Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Telefoni nredniitva ia oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 m Izhaja vsak dan zjatraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljubljana it. 10.630 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprav a: Kopitarjeva ulica štey.6u
Bolgarija v ospredja
Zadnje čase se nenavadno mnogo govori in piše o Bolgariji. Potovanje bolgarskega kralja Borisa v Italijo in v zapadno Evropo, od koder se je predvčerajšnjim vrnil in se je med potjo ustavil tudi pri našem knezu namestniku, je mnogo k temu pripomoglo. Prav tako pa je tudi konferenca štirih zaveznic Balkanske zveze v Bukarešti Bolgarijo, ki še ni članica te zveze, potisnila v ospredje, saj je uradno poročilo konference Bolgariji, ne da bi jo z imenom imenovalo, posvetilo najvažnejši odstavek. Največji dogodek na konferenci pa je bil po priznanju vseh, da je predsednik Balkanske zveze romunski zunanji minister Gafencu po dolgi, več ur trajajoči razpravi o zelo važnih balkanskih vprašanjih, ki se tičejo odnosov med Bolgarijo in njenimi sosedami, kar naenkrat poklical k sebi bolgarskega poslanika in mu po nalogu konference obrazložil potek razgovorov in pomen sklepov, ki bodo sprejeti.
Vprašanje je sedaj, čemu je Rolgarija kar naenkrat predmet tolikšne pozornosti in kateri so vzroki, ki so jo potegnili v okvir perečih zunanjepolitičnih postavk. Odgovor ni težak. Evropski tisk, poeehno pa nemški, je v najnovejšem času vedel mnogo poročati o naraščanju tako imenovanega revizionističnega gibanja v Bolgariji, ki da se širi posebno med mladino in jo žene v tabor protivladne opozicije. Isti listi so vedeli poročati, da si je gibanje za spremembo meja postavilo kot prvi cilj, da doseže, da bi se popravila meja napram Romuniji, ki je z zasedtx> Dobrudže dobila v svoje državne meje čisto bolgarsko ozemlje s 600.000 Bolgari. Drugi cilj, za katerega to gibanje hoče navdušiti bolgarsko javnost, se oslanja na mirovno pogodbo iz leta 1919, kjer je zapisano, da 6e mora Bolgariji dati možnost izhodišča na Egejsko morje, kar bolgarski revizionisti sedaj tudi hočejo, ko zahtevajo za Bolgarijo prosto pot čez grško ozemlje v egejsko pristaniško mesto Dedeagač. Na drugih mejah revizionisti niso najavili nobenih teženj. Bolgarska vlada sama se k temu gibanju še ni izjavila, a nemški tisk napoveduje, da ji bo sčasoma postalo le prete-žavno, da bi ga mogla držati na vajetih, ko med širokimi plastmi naroda vedno bolj pridobiva.
Iz navedenega pisanja časopisja moramo sklepati dvoje: prvič, da so se v svitu jesenskih dogodkov v srednji Evropi v Bolgariji pojavile težnje, ki so čisto bolgarskega izvora, drugič, da se teh teženj veselijo gotove velesile, ki jih hočejo izkoristiti v namene "svoje lastne zunanje politike. Spričo tega dejstva je samo po sehi razumljivo, da je moral Balkanski sporazum bolgarskemu vprašanju posvetiti posebno pozornost, ker bi ne bilo v interesu balkanskega miru, da se v osrčju Balkana vzdržuje razbolela rana, v katero bi gotove izvenbalkanske velesile rade z veseljem dregale pri zasledovanju svojih lastnih političnih in gospodarskih koristi. To rano je treba odstraniti, da bo ves Balkan predstavljal mirno in zadovoljno polje medsebojne vzajemnosti v6eh balkanskih držav.
