DOMŽALE, 1 7. JUNIJA 1 994 • ŠT. 6, LETNIK 32 GLASILO OBČINE DOMŽALE Z ljubeznijo nas vse zberite, požegnajte in pokopljite, tako bi radi počivali med vami in pri cerkvi spali. (Karel MAUSER) V Ihanu, 12. junija 1994 110-letnica Godbe na pihala Domžale Takole slovesno Je bilo na parkirišču ob 110-letnlcl Godbe na pihala Domžale 22. maja 1994 popoldne; skupaj z domžalsko godbo so nastopile še godbe iz Mengša, Kamnika, Vevč, Moravč In skupina ma-žuretk V SLAMNIKU PREBERITE Z veliko dobre volje proračun občine sprejet II. Razpis stanovanjskih posojil občine Domžale Adam Ravbar tudi letos Oj ta slamnik - občina Domžale na starih fotografijah Uspešen nastop mengeške folklorne skupine na Madžarskem Praznik slovenske državnosti Spoštovani slovenski državljani in domžalski občani, ob dnevu državnosti, 25. juniju, vam želim v samostojni državi Sloveniji višjo kvaliteto življenja ob urejeni in za državljane organizirani in delujoči državi. Vabim vas, da s človeško toplino, poštenostjo, doslednostjo in strpnostjo svoje sposobnosti in del časa namenite za izgradnjo naše države! Zgraditi moramo tudi notranjo strukturo naše domovine na državnem republiškem, upravnem regionalnem in (samoupravnem lokalnem nivoju. Postavitve nujno potrebnega novega lokalnega nivoja brez jasno opredeljenih drugih nivojev in celo brez upravnih okrajev je neresno in zato ljudje niso bili proti novim lokalnim skupnostim (občinam), celo v središčih sedanjih občin, temveč proti nejasnostim in nedorečenostim. Postopnosti in jasnega prehoda v novo organiziranost oz. strukturo državne in lokalne uprave ni bilo in je še vedno ni. Težko si predstavljam, da bi bili ljudje proti novim občinam, ki niso nič drugega kot tiste celovite sedanje krajevne skupnosti z lastnimi pristojnostmi, odgovornostmi in finančnimi viri. Tak sistem je možno vzpostaviti tudi v okviru sedanjih občin. Izločiti je potrebno še preostale državnou-pravne funkcije (najprej policijo, obrambo, inšpekcije, geodezijo), združiti nekatere krajevne skupnosti in jim dati samostojnost za krajevne (mestne) zadeve. Morda bi bil to eden od načinov postopnega prehoda. Občino Domžale čakajo v letošnjem letu pomembne odločitve in naloge. Morali jih bomo uresničevati kljub težavam zaradi nedorečenosti preoblikovanja uprave. (Soodločali bomo o koridorju avtoceste Ljubljana-Celje, odločno moramo reševati prometno problematiko na cesti M10 (sti-ripasovnica Depala vas-Čr-nuče, obnova skozi Dob, prehodi, križišča, peš poti) in preseči (nerealne) zahteve posameznikov, izdelati moramo nove plane (črne gradnje, sedanje in prihodnje potrebe) ter strategijo razvoja občine, reorganizirati javne službe in družbe, dokončati plinifikacijo in še kaj ter seveda realizirati letošnji proračun. Preseči moramo zapiranje in delitve v krajevne in lokalne okvirje. Hočemo iti v Evropo, hočemo biti povezani z Ljubljano, Gorenjsko, želimo si sodelovanja na Kamniško bistriškem področju in se hkrati prestižno in zgodovinsko zamerljivo lokalno prerekamo, namesto da bi sodelovali v tej relativno majhni in čudoviti Sloveniji. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine Občine Domžale mag. TOMAŽ ŠTEBE, dipl. inž. OB DNEVU DRŽAVNOSTI Lipa pa kar raste! Spoštovane občanke in občani! Mandat Skupščine občine Domžale po volji ljudstva, ki jo vodim, se je iztekel maja letos. Po sili zakona to telo še deluje do vzpostavitve oblasti novih občin, zato sem še vedno vaš predsednik in v čast mi je, da vam vsem ob prazniku državnosti čestitam. Čestitam, ker smo DRŽAVO ohranili pri ŽIVLJENJU in smo na to lahko ponosni. Želim, da bi vam ob tem prazniku, ki smo ga v naši občini vedno spoštljivo praznovali, napisal kaj spodbudnega za popotnico novim občinam (čeprav se stvari malo zapletajo), nanizal rezultate prve demokratično izvoljene oblasti po vojni, se malo pohvalil, pa mi je beseda ob pogledu na »lipo državnosti« pri avtobusni postaji v Domžalah, ko sem razmišljal o tem tekstu, kar zastala. Ste opazili, da lipe, ki smo jih zasadili pred leti, kar rastejo, so vedno višje in bolj košate. Celo plevel, ki se razrašča pod krošnjami, jih ne ovira več. Tudi opore so postale drevesom bolj v napoto kot v pomoč, saj so že tako krepke, da zlahka kljubujejo vetru zdaj z ene zdaj z druge strani. Pa mi, ki smo jih sadili in blagoslavljali (ali pa tudi ne), se ob pogledu nanje spomnimo njihove simbolnosti, svojih obljub, vznesenosti? Smo jim sledili v rasti PARLAMENTARNE DRŽAVNOSTI? Ali tudi DEMOKRACIJA v novi državi raste kot zasajene lipe, ali jo vso skriven- čeno in podhranjeno komaj ločimo od političnega plevela in smo v strahu, da jo stari vrtnarji ne pokosijo, še preden se razvije v drevo? Morda se meni in mnogim med vami, ki smo bili »zraven« in smo še »na oblasti«, ne spodobi kritizirati trenutka in stanja ob tem velikem prazniku naše države. Pa vendar, položaj in preteklost ne odvezujeta od dejstev, ne opravičujeta molka ne dovoljujeta potvarjanja. Čas je, da izmerimo dalj in stran političnega trenutka in pogledamo tudi neprijetnim resnicam v oči. (Nadaljevanje na naslednji strani) SO LB - BANKA DOMŽALE d. d. Vedno v službi podjetništva, obrti in občanov LB - Banka Domžale d.d. kot soustanoviteljica Družbe za upravljanje LB MAKSIMA predstavlja »Lastninjenje in lastninski certifikati« Stran 9 29. MAJA 1994 SMO GLASOVALI V Mengšu ZA, drugje PROTI Na podlagi Odloka Državnega zbora Republike Slovenije je bil v nedeljo, 29. maja 1994, izveden referendum za ustanovitev občin. Republika Slovenija je bila razdeljena na 340 referendumskih območij, med katerimi jih je bilo devet z območja sedanje občine Domžale: Črni graben, Dob, Domžale, Dragomelj-Pšata, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radomlje in Trzin. Volilci so na vseh referendumskih območjih, razen Dragomelj-Pšata, odgovarjali na vprašanje: ALI STE ZA TO, DA SE NA NAŠEM REFERENDUMSKEM OBMOČJU USTANOVI OBČINA. Vprašanje volilcem 27. referendumskega območja Dragomelj-Pšata pa se je glasilo: ALI STE ZA TO, DA SE USTANOVI OBČINA: 1. NA NAŠEM REFERENDUMSKEM OBMOČJU DRA- GOMELJ-PŠATA, 2. NA OBMOČJU, KI OBSEGA NAŠE REFERENDUMSKO OBMOČJE DRAGOMELJ-PŠATA IN REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE DOMŽALE. Volilci so glasovali tako, da so na glasovnici obkrožili ZA oz. PROTI, na referendumskem (Nadaljevanje na naslednji strani) NAPREDI TRGOVINA, d. d. NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI /lamnik Domžale 7 DOM UPOK. DOMŽ. 60 47 0 47 47 34 9 4 78,3% 100% 72,3% 19,1% 8,5% 8 ZDRAV. DOM DOMŽ. 583 246 0 246 246 87 149 10 42,2% 100% 35,4% 60,6% 4,1% 9 OS. ŠOLA DOMŽ. 516 213 0 213 213 73 135 5 41,3% 100% 34,3% 63,4% 2,3% 10 OS. ŠOLA DOMŽ. 790 387 0 387 387 124 251 12 49,0% 100% 32,0% 64,9% 3,1% 11 OS. ŠOLA RODICA 454 242 0 242 242 100 139 3 53,3% 100% 41,3% 57,4% 1,2% 12 SRED. ŠOLA DOMŽ. 404 182 0 182 182 69 111 2 45,0% 100% 37,9% 61,0% 1,1% 13 GASIL DOM STOB DO 460 259 0 259 259 109 137 13 56,3% 100% 42,1% 52,9% 5,0% 14 KNJIŽNICA DOMŽ., D 328 162 0 162 162 66 93 3 49,4% 100% 40,7% 57,4% 1,9% 15 OŠ VENCLJA PERKA DOM 764 402 0 402 402 163 227 12 52,6% 100% 40,5% 56,5% 3,0% 16 DEL UNIVERZA DO 881 300 0 300 300 90 202 8 34,1% 100% 30,0% 67,3% 2,7% 17 BIFE KIVI DEPALA VAS 317 257 0 257 257 111 146 0 81,1% 100% 43,2% 56,8% 0,0% 18 OSN. ŠOLA RODICA 863 534 0 534 534 238 277 19 61,9% 100% 44,6% 51,9% 3,6% 19 GASIL. DOM SREDNJE 524 277 0 277 277 147 122 8 52,9% 100% 53,1% 44,0% 2,9% 20 OSN. ŠOLA PRESERJE 935 571 0 571 571 318 251 2 61,1% 100% 55,7% 44,0% 0,4% 21 GASIL. DOM HOMEC 1 515 405 0 405 403 347 48 8 78,6% 100% 86,1% 11,9% 2,0% 22 GASIL. DOM HOMEC 1 401 287 0 287 287 225 56 6 71,6% 100% 78,4% 19,5% 2,1% 23 OSN. ŠOLA IHAN 1198 568 0 568 567 227 310 30 47,4% 100% 40,0% 54,7% 5,3% 24 SAMOSTAN M. LOKA 246 200 0 200 200 80 114 6 81,3% 100% 40,0% 57,0% 3,0% 25 DEL. DOM VIR 947 579 1 580 580 356 214 10 61,2% 100% 61,4% 36,9% 1,7% 26 VRTEC VIR 781 419 ' 2 421 421 205 206 10 53,8% 100% 48,7% 48,9% 2,4% 27 UPRAVA PAPIR. KOL. 1007 622 . 