vdali, bi Vipavsko dolino kaj kmalu zaraslo. Prihodnost vidijo predvsem v enotnosti nastopa. Konkretno do vipavskega Agroinda, ki bo veliko teže manipuliral s ceno ob dejstvu, da osnovno surovino, ki je hkrati tudi glavni produkt doline, trži le ena zadruga. Prizadevali si bodo povečati delež lastništva in vlagali v posodabljanje tehnologije, pridelavo pa prilagodili potrebam kleti, oziroma kupca. Vipavskega vina, zaščitne znamke domačih kmetov, je dovolj tudi za Evropo. Tržno nišo vodstvo zadruge vidi v pridelovanju sadja in zelenjave, ki bi ga zaradi naravnih danosti pokrajine lahko potrošniku plasirali vsaj 14 dni prej kot drugi ponudniki. Na tem intenzivno delajo zadnji dve leti. Odkup se veča, v zadrugi povečujejo število kooperantov in iščejo nove možnosti distribucije. Vlagajo v tehnologijo, sredstva pa pridobivajo tudi preko javnih razpisov, na katerih redno sodelujejo. Pridelovalcem svetujejo in skupaj z njimi načrtujejo sezonski pridelek. Lani so odkupili 407 ton svežega sadja in zelenjave v vrednosti 43 milijonov tolarjev. Med kar 43 različnimi artikli so prodali največ breskev, zgodnjega krompirja, paradižnika, hrušk, čebule in solate. Kmetijstvo Vipavske doline bo preživelo le, če bo zadruga nastopila kot nepopustljiv pogajalec do države ter komercialno in ekonomsko enakovreden partner z vsemi, s katerimi so v poslovnih odnosih. , Sanda Hain Politehnika in znanost v Sibiriji V četrtek, 25. julija, sta ajdovski župan Marjan Poljšak in predsednik Politehnike Nova Gorica prof. dr. Danilo Zavrtanik slovesno podpisala darilno pogodbo, s katero Občina Ajdovščina podarja tej visokošolski ustanovi parcelo v velikosti 3600 kvadratnih metrov v Sibiriji na Otlici. Politehnika bo na omenjeni lokaciji postavila Center za raziskave atmosfere. V prvi fazi bodo zgradili observatorij in inštalirali napravo LIDAR (Light Detection Ranging). Ta dela bodo predvidoma opravljena že v letošnjem letu. Razvoj LIDAR sistemov se je na Politehniki začel že leta 1998, do leta 2000 pa so izdelali in preizkusili več prototipov. 2001 je bil razvoj zaključen, aprila letos so skupaj z Univerzo v Torinu sistem inštalirali v Patagoniji v Argentini, kjer se gradi največji svetovni observatorij kozmičnih žarkov. Evropska unija finančno podpira mrežo EARLINET, ki bo sestavljena iz 21 laserskih sistemov za zaznavanje sprememb v atmosferi, predvsem v povezavi z onesnaževanjem ozračja. Politehnika Nova Gorica je eden izmed članov tega projekta. Vodja slovenskega dela evropskega načrta je doc. dr. Marko Zavrtanik. Zupan Marjan Poljšak je spregovoril o energičnem pristopu občinskega sveta, ki se je brez obotavljanja odločil, da Politehniki zemljišče podari, Danilo Zavrtanik pa je bil zadovoljen, da se širitvi dejavnosti Politehnike in naklonjenost znanosti, ki bo v študijskem smislu na voljo našim bodočim študentom, pridružuje tudi Občina Ajdovščina. Podobno so zvenele misli Izidorja Peljha- | na, ki je spregovoril v imenu KS Otlica, ki bo „domačin“ znanstvenikom, znanosti in seveda obiskovalčem observatorija. Slovesnost je imela še poseben poudarek, saj je bil med gosti tudi predsednik SAZU prof. dr. Boštjan Zekš. Sibirsko vreme z dežejem in burjo je sicer preprečilo odhod na parcelo in postavitev temeljnega kamna, kar pa sproščenega vzdušja in dobrega razpoloženja med številnimi obiskovalci ni skalilo. Prireditev, ki so jo pevsko podprli pevci okteta Castrum, je povezoval Ivan Mermolja. imi Mir pod Latnikom Marijan V. Mir je bil rojen 29. Avgusta 1940 leta v Mariboru. Je poročen, žena Helena je že upokojena, ima dva sina. David je ekonomist, Klemen pa pravnik. Za Marijanom V. Mirom je pestra, zanimiva in živahna življenjska pot. Štajerec po rodu, živi v Mekinjah nad Stično (že 7 let). Končal je Gimnazijo za Bežigradom in se odločil za študij prava. Po kratkih poklicnih skokih na sodnijo in v turizem je že 2S let zavezan Unionu in sedaj Fructalu. Nemiren in živahen duh, ki ne izgleda in ne deluje prav nič pravniško zadrto ali dlakocepsko. Nasmejan, zbran in tekoč pripovedovalec pod tokratnim Latnikom je Marijan Vlado Mir. Gospod Mir, vaši morebitni občutki, ko ste se na novo dolžnost prvič peljali v Vipavsko dolino in ali ste Fructal bolje poznali že od prej? Kdo pa Fructala ne pozna in ni poznal že prej. Ajdovščino in Vipavsko dolino smo identificirali z dobrim vinom in odličnimi fruc-talovimi izdelki. Že 25 let delam v »proizvodnji pijač«, tako da smo se s fmctalovci ob različnih priložnostih pravzaprav srečevali, če lahko tako rečem, redno. Glede na to, da sem bil v Unionu vodja projekta priključitve, sem o Fructalu proučil in vedel skoraj vse, kar je bilo javno dostopno. Ko sem se 29. marca 2001 prvič vozil na novo delavno dolžnost predsednika uprave Fructala, sem, se spomnim, predvsem pazil na vožnjo po Rebrnicah. Kako so vas sprejeli fructalovci, glede na namige o t.i. »sovražnem prevzemu« s strani Uniona? Sovražen prevzem je, praviloma, le do uprave podjetja, ki ga nekdo prevzema. Dober gospodar dobrih firm ne »kupuje« (beseda kupuje ni pravi izraz) zato, da bi jih prodal, kaj šele zaprl. Tako tisti pravi gospodarski subjekti ne razmišljajo. Vedeli smo, da smo v igri za super firmo z izredno blagovno znamko ter dobro in uigrano strokovno ekipo z velikim znanjem. O tem sem se še dokončno prepričal v »enm lejti jn pu« (smeh), kolikor sem med njimi. Lahko rečem le to, če bi bili člani prejšnje uprave bolj kooperativni, bi približno 60 milijonov DEM, ki so šli za odkup delnic, lahko porabili za investicije, ki smo jih sicer kljub temu v Fructalu v zadnjem času izpeljali, dela pa bi lahko stekla dosti prej in seveda v večjem obsegu. Sam sem bil po imenovanju povsem miren, saj sem dodobra spoznal 15 bodočih najožjih sodelavcev. Mirno trdim, da sta »strah« ali vsaj razumljiva nelagodnost, prej kot v dveh mesecih popolnoma izginila. Koliko časa človek vašega kova potrebuje, da pride »noter«, v ne tako majhnem pogonu, kot je Fructal? Hitro in brez težav se prilagajam novim situacijam. Naj dodam in naj ne zveni kot hvala, da sem kar velik talent za jezike (obvlada jih celo vrsto) in dialekte, kar je še dodaten plus pri vzpostavljanju komunikacij med ljudmi. Tu odigrava veliko vlogo tudi posluh, tisti pevski, rad imam pesem in petje, glasovno pa nisem preveč prepričljiv. Praviloma vsaj enkrat na teden grem skozi celotno proizvodnjo. Sprva sem čutil strah pri ljudeh, ki sem jih srečeval na njihovih delovnih mestih. Po treh mesecih ga ni bilo več, bariere so izginile, marsikaj me povprašajo. Brez zadrege in težav se pogovorimo. Moje stališče je, da je neposreden stik dosti pomembnejši, kot avtoritativna komanda z vrha. Vaši vtisi o sodelavcih in delavcih Fructala in bojazni pred odpuščanji? Prepričan sem, da so take bojazni obstajale. Vendar že dolgo delamo, kot da se ni nič posebnega zgodilo. Vem tudi, iz pogovora s posamezniki, da sem izbral pravi pristop in način vodenja. Pravijo, da ponovno z veseljem prihajajo v službo, in če z veseljem opravljaš svoje delo, večjega zadovoljstva skoraj ne more biti. To dokazujejo tudi rezultati v letu 2001, ko smo zelo dobro delali, s strahom pa bolje ne delaš. Doslej je izmed izvršnih direktorjev le ena gospa zamenjala delovno mesto in še ta na svojo lastno željo. Preostalim 14, ki so moji najožji sodelavci, prepuščam popolno svobodo pri njihovem delu. Tudi pri odločanju. Sami morajo stati za svojimi odločitvami, brez pomoči ali namigov »od zgoraj«. Ni več nobenega »prikrivanja«. To je zahtevnejše ampak gotovo bolj osvobajajoče. Ustvarjalno. Fructal danes, Fructal v prihodnje? Prvič po razpadu Jugoslavije smo presegli fizični obseg proizvodnje. Vsi pokazatelji poslovanja v primerjavi z letom 2000 kažejo pozitivno rast. Nadaljevali smo že začete spremembe, ki naj bi omogočale predvsem lažje in bolj pregledno delo v paletnih skladiščih, kjer smo kapacitete bistveno povečali. Tako imenovani FIFO »first in - first out« sistem z računalniškim vodenjem stanja vseh naših izdelkov nam zagotavlja, da vsak trenutek vemo, kje, na katerem skladiščnem mestu je skladiščen kakšen izdelek. Največji zalogaj pomeni investicija v povečanje kapacitet za polnjenje sokov in nektarjev v 200ml stekleničke, kijih bodo zahtevali evropski in tudi slovenski predpisi za točenje v gostinskih lokalih (uporaba le originalno zaprtih stekleničk). Vrednost naložbe je 2 milijardi tolarjev, gre pa za vlaganje v nove skladiščne prostore, osrednje paletne prostore, nove dovozne poti in seveda novo polnilno linijo nemškega proizvajalca HKS. Elaborat je bil izdelan lani junija, soglasje lastnikov smo imeli septembra, letos maja je bila dobavljena oprema, od konca junija pa že teče 6 mesečna poskusna proizvodnja. Zelo smo zadovoljni s hitrim in kvalitetno opravljenim delom ne samo ajdovskega Primorja, ampak tudi vseh, ki so udeleženi pri montaži. S stališča zdravja in varstva pri delu so pomembni izboljšani delovni pogoji: poleg polnilne linije za otroške hrane, linije za Frutabello in tetrapaka smo klimatizirali tudi preostali dve polnilni liniji - asep-tiko in staro Simonazzijevo linijo za stekleničke. Menim, da bodo zaposleni izboljšane klimatske pogoje sprejeli z zadovoljstvom. Kot tudi primerno plačilo, ki je nad slovenskim povprečjem, brez kakšnih težkih pogajanj s sindikatom.Ravno redni razgovori s sindikatom in svetom delavcev so veliko pripomogli k blažitvi postprevzemnega stresa. Prihodnost? Ne more biti na drugi osnovi, kot na prilagajanju svetu in novim razmeram. Negovati naše sedanje trge in prodirati na nove. V Srbiji že dosegamo nivo prodaje pred letom 1990. Odločili smo se za večja vlaganja v trg za dodatno prepoznavnost Fructala, ki je mogoče v desetih letih bila nekoliko »zamrznjena«. Opremljamo lokale z našimi hladilniki, prti, dežniki, vsem reklamnim materialom, ki na to področje vrača naše blagovne znamke. Uspešni smo v Makedoniji, kjer smo 19. Julija 2002 pognali pol- nilno linijo tetrapaka, bolj moderno kot našo doma. Na ruskem trgu smo se odpovedali sodelovanju s Slovito d.o.o. in preko lastnega predstavništva opravimo večino posla, kar se je pokazalo dosti bolj učinkovito. Močno in uspešno smo zasidrani v Bosni in Hercegovini, kjer si prizadevamo pridobiti ponovno lastništvo nad Frigos Čeličem. Marsikaj je odvisno tudi od slovenske politike in nasledstvenega sporazuma. Marsikdaj so naši politiki in pogajalci kratkovidni in zaradi »dreves ne vidijo gozda«, to velja tudi za pogajanja okrog zagrebške Ljubljanske banke, uvoza makedonskega vina itd. Posledice so neprimerno dražje, kot če bi obveznosti poravnali. Glede kakovosti proizvodnje je Fructal nosilec certifikata ISO 9001 in lansko leto smo ga obnovili že četrtič. Preprosto povedano ta standard dovoljuje »narediti napako«, ne dovoli pa »je ponoviti,«, saj ponovitev pomeni, da se iz prejšnje napake nismo nič naučili. Tega se še kako zavedamo in sistem kakovosti stalno nadgrajujemo. Vstopamo pa v nekaj novega: sistem analize tveganja kritičnih kontrolnih točk, HACCP ga s kratico označujemo, je nadgradnja sistema ISO 9001. Po novem letu ga vpeljujejo tudi slovenski predpisi. Mi smo ga v Fructalu preizkusili na liniji za otroški hrano FRUTEK. Kontrola varnosti in kakovosti je na tem segmentu naše proizvodnje skoraj absolutna, saj spremljamo proizvod od surovine do izdelka, na vsaki kritični točki. Še posebej smo natančni pri gensko spremenjenih organizmih in za sleherno surovino zahtevamo izjavo dobavitelja, da njegov izdelek ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov. Veseli me, da lahko mamicam zagotovim, da bomo s to prakso nadaljevali tudi v bodoče. Union - Pivovarna Laško - Fructal - Interbrevv? Union in Pivovarna Laško imata že dolgo poslovne odnose, kar je normalno, saj gre za »pivovarje« in imamo tudi združenje slovenskih pivovarjev. Zdi pa se, da so laški pivovarji vendarle stalno skrbeli predvsem zase in da odkritih odnosov nikoli ni bilo. Dobro se je to videlo, ko smo se v preteklosti, ko je bil še pravi čas za to, dogovarjali o lastninskem preoblikovanju in medsebojnem prevzemu. Tako bi postali 50 % lastniki drug drugega in ohranili obe blagovni znamki. To sta na primer storila Carlsberg in Tuborg. Rekel bi, da so laščani dogovore vodili »s figo v žepu«. Njihovo zavzemanje za enotno industrijo pijač (t.i. holding) je le pesek v oči, gre za klasičen kapitalski prevzem in ustvarjanje monopola. Prvotno so ga sicer zavili v barve nacionalnega interesa, zdaj pa je že slepemu jasno, da ne gre za slovenski, nacionalni interes, ampak preprosto za kapitalsko vprašanje. To potrjujejo tudi njihove izjave, naj država proda svoje delnice njim, da pa bo kasneje vse skupaj (torej UNION in Laško) lahko prodala dražje. Kje je torej tu nacionalni interes? Tu mora država pokazati, ali misli resno, upam, da so državni organi dovolj zreli, da vedo, kaj pomeni izpolnjevanje prevzetih obveznosti v okviru vstopanja v EU