Odnošaji med Balkansko zvezo kot takšno in Bolgarijo so bili urejeni s solunskim sporazumom z dne 30. junija 1938, v katerem so štiri balkanske države Bolgariji priznale svobodo v oboroževanju, a je Bolgarija svojim sosedom obljubila, da se proti njim ne bo nikoli borila z orožjem v roki. Ker je bukareška konferenca v 6vojem uradnem poročilu izrecno in slovesno poudarjala, da so obstoječe meje na Balkanu nedotakljive, a je bilo na drugi strani očitno, da balkanske zaveznice na vsak način želijo živeti z Bolgarijo v prijateljskem ozračju solunskega pakta, je s tem podan jasen okvir za delo, ki bo moralo biti opravljeno: upravičenim bolgarskim težnjam ho treba priti nasproti in jih na prijateljski način zadovoljiti. To pot ima brez dvoma pred očmi tudi bolgarska vlada sama, ki se lojalno in junaško prizadeva, da ne bi motila balkanskega miru in z vsemi svojimi sosedami živela v miroljubnem prijateljstvu.
Jugoslavija, ki je vsem balkanskim državam dala svetel zgled, ko je z Bolgarijo sklenila pakt o večnem prijateljstvu, si je s tem naložila tudi neke vrste moralno dolžnost, da s svojim vplivom in ugledom pripomore, da se ustvarijo trajni predpogoji za lepo sožitje tudi med Bolgarijo in njenimi ostalimi sosedami na osnovi popolne enakopravnosti in enakovrednosti. Naš zunanji minister Cincar - Markovič je že v Bukarešti v tem smislu častno rešil svojo nalogo in jo bo v istem duhu nadaljeval, da bodo bolgarske narodne manjšine po balkanskih državah prišle do svojih pravic, s čemer bodo odstranjene tudi poslednje ovire, ki delajo napotje prisrčnemu sodelovanju med Bolgarijo in vsemi njenimi sosedami. S tem bo tudi odstranjena nevarnost, na katero smo zgoraj opozorili, da bi namreč Bolgarija — v negotovosti glede svoje usode — ne bila izpostavljena zankam, ki jih ji nastavljajo razne velesile ne v njeno korist, marveč v svojo.
Obisk kralja Borisa pri knezu namestniku Pavlu nam daje popolno jamstvo za to, da bo pakt večnega prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo še nadalje nosil rodovitne sadove za dokončno ureditev tolikanj preizkušene balkanske hiše.
Dunajska vremenska napoved: manj oblačno, toplotne razmere se ne bodo spremenile.
Zagrebška vremenska napoved: Hladneje, oblačno. Ponekod padavine.
Zemunska vremenska napoved: Po večini oblačno, ponekod dež, oziroma sneg. V zahodnih in severnih krajih se bo nekoliko ohladilo, v južnih krajih pa bo postalo toplejše.
Preračun pred skupščino
V narodni skupščini se je pričela velika debata o vseh najbolj perečih vprašanjih naše notranje in zunanje politike
Narodna skupščina viharno pozdravlja vlado
Belgrad, 1. marca. m. V narodni skupščini je danes pričela načelna proračunska razprava, za katero je vladalo veliko zanimanje v vseh tukajšnjih krogih.
Kakor je znano se bodo na razpravi pretresala vsa najbolj per e (a notranje politična vprašanja.
V	razpravo bo posegel tudi predsednik vlade iti notr. minister Dragiša Cvetkovič, ki je v skupščinskem finančnem odboru pri razpravi proračunskega predloga za notranje ministrstvo izjavil, da bo o vseh notranjih političnih vprašanjih, ki tako globoko posegajo v koristi naše skupnosti, govoril v narodni skupščini.
Prav tako bo v skupščini podal svoje poročilo o naši zunanji politiki zunanji minister dr. Aleksander Cincar Markovič, ki je bil za časa razprave proračunskega predloga za zunanje ministrstvo odsoten zaradi zasedanja stalnega sveta držav Balkanskega sporazuma.
V	načelno proračunsko razpravo bo poseglo veliko število govornikov. Doslej se jih je prijavilo že 41. Na proračunsko razpravo so se že dalj časa pripravljati tako vladni, kakor tudi opo-zicionalni poslanci, ki so se včeraj v skupine organizirali. Poslanci bivše zemljoradniške stran-
Sporazum med Anglijo in Arabci v Palestini -Judje napovedujejo najhujši teror
London, 1. marca. Med angleško vlado in palestinskimi arabskimi delegati se je dosegel sporazum. Zaradi tega so judovski delegati sklenili bojkot konference, v Palestini sami pa je židovska stranka začela z najhujšim terorjem proti Arabcem. Merodajni krogi sodijo, da tO ne bo moglo preprečiti definitivne rešitve palestinskega vprašanja v prilog Arabcem, ki jih Anglija nujno potrebuje, ako hoče biti varna v Sredozemskem morju.