0 622 622 323 276 23 61,8% 100% 51,9% 44,4% 3,7% 901 GLAS. PO POŠTI 0 28 0 28 28 16 12 0 100% 57,1% 42,9% 0,0% 999 PREDČ. GLASOVANJE 0 102 0 102 102 60 39 3 100% 58,8% 38,2% 2,9% skupno število volišč: 29 Referendumsko območje 30 - MORAVČE št. vol. glasovalo od- v vol. po s SKUPAJ neve- imen. imen. potrd. GLAS. danih ZA PROTI ljavne 2904 2207 1 2208 2207 483 1660 64 76,01% 100% 21,88% 75,22% 2,90% št. vol. glasovalo od- volišče v vol. po s SKUPAJ neve- imen. imen. potrd. GLAS. danih ZA PROTI ljavne 1 KULT. DOM MORAVČE 626 458 0 458 458 138 300 20 73,2% 100% 30,1% 65,5% 4,4% 2 GOST. NAD LOGOM M 418 322 0 322 322 81 230 11 77,0% 100% 25,2% 71,4% 3,4% 3 PRI URANKARJU - GABR 224 179 0 179 179 23 153 3 79,9% 100% 12,8% 85,5% 1,7% 4 PRI MARČUNU, NEGASTR 235 221 0 221 220 66 150 4 94,0% 100% 30,0% 68,2% 1,8% 5 ZADR. DOM KRAŠCE 449 284 0 284 284 58 214 12 63,3% 100% 20,4% 75,4% 4,2% 6 GASIL. DOM PEČE 242 199 0 199 199 11 185 3 82,2% 100% 5,5% 93,0% 1,5% 7 DOM KRAJANOV VELIKA 177 150 1 151 151 46 100 5 84,8% 100% 30,5% 66,2% 3,3% 8 PISARNA KRAJEVNE SKU 455 309 0 309 309 39 267 3 67,9% 100% 12,6% 86,4% 1,0% 9 PRI VALENTINI LAVRIN 78 72 0 72 72 12 57 3 92,3% 100% 16,7% 79,2% 4,2% 901 GLAS. PO POŠTI 0 1 0 1 1 0 1 0 100% 0,0% 100,0% 0,0% 999 PREDČ. GLASOVANJE 0 12 0 12 12 9 3 0 100% 75,0% 25,0% 0,0% OB DNEVU DRŽAVNOSTI Lipa pa kar raste! (Nadaljevanje s prve strani) Priča smo pozitivnemu dogajanju. Mnogo je že uresničenega, kar smo načrtovali, želeli, upali. Imamo mir, institucije parlamentarne demokracije, zakone poskušamo spreminjati po vzorcu razvitih demokracij, stabiliziramo gospodarstvo in denarno-fi-nančni trg, trgovina je sproščena, ponudba bogata kot je še nikoli ni bilo, lastninska preobrazba in denacionalizacija sta uzakonjeni, karitativna dejavnost ni ovirana, vernost ni zasramo-vana, poštena in iskrena beseda ni prepovedana in še bi lahko našteval. Pa vendar bi radi več in hitreje uresničevali zastavljene cilje. Na primer. Lepo bi bilo ob obletnici zapisati, da nove MAJNIŠKE DEKLARACIJE ne potrebujemo, ker so se pozitivne vrednote vrastle v naše odločitve, ravnanje, medijska sporočila in oddaje, da so nepravilnosti in stranpota prejšnega režima pozabljena, krivci razkriti in njihovo škodljivo delovanje onemogočeno, morda tudi kaznovano. Lepo bi bilo zapisati, da se oblast ne spreneveda več in ne izigrava volivcev, da so poštenje, resnica, pokončnost in odkritost vrlina ljudi, ki nas vodijo, da je sprava zaživela, grehi preteklosti poplačani, žrtve razkrite in mrtvim izka- zana čast, ki jim gre kot ljudem, ne glede na čigavi strani so bili. Lepo bi bilo zapisati, da oblast in Cerkev vzgledno sodelujeta tako pri moralni prenovi družbe kot popravi krivic in se oboji z vso gorečnostjo zavzemajo za dobro in plemenito vzgojo mladeži, ker smo izprijenosti, uživaštvu, lakomnosti, pokvarjenosti, oblastiželjnosti in nesposobnosti stopili na prste, da so zakoni premišljeni, pošteni in za vse enaki, ker smo presegli ideološko zmedo in vemo, kaj je prav, kaj dobro, kaj resnica, kje je naše mesto, kje korenine in izvor kreposti. Lepo bi bilo zapisati, da Izjav v podporo temu ali onemu pokončnežu ne potrebujemo, ker ni »afer«, političnih odstavitev, ne kolaboracije, ne izsiljevanja in tajnih ter zaprtih sej, strankarske razlike pa programsko razvidne in zavajanje volivcev sankcionirano. Lepo bi bilo zapisati, da je propagandna akcija za trdne družine, zdrav naraščaj, zmanjšanje splavov, proti uporabi škodljivih sredstev uravnavanja rojstev uspela in bila enako odmevna ali bolj od tistih zoper kajenje, za ekološko avtocesto in varovanje narave, ali celo v podporo gayem in lezbijkam, spolni »svobodi« in perverznim oblikam zakonskih skupnosti. Lepo bi bilo zapisati, da se smejimo sproščeno in ne prisi- Ijeno-oaučeno, da koristnosti in užitka ne zamenjujemo za srčnost, ljubezen do bližnjega in pomoči potrebnim, ker verjamemo, da so pomagati, služiti in skrbeti vrednote, ki nas navdajajo z upanjem in varujejo pred moralnim razkrojem družbe. Še bi lahko pisal o naših stiskah in tegobah, vendar nas to ne rešuje, lahko pa nam je spodbuda za pozitivno dogajanje. Tudi če vse našteto ni doseženo, ali samo »na pol«, verjamem, da smo sposobni premagati še marsikatero težavo. Čas je naš zaveznik ter zdrav razum večine občanov in državljanov, ki so po naravi pošteni, naše upanje. Nič še ni zamujeno, nič izgubljeno. Če nekoga kriviš dolga leta, ga ne smeš zravnati na mah, ker se bo zlomil. Ravnaj in popravljaj ga potrpežljivo s srcem in z ljubeznijo, da bolečina ne bo prevelika in se rana lahko zaceli; a tudi od- ločno in odkrito, da se spozna hotenje, presežejo slabosti in doseže cilj. To bi vam rad povedal, da brez odpovedi, brez vzgoje najmlajših v dobrem, brez VERE, iskanja POTI k RESNICI ni ŽIVLJENJA, ni države ne narodove samobitnosti, ampak samo bivanje, ki mine. In za življenje gre, naše in državno, ne za bivanje, zato si čestitamo ob tem prazniku. Življenje pa je zahtevna in resna vrednota, kije večna in ga nismo dobili po svoji volji, zato ga tudi nimamo pravice z neumnostmi in po nemarnosti lahkoživo zapravljati, češ, saj po smrti in za nami ni ničesar več in lahko pride »potop«, ampak ga moramo polno, pošteno in odgovorno živeti, če ne iz vere pa za svoje bližnje, potomstvo in človeški rod. Zato me ne pozdravljajte »lepo se imejte«, ker ni to bistvo življenja, ampak mi želite kot jaz vam: »Bog z vami«! Predsednik Sob Domžale ERVIN-A. SCHVVARZBARTL 29. MAJA 1994 SMO GLASOVALI V Mengšu ZA, drugje PROTI (Nadaljevanje s prve strani; območju DRAGOMELJ-PŠATA pa so obkrožili zaporedno številko pred opredelitvijo, ki je ustrezala njihovi volji. Vse priprave v občini Domžale je vodilo devet volilnih komisij referendumskih območij, ki so skupaj določile dvainse-demdeset volišč, med katerimi je bilo osem volišč za predčasno glasovanje odprtih že od 24. do 26. maja 1994, za oskrbovance domov za starejše občane, ki nimajo stalnega prebivališča v domu, za volilce, ki Skupaj je v nedeljo, 29. maja 1994, v občini Domžale glasovalo naslednje število volilcev: vpisanih v volilne imenike 34188 glasovalo s potrdili 4 skupaj glasovalo 21171 61,9% skupaj oddanih glasovnic 21167 ZA 7927 37,4% PROTI 12334 58,2% neveljavnih 530 4,4% za 1. opredelitev Dragomelj-Pšata 48 11,4% za 2. opredelitev Dragomelj-Pšata 328 78,3% poseben rezultat se je v skladu z Odlokom Državnega zbora ugotavljal na naslednjih voliščih: št. vol. glasovalo skupaj oddanih volišče v vol. im. skupaj glas. skupaj ZA PROTI NEVELJ. PRESERJE 935 57I 571 571 318 251 2 61,1% 100% 55,7% 44,0% 0,4% HOMEC 515 405 405 403 347 48 8 78,6% 100% 86,1% 11,9% 2,0% NOŽICE 401 287 287 287 225 56 6 71,6% 100% 78,4% 19,5% 2,15% Rezultati glasovanja po posameznih referendumskih območjih in na posameznih voliščih pa so naslednji: Referendumsko območje 26 - Trzin št. vol. glasovalo v vol. po s SKUPAJ od- neve- imen. imen. potrd. GLAS. danih ZA PROTI ljavne 2123 1258 0 