in da Urad za varstvo konkurence kot državni organ, ki nadzoruje področje prostega pretoka blaga in konkurence na trgu, ne bo dovolil monopolnega položaja Laške pivovarne. Ne smemo pozabiti, da bi v tem primeru Laška pivovarna dobavljala slovenskemu trgu več kot 90% piva, več kot 75% vode in več kot polovico brezalkoholnih osvežilnih pijač. S tem, ko bi obvladovala Pivovarno UNION, bi obvladovala kot večinski lastnik tudi Fructal in njegove družbe v tujini. Skratka, monopol ne bi bil v korist potrošnikov, ampak v sramoto naše države. Za pivce piva je sploh značilno, da so strastni privrženci svoji znamki in seveda bi ukinitev ene od dveh vodilnih slovenskih blagovnih znamk ustvarila veliko nezadovoljstva. Če bi Laška pivovarna prevzela Union, bi s tem prevzela tudi Fructal - to pa za to dolino in njeno prebivalstvo ne bi bilo dobro. Samo pogledati je treba, kaj je Laška pivovarna naredila z Radensko v dveh letih, odkar jo je prevzela in se odgovor, ali bi bilo to dobro ali ne, ponuja sam. Interbrew je resen, korekten in legalen kupec. Javno je objavil, da mu Fructalova blagovna znamka pomeni veliko vrednost in da bo podpiral njegov razvoj. Je zainteresiran za prevzem Uniona in se bo, glede na podobne nakupe v drugih državah, zavzemal za dva močna pivovarja na tem prostoru. Do Fructala imajo spoštljiv odnos. Zagotovili so, da bodo negovali uveljavljeno blagovno znamko in še dodatno pripomogli k prodaji s svojo široko distribucijsko mrežo. O vseh podrobnostih pa je seveda še preuranjeno govoriti. »Vojna« se bo razpletla, po mojem, do konca leta. Gotovo pa to stanje stalne konfrontacije in napetosti moti tekoče delo, se pa trudimo, da delamo po zastavljenem načrtu. Kako se počutite na Vipavskem? Na Vipavskem se počutim prijetno, raje imam veter kot meglo, rad imam odprte ljudi, in če bi stanoval na tem koncu, bi tudi zvečer prepoznal kako novo kvaliteto domačinov. Tudi ob kozarcu vaših dobrih vin. Vaši hobiji? O glasbi sem že rekel. Rad imam Iztoka Mlakarja. Če imam čas, je moja ljubezen etimologija, navdušil me je Matej Bor s svojo teorijo o Venetih, ki jo deloma priznavajo že tudi Italijani. Ko bom imel več časa zase, za takrat imam še veliko načrtov. In vic? Bush, Clintonca, papež in en mule se peljejo na avionu. Na voljo so le štiri padala in kot se za vic spodobi, se letalo pokvari. Prvi pograbi padalo pilot in skoči. Clintonca pograbi padalo, se opraviči ostalim trem in pravi, dajo v prihodnosti čaka še dosti pomembnega dela ter izskoči. Bush pravi, da je najbolj pameten predsednik v zgodovini ZDA, da brez njega na svetu ne bo miru in da ga na tleh čakajo še neodložljive obveznosti ter izskoči. Stari papež pogleda mulca in pravi: Jaz sem že star, marsikaj sem že videl in doživel na svetu, mladi mož, padalo je vaše, pred vami je še vse življenje. Mule ga pogleda in pravi: Sveti oče, nič se ne sekirajte, najbolj pameten ameriški predsednik v zgodovini je izskočil z mojim šolskim ruzakom! Pod Latnikom klepetala Ivan Mermolja in Marijan V Mir Kravja ruleta na Gori Ajdovski radioamaterji vztrajajo Po zelo uspešni zimski sezoni Društvo Gora delo nadaljuje s poletnimi aktivnostmi, da bi obiskovalci Gore, poleg svežega zraka in prijetno svežih temperatur, ki so tudi do 10 stopinj Celzija nižje, kot v vroči dolini, imeli še dodaten razlog za vračanje. Ajdovski radioamaterji uspešno delujejo že 50 let. V tem času je bilo v njihovih vrstah vzgojenih mnogo generacij fantov in deklet, ki niso vedeli kaj je mobilni telefon, a so vseeno preko radijskih valov komunicirali med seboj ter celim svetom. Marsikateri med njimi se je zaradi ljubezni do radioamaterstva odločil tudi za šolanje v tej smeri, tako da je iz njihovih vrst izšlo veliko strokovnjakov na področju elektronike, ki so še dandanes aktivni. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s starosto ajdovskih aktivnih radioamaterjev. Gospod Jože Batič -S53BJ, doma pri izviru Hublja na Fužinah seje z veseljem odzval našemu povabilu na pogovor. Kravja ruleta, ki sojo letos izpeljali že desetič, je v Tiho dolino privabila veliko množico ljudi, po ocenah organizatorja jih je bilo preko 1000. Temeljna razdelitev geološke zgodovine Zemlje označuje časovno obdobje, ki mu pravimo vek. Stari zemeljski vek ali paleozoik je razdeljen v dobe predkambrij - 4000 do 590 milijonov let, kam-brij - 590 do 500 milijonov let, ordovicij - 500 do 440 milijonov let, silur- 440 do 410 milijonov let, devon - 41Q do 360 milijonov let, karbon - 360 do 290 milijonov let, perm - 290 do 250 milijonov let. Srednji zemeljski vek ali mezozoik je razdeljen v dobe - trias 250 do 200 milijonov let, jura - 200 do 140 milijonov let, kreda 140 do &5 milijonov let. Novi zemeljski vek ali kenozoik je razdeljen v terciar - 65 do 1,7 milijona let in kvartar - 1,7 do 0,01 milijona let. Na našem območju (ko pišem »naše območje« mislim na ozemlje občin Ajdovščina in Vipava) so najstarejše kmanine iz obdobja trias in sicer iz zgodnjega triasa - starost 210 milijonov let. Kamnine iz zgodnjega triasa so na območju Smrekove Drage, vzhodnega pobočja Čavna in severnega Krava Sivka, ki že nekaj let igra glavno vlogo v predstavi (ker je še ena redkih primerkov te živalske vrste na Gori, pa tudi preventivno - zelo težko bi jo bilo namreč spraviti v četrto nadstropje bloka), je letos odlično opravila svojo nalogo. Pokakala se je približno 20 minut potem, ko jo je pastir Bojan spustil v zanjo pripravljeno ogrado, razdeljeno na 600 parcelic. Prodane so bile prav vse, glavni dobitek, 100 tisoč tolarjev, pa je odšel v Gorenje. Gorjanska varianta igre na srečo, ki pa ima bolj malo zveze z igralništvom, je torej vedno bolj priljubljena, zato bodo Kravjo ruleto letos še enkrat ponovili, v okviru Angelske nedelje, šagre na Otlici, ki bo prvo septembrsko nedeljo. Sanda Hain dela Golakov. Prav zanimivo je, kako so nad Lokavcem v stiku tri-asni dolomit, pod njim pa le 50 milijonov let star fliš. To je posledica nariva gmote Trnovskega gozda na fliš Vipavske kadunje, ki je bila precej širša kot je sedanja Vipavska dolina. Gmota Trnovskega gozda se je kar za nekaj kilometrov od severozahoda narinila na eocenski fliš. Prav v tem premikanju, »potovanju«, je vzrok za razdrapanost skalovja v Trnovskem gozdu. Tektonski procesi so pač naredili svoje. Doba trias torej Smrekova Draga, severno pobočje Golakov in Gore ter vzhodno pobočje Čavna. Geološka doba jura je na Trnovskem gozdu zastopana v celoti. Najstarejše kamnine jure so iz časa spodnje jure in segajo v ozkem pasu od Velike ledenice po severnem delu Gore do Cola. Povsod so v stiku s terciarnimi kamninami. V to spodnjo juro sodijo tudi kamnine v okolici naselja Kovk, območje Sinjega vrha in del naselja Gozd. Ostali del Trnovskega gozda, posebej Predmeja, Otlica, greben Gore Opišite nam kratko zgodovino vašega radiokluba. Začetki radioamaterstva segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Zanesenjaki na čelu z Marjanom Bavčarjem, Francem Faiglom so zaorali ledino na tem tehničnem področju pri nas ter se organizirali v Radio klub Ajdovščina, ki še danes deluje. Naši člani so iz cele severnoprimorske regije, čeprav so zaradi prevelike oddaljenosti, recimo Kraševci ustanovili radioklub Komen, veliko spodnjevipavcev pa se jih je organiziralo v radioklub Soča. Z obojimi lepo sodelujemo in ohranjamo stike. Z veliko prostovoljnega dela v klubskih prostorih v Ajdovščini ter sprejemno-oddajnem centru na Čavnu (Malem Modrasovcu) smo nadoknadili stalno pomanjkanje denarnih sredstev, ki so bila potrebna, če smo hoteli v korak z napredkom na tem področju, ki je kot vemo, bliskovit. V času osamosvojitvene vojne leta 1991 je bilo angažiranih veliko naših članov, največ v občinski enoti za zveze, ki je skrbela za zveze na območju sedanjih občin Ajdovščina in Vipava. Tako smo tudi mi prispevali svoj delež v tistem zgodovinskem trenutku. Kaj pa sedanjost? Ob nešteto neprespanih nočeh ob radijskih postajah, ki so bile bogato poplačane tudi z uspehi, se ljubitelji in ozek pas severovzhodno od Cola, spadajo v srednjo in zgodnjo juro. V glavnem so to grebenski apnenci, ostanki nekdanjega velikega koralnega grebena, ki je v juri segal od Banjšic preko Trnovskega gozda, Kočevskega tja daleč na vzhod do Črne gore in najbrž še dlje. Še enkrat ponovim, da sedanje gmote ozemlja niso bile tam, kjer so sedaj, pa tudi ne na isti nadmorski višini. Še nekaj je zanimivo. V Vipavski dolini, okrog Gojač, Malovš pa tja do Sela je veliko »kamenja«, ki bi moralo biti na Kuclju in ne v dolini. Očividno je, da je prišlo nekoč do velikega odloma celih delov okrog Kuclja in so velikanske skale zgrmele v dolino, se razdrobile in pokrile velik del pobočja in doline. Tako imamo jurske kamnine tudi v sredini Vipavske doline. Kamnine iz krede sestavljajo največji del Hrušice in Nanosa. Pravzaprav je ves Nanos sestavljen iz kredinih apnencev, izjema je le skrajni severovzhodni del, ki spada v juro, a ni več na našem območju. V kredo spadajo tudi apnenčevi skladi nad Vrhpoljem. Tericar je kot geološka doba razdeljen na paleogen in neogen. Na našem območju imamo le paleogen in v okviru tega obdobja paleocen in eocen. V paleogen sodi še oliogo-cen, ki pa ga ni na našem območju. Paleocen, najstarejša doba terciarja, je na našem območju zastopan na pobočjih Vipavskih gričev, še posebej na delih od Dolenj do Velikih te lepe tehnične zvrsti še danes družimo ter se trudimo izboljšati svoje pogoje dela. Pred dvema letoma smo pričeli z obnovo našega sprejemno-oddajne-ga centru na Čavnu. Trudimo se, da bi ga, seveda z veliko odrekanja in prostovoljnega dela, uredili tako, da bi nam omogočal doseganje še boljših rezultatov na tekmovanjih, ki se jih udeležujemo. Seveda pa tudi, da bi ponesli pozivni znak našega kluba po celem svetu. Na kratko lahko rečem, da sem z delovanjem našega kluba kar zadovoljen, čeprav opažam v zadnjem času osip članov. Kako pa skrbite za podmladek, sedaj ko ima vsak otrok že mobilni telefon, to verjetno ni lahko? Trudimo se po najboljših močeh. Ponosni smo na sodelovanje z OŠ Dobravlje, ki je med svojimi učenci vzgojila člane, ki so v takoimenova-nem tekmovanju »Lov na lisico« v samem slovenskem vrhu. Pri tem bi se seveda najlepše zahvalil njihovemu mentorju za vztrajnost ter gospodu ravnatelju, ki nas pri našem delu podpira. V ostalih šolah pa na žalost še nismo dosegli takega napredka, želimo pa si, da bi se tudi ostale šole vključile v naš projekt »2003«, to je projekt vzgoje in radi-otehničnega izobraževanja mladih. S tem bi pridobili nov kader, ki bi nadaljeval tradicijo, saj smo ajdovski radioamaterji med prvimi v Slo- Žabelj. To so predvsem temnejši apnenci, nekoliko vrinjeni med fliš-ne kamnine. Paleocenske kamnine, predvsem prodniki, so tudi v okolici Vrhpolja in na posameznih delih v okolici Šmarij in zaselka Potok. Posebej zanimivi so paleocenski prodniki iz okolice Uhanj. Na obeh straneh Vipavske doline so eocenske kamnine. Eocen je obdobje v terciarju. Najbolj poznan je eocenski fliš - favden - v katerem še posebej dobro uspeva vinska trta. Fliš seje v Vipavsko kadunjo s podmorskimi plazovi nakladal pred 50 milijoni let. V tem eocenskem flišu so lepo vidne posamezne plasti. Tu so sovdan, peščenjaki, konglomerati. Posebej lepo so te plasti vidne na obdelanem pobočju Breg - vzhodno od Dolenj. To je res prava odprta knjiga eocena - eocenskega podmorskega nakladanja fliša. Flišne plasti sestavljajo griče in gričke od veniji ter med najboljšimi na svetu. To potrjujejo tudi številni pokali, plakete in priznanja, ki smo jih prejeli na raznoraznih tekmovanjih. Jože, pa vaše izkušnje iz teh preteklih let? Prekrasne! V vseh teh letih sem pridobil dosti znanja, prijateljev in znancev. Z marsikaterim se celo še nisem srečal v živo, ampak se poznava le preko radijskih valov. In takih je kar nekaj, na celi zemeljski obli! Ravno tako sem si verjetno pridobil tudi kakega nasprotnika, a mislim, da sem s svojim delovanjem pustil zgodovini in tehniki našega kluba svoj pečat. In za konec? Rad bi se zahvalil vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri naši dejavnosti. Posebna zahvala gre občinama Ajdovščina in Vipava, Ministrstvu za obrambo ter Ministrstvu za okolje in prostor. Prav tako najlepša hvala podjetjem SGG Tolmin, Primorje Ajdovščina ter Agroind 1894 in Duka Vipava, pa tudi vsem, kijih morebiti nisem naštel. Upam, da nam bodo tudi v naprej prisluhnili ter se odzvali na naše prošnje, hkrati pa tudi, da bi se število donatorjev povečalo, kajti le tako bomo šli v korak s časom ter sledili trendom in napredku na področju svetovnega radioamate-rizma. Pasjega repa, pa vse do Sv. Martina nad Brjami in se nadaljujejo v spodnjo Vipavsko dolino in Brda. Na severni strani doline so flišne plasti večinoma pokrite s pobočnimi grušči Gore, Čavna in Kuclja. Dno Vipavske doline je pokrito z naplavinami, ki so različno debele, pod njimi pa so eocenske plasti. Spoštovani bralci! Geološko zgradbo našega območja sem poskušal predstaviti, kolikor pač znam in poznam, čimbolj preprosto in razumljivo. Ne vem, če sem uspel. Verjemite, da je težko o takih stvareh preprosto pisati. Če koga od vas kaj posebej zanima, me lahko pokliče. Naslednjič pa, končno, o fosilih. Stane Bačar Fosili - naša naravna dediščina Geološka zgodovina Zemlje je razdeljena v geološke dobe. Vsaka doba ima svoje ime. Dobe so razdeljene še v posamezna obdobja. Čas trajanja geoloških dob je določen v milijonih let. V večini primerov je osnovna razdelitev dob na obdobja označena s spodnjo, srednjo in zgornjo. Najstarejša je vedno spodnja. Če torej rečemo ali zapišemo npr. spodnja jura, je to najstarejše obdobje jure, zgornja pa najmlajše. ZADNJI ROK ZA ODDAJO VLOG JE 23. AVGUST JAVNI RAZPIS ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI AJDOVŠČINA V LETU 2002 1. Občina Ajdovščina na podlagi Odloka o proračunu za leto 2002 objavlja JAVNI RAZPIS, katerega predmet je: A subvencioniranje agromelioracij kmetijskih zemljišč, obnove nasadov, investicij v vrtnarstvu, sadjarstvu in živinoreji, nakupa kmetijskih zemljišč in pospeševanja ekološkega kmetovanja, B subvencioniranje obrestne mere pri kreditiranju investicij v objekte za kmetijsko proizvodnjo, investicij v nakup mehanizacije, investicij v dopolnilne dejavnosti in investicij v nakup kmetijskih zemljišč, C sofinanciranje namenov s področja pospeševanja razvoja podeželja, povezanih z razvojem kmetijstva ter D sofinanciranje projektov za razvoj turistične ponudbe na kmetijah. 