Po sklepu angleške vlade je le-ta pripravljena, da iz Palestine napravi avtonomno arabsko državo pod angleškim mandatom, Židi pa dobijo manjšinsko pravice, dočim se bo njihovo vselje-vanje v Palestino postopoma zmanjševalo.
Židi so se obrnili na predsednika USA, Roo-sevelta, ki je pooblastil svojega poslanika v Londonu Kennedvja, da vpraša angleško vlado, kaj misli narediti s Palestino in jo opozarja, da bi rošitev. ki bi bila v škodo Zidom, slabo vplivala v Ameriki.
Jeruzalem, 1. marca. AA. Na obali Jarmuka v transjordanski pokrajini je prišlo do borbe med oddelkom transjordanskih čet in arabskimi aktivisti. V borbi so sodelovala tudi letala. V bližini Jeruzalema je eksplodirala bomba. Eksplozija je poškodovala železniško progo
ke so ustanovili svoj klub. Za predsednika kluba je bil izvoljen Jovan Jovanovič. Svoj klub so ustanovili tudi jioslanci bivše demokratske stranke ter 4 poslanci JNS. Teh poslancev je komaj za sestavo odbora. Posebno sobo sta dobila dr. Laza Markovič in dr. Sekula Drljevič.
Današnji seji so prisostvovali skoraj vsi poslanci, ki so takoj po deveti uri pričeli prihajati v zbornico. Slovenski poslanci so kakor vedno doslej zasedli srednje prostore zbornice. Med opozicionalnimi poslanci se je danes prvič odkar zaseda nova skupščina pojavil senator Pucelj ter je sedel zraven Jovana Jovanoviča.
Dopoldanska
seja
Sejo je začel ob 10.4.r> predsednik skupščine Milan Simonovič. Za predsedniško mizo sta bila tudi oba podpredsednika Alojzij Mihelčič ter Nu-rija Pozderac. V ministrskih klopeh so bili vsi člani kr. vlade nn čelu s predsednikom in notranjim ministrom Dragišom Cvetkovičem. Zraven predsednika vlade je sedel gradbeni minister dr. Miha Krek. Predsednik vlade je bil od vladnih poslancev ob vstopu v zbornico burno pozdravljen z ploskanjem in »živijo« klici. Zapisnik včerajšnje seje je bil sprejet brez |>riponib. Dežurni tajnik je med drugimi formalnostmi prečital vsebino sožalne brzojavke, ki jo je poslal predsednik skupščine Simonovič družini pokojnega rodoljuba dr. Dinka Trinajstiča.
Finančni minister razlaga preračun
Zatem je skupščina prešla na dnevni red na razpravo o predlogu državnega proračuna in finančnega zakona za 1. 1939-40 v načelu. Predsednik skupščine Milan Simonovič je podal besedo finančnemu ministru Vojinu Djuričiču, ki je pozdravljen od vladnih poslancev prišel na govorniški oder. V svojem obširnem poročilu je podal smernice vladne gospodarske in finančne politiko ter je razčlenjeval najvažnejše postavke v predloženem državnem proračunu. (Poročilo je isto, ki ga je rlal že finannčemu odboru in ki ga je »Slovenec« takrat izčrpno objavil.)
Izvajanja finančnega ministra so vladni poslanci vzeli z odobravanjem na znanje, nakar je dobil besedo tretji jioročevalec finančnega odbora Ačim Popovič ter je poslancem prečitai naročilo, ki ga je o razpravi predloga državnega proračuna in finančnega zakona sestavil finančni odbor.
Po prečitanem poročilu je bila dopoldanska seja prekinjena ter se je nadaljevala točno ob petih popoldne.
Popoldanska seja
Popoldanska seja narodne skupščine se je pričela oh 5 popoldne. Sejo je vodil začasno predsednik narodne skupščine Milan Simonovič, nato pa je predsedstvo izročil prvemu podpredsedniku Alojziju Mi-helčiču.
Prvi govornik v načelni proračunski debati je bil prvi poročevalec finančnega odbora Oto Gavrilovič.
