M
No. 47

^ $ f t*.
'J!222AH IN. tPtRft POfifUM it, LAJNCUAG€ OHH
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MARCH 6, 1968
SLOVENIAN
MOftltlNe NiWSPAJ^
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Naser primal 'pomelo' Now grobovi
^edsednik ZAR Naser je Priznal, da se je motil, ko je trdil, da so ameriška le-tp' sodelovala pri izrael-sWem napadu na Egipt.
Washington, d. c. — ko
®° izraelske letalske sile z ne-a nim napadom uničile egip-°vske letalske sile, je Naser ota-aVll> da so pri tem napadu na e-'Ptovske letalske sile sodelova-a ameriška in britanska letala. Jub vsem zanikanjem je na tej vztraja!. Delno je bil Zr°k tudi v tem, ker ni maral ^riZnati svojim lastnim ljudem, j,a.So roogli Izraelci sami zadati rglptu tako uničujoč udarec. Po-v3z bi bil veliko razumljivejši, ^' Egipt napadla ameriška le-
^^Naser je sedaj, ko spoznava, n . ,lev Wdaj napravil sam sebi prJoVfj° škodo, priznal, da je ^ 1Se zaključka o ameriškem na teme^u naPacnih pole rl ’ naWeč Pa zaradi tega, ker Pa 1 ^er ^zrae^skih letal na-s^fc egiptovska letališča z mor-cq0' S^ranb Njer so vedeli Egip-ni’ da se drže ameriške letalo-
bosilke.
R \ razgovoru z urednikom ča-“Wsa Look je Naser dejal, da je sod kazal’ da so pri napadu kp0].0^3 ameriška in angleška
mu
. Naser je razkril tudi, da .1° Kosygin sporočil, da ga je jeal Johnson nreko “vroče lini-K” in
Keith Hoover
V ponedeljek je nenadno umrl na srčni bolezni 53 let stari Keith Hoover s 1250 E. 173 St., mož Catherine, roj. Perish, sin pok. Franka in Alte Hoover v Elkhartu, Ind., brat Dorothy Woods (Ariz.), Vivian Juday, Geraldine Christman, pok. Eleanore Staley in pok. Kenetha Hoover. Pokojnik je bil rojen v Indiani in je bil veteran druge svetovne vojne. Pogreb bo jutri, v četrtek, iz 2eletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. ob desetih dopoldne.
Frank Milavec
Včeraj zjutraj je umrl v Huron Rd. bolnišnici 68 let stari Prank Milavec z 18911 Monterey Ave., rojen v Knežaku v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1923, mož Sophie, roj. Rock, oče Franka Lamosek, Louisa Lamo-sek in Mrs. Raymond (Tillie) Pugel, 6-krat stari oče, brat Johna Milavca in Mary Rodman (oba v Jug.), Frances Valencie (Avstral.) in Josephine Milavec (Italija). Pokojnik je bil član SNPJ št. 142 in ABZ št. 71. Po-
Humphrey dvomi v belo in črno družbo
Predsednik se zavzet za omejitev cen zdravil
WASHINGTON, D.C. — L. B. Johnson je v posebni poslanici Podpredsednik ZDA je trdil. Kongresu “Zdravje v Ameriki” da govori več znakov proti predložil dopolnjen program za mnenju, da obstoji nevar-jzdravstveno skrbstvo v deželi in nost razpada v dve rasno vključil vanj poseben predlog za
RDEČI NAPADLI MESTO V DELTI REKE MEKONGA
ločeni družbi v naši dez'eli.
WASHINGTON, D.C.
poročilu preteklo soboto. Podnredsednik je dejal, da ne greb bo iz Grdinovega pogreb. |ha vlada kriva. če kdai res pride zavoda na Lake Shore Blvd.
omejitev cen zdravil in droži. ^Program predvideva 1.6 biljona Pod-,več izdatkov za te programe kot nredsednik ZDA H. Humphrey .janj^ skupno 15.6 bilijona, je na narodni kdnferenci za sta-j predsednik je opozoril na dej-novania izjavil, da je trditev o stvo. da so Združene države v lem. da se ameriška družba bliža pogledu umrljivosti dojenčkov delitvi v rasno ločeni družbi, be- na 15 mestu na svetu, namesto lo in črno. dvomljiva in je nava- da bi bi]e na iprvern Posianica
jal kar več ugovorov proti njej. ne obsega nobenih dopolnilnih Humphrev je nriznal, da je po- predlogov za Medicare in Medi-treben obsežen in množičen na- ajd predlaga pa sredstva za po-por za odpravo krivic, ki jih trpi sredovanie nadzora nad soočetji veliko število črncev, pa opozo- ^enam gj želijo. Sredstva v ta ril tudi na to. kar je zvezna via- narnen naj bj se povečala od seda v tem pogledu že storila. On daniih 25 na 61 milijonov, je upolovil na tem področju dra-j Pomoč pri skrbi za zdravje do-matične’ uspehe, odkril tudi zna- jenčkov povečuje poslanica od menia. ki Povore prav nasnroti sedanjih 215 milijonov na 1.4 bi-trditvi predsednikove komisije o liiona Predlaga posebni pred-civilnih neredih, objavljenih v sedniški svet za telesno vzgojo.
Hitro so pristavili svoi lonček
WASHINGTON, D.C. — 1
do rasno ločenih družb, to bo petek ob 8.45, v cerkev Marije |krivda naše cele družbe, belcev | maj je predsednik Johnson obja-
črncev. Med znaki, ki govore.vil poročilo komisije o rasnih
Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Napadi na poslaništva in konzulate postali moda
WASHINGTON, D.C. — Do sedaj so bila večinoma jugoslo-
mson preko “vroče lini-2r &a zagotovil, da sta bili v lGp 'J dve ameriški izvidniški a h da pa ni niti enega ameri-eSa letala nad ozemljem ali v ep0sredni bližini Egipta.
Šk aser je na temelju “ameri-
®ga napada” tedaj prekinil z li tudi na druga področja. Pre-j. redne diplomatske odnose,'tekli teden so bili na primer v j. ar je prišlo do napadov drha- Londonu izvršeni bombni napa-s na ameriška konzulata v Alek- di na špansko in zahodnonemško ton *n '^ort Saidu. Washing- poslaništvo in na klub ameriških se je postavil na stališče, da oficirjev. Pri tem so trpela v
in črncev. Med znaki, ki govore,vn poročno Komisije o nroti taki ločitvi, je Humohrey j izgredih, takoj se je oglasil mos-navajal voljnost stotin podjetni-j hovk dnevnik “Izvestja” in pri-kov in javnih vodnikov po vsej j občil članek, ki v n jem opisuje deželi pomagati vladnemu napo-,stanje med našimi črnci in pri-ru pri iskanju novih službenih | ha j a naravno do zaključka, da mest in ustvarjanju središč za,mora Amerika tudi letos priča-razvedrilo mladine, nripravlje-1 kovati izgrede in nemire, ki nest nrivatnih družb in podjetij,bodo vsi izvirali iz rasne diskri-
vanska poslaništva, konzulati in	....
njihove kulturne zgradbe pred- »ri °bnovi in ffradn-ii novih sta-.minacije. met političnih miniranj, bombar-jnovani za P^bivalce slumov, od-J Ker ima dnevnik možnost, da diranj itd. Zdi se pa, da to ne jPiran-ie vrat črnim vajencem v j^Je_°xdobro_Poucen ° stan-lu ravno kulturno udejstvovanje si-
unije strokovnega delavstva. jmed našimi črnci — saj so ame-Bela hiša sama baje ni čisto riški komunisti v vseh vodstvih zadovoljna s poročilom predsed- j črnskih organizacij ali pa vsaj
/v	-
h ^ Naser sam podvzeti potreb- glavnem le vhodna vrata in bliž-e kOrnUo -1_ j-.!_^ L- -1_Ar:ui_: um_:_
Skj^°rake za obnovo diplomat-|nja okna. Nihče ni bil ranjen ne
pr . sb^ov z ZDA, ker je te sam ubit.
£}^lnib Omenjeno priznanje, daj V Haagu na Nizozemskem so Na pn'S° SO(Jelovale pri napadu neznani atentatorji napadli z Stg .glPt, je prvi korak v tej bombami špansko, portugalsko li , *’ Verjetno bodo skoro sledi- in grško poslaništvo. Atentat je tudi drugi.

bil pripravljen na ameriški konzulat v Amsterdamu, v Turinu v
,sl Se selijo iz Indiane Italiji .le bil pa tudi izvršen, v Missouri	Policiji se še ni posrečilo, da
^EVivrnT	bi odkrila atentatorje, sumijo pa,
k^Pili hi ^	Amiši so da so atentati posledice delova-
krov n^„1ZU Seymourja 3,500 a- nja raznib levičarskih teroristič
sv"-6 Zemlje Za 25 družin- 'nih organizacij, tj 2 ” naselbini se mislijo peča-1
pfe ri?,e^arstv°m. Zaenkrat se je 6 kakih 200 Amišev, to le nekaj družin, kajti ■la med njimi šteje stare-
ga oče
Predsednik posreduje za končanje štrajka
WASHINGTON, D.C. — L. B.
vnu^ in mater, 16 otrok in 41 Johnson je posegel v štrajk v ba-
$0 a V W vnukinj, druge pa ni-v°sti manjše.
P.ie
okolici
Veliko
Seymour j a vlada za-
SW zanimanje, ki se je še
tovij^valo, ko so domačini ugo-b da so Amiši pripeljali se-a Predpotopnih kamijonih
bi
l0j
i0p°tilo ,u{	-	*
Glje n ’ v sPada v projšnje sto-hevod'°	b^0	ne oJektrike,
tucjj 0v°dov, ne plina in seveda Itgoy.116 avtomobilov. Lokalna se<Jaj hiti, da si nabavi u; eW) ki jih domačini sploh '”s» »tkoli videli.
Vremenski
prerok
pravu
°blač
kreni industriji, ki se vleče že mesece in mesece ter povzroča deželi hudo gospodarsko škodo. Predsednik je opozoril stavkujo-če, da štrajk že spravlja v nevarnost ameriške vojaške potrebe. Pozval je zastopnike 26 štrajkujočih unij in vseh prizadetih podjetij, naj se odločno lotijo razgovorov za končanje štrajka.
Pogajanja so se začela ob sodelovanju zveznih posredovalcev v Beli hiši ta teden. Štrajka skupno okoli 50,000 delavcev v 22 državah.
Ga ne puste v Ameriko
WASHINGTON, D.C. — Predsednik rodezijske vlade v Afriki lan Smith ni dobil vize za vstop v Združene države, ko je London obvestil Washington, da Smith nima veljavnega britanskega potnega lista.
Rodezija se je ločila od Velike
bi hladnejše, naleta- Britanije in se oklicala za neod-
^ra okolji 0^a^v^ja tempera-^visno državo, ki pa jo Washing-? F,
ton ne priznava.
niške komisije, ker je preslabo ocenila vladne napore v boju za odpravo socialnih krivic.
Neprijetna posledica rdeče februarske ofenzive v Saigonu
SAIGON, J. Viet.