2. Upravičenci do sredstev pod točko A in B so: fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, pod pogojem, da ležijo zemljišča, ki se obdelujejo in investicije, ki se izvajajo in s katerimi kandidirajo za dodeljevanje sredstev po tem razpisu, na območju občine Ajdovščina. Do sredstev so upravičene tudi fizične in pravne osebe, ki imajo stalno bivališče oziroma sedež podjetja v občini Ajdovščina, zemljišča ki se obdelujejo in s katerimi kandidirajo za dodelitev sredstev po tem razpisu, pa ležijo na območju katastrskih občin: Slap, Erzelj, Vrhpolje in Budanje (upravičenci iz tega odstavka morajo izpolnjevati še najmanj dva pogoja: da so nosilci kmetijske dejavnosti in lastniki kmetije, da je kmetija aktivna, da posluje pozitivno, da je vlaganje perspektivno in da usposablja zanemarjena zemljišča). Do sredstev pod točko C tega razpisa so upravičene fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost iz občine Ajdovščina, društva oziroma združenja s področja kmetijstva, s sedežem in območjem delovanja v občini Ajdovščina ter morebitni drugi prosilci. Do sredstev pod točko D tega razpisa so upravičene fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, pod pogojem, da ležijo zemljišča, ki se obdelujejo in investicije, ki se izvajajo in s katerimi kandidirajo za dodeljevanje sredstev na območju občine Ajdovščina in da so nosilci kmetijske dejavnosti z najbolj 0,5 hektara kmetijskih obdelovalnih zemljišč, gospodar pa ne sme biti starejši od 40 let. Pomembno je tudi, da prosilec za ta namen še ni prejel državne ali mednarodne pomoči. 3. Pogoji za pridobitev sredstev pod točko A (skupna višina sredstev 15 mio sit): VINOGRADI IN MATIČNJAKI: - za obnovo vinogradov in matič-njakov na površinah, ki so po katastrskih podatkih njiva ter ležijo v območju melioracij in komasacij, se sredstev ne dodeli - najmanjša površina obstoječih vinogradov in matičnjakov na kmetijo - 0,5 ha, najmanjša letna površina obnove - 0,15 ha in najmanjša gostota sadik trte - 3000 kom/ha. - višina sredstev za obnovo vinograda oziroma matičnjaka znaša do 30% vrednosti investicije, vendar največ 300.000 tolarjev na hektar za zemljišča z naklonom od 0 do 40% in 400.000 tolarjev na hektar za zemljišča z naklonom nad 40%. SADOVNJAKI: - pri obnovi sadovnjakov za breskve, jablane in hruške je najmanjša površina obstoječih sadovnjakov na kmetijo 0,6 ha, za ostale sadne vrste 0,2 ha - najmanjša letna površina obnove intenzivnega sadovnjaka je 0,15 ha za vse sadne vrste, za nove sadovnjake pa velja najmanjša letna obnova za breskve jablane in hruške 0,4 ha, za ostale sadne vrste pa 0,2 ha. - višina sredstev za napravo travniškega nasada znaša do 30% vrednosti investicije, vendar ne več kot 1000 SIT na posajeno sadiko ter za zemljišča z naklonom od 0 do 40 % 300.000 tolarjev na hektar, za zemljišča nad 40% naklona pa 350.000 tolarjev na hektar. TRAVNIKI IN PAŠNIKI - kmetija mora imeti najmanj 2 hektara travnikov in pašnikov, najmanjša letna površina novih travnikov pa je 1 hektar in da je dejavnost kmetije tudi živinoreja - višina sredstev za agromelioracijo travnika oziroma pašnika znaša do 30% vrednosti investicije, vendar največ 50.000 SIT/ha. VRTNARSTVO - najmanjša površina novega rastlinjaka je 200 kvadratnih metrov, v primeru dogradnje pa 100 kvadratnih metrov - za nakup mreže proti toči in slani je najmanjša površina 3000 kvadratnih metrov - za nakup specialne mehanizacije in opreme za vrtnarstvo je zahtevana površina najmanj 200 kvadratnih metrov rastlinjaka ali 3000 kvadratnih metrov zunanjih površin Za vse velja izdelan program trženja izdelkov. Višina sredstev znaša do 30% vrednosti investicije. NASADI JAGODIČEVJA - najmanjše število posajenih sadik je 5000 kosov, pomemben pa je tudi izdelan program trženja Višina sredstev znaša do 30% vrednosti investicije, ne smejo pa presegati 30% vrednosti sadik. NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ - obdelana vsa kmetijska zemljišča, kupljeno zemljišče pa je večje od 0,3 ha ali predstavlja zaokrožitev kmetije nad skupno površino 0,5 ha in se uporablja za intenzivno kmetijsko predelavo, oziroma se na njem že izvajajo agromelioracijska dela, višina sredstev znaša do 30% vrednosti kupnine, vendar največ 535.000 SIT/ha. - vselitev dodatnih živali na nova stojišča ali potrebno dovoljenje za gradnjo, ki mora biti pridobljeno v obdobju, ki ga natančneje določa javni razpis: 1. Sredstva se pri adaptacijah dodeli za dodatno zgrajena stojišča za živali v najmanjšem obsegu kot sledi: - za najmanj 3 krave, v višini 42.800 SIT/stojišče, - za najmanj 8 govejih pitancev in krav dojilj, v višini 26.750 SIT/ stojišče, - za najmanj 10 živali drobnice mlečnih pasem, v višini 5.350 SIT/ stojišče, - za najmanj 10 živali drobnice mesnih pasem, v višini 5.350 SIT/ stojišče, - za najmanj 2 plemenski svinji, v višini 16.050 SIT/stojišče, - za najmanj 20 prašičev pitancev, v višini 10.000 SIT/stojišče, - za najmanj 1 konja v okviru kmetije, v višini 37.450 SIT/stojišče. Višina sredstev znaša do 30% investicije. NAMAKALNI SISTEMI - nakup opreme potrebne za namakanje, v primeru, da ima kmetija najmanj pol hektara nasadov oziroma 0,3 hektara vrtnarskih površin. Višina sredstev znaša do 20% vrednosti upravičenih stroškov investicije. DRUGO Javni razpis zajema tudi: - spodbujanje ekološkega kmetovanja, pod kontrolo vsaj tri leta, kjer višina sredstev lahko znaša 100% upravičenih stroškov. - premeščanje živinorejskih kmetij iz mestnih jeder ter tehnološko posodabljanje živinorejskih objektov. Višina sredstev za te namene znaša 10% vrednosti investicije, vendar največ 1,5 mio sit. - spodbuja adaptacijo malih hlevov z višino sredstev do 30% vrednosti investicije, vendar ne več kot 20.000 sit na adaptirano stojišče za krave, oziroma 15.000 sit za bike ali telice. - spodbuja urejanje starih, obstoječih gnojišč, za katere namenja do 30% vrednosti upravičenih stroškov, vendar največ 2000 sit na kvadratni meter - sofinancira analizo zemlje do 50% stroškov - sofinancira stroške zbiranja mleka s pozitivnim mnenjem Komisije za pripravo predloga investicij v višini do 50% na območjih z omejenimi možnostmi, oziroma 40% na ostalih območjih Vloge za namene iz A sklopa tega razpisa se vlaga na posebnem obrazcu, ki se ga dobi v tajništvu Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina. Za različne namene se vlogi prilaga cela vrsta ustreznih dokumentov (podrobnosti v objavi v Uradnem listu ali na tajništvu ajdovske občine) gradnje kleti in objektov, povezanih s prodajo in promocijo vin, investicije v skladiščne in hladilne kapacitete za skladiščenje sadja in zelenjave, v objekte za predelavo mleka, mesa in sadja na kmetijah ter v sušilnice za mesne izdelke in sadje - za nakup kmetijskih zemljišč se obrestna mera subvencionira kmetiji, ki ima obdelana vsa svoja kmetijska zemljišča in z nakupom poveča obdelovalne površine za intenzivno kmetijsko pridelavo, oziroma agromelioracijo, obnovo ali ureditev. Splošni pogoji: Višina kredita z bonificirano obrestno mero, za investicije v skladu z nameni te točke razpisa je največ 60% vrednosti upravičenih stroškov investicije razen investicij v nakup opreme za hlajenje in skladiščenje mleka, pri katerih je višina kredita z bonificirano obrestno mero do 100% vrednosti upravičenih stroškov investicije. - Doba odplačevanja kredita je odvisna od višine kredita, pri čemer je do višine kredita 1,5 MIO SIT doba odplačevanja 3 leta, od višine kredita 1,5 MIO SIT do 5 MIO SIT je doba odplačevanja 5 let ter nad 5 MIO SIT je doba odplačevanja 10 let. - Prosilci lahko pridobijo kredit z bonificirano obrestno mero do tiste višine vrednosti investicije, kot jo za posamezno proračunsko obdobje določi občinski svet. - Najvišja vrednost kredita z bonificirano obrestno mero, ki ga investitor lahko pridobi je 10 MIO SIT. - Jamstvo za vračilo kredita je zavarovanje oziroma hipoteka, z izjemo kredita do višine 1 MIO SIT, kjer je skladno s pogoji banke, možnost zavarovanja kredita s poroki. - Enoletni moratorij odplačevanja kredita pripada prejemnikom sredstev, ki pridobijo kredit, višji od 3 MIO SIT z dobo odplačevanja, daljšo od 5 let. V tem obdobju se kreditojemalcem subvencionira celotna obrestna mera. - Doba za odplačevanje kreditov za nakup premičnin (kmetijska oprema, mehanizacija) je največ 5 let, za nakup oziroma izgradnjo nepremičnin (stavbe, zemljišča) pa 10 let. - Potrebno dovoljenje za gradnjo je pridobljeno v obdobju, ki ga natančneje določa javni razpis. Vloge za namene iz B sklopa tega razpisa se vlaga na posebnem obrazcu, ki se ga dobi v tajništvu Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina. Vlogi mora biti priložena cela vrsta dokumentov (podrobnosti v Uradnem listu ali na tajništvu ajdovske občine) 5. Sofinaciranje pod točko C Sredstva za sofinanciranje programov pospeševanja razvoja podeželja in razvoja kmetijstva se dodeli za delovanje neprofitnih društev, ki se ukvarjajo z razvojem podeželja ter kmetijstva, za programe izobraževanja, obveščanja in informiranja kmetijskih proizvajalcev ter programe popularizacije kmetijstva in dopolnilnih kmetijskih dejavnosti. Višina sredstev znaša 40% upravičenih stroškov. Na voljo je 6 mio sit. 6. Sofinanciranje pot točko D Pogoji za dodeljevanje sredstev za razvoj turistične ponudbe na kmetijah, ki se dodelijo v nepovratni obliki so za dejavnost, objekte ali investicijo, ki zagotovalja polno zaposlitev vsaj enemu družinskemu članu, izdelan mora biti program trženja in poslovni načrt po metodologiji Kmetijsko svetovalne službe. Kdor ima že upeljano turistično de- javnost oziroma kmečki turizem, do sredstev ni upravičen. Vloge za opisane namene se vlaga na posebnih obrazcih, ki se jih dobi v tajništvu Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina, kjer so na voljo tudi natančnejši kriteriji in merila za ocenjevanje prispelih vlog. 7. OBDOBJE, DO KATEREGA MORAJO BITI SREDSTVA PORABLJENA - za vse naštete namene morajo biti sredstva porabljena do 31. 12. 2002 8. ROK ZA ODDAJO VLOG ZA DODELITEV SREDSTEV PO TEM RAZPISU Vloge za namene iz A, B in D sklopa tega razpisa morajo biti predložene na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina, osebno ali priporočeno po pošti do najkasneje 23. avgusta 2002 v zapečatenem ovitku, označenem z: » Ne odpiraj - prijava na razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva«, na ovitku mora biti tudi jasno označen natančen namen na katerega se vloga nanaša. Vloge iz C točke tega razpisa morajo biti predložene na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina, osebno ali priporočeno po pošti v zapečatenem ovitku, označenem s: »Prijava na razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva«. Rok za oddajo vlog ni predpisan. 9. DATUM ODPIRANJA VLOG IN ROK, V KATEREM BODO PROSILCI OBVEŠČENI O IZIDU RAZPISA Odpiranje pravočasno prispelih vlog po A, B in D točki tega razpisa bo 26.avgusta 2002 v prostorih Občine Ajdovščina. Odpiranje vlog ni javno. Vloge iz C točke tega razpisa se odpira ob prispetju in obravnava na prvi naslednji seji Komisije za pripravo predloga investicij v kmetijstvu. Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno opremljene se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Rok dopolnitve nepopolno predložene vloge je 15 dni od dneva prejema poziva. Vloge, ki jih vlagatelj v predpisanem roku ne dopolni se zavrže, neustrezno dopolnjene pa zavrne. Vlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 45 dni od dneva odpiranja vloge oziroma v 15 dneh od dneva obravnave vloge pri Komisiji za pripravo predloga investicij v kmetijstvu. - Prosilci morajo k vlogi priložiti vso z razpisom zahtevano dokumentacijo, komisija pa lahko zahteva dostavitev dodatne dokumentacije. - Občina Ajdovščina bo sredstva po tem razpisu dodeljevala v skladu z določili Pravilnika o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva. - Prejemniki sredstev bodo na podlagi sklepa o dodelitvi sredstev sklenil pogodbo z Občino Ajdovščina. S pogodbo bo natančneje urejen način in pogoji koriščenja sredstev ter izplačilo le teh. Občina Ajdovščina P. S. Za lažje razumevanje precej zajetnega razpisa, drage bralke in bralci, smo vam pripravili skrajšano verzijo, podrobnejša navodila za izpolnjevanje vlog in o potrebnih prilogah dobite na tajništvu ajdovske občine ali pa v Uradnem listu, kjer'je razpis objavljen v celoti! Sredstva se pri novogradnjah dodeli za dodatno zgrajena stojišča za živali v najmanjšem obsegu kot sledi: - za najmanj 10 krav v dolini oziroma za najmanj 5 krav na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, v višini 74.900 SIT/ stojišče, - za najmanj 40 govejih pitancev in krav dojilj v dolini, oziroma za najmanj 15 govejih pitancev in krav dojilj na območjih z omejenimi dejavniki, v višini 42.800 SIT/stojišče, - za najmanj 20 živali drobnice mlečnih pasem, v višini 10.700 SIT/ stojišče, - za najmanj 50 živali drobnice mesnih pasem, v višini 10.700 SIT/ stojišče, - za najmanj 10 plemenskih svinj, v višini 32.100 SIT/stojišče, - za najmanj 40 prašičev pitancev, v višini 18.300 SIT/stojišče, - za najmanj 2 konja v okviru kmetije, v višini 74.900 SIT/stojišče. 4. Subvencioniranje obrestne mere (točka B) - za investicije za povečevanje prireje mleka in mesa na kmetijah se obrestna mera subvencionira pri bančnih kreditih za novogradnje in adaptacije hlevov (vrednost investicije namjanj 2 mio sit), za hlevsko in dvoriščno opremo, za novogradnjo prašičjih in drugih živinorejskih objektov - za investicije v posodabljanje strojnega parka na kmetijah se obrestna mera bančnih kreditov subvencionira v primeru nakupov sodobnih kmetijskih tratokrjev, strojev v poljedelstvu, travništvu, nasadih in vrtnarstvu, sodobne dvoriščne mehanizacije in za nakup opreme in strojnih linij za predelavo in dodelavo kmetijskih pridelkov na domu - za investicije v dopolnilne dejavnosti se obrestna mera bančnih kreditov subvencionira v primeru posodabljanja in povečevanja zmogljivosti stacionarnega in izletniškega turizma na kmetijah, posodabljanje in novo- vrtičkarstvo LATNiK 9 Moja njivca Kar škoda je zdaj zapustiti lepo negovan vrt in oditi na dopust. Že Goethe je v svoji pesnitvi menil, naj vrtnar ostane raje doma. Morda se na svojem vrtu ob opazovanju ptic, življenja v travi in ob žuborenju vode v vrtnem ribniku bolj spočijemo in lažje otresemo vsakodnevnih skrbi •n naglice, kot na vroči morski plaži. Za spremembo pa priredimo na vrtu piknik in se poveselimo z domačimi, sosedi in prijatelji na vrtni zabavi. Sadovnjak Najlepše bi bilo pisati o rastlinah, ki bogato obrodijo, lepo cvetijo in nikoli ne zbolijo! Ampak teh je tako tnalo in mednje zagotovo ne sodi sadno drevje. Posebno pozornost moramo v tem času nameniti drugi generaciji jabolčnega zavijača. Ta mali metuljček, ki meri v dolžino en, čez krila pa dva centimetra, bi bil lahko Povsem prijazen, če bi imele njegove ličinke (pravimo jim gosenice) drugačne prehrambene navade. Tako pa se zavrtajo v plodove jablan in hrušk ter tam izjedajo peščišče. Črvive plodove prepoznamo že od zunaj, saj prehitro dozorijo, odpadajo, opazimo pa lahko tudi sam rov, skozi katerega gosenice spuščajo iztrebke. Poškodujejo lahko tudi polovico pridelka, ob množičnem pojavu pa celo več. Jabolčnega zavijača zato uvrščamo med najbolj nevarne škodljivce jablane. V krošnje dreves obesimo rumene lepljiv^ plošče, s pomočjo katerih prepoznamo količino in vrsto škodljivega mrčesa. Glede na ulov rastline poškropimo. Ce še niste obrezali ribeza po obiranju, je zdaj zadnji čas, da to storite. Do jeseni mora namreč pognati, če hočemo imeti dober pridelek tudi naslednje leto. Isto velja za marelice, ki jih po obiranju še obrežemo. Na pečkarjih (jablane, hruške) opravimo letno rez, kjer izrežemo boho-tivke, s čimer zavremo vegetativno rast in pospešimo zorenje plodov. Koščičarjem (višnje, češnje, slive, češplje) porežemo v notranjost krošnje rastoče poganjke ter zredčimo vse, kar je pregosto. Z letno rezjo pa odstranjujemo tudi močno okužene in napadene poganjke. Zelenjavni vrt V poletnem času lahko v zelenjavnem vrtu že pobiramo veliko pridelkov (korenček, solate, zgodnji krompir, redkvice, kolerabice, grah...). Pri pobiranju graha korenin ne izpulimo, temveč jih odrežemo dobrih 5 cm nad tlemi, kajti na koreninah graha živijo posebne bakterije, ki vežejo dušik in s tem obogatijo tla. Tudi plodovke dajejo že prve pridelke. Zrele paradižnike pobiramo sproti, redno pa odstranjujemo za-listnike. Kumare bolje rodijo, če potržemo še mlade plodove. Ob-trgujemo jih zgodaj zjutraj, ker če jih pobiramo ob dnevni vročini, postanejo grenke. Avgusta poberemo čebulo in jo sušimo v senci. V tem času pa pobiramo in shranjujemo tudi zelišča (meliso, poprovo meto, majaron, timijan, žajbelj, rožmarin....). Če želimo na izpraznjene gredice znova sejati ali saditi, jih moramo malce zrahljati ter jih obogatiti s kompostom. Zasejemo jih lahko z motovilcem, blitvo, zimsko solato, korenčkom, kitajskim zeljem, rukolo, redkvico ter radičem. Občutljive vrtnine, kot so paradižnik, paprika in jajčevec, zavarujemo pred poletnimi nevihtami z zaščitno folijo, saj se poškodovani plodovi hitro okužijo z različnimi boleznimi in gnijejo. Težave v vrtu V poletnem vrtu se tudi na vrtnine radi naselijo različni škodljivci in bolezni - predvsem če je poletje bolj vlažno, kot je na primer letošnje. Med pogostimi škodljivci vrtnin so uši, ki jih najdemo predvsem na fižolu, naselijo pa se tudi na blitvi in kumaricah, pa celo na paradižniku in solati. Bela mušica, ki je pogosta obiskovalka kapusnic, se ne brani tudi ostalih vrtnin. Njihovo število zmanjšujejo lepljive rumene plošče, kijih razporedimo med gredicami. Mlado rukolo, ki jo sejemo tudi še avgusta imajo radi bolhači, ki delajo v liste drobne luknjice. Bolhači imajo radi sušo, zato zelenjavne gredice poleti redno zalivajmo. Poleti se na solati rada pojavi solatna plesen (pegice na zgornji strani listov, spodaj so listi plesnivi), ki se jo lahko ubranimo s setvijo odpornih sort (ljubljanska ledenka, leda) in z ne pregostim posevkom solate. V hladnih in vlažnih poletjih pogosto opazimo na listih paradižnika rumenorjave pege, na plodovih pa rjavkaste madeže. To je znak paradižnikove plesni. V manjših vrtovih lahko pred to boleznijo rastline delno zavarujemo s prekrivanjem z agrokopreno v kritičnem času. Proti koncu poletja, predvsem v suhem in toplem vremenu, se na kumarah pojavi pepelasta plesen. Njen pojav, pa tudi pojav kumarne plesni, ki se pojavlja v bolj vlažnem in hladnem poletju (bledorumene oglate pege na zgornji strani listov, spodaj pa plesniva prevleka) bomo precej zmanjšali z gojenjem kumar na črni foliji in ob mrežni opori. Vrtna trata Poleti se pogostokrat zadržujemo na trati. Da bosta bivanje in počitek na naši zelenici prijetna, pa se moramo tudi malce potruditi. Trato rosimo v jutranjih ali večernih urah. Naenkrat namočimo plast tal do globine 10 do 15 cm (8 do 10 1 vode na m2). Čez dan ali dva se bodo tla na površini osušila. S tem bo onemogočena rast plevelov, korenine trav pa bodo črpale vlago iz nižjih plasti tal. Na ta način se okrepi tudi koreninski sistem, travne bilke pa postanejo odpornejše na pomanjkanje vlage v tleh. Zaradi hude vročine trato kosimo nekoliko više, da sonce ne poškoduje travne ruše. Sredi avgusta uporabimo počasi topna gnojila, ki vsebuje kalij in s tem pripomorejo k boljši prezimitvi trate. Vinograd V avgustu vinograd še enkrat pre-vršičkamo in v območju grozdja delno odstranimo liste. S tem zračimo krošnjo ter ugodno vplivamo na rast grozdja. Proti koncu avgusta rast vinske trte pojenja, grozdje pa se začne mehčati in je v tej fazi zelo občutljivo na okužbe z botritisom (gniloba). Botritis pospešuje še vlažno vreme in gostota krošnje. Za zaščito uporabimo kontaktne in sistemične fungicide in sicer, prvič preden se jagode v grozdih sklenejo in drugič, ko se jagode pričnejo mehčati. Najbolje je, da vsakič škropimo z drugim fungicidom. Avgusta nadaljujemo z zaščito vinske trte pred peronosporo in oidijem. Zdaj uporabimo kontaktne fungicide, ki so lahko kombinirani z bakrom proti peronospori in žveplene pripravke proti oidiju. Zadnje škropljenje opravimo z bakrovimi pripravki, ki ugodno vplivajo tudi na dozorevanje lesa. Pripravlja Jana Stefančič P Pp^ippipi '' ' \ ' . 'c ' r*rJV ~ ^’ CENTER FAMA NA ZALOGI JE NAJNOVEJŠA KOLEKCIJA lOrEal KER SE CENIM ! PRODAJA FILMOV IN SPREJEM FILMOV V RAZVIJANJE mm PRODAJALNA JEANSA IN OBLAČIL ZA PROSTI ČAS OD 1. 8. BO IS. S. VAS ZA VSAK NAKOB NAB S.999 SIT NAGRABIMO ŽBICO V BtCCftIJI NA BIACO MERKUR VIPAVA GORIŠKA CESTA 13 5271 VIPAVA ( Najnižje pri nas ta hipi ] Tel.: (05)36 85 293 Palični mešalnik •rf BOSCH Škarje za živo mejo HB 517 SKIL Likalnik paml potovalni H1152 ------------- 1BI SUPERMARKET PAPRIKA BABURE LUBENICE RIVER ORANŽA DANA R0YAL COLA BREŽICE MULTI DAN DANA ORANGEJUICE FRUCTAL JABOLČNI SOK FRUCTAL SADNI SIRUP PALMA PIVO GRAND UNION st. PIVO PILS UNION ploi. VINO MALVAZIJA AGROIND KIS ZA VLAGANJE Šamp. TEST. BELLA BIONDA 0,5 kg SIR JOŠTU. MLEKARNE Ikg MORTADELA BOLOGNA Ikg OGRSKA SALAMA STRAŠEK Ikg MLEKO ALPSKO 3,2 II SLADOLED INCOM 41 KAVA CREAM CAFFE 100 g ŽENSKI SANDALI uvoz par DO 3990 SIT <}C}ClClCiClC}QQC}C}(*i agrooprema Največja slovenska trgovina za kmetijce 4 - sredstva za varstvo rastlin - mineralna in specijalna gnojila - semena in krmila - težka in lahka kmetijska mehanizacija - nadomestni deli za to mehanizacijo - vrtnarska oprema in orodje - vinogradniška in sadjarska oprema agrooprema Vipava GORIŠKA CESTA 13, 5271 VIPAVA, telefon: 05 36 85 244 Prodaja in dostava pohištva OpreMA Danilo Koren s.p., GORIŠKA CESTA 13, 5271 VIPAVA, Tel.: 05 36 65 187 SALON POHIŠTVA VIPAVA E NE NA DNU 5caa * ■ □mobil SUPERMARKET MESEC KUHINJ MARLES ZANESLJIVO NAJNIŽJE CENE, SVETOVANJE IN IZRIS KUHINJE, IZMERA NA DOMU, BREZPLAČNA DOSTAVA IN STROKOVNA MONTAŽA. OB NAKUPU KUHINJE NAD 300.000 SIT PA ŠE BOGATO - PRAKTIČNO DARILO. DOBRODOŠLI I Jii 10 pohitite TCP* 11 LATNIK Čas za pripombe do septembra Občinski svet Občine Ajdovščina je na zadnji seji, 11. julija, sprejel sklep o PROGRAMU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN dolgoročnega plana Občine Ajdovščina. Vsebina programa je na ogled v prostorih občine, na Oddelku za okolje in prostor. Predmet in cilj sprememb in dopolnitev: V prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana občine Ajdovščina bodo opravljene spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na vsebino in obseg strokovnih podlag in drugih nalog, ki jih je potrebno opraviti v postopku priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev. Določa tudi subjekte, ki sod elujejo pri pripravi plana, način njihovega sodelovanja, oziroma naloge in obveznosti, ki jih morajo pri tem opraviti, določitev rokov za posamezne faze priprave, sredstva, potrebna za pripravo, nosilca strokovnih aktivnosti in prostorske sestavine, ki se spreminjajo oziroma dopolnjujejo. Vsebina in obseg sprememb in dopolnitev: Prostorski plan občine se pripravi tako, da se upoštevajo vse objavljene dosedanje spremembe in dopolnitve občinskih planskih aktov in usmeritve izdelanih strokovnih podlag za predvidene posege v prostor. Tekstualni in kartografski del se nanaša na naslednja področja prostorskega plana občine: 1. vključitev novih obveznih izhodišč prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije 2. izdelava zasnov za urejanje prostora: - krajine: kmetijske površine, gozdne površine, nahajališča mineralnih surovin, vodna zemljišča, rekreacija v naravnem okolju, sanacija nevarnih in ogroženih območij - infrastruktrunih omrežij: prometno omrežje, omrežje zvez, energetsko omrežje, oskrba s pitno in tehnološko vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod, ravnanje z odpadki, obramba, zaščita in reševanje - urejanje poselitve: območja stavbnih zemljišč za poselitev, ureditvena območja naselij, območja urejanja z urbanistično zasnovo - zasnove načinov urbanističnega urejanja: usmeritve glede urejanja posameznih območij s prostorsko izvedbenimi akti (PIN-i in PUP-i) Pri spremembah bodo smiselno upoštevana določila Zakona o urejanju prostora. Grafični