On se je v začetku bavil z računskim delom proračuna in izjavil, da morajo biti glavna gesla naše finančne politike povečanje proizvodnje, povečanje izvoza, vzdrževanje cen in stabilnost dinarja. Nato se je bavil s političnim delom, zlasti z izjavo kraljevske vlade in jc dejal: Zahtevamo svobodo tiska, toda je istočasno tudi odgovornost za vse, kar se napiše, kajti svoboden tisk brez odgovornosti bi bil tiranija nad nami samimi. Zahtevamo uvedbo širokih samouprav. Hrvatsko vprašanje jc po izjavi kraljevske vlade državno vprašanje in sc bo rešilo brez taktiziranja tako z ene kot z druge strani. Da bi pa do tega čimprej prišlo, je potrebno, da obe stranki popustita, ker se sicer ne more govoriti o sporazumu. Za nas ni važno, če imamo enega ali tri narode, važno je, da sc Slovenci, Hrvati in Srbi čutimo, da smo napram tretjim enotni.
Drugi govornik je bil Milorad Markovič, član jugoslovanske nacionalne stranke, ki je v začetku svojega govora izjavil, da je z zadovoljnostjo sprejel na znanje izjavo kraljevske vlade ter da pričakuje, da bo prvo dejanje izpolnitev danili obljub. V nadalj-nem govoru se je bavil o težkih razmerah svojega kraja in zlasti kritiziral škodljivost kartelov.
Govor poslanca dr, Lavriča
Za njim je govoril slovenski narodni poslanec dr. Jože Lavrič, ki je izvajal sledeče
Poslanec dr. Jože Lavrič je govoril v imenu slovenskih poslancev JRZ.
V svojem obširiVem in lepem govoru, ki je na vse navzoče napravil najlepši vtis, je med drugim poudarjal, da sta skupščina in finančni odbor pospešila delo, samo da bi se vlada izognila gospodarjenju z dvanajstinami, čeprav v tem kratkem času ni bilo mogoče vsestransko preučiti ne predloga preračuna, kakor tudi ne predloga finančnega zakona. Vlada sama pa prav tako ni imela časa, da bi spremenila preračun, ki ga je nasledila od prejšnje vlade.
Toda kljub temu, poudarja govornik, je vlada v predlogu finančnega zakona umaknila tiste pooblastilno predloge, ki so kazali na večje omejevanje državljanske svobode. Dr. Lavrič izjavlja in naglaša, da bodo poslanci in javnost znali to postopanje vlade ceniti, ker vidijo v tem dokaz, da se bo vlada v polni
Ko Ciano odhaja iz Poljske
Romunski zunanji minister najavlja svoj prihod
Varšava, 1. marca. AA Pat.: Lov, ki jc bil prirejen v čast grofa in grofice Ciano v bjaloviških gozdovih, se je zelo uspešno končal. Lovski plen znaša 35 divjih svinj, tri rise in eno lisico. Ko jc grofica Ciano prvič ustrelila divjo svinjo, je dobila po tradicionalnem poljskem o,bičaju lovski krst. Lovski čuvaj je pomočil prst v kri divje svinje, ki jo je ustrelila grofica Ciano ter jo pomazal z njo po licu. Po obisku muzeja sta se grof in gredica Ciano udeležila banketa, ki ga je v njuno čast priredil poljski zunanji minister Beck v lovskem paviljonu predsedništva republike. Po banketu sta gosta odpotovala v Krakov, kjer sta bila sprejeta nad vse veličastno.
Poljska vlada je dala nalog, da se protinemške demonstracije odločno zatrejo. Krakov podoben vojaškemu taborišču
Varšava, 1. marca. b. Poljska vlada je dala vojaštvu in policiji nalog, da v Krakovu, kjer so iz dneva v dan vedno hujše protinemške demonstracije, te demonstracije odločno zatre. Krajevne oblasti v Krakovu so dobile prav tako strog nalog iz Varšave, da morajo protinemške demonstracije takoj in za vsako ceno prenehati.