1258 1258 450 788 20 59,26% 100% 35,77% 62,64% 1,59% št. vol. glasovalo volišče v vol. po s SKUPAJ od- neve- imen. imen. potrd. GLAS. danih ZA PROTI ljavne 1 OSN. ŠOLA TRZIN I 1041 599 0 599 599 201 386 12 2 OSN. ŠOLA TRZIN I 57,5% 100% 33,6% 64,4% 2,0% 1082 608 0 608 608 221 380 7 901 GLAS. PO POŠTI 56,2% 100% 36,3% 62,5% 1,2% 0 4 0 4 4 4 0 0 100% 100% 0,0% 0,0% 999 PREDČASNO GLASOVANJE 0 47 • 0 47 47 24 22 1 100% 51,1% 46,8% 2,1% skupno število volišč: 4 Referendumsko območje 27 - Dragome I j - Pšata št. vol. glasovalo od- v vol. po s SKUPAJ neve- imen. imen. potrd. GLAS, danih IZB. 1 IZ8.2 ljavne 573 420 0 420 420 48 329 43 73,30% 100% 11,43% 76,33% 0,24% so trenutno v vojski, ter za volilce, ki so v kazenskih domovih oz. zaporih, je bilo organizirano glasovanje po pošti. Pri izvedbi nedeljskega glasovanja je skupaj sodelovalo štiriinšestdeset volilnih odborov s po šestimi člani. V skladu z zakonodajo so pri glasovanju sodelovali tudi predstavniki političnih strank ter pooblaščenci zborov krajanov za zastopanje njihovih interesov v primeru spora pred državnim zborom. Skupaj je sodelovalo osemnajst zaupnikov. volišče št. vol. v vol, imen. glasovalo po s SKUPAJ imen. potrd. GLAS. oddanih IZB.l IZB.2 neveljavne 1 OS. ŠOLA DRAGOMELJ 573 419 901 GLAS. PO POŠTI 0 1 999 PREDČASNO GLAS. 0 0 0 419 419 48 328 43 73,1% 100% 11,5% 78,3% 10,3% 0 1 1 0 10 100% 0.0% 100,0% 10,0% 0 0 0 0 0 0 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% skupno število volišč: 3 Referendumsko območje 28 - MENGEŠ št. vol. glasovalo v vol. po s SKUPAJ od- neve- imen. imen. potrd. GLAS. danih ZA PROTI ljavne 4714 3161 0 3161 3161 1694 1422 45 67,06% 100% 53,59% 44,99% 1,42% volišče št. vol. glasovalo v vol. po s SKUPAJ od- neve- imen. imen. potrd. GLAS. danih ZA PROTI ljavne 1 GASIL. DOM TOPOLE 147 128 0 128 128 59 67 87,1% 100% 46,1% 52,3% 1,6% 2 OBRTNA ZAD. ZORA 683 500 0 500 500 274 219 DOM POČ. MENGEŠ 73,2% 100% 54,8% 43,8% 1,4% 3 957 460 0 460 460 236 213 1 KULT. DOM MENGEŠ 48,1% 100% 51,3% 46,3% 2,4% 4 674 466 0 466 466 276 183 69,1% 100% 59,2% 39,3% 1,5% " 5 GLAS. ŠOLA MENGEŠ 351 235 0 235 235 157 76 GLAS. ŠOLA MENGEŠ 67,0% 100% 66,8% 32,3% 0,9% 6 724 492 0 492 492 273 211 68,0% 100% 55,5% 42,9% 1,6% 7 TRAK MENGEŠ - NOVI O. 555 388 0 388 388 199 186 69,9% 100% 51,3% 47,9% 0,8% 8 GASIL. D. LOKA PR 579 402 0 402 402 169 230 DOMAČ. ANŽIN FELIK 69,4% 100% 42,0% 57,2% 0,7% 9 44 40 0 40 40 25 14 GLAS. PO POŠTI 90,9% 100% 62,5% 35,0% 2,5% 901 0 8 0 8 8 5 2 PREDČASNO GLAS. 100% 62,5% 25,0% 12,5% 999 0 42 0 42 42 21 21 100% 50,0% 50,0% 0,0% skupno število volišč: 11 Referendumsko območje 29 - DOMŽALE št. vol. v vol. imen. glasovalo po s imen. potrd. SKUPAJ GLAS. oddanih ZA PROTI neveljavne 16777 9113 3 9116 54,33% 9113 100% 4288 47,05% 4589 50,36% 236 2,59% št. vol. asovalo volišče v vol. po s SKUPAJ od- neve- imen. imen. potrd. GLAS. danih ZA PROTI ljavne 1 PROST. DRUŠTVA UPO 531 270 0 270 270 128 133 9 50,8% 100% 47,4% 49,3% 3,3% 2 AMD, KRAKOVSKA 11 DO 850 416 0 416 416 139 263 14 48,9% 100% 33,4% 63,2% 3,4% 3 GASIL. DOM STUDA D 495 263 0 263 263 99 159 5 53,1% 100% 37,6% 60,5% 1,9% 4 SRED. š. DOMŽALE 584 252 0 252 252 103 147 2 43,2% 100% 40,9% 58,3% 0,8% 5 DVOR. KOMUNALN. 781 388 0 388 388 166 217 5 49,7% 100% 42,8% 55,9% 1,3% 6 DVOR. KOMUNAL. 562 235 0 235 235 85 146 4 41,8% 100% 36,2% 62,1% 1,7% skupno število volišč: 11 Volišče ob referendumu za nove občine v osnovni šoli Rodica REFERENDUM ZA USTANOVITEV OBČIN 1994 Iskrena hvala za pomoč! Za nami je glasovanje na referendumu za ustanovitev občin, ki je na območju celotne občine Domžale potekal v nedeljo, 29. maja 1994. Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki ste kakor koli pomagali, da je bilo glasovanje izvedeno v skladu z zakonom in brez problemov. Hvala predsednikom in članom volilnih odborov, ki ste vzorno opravili svoje delo na 72 voliščih, hvala vsem, ki ste svoje prostore odstopili za volišča, in ne nazadnje predsednikom in članom volilnih komisij vseh devetih referendumskih območij ter delovni skupini Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale ter delavcem upravnih organov, ki so prispevali, da je bilo v nedeljo, 29. maja 1994 vse v redu. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur posebej! MILAN PIRMAN, član IS, zadolžen za državno upravo in lokalno samoupravo VERA VOJSKA, tajnik volilnih komisij referendumskih območij Domžale /lamnik 3 Referendumsko območje 31 - DOB št. vol. v vol. imen. glasovalo po s imen. potrd. SKUPAJ GLAS. oddanih ZA PROTI neveljavne 2064 1421 0 1421 68,85% 1421 100% 306 21,53% 1085 76,35% 30 2,11% št. vol. glasovalo volišče v vol. po s SKUPAJ od- neve- imen. imen. potrd. GLAS. danih ZA PROTI ljavne 1 PROST. KRAJ. SK. 927 652 0 652 652 145 502 70,3% 100% 22,2% 77,0% 0,8% 2 PRI PAVLU MARINČKU 293 196 0 196 196 51 139 66,9% 100% 26,0% 70,9% 3,1% 3 JAMARSKI DOM NA GORJUŠI 223 144 0 144 144 29 107 64,6% 100% 20,1% 74,3% 5,6% 4 OS. ŠOLA KRTINA 621 417 0 417 417 76 330 67,1% 100% 18,2% 79,1% 2,7% 901 GLAS. PO POŠTI 0 2 0 2 1 1 1 50% 0,0% 0,0% 0,0% 999 PREDČ. GLASOVANJE 0 10 0 10 10 4 6 100% 40,0% 60,0% 0,0% skupno število volišč: 6 Referendumsko območje 32 - LUKOVICA št. vol. glasovalo v vol. po s SKUPAJ od- neve- imen. imen. potrd. GLAS. danih ZA PROTI ljavne 2496 1756 0 1756 1756 276 1437 43 70,35% 100% 15,72% 81,83% 2,45% volišče št. vol. glasovalo v vol. po s SKUPAJ od- neve- imen. imen. polrd. CLAS. danih ZA PROTI ljavne 1 OSN. ŠOLA KRAŠNJA 396 283 0 283 283 69 203 11 71,5% 100% 24,4% 71,7% 3,9% 2 PRI IVANU URBANIJU 111 94 0 94 94 9 80 5 3 ZAD. DOM LUKOVICA 84,7% 100% 9,6% 85,1% 5,3% 827 560 0 560 560 94 457 9 4 DOM DRUŽB. ORC. 67,7% 100% 16,8% 81,6% 1,6% 737 475 0 475 475 50 415 10 5 BIFE DOBERŠEK, 64,5% 100% 10,5% 87,4% 2,1% RAFOL. 260 196 0 196 196 43 146 7 6 OSN. ŠOLA ZLATO P. 75,4% 100% 21,9% 74,5% 3,6% 165 129 0 129 129 6 122 1 901 GLAS. PO POŠTI 78,2% 100% 4,7% 94,6% 0,8% 0 5 0 5 5 4 1 0 999 PREDČ. GLASOVANJE 100% 80,0% 20,0% 0,0% 0 14 0 14 14 1 13 0 100% 7,1% 92,9% 0,0% skupno število volišč: 8 Referendumsko območje 33 -ČRNI GRABEN št. vol. v vol. po s SKUPAJ od- neve- imen. imen. potrd. GLAS. danih ZA PROTI ljavne f- 864 659 0 659 659 190 458 11 76,27% 100% 28,83% 69,50% 1,67% št. vol. glasovalo volišče v vol. po s SKUPAJ od- neve- imen. imen. potrd. GLAS. danih ZA PROTI ljavne 1 KULT. DOM BLAGOV. 422 324 0 324 324 105 212 7 76,8% 100% 32,4% 65,4% 2,2% 2 OSN. ŠOLA ČEŠNJICE 55 48 0 48 48 10 36 2 87,3% 100% 20,8% 75,0% 4,2% 3 ZADR. DOM TROJANE 202 174 0 174 174 53 120 1 86,1% 100% 30,5% 69,0% 0,6% 4 PRI CIRILU SMRKOLJ 185 110 0 110 110 21 88 1 59,5% 100% 19,1% 80,0% 0,9% 901 GLAS. PO POŠTI 0 1 0 1 1 0 1 0 100% 0,0% 100,0% 0,0% 999 PREDČASNO GLAS. 0 2 0 2 2 1 1 0 100% 50,0% 50,0% 0,0% skupno število volišč: 6 Referendumsko območje 34 - RADOMLJE št. vol. v vol. imen. glasovalo po s imen. potrd. SKUPAJ GLAS. oddanih ZA PROTI neveljavne 1673 1173 0 1173 1173 240 895 38 70,11% 100% 20,46% 76,30% 3,24% št. vol. glasovalo volišče v vol. po s SKUPAJ od- neve- imen. imen. potrd. GLAS. danih ZA PROTI ljavne 1 KULT. DOM RADOM. 