General
prav blizu — bi svoje poročilo lahko priobčil tudi preje ali pozneje. Lahko je pa tudi, da je hotel s svojim poročilom reči, da nekaj ve, pa še ne sme povedati, dokler mu Kremlj tega ne dovoli.
Na oporišču Khe Sanh iščejo podtalne rove
Westmoreland je prepovedal vse' SAIGON, J. Viet. — Naši vo-zabave z udeležbo ameriških jaški krogi mislijo, da se bodo igralcev, pevcev in drugih umet- partizani morda hoteli polastiti ni kov in umetnic. Pokazalo se znanega oporišča Khe Sanh tudi
je namreč v začetku februarja, da je zelo težko organizirati o-sebno varnost tako za gledalce in poslušalce, ko jih je velikokrat zbranih na tisoče na malih prostorih, kot tudi za umetniške skupine, ki navadno napoveduje-io svoje nastope in programe zelo zgodaj. Ta prepoved ni za ved-
no. Generalov štab pravi, da bo
ukinjena, kakor hitro bodo razmere dovolile.
Rdeči so napadli včeraj zjutraj mesto Quang Long v najjužnejši pokrajini republike v delti reke Mekonga. Zasedli so poslopje bolnišnice in okolico, pa bili po nekaj urah od tam pognani s hudimi izgubami. Napadalci naj bi imeli 257 mrtvih, med tem ko so izgube vladnih čet lahke.
WASHINGTON, D.C. — Rdeči v Južnem Vietnamu imajo še vedno iniciativo, vladna stran daje še vedno prednost obrambi, ko je dober del ameriških čet v severnem delu republike, kjer pritiskajo na Khe Sanh močne rdeče sile. Včeraj zjutraj so rdeči napadli pokrajinsko mesto Quang Long in zavzeli poslopje bolnišnice, napravili pa tudi precej škode na poslopjih pokrajinske uprave, ameriškega oporišča in vojaškega letališča. Vse to leži blizu skupaj na jugovzhodni strani mesta, kakih 500 yardov od mestnega središča. Pri napadu je sodelovalo okoli 500 rdečih, ena četa je zasedla bolnico, ostali pa so skušali zasesti vladna poslopja in naprave v neposredni okolici. V mestu samem streljanja skoro ni bilo. Po par urah so prišle mestu na pomoč vladne čete in potisnile rdeče in zasedenega področja.
Mestece Quan Long ima okoli J	’
8,000 prebivalcev in leži med bov obveščevalne službe pretek-rečnimi rokavi in prekopi. V .lo soboto in nedeljo. Dejansko je
njem je bila le mala vojaška po- jP1'^0 le do napada ideče pehote sedka za obrambo vladnih pošlo-jna položaje, ki jih branijo juž-
z miniranjem. Sumijo, da komunisti sistematično kopljejo rove pod samim oporiščem ali vsaj nameravajo storiti kaj takega.
Morda so najdaljši izkopani rovi že blizu prvih naših utrdb.
Zato so začeli marini s poseb- pad na nimi klini vrtati v zemljo, da bi dognali, ali so tla pod njimi že prerita z rovi. Prva poročila pra-
vijo, da rovov še niso odkrili nikjer blizu prve obrambne linije, pričakovali na temelju podat-
pij, malega letališča in bivališča ameriškega osobja, ko so rdeči včeraj zjutraj okoli pol treh napadli z vsaj enim bataljonom, kakimi 500 možmi. Svoj rtapad so usmerili na poslopja bolnišnice, pokrajinske uprave, ameriškega bivališča in pomožnega vojaškega letališča. Oddelek vladnih čet s;e je Lranil s podporo letal, oboroženih helikop terjev in topništva. Sele okoli enajstih dopoldne sta prišla mestu na pomoč dva bataljona vladne pehote. V nekaj urah se jima je posrečilo rdeče pregnati iz bolnice in z ostalega zasedenega področja. Napadalci so imeli skupno 257 mrtvih, med tem ko so bile izgube vladnih čet “lahke”, kot pravi uradno poročilo.
Rdeči so včeraj obstreljevali razna ameriška in vladna oporišča po vsem Južnem Vietnamu, nikjer pa ni prišlo do kakih večjih napadov pehote. Na Khe Sanh, marinsko oporišče v severozahodnem delu republike so včeraj rdeči streljali z granatami in raketami, četudi so ameriška letala ponovno napadla njihove položaje.
Nekateri ameriški vojaški strokovnjaki trdijo, da je čas za na-Khe Sanh dejansko že potekel, ker se bliža čas boljšega vremena, ko bo ameriško letalstvo imelo boljšo priložnost posegati v boj. Splošni napad so
I novietnamske vladne čete. Te so rdečo pehoto zavrnile s hudimi izgubami. Do splošnega napada naj ne bi prišlo zato, ker naj bi rdeči ne imeli zaradi stalnih ameriških letalskih napadov možnosti zbrati za napad potrebne množine vojnih potrebščin in čet.
Poslanik Bunker o položaju v Vietnamu
SAIGON, J. Viet. — Znani časnikar Anderson, ki ga gotovo ne bi mogli karakterizirati za desničarja, je trenutno v Saigonu. Posrečilo se mu je, da je prišel do zasebnih poročil, ki jih naš poslanik Bunker pošilja vsako sredo predsedniku Johnsonu. Poročila so zanimiva zato, ker Bunker odkriva v njih precej optimizma v svojih pogledih na položaj v Južnem Vietnamu in ni tako črnogled kot večina tujih časnikarjev v Saigonu. Glavne misli poslanika Bunkerja o stanju v Vietnamu so sledeče:
V dnevih rdeče februarske ofenzive v Saigonu se je moral tudi on podati v zavetje, ker pa ni nič vplivalo na njegov optimizem. O sedanjem predsedniku Juž. Vietnama Van Thieuju ima Bunker oprezno,
toda dobro mnenje. Trdi, da je Thieu prepričan, da bi komunisti radi dosegli tudi politično zmago, ki se jim zdi važnejša od vojaške. Zato se komunisti tako napenjajo, da bi zmagali politično v Washingtonu.
V glavnem se komunisti držijo tudi sedaj iste taktike kot v vojni s Francijo. Kot takrat francosko, skušajo sedaj zlomiti ameriško odpornost. V ta namen skuša general Giap zadati ameriškim oboroženim silam čim več izgub. Samo to ima pred očmi in ne zmage. Za žrtve, ki jih tako vojskovanje zahteva od komunistov, se ne meni dosti, jih smatra za nujno potrebne. Thieu misli, da bodo komunisti kar naprej skušali udarjati po ameriških četah ravno tam, kjer bo A-meriko predvidoma najbolj
bolelo.
Bunkerjev optimizem gre tako daleč, da misli, da se bo Van Thieu res lotil gospodarskih in socijalnih reform in da se mu bo posrečilo, da ta cilj vsaj deloma doseže. Na spor med Thieujem in Kyjem Bunker ne da dosti. Je svetoval obema generaloma, naj ne dovolita, da bi se njihovi sodelavci trli med seboj.
Škoda je le, da Anderson ne navaja razlogov, zakaj je Bunker optimist. Da bi bilo Bunkerjevo gledanje na stanje v Vietnamu samo plod želja in upanja, je težko verjeti, kajti Bunker je znan kot prebrisan diplomat, ki se do sedaj ni dal ugnati v nobeni zagati. Ravno radi tega ga je Johnson poslal v Saigon, čeprav je mož že nad 70 let star.
Iz Clevelanda in okolice
Zadnje vesti
PARIZ, Fr. — Potniško letalo Air France B-707 na poti iz Čilcja v Pariz je pri pristajanju na otoku Guadeloupe treščilo v hrib. Vseh 63 oseb v letalu je bilo mrtvih, med njimi dva ameriška državljana.
SALISBURY, Rod. — Vrhovno sodišče je potrdilo smrtno obsodbo in njeno izvršitev nad 3 črnimi domačini, četudi jih je angleška kraljica Elizabeta II. pomilostila. Rodezijsko sodišče je izjavilo, da je kraljica obsojence pomilostila na predlog angleške vlade in ne kot suveren Rodezije. Rodezija sc je pred tremi leti uradno odcepila od Velike Britanije in se proglasila za neodvisno drža-
vo.
SAIGON, J. Viet. — Danes je prišlo do spopada med oddelkom 101. ameriške padalske
divizije in bataljonom rdečih 75 milj severno od Saigona. V boju so Amerikanci pokončali
Nagrajeni dekliški trio na Polka Varieties (WEWS) —
V	nedeljo, 10. marca, ob enih popoldne bodo nastopila n a televizijskem programu Polka Varieties tri ameriško-slovenska dekleta, Sue Gornik, Rita Grdina in Debbie Vandam, ki tvorijo trio pod imenom “The Better HaKe”. Nedavno so ta dekleta zasedla prvo mesto v CYO Hi Club nadarjenostni tekmi. Vse tri so dijakinje Regina High šole. Sue Gornik je hčerka, Mr. in Mrs. James Gornik, 131 E. 217 St., Rita Grdina je hčerka Mrs. Josephine Grdina, 261 E. 232 St. in Debbie Vandam je hčerka Mr. in Mrs. A. Vandam iz Lyndhur-sta in nečakinja poznanega radio napovedovalca g. Martina Antončiča.
Raznašalca iščemo—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za dostavo lista od E. 66 Place do E. 76 Street, severno od St. Clair Ave. Starost nad 10 let. Prijavite se v uradu, ali pokličite 361-0628. Zadušnica—
V	nedeljo ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Zimmermana ob 9. obletnici smrti.
“Načrt Most”—
Jutri zvečer od desetih do 12. bo na radio WERE govoril o poročilu Kernerjeve komisije o nemirih, objavljenem preteklo soboto, prof. Case-Western Reserve L. H. Massotti. Na sporedu bo Nicholas A. Bučar za “Načrt most”, pod katerega pokroviteljstvom je program.
Razstava znamk—
Clevelandski filatelistični klub sporoča, da bo v soboto in v nedeljo v hotelu Statler Hilton 40. letna razstava znamk. V soboto bo razstava odprta od opoldne do desetih zvečer, v nedeljo pa od 11. dop. do 5. popoldne. Vstop je prost.
Pogreb—
Pogreb pok. Barbare Jerančič bo jutri ob enih popoldne iz Belding-Webster pogreb, zavoda v Trumbull.
Ir bolnišnice—
Mrs. Theresa Kožuh, 1316 Astor Avenue, se je po dveh tednih vrnila iz St. John’s bolnišnice in se lepo zahvaljuje vsem dobrim prijateljicam za obiske, cvetlice in darila. Sedaj se zdravi na domu pod zdravniško oskrbo.