Davi je imelo mesto Krakov obraz pravega vojnega taborišča. Po ulicah so neprestano švigale patrulje in motorizirani oddelki, ki m imeli nalogo razgnati demonstrante,
Gafencu v Varšavo
Bukarešta, 1. marca. AA. Štefani: Uradno poročajo, da bo romunski zunanji minister Gafencu odpotoval 3. marca iz Bukarešte v Varšavo v spremstvu svoje soproge, nekaterih visokih uradnikov in skupine časnikarjev. V poljski prestolnici se bo mudil tri dni. Časopisi pišejo, da bo ta obisk velikega pomena nc samo z a okrepitev prisrčnih zavezniških odnošajev med Poljsko in Romunijo, pač pa tudi za splošni mir v Evropi.
Angleški polilik na Poljsko
London, 1. marca. AA. Član konservativne stranke Robert Buttly jc odpotoval v Varšavo, da prouči možnosti za še tesnejše rbližanje med Poljsko in Anglijo na gospodarskem in finančnem polju.
Potiski minister v Pariz
Varšava, 1. marca. AA. Pat.: Pomočnik ministra za industrijo Roz je odpotoval v Pariz, da • francosko vlado začne podajanja radi čim večje zamenjave blaga med Poljsko in Francijo.
Goring v Italijo
Rim. 1. marca. AA. O potovanju maršala Go-ringa niso znane nobene podrobnosti. Zatrjujejo pa, da bo Goring ostal do konca t. m. na italijanski rivieri, zatem pa bo obiskal Rim in Tripcvlis.
meri držala v deklaraciji podanih smernic. Prav tako so prepričani, da bo vlada v polni meri spoštovala imuniteto skupščine in se bo trudila, da bo v bodoče skupščini povrnila tisto nalogo, katera ji je po ustavi določena in odmerjena, da je namreč, zakonodajno telo in da nc pade pod nivo nekakega okraska vsakokratne vlade Govornik je mnenja, da mora teorija Montesquiejeva o razdelitvi oblasti na zakonodajno upravo in sodno oblast še vedno držati in da je utemeljeno po sociološki usodi državnega življenja ter ni pametno, da se administrativna oblast spreminja v zakonodajno, skupščina pa se v svojih najvažnejših iunkcijah omejuje.
Zoper politiko pooblastil
Govornik priznava, da živimo v izjemnih razmerah in da take razmere pogosto zahtevajo tudi izjeivne ukrepe, ter je narodna skupščina kot zakonodajno telo dostikrat zares preprčasen aparat za današnje potrebe. Zaradi tega govornik priznava potrebo, da je treba vladi omogočiti, da v nujnih primerih sama izda uredbe tudi z zakonodajno močjo, toda te uredbe naj bi se izdajale sporazumno s posebnim od narodnega predstavništva izvoljenim odborom. Če bi skupščina redno delala, bi odpadle tudi potrebe brezštevilnih dopolnil k predlogu finančnega zakona, od katerih ima samo en del neposredno zvezo z izvršitvijo državnega proračuna, vsi drugi amandecnenti se pa več ali manj nanašajo na spremembo obstoječih zakonov.
Dr. Lavrič graja postopanja, da bi se z amande-menti reševala razna vprašanja često za posameznike. Da je nivo skupščine padel, so temu krivi tudi poslanci sami. Človek, ki je zasledoval razprave v zadnjem skupščinskem letu, jc moral dostikrat priti do prepričanja, da v njej dejansko ni bilo dohre volje za delo, za rešitev težkih gospodarskih in socialnih vprašanj sedanjega časa. Ves čas se je porabil za brezplodna debatiranja in osebna obračunavanja.
Zoper politiko, ki je druge črnila
Poslanec nato poudarja, da jc bilo žalostno, cclo zločinsko, da 6e je stalno skozi leta velik del našega naroda, če je bil v opoziciji ali pa tudi če ni bila, očrnjeval, češ da ni za to državo, češ da jc izdajlec naše skupne države. Doživeli smo, da se ie to očitalo ne samo onim, ki, recimo, hočejo na primer radikalnejše spremembe sedanje držav ureditve, temveč tudi ljudem, ki od vsega početka v državi konstruktivno delujejo, ki so to državo ustvarili in pripravili narod na zedinjenje. Kdor želi, da postane naša država močna in čvrsta, mora že enkrat prenehati s laka prakso, kjer je škodljiva za državni interes, in jc celo zločinsko, če si kdo na ta način hoče zagotoviti privilegiran položaj, da vse druge obdolz , češ da r *o dobri rodoljubi in da niso dovolj Jugoslovani. Izdajalec je lahko posameznik, nikdar pa ne mo, c biti izdajalec ves rarod. Govornik je prepričan, da so vsi, tako
(Nadaljevanje na 2. strani).