1272 839 0 839 839 190 616 33 66,0% 100% 22,6% 73,4% 3,9% 2 GASIL. DOM ROVA 401 309 0 309 309 43 261 5 77,1% 100% 13,9% 84,5% 1,6% 901 GLAS. PO POŠTI 0 2 0 2 2 0 2 0 100% 0,0% 100,0% 0,0% 999 PREDČASNO GLAS. 0 23 0 23 23 7 16 0 100% 30,4% 69,6% 0,0% skupno število volišč: 4 volišče št. vol. v vol. imen. alo po s SKUPAJ od-imen. potrd. GLAS. danih ZA PROTI neveljavne volišče volišče št. vol. glasovalo v vol. po s SKUPAJ od- neve-imen. imen. potrd. GLAS. danih ZA PROTI (javne št. vol. glasovalo v vol. po s SKUPAJ od- neve-imen. imen. potrd. GLAS, danih ZA PROTI Ijavne št. vol. glasovalo volišče v vol. po s SKUPAJ od- neve- imen. imen. potrd. GLAS. danih ZA PROTI Ijavne volišče št. vol. glasovalo v vol. po s SKUPAJ od- neve-imen. imen. potrd. CLAS. danih ZA PROTI Ijavne 27. SEJA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Z veliko dobre volje proračun in še marsikaj sprejeto Sredi marca sklicana 27. seja vseh zborov Skupščine občine Domžale se je v maju po velikih prizadevanjih vodstva skupščine uspešno zaključila. K temu so prispevali tako delegati, ki so se v velikem številu udeležili seje, kot politične stranke, saj so uspele uskladiti le na videz zelo različna mnenja. Veliko predlaganih, malo sprejetih Po kratkem posvetu, ki je zaznamoval začetek seje, je šlo vse do konca skoraj brez večjih zastojev. Proračun je bil deležen raznovrstne razprave, v kateri smo slišali tako pohvale kot nezadovoljstvo, največkrat pa se je oglasil mag. Tomaž Štebe, saj je ob vsakem amandmaju, bilo pa jih je kar nekaj deset, predstavil tako mnenje Izvršnega sveta kot svoje osebno mnenje. Nazadnje je bil proračun sprejet skupaj z amandmaji, ki so povečali postavko, namenjeno Socialno humanitarnim društvom, zagotovili sredstva (?) za izdelavo potrebne dokumentacije za izgradnjo ptt omrežja Črnega grabna in Moravske doline, zelo zadovoljen je bil delegat Vinko Jeras, saj so njegov amandma, ki bo bistveno povečal tempo izgradnje vodovoda v Zlatem polju, delegati podprli, ukinila se je postavka oprema upravnih organov in se razdelila med kulturnike in potrebe bodoče lokalne samouprave, dogradilo se bo vodovodno omrežje Krumperk-Zalaznik, več denarja Na podlagi 6. člena pravilnika o dodeljevanju posojil za razvoj kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 13/ 91,18/91,12/92,11/93 in 9/94) je Izvršni svet SO Domžale na 48. seji dne 8/6-1994 v dogovoru z LB Banko Domžale - D. D. Domžale sprejel SKLEP o razpisu posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale i. Razpisana vsota posojila znaša 45.500.000,00 SIT. Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov - za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah - za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah - za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije - za nakup kmetijskih zemljišč. III. Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Domžale, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi usmeritveno razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli in prosilcem demografsko ogroženih območij občine. IV. Posojila se dodeljujejo za dobo vračila treh let, letna obrestna mera znaša R + 6%. Posojilojemalec bo lahko pričel uporabljati posojilo takoj po podpisu pogodbe in ga mora izkoristiti v treh mesecih. Posojilo bo pričel vračati v skladu s posojilno pogodbo. V. Prosilci vložijo prošnje za posojila skupaj z vso spodaj zahtevano dokumentacijo v roku 30 dni po objavi razpisa natečaja v občinskem glasilu »Slamnik« na Izvršni svet SO Domžale, Ljubljanska 69 v zaprti kuverti z oznako »krediti za kmetijstvo«. V prošnji mora prosilec navesti: - ime, priimek in naslov, - opis in predračunsko vrednost investicije, - višino zaprošenega posojila, - navedbo lastnega deleža sredstev, - rok za zaključitev investicije. Prosilec mora prošnji za posojilo priložiti naslednje dokumente: a. posestni list za celotno posestvo, b. izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo, c. potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, č. izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta, d. usmeritveno razvojni program kmetije, e. gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del, f. predračun za gradbena dela, nakup opreme, g. poročilo, oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije, h. overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč. Nepopolne in prepozno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. VI. Izvršni svet SO Domžale bo najkasneje v roku 30 dni od dneva poteka roka za vložitev prošenj sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga najkasneje v 8 dneh po sprejemu posredoval vsem prosilcem. VII. Posojila se plasirajo preko LB Banka Domžale, D. D. Domžale, s katero bo Izvršni svet SO Domžale sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju. VIII. Sklep se objavi v občinskem glasilu »Slamnik«. PREDSEDNIK IS mag. TOMAŽ ŠTEBE, dipl. inž. bo za razvoj kmetijstva ter cesto Coričica-Goropeče, za to pa bo manj za obvoznico Vir-Mgan. Proračun bo dal za razstavo plemenske živine, za dokončanje ceste Gora pri Pečah, nekaj več bodo dobile politične organizacije, za krajevne skupnosti pa je še kako pomembno, da se vse obveznosti do njih iz naslova participacije občine pri komunalnih investicijah uvrstijo v delitveno bilanco ob formiranju novih občin. Novi član IS, brez podpredsednika SO Po sprejemu zaključnega računa proračuna za leto 1993 so delegati za novega člana Izvršnega sveta in sekretarja Sekretariata za občo upravo izvolili JURIJA BERLOTA, zato pa je skupščina ostala brez podpredsednika. Delegati so soglašali s predlogom, da se Andreja Pogačnik Jarc imenuje za ravnateljico Osnovne šole Rodica, niso pa podprli kandidature Nike Leben za ravnateljico Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zapišimo še, da se je Zbor združenja dela zaradi sprememb zaposlitev zmanjšal za tri delegate: Mirjano Seiko, Andreja Goloba in Janeza Vasleta. Sklad, M-10, avtocesta, odpadki... Skoraj brez razprave je bilo sprejeto poročilo o poslovanju Sklada stavbnih zemljišč občine Domžale ter informacija o ukrepih za povečanje varnosti na ma-gistralki M-10, ki jih izvaja občina, v zvezi z avtocesto pa je najbolj zanimivo najbrž to, da je bil na osnovi predloga avtorjev ekološke variante avtoceste sprejet sklep o tem, da se ta varianta ne obdeluje več, saj je bil v sodelovanju s krajani oblikovan predlog novega koridorja, ki se deloma ujema s to varianto. Delegati so sprejeli tudi informacijo o obnovi objekta Glasbene šole. Ob poročilu o stanju onasnaženosti okolja v občini Domžale s predlogom ukrepov za sanacijo ter poročilu o posebnih odpadkih v naši občini, so sprejeli osem sklepov, ki jih predstavljamo posebej. Sklepi, sprejeti k poročilu o stanju onesnaženosti okolja v občini Domžale s predlogom ukrepov za sanacijo ter poročilo o posebnih odpadkih v občini Domžale 1. Skupščina občine Domžale sprejema Poročilo o stanju onesnaženosti okolja v občini Domžale. 2. Nadaljevati je potrebno z realizacijo ukrepov: - na področju problematike odpadkov, - na področju varovanja pitnih voda, - na področju varovanja površinskih voda, - za zmanjšanje onesnaženosti zraka. 3. Na Ministrstvo za okolje in prostor naj se posreduje zahteva, da se objavi program I KROS in da ga realizirajo. 4. Skupščina občine Domžale zahteva od Republiške sanitarne inšpekcije poročilo o nadzoru in pravilnosti skladiščenja posameznih odpadkov na območju občine Domžale v tovarnah, ki so v njeni pristojnosti. 5. Skupščina občine Domžale zahteva dosledno izpeljavo sanacijskih programov na Farmi Ihan in v Papirnici Količevo SAFFA group. 6. Skupščina občine Domžale, zahteva od Sklada R Slovenije za razvoj, poročilo o morebitnih obveznostih Sklada do sanacije odpadnih voda v Papirnici Količevo SAFFA group. 