prikazi prostorskega plana občine bodo pripravljeni s smiselnim upoštevanjem 25. in 39. člena NPA ter Strokovnega priporočila Urada za prostorsko planiranje. Organizacija priprave sprememb in dopolnitev: Nosilec aktivnosti priprave strokovnih podlag in drugih gradiv bo občinska uprava, ki bo vodila in organizirala naslednje aktivnosti: priprava strokovnega gradiva, priprava javnega razpisa za izvajalce strokovnih podlag ter izbor in organizacija, zbiranje dodatnih pobud, koordinacija dela vseh sodelujočih organov in organizacij na državnem in lokalnem nivoju, pridobitev smernih in pogojev sektorskih upravljalcev prostora, sodelovanje pri pripravi osnutka, organizacija javne razgrnitve, dajanje pojasnil na javnih razpravah, vodenje zapisnika, priprava dopolnjenega in usklajenega osnutka končnih sprememb in dopolnitev občinskega planskega akta. Strokovna organizacija bo pripravila program dela, osnutek občinskega plan, sodelovala v javni razpravi in pripravi stališč do pripomb in predlogov, pripravila dopolnjen osnutek plana in izdelala tudi končni elaborat. Koordinator postopka priprave bo Zupan Občine Ajdovščina, oziroma občinska uprava - Oddelek za okolje in prostor, ki bo obveščal svetnike in javnost, potrdil izbor izvajalcev in podpisoval pogodbe, odredil javno razgrnitev in določil datum javne razprave, posredoval stališča do pripomb in predlogov Odboru občinskega sveta, informiral Občinski svet in dostavil MOP-u dopolnjen osnutek v presojo. Viri: Organi in organizacije, ki sodelujejo pri pripravi sprememb in dopolnitev občinskih planskih aktov so Ministrstva, ki so pristojna za obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega plana RS za pripravo prostorskih sestavin planskih aktov občin (Ministrstvo za okolje in prostor (Agencija za okolje - Uprava RS za varstvo narave, Urad RS za prostorsko planiranje, Urad za energetiko), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za promet, Ministrstvo za obrambo). Pri pripravi sprememb pa sodelujejo še nekateri drugi subjekti: Krajevne skupnosti, Komunalno stanovanjska družba, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Telekom Slovenije, Elektro Primorska, Adria plin, Cestno podjetje in ostali zainteresirani. Vsi našteti še pred začetkom priprave določijo pogoje, kijih mora pripravljalec prostorskega plana občine upoštevati pri njihovi pripravi. Terminski plan: Po sprejetju programa priprave prične občinska služba s pripravo strokovnih podlag in istočasno s pridobivanjem smernic, mnenj in pogojev vseh sodelujočih v postopku. Čas zbiranja smernic je 30 dni, zadnji rok za pripombe je 13. september. Osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana naj bi bil v grafični in tekstualni obliki izdelan do 20. decembra letos in bo javno razgrnjen do 16. Januarja 2003. Javna razprava bo 27. februarja 2003. Vsi udeleženci v postopku javne obravnave lahko podajo svoje predloge in pripombe le v času javne razgrnitve in javnih obravnav. Občinski svet Občine Ajdovščina bo obravnaval vse podane pripombe in predloge na osnutek sprememb in dopolnitev plana, ki bodo podani pravočasno. Usklajen in dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev plana bo Občinski svet Ajdovščine sprejemal predvidoma na junijski seji prihodnje leto. Finančne obveznosti Za pripravo sprememb in dopolnitev občinskega planskega akta se zagotovijo potrebna finančna sredstva v proračunu Občine Ajdovščina. FOTO FANTAST AJDOVŠČINA, Tovarniška 2B POLETNA AKCIJA fff • *• UGODNA CENA FOTOGRAFIJ ZA ZA DOKUMENTE VSAK RAZVIT FILM OD 15. 6. do 30.9. 2002 DOBITE ŽIG ! ZA 3, 6 ALI 9 FILMOV PA PRAKTIČNO NAGRADO! 6. 11. AVGUST torek 21.00 Rdeči trg Otvoritev Orkestar Aguševi (Mak) sreda 21.00 Rdeči trg Jazz koncert Loiita četrtek 19.30 Atrij SAZU Teater Nataša Burger: Gospa Margareta 21.00 Ml. center Otvoritev razstave Tanje Milharčič: Japonski cvetovi petek 20.00 Ml. center Literarni večer Postojna piše 21.00 Rdeči trg Folklorna skupina Dragatuš in koncert Zakarya (Fr) sobota 15.00 Park Otroške delavnice 19.00 Park Lutkovno gledališče Fru Fru: Muca copatarica 21.30 Rdeči trg Koncert Tha Flow in Numb (Po) 14. - 18. AVGUST sreda 21.00 Rdeči trg Etno koncert Soddiha 20.00 Avla SAZU Razstava Zorka Džejota: Slike na dogah četrtek 19.00 Atrij SAZU Teater Matjaž Javšnik & Valter Dragan: Pitje po Evropi 21.00 Rdeči trg Nastop Tanje s plesno skupino petek 21.00 Rdeči trg Folk rock koncert Kvinton in Colostar (Mad) 21.30 Ml. center Projekcije filmov študentov AGRFT sobota 15.00 Park Otroške delavnice 19.00 Park Andrej Rozman Roza: Balon Velikon 21.30 Rdeči trg Koncert Demolition Group in Srečna mladina 20. - 25. AVGUST torek 19.30 Rdeči trg Žur za otroke Stan Vilar: Pikin rojstni dan sreda 21.00 Rdeči trg Etno koncert skupine Mezela (Italija) četrtek 21.00 Atrij SAZU Teater Plesni teater Igen: »Tri sestre« petek 21.00 Predjamo Koncert Josipa Lisac sobota 15.00 Park Start orientacijskega pohoda 15.00 Park Otroške delavnice 18.00 Rdeči trg Srečanje godb 19.00 Park Klovni za otroke Cirkus Buffet 21.30 Rdeči trg Koncert Eyesburn (Beograd), Moral atelje, Belfast Food Nedelja 15.00 OŠ AG Rolkarsko tekmovanje 21.00 Rdeči trg Teater Popotni komedijanti 27. 31. AVGUST torek 21.00 Rdeči trg Modna revija SŠ za oblikovanje sreda 21.00 Rdeči trg Etno koncert: Balkan Babau Cirkus Orkestar četrtek 21.00 Rdeči trg Teater Ana Monro: Zločin in kazen petek 12.00 Gnezdo Turnir v inline hokeju 21.00 Rdeči trg Koncert New Swing Quartet, Lačni Franz sobota 12.00 Gnezdo Turnir v inline hokeju 15.00 Ml. center Otroške delavnice 18.00 Ml. center Lutkovno gledališče Jože Pengov: Zgodba iz mlina KINO AJDOVŠČINA: Do 5. avgusta - VSE ZA SINA, triler Od 7. do 12. avgusta- TO SLADKO BITJE, romantična komedija Od 14. do 19. avgusta-SOBA ZA PANIKO, srhljivka Od 21. do 28. avgusta-SESTRE, komedija Od 28. do 2. septembra - bandita, akcijski film Predstave so na sporedu vsak dan ob 20.30, razen ob torkih. Ob nedeljah je še dodatna predstava ob 18.00. Več informacij dobite na Mobi številki 18 20 00, pritisnete 4 in nato 5 (gornje področje). Lavričeva knjižnjica: Ajdovska knjižnica tudi v avgustu posluje po spremenjenem urniku: Ponedeljek, torek od 10.00 do 18.00. Sreda, četrtek, petek od 8.00 do 16.00. Ob sobotah knjižnica ne bo odprta. Oddelek Vipava: Ponedeljek - od 9.00 do 12.00 Sreda-od 14.30 do 18.00 Petek - zaprto Oddelek Podnanos: Sreda-od 11.00 do 14.00 Petek - zaprto Potujoča knjižnica bo v mesecu avgustu še na počitnicah. Na knjižno pot po zgornji Vipavski dolini se bo odpravila zopet 18. septembra. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE AJDOVŠČINA: Plavalni tečaj (začetni in nadaljevalni) bo potekal med 4. in 12. avgustom na kopališču Police v Ajdovščini med 10.00 in 13.00 uro (razen sobote in nedelje). 24. avgusta organizirajo izlet z muzejskim vlakom. Izlet je brezplačen, prijave pa vseeno obvezne. Za vse dodatne informacije in prijave so vam na voljo po telefonu 368 91 40 in 368 91 41 ali pa na sedežu ZPM Ajdovščina na Goriški 17. PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA: 4. avgusta - poletni pohod na Čaven (1242) Od S. avgusta do 8. avgusta - Poletni tabor na Čavnu H. avgusta - Planina na Jezeru - čez Komarčo (1453), pohod bosta vodili Irena Šinkovec in Sonja Dragin 18. avgusta - Ankogel (3246), pohod bo vodil Dušan Kompara Od 31. avgusta do 1. septembra ~ Triglav (2864), pohod bodo vodili Miha Kovač, Branko Černigoj in Ivo Brecelj 22. septembra - Rinke- dostop čez Žmavcarje (2289), pohod bo vodila Sonja Lovrekovič PLANINSKO DRUŠTVO VIPAVA: 4. avgust - Svinjak 25. avgust - Kalška gora 31. avgusta in 1. septembra - Grossglockner 22. septembra - Škrlatica Ostale informacije v zvezi z izleti in drugimi dejavnostmi so vam na voljo pri: Jurij Nabergoj - tel.: 368 70 56 Leon Kodre - tel.: 366 51 73. PLANINSKO DRUŠTVO PODNANOS: Od 27. julija do 3. avgusta organizirajo poletni tabor v Čezsoči. Prijave niso več možne. 17. in 18. avgusta pa vabijo na dvodnevni izlet v Paklenico (na Hrvaškem). Organiziran bo avtobusni prevoz, prijave pa sprejemata Boštjan Nabergoj in Ožbej Marc. Dodatne informacije dobite na teh: 041 850 586. DOMAČIJA SINJI VRH: Do 4. avgusta na Sinjem Vrhu por teka Mednarodna keramična delv-nica Keramika — stičišče kultur v Vipavski dolini, v ogranizaciji Društva Poe. Udeleženci se bodo s pomočjo povabljenih mojstrov keramičarjev iz Hrvaške in Madžarske učili novih tehnik pri oblikovanju gline. Odprtje razstave nastalih izdelkov bo v nedeljo, 4. avgusta, ob 11.00 Od 19. do 23. avgusta bo na Sinjem Vrhu potekala 8. likovna kolonija »Umetniki za Karitas«. Zbrana sredstva bodo namenjena pomoči brezdomcev, zato kolonija nosi naslov »...tujec sem bil in ste me sprejeli...« 22. avgusta so na Sinji Vrh vabljeni udeleženci prejšnjih kolonij ter vsi, ki jih to druženje zanima in so pripravljeni narediti nekaj lepega in dobrega. Od 16. do 21. septembra bo na Sinjem Vrhu potekal projekt Slovenija odprta za umetnost. Informacije: Hieronim Vidmar; 364 96 08 DRUŠTVO UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA - VIPAVA: 10. avgusta pripravljajo piknik v Tihi dolini na Predmeji, skupaj s pevkami in športniki. Organiziran je tudi avtobusni prevoz, in sicer iz Ajdovščine ob 9.30. 24. avgusta se odpravljajo na enodnevni izlet v Bohinj. Odhod avtobusa ob 6.00 iz Podnanosa, s postanki v Ajdovščini in Črničah. Ob 7.40 je odhod vlaka z železniške postaje v Novi Gorici. 7. in 21. septembra - popoldansko kopanje v hotelu Delfin v Izoli. 14. septembra - enodnevni izlet v Doberdob in ogled dvorca Mi-ramar. 27. septembra - srečanje članov Društva upokojencev na osnovni šoli Brje. Od 28. septembra do 8. oktobra - letovanje v Rabcu. Za morebitne informacije in prijave pokličite: 366 13 83. DRUŠTVO INVALIDOV AJDOVŠČINA - VIPAVA: Prve dni septembra pripravljajo enodnevni izlet v Celje - ogled starega mestnega jedra in pivovarne Laško. Avgusta in septembra pa nadaljujejo tudi obiske na domu nepokret-nih in težko pokretnih invalidov. Ob 20 - ti obletnici društva bodo slednji obdarjeni tudi s spominsko skodelico. Informacije: 366 12 11 COL: Prostovoljno gasilsko društvo Col organizira že tradicionalno gasilsko veselico, ki bo 18. avgusta na eolskem igrišču. Prične ob 17.00, organizirali pa so tudi bogat srečolov, katerega dobiček bo šel za nadgradnjo gasilskega kamiona. Za zabavo in ples bo poskrbel ansambel Nanos, vstopnine pa ni! OTLICA: Prvo nedeljo v septembru na Otlici vsako leto organizirajo Angelsko nedeljo. Le ta bo letos 1. septembra. Za 14.00 uro pripravljajo kravjo ruleto, ob 17.00 pa zabava in ples z ansamblom Nanos. DRUŠTVO GORA: Konec avgusta organizirajo pohod po poteh ranjencev (Predmeja - Vojsko). Več informacij: Slavko Mikuž, 041 710 348 PILONOVA GALERIJA: Pilonova galerija ima v mesecu avgustu delavne počitnice. Potrebna je namreč nekaj prenove, v septembru pa bodo nadaljevali z zastavljenim razstavnim programom. Informacije: 368 91 77 GALERIJA VIPAVSKI KRIŽ: Še do konca avgusta je na ogled razstava Slike iz peska. 7. septembra bo v galeriji svoja dela razstavil akademski slikar Bitežnik iz Nove Gorice. Razstava bo na ogled do konca meseca. Informacije: 368 88 03 CERKEV SVETEGA KRIŽA V VIPAVSKEM KRIŽU: 2. avgusta bo v župnijski cerkvi Svetega Križa odkritje spomenika duhovnika in narodnega buditelja Ivana Rejca. Ob 18.00 - sveta maša v samostanski cerkvi Ob 19.00 - odkritje spomenika z govorom dr. Draga Klemenčiča in nastop pevcev Janeza Sveto-kriškega KUD GORIŠKA PALETA: Do 15. avgusta bo v galeriji Mercator centra v Kromberku na ogled razstava fotografij Martina Pelicona »Med svetovi« »Kaj je sonce videlo?« - razstava slik, ki so nastale na slikarskem EX - temporu v okviru letošnjega festivala mladih Prepih in Štrudl-fest, bo na ogled v galeriji Mercator centra od 16. avgusta do 6. septembra. PODOBA SLOVENIJE V VIPAVI: Občina Vipava od 3.avgusta pa do 6. septembra organizira več poletnih kulturnih prireditev, pod naslovom »Izvir voda in glas srca«, v okviru projekta Imago Sloveniae oz. Podoba Slovenije. 3. avgusta ob 21 h : »Tantadruj« filmska predstava na Trgu Pavla Rušta. 10. avgusta ob 21 h : »Rok Weber Trio« jazz - swing - blues večer na Trgu Pavla Rušta. 17. avgusta ob 21 h : Nastop Folklornega društva Vipava in mešanega pevskega zbora iz Vrhpolj. 24. avgusta ob 21h : Osrednja prireditev na Glavnem trgu v Vipavi, nastop zbora Donskih Kozakov iz Rusije. 31. avgusta ob 20 h : Nastop tam-buraškega orkestra OŠ Vipava in okteta »Simon Gregorčič« iz Kobarida. 