Neviteska strahopelnost
Glasilo JNS si prizadeva, da bi krivdo za krivice, ki so se na debelo godile Slovencem in Hrvatom, naprtil na ramena listih, ki so krivice sami trpeli ter bili od nasilnih/ režimov JNS preganjani in za/trli.
»Jutro* bi rado dokazalo, da so izjemni zakoni, ki ie danes trajajo, bili sprejeli >pred letom 193U. s tem bi la list rad odvrnil krivdo na dr. Korotca. Kdor tega ne verjame, temu »Jutru* očita, da »šepa v znanju novejie zgodovine
Dejstvo pa je. da je dr. Koroiec, ki je bil spočetka v vladi Petra Zivkoviča minister za gozdove in rudnike, odstopil 28. septembra l. 1930, ker se ni strinjal z nastalim kurzom. S tem dnem je bivša SLS stopila v opozicijo zoper 2 i v ko v i č e v rež i m. To je dejstvo, ki si ga nihče doslej še ni upal zanikati.
Nato so sledile razne odredbe, nakar je dne 2. teple m b r a leta UI31 bila razglašena nova usta v a. Naslednjega dne je bila sestavljena nova Zivkovičeva vlada, ki sta vanjo stopila ludi dr. Kramer kot minister za gradbe in Ivan Pucelj, ki je bil brez porlfelja. Ta vlada je 11. septembra 1031 izdala v olivni zakon za skupščino, dne 1. oktobra pa v olivni zakon za senat. Ta vlada, ki sta v njej sedela dr. Kramer in Ivan Pucelj, je uzakonila ' j a v n e volitve, ki so bile potem z vso nasilnostjo izvedene 8. novembra 1931. Dne 3. januarja 1932 pa so po novem zakonu bile tudi volitve v senat. Dva dni nato je dr. Kramer poslal minister trgovine, Ivan Pucelj pa minister za socialno politiko. In od tedaj naprej sta ta dva gospoda kot edina predstavnika Slovenije po mili volji delala svojo politiko, ki se je pc zaslugi vladnih organov spremenila v pravo strahovlado na Slovenskem, kakor je strahovlada divjala tudi po Hrvatskem.
Ko je dne 5. novembra prišla Srtkičeva vlada, je bil v njej dr. Kramer sicer minister brez port-felja, ki pa je imel važno nalogo, da je zastopal samega ministrskega predsednika dr. S r s k i č a. Torej je imel posebno zaupno m c s t v o v vladi, ki je kmalu nato zaprla dr. Mačka, dr. Trumbiča, internirala dr. Korošca, dr. K u l o v c a, dr. Natlačena, dr. Ogrizka, inscenirala še nčurske dogodke, zaprla zaradi njih Štrcina, Ii r o d a r j a in druge ter sploh zaprla stotine s l o v e n s k i h m o z in fantov za r a d i tega, ker so se izjavili za Slovence. In la strahovlada je trajala tja do 23. oktobra leta 1934, ko sta ta dva moža bila iz vlade vržena.
To je zgodovinska resnica o dogajanjih »p novejši zgodovinikatero bi *Jutro* rado prikrilo. Ifes je, da hitro živimo, vendar je le preveč pre-dr zno, če to glasilo JNS in njenega glavnega tajnika tako greši na ljudsko pozabljivost! Ce je kdo svojo strahovlado takrat znal maskirati z »ljubeznijo dn edinstvene jugoslovenske nacije in državeta naj bi bil sedaj vsaj toliko možat, da bi priznal, kaj je »po svojem })repričanjiu takrat počenjal. Storili in potem tajili, to ni možatost, marveč neviteška slrahopetnost!