7. Farma Ihan in Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik morata redno poročati o realizaciji zagona objektov za predčiš-čenje gnojevke in priklopu na Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik. a. Izvršni svet Skupščine občine Domžale naj pripravi poročilo o stanju radioaktivnih odpadkov v Podgorici in vplivu na oko-Ije. V ta sklop spadajo tudi akti o reorganizaciji komunalnega gospodarstva ter o preoblikovanju javnih komunalnih služb, ki so v javni razpravi. Seja vseh zborov je bila zaključena s poročilom o izvedbi zborov občanov, ki so določali predloge referendumskih območij, s sklepi, ki bodo podlaga za podelitev priznanja za leto 1993 ter s kopico delegatskih pobud, predlogov in vprašanj. V Izvršni svet Skupščine občine Domžale objavlja RAZPIS ZA NAKUP STANOVANJSKIH ENOT NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE Predmet razpisa so stanovanja, ki jih Izvršni svet Skupščine občine Domžale želi odkupiti od pravnih oseb (podjetja, zavodi...) in fizičnih oseb (občani - zasebniki), za uresničevanje nalog - zagotavljanje socialnih stanovanj v občini Domžale. Zaželene so naslednje vrste stanovanj: dvosobna, enoipolsobna, enosobna; prednostno tudi starejša in brez centralnega ogrevanja. Stanovanja morajo biti vseljiva takoj po sklenitvi pogodbe s prodajalcem ali najkasneje do 30. 10. 1994. Ponudba zainteresiranih mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika - prodajalca, - podatke o velikosti, legi in opremljenosti stanovanja, - predračun - ponudbeno ceno stanovanja in način plačila, - datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni), - rok izročitve praznega stanovanja. Ponudbe je treba poslati v zaprtih ovojnicah na naslov: Občina Domžale, Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja, Ljubljanska 89, v 15 dneh po objavi razpisa. Po končanem zbiranju ponudb bo pristojna komisija oblikovala predloge Izvršnemu svetu o nakupu stanovanj. Pri odločitvah o nakupu se bo poleg ponudbene cene upošteval tudi rok izročitve praznega stanovanja. Udeleženci razpisa bodo o odločitvah Izvršnega sveta seznanjeni. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja na Ljubljanski 89, Domžale, tel. 722-022. Izvršni svet Skupščine občine Domžale /Ićmnik Domžale Na podlagi 97. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91), 15. člena Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 6/93), Izvršni svet Občine Domžale po sklepu 45. seje z dne 18. 5. 1994 objavlja II. RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL OBČINE DOMŽALE I. NAMEN ZA KATEREGA SE DODELJUJEJO STANOVANJSKA POSOJILA Razpis stanovanjskih posojil je namenjen fizičnim osebam, državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju Občine Domžale, ki prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje v občini Domžale z: - nakupom novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, - gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše, - nadomeščanjem sedanjega neprimernega stanovanja z novim za prilagoditev spremenjenim družinskim, zdravstvenim in socialnim razmeram, - prenovo in revitalizacijo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše, starejše od 30 let. POSOJILA NISO NAMENJENA: - LASTNIKOM STANOVANJA, ODKUPLJENEGA PO STANOVANJSKEM ZAKONU, - NAJEMNIKOM V STANOVANJU, KI BI GA LAHKO KUPILI PO DOLOČILIH STANOVANJSKEGA ZAKONA, - FIZIČNIM OSEBAM Z MOŽNOSTJO ODKUPA STANOVANJA, KI SO PREDMET ODKUPA PO STANOVANJSKEM ZAKONU. II. VIŠINA SREDSTEV Skupni razpisani znesek posojil je 46.000.000 SIT in je praviloma namenjen: - 35.000.000 SIT za nakup stanovanj in stanovanjsko gradnjo, - 11.000.000 SIT za prenovo in revitalizacijo zasebnih stanovanj ali stanovanjskih hiš. III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da je državljan Republike Slovenije, - da nima ustreznega standardnega stanovanja, - da ima stalno bivališče na območju občine Domžale, - da kupuje, gradi ali prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju Občine Domžale, - da ima sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predhodno pogodbo v letu 1993 ali 1994, če gre za nakup stanovanja (sodno overjeno), - da ima gradbeno dovoljenje, izdano leta 1988 ali kasneje, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, - da ima veljavno priglasitev del v letu 1994, če gre za prenovo ali revitalizacije? stanovanja ali stanovanjske hiše in je objekt starejši od 30 let, - da je lastnik ali solastnik nepremičnine, za katero prosi posojilo, - da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo, ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem; če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega standardnega stanovanja, - da so sami ali/in soplačniki kreditno sposobni, - da si stanovanjskega vprašanja niso in ne rešujejo z nakupom stanovanja po Stanovanjskem zakonu. Do posojila ni upravičen občan, ki že stanuje v lastnem ustreznem standardnem stanovanju, ali je sam ali kdo od družinskih članov lastnik takega vseljivega stanovanja. Občan je upravičen do posojila za prenovo ali revitalizacijo stanovanja oz. stanovanjske hiše, dokler nima v okviru prenovitvenih del dograjenega ustreznega standardnega stanovanja (gradbeno dovoljenje starejše od 30 let). Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje, in sanitetnih prostorov, še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo. Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati naslednjih normativov: 1 član 44 m2 2 člana 52 m2 3 člani 63 m2 4 člani 74m2 5 članov 85 m2 6 članov 98 m2 Za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m2. Posojilo, ki pripada občanu, znaša največ 40% vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja ugodna posojila Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, delovne organizacije, Republiškega stanovanjskega sklada ali Občine Domžale. Osnova za izračun višine posojila je cena za m2 stanovanjske površine, in sicer: - za nakup stanovanja 1.250 DEM/m2 - za individualno gradnjo 1.000 DEMm2r - za prenovo oz. revitalizacijo 500 DEM/m2 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan odobritve posojila. Doba vračanja posojila je največ: 15 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Obrestna mera je »R« + 4%. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje. IV. KRITERIJI ZA DOLOČITEV PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA Višina dodeljenega posojila bo odvisna tudi od: - socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine, - načina reševanja stanovanjskega vprašanja, - višine lastnih sredstev za nakup ali gradnjo stanovanja, - višine ugodnih posojil, ki jih je prosilec že dobil od Občine, delodajalca ali Republiškega stanovanjskega sklada, - primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja. Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost oz. jim bo dodeljeno večje posojilo: - mlade dužine, - družine z večjim številom otrok, - razširjene družine, - nepopolne družine z mladoletnim otrokom, - mladi, - družine z invalidnim članom, motenim v telesnem in duševnem razvoju oz. invalidi, - družine z manjšim številom zaposlenih, - prosilci z daljšim bivanjem v občini Domžale, - prosilci z daljšo delovno dobo, - uporabniki hišniških stanovanj, ki se morajo iz razlogov 157. člena Stanovanjskega zakona izseliti iz stanovanja. Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let in še nobeden otrok ni šoloobvezen. Za družine z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje 6. člen Stanovanjskega zakona. Za nepopolno družino se šteje, če otroci, ki so jih starši dolžni preživljati, živijo samo z enim roditeljem. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let ali partnerja mlajša od 30 let, ki nimata otrok. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine, se upošteva invalidnost s 100% telesno okvaro, ugotovljeno s-sklepom ali odločbo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, potrjena od Centra za socialno delo. Za družine z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri prosilec ali za delo sposobni člani po svoji volji oziroma krivdi nezaposlen ali začasno nezaposlen. Za daljše bivanje v občini se šteje, če to traja najmanj 10 let. Za daljšo delovno dobo se šteje, če traja najmanj tretjino delovne dobe. V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo popolne vloge, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Poleg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci GLEDE NA NAMEN PORABE POSOJIL, K VLOGI PRILOŽITI ŠE: - potrdilo o državljanstvu za vse člane družine, - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško-knjižni izpisek in podobno), - sodno overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo sklenjeno v letu 1993 ali 1994 (v primeru nakupa), - v letu 1988 ali kasneje izdano gradbeno dovoljenje investitorju za ta objekt (v primeru gradnje), - veljavno potrdilo o priglasitvi del - izdano po 1. 1. 1994 (v primeru prenove ali revitalizacije objekta starejšega od 30 let), - zemljiško-knjižni izpisek, - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, - potrdilo o stalnem bivanju in času bivanja v Občini Domžale (za prosilca), - dokazilo o nepopolnosti družine, - potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije o višini že odobrenega ugodnega posojila za stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje prosi po tem razpisu, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100% telesni okvari prosilca oz. družinskega člana. Vsa navedena in v vlogi zahtevana potrdila morajo biti predložena v originalu in ne smejo biti starejša od enega meseca. Potrdil po zaključku razpisa ne bomo vračali. VI. ROK IN KRAJ PRIDOBITVE IN ODDAJE VLOG Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisnih pogojih, morajo oddati svojo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga bodo lahko kupili od objave razpisa do 4. 7. 1994 na vložišču Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69 (soba št. 1). S 4. 7. 1994 je rok za pridobitev obrazcev zaključen. Dosledno izpolnjene vloge za posojila z vsemi zahtevanimi podatki in dokumenti morajo prosilci oddati izključno na posebnih obrazcih osebno na naslovu Občina Domžale, Ljubljanska 89, Domžale (v prostorih nekdanje Geodetske uprave), med trajanjem razpisa, to je od objave do vključno 15. 7. 1994, ko je razpis zaključen - po razporedu, označenem na obrazcu. PO POŠTI POSLANIH VLOG TER VLOG, ODDANIH NA GORNJI NASLOV, PO ZAKLJUČKU RAZPISA NE BOMO UPOŠTEVALI. Po zaključku razpisa bo 7-članska komisija, ki jo imenuje Izvršni svet, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev. Za predhodno preverbo stanja na terenu bo komisija imenovala posebne delovne skupine. Po sprejetju prednostnega vrstnega reda s predlogom višine dodeljenih sredstev upravičencem, Upravni organ obvesti vse udeležence o rezultatih razpisa. Skupščina občine Domžale - Izvršni svet Javni natečaj za ugodno kreditiranje razvojno inovativnih projektov v letu 1994 i. Javni natečaj je namenjen razvoju, inženiringu uporabe dosežkov, idej in zamisli znanstvenih in tehničnih dosežkov, ki zagotavljajo višjo donosnost, izboljšani tehnološki, okolje-varstveni, profesionalni oz. poslovni nivo. To je aplikacija razvojnih in znanstvenih spoznanj, idej in zamisli in njihov inženiring (pripravo) za proizvodnjo oz. trženje. Po tem namenu se krediti ne morejo uporabljati za proizvodnjo oz. nuđenje storitev, temveč za njihovo pripravo. - uvajanje raziskovalno-inova-tivnih projektov v prakso (proizvodnjo), - dvig tehnološkega nivoja, - hitrejši tehnološki razvoj Višina sredstev za kreditiranje je 5.000.000,00 SIT po obrestni meri R+1% in dobo vračanja 3 let. II. Na natečaj se lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe iz občine Domžale. Predost bodo imeli programi, ki jih sofinancira Ministrtvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. III. Vsak prijavljen program mora vsebovati: - naslov projekta, - naslov prijavitelja, - priimek in ime vodje projekta ter sodelavce, - izhodišče in namen projekta, - pričakovane gospodarske, ekonomske učinke, ali okolje-varstveno bivalne učinke, - predlog strokovnjakov, ki lahko ocenijo rezultate, - predlog finančne konstrukcije ter dokazila o sofinanciranju drugih IV. Vloge za kreditiranje raziskovalno razvojnih programov lahko vložite v roku 15 dni od dneva objave v zaprti ovojnici na naslov SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE, Sekretariat za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 61230 Domžale. Javno odpiranje prijav bo v ponedeljek 4. julija ob 12 uri v konferenčni sobi Skupščine občine Domžale. Ovojnica mora biti vidno označena z napisom »RAZVOJNI KREDITI«. V. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 721-022 int. 53 ali 54. O zboru projektov, ki bodo kreditirani iz občinskega proračuna, boste obveščeni najkasneje v 15 dneh od dneva izbora. Izvršni svet SO Domžale Na podlagi 9. člena pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva ter drugega zasebništva v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 9/94) je Izvršni svet SO Domžale na svoji 48. seji dne 10/06-1994 v dogovoru LB Banko Domžale, D. D. Domžale sprejel sklep O razpisu natečaja za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter drugega zasebništva v občini Domžale 1. člen Razpisana vsota posojila za podjetnike, obrtnike in druge zasebnike znaša 113,7 mio SIT. Od tega se posojilo dodeljuje za naslednje namene: a) 21 mio SIT za: - Uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravljajo obremenjevanje okolja. - Uvajanje ustrezne proizvodnje za koristno predelavo okoljevarstveno obremenjujočih izdelkov. - Sanacija proizvodnih delovnih in bivalnih pogojev okolice v primerih hrupa in emisij. b) 22,7 mio SIT za: ter - Izdelava dokumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga/ promocija itd.) - Realizacija zahtevnih in perspektivnih proizvodnih in storitvenih projektov z donosno izvozno ali visokodo-nosno usmeritvijo ter uvajanje obvladovanja kakovosti po mednarodnih standardih. c) 70 mio SIT za: - nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov, - nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti, 2. člen Za namene, navedene v 1. členu tega sklepa, se posojilo prednostno dodeljuje prosilcem, ki najbolj izpolnjujejo naslednje kriterije: - odpirajo nova delovna mesta, uvajajo dejavnosti, ki so delovno in strokovno intenzivne, - dajejo pozitivne ekonomske učinke, - uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces, - dopolnjujejo proizvodne programe drugega gospodarstva v občini, - so izvozno usmerjene, - nadomeščajo uvoz, - realizirajo proizvodne, inženiring oziroma svetovalne programe in projekte. 3. člen Posojilo se lahko dodeli: - podjetjem v zasebni lastnini, - samostojnim podjetnikom (obrtnikom) in drugim zasebnikom, - občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za samostojnega podjetnika oziroma drugega zasebnika, Sedež samostojnega podjetnika (obrtnika) oziroma drugega zasebnika ali podjetja in kraj investicije morata biti na območju občine Domžale. 