Johnson prehitel Ful-
56 rdečih, sami pa so imeli pet ! ^righta V zadevi Puebla?
mrtv,h'	I WASHINGTON, D.C. — Ko je
OMAHA, Neb. — Policija je si-iprGdsednik Johnson pregledal noči vzpostavila red v črn- vg0 zapletenost zajetja naše ob-skem predelu mesta, kjer je jveščevalne ladje Pueblo po se-pr'sh* v ponedeljek ponoči •» vernokorejskih torpednih čol-včeraj čez dan do hudih izgrc- njb je ^aboj dal svojemu zaup-dov. Povod za te naj bi dal !niku Ballu, ki je bil nekdaj dr-nastop G. Wallace. Njegov go- ,>avni podtajnik, nalogo, da na vor je skušala skupina mladih !tihem preišče vse okoliščine, ki črncev motiti, pa jo je policija !so vodile do tega neljubega slu-naglo spravila iz dvorane. Pri-jčaja- Ball je obenem prevzel obšlo je do izgredov, uničevanja vezo da ,bo varoval vse tajne do in plenjenja trgovin. Pri tem skrajnosti. ge celo Johnsonu ni
do sedaj dal nobenega pismenega poročila, ampak samo ustno. V Ballovo delo ni posvečen nihče, za grobe podatke pa ve le
je bil nek mlad črnec ustre-
ljen, kar je dalo povod za nove 1 nemire. Odločen nastop policije je sinoči vzpostavil red in mir.
Število tajskih gverilcev raste
državni tajnik Rusk in še par starih diplomatov.
Pravijo, da je Johnson zato odredil temeljito preiskavo v
BANGKOK, Taj. — Predsed- jvsej tajnosti, da prehiti senator-nik vlade Thanom Kittikachorn |ja Fulbrighla, ki hi lahko dobil
je dejal, da je število rdečih gverilcev na Tajskem narastlo že na 2,300, od tega naj bi jih bilo okoli tisoč v severnovzhodnem delu države, ki meji na Laos.
skomine, da njegov senatni odbor za zunanjo politiko začne o slučaju Pueblo podobno preiskavo kot o slučaju Tonkinškega spopada.

AMERIŠKA DOMG . *x>A, MARCH 6, 19GB
m
'iiiEniSfcA Ootmiim
•j: ‘7 St. Ctair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
l*ubh£ded daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fca Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 meseca Za Kanado in deželo izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION SATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 47 Weds., March 6, 1968
Boj za davčni dinar
BESEDA IZ NARODA
V Jugoslaviji imajo federacijo na papirju že od 1. 1945, v resnici so jo pa začeli uvajati v praksi šele po 1. 1965, torej ravno dvajset let prepozno. Rekonstrukcija Jugoslavije na federalni podlagi pa ne gre tovarišem lahko od rok, kar je razumljivo. Diktatura je v rokah partije, partija je pa bila od pred nekaj let organizirana v duhu “demokratičnega centralizma”, pri čemur je bilo demokracije zelo malo, centralizma pa na pretek. Vsekakor se je pred nekaj leti pokazalo, da bo prišlo do upora republik proti federalni vladi, nihče pa ni dosti dal na možnost, da bi republike mogle u-žugati beograjski centralizem, ki tiči v federalni vladi in njenih organih ter gospodarskih ustanovah.
Morda je precej nanesel tudi goli slučaj, da je Jugoslavija v istem času začela izvajati tudi gospodarsko reformo, ki si je postavila za cilj, da prežene inflacijo, spravi gospodarstvo v red in zmanjša gospodarsko odvisnost od tujih trgov in kapitalov. Boj republik proti federalni vladi na eni strani, hoj proti inflaciji na drugi, je po rodil nepričakovane posledice. Poskočila je vrednost dinarja, z njo vred pa tudi boj zanj na vseh gospodarskih in negospodarskih področjih. Reforma je namreč ponovno dokazala to, kar so kritiki jugoslovanske politike že davno trdili, da je namreč rdeči režim prenapel sile; na socijalnem in kulturnem polju Jdvorani. Obeta se nam lep večer, je trošil veliko več, kot dovoljuje zmogljivost jugoslovan-.saj je g Varšek pripravil lep in skega gospodarstva. Centralna vlada je to kmalu uvidela; bogat program. Nastopili bodo da se izmakne odgovornosti, je prevalila stroške za prosvet- t;iani, članice, mladenke, mladci, no in socijalno politiko na tuje rame, največ na republiške, naraščaj ter mali naraščaj. G. Ja-Republike so bile s tem zadovoljne, ker so videle v svoji po- nez Varšek neutrudljivo vadi na-večani pristojnosti zmago federalne ideje nad centraliz-^o mladino in ji vliva veselje do mom. Začele so se pa praskati za ušesi, ko je bilo treba mi- zdrave telesne kulture. Ta naš šiiti na to, kako bodo krile stroške, ki jim nastajajo s pre- telovadni prvak vedno s svojim vzemom zmeraj novih pristojnosti. Začele so škiliti na davč-[navdušenjem in požrtvovalnim ne vire, ki jih ima federacija in jih začele zahtevati zase s|delom daje pobudo mladim in o-sklicevanjem, da to zahteva duh federalne ideje.	[mogoča, da se nadaljuje med na-^
Tako se je začel boj za davčni dinar. Posebno oster in [mi tradicija telovadne panoge nazoren je v odgovoru na vprašanje: kdo naj dobi v roke(športa, ki ima v našem narodu pridobnino, odnosno dohodnino, ki velja povsod za glaven tako pomembno preteklost, direktni davek, tudi pri nas v Ameriki. Federacija trdi, da mora ona odločati o dohodnini, republike pa pravijo, da spa
davke za svoj obratni kapital, saj sploh niso navajene, da bi vednice; on je jezuit.” Tako sem| Jaz sem že opravil filozofske prvak, v pojačanje pa jim doda-federaciji kaj plačevale. Tako bi kmalu nastal spor med re- se srečal s p. Berdenom, seda-[študije, čaka me pa še bogoslov- jo še nekaj najboljših iz 2 slo-publikami, ki plačujejo redno, in tistimi, ki SO V zaostanku, njim superiorjem v Mariboru. V je. Med filozofijo in bogoslovjem venskih in 3 ostalih moštev 1. ju-Spor bi hitro postal politika pravega razreda.	novicijat sem stopil septembra jezuitski gojenci odhajajo za 2 goslovanske hokejske lige.
Še nevarnejši prepir bi nastal pri podpiranju gospodar- 1961. Po 1. letu novicijata pa [ali 3 leta v praktično apostolsko Jugoslovani so poslednja leta sko zaostalih krajev in republik. Sedaj opravlja ta posel fe- sem bil poklican k vojakom v deracija, po novem hi pa odvajale podpore kar republike Macedonijo. Ko sem prišel od Slovenija, Srbija in Hrvatska, verjetno po dogovorjenem vojakov, sem nadaljeval novici-ključu. Ostale tri republike bi pa v znak “hvaležnosti” sa- jat v Mariboru, ker je bil med me sebi predpisovale manjše direktne davke kot severne tem ustanovljen samostojen “slo. tri. Tako bi Makedonija, Črna gora ter Bosna in Hercego- venski distrikt” Družbe Jezuso-vina dobivale na eni strani podpore, na drugi pa same sebe ve s samostojnim novicijatom. nižje obdavčevale, ker so gospodarsko zaostale. To bi bil Ko sem začel v Zagrebu filo-škandal, ki bi potresal vso deželo.
Ljubljana in Zagreb navajata še celo vrsto drugih razlogov, ki naj utemeljijo njihovo stališče. Njihova vrednost no spodbujat misijonske poklice, trpi posebno radi tega, ker se dajo porabiti za vsak boj pro- V pogovoru me je kar javno poti federaciji, pa tudi proti državi kot taki. Verjetno bi vsak vabil v Zambijo. Prizadevanja objektiven opazovalec dvomil o tem, da bi republike bolje P- Rudeža niso ibila zastonj. Prvi ških jezikov. Tam bom ostal šti- razvija, odkar polagoma, a ven-branile reformo kot federacija. Več kot dvomljive vredno- je odšel v Zambijo br. Fostač, ri mesece.	dar rasto umetna drsališča in ni-
Sti je tudi stališče, da bi republike bolje branile gospodar- sledil je p. Kokalj, za njim so od- Zelo me veseli, da je med bral- so več vezani in odvisni od le na-sko edinstVO kot federacija. Da ni mogoče obravnavati vseh šli še trije misijonarji iz Jugo- kami in bralci Ameriške Domo- ravnega ledu, ker zime z dosti republik po enem kopitu, je res, res pa je tudi, da se mora slavije.
vsaka republika smatrati za del državne skupnosti in da ji j Lansko leto je bila uslišana tune more vsiliti svoje volje. Saj je bila Jugoslavija ravno ra- di m°.ia prošnja za slovenski di tega v večni krizi, ker so Srbi preveč izkoriščali državno zambijski misijon. Pred odho-skupnost za svoje narodne interese.	.dom iz domovine sem šel s sku-
Sicer pa boj za davčni dinar še ni končan, čeprav je za- Pino jezuitov na tridnevni izlet enkrat zmagala federacija s svojo zahtevo, da sme obreme- P° Kamniških planinah, se poslo-nitev z dohodnino znašati le 26% in ne več. Ljubljana in vil in j° mahnil v Anglijo, da se Zagreb pravita ,da se ne bosta podala. Kaj pa Beograd? Za- kar se da privadim angleščini.
Zaenkrat večinoma molči, molk je pa najnevarnejše poli- Sprejela me je prav tista druži-tično orožje, tudi na to bi morali misliti v severni Jugosla-;na> ki .ie bila sprejela pred me-
delo. Tudi jaz bom opravljal svoj precej nepredovali, že nekaj let praktični apostolat nekaj let, in sem jih vadijo češki trenerji in sicer v domovini, katero mi je uspehi so vidni. Upali so vsaj na namenila božja Previdnost v drugo mesto, dosegli pa nepriča-Zambiji. Tako Rom kar mimo- kovano, a povsem zasluženo prvo grede spoznaval tudi misijonsko mesto te skupine. Z dobro in po-področje, na katerem bom delo- žrtvovalno igro so uspeli namreč val kot duhovnik-misijonar po premagati vprav na olimpijskem zofske študije, nas je obiskal pa- opravljenem svojem filozofskem ledu zanje doslej nepremagljiva ter Rudež, ki je prišel v domovi- študiju. Te dni odhajam v sosed- nasprotnika Norveško in Romu-
ho republiko Malawi, da se pri- nijo. Vsekakor je to doslej naj-učim enega izmed v našem miši- večji uspeh jugoslovanskega ho-jonu najbolj uporabljenih afri- keja, ki se doma razveseljivo
viji.
lLsi«gS}!3S«
Telovadna akademija Slovenske telovadne zveze
CLEVELAND, O. — Naša mladina, včlanjena v Slovenski telovadni zvezi, se pridno pripravlja za svoj telovadni nastop, ki bo to soboto 9. marca, ob pol osmih zvečer v šentviški farni
LA.
ter, so pa zapeli Happy Birthday. Prav presenečena sem bila, saj
noj tudi p. Kokalja, to je Rehberger jeva družina v Bedfordu. Slovenski misijonarji smo tej verni družini od srca hvaležni za prijaznost in pomoč in misijonsko sodelovanje. Pri Rehberger-jevih sem preživel nekaj več kot 3 mesece. Spoznal sem se tudi z msgr. Ign. Kunstljem, ki mi je
sem bila povabljena na krstijo tudi veliko pomagal, ne pa na praznovanje rojstnega) v Lusako sem prišel 11. sveča-dne.	,na. Prvi teden sem preživel v
Hvala lepa vsem za vse obilne središču našega misijona v lusa-darove, hvala hčeri Jean in zetu gkem predmestju Matero. Vsi Edu Lourin, hčerki Albini in ze- smo veseli, da so se tako lepo u-tu Lovrencu Marsey in družini, Tesničili naši načrti o sloven-sinu Toniju in snahi Lilly Ma- skem misijonu. Bog nam daj še ver, hvala vnukinji Lorici Pase- veliko dobrih sodelavcev! no in celi družinici, hvala našemu prijatelju Paulu Česnu, Andi Tekavec in družini za lepo torto.