»Srbi na Hrvatskem za sporazum s Hrvati«
Pod tem naslovom prinaša novosadski iDan« iz Sombora v Vojvodini poročilo o izjavi, ki jo je tamkaj 28. svečana dal narodni poslanec dr. Uroš Trbojevič. Izjavil je, du bi se že skoro mogla začeli pogajanja za rešitev hrvatskega vprašanja. Kako se bodo ti dogovori končali, ni mogoče vedeti. To pa je zanesljivo mogoče reči, da bo srbski^ narod, ki živi v krajih, kjer so Hrvati, po večini najprisrčneje pozdravil sporazum z brati Hrvati in da bomo mi Srbi iz Hrvatske to delo za ugodno rešitev hrvatskega vprašanja podprli ter da nam ne bo žal nobenih žrtev, če enkrat že pride do takega bratskega sporazuma, ki bo glavna podlaga sreče in blagostanja Jugoslavije. Sam sem trd no prepričan, da bo bratski sporazum kmalu sklenjen.«
Seja Narodne skupščine
(Nadaljevanje s 1. strani) I raou[":ave' ?? Pre»fa« T®8 H1?' 20;J?.% državnež,a
' preračuna. Morda bi kdo očital, nadaljuje govornik
Glas šumadije
V	Kragujevcu izhaja list »Narodna samouprava r, ki je glasilo JRZ. Ta piše o sporazumu s Hrvati ter pravi: »JRZ hoče ostati varuhinja politične enakosti, bratskega sodelovanja in popolne enakopravnosti. Njena glavna naloga je, da v notranji politiki odstrani vse škodljive in raz-krojevalne vplive, ki onemogočajo vzajemnost in sodelovanje Srbov in Hrvatov. Za ceno vseh moralnih in materialnih žrtev in obojestranskega popuščanja hoče srbsko-hrvatski spor pravilno rešiti. JRZ je storila vse, da bi se hrvatsko vprašanje rešilo uspešno in v zadovoljnost vseli.«
Dr. Markovič pri dr. Mačku
V	torek se je iz Splita pripeljal v Zagreb dr. Lazar Markovič ter ob 11 dopoldne obiskal dr. Mačka._ Nato se je v teku popoldneva dr. Markovič sešel z nekaterimi svojimi političnimi prijatelji, nakar se je zvečer odpeljal v Belgrad. — Tako poročajo belgrajski listi.
Zemljoradniški klub v skupščini
V	narodni skupščini se je ustanovil klub poslancev bivše zemljoradničke stranke, ki jc kot del združene srbijanske opozicije nastopala pri volitvah na Mačkovi listi. Za predsednika kluba je bil izvoljen bivši minister in šef stranke g. Jo-van Jovanovič, za podpredsednika pa dr. Miloš Tupanjanin. Ta klub se bo posvetoval za se o vseh stvareh svoje stranke. V zadevah skupne opozicije pa bo ostal v stiku z drugimi poslanci opozicije, ki jih pa ni veliko.
0 ustanavljanju zveze kmetijskih zbornic v Belgradu
Kakor poroča belgrajfka »Politika« je na povabilo moravske kmetijske zbornice v prostorih srbskega kmetijskega društva v Belgradu bila konferenca, ki je pretresala, kako bi se ustanovila Zveza vseh kmetijskih zbornic v naši državi. V načelu je bilo sklenjeno, da se lo naredi in da bo izvrševalni odbor Kmetijskih zbornic v tn namen skliceval predsednik donavske kmetijske zbornice. K temu poročilu belgrajskega lista dostavlja glasilo dr. Mačka »Hrvatski Dnevnik* te-le besede: »Poročilo »Politike« ni točno, ker na tej konferenci ni bilo zastopnikov vseh kmetijskih zbornic. Zastopniki kmetijskih zbornic iz savske in primorske banovine na tej konferenci niso bili zastopani ter sploh nimajo z nio nobene zveze. Njih ti sklepi nič ne brigajo ter za nje niso obvezni.« 1
v poslanski zbornici kakor tudi oni, katere poslanci zastopajo, kakor tudi oni, ki jih danes žal še ni
v skupčini, iskreni in dobri Jugoslovani, ki ljubijo to državo in za katere je ta država edina domovina. Če temu ne bi bilo tako, potem do zedinjenja ne bi bilo nikdar prišlo. Nihče ne more oporekati, da je bilo zedinjenjc svoboden izraz vseh Jugoslovanov, ki so po svobodni odločitvi, flectč klicu svojega srca in krvi in duhu zedinjenje zahtevali in zanj tudi delali.
