List 28.
Gospodarske stvari.
Vranični prisad huda nadloga kmetijstvu.
Kmetovalec je skoro celo leto razpostavljen hudim posledicam vremenskih uim. Tako tudi letos. Nedavno je deževje nagajalo , da mnogi niso mogli send dobro domii spraviti, zdaj pa uže jim druga nesreča preti po hudi vročini, vsled katere tu in tam boleha živina, in tu v prvi vrsti stoji tista nagla bolezen, ki vso kri ustrupeni, posebno možgane, vranica, pa tudi druge dele života zalije in se kužni črm, navadno vrancni prisad ali vrančni saje vie (Anthrax, Milzbrand) •menuje.
Na prošnjo, ki je „Novicam" iz Dolenjskega došla, svetujemo gospodarjem, kako se je treba obnašati proti tej bolezni.
Spozna se ta bolezen prav lahko : Ob enem času ali kmalu zaporedoma in z enakimi znamenji živino napade in jo tako naglo umori, da je včasih v malo urah zdrava in mrtva. Mrtvo truplo začne silo naglo gnjiti. Iz začetka napade najraje najbolj močno in dobro rej eno živino. Ko se bolezen v kak hlev pri-tepe, umori rada več živine; včasih ves hlev sprazni.
Ko živinče zboli, se začne tresti, posebno na zadnjem koncu života, gobec postane bolj vroč in večkrat se zapazijo na gobčevi koži črnkaste lise; živina neha jesti in prežvekovati; o začetku je blato trdo, kmalu pa postane mehko, in je včasih s črno krvi j o zmešano, ritnikje hudo zatekel in s strjeno krvijo zasađen; scavnica je večidel črnkasta in gosta, včasih cel6 s črno krvijo zmešana, večkrat pa samo kri črno kot oglje ali saje, in gosto kot kolomaz (šmir) živina šči (črmasta krvomoča). Včasih se tudi po koži izpustijo otekline.
Čeravno se ta bolezen pod mnogovrstnimi podobami prikaže, vendar je vedno ena in ista bolezen in obstoji v popolno sprideni krvi, ki se zdaj na ta, zdaj na uni del trupla zaleti, ondi zastaja. -Najde se toraj pri raztelesovanji na tej bolezni bolne živine kri v vseh žilicah črna in gosta, vranica večidel, a ne vselej, bolj velika, črna, s krvijo napojena, in v cevi h, v ledji ali okrog ritnika je Črna kri zasedena, kjer vece ali manjše lise napravi.
Vzrok te bolezni je posebno velika vročina, katera živino včasih tudi v hlevih zadene, če proti solncu leže, da ves dan solnce va-nje sije, kakor tudi, če so hlevi  z živino  preveč nabasani in presoparni,
in se malo ali celo nič ne prezračijo. — Pa tudi na paši živina večkrat veliko vročino trpi, če se pase na solnčnih krajih, kamor solnce zelć pripeka, ravno tako tudi, če se živina v hudi vročini preveč goni ali če mora pretežko delati. Taka vročina je pa posebno takrat škodljiva, kedar živini pijače primanjkuje. — JRavno tako je tudi spridena in sparjen** klaja in slaba •mlačna voda iz luž, bajarjev ali miak vzrok te bolezni; pa tudi nečisti zrak, ki se večkrat napravi, če v hlevu preveč gnoja leži, — če hlevi nimajo oken, da bi se mogli prezračevati.
Odvrniti se ta bolezen mnogokrat more, če se vse na tačko stori, česar je potreba, da se odvrnejo ravnokar popisani vzroki; ozdraviti jo pa, ko je živina uže zbolela, je velika velika težava.
Ob času, ko uže začne živina na tej bolezni tu in tam bolehati, naj se močni in dobro rej eni živini manj in tudi manj tečne k laje daje, vendar je pa lahko prebavljive klaje treba; najbolja je frišna trava, tudi repa, korenje, pesa je dobra, dobra suha klaja naj se osoli. Na pašo pa se sme goniti živina le zjutraj in zvečer, ko ni vroče; močvirnatih, lužnatih in pre-solnčnih pašnikov treba se je ogib*ati. Hlevi naj se vedno dobro cedijo in prezračujejo, ko živine ni v hlevu, nikdar ne smejo hlevi z živino prenapolnjeni biti, da niso presoparčni; če so prenapolnjeni, mora se nekoliko živine v kako šupo ali na kak drug senčni kraj postaviti. Ce hlevi proti solncu leže, naj se krog in krog zelene veje postavijo, da vročina tako v hlev ne pritiska, nikdar ne sme v hlevu preveč gnoja ležati* Mrzle in čiste vode se mora živini večkrat ponujati, o veliki vročini najmanj štirikrat na dan; voda naj se osoli ali s kisom (jesihom) zmeša, ali se da zelnice ali repnice živini večkrat pit, ali naj se nezrelo sadje stolče in za pijačo ali za zobanje daje. Živina, če je mogoče, naj se d& v tekoči vodi vsaj enkrat na dan skopati; treba je pa paziti, da se pri tem ne prehladi; če pa ni blizo tekoče vode, naj se živina z mrzlo vodo vsaj enkrat na dan polije in potem s slamo do suhega drgne. Živina, ki vozi, se ne sme nikdar ob času te bolezni v silno vročih dnevih vprezati,
Kedar je pa kužni črm kako živino uže napadel, naj se zdrava od bolne loči in drugam pre3tavi ; pregledati je treba na tanko vso čedo, da se nobena bolna med zdravo ne postavi. Koj o začetku bolezni naj se bolni živini, posebno dobrorejeni, na vratni žili pušča (8 do  12  maselcev krvi).    Poliva naj  se  živina na
224
vsako drugo uro po vsem životu z mrzlo vodo, in naj se potem s slamo dobro drgne. Za pijačo naj se jej daje večkrat na dan okisane vode; če pa noče piti, se jej more maselc jesiha v poliču vode trikrat na dan noter vliti. Jesti naj se d& živini cel6 malo in le frišne klaje. Tel oh naj se živini prej ko je mogoče v pod-vratnik zavleče. Vrh tega se daje živini v vodi raztopljenega s o lit ar j a pol lota, kafre pa polkvintelea z moko in vodo, v testć zmešanega; v hudi sili vsake • «dve uri, sicer pa trikrat na dan.
Potreba pa je, da se vsak človek varuje, ki se z bolno ali mrtvo živino pečd, da se na kako vižo ne rani ali pa z gnojem, s krvijo, s slinami ne oskruni, ker je to strašno nevarno.
Crknena živina se hitro odpelje in se s kožo vred 6 čevljev globoko zakoplje, ali pa se še le po tem previdno odere, ko se je popolno shladila.
Meso in nobena reč se od take živine, če se je tudi pobila, nikdar ne sme vživati, ker je to uže veliko ljudi v grob spravilo.
Hlev in vse orodje, s katerim je bolna živina v kako dotiko prišla, mora se skrbno p o cediti, z lugom zmiti in zidovje pobeliti, tla, kjer je bolna živina stala, se morajo nekoliko skopati in hlev z žveplom pokaditi, potem kakih 14 dni odprt pustiti, da se prevetri.
Ker je vrančni prisad z e 16 kužen, zato je dolžnost vsacemu gospodarju, da kar brž naznani županu, ko mu je kako živinČe zbolelo, da on to ces. okrajni gospćski vedeti dd, katera potem stori, kar postava veleva.