6. septembra ob 21h : Nastop Big benda Nova iz Nove Gorice na trgu Pavla Rušta. KLUB AJDOVSKIH ŠTUDENTOV: Na vrtu Restavracije Primorje v Ajdovščini študentje vsak konec tedna vabijo na Kašev letni vrt: Sobota 3. avgust: ALi En Nedelja 4. avgust: Lolita (jazz) Sobota 10. avgust: diapozitivi - Indija Petek 16. avgust: Six Pack Čukur (rap) Nedelja 17. avgust: Abadon (pokrajinski easy rock) Sobota 24. avgust: glasbene delavnice Sobota 31. avgust: body painting performance Nedelja 1. september: Elevators BOLŠJA TRŽNICA: Tretjo soboto v mesecu, 17. avgusta, bo na Trgu 1. Slovenske vlade v Ajdovščini Bolšja tržnica. Poteka v dopoldanskem času, stojnice so pripravljene, vnaprejšnje rezervacije pa niso potrebne. Septembrska Bolšja tržnica bo 21. septembra. Informacije: Sanda 041 232 976 OBMOČNI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV pripravlja slovesnost ob 60-letnici požiga vasi Ustje 11. avgusta ob 17-ih. Spominska slovesnost bo potekala pri spomeniku padlih talcev (pod vasjo), osrednja proslava pa bo pri vaškem spomeniku. Slavnostni govornik bo župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Vaška mladina za zvečer pripravlja družabno srečanje. DRUŠTVO VIPAVSKIH VINOGRADNIKOV IN VINARJEV V sredo, 7. avgusta se člani Društva vipavskih vinogradnikov in vinarjev odpravljajo na Triglav. Prijave so še možne, sprejema jih Darja Marc na Kmetijsko svetovalni službi v Ajdovščini ali pa Dušan Benčina, ki ga lahko pokličete na GSM 041-650-662. Društvo vipavskih vinogradnikov in vinarjev 15. Avgusta pripravlja tradicionalno Srečanje vinogradnikov z pokušino in ocenjevanjem domačih vin. Srečanja, ki bo pri Vidmarjevih na Ustju ob 15.00, se bo udeležila tudi letošnja Slovenska vinska kraljica. Pokale bo daroval zdomec Ivan Rehar iz Francije. Vabljeni! C3DK=(MUM® (gOlPllCS MlkiM] Soipoj, UMofl© T!®> Nudimo vam ročno kovane izdelke: - VRATA, - OGRAJE (VRTNE IN BALKONSKE), - ZAŠČITNE MREŽE ZA OKNA - ELEMENTE ZA OGRAJE Nudimo tudi klasične ograje. Telefon: 05 366 66 30 (delavnica) 05 366 63 15 (doma) 041 598 192 (gsm) SC Poletni tabor - Češnjev log, 1.-5. Julij 2002 V Center Janka Premrla Vojka v Vipavi so vključeni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Skoraj vsi so kombinirano moteni v razvoju, kar pomeni, da imajo poleg motnje v duševnem razvoju, ki jim preprečuje šolanje po rednem programu osnovne šole, lahko še motnje drže in gibanja, motnje vida, sluha, govora ter tudi čustvene in vedenjske motnje. Prav zaradi številnih težav potrebujejo otroci vsestransko celodnevno obravnavo in oskrbo. Mnogi med njimi pa imajo tudi malo priložnosti za vključevanje v socialno okolje in predvsem za druženje z vrstniki. Eden od pomembnih ciljev, ki smo si ga postavili strokovni delavci v Centru je tudi ustvarjanje pogojev za čim večjo in uspešnejšo socialno vključenost. Govorimo torej o inkluziji otrok s posebnimi potrebami, ki zajema tudi in predvsem spremembe v zunanjem okolju, spremembe v stališčih in pogledih ter nenazadnje v vedenju ljudi zunaj naše hiše. (V Menchestru na Mednarodni konferenci o specialnem izobraževanju - ISEC 2000 je bilo povdarjeno, da v svetu ni več govora o integraciji, temveč o inkluziji otrok s posebnimi potrebami. Ta sprememba ne prinaša le zamenjave termina, ampak se s tem spreminja tudi koncept obravnave teh otrok. Integracija namreč predstavlja le namestitev otroka s posebnimi potrebami v redni razred, iz katerega je bil izključen, zato se skuša prilagoditi otroka, da se bo lahko vključil v redni sistem izobraževanja. Inkluzija pa zahteva tudi spremembe v okolju, ki bodo omogočile maksimalno razvijanje potencialov vseh otrok.) narave, - ustvarjajo vzdušje pripadnosti in varnosti. Vse dejavnosti so bile izbrane po posvetu v skupini in so bile take, da smo pri njih lahko sodelovali vsi, hkrati pa so od nas zahtevale sodelovanje, dogovarjanje in pomoč. Naš tabor v Koritnici bi lahko poimenovali tudi vrnitev k naravi ali izstop iz vsakodnevnega življenja, kjer se vse dogaja tako hitro, kjer naš čas zapolnjuje televizija, računalniki, avtomobili in ... zaživeti z drugačnostjo. Ob bivanju v Baški grapi smo skušali odkriti, kaj lahko počnemo v naravi, kako si lahko poiščemo zaposlitve na nove nenavadne načine. Skratka, skušali smo odkriti nov pogled na naravo. Hiša, v kateri smo bili in okolica nam je dajala veliko možnosti za to. Štiriindvajset urno druženje, pogovori, usklajevanje konfliktov, skupinsko prehranjevanje, spanje v enem prostoru, načrtovanje dejavnosti prostovoljcev in invalidnih otrok ... ima neverjeten povezovalni učinek ter sili v sodelovanje. Dejavnosti so bile privlačne. V njih je bilo vedno nekaj novega, dinamičnega, pustolovskega in izzivalnega. Skupina nam je dajala prijeten občutek varnosti in sprejetosti. Imeli smo več časa drug za drugega, za pogovor, smeh in šalo. Dejstvo je, da do takih pogojev lahko pridemo samo z sodelovanjem “zdravih” vrstnikov, zato smo pričeli razmišljati o pripravi poletnega večdnevnega druženja. V času poletnih počitnic, od 1. do 5. julija 2002 smo tako v vasici Koritnica v Baški grapi organizirali poletni tabor. S seboj smo vzeli pet otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami iz Centra JPV ter 4 prostovoljce - dijake. Tabor so vodili trije strokovni delavci. Otrokom iz Centra ter dijakom smo tako dali možnost, da: - skupaj, na drugačen način preživijo del svojih poletnih počitnic, - doživijo izkušnjo dajanja in sprejemanja pomoči, - premagujejo ovire in dosegajo postavljene cilje, - razvijajo samozaupanja, (“Tudi jaz to zmorem!”), - z lastno voljo organizirajo življenje v korist vseh, - premagajo pasivnost in čakanje na ponudbe, - vzpostavijo odnos do neokrnjene Oblikoval se je nekakšen duh tabora, kije vsem dajal spontano stimulacijo in motivacijo za delo. Mi smo le ponudili stvari in te so se same zgodile. Kaj smo delali? - Vzeli smo si čas za pripravo in skupno uživanje hrane. Pred vsakim obrokom smo se prijeli za roke in se zahvalili za obed. - Skrbeli smo za kobilo in dva žrebič-ka, ki nam jih je zaupal v oskrbo naš sosed Vili. Naučil nas je tudi, kako pomembno je, da z konjem navežeš stik. Naučili smo se konja osedlati in ga zajahati. Nekateri smo konja samostojno jahali po travniku. (Kako lepo je obvladati tako veliko žival!) - Zakurili smo staro krušno peč in v njej spekli vsak svojo pizzo. - Obiskal nas je član društva «Soška fronta« in z detektorjem smo iskali ostanke prve svetovne vojne. Našli smo tudi dva kovanca iz začetka preteklega stoletja (1905 in 1912) in čisto pravi »skriti zaklad«. Ko smo skrinjico odpirali smo pričakovali zlatnike, dobili pa smo »samo« knjigo. (Kaj ni knjiga največji slovenski zaklad?) - Spoznavali smo čare poletnih noči. Ob prvem srečanju z kresničko jo je nekdo pihal, da bi ugasnila, drugi pa je ni hotel prijeti v roke, ker seje bal, da ga bi spekla. - Nekateri smo odigrali nogometno tekmo z domačini. - Večkrat so nas obiskali prijazni vaščani Koritnice in nas oskrbeli z zelenjavo in drugimi pridelki. - Zadnji večer smo zakurili pravi skavtski taborni ogenj in na žerjavici spekli krompir in klobase. Za konec pa je »zapokala« še koruza. - Kopali smo se v mrzli reki Koritnici. - V četrtek smo doživeli pravo neurje in tudi našega kopanja v reki je bilo konec, saj je voda nevarno narasla. - Obiskal nas je lokostrelec in preizkusili smo se tudi v tem športu. - Zadnji dan prvega tabora nas je obiskala ekipa TV Slovenija. Nekateri smo tekli in se poskrili, drugi so pogumno dali »izjavo za javnost«. Zvečer smo se že gledali po televiziji. Prepričali smo se o resničnosti besed: “Povej mi in bom pozabil. Pokaži mi in si bom zapomnil. Vpleti me in bom razumel.” Na taboru smo vsi pridobili. Strokovni delavci smo v marsičem spremenili svoje mnenje o učencih in prostovoljcih. Velika razlika je biti z otrokom nekaj ur na dan ali pa 24 ur, opazili smo pač stvari, ki jih v učni situaciji ne moremo. Pridobili so tudi prostovoljci. Ko smo živeli skupaj, so šele spoznali, da naši učenci niso drugačni od drugih otrok. Da tudi oni radi igrajo nogomet, se smejejo, pojejo, se jezijo, jočejo... Lahko bi jim na dolgo in široko razlagali, pripovedovali, a ne bi nikoli tako razumeli stvari kot so jih, saj so bili vpleteni in so vse občutili na svoji koži. Bili so tisti, ki so samostojno, brez prigovarjanja priskočili na pomoč. Bili so veseli, ker so pomoč lahko dajali in prav gotovo jo bodo znali tudi poiskati, ko jo bodo sami potrebovali. Zaključimo lahko, da je bilo skupno poletno druženje prostovoljcev in invalidnih otrok korak v pravo smer. Gre preprosto za življenje, ki ni usmerjeno v pridobivanje in tekmovanje, temveč v odgovornost, solidarnost, pomoč in sodelovanje. Tomaž Torkar Vetrišče Poletje je čas oddihovanja in blage razpuščenosti. Politične strasti so nekoliko potihnile in mediji ponujajo na drobno rezane kisle kumarice, pa se mi zdi, da imajo nekateri kisle obraze, vsaj tisti, ki v vrstah čakajo na nove potne liste. To je pač tako, država je aparat, ki dela v različnih prestavah, kljub elektronskim pomagalom. Pustimo državo, naj gre v naprej plačane počitnice. Danes bi si drznil malce drezniti v zelo aktualno temo, ki kar nekako sodi v poletje: zasvojenost. Psihologi, sociologi, psihiatri in zdravniki poznajo kar veliko različnih zasvojenosti, ki bi jih lahko razvrstili na vsaj dve osnovni - na zasvojenosti domnevno odraslih in zasvojenosti mladih, in prav to slednje, zasvojenost mladih je na našem koncu že kar nekakšen šepetavi mit. Mlad človek je najprej človek, z vsemi striskami in travmami, ki se jih pač otepa na svoj način in v skladu z družbeno dinamiko. Želja po odmisleku se pojavi, ko se človek počuti odvečnega, neadekvatno vkomponiranega v družbo kot celoto, nima svojega mesta, ki bi ga definiralo in osmislilo. Kajpak se vse začne že pri notranjem ustroju družive, kjer človek prejme prve čustvene impulze, ki jih kasneje aplicira na družbene interakcije. Kreacija osebnosti se začne tisti trenutek, ko človek začne graditi realne stike z ostalimi sovrstniki in si išče svoje mesto v družbeni in družabni hierarhiji. Realni vzroki za željo po omami so seveda precej zapleteni in bi jih bilo težko definirati v tako kratkem zapisu. Slišal sem že mnenja, da so mladi v Ajdovščini prepuščeni sami sebi, da nimajo dovolj prostorov, da nimajo kvalitetnega kluba, kjer bi se lahko prepoznali in se udejanili. To so le pomanjkljive argumentacije za tiste, ki bi radi krivdo pripisali imaginarni družbi ali pa kar državi, pa čeprav je državno institucionalno reževanje problemov razvojnikov čestokrat le suhoparno birokratsko sestavljanje programov, ki se izcimijo v kakšno diplomsko nalogo družboslovcev. Poglejmo našo realnost: Društvo Jutro, CMD, PUM, pa še kakšno športno društvo, da o srednješolskem centru niti ne govorim. Torej, ponudba je, kaj zdaj? Seveda, motivacija! Ta pa je že odvisna od posameznika in njegovih realnih hotenj. Kjer so sredstva bi morala biti tudi volja, in ta je: v Sloveniji je kar nekaj mest, ki čez poletje kar ugasnejo, v Ajdovščini pa se zgodi Štrudlfest, letos še Prepih in KAŠ-ev letni vrt se trudi s kvalitetno omikano zabavo, ki dokazuje, da mladi imajo hotenja in voljo. Pa vendar, veliko jih je, ki si poišče- jo svojo zabavo, svoj ritem pozabe. Ni je družbe brez travmatiziranib posameznikov. Žal pa se res dogaja, da se v naši politični klimi bolj ukvarjajo z graditvijo fascinantnih materialnih objektov, kot pa z graditvijo osebnosti. Profitnost in kapitalistična tekmovalnost je pač potegnila v vrtinec mnoge, tudi tiste, ki so nekoliko slabši plavalci in se prepustijo toku notranjih svetov s pomočjo substanc. Sociološke strukture so se v našem mestu v zadnjih desetih letih močno popre-dalčkale in tudi to je pripomoglo k odmišljanju: mlad človek ima močan gon po uveljavitvi in če je le ta kar naprej blokiran, pride do nadrobitve jedra osebnosti in potem do omamljanja ni več daleč. Po drugi strani pa se kar spregleduje družbeno konvencionalno priznano drogo-alkohol. Seveda bi me tukaj napadli vsi vinočastitelji in vinoljubci z argumenti, da je vino tradicija, da je vino hrana, da je obred, daje zdravje - do neke mere res, je pa tudi družbeno lajšalo travm srednje in starejše generacije in koliko psihosocialnih anomalij je zaradi tega, ej statistike... In to je še en razlog za odmisleke mladih: zgledi pač vlečejo. Zelo pomemben vzrok za nastanek želje po omamo je tudi genska adaptivnost na družbene spremembe, na družbeno okolje. Urbane statistike se polagoma selijo tudi na podeželje, kjer mladi niso več vpeti v agrarne dejavnosti in svoj prosti čas pač izrabljajo tudi za iskanje novih občutkov. Dejstvo je, da je sedanja generacija staršev, ki imajo odraščajočo mladino, strašno obremenjena z vsakodnevnimi pritiski in so v stalnem samospraševanju: bo še služba, bo podjetje še delalo, bo plača, kam naj ga vpišemo, kje bo prosto mesto, bo dovolj točk za fakulteto. Tranzicija pač pobira svoj stihijski davek. In tu se začnenjo vrtinci pozabe, da, tudi tu. Če bi bila zasvojenost odvisna samo od osebnostnega ustroja, bi bilo zasvojenih mnogo manj, kajti gensko programiranih je majhen odstotek. In ko smo že pri genih: večina evropske populacije ni programirane za eksotične droge in nove kemijske