4. člen Doba vračanja posojila znaša tri leta. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s posojilno pogodbo. 5. člen Letna obrestna mera znaša za posojila navedena v 1. členu tega sklepa a) R + 2 % b) R + 3 % c) R + 6% 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost uporabljati poso- jilo, če ga v roku treh mesecev od prejema sklepa o dodelitvi ne izrabi. 7. člen Prosilci lahko vložijo prošnjo za posojilo na predpisanem obrazcu v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v Slamniku na naslov: Občina Domžale - vložišče, Ljubljanska 69, Domžale z oznako »krediti za podjetništvo«. Obrazce dobite na občini Domžale, Ljubljanska 69 (sprejemna pisarna soba št. 1) ali na Podjetniškem centru (inkubator), Ljubljanska 102, Domžale 8. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. dokazilo o registraciji: - fizične osebe: potrdilo o vpisu v vpisnik podjetnikov (obrtnikov) oziroma drugih zasebnikov; potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis podjetnika ali drugega zasebnika, - pravne osebe: sklep o vpisu podjetja v sodni register, 2. dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov: - fizične osebe: potrdilo RUJP - Izpostava Domžale, - pravne osebe: BON 1, 2, 3 oziroma potrdilo, da še niso pričele poslovati, 3. dokazilo glede na namen posojila: - pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme ter nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila, - pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke, - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: kupoprodajno pogodbo za zemljišče, overjeno na sodišču, in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča, - pri nakupu poslovnih prostorov: kupoprodajno pogodbo, overjeno na sodišču, - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun, zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo, ko je treba vračati posojilo, 4. dokazilo, da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju ali pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v šestih mesecih od dneva porabe posojila, Če odgovorna oseba še ni v delovnem razmerju v podjetju. 9. člen Nepopolnih in nepravočasno vloženih prošenj ne bomo upoštevali. 10. člen Izvršni svet SO Domžale bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o dodelitvi posojil in bo najkasneje v 8 dneh po sprejemu obvestil vse prosilce. 11. člen Posojila se plasirajo preko LB BANKA DOMŽALE D. D. DOMŽALE, s katero Izvršni svet Skupščina občine Domžale sklene ustrezno pogodbo. 12. člen Sklep o razpisu posojila se objavi v Slamniku. PREDSEDNIK IS mag. Tomaž ŠTEBE, dipl. inž. Domžale /lamnik 5 Vse bolj dolgočasno, zato pa normalno Štiri leta je minilo od prvih povojnih večstrankarskih volitev in kronist bi dejal, da se politične razmere v občini vse bolj umirjajo. Večina ljudi se je sprijaznila z dejstvom, da politika ni čudežna odrešilna palica in da politične stranke niso brezmadežne, k ljudem in narodu obrnjene organizacije, ampak sredstvo, s katerim se da lepo zadovoljevati osebne interese. Nekatere stranke te interese sicer bolj lepo zavijejo v celofan skupnih potreb; nekatere uspejo ljudi začasno prepričati, da se resnično borijo za skupne potrebe; nekatere celo zmorejo osebne koristi uveljavljati tako, da ima na koncu dobiček večina državljanov. Ampak v temeljih politične stranke vedno žene osebni interes in ta je na koncu vedno materialen. Velike politične teme (samostojnost, demokracija, večstran-karstvo, spreminjanje zgodovine, poprava krivic, ...) so se izpele. Če smo bili pred štirimi leti vsi politiki, jih je danes že zelo malo. Tisti, ki so pričakovali preveč, so razočarani; večino pa nas bolj zanima lastni vrtiček in denarnica. Zato so rezultati referenduma o oblikovanju novih občin takšni, kot so in tudi volilna udeležba je bila precej manjša kot drugikrat v zadnjih štirih letih. In komentarji o neuspehu referenduma so se hitro umirili. »Navadnemu« človeku je pač vseeno, ali bo njegova občina nekaj arov večja ali manjša. Tudi »pravično lastninjenje« družbenega premoženja nas je dolgo držalo v šahu. Nekaj časa smo celo verjeli, da bomo vsi postali majceni kapitalisti. Počasi spoznavamo, da sta demokracija in trg skupek pravil, ki so pisana na kožo brezobzirnim in (pre)drz-nim; tistim, ki si upajo zajemati z veliko žlico. Zakonsko smo res družba enakih možnosti za vse, v praksi pa... In pravična delitev. Dajte no: pravic in resnic je toliko kot ljudi; delitev je lahko samo gospodarsko bolj ali manj učinkovita ter politično bolj ali manj sprejemljiva. Pravične pa (žal) ni. Državni zbor postaja vse bolj predvidljiv v odločanju in tudi to je dolgočasna normalnost parlamentarne demokracije. Poslanci si sicer zagreto zmečejo očitke v obraz, na koncu pa je odločitev v skladu s številom sedežev, ki jih imajo stranke; zanjo poskrbita strankarska disciplina, volilna aritmetika in koalicijske pogodbe. Mogoče se nam tak princip odločanja gnusi in nas jezijo ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Ustanovljena mestna organizacija Domžale S spremembami lokalne samouprave, ki bo prinesla delitev sedanjih občin, se spreminja tudi organiziranost političnih strank. 30. maja so se zbrali člani ZLSD iz Domžal in ustanovili Mestno organizacijo ZLSD. Za njenega predsednika je bil izvoljen Pavel Pevec. Domžalska je že druga samostojna organizacija (poleg mengeške), ki je ustanovljena v okviru Območnega odbora ZLSD Domžale. Franci Gerbec, njegov predsednik, je na ustanovnem sestanku povedal, da bo treba poskusiti člane in simpatizerje ZLSD povezati tudi v drugih območjih sedanje občine. Socialne razmere so čedalje bolj zaostrene, zato so potrebe po močni in aktivni levi stranki čedalje bolj nujne. To dokazuje tudi množično včlanievanje mladih in tistih, ki v preteklosti niso nikoli bili člani strank ali družbenopolitičnih organizacij. V pravila o delovanju so zapisali, da se organizacija aktivno vključuje v vso krajevno problematiko, sodeluje z drugimi političnimi strankami, sodeluje na volitvah, oblikuje strankino politiko, skrbi za redno sestajanje članov, ima vodstvo in tudi svoje finance. Program dela temelji na štirih poglavjih: - krepitev organiziranosti stranke (krepitev članstva, pomoč strankinemu podmladku, informiranje o delu in uspehih, pridobivanje finančnih sredstev, usposabljanje aktivistov, priprava srečanj, ...); - lokalna politika (komunalna in socialna problematika, gospodarski in prostorski razvoj, varovanje okolja, delitev občinske lastnine, sodelovanje z odbori ZZB NOV in ZVVI, povezovanje z drugimi strankami, ...); - globalna politika (spremljanje obravnav in sprejemanja zakonov v državnem zboru, sodelovanje s poslanci, oblikovanje politike ZLSD, ...); Člani ZLSD iz Domžal so ustanovili samostojno organizacijo Ugodno kreditiranje obrti, podjetništva in zasebništva v občini Domžale Podjetniški center Domžale je v okviru svojih dejavnosti in v smislu pospeševanja podjetništva in obrti v torek 7. junija 1994 pripravil predstavitev možnosti kreditiranja razvojnih in podjetniških programov iz proračuna občine Domžale za leto 1994. Mag. Tomaž Štebe, predsednik IS občine Domžale, je v uvodu predstavil izhodišča, možnosti, vrste in načine kreditiranja obrti in podjetništva v občini Domžale. Številne udeležence srečanja je