Lepa hvala tudi Jou in Vlasti Radisek. Naj ljubi Bog povrne
vine toliko zanimanja za sloven- mraza, ki bi dovoljevale in nare-ski misijon v Zambiji. Bog vam jale naraven led za daljšo dobo, povrni za to! Tudi jaz se vam so redke .Tako so letos predvsem bom oglasil, kolikor mi bo dopu- slovenski hokejisti dosegli v ščal čas. Spominjal pa se vas vzponu novo svetovno lestvico, bom vseh stalno v svojih molit- 9. moštva na svetu. V bodoče vah in se vam vsem v molitev imajo pravico tekmovati v A priporočam tudi sam.	skupini, kjer bo sicer vse trše,
Vaš Stanko Rozman, DJ.	Pa je tekmovati med najboljšimi
Matero Catholic Church , velike čast, četudi tvoriš rep P.O. Box 2527	najboljše amaterske skupine sve-
LUSAKA, Zambia, Africa te. Če jim bodo le sredstva do-_ _ _	^	________ j volj e vala obisk daljnih tekmo-
vanj, razdalje so velike, dinar pa ne preveč vredna reč. Upajmo s hokejisti doma na vse najboljše!
Cleveland, O. — Spoštovani! V B skupini so letos nastopali' Zahvaljujemo se Vam za opozo- Avstrija, Francija, Japonska, Ju-rilo, da nam je naročnina potek- goslavija, Norveška in Romuni-la. Za nadalje Vam prilagam ček ja, ki so se po koncu prvenstva
IZ NAŠIH VRST
za eno leto.
Z Vaše strani je list zelo dober, le naš poštar je včasih počasen in vznemiri moža, kateri mora imeti Ameriško Domovino na mizi pred večerjo.
Vas lepo pozdravlja
Družina Glavan
X. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE
takole razporedile: 1. Jugoslavija, 5 2.. Japonska
3.	Norveška
4.	Romunija
5.	Avstrija
6.	Francija
zmag
Hokej so igrali v novi “Ledeni med seboj
zastopniki.
Prav lepo ste vsi vabljeni, da se v soboto zvečer udeležite te
vsem vašo dobroto in naklonje- palači” v dveh jakostnih skupi-nost z dolgim in srečnim življe- nah. Kot poslednja leta, tekmo-njem. Jennie Maver ali Modic vanje samo ni prineslo večjih -------------o-----	[sprememb v A skupini, je pa pri
Pisma Stanka Rozmana,tekmah prišl° do prijetnih pre-
■	.	.senečenj. Tekme A skupine so
fSOTega zamejskega jbile zelo dobro obiskane. Ame-
misšjonarja	j uka, Kanada, Češka, Rusija in
Švedska so zastopane vedno z LUSALA, 18. II. — Ne vem, če močnimi moštvi in častno zastoje šel moj oče Slavko 7. marca pajo A skupino. Od ostalih mo-11942 na delo v kranjsko tovarno štev te skupine so Finska in obe (Iskra. Morda, ker so bila takrat Nemčiji zmožne
¥.«,	p°f	p":	'iL,« “s
koval spor pri vprašanju, koliko naj znaša dohodnina. Fe-^ki je pripravljena slediti našim
deracija je ia^ovarjala	»7™%™ j™	^ kj“°e njegota"e- kotano zTgralo
stTbiii ljubljanska in zagrebška vlada, ki sta se v bistvu po- 'volje aa delo v bodočnosti. 2e le- “'Sem ro”^" najtepai”^ “pešnL Be^zjcija^e biia od-
_ a • 1	1 M ~ X ~	Ir,	i c \' r* o r Is	I 111 r\ I IQ n - ta in ota Simrnnclra 1 n 1 r-* x r a H n a	1	•> j
Varška!
Maruša Pogačnik
stavili na sledeče stališče, ki ga je kratko opisalo ljubljan- .ta in leta Slovenska telovadna sko Delo 5. januarja takole: “Republika naj bi imela potem, zveza pod vodstvom g. Janeza ko izloči dogovorjeni delež za skupne zadeve v federaciji ii? (Varška žanje lepe uspehe in nje-za pomoč ne zadosti razvitim republikam in območjem, jne telovadne nastope lahko šte-možnost, da samostojno odloča o sredstvih za kritje druž- [jemo med izredne dogodke v na-benih potreb v republiki.”	jšem prireditvenem življenju. Na
Če prav razumemo to stališče, zahteva Ljubljana nič svidenje zato v soboto, 9. marca, manj kot pristojnost za urejanje najvažnejšega direktnega davka; republika naj ga ugotavlja, republika naj odvaja fe-
deraciji, kar pripada federaciji, republika naj z ostankom telovadno zvezo in g-Janeza gospodari po svoje. V načelu se to sliši zelo lepo, toda v praksi je to nevarna past za obstoj Jugoslavije.
Dokler obstoja carinsko in denarno edinstvo v Jugoslaviji, ki spada pod kontrolo federalne uprave, tako dolgo mora federacija tudi skrbeti za miren notranji gospodarski razvoj in ne morda recimo zveza republik, ki bi se samo prepirala in o vsaki pereči zadevi praviloma odločala prepozno, če bi sploh prišla tako daleč, da bi sklepala. Tako govori skušnja. Za miren gospodarski razvoj je treba, da nekdo regulira vsaj glavne davčne vire, pa naj gredo dohodki iz teh virov v to ali ono javno blagajno. Za tak posel je ustvarjena samo centrala, ne pa posamezne republike. Zakaj ?
Samo centrala se smatra za varuha (ne pa kontrolorja!) vsega gospodarskega razvoja in skuša držati njegove tokove v kolikor toliko zadovoljivi harmoniji. Republike za tak posel niso, saj že sedaj trdijo, da so poklicane, da ure-
nem življenju. Pozabila je tudi igrana in Kanada je zasluženo strah, da bi morala v Nemčijo na izgubila z doslej nemočno Fin-delo, kakor so ji grozili spomladi sko. S tem pa je Kanada zgubila leta 1941.	^moznost dobre uvrstitve, na ka-
Po vojski je oče zgradil z ve- tero je upal predvsem Father likim trudom novo hišico na Lo-j Bauer, ki je kot univ. profesor in ob do! osmih zvečer v šentviški iki’ vasici med Kovorjem in Bi- .'Posebni svetovalec reprezentan-
hiši ,naiokl'	f*«'» ™,di! T p°?Ied-
ma sedanji ljubljanski nadškof njih 5 let. (Vecma kanadskega dr. Jože Pogačnik, sem preživel izbranega moštva so univerzitet-
Zahvafa la presenečenje
lepa otroška leta.
-Če bi me kdo vprašal, kje so
ri študentje.)
Tekom naslednjih dni je še
CLEVELAND, O. — Na 22. februarja sem obhajala svoj rojstni dan. Moji otroci in vsi drugi sorodniki so me lepo počastili, za prispevali kar se jim prav od srca zahva-j krščanski
korenine mojega misijonskega Češka poskrbela za razburjenje poklica, bi mu težko mogel po- in presenečenje Rusiji, ki povedati, saj tak poklic navadno slednja leta dominira kot naj-raste tiho in dolgo v človeku, boljša in nepremagljiva hokej-preden ga je opaziti. Pri mojem ska “amaterska” velesila. Češka poklicu so sodelovali vsi, ki so ji je nudila velik odpor in po 38 k dobri in zdravi zaporednih ruskih zmagah na o-vzgoji. V 1. letniku limpijskih igrah ali svetovnih
Hokej, ki se je poslednje desetletje hitro razvil po celefli svetu, je panoga, ki ji množice 'rade slede. Igra sama se spremi-igrali najmočnejši 4 nja, tehnika se izpopolnjuje, tej Kanada ni zmogla pa se priključuje tudi fizična p°' kljubovati boljšim Rusom, ki so vdarjenost tega moškega športa ^po trdoživem kanadskem uporu (četudi v Kanadi ponekod tudi prve tretjine v drugi in tretji ženske igrajo ta naporni šp»rt)-z boljšo vzdržljivostjo in uspeš- Zadnja leta je telesni dotik med nimi kombinacijami nasuli v ka- igro vse večje in večje važnosti-nadsko mrežo kar pet golov. Ve- Včasih izavro tudi temperamem liko vlogo je odigral ruski vra- ti, pride do prekrškov in kazni-tar, ki ga kanadski strelci niso oboje pa poleg tehnične plati do-in niso mogli premagati... Če da k magnetu, ki je v hokejski komu, se Rusom pozna obilen in igri nuden gledalcem. Presene-oster trening, čigar posledica so tilo je letos, da so v A skupi11* precizne kombinacije, zaključe- vsi narodi igrali ostro, a vends1 ne z ostrimi in efektnimi streli fair. Le sem in tja je prišlo d° na nasprotnikov gol. Trdijo, da surovih momentov. In v mirne.l' insko moštvo igra skupaj že leta ši igri je predvsem Kanada le' in to dobršen del leta. Kot dr- los presenetila in se je letos ° žavni uradniki, oficirji in usluž- prala večnih očitkov, da i£ia bend armije nimajo težav in pregrobo, saj je bila letos v sko skrbi glede zaslužka, so takore- pini menda med manj kaznov‘‘ koč po ukazu športnega saveza nimi zastopstvi.