pripravke, zato pride do hitrega osebnostnega razsutja - naša droga je še vedno alkohol, ki je še kako usidran v naših genih. S samim prepovedovanjem drog ne bomo dosegli želenega učinka. Morali bi se začeti ukvarjati s psihosocialno higieno, s stalnim kvalitetnim osveščanjem mladih in staršev, z motivacijo za nove vred-noste v življenju. Vem, rekli boste, to je samo leporečje, problem pa bo ostal. In tako je to, zmignili bomo z rameni in si mislili, da se to nas ne tiče: vidite, nekdo se umakne s pomočjo substanc, nekdo pa samo skomigne z rameni. Bodočnost je speljana po trasi naše skupne sedanjosti! Bojan Bizjak Zaka\vsky LATNIK Svoboden na kolesu Foto: Nabergoj Matjaž Nabergoj je fant, ki hrepeni po svobodi. Najbrž si je prav zaradi tega za svoj 30. rojstni dan podaril potovanje v Korejo in na Japonsko. Odločitev za ti dve državi pa je bila za letošnje leto kar samoumevna, saj je prav tam potekalo svetovno prvenstvo v nogometu, in kot sam pravi, je od nekdaj zasvojen s tem športom in ima že v mislih naslednjo avanturo. To je Portugalska, kjer se bo odvijalo naslednje evropsko nogometno prvenstvo. Ultralahki pionir Ivo Boscarol je človek, ki je pravzaprav spopulariziral letenje z motornimi zmaji in ultralahkimi letali. Bil je organizator prvega mitinga ultralahkih letečih predmetov, organizator prvega tekmovanja, izdelal in utemeljil je zakonodajo za področje ultralahkega letenja, izdelal je program šolanja in izpitov za bodoče pilote tovrstnih naprav. Postal je zasebni izdelovalec in izvoznik zmajev in letal. Vse že v času bivše Jugoslavije. Ivo je tudi edini Slovenec z lastno blagovno znamko - Morda ste dobili vtis, da Matjaž potuje le zaradi nogometa, toda to je nekakšno majhno opravičilo sebi in svojim bližnjim, da zapusti vse in se odpelje v neznano. Ker je pravi pustolovec, potuje s kolesom in prenočuje v svojem šotoru pod milim nebom. S kolesom je najceneje, najbolj doživiš naravo in vzpostaviš pristen stik z ljudmi, vendar se moraš spoprijeti z drugimi težavami, kot je na primer prtljaga, ki ni prav nič lahka. Na tem potovanju je je Štirinajst tekmovalcev iz šestih slovenskih klubov seje pomerilo v naslednjih disciplinah: točnosti pristajanja z ugasnjenim motorjem, preciznem navigacijskem letenju po določeni trasi ter hitrostnem letenju v trikotniku z obsegom 53 km. V kategoriji enosedežnih motornih zmajev je naslov ponovno odšel v Prekmurje. Prvi je bil Tomaž Gajser, drugi je Roman Caf in tretji Jože Gajser, vsi so člani AK Prlek Ljutomer. Zato pa so se v kategoriji enosedežnih ultralahkih letal odlično odrezali primorski predstavniki. Nov državni prvak je postal Ivo Boscarol iz ajdovskega aerokluba, drugi je bil Valter Faganelj in tretji Marko Pavlin, oba člana Aerokluba'Gorica. Primorci so uspeh zaokrožili še z dvema novima državnima hitrost- bilo kar za 40 kilogramov. Največji in najtežji del mu zavzame fotografska oprema, saj potem lahko predstavi svoja potovanja na diapozitivih. Največkrat pripoveduje študentom, ki so mu blizu, saj je svoja popotovanja in željo po popotništvu začutil v letih, ko je bil sam študent, vendar pa se kot elektroinžinir v svoji prihodnosti ni videl. Od takrat naprej potuje, spoznava nove ljudi (veliko prijateljstev si je tako ustvaril), kulture, okolja. nima rekordoma. Miran Vister iz Aerokluba Ajdovščina je z motornim zmajem v obletu trikotnika dosegel povprečno hitrostjo 126 km/h, kar bo verjetno še dolgo ne- S tem si širi obzorja. Bil je že na Korziki, Islandiji, po vsej Evropi (brez Vzhoda, ki ga še čaka), v Mehiki in Gvatemali. Sam pravi, da je nemiren duh, ki mora oditi, kadar ga zgrabi. Takrat si vzame dopust, če je le mogoče, saj je zaposlen kot varuh invalidnih otrok v Centru za usposabljanje invalidne mladine Janka Premrla Vojka Vipava, in se odpravi pustolovščinam naproti. Na Japonskem je preživel 2 meseca in doživel tudi snežni metež, saj so se temperature na najsevernejšem otoku Hokkaido ponoči spustile pod ničlo. Japonska je gosto naseljena, zato je tudi stik z ljudmi temu primeren. V Koreji vendarle malo lažje zadihaš. Tu je preživel 3 tedne in prekolesaril 500 kilometrov s štirimi prijatelji, medtem ko je Japonsko »obdelal« sam. Prevozil je 4500 kilometrov. Pravi, da je Japonska draga dežela in je zato kolo zelo dobra rešitev. Ker mu morska hrana ni najljubša, si je večerje pripravljal kar sam. Največkrat je bila to »pašta«, sicer pa si je lahko že pripravljeno hrano kupoval v supermarketih, si jo tam v mikrovalovni pečici segrel in tudi pojedel. Matjaž Nabergoj živi za danes in se s prihodnostjo ne obremenjuje. Lej la Ir gl premagana magična meja slovenskih motornih zmajarjev. Ivo Boscarol pa je z ultralahkim letalom Pipistrel Virus 912 preletel trikotnik s povprečno hitrostjo 201 km/h. Ker je bilo to zadnje večje domače tekmovanje pred odhodom reprezentance na evropsko prvenstvo na Madžarsko, je podjetje Pipistrel na državnem prvenstvu posadki Tomaž Gajser in Jože Gajser, ki tekmujeta na zmajih Pipistrel slovesno predalo novega tekmoval- nega motornega zmaja kot nagrado za osvojeno bronasto kolajno na lanskem svetovnem prvenstvu v Španiji. I.M.I. (imi, iče) PIPISTREL. Doslej je bil trikrat državni prvak v letenju z ultralahkimi letalnimi napravami. Dvakrat je bil izbran za športnika leta pri Letalski zvezi. Njegovo letalo Pipistrel Sinus je tudi prestižno svetovno letalo. Lani je Francoz Philippe Zen z njim zmagal na svetovnem prvenstvu v Franciji z naskokom 1300 točk, tako, da zadnji dan prvenstva niti ni več tekmoval. Miran Vister, 48 let, doma z Jesenic, je v Ajdovščini že od leta 1974, vzrok-žena Milojka. Sprva je bil zaposlen v Planiki, od leta 1992 pa se trudi na svojem, v Piz-zeriji Zmaj na letališču v Ajdovščini. Prav ta odločitev ga je pripeljala med zmajarje, vsakodnevno so si tešili žejo v njegovem lokalu, beseda je dala besedo, opravil je tečaj za pilota motornega zmaja. Je član Aerokluba »Josip Križaj«. Od začetka leta na napravah Pipistrela. Začelje tudi s tekmovanji in prvimi uspehi: 1993 - srebrna kolajna na 2. Državnem prvenstvu v Lendavi, isto leto 8. mesto na 2. Pokalu Pipistrela v Ajdovščini, 1996 - 9. mesto Ivo Boscarol nova letala snuje še naprej, želi obdržati svetovni primat. To bo še lažje, saj se bo končno iz garaže v Šturjah, kjer sedaj tedensko sestavi lahko tudi šest letal, selil v novo proizvodno halo, ki bo stala med ajdovskim letališčem in nogometnim stadionom. Ivan Mermolja na Odprtem klubskem prvenstvu v Ajdovščini, leta 2002 - 6. mesto na 3. Državnem prvenstvu v disciplini motornih zmajev dvosedov v Veržeju, letos pa še 3. mesto v točnostnem pristajanju z ugasnjenim motorjem in državni rekord v hitrostnem preletu 50 kilometrskega trikotnika s povprečno hitrostjo 125,8 km/h v Šentvidu pri Stični. Med letom 1996 in 2002 so ga odpihnile obveznosti pri adaptaciji lokala. Za veselje in dušo bo letel gotovo še naprej, mika pa ga višinski rekord, ki ga je že naskakoval. Morda mu bo uspelo. imi Ajdovski ultralahki letalci so precizni in hitri Med 5. in 7. julijem je na novem letališču v Šentvidu pri Stični potekalo 8. državno prvenstvo v letenju z enosedežnimi motornimi zmaji in ultralahkimi letali. Prvenstvo sta organizirala Letalska zveza Slovenije in domači Letalski klub Šentvid, ob organizacijsko - tehnični pomoči Aerokluba Ajdovščina. Wada v vodi Društvo Wada je na Vogrščku izpeljalo že peto Regato čudnih plovil, letos dopolnjeno še s čistilno akcijo. Prav veliko smeti okoli jezera niso nabrali, kar gre pripisati predvsem njihovi lanski pobudi, ko so se z ajdovsko komunalo dogovorili za namestitev kontejnerja. To se je izkazalo za koristnom Vogršček, ki mu analize vode vsako leto pokažejo čistost in primernost za kopanje, ima namreč v poletnih mesecih vedno več obiskovalcev. Pa na kratko poglejmo še, kako je potekala regata čudnih plovil. No, čudni sta bili dve plovili, če odštejemo otroške čolničke in seveda jadrnice ter gumenjake: sod, ki ga je nad vodo držala zračnica in nenavadna kovinsko lesena konstrukcija, ki jo je poganjal bicikl. Zmagala je ekipa sestavljena iz Občinske uprave in Civilne zaščite. Sicer pa je na Wadini regati čudnih plovil bolj kot zmaga pomembna zabava, za kar so poskrbeli tudi z igrami, kot je »s kolesom po bregu navzdol in v jezero« in podobno. Za povrh so organizatorji k sodelovanju povabili še novogoriško modelarsko društvo, ki je tekmovalo s svojimi modeli ladjic. Če sobotna čistilna akcija ni pritegnila pretiranega števila pomočnikov, potem seje v nedeljo na bregu jezera in v njem nabralo precej obiskovalcev. tekst in foto S.H. f 8E : ... jgFbto: SH ' Parapsihologinja Edvarda po Butanu, Avstraliji in Istri pristala na Latniku V Ajdovščino se je po dolgih letih ponovno vrnila parapsihologinja Edvarda, kar v praksi pomeni, da bomo v Latniku odslej preskrbljeni s horoskopi, saj pravega časopisa brez horoskopa skoraj ni več. Poleg tega pa bo parapsihologinja Edvarda na voljo tudi za reševanje vaših osebnostnih težav in že v prihodnji številki Latnika bomo začeli z rubriko Zaupne besede. Če vas mučijo psihoze, če se ne znajdete v spolnosti, če ste skregani sami s sabo, če vas begajo v misli o smislu življenja, ali pa bi samo s kom poklepetali o tem in onem, potem pišite na naslov: Časopis Latnik, Goriška 17, 5270 Ajdovščina, s pripisom Za Edvardo! In kje je bila toliko časa naša Edvarda? Potem ko se nam je zadnjič javila iz Istre, seje za njo zgubila vsaka sled. Povedala nam je, daje bila nekaj časa v himalajski državi Butan in v enem od tamkajšnjih templjev spoznavala presenetljive dosežke svečenikov v mejnih znanostih. V templjih prihajajo do zanimivih rešitev, ki so lahko uporabne tudi v praktičnem življenju. Tako so svečeniki odkrili, daje marihuana idealno sredstvo pri krmljenju prašičev. Zadeti prašiči v glavnem meditirajo oziroma mirujejo in tako ne izgubljajo energije brez potrebe, zato je ob kolinah dovolj Špeha. Podobnih napotkov sije Edvarda nabrala obilo! Nazadnje je bila Edvarda v Avstraliji, kjer seje najprej naučila metanja bumeranga, nato igranja na dižiridu, ko seje odločila, da se vrne v Slovenijo, seje za vsak slučaj pridružila sekti, ki se uči živeti samo od svetlobe. Če jo boste srečali kje po Ajdovščini, jo boste nemudoma spoznali, saj ima zelenkasto polt - zaradi klorofila. Zdaj pa k horoskopu za avgust! OVEN - Prejšnji dopustniški vikend vam je denarnico dodobra izsušil in zato bo avgusta (zaradi podražitve elektrike že itak) treba še bolj gledati na izdatke. Priporočam sprehode po vrtu, ki vam lahko sugerirajo lahkotnejšo in poceni hrano. Ljubezensko polje je pri ovnih vseskozi naelektreno in v bistvu ne potrebuje še dodatnih sončnih ali morskih impulzov. Nevarno je le, da jih predstavnice nekaterih drugih znamenj ne omejijo z električnim pastirjem, česar pa ovni v svoji rogatosti sploh ne opazijo. Ovnice sicer niso tako nastopaške, doza previdnosti, posebno pred škorpijoni in raki, pa ne bi škodovala. BIK - Čas je že, da s partnerko obnovita romantiko - najlažje z nakupom dragocenega prstana. Od kje denar? Enostavno - prodajte delnice Laškega. Bikice kar puhajo od vročine in pred njimi se vse kadi. Osvežitev si omislite v Postojnski jami, kar bo tudi zaradi prehrane koristno - spoznali boste, kako malo potrebujejo določene živalske vrste, da preživijo in da za reprodukcijo ni potrebno pojesti po en hladilnik dnevno. DVOJČKA - Lov v parih je seveda najbolj logična, normalna in od začetkov človeštva uveljavljena igra. Resda so Oetzija našli samega, toda kje piše, da ni pod ledom kje v okolici še kakšno truplo. Morda pa je zmrznil ravno zato, ker ni bil v paru - to še policisti prakticirajo. Če vas že zanimajo ledeniki in visokogorje, potem vam priporočam obisk ledeniške doline Val Senales z znamenito graščino himalajca Messnerja. Jejte veliko jabolk, denarne zadeve pa rešujte s 3x3. RAK - Ker hodijo raki ritenjski, se oni bližajo pomladi in ne jeseni in zato so vse bolj romantično razpoloženi. So dobrodošla protiutež in osvežitev v počitniško naravnani mentaliteti. Oni so bili že pred časom na dopustih in so potemtakem v najboljši formi. V službi zato blestijo, saj so njihove ideje izvirne, drugačne, pa še konkurence zaradi feragosta nimajo. Tolčejo nadure - to bo denarja! Hrana - samo jastogov in škampov ne, drugo pa vse! LEV - Bil bi kralj živali, če ne bi ljudje poznali prašiča. Pa se zaradi izgubljenega primata ne sekira. Se globlje v senco se zavleče, tako da lahko neopažen preži na naoljene zaobljene predele teles na plaži. Seveda mu njegovo dostojanstvo ne dopušča, da bi ponudil pomoč pri odvezovanju zgornjih delov kopalk. Levinje so bolj praktične - pogosto so v vodi, to pa zato, ker sovražijo značilen smrad obalnih stranišč. Levom ne bo padla krona z glave, če bi namesto divjačine jedilnik popestrili s kalamari, seveda polnjeijimi in na žaru. JUNIJ, JULIJ, AVGUST, BABO PRI MIR PUST. P.s.: Septembra, oktobra, novembra