Danes sq taki časi, da je dolžnost vseh, da so jim pred očmi stalno zadnje besede blagoookojncga viteškega kralja Aleksandra I. Osvoboditelja: »Varujte Jugoslavijo!« To so doJžni vsi, ki so odgovorni pred zgodovino, hekatombam mrtvih junakov, spominu viteškega kralja Zcdinitelja. Klanja-jo.č 6e spominu herojskih srbskih in prostovoljskih legij, se govornik kot sin slovenskega naroda spominja tudi slovenskih junakov na kraških bojiščih, na Soči in pri Doberdobu, ki so prav tako prelivali kri za to državo.
Ker ne poznajo resnične Slovenije
Spominjajoč se vseh teh junakov s hvaležnostjo, ker so veliko doprinesli, da se je ustanovila naša skupna država, govornik ugotavlja, da je vsak prinesel v to državo vse to, kar je v teku stoletij ustvaril njegov genij. Zato je tudi pošteno in pravično, da se moramo v tej državi vsi čutiti v svoji domovini in biti enakopravni, Dr. Lavrič je mr nja, da bi vsa nesoglasja prenehala, če bi vsi samo hoteli proučiti in 6e vživeti v položaj in težnje drugega. Govornik navaja za to kot dokaz razpravo v finančnem odboru. Pravi, kadar je kdo omenil Slovenijo, da je zanjo potrebno to ali ono, takoj jc nastala reakcija in krik: »Spet Slovenija, ki ima vsega več kakor druge pokrajine, na primer zetska, vardarska in vrbaska banovina«. V nadaljnjih izvajanjih je dr. Lavrič zavračal to nemogoče govorjenje o nekem blagostanju, ki se baje razvija v Sloveniji, ter je dejal:
»Vi hodite v Sloveniji samo po glavnih cestah, v turistične kraje, na Bled in v letovišča. Nihče pa ne ho.di po stranskih potcl\. Nihče ne pogleda v naša kmečka domovja, da bi videl, kako je v naših gorskih krajih, kako težko prideluje naš kmet svoj vsakdanji kruh in koliko pasivnih okrajev je v" Sloveniji, ki so prav tako potrebni pomoči kakor okraji v drugih banovinah. Nihče ludi nc vidi, koliko požrtvovalnega dela in samopremagovanja je potrebno, če kaj s svojimi mo.čmi ustvarimo, nihče tudi ne uvidi, kako je proračun naše banovine in naših občin bolj obremenjen kakor v drugih krajih.
Govornik poudarja, da ni imel namena, da bi v tej splofni debati govoril o Sloveniji kot taki, temveč navaja to samo zaradi tega, da bi ti stalni predsodki napram Sloveniji odpadli, če bi se le hoteli z malo razumevanja in ljubeznijo poglobiti v naše razmere. S tem je hotel govornik samo poudariti in izjaviti, da je Slovenija pripravljena, da za to državo prinaša največje žrtve.
Upoštevati je treba občutke naroda, ki mnogo plačuje
Da jih pa dejansko tudi doprinaša, se lahko vsak prepriča, kdor hoče proučiti vprašanje koliko Slovenija plačuje davkov in koliko se od tega vrača spet nazaj za njene potrebe. Za to je danes dovolj statistik in to vprašanje lahko vsak prouči. Na poslance samo apelira, naj se nikdar ne postavljajo na stališče, da mora en del države, ki je morebiti na višji stopnji, čakati, da ga vsi drugi deli dohitijo in dosežejo. Socialne in kulturne potrebe vseh krajev neprestano rastejo ter se neprestano kaže, da so ustanove, ki so bile nekdaj dovolj velike, danes premajhne in potrebne razširitve. Kadar narod vidi in čuti, da on za vse svoje potrebe pa še mnogo več doprinaša v skupno blagajno, tedaj je treba vpoštevati njegove občutke in to razpoloženje naroda in ga ni treba goniti v nezadovoljstvo in v obup s tem, da se na eni strani od njega zahteva, da mora biti vesten plačnik davkov, na drugi strani pa, da se za njegove potrebe, če se že kaj da, daje