“mobilizirani”, kadar jih žele. I Češka in Rusija ter del'1'" Sicer pa menda ne delajo kaj Švedska igrajo hitro, premišhe prida drugega, kot trenirajo in no kombinacijsko igro hokej1' igrajo hokej, plača teče, igrati pa posebno Rusija, ki je pred čes je tudi bolj prijetno kot delati, povsem zaslužila zlato zmaf5°v Vse je torej preskrbljeno zanje no medaljo. Kanada se je bolLj in družino, vse izbrano dobro in častno, z malo več sreče bi ‘ plačano, pa vendar so “čisti ama- lahko zmešala štrene in vlS . j terji”. Vsi ostali kažejo s prstom red prve trojice, pa je v ^ na tak amaterizem, le medna- konkurenci tudi tretje mest°n-lV rodni olimpijski odbor meži, ne speh za pojačeno moštvo 11 vidi dogajanj zadnjih let, ali pa študentov, ki so jim knjig6 Pr nihče nima korajže z jasno trdit- hokej drugo. Rusom politi611* vijo in sodbo na dan. Zakaj ne stem državnega športa ^v0. za vse ista merila in enaka pra- narekovan in podpiran od *.
ogromnimi dota61-
lim. Moja vnukinja Lorica Pase- gimnazije v Kranju sem se se- prvenstvih je morala Rusija pred no je naprosila g. Tonija Petkov-Jznanil z g. Jož. Žužkom, ki je po- Češko kloniti. Zmaga je prinesla ška, da se me je spomnil in česti- stal moj duhovni vodja. Ta me trenutno zmedo in prvim štirim tal na svojem radio programu.1 je seznanil tudi z g. dr. Alton- tudi nova upanja, ker zmagoval-Prisrčna hvala! Prišla je sem iz zom Levičnikom, ki je pri svojih no mesto ni bilo še zasedeno. Če-Marylanda s 3 otroci in je pri ..92 letih bil duševno neverjetno ška je dokazala, da je tudi v ho-
___j__________,___j________J_______ __ t ___________,	jsvojih starših Edu in Jean Lou- svež. Veliko mu dolgujem. keju Rusija ranljiva in premag-
jajo gospodarstvo na svojih področjih, molčijo pa o tem, kaj |rin. Njen mož je bil prestavljen j Prelomnico V mojem življenju Ijiva.
bi Storile	za	VSO	jugoslovansko	gospdarsko	skupnost.	Ako,na Portoriko. Njena mlajša hčer-	pa pomeni spoved pri g.	Matiju	j Bile pa so tekme same dokaz
bi torej	republike	postale	gospodar	v	davčni	politiki, bi	po-jka je bila v nedeljo, 5. februarja,'Noču na Brezjah, ko sem	imel 14	velike popularnosti tega zimske-
vsod videle in branile le lastne koristi, za skupne bi se bri- krščena v cerkvi Brezmadežnega let. Pri spovedi sem tega duhov- ga športa, pokazale pa nonovno
Spočetja Marijinega. Ob tej pri- nika prosil, naj mi svetuje,1 h ka- velik napredek evropskih mo-ložnosti smo obhajali tudi moj.terim redovnikom naj bi šel. “V štev. Tekme velikih so bile raz-rojstni dan.	| kateri samostan bi pa rad šel?” prodane, nekatere že davno pred
Zvečer, ko sem se odpravljala	me je vprašal- —‘ “Oče,	k jezu-	začetkom iger. Da je bila nape-
domov, so se zbrali vsi v eni sobi	itom bi šel.” — A tako.	če mi-	tost res velika, je dokaz to, da
okrog, lepo obložene mize s torto sliš k jezuitom, potem pojdi k so bila prva tri mesta odločena na sredi. Ko sem jaz stopila no- spovedniku nasPr°ti moje spo- šele na zadnji dan tekem, ko so
gale le z besedami. Do kakšnih anomalij bi lahko prišlo, pove kar zadeva z dohodnino.
Ako bi pri dohodnini imele republike zadnjo besedo, bi naravno vsaka sama zase določila svojo davčno stopnjo, recimo 26(1 ali 28', ali 32'; itd. Poleg tega bi še odvajale federaciji njen delež. Kdo pa jamči, da ga bodo res odvajale. Ali ne bi bile v večjem zaostanku? Rabile bi pač federalne
vila?
Vrstni red A skupnie je bil sledeč:
1.	Rusija — 6 zmag, 1 poraz
2.	Češka — 5 zmag, 1 pora;:,
1 neodločeno
3.	Kanada — 5 zmag, 2 poraza
4.	švedska
5.	Finska
6.	Amerika
7.	Zahodna Nemčija
8.	Vzhodna Nemčija
jrncnU'
post3'
ve) nudi z
mi vse, kar se na zapadu je profesionalizem. Torej -ja amaterizem, tudi olimP*.lc^. farza, z različno mero in cena različne udeležence. E*1*01 j.
dru6imiLmdc>»-
za
moč s korcem kom za iste usluge in
Vsekakor je hokej v Gren
obin in tud1
spet nudil lepe, napete "' gl, dramatične trenutke in do ■»	da je čas, da se osnuje me ^
Zelo zanimivo je bilo tekmo- ska liga, v kateri naj bi Jg* vanje B skupine, ker sta v njej merika, Kanada, češka, ‘ ^ za tekmovali tudi Japonska (tam se in Rusija, z vsaj »"'m. c-bodo vršile prihodnje, XI. olim- začetek že pijske igre) in Jugoslavija, kate- Predlogi so
moštvo so tvorili bo oblikovalo in
Jedro nekaj letih bodo taka ^ ^ se- med novim in starim sve 0
re olimpijsko moštvo so v glavni večini Slovenci, jugoslovanske reprezentance stavlja moštvo Jesenic, ki so že gosta in neizbežna. 11 let jugoslovanski hokejski	*
enim,
z dvema klu *°	_
padli, začeto de 6
rMpredstW
ge in v
pak
AMERIŠKA DOMOVINA,
^r*nk Javh-Kems
SPOMINI OB TRIDESETLETNICI PRIHODA V AMERIKO
Leta 1906. še nismo imeli v . ženiti rojene mladine, ki bi
bila
pohajala v višje šole. Ce si
potreboval tolmača za anglešči-U°> si ga moral skoro z lučjo is-. ab' Louis J. Lausche, George °ston, Mary Boston, Mary Gr-mova: ti so bili neprestano na ftijah in po bolnišnicah, da so ° mačili za starejše, ki niso bili esei angleškega jezika. Večer-
nih šol
za angleščino ni bilo, saj
moški delali po jeklarnah po ur na dan, ženske se pa ubi-3 e s hopicami otrok in s stano-a oi (boarders), torej bi bila s oro vsaka šola odveč.
^ločujoči možje so bili poleg 2e omenjenih trije Grdini: An-.0n. John in Jakob. Zlasti Anton n ^0Ln sta bila delavna pri pod-.°lnih društvih in bila vodilna
trgoVl
J°e, oba
ca- Oba Gornika, John in
gust,
Jern
Kauška, Anton in Av-
so se pečali s trgovino. ei Knaus in Frank Zakraj-
sta bila ob St. Clairu glavna .re^Poevalca zemljišč in gra-e ia novih poslopij. Oba Kor-prv^' ^rank rn Gašper, posebno i sta bila delavna pri prosto-*Se n^h društvih, obenem z in p'6111 ^ntonom Benedikom 0^ r a n k o m Hudovernikom. ^ enil bi lahko še druga imena v:i trgovcev, gostilničarjev, la°^r^VOValnih tovarniških de-^ ^ Cev, ki so vsi ustvarjali slo-/nsko naselbino ob St. Clairu, ugi zopet v Newburghu, Col-nwoodu in v West Parku, ubili so se že tačas ljudje . stare in mlade, med cerk-^enjake in med liberalce, ven-p3r ^nnje niso bile strogo ločene, bj! Uekaterih društvih, kakor je ž a«a primer Slovenija, je pri-, Sele pozneje do strožje ločitve
Juhi
^ ov. Priznamo lahko že zdaj
^a so različne stranke med Slo-
nci v Clevelandu navzlic raznim
rom
Verskim in političnim nazo-
^ Primeroma mirno živele ^uga poleg druge, čeprav se še lo,aj 0h basa do časa pojavi v a nth listih vihar, ki se konč-^foleže. Narodni domovi v Vs ,roP°h so dokaz sodelovanja va- strank, kadar gre za res tai n° narodne ustanove, prav ako dol laciia Sl,
dokazuje podporna organize - -mvenska dobrodelna zve-
vSeha Se Lončno damo Slovenci hlor ^rePrtbanj pogovoriti in Pm0010 sedeti pri isti mizi, če-srilo si različnih mišljenj. j)re^ hudega fanatizma, ki bi r^t 3 v škodljivo trajno sov-baijV°’ v Clevelandu nismo poz-
VensptVa ^ava> Triglav in Slo-^ram 1 ^ok°t so gojila petje in So Sea^kol na cerkvenih korih listj . Urdi v petju bodoči teno-Slejap v!0Pranistiri j e. V angleška nec./vs^a je malokateri Slove-hio Premikajočih slik nis-ske j °2riaL, torej so bile sloven-i)ega^re na odrih velikega vzgoj-V h°niena za narod.
Vetlc terLvenem oziru sta Slo-lužili fari sv. Vida z Nthi	družinami, razkroplje-
toP° VSe^ vzl10dni strani me-kufg,r ^ara sv. Lovrenca v New-7'
Vs0tn bujski standard je bil med kot ■ ^''ebivalstvom dosti nižji, Stho ^ ^anes. Po stanovanjih stbo ^^hi plinove luči, kurili lok(jQ ■ rvm^ aH premogom; ma-L‘lef0 Je uP°rabljal elektriko ali ^lobnj1' ^°ški smo nosili trde V)	(“halb cilindre”, “der-
, navadi so bile dolge pri-Jio pq. rke' Čistilcev oblek nis-dikaia2riall; gospodinja nam je hlače na vsake kvatre. J'*,	1 e smo nosili iz celuloi-
nske go hodile k maši po ^ do]„S? V slarokranjskih rutah List i',!' ,<sP0drecanih” krilih. valjevai °Va Unmovina” je na-kai—	zmerno katoliško smer,
Kerže. Naročnike smo imeli raztresene po vsej Ameriki, zlasti mnogo jih je bilo v Lorainu, v Pittsburghu in v Chicagi.
Meseca septembra sva se vpisala z John J. Grdinom v večerno trgovsko šolo v Spencerian Business College, da bi se učila knjigovodstva in bankirstva. Plačal sem šolnino naprej za par mesecev, a sem moral to učenje opustiti, ko sem 2. oktobra zapustil Cleveland na povabilo znanca Rev. L. Klopčiča in odšel v Calumet, Michigan, za urednika pri slovenskem tedniku "Glasnik”.
Teden pred mojim odhodom iz Clevelanda se je zbrala v tiskarni pri Lauschetovih majhna skupina uslužbencev in par drugih prijateljev z namenom, da ustanovimo hranilno društvo po zgledu čeških posojilnih in stav-binskih društev na Broadwayju. Vsak ud bi prispeval v skupno blagajno deset dolarjev mesečno, denar bi posojevali na prve vknjižbe. Nobeden navzočih ni vedel natančnih pravil o poslovanju podobnih organizacij, zato smo izvolili odsek, ki naj poizve pri Čehih potrebne podrobnosti, izvoljen sem bil za tajnika tega odseka. Teden dni pozneje sem odpotoval, zato svojih bankirskih zmožnosti tačas nisem mogel uporabiti. Bil pa je to prvi poizkus, med clevelandskimi Slovenci ustanoviti hranilnico, Kar se je zgodilo dvajset let pozneje z ustanovitvijo Slovenske posojilnice (leta 1916.). Pet ali šest let poprej so drugi rojaki ustanovili zasebno hipotekarno društvo (Mortgage Co.), kate-temu so plačevali redne vsote na mesec. Tajnik je bil Avgust Haff-ner, ki je bil navzoč pri našem sestanku leta 1906. Iz tega društva se je porodila North American banka (leta 1920.).
O poteku slovenskega in jugoslovanskega bankarstva v Clevelandu bi bilo potrebno spisati poseben članek, za katerega pa še ni čas, zlasti še ne v tej težki dobi, ko je nemogoče izreči neodvisne in objektivne sodbe nad voditelji, delničarji in vlagatelji naših denarnih podjetij.