pa se spet da. DEVICA - Če bi se device rade znebile svojega bremena, je rahlo pljuskanje valov ob obalo, srebrn odsev mesečine na njih, akumulirana toplota proda ali peska, pa zapeljivi vonj po borovi smoli in soli, ravno idealen okvir. Za takšne usluge je na voljo vedno dovolj prostovoljcev, ki drejo na morje iz vseh lukenj. Tudi devičnikom naj ne bo nerodno, saj je izbor nedevic obsežen. Toda pozor - devičnik in devica - to pa ni posrečena kombinacija! Naj hrana avgusta je paradižnik v vseh svojih izvedbah, od pice do mezge. Denarje postranskega namena, saj cilj (defloracija) posvečuje sredstva. TEHTNICA - Življenje avgusta je zanje peklensko - ne morejo pretehtati, ali imajo preveč celulita, da bi se povsem razgalile. Ne samo estetski, tudi moralni dvomi jih obhajajo - je poletni fiirt greh, ali je sodi k počitnicam kot sol k paradižniku. In do kje se lahko v mraku pustijo otipati. Tehtnice moti recipročnost - če ji on boža prsi, kaj naj ona njemu, da bo vaga izravnana? Moški tehtnice so še bolj zavrti in jim v zameno za poletne obalne dogodivščine predlagam obisk katere od nogometnih tekem Primorja - pa naj tehtajo sodniške odločitve, da bo doma mir! Denarja bo toliko kot lani ob tem času. ŠKORPIJON - Na škorpijonke v avgustu prežijo najhujše pasti. Ker se večinoma zadržujejo po vlažnih kotih, je velika nevar- nost, da jim avgustovsko sonce zažge nežno kožo. V epidemiji debelosti po plažah ima škor-pijonka zaradi vitke postave veliko oboževalcev. Avgustovski osvajalci pa za trajne zveze niso priporočljivi, zato mora uporabiti svoje želo - ovne in kozoroge lahko useče naravnost med roge, bike pa med zadnji par nog. V tretji dekadi avgusta ji bodo prišli prav tudi moški škorpijoni, za katere se bo iztekel povsem izgubljeni mesec. Škorpijoni naj se v avgustu ne branijo jedi z žara (prašiči, kozliči, ovčetina, govedina) in naj suhe južine pustijo za težke čase. STRELEC - Če so bogovi izumili poletje, so ga zagotovo zaradi božanstev z lokom in puščicami. Kje in kdaj bi se lahko bolj iskrilo in ikrice bolj preskakovale kot na peščenih plažah, ko sonce odmetuje tekstil in širi žile? Kaj bi se zatajevali - brez zadržkov v lov - v tulcih imejte dovolj puščic, saj zaradi vihravosti in zamegljenega uma večina zgreši cilj. Kar se hrane tiče, je avgusta drugotnega pomena - kot psi po gonitvi boste povsem shirani, alkohol odsvetujem, pašareta pa bo povsem ustrezna. KOZOROG - Na morju se počutijo kot ribe na suhem, zato jih povabite vsaj na Golak ali Kucelj. Toda pazite nanje, saj se bodo na višavah počutili prerojene in - saj veste - nad tisoč metri ni greha! Kozorogice bodo pri tem nekoliko na slabšem, saj v hribih ne bodo mogle pokazati novih tangic. Ker jim je uspelo oblikovati dober stas, naj še naprej uživajo lahko hrano, da bodo lahkotno skakljale po skalnih policah. Predvsem jim odsvetujem sladkarije, dočim je moškim kozorogom pri Jožetu dovoljeno po Šilce encijana, pelinkovca ali drnulovca. Pri denarju ne bo nič posebnega - kozorogi so pač zemeljsko znamenje in jih tudi dopusti finančno ne zlomijo. VODNAR - Osebe iz tega znamenja so tradicionalno vezane na pretakanje tekočin, zato ni čudno, da je večina črpalkarjev in kletarjev, pa tudi vodovodarjev, vodnarjev. Mnogo med njimi jih je članov ribiške družine Ajdovščina, pa ne toliko zaradi ljubezni do ribje hrane, kot zaradi tega, da poslušajo vodni tok. Zato naj obiščejo izvir Hublja ali Podskalo - priporočam jim postrvi, seveda, če jim bo sploh ostalo še kaj cvenka. Kar se denarja tiče so predvsem vodnarke zelo odprte - denar, če se le da ne njihov, odteka od njih kot voda iz amfore. Z ljubeznijo je pri obojih križ - poletje otopli čustva, vendar jih zaradi preobilice ne znajo enakomerno razporediti - predlagam, da viške čustev zamrznejo in jih pozimi odtalijo. RIBI - Ribe so seveda v topli morski vodi v elementu in kar ne zmanjka jim norčij in domislic, s katerimi želijo pred nasprotnim spolom ugajati. Ne silite jih potrditi svoje slovensko državljanstvo z vzponom na Triglav, tam se počutijo kot ribe na suhem. V poštev pride le izlet do Krnskih jezer. Ženske ribe imajo predvsem težave s kuhanjem. Namesto sardel v oljčnem olju naj raje v Luciji kupujejo Gav-rilovičev »mesni doručak«. Prav tako ne trpijo klorirane vode, zato s termalnimi rivijerami ne bo nič. To je seveda napotek za njihove partnerje. Denarja bo ko pečka, saj se vsi prihodki štejejo dvojno. E LATNIK od tod in tam 15 Dobra sezona PUM-a Projektno učenje za mlade je šolsko leto zaključilo s fotografsko razstavo na temo gradov Vipavske doline. Meja se je porodila v skupini, najprej so hoteli gradove le obiskati in spoznati, nato pa so vse združili še s fotografsko delavnico. V osnove fotografije je pumovce uvedel Primož Brecelj, ki je tudi izbral nekaj najlepših fotografij za razstavo. Pripravili so jo v Baru Vogal v Ajdovščini. PUM je v tej sezoni izpeljal tri večje projekte. V parku na Lokarjevem drevoredu so jeseni postavili ptičje krmilnice, med decembrskimi prazniki pa še novoletno smrečico. Drugi projekt so končali v aprilu. Ob pomoči Bojana Bizjaka so izdali knjigo Pravljice iz Pumzije, pravljično deželo so pričarali v Skwotu, pri izviru Hublja. V juniju pa so se odpravili na potepanja in raziskovanja gradov in njihovih ostankov od stare Gorice do Lož. Najlepši posnetki gradov bodo v Baru Vogal na ogled do začetka septembra. Sanda Hain INŽENIRING . GRADNJE ZNAK KAKOVOSTI V GRAOITFIISTVU OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE Izvedba obnove kritin Več o tej pobudi poglejte na civilna pobuda "m I Jb SALON KiRAMIKE um VELIKA IZBIRA SVETOVANJE .^ DOSTAVA NA DOM POPUSTI ZA GOTOVINSKA PLAČILA UGODNI KREDITNI POGOJI Mojstri črnobelih tipk Med 15. In 23. Julijem je v ajdovski Glasbeni šoli Vinka Vodopivca potekala že deveta Mednarodna poletna klavirska šola. Udeležencev je bilo 18, nekateri so prišli tudi iz bolj oddaljenih držav, kot sta Rusija in Latvija. Tudi letos je bilo strokovno vodstvo v rokah priznanega pianista Igorja Lazska, ki je udeležence poučeval individualno. V času trajanja šole so se udeleženci predstavili na dveh koncertih, v idrijski Glasbeni šoli v petek, 19. julija in na dvorcu Zemono v torek, 23* julija. sh Umetniki za Karitas Sredi avgusta se bodo na Sinjem vrhu zopet zbrali umetniki in ustvarjali za Karitas. Letos bo potekala že osma likovna delavnica, izkupiček od prodanih umetnin pa bo namenjen pomoči brezdomcem. Irffa Vsakemu državljanu Slovenije pripada renta v višini 1000 evrov mesečno za ves čas življenja, to je od rojstva do smrti. Država ali njeni pravni nasledniki je dolžna zagotavljati ta denar vsem Slovenkam in Slovencem, dokler bomo obstajali. mmm Do sedaj se je likovnih kolonij Karitasa na Sinjem vrhu udeležilo 180 umetnikov, iz druženj pa je nastalo ali bilo kasneje darovanih 341 likovnih del. 233 umetnin je prodanih, izkupiček pa so namenili družinam v stiski, mladinskemu domu v Čepovanu, terapevtski skupnosti Srečanje, domu duhovnih vaj v vasi Soča, materinskemu domu v Solkanu in na Cesti, dijaškemu domu Škofijske gimnazije v Vipave in mladim na robu. Organizatorka kolonije je že vsa leta Jožica Ličen, strokovno pa ji pomagajo Klavdij Tutta, Silva in Azad Karim, Anamarija Stibilj Šajn in Jože Bartolj. Osme delavnice se bo udeležilo sedem umetnikov iz Slovenije, med njimi naj omenimo ajdvovki Silvo Čopič in Damijane Plešnar ter Marjana Tršarja. Delavnica je mednarodna, tokrat so v goste povabili umetnike iz Avstrije, Italije in Makedonije. Likovna kolonija Umetniki za Karitas bo potekala med 19. In 23. avgustom. sh Predlagatelj te pobude sem iz Ajdovščine. Naš Medo V Vrhpolju so se že od zime, po besedah Jožeta Curka, dogajale okrog njegove kmetije nenavadne in nerazložljive stvari. Po klanju prašiča je ponoči čudežno izginila njegova koža, čez nekaj dni je opazil, da ni prašičje drobovine, zakopane v gnojišče. Na pomlad si ni znal razložiti ponoči nemirnih živali v hlevu, te dni pa so se skrivnosti razkrile. Obiskuje jih, po njegovi oceni, kakih 150 kilogramov težak medved. Njegovo dvorišče ni edino, kamor je zašel, videli so ga že tudi drugi domačini. Zaide dobesedno že med hiše, kar gotovo postaja nevarno. Združeni novinarski "kartel" vipavskih medijskih hiš je občudoval tri drekce, ki potrjujejo, da je medo, zaenkrat nedoločenega spola, zares redni nočni podokničar v Vrhpolju. Kakšna bo njegova usoda, se zaenkrat še ne ve, upamo pa, da se bodo vsi pristojni odločili še preden bo prepozno. iče ARABSKA DRŽAVA RAČUNAL. MOGOTEC (BILL) OSTROVID KRMAR LADJE ARGO BIVŠI AM. BOKSAR (NEKDAJ CLAY! IZIDOR REJC ČRT ZORMAN IGOR MUŠIČ AVTOM. OZNAKA TUNIZIJE NEMŠKI GRADIT. ZRAKOPL. (HUGO) ENOTA ZA OS VETU. ZAPIS V REVUI IME IT. PEVKE PAVONE BARVA KOŽE RAJ, PARADIŽ FRANCIJI DRAŽILNO NASLADIL. ČASTNI NASLOV KAJNOV RR AT BEGUNEC PRED TURKI (SINJ) JUGOSL. LETAL. DRUŽBA EDEN C® ČUTOV AVT. OZN. KOPRA IME KRIT. ŠUKUE NADAR- JENOST AVSTRAL. MEDVED VREČAR SREČNO MERILEC TLAKA TUJE. Ž. IME MESTO V DALMA-CUI ENOTA KOLIČINE SUMER. BOGINJA BOLEZEN SKLEPOV TIROLSKA REKA BARVNA LESTVICA OKRASNA PTICA ŠPORT.ŠEI FERRARU; NEOZEM. PIVO KRAU ŽIVALI SESTAVIL DRAGO BRECEU TELEFON. JAVUAN. ZAPORED. ČRKI DOLENJ. VINO 94,8 Mhz POVRŠIN. MERA NEKD. ČEŠKI KRAU VRSTA SLADICE DUŠAN REPOVŽ KAZALNI ZAIMEK IMEINDU. PREDSED. ■GANDHL TINE OREL SLABA OCENA SREČNO VRSTA HRASTA ŽENSKA POTOMKA KRAJ NAD AJDOVŠČ. VRTNA HIŠICA IZRAEL M IME PLINSKA ŽARNICA NALEPKA BIVŠI KANAD. SMUKAČ (KEN) KVARNER. OTOK PERJE PRI REPI GLAVNO MESTO GANE Ime in priimek: Naslov: PRIVOŠČITE Sl Z ugodnim — gotovinskim kreditom Nove KBM, Področje Nova Gori Je to mogoče. V naši banki pa poskrbimo tudi za to, da so vaše počitnice res brezskrbne. Zato pred odhodom ne pozabite na plačilne kartice Activa, Activa/Eurocard/Mastercard in VISA ter potovalne čeke, dragocenosti pa shranite v varen bančni sef. S trajnim nalogom bomo v banki poskrbeli tudi za pravočasno plačilo vseh vaših obveznosti. Za enostaven prenos denatja po celem svetu pa vam nudimo najhitrejšo rešitev - storitev Westem Union. Naj bodo vaše letošnje počitnice natanko takšne, kot si jih želite. "'š^Nova KBM d d Področje Nova Gorica pri nas sle vedno dobrodošli Rešitev izrežite iz Latnika in jo v kuverti do 05.09.2002 pošljite na naslov: Nova Nova d.o.o. Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina. Na sprednjo stran kuverte pripišite: Križanka 3 ! Med izžrebance bomo razdelili: 1. nagrada: flaškon vina 2. nagrada: še en flaškon vina 3. nagrada: naj bo Še en flaškon vina Rešitev nagradne križanke št.2 iz prejšnje številke: Vodoravno: skalar, terasa, Vipava, VK, pikado, kirasir, zvok, kapilara, Leda, Am, praženec, ars, udav, IV, Nica, tok, manifest, Anam, Darko, rilec, Derain, kateheza, Nal, Nova, ZD, Izvir, vod, zev, Hublja, dinamo, rin, kri, štor, Acireale, one, akt, Joe, koc V uredništvo je prispelo 142 rešitev. Žreb je tri nagrade namenil: 1. Mitja Cigoj, V. Zabije 28, Dobravlje 2. Marija Beltram, Gradnikove brigade 5, Vipava 3. Tomi Krpan, VSlhaijeva 24b, Ajdovščina Izžrebanci igre Liki - Vasi in zaselki: 1. Marinka Lozar, Vrtovin 25a, Črniče 2. Andrej Kobal, Gradišče 25a, Ajdovščina 3. Mirjam KlemŠe, Cesta 18. aprila 7, Vipava Izžrebanci naj pokličejo uredništvo na tel. št. 05 3680505, da se dogovorijo za prevzem nagrade. -----------------------------------------------------------------------------"Tit"------------------------- Latnik odpira rubriko PISMA BRALCEV. Vaše prispevke, kritike, mnenja, iskanja in prerekanja pričakujemo do 20. dne v mesecu na naslov Radio Nova, Goriška 17, p.p. 91, 5270 Ajdovščina, s pripisom Za Latnik. V petek, 30. avgusta 2002 v Salonitu Anhovo ., 1830 “ 03.00 Q ptOst ZMELKOOW G° T r TINKARA KOVAČ V5t°r ‘ TINKARA KOVAČ ZABLUJENA GENERACIJA ANA PUPEDAN Program bo povezovala miss Slovenije REBEKA DREMELJ Ptnedltev so finančno D©dprih MIR Viroka klat GORIŠKA BRDA, Zavarovalnica Triglav. Grafika Soča. Merkur, Eurokabel, Franbcach, ESAL Karlibetfi. Avtoprevos, Komunala Nova Gorica, Varnost Medijsko podprli: TV Primorka, Radio Robin, Vitel, OKO, Primorske novice, Nova nova. KGS Latnik sprejema vaše prispevke tudi na e-mail naslovu: radionova@,siol.net. Če radi pešačite in hodite po stopnicah, nas dobite v Rizzatovi vili v Šturjah (onkraj ali tokraj mostu čez Hubelj) na kašči. RADIO NOVA IN ČASOPIS LATNIK - vaši medijski očesi v svet oglaševanja. Oglaševanje na radiu in v časniku nosi izdatne popuste. Pokličite na tel.: 368-05-05 ali 041-630-311. RADIO 94,8 Mhz DVA v enem! VP- ISOM i m Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja:NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Glavna urednica: Aleksandra Hain • Odgovorni urednik: Ivan Mermolja • Oblikovanje: Martin Pelicon • Grafična priprava: Prograf d.o.o. Vipava • Tisk: SET Vevče d.d. • Trženje: Mitja Tripkovič 041 630311 • Telefon uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net