seznanil z razpisanimi vsotami kreditov in kreditnimi pogoji po posameznih namenih, ki so na-Mcuuji: a) običajni, nakupni b) zahtevni, perspektivni c) okoljevarstveni d) kmetijski, alternativni e) inovativni, razvojni. Poudaril je, da želi občina spodbujati zahtevnejše projekte z ugodnejšim kreditnim pogojem (R+3%). S tem želijo pospešiti prehod podjetništva v višji kakovostni razred. Gostje srečanja so bili tudi predstavniki Bank Av-stria in zavarovalnice Triglav, ki so predstavili svojo dejavnost s poudarkom na področju kreditov, garancij, plačilnega prometa, ter načine in pogoje zavarovanja kreditov. - priprave na lokalne volitve (organizacija okroglih miz in razprav, imenovanje volilnega štaba, zbiranje informacij o željah in hotenjih državljanov, ...); Ob koncu so izbrali tudi vodstvo mestne organizacije. Za njenega predsednika je bil soglasno izvoljen Pavel Pevec. IGOR LIPOVŠEK strankarske nenačelnosti ter popolno odstopanje od programskih načel in predvolilnih obljub. A takšna je strankarska demokracija v vseh deželah in boljše ni. Zato je delitev strank na bolj in manj poštene, moralne, načelne, dosledne... zgolj pravljica za otroke: vse stranke imajo že do komolcev »umazane« roke z oblastjo in kravjimi kupčijami. In v tem smislu tudi domžalska skupščina deluje čedalje bolj »normalno«. Enim strankam je bilo veliko do sprejema proračuna, drugim do imenovanja »svojega« kandidata, tretji so vlagali amandmaje v prid svojih krajevnih skupnosti in društev, četrtim je bilo škoda časa, ... In čeprav so si bili poslanci ideološko diametralno nasprotni, jih je pri glasovanju združil INTERES. Za marsikoga nepoštena, perverzna, nenačelna, skorumpirana, nemoralna kupčija, za realista pa normalnost parlamentarne demokracije IGOR LIPOVŠEK /lamnik je glasilo občine Domžale. Izhaja enkrat mesečno. Vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno Etično slovenstvo na prepihu Naj Živi in jo ohranimo, to deželo »Slovensko«, ki leži na sončni strani Alp in ob sinje ilirskojadran-skem morju, kakor ga imenuje, 1853 leta, naravoslovec in geograf, izdajatelj takratnega zemljevida dežele Slovenske in njenih pokrajin, gospod Peter Kozler. Naredimo to deželo ponovno »Slovensko«, dvignimo glave ponosno in nedvomimo o enokultur-nem, identično krščanskem in poštenem slovenskem ljudstvu. Slovenija je dežela, mednarodno zgodovinsko priznana bojevnica. Slovenci so se skozi vsa stoletja bojevali v tujih vojskah. Že pred štiristo leti so se odločno in krepko postavili v bran, pred nasilno zločinskimi, strahotno pohlepnimi, turškoislamskimi roparji in uničevalci takratne Evrope. Tolpe vseh teh grozotnih pohodov, iz Balkana, pa je vodil bosa-nec, hlapec turškega sultana Paša Hasan Predojevič, katerega so prav slovenski konjeniki obglavili, pod poveljstvom samostojnih slovenskih povelnikov Adama Ravbarja-s Krumperka in Andreja Turjaškega z gradu Turjak, v tam oddaljenem Sisku. V dokaz takratnim hrabrim uspehom nad islamskoturško drhaljo, se v narodnem muzeju v Ljubljani, hrani mašni plašč, ki je bil sešit iz ogrinjala vsemogočnega islamskega zločinca Paše. V odrešenju pred razdejanji cele Evrope, so skupno s Srbi, Hrvati, Madžari in Avstrijci, tudi slovenski vrli možje in fantje doprinesli levji delež k propadu osmanskega carstva. Od takrat dalje turčini in bosan- ske peturice niso več ropali, nasa-jali otrok na kole, pobijali vse povprek in požigali domov. Gorje iz balkana se je ustavilo. Mi Slovenci pa smo imeli in jih še imamo, hrabre in neustrašno udarne vrstnike. Takoj po razpadu monarhije Avstrije je postal general Rudolf Majster s svojimi prostovoljci branitelj severne slovenske meje, pred vdorom germanstva na slovensko ozemlje. Kasneje v drugi svetovni vojni, pa je ponovno simboliziral, kot borec za svobodno Slovenijo komandant slovenskih partizanskih čet Stane Rozman. V novejši, povojni zgodovini Slovenije, pa je prevladovalo tudi po zaslugi mnogih, ju-goslovanskoidealističnih mogotcih ali izdajalcih, naše dežele, zmotna koristoljubna asimacija vsejugoslo-vanstva. Torej nič več nacionalnih in kulturnih vrednot, posameznih ljudstev v obljubljeni balkanski, eno-partiski, diktatorski državi. Na tej preizkušnji se je Slovenija s Slovenci, v deset dnevni vojni proti desetkrat močnejšemu balkan-stvu ponovno dokazala. Naše malo neutrudno ljudstvo, pa s tem zapoveduje novim koristoljubnim prišlekom, državljanom, da prenehajo s vsiljevanjem in vnašanjem verskih, balkanskokulturnih vrednot. Kajti ljudstvo Slovenije je zaradi ogroženosti dolžno preprečiti vsakršno minijugoslovanarstvo. Zatorej SLOVENCI KREMENITI le stopimo v korak, da pred tujci, ohranimo svoj domači prag. SNS O. O. Domžale Pet let SDZ - Narodnih demokratov Te dni mineva pet let od ustanovnega sestanka prve samostojne politične organizacije (praktično pa že stranke) v domžalski občini - Slovenske demokratične zveze. To je bilo še v času, ko je Predsednik OK SZDL Domžale v uvodniku Občinskega poročevalca (24. 4. 1989) takole »reševal« njemu tako udobni »nestrankarski pluralizem«: »V tem nestrankarskem političnem pluralizmu pa naj bi imela izjemno pomembno mesto SZDL. Ta naj bi se spremenila v pluralistično politično organizacijo, ki zagotavlja ves po ustavi dopustni politični pluralizem znotraj sebe«... No, nekateri smo imeli takšnega pokroviteljstva že »poln kufer« in smo se zbrali v torek, 6. junija 1989 ob 19. uri v stari kinodvorani ter odločno ustanovili Področni odbor Slovenske demokratične zveze za občino Domžale. Seveda pa smo takoj tudi začeli aktivno politično delovati. Napovedali smo nastop na volitvah in vneto zbirali podpise za Majniško deklaracijo 1989. v kateri je bil v bistvu zajet tudi naš program. Njegovo bistvo pa je bilo v tem, da se Slovenci rešimo dveh hudih bremen, ki so nas dolga desetletja neznosno ovirala pri našem razvoju: komunizma (nedemokra-cije) in Jugoslavije. Zavedali smo se bogastva naše lepe domovine, predvsem pa pridnosti njenih ljudi in vedeli, da bo tudi do materialne blaginje neizogibno prišlo (seveda pa ne kar čez noč), samo da bomo dosegli svobodo in demokracijo. Kot edina stranka smo na predvolilne letake 1990 jasno in izrecno napisali, da se zavzemamo za samostojno državo Slovenijo, vključno z lastnim denarjem in lastno vojsko. V naslednjih - odločilnih - letih smo se zelo trudili, mnogi tudi na račun svojega osebnega življenja in družin (sestankovanja so gotovo pobrala veliko več večerov, kot so jih bile deležne naše družine) in hvala Bogu, uspeli doseči oba bistvena cilja! Slovenija je danes ponosna in samostojna država z demokratično ureditvijo in (tudi že z) obetavnimi ekonomskimi kazalci. V tej (zgodovinski) luči se nam tudi vse številne današnje zdrahe, prepiri in afere ne zdijo ne vem kako pomembne. Ko- vse druge politične organizacije pa so bile le (hočeš nočeš, bolj ali manj sodelujoči oziroma nagajajoči) sopotniki. Če leta 1990 DEMOS ne bi bil zmagal s 55% večino na volitvah, potem ne bi mogli nikdar spraviti skupaj tako kvalitetne koalicije, da bi bila sposobna odločno uresničiti voljo naroda ter izvesti enkraten zgodovinski podvig. Tako pa je slovenski narod imel tudi srečo, saj ga je leta 1991 vodila - upamo si trditi - najbolj produktivna ekipa odločnih (predvsem mladi) in modrih (predvsem starejši) ljudi v vsej njegovi zgodovini! Narodni demokrati bomo vedno ponosni, da smo bili, vsak po svojih močeh, aktiven in pomemben del te zgodovinske ekipe! Kar lep občutek! ANTON TOMAŽIČ "M