Na prvi konvenciji. Ivan Molek
Na poti v Calumet sem se ustavil v Waukeganu, Illinois. V Opekovi dvorani v North Chicagu, ki jo deli od Waukegana ie ulica, se je vršila konvencija K r a njsko-Slovenske Katoliške Jednote. Kot časnikarju so mi dovolili vstop na zborovanje. Navzoč sem bil prvič pri konvenciji slovenske podporne organizacije. Društvo sv. Vida št. 25 v Clevelandu so zastopali trije Grdini: Anton, Janez in Jakob. Seznanil sem se s poznejšim svakom Paulom Schnellerjem, ki se mi je zdel izmed vseh delegatov najbolj amerikaniziran in najbolj vljuden govornik. Čudil sem se nekaterim delegatom, da so se tako silno razburili radi malenkostnih zadev, dočim so bila druga, za narodno izobrazbo važna vprašanja sprejeta ali oklonjena brez vseh debat. Od tistega leta (1906) sem bil navzoč pri desetih konvencijah večjih Jednot in Zvez; pri vsaki se je porabilo polovico časa za stvari, ki niso bile nikake važnosti ne za organizacijo ne za narod; dostikrat so osebni prepiri med poedinci povzročili debate, trajajoče po več dni. Vendar se z nastopom v Ameriki rojene mladine poslovanje zborovanj vrši dostojneje in civiliziranemu narodu primerneje.
(Dalje prihodnjič)
*ak%0 ■
vpeljal že Klinc in zasledoval duhovnik
Najvišji vrh Britanije
LONDON, Vel. Brit. — Najvišji vrh na Britanskih otokih je Ben Nevis, ki se dviga 4,406 čevljev visoko.
Iz BARAGOVE DEŽELE
MARQUETTE, Mich. — Baragova dežela je še vsa zasnežena. Skoro vsak dan sneži vsaj toliko, da obdrži pokrajino res snežno belo. V Marcjuettu so vpeljali cestne buse. Zdi se, da se bo splačalo. Severni del mesta z državno univerzo in močno katoliško naselbino okrog farne cerkve sv. Mihaela, ki jo je bil postavil podjetni bivši postulator v Baragovem iprocesu msgr. Jožef Zryd, preden je bil imenovan za direktorja duhovniškega dela A-meriškega kolegija v Rimu, je sedaj povezan s centrumom mesta. Tu bo najmočnejši promet, zlasti še, če bi univerzitetna štu-dentarija dobila popust, kakor ga imajo otroci do 12. leta in mi nad 60 let, samo en dime. Drugi morajo odšteti vozniku en kvo-der. Poletni obiskovalci Baragove prestolice, ki bodo obiskali za letošnjo s t o 1 e t nico Baragove smrti njegov grob v kripti stolnice sv. Petra, bodo tudi opazili, da so vse ceste okoli katedrale lepo asfaltirane. — Jezero Superior je še močno zamrznjeno.
v slavni Rochester, čeprav imajo doma v družini zdravnika, zeta dr. Conley-ja. Pričakujemo jih te dni nazaj v Marquette. Mr. Stupar je pa že sporočil, da so zdravniki ženo našli bolj zdravo kot njega. Naj obema izprosi njihov sosed Baraga (njihova hiša je blizu katedrale) še dosti srečnih, zdravih let.
BARAGOVA SVEČA že krasi oltar v Baragovi kripti, kakor je to želel sedaj upokojeni škof Noa. Svečo sedaj imenujemo Noa-Baragova sveča. Ko sem ga lani spomladi šel prosit, če bi prevzel pokroviteljstvo nad romanjem h Gospe Sveti za 1200-letnico pokristjanjenja Sloven-
drobiža s harmonikami glasbeni biser, ki bo zazibal občinstvo pod zeleno lipo, v dišeči gaj, kjer zopet bodo ptičice, ptičice vesele pesmice prepevale, pesmi žvrgolele,
in se nam bo zdelo, “da sem v raju.” — Koncert je namenjen sopminu škofa Friderika Barage za stoletnico njegove smrti. Svečo bosta prinesla za to priliko iz Baragove kripte v Cleveland Mr. in Mrs. Stupar, ki sta bila u-radna nosilca sveče po Evropi. Pred začetkom koncerta bo Fr. Wolf na odru pozdravil prijatelje in častilce škofa Barage v Clevelandu in prižgal svečo, kakor je to storli 27. julija 1967 v Solnogradu, kjer je bila sveča vlita.
BARAGOVA SVEČA bo istega dne kakor popoldne koncert (21. aprila), dopoldne pri Mariji
cev in mu povedal, da bomo pri-Wnebovzeti v Collinwoodu. Prežgali posebno svečo v Solnogra- častiti g. župnik Viktor Tomc bo du (Salzburg), odkoder je prišel ob 8. dopoldne blagoslovil in pri-sv. Modest in pri Gospe Sveti žgal svečo. Sveča ostane v cerkvi (Maria Sail) na Koroškem, kjer vse popoldne. Sv. mašo ob pol 11. je sv. Modest pokopan in v spo-tbo imel Fr. Wolf, ki bo pridigal min, da je tisto vero prinesel Ba- o pomenu sveče. Fara Marije raga v te kraje, je bil škof Noa |Vnebovzete bo s tem slovesnim tako vnet za to idejo, da je na- prižiganjem Baragove sveče vdušeno rekel: “Jaz se hočem u- praznovala spomin 100-letnice deležiti te proslave ne samo s Baragove smrti, 1200-letnico po-
Vedno lepo oblečeni fant od fare pokroviteljstvom, ampak ibom | kristjan jen j a Slovencev in tako
Tony Vesel, ki je v službi na ladjah, ki prevažajo železno rudo iz Marquetta v Cleveland in drugam, še uživa svoje zimske počitnice. Večkrat ga srečaš v Baragovi kripti, od časa do časa po-
svečo jaz kupil in imenujem Mr. |v sedanjem letu vere, ki traja do in Mrs. Jožefa Stupar za moja 29. junija, ponovno skušala po-zastopnika, da nosita svečo in jo globiti vero v srcih svojih žup-prineseta v Marquette, da bo Ijanov. Romarji z Baragovo sve-krasila oltar v Baragovi grobni- čo po Evropi leta 1967 in romarji ci.” Baragov zgodovinar pri Ba- jv Baragovo rojstno deželo 1966 trka na vrata pisarne Baragove ragovi zvezi Fr. J. Wolf je napi- šo vabljeni, da se udeležijo sv. zveze, z redkimi besedami odri- sal.za letak o tej sveči informati-!maše ob pol 11., ko bo g. župnik
ne “za Barago” kakšen petak in ga spet vidiš na kaki lepi prireditvi ali pa pri Stuparjevih, kjer se radi ustavijo tukajšnji redki Slovenci. Sedaj je Tony vsak dan v bolnici in dela družbo očetu, ki je bil pred kratkim operiran in te dni ga je zadela še delna možganska kap. Oče je rodom tam od Cerkniškega jezera. Stu-parjeva oba, Jože in Jožefa, sta že drugi teden ,y , Rochestru y Minnesoti. Tam je tista slavna klinika, o kateri gre glas, da vsakega pozdravi. Jože ni nič tarnal o kaki bolezni, Mrs. Stupar je pa lani bila pri tako slabem zdravju, da se je že zdelo, da ne bo mogla pomagati možu nositi Baragove sveče po Evropi. Romarji smo se naj prej e ustavili v Lurdu in od tam dalje se je zdravje vsem romarjem krepilo. Za vsak slučaj sta sedaj oba šla
ven članek o pomenu sveče in o ponovil obred prižiganja sveče, poteku prižiganja v Solnogradu, Tisti, ki imajo spominske Bara-pri Gospe Sveti, v Ljubljani in v'gove svečice, naj jih prinesejo kraju Baraga tu v Michiganu. fs seboj in bodo ponovno blago-Članek pojasnjuje 10 slik s to-Ulovljene in prižgane. Vsekakor pografičnim zemljevidom Koro-'pa glejte tozadevno župnikovo o-ške. Letak dobijo te dni vsi čla-jznanilo v farnem glasilu Marije ni Baragove zveze, morda so ga Vnebovzete.	‘ lV
Kaj pa Baragov SVETNIŠKI
že med tem dobili. Noa-Baragova sveča bo priro-
PROCES? Kakor znano, se je
mala na koncert MALIH HAR- proces začel lani 15. marca. Po MONIKARJEV, ki bo,v nedeljo, |večnem mečkanju je predsednik 21. aprila, na prvo nedeljo po ve- Baragove* zveze msgr. Scherin-liki noči, v šolski dvorani pri Sv. 'ger končno odločno udaril po Vidu v Clevelandu ob pol 4. po- mizi:	“Ako se proces ne začne
poldne. Koncerti malih harmoni- vsaj do 15. marca ...” ne vem, karjev v Clevelandu imajo že kaj je rekel, da bo potem sto-
sloves. Zbor malih harmonikarjev leta sem uči in vodi njihove koncerte z vso umetniško nadarjenostjo Rudi Knez. Ko se bo o-menjeno nedeljo odprl zastor na
ril. Proces se je začel in je bilo že več sej. Potem pa — če, ostanemo še nadalje v pesniških izrazih — “pomlad je šla od nas. vzela ga je zima mraz.” Vodilni
šentviškem odru, bo Rudijeva milwauški dnevnik je 16. decem-taktirka spet pričarala iz tega bra 1967 zapisal o Baragovem
NOV NAČIN ODSKOKOV — Ameriška letalska pehota uvaja nov način skupnega odskoka iz letal, ki omogoča točnejše pristajanje na določenem mestu.
procesu v dolgem uvodniku: “Canonization machinery seems to grind along with painful slowness ...” (Milwaukee Sentinel, Dec. 16, 1967, str. 20), proces je počasen, hrešči, da človeka kar boli. So, ki rečejo: Ce bi bil Baraga Italijan, bi bil že svetnik. Naj kratko odgovorim na take o-pazke. Tudi jaz sem prepričan, da bi bil Baraga že svetnik, če bi bil Italijan. Zakaj? Ker italijanski narod vse drugače moli k svojim svetniškim kadidatom kot pa mi Slovenci. Tam so toliki tisoči, ki živijo res iz vere, ki se zatekajo k svetniškim kandidatom s polnim zaupanjem, z gorečo molitvijo. Vem, da nekateri cikajo na to, da je papež Italijan. Papež in Rim nimata s svetniškim procesom prav nič opraviti, dokler ne pride ta v Vatikan. Proces za Barago pa se je komaj začel v Marquettu. Gornji očitek je samo znak nevednosti. S tem ne bomo procesu nič koristili. In tudi ko bo proces v Rimu končan v komisiji, papež ne proglasi nikogar za svetnika, če ni najprej e dveh in potem še dveh u-radno potrjenih čudežev. Dose-daj nimamo za nobenega slovenskega kandidata niti enega potrjenega čudeža.
Vsekakor pa proces mnogo pripomore, da imajo verniki več vere in zaupanja do kandidata. Father Bruno Korošak, frančiškan, koroški Slovenec, sedaj profesor na frančiškanski univerzi v Rimu (Antonianum) in ki že dolgo let dela v Vatikanu v uradih za kanonizacije, mi je rekel: “Nič se ne bojte, da ne bi bilo pravočasno čudežev za Barago. Tudi ni nevarnosti, da ne bi dobro tekel proces tu v Rimu. Baraga je že sedaj znan tu v središču apostolskega procesa. Ampak škofija naj nam pošlje materijal škofijskega procesa. Mi šele na tem materijalu začnemo delati.”
Trenutno zimsko spanje procesa je posledica sprememb, ki se dogajajo tu v škofiji. Jeseni je škof Noa prosil sv. očeta za razrešitev službe. Tako prošnjo mora po novih določilih poslati sv. očetu vsak škof, ki se mu bliža dopolnitev 75. leta starosti. Noa je dopolnil to starost nekako za božič 1967. Komisije za škofijsko sinodo, za “fund drive” in drugo, so s polno paro delale, da bi se moglo to delo izvesti pred upokojitvijo. Člani sinodalnih in drugih odborov so tudi člani ka-nonizacijskega tribunala. Sinoda in drive se ne moreta odložiti, proces pa lahko malo počaka. Potem se stalno pojavljajo opazke takozvanih progresivnih duhovnikov: “V novi cerkvi ne rabimo svetnikov” in podobno. Ne-osnovane ideje blodnjakov bodo škodovale vsem svetniškim procesom. (II. Vatikanski koncil priporoča češčenje svetnikov.)
Napačno bi bilo iz gornjega sklepati, da je v Marquettu vse oblačno. Imam tudi DOBRE VESTI. Kakor sem že sporočil, je imenovan za Marquette novi škof, Karel Salatka. Dne 26. februarja je dopolnil 50 let. Dose-daj je bil 6 let pomožni škof v Grand Rapids. V Marquettu bo inštaliran 25. marca. Bil sem menda prvi, ki sem ga iz te škofije obiskal. Prinesel sem mu nekaj literature o sedanjem stanju Baragovega procesa. Mislim, da je sedaj tudi že v pismeni zvezi z nadškofom Pogačnikom. Pomožni škof Lenič v Ljubljani v nekem pismu omenja: “Vse upanje je sedaj v novem škofu.”
Torej čakajmo z upanjem. Sel sem h generalnemu vikarju in mu pokazal na nekatere pomanjkljivosti in ga rotil, ne samo prosil, naj napravijo spremembe glede oseb, ki delajo za proces. Fr. Bruno je mnenja, da bi se škofijski procesom mogel izvesti v enem letu. Ponavljam: vse upanje je sedaj v novem škofu in imamo dovolj razloga za močno upanje .. .
V teku meseca marca se bodo razposlala pisma za novega škofa. Podpišite jih in pošljite novemu škofu. Novi škof bo vedel,
_______________________V
f
da to pismo ni kako očitanje njemu, saj bo komaj prišel na škofovski sedež. Dalo mu bo pa vaše pismo še več odločnosti. Brezpredmetno in rajši škodljivo bi bilo brskati nazaj, zakaj že ni proces v Marquettu končan. Ne vmešavajmo se v stvari, ki niso v našem področju.
Geslo za bodočnost v Baragovem gibanju naj bo: spoznavajmo Baragovo čednostno svetniško življenje. To nas bo utrjevalo v prepričanju, da je on svetnik v nebesih in posebno naš pri-prošnjik. Zatekajmo se z vsem zaupanjem k njemu s prošnjami. Naš Gospod je vsakega prosilca za čudežno pomoč najprej vprašal, če ima vero vanj. Tudi pri prošnjah za Barago moramo imeti trdno vero, da bo Baragova prošnja pri Bogu za nas uslišana. Baragovi prijatelji s tako vero in takim zaupanjem ne bodo štedili pri gmotnem podpiranju Baragovega svetniškega procesa.
Rev. Joseph Godina
------o.—.
Na Češkem mora hudo vreti
PRAGA, CSR. — Števila sej glavnega odbora Komunističnih partij so dober barometer za politično življenje v komunističnih državah. Zato vsi mislijo, da se mora v Pragi goditi za kulisami nekaj posebnega, kajti po novem letu zaseda skoraj vsakih par tednov glavni odbor KP. Tudi ta teden se vrši seja, seveda v tajnosti.
Help Wanted — Female
WOMEN ASSEMBLERS
neighborhood plant has openings for women who can do light assembly, packing and machinery operation. Some previous experience required.
VALEN MFG. CO.
6725 Machinery Ave. one block north of St. Clair off E. 70 St.
____________ (49)
2enske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko, da bi skrbela za 3 otroke na E. 68 St. Kličite po 6. uri 432-1759.	(50)
Gospodinjska pomočnica
za družino odraslih in za pomoč dvema ostarelima dobi zaposlitev. Mora živeti v družinskem domu. Vsa oskrba in plača. Kličite 391-5078.
(4,6 mar)
Iščemo snažilko
Moderno poslopje v mestu išče snažilko uradov. Oglasite se pri Frances Gross, 666 Euclid Bldg. Lobby, ob 4.15 pop., od ponedeljka do petka.	(48)
Čistilka
Iščemo žensko za čiščenje pri fotografu. Oglasite se v Tališ Studio, 7106 Superior Ave. telefon HE 2-0040.
(47)
MALI OGLASI
Slovensko gradbeno podjetje
išče unijsko pleskarsko firmo za barvanje novih stanovanjskih blokov na 797 Babbitt Rd.
MILAN JAGER 486-8844	944-0755
(48)
Stanovanje iščem
Iščem 4 ali 5 sobno čisto stanovanje, od E. 65 do E. 74 ceste, blizu St. Clairja. Kličite 431-4136, po 5. uri pop.	—(47)
Stanovanja v najem
Na E. 63 St. se oddajo tri stanovanja, vsako po 3 sobe in kopalnica. Za pojasnila kličite 442-4479
(47)
Stanovanje dobi
Opremljeno 6-sobno stanovanje v okolici Superior in E. 35 St. dobi brezplačno zakonski par (tudi z nekaj otroci), ki bi v zameno upravljal večje število stanovanj. Priporočila potrebna. Kličite 751-6255 po 5. zv.
wmWkA ^Movina,
Sir Arthur Conan Doyle:
r
IZGUBLJENI
SVET
C|THE LOST WORLD)
i
Wjrjrjrjtrjgrjgrwjrj3rj0rjr£
Poročal bom tudi svoječasno o neki orjaški ptici, ki je nekoč Challengerja podila do naše-
skalovja, dokler se ni skril v indijanskih jamah — bila je to velika ptica tekavka, dosti višja od noja, s kraguljim vratom in divjo glavo, pravo mrtvaško lobanjo. Ko je letel Challenger v zavetišče po stopnicah navzgor, utegnila ga je še zasledovalka kljuniti v nogo, in udarec divjega, zakrivljenega kljuna mu je tako gladko odbil peto na čevlju, kakor da bi to storilo dleto. To pot vsaj ni odpovedalo naše sodobno orožje; velikanski ptič (meril je od glave do nog 12 čevljev in se je imenoval phoro-rachus, kakor je zagotovil vpe-hani, a navdušeni profesor) se je zgrudil zadet iz puške lorda Rox-tona na kup z Vihrajočim perjem v smrtnih krčih, toda srepe, rumene oči so nas še vedno nepremično gledale. Menda mi bo še sojeno nekega dne zagledati to plosko hudobno lobanjo v posebni vdolbini med drugimi lovskimi spomini na zidu stanovanja sredi trga Albany v Londonu. Ne smem naposled pazabiti še nekaj dodati o toxodonu, 10 čevljev visokem velikanskem guinejskem mrjascu z nazven štrlečima zakrivljenima čekanoma, ki smo ga ustnelili ob svitanju na obali, medtem ko je pil ;z jezera.
Vse to bom nekoč podrobneje popisal in se posebno* rad spomnil pri poročilu o teb razburkanih dnevih prelepili poletnih večerov, ko smo ležali vsi v dobrem prijateljstvu pod brezo-blačnim modrim nebom sredi visoke trave na robu gozda, pasli oči po čudnih pticah, ki so krožile nad nami, in vedno novih živalih, ki so prilezle iz svojih lukenj, da nas ogledajo, medtem ko so se šibile nad nami veje pod krasnim sadjem, in so gledale poleg nas iz trave čudne, ljubke cvetlice. In te dolge, mesečne noči v čolnu sredi lesketajočega se velikega jezera., ko smo gledali začudeno in plašno velike
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
LIQUOR STORE
Large Circle bar room. Fully air conditioned. Vicinity Clybourn — Damen — Diveraey.
Call 625-2408
(47)
RESTAURANT-PIZZERIA By owner. Fully equipped. Choice comer location. 2 busy streets — southwest. 4 room apartment on premises. $3500.	548-0300
(47)
COCKTAIL LOUNGE 600 N. just E. of Michigan Ave. Good business. Selling because of death, $8,500. firm.
539-0878 Sat. or Sun., only
(48)
GROCERY STORE By owner. Well established. Excellent business location. Vicinity Armitage-Spaulding. Good money maker. $15,000.
486-9676
;	(47)
kroge, ki jih je na vodi sprožil katerikoli iz globine prihajajoči pravljični nestvor; ta zelenkasti sijaj, ki nam je kazal daleč v globini, na meji večne podvodne teme zopet novo nepoznano žival. Vse te prizore morata pozneje natančno zopet oživiti moj spomin in moje pero.
Toda — me boste vprašali — čemu to opazovanje in obotavljanje, ko bi morali vi pa vaši tovariši imeti podnevu in ponoči samo eno brigo in misel, kako bi se vrnili. Odgovorim na to, da smo vsi neprestano delo-va!i v tem pravcu, toda vse naše prizadevanje je bilo zaman. Ugotovili smo prav kmalu predvsem dejstvo, da nam Indijanci sploh niso marali v tem oziru priskočiti na pomoč. Sicer so nam bili vedno prijatelji, in, lahko bi se celo reklo, naši pokorni sužnji, a čim smo jim dopovedali, naj bi nam pomagali pripraviti in prenašati brv, s katero bi se lahko premostil prepad do stoži-častega vrha, ali čim smo od njih zahtevali jermene pa ovijalke, da si spletemo potrebne konop-ce, so nam vedno prijazno, a neomajno odrekli. Smehljali so se nam, mežikali, zmajali z glavo, in tako je stvar vedno zaspala. Še stari glavar je ostal na-pram nam vedno neizprosen, samo Maretas, mlajši glavar, kateremu smo rešili življenje, nas je zamišljeno gledal ter z znaki kazal, da mu je žal, ko nam delajo zapreke. Od svoje odločilne zmage nad opicami so
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
MALE HELP
HEADERMAN
OPERATOR
Prefer experienced man or solid die National headers, but will train, if necessary.
0 TOP RATES
O GOOD INCENTIVE PROGRAM
• FRINGES
Apply in person to
FERRY CUP 8 SET SCREW CO.
2151. Scranton Road Cleveland, O. or call 216—771-2533
(47)
HELP WANTED
li
JANITORS - DISHWASHERS NIGHT CLEANERS - MAIDS
PICK HOTEL CORPORATION is seeking people for permanent work in brand new building, older or semi-retired men or women at BELL TRAINING CENTER, Lisle, Illinois.
Call Mr. HARRISON 971-1050
An Equal Opportunity Employer
nas smatrali domačini za nadnaravna bitja, katerih čudno cer-kasto orožje je bilo poroštvo nepremagljivosti; prepričani so bili menda, da jim ostane sreča mila, dokler bomo mi živeli pri njih. Radodarno so ponudili vsakemu od nas drobni, rdečekožni ženici in posebni stanovanjski jami za slučaj, da bi pozabili na svoj rod ter ostali za vselej na planoti. Začasno smo torej ži-yeli v popolnem prijateljstvu, čeprav smo imeli vse drugačne želje; vsekakor pa nam je bilo jasno, da moramo varovati načrte o begu v skrivnosti, ker smo imeli vzroke bati se, da Indijanci naposled lahko poskusijo nas zadržati kar s silo.
, Kljub nevarnosti dinosavrov (ki pravzaprav ni bila posebno velika podnevu, ker so to, kakor sem že menda omenil, izrazito ponočne živali) sem dvakrat obiskal tekom zadnjih treh tednov naše staro taborišče, da pogledam našega zamorca, ki je še vedno čakal spodaj ob vznožju •skalovja. Žejno sem ogledoval velikansko ravan v upanju, da bom videl, kako prihaja toliko pričakovana pomoč. A široka, s kaktusi posejana ploskev je ostala neobljudena in prazna do daljne črte bambusovja.
“Saj kmalu pridejo, massa Malone. Preden mine prihodnji teden, se Indijanci vrnejo, prinesejo konopce pa vas potegnejo navzdol.”
Tako mi je veselo kličal naš izvrstni Zambo.
O priliki drugega obiska sem moral prenočiti na samem daleč od tovarišev in sem doživel na poti nazaj dokaj čudno srečanje. Vračal sem se po dobropoznani poti in bil menda kako miljo od pterodaktilskega močvirja, ko sem zagledal, da se mi bliža neka neznanska, nenavadna stvar. Bil je to mož, ki si je nataknil iz bambusa spleteno zvonasto ogrodje ter korakal kakor zaprt v velikansko kletko; Ko šva trčila drug v drugega, sem se začudil še bolj, ker sem spoznal lorda Johna Roxtona. Smuknil je, ko rn,e je videl, iz svojega zabavnega oklepa in stopil smehljaje se k meni, a se mi je zdelo, da jc nekam v zadregi.
“No, mladenič,” je rekel, “kdo bi bil mislil, da vas tu lahko srečam.”
“Kaj pa tu delate, za Boga milega?” sem vprašal.
“Na obisk grem k prijateljem pterodaktilom,” je odgovoril.
“Čemu pa?”	v’ \
“Zanimive živalce so, kaj ni
res? Samo niso družabne! Tujce presneto nevljudno sprejemajo,1 kakor se najbrž spominjate. Zato ' sem nataknil to kletko, da ne bodo preveč pozorne napram meni.
“Kaj pa hočete v močvirju?” Nekam nezaupno me je pogledal in se mu je videlo na obrazu, da se obotavlja.
“Ne mislite menda, da ne sme nihče biti ukaželjen razen profesorjev?” mi je slednjič rekel. — “Tudi jaz raziskujem te ljubke živalce. Menda se vam bo zdel ta vzrok dosti tehten.”
“Ne zamerite moji radovednosti,” sem odvrnil.
Postal je zopet kakor navadno dobre volje in se zasmejal.
“Ne zamerite tudi vi, mladenič. Grem samo, da ulovim za Challengerja piščanca teh vražjih ptičev. To je zame pripraven posel. Ne, hvala, nič mi ni treba pomagati. Mi s to kletko ne morejo do živega, vi pa niste zavarovani. Na svidenje torej, vrnem se menda v taborišče, še preden se bo zmračilo.”
Tako sva se ločila in sem videl, ko sem se ozrl, kako roma Rox-ton v svoji pletenki po gozdu.
Če se je lord John ob tej priliki nekam nenavadno obnašal, je nastopal Challenger še vse
bolj čudno. Povedati moram, da [bila nad vse smešna slika, katere se je menda zdel izredno privla- ne bom tako izlahka pozabit čen indijanskim ženicam, in zato !Kar se tiče Summerleeja, je bil
je vedno nosil košato palmovo vejo, s katero se jih je branil kakor muh, če je postajala njih pozornost preveč nadležna. Challenger, ki je po prstih stopical kakor sultan iz komične opere s tem znamenjem svoje oblasti v roki, z razmršeno črno brado, in za njim cel sprevod indijanskih deklet s širokoodprtimi očmi v svojih pičlih oblekicah iz stru-gane drevesne skorje — to je
zatopljen v raziskovanje za pl*3' noto značilnih mrčesov in pl‘c in je posvetil nagačevanju ter opredelitvi dnevnega plena ves tvoj čas (z izjemo onih, dokaj dolgih ur, ki jih je namenil Challengerju: neprestano mu .]e namreč očital, da nas še vedno ne more rešiti naših težav).
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovi'
xv

Romanje ameriških Slovencev v letu 1968
Pridružite se skupini romarjev, ki jo vodi Rov. ODILO HAJNŠEK OFM. Obiskali bomo FATIMO, LURD, RIM, VIŠARJE in druga znana božja pota v Evropi, videli pa tudi BENETKE, CELOVEC, LJUBLJANO in več drugih zanimivih mest. SPREJEM PRI EV. OČETU BO GOTOVO ZA VSAKOGAR ENO NAJBOLJ ZNAMENITIH DOŽIVETIJ. V Rimu bomo ogled »vali sveto kraje m zgodovinske zanimivosti 5 dni. ODHOD IZ NEW YORK-a z JET LETALOM DNE 5. JUNIJA 1968.
Voznina tja in nazaj z vključenimi vsemi stroški potovanja je $585 Potovanje ureja potniška pisarna, ki se ji prijavite:
KSLIMDEB WORLD TRAVEL
6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 Pilone: 451-4148 589 East 185 Street, Cleveland, Ohio 44119 Phone: 531-1082
■
JV a. znanilo in jZahnJala.
Z neizmerno žalostjo v naših srcih nazn anjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po daljšem bolehanju za vedno zapustil in v Gospodu preminul naš srčno ljubljeni soprog, skrbni oče, stari oče, brat in stric
MONEE
For sale by owner. 3 bdrm. ranch home with att. 2 gar gar. on lyi acre of land. On Rt. 54. Taxes $219 per yr. Allis Chalmers tractor & equip, inch $17,500. Owner moving to Florida.	Call LO 3-8465
(48)
Lge. tri-level on acre. Vz brk. Vz frame. 3 bdrms. 2M> bath. bsmt. pan. rec. rm.-bar-frplq. 2 car ht. gar. fenced in play area. Lge. patio-deck, gas ht., cent, air cond. cpt., etc. Nr. shop., sch., trans. $34,500. 3 mi. So. Fox Lake.	546-4216
(47)
CHARLES HOČEVAR
Svoje mile oči je za vedno zatisnil 26. januarja 1968 in odšel k Bogu v večno srečo, kamor želimo priti tudi mi.
Dragi pokojnik je bil rojen 12. oktobra 1888 v vasi Pleš, fara Hinje na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 55 leti. Bil je Član društva Dom št. 25 ADZ, društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ in društva Najsvetejšega Imena pri fari sv. Lovrenca.
V	času druge svetovne vojske je izgubil sinova Antona in Ladija, ki sta padla dne 13. in 17. januarja 1945, prvi v bojih pri Luksemburgu, drugi na Japonskem. Sedaj so zopet združeni v srečni večnosti.
Nepozabnega pokojnika smo pokopali 29. januarja 1968. Iz Ferfolijevega pogrebnega zavoda smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Lovrenca, od tam pa po slovesni pogrebni sveti maši na pokopališče Kalvarija k večnemu počitku.
V	dolžnost si štejemo, da se prisrčno zahvalimo častitemu gospodu Arthurju Zanutiču za daritev sv. maše ob asistenci diakonov č.gg. Johna Crawforda in Thomasa Luckeya, za molitve in žalne obrede v pogrebnem za vodu in na pokopališču, zlasti pa za obiske tekom bolezni in za podelitev sv. zakramentov.
Najiskrenejšo zahvalo naj sprejme tudi č. g. Francis Baraga, ki je blagega pokojnika tekom bolezni obiskoval na domu, ga tolažil in pripravljal na srečno zadnjo uro.
Iskrena hvala tudi č. g. J. Slapšaku, ki je bral za pokojnika sv. mašo zadušnico pri Sv. Juriju v South Chicagu, kjer je bil prav takrat na obisku.
Našo toplo zahvalo naj prejmejo člaui društva Najsvetejšega Imena, ki so skupno molili sveti rožni venec ob krsti pokojnika in se tako najlepše od njega poslovili.
Prav lepa hvala dobrim sorodnikonii ki so nosili krsto pokojnika. Naj jim ljubi Bog povrne to naklonjenost. Najlepša hvala vsem, ki so prišli pokojnika pokropit in molit za večni blagor njegove duše, vsem, ki so darovali za svete maše in v dobrodelne namene, vsem ki so poklonili lepo cvetje in vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Iskreno smo hvaležni za številne izraze ustmenega in pismenega sožalja, ki nam je bilo v veliko tolažbo. Posebej hvala našim pozornim kanadskim sorodnikom, ki so prišli pokojnika pokropit in se od njega poslovit.
Prisrčna hvala tudi vsem, ki so se udeležili pogreba in pogrebne svete maše in ki so spremili nepozabnega pokojnika na pokopališče Kalvarija, prav do njegovega groba.
Iskreno zahvalo naj sprejme Fcrfolijev pogrebni zavod za skrbno ureditev pogreba in za ljubeznivo postrežbo.
“O Jezus, ki si svoje lastno trpljenje na Križu prenašal voljno in vdano za naše odrešenje, daj mu delež svojega neskončnega zasluženja in sprejmi ga med svoje izvoljene.”
Tebi, nepozabni soprog, skrbni oče, ljubljeni stari oče in brat, pa želimo miren počitek v ameriški zemlji. Ohranili Te bomo v najlt‘pšem spominu do konca naših dni!
Srce Te kliče, v duhu gleda ljubeči, vdani Tvoj obraz,
zdaj luč nebeška Te ogreva, ljubeče gledaš dol’ na nas!
Žalujoči:
soproga MARY	hčerki ALBINA por. MOHAR
sin CHARLES	m BETTY ANN por. PEARL
snaha IRENE, zeta ALBERT MOIINER in RALPH PEARL devet vnukov in vnukinj
v Sloveniji brat JANEZ •» sestra MARIJA HOČEVAR v Denverju, Colo. sestra JENNIE por. SADAR ter ostalo sorodstvo Cleveland, Ohio, 6. marca 1968.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	IIEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Roa(* KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
V LEDU — Slap ob cesti pri Bergamu v Italiji je bud spremenil v led. Za Italijo Uidi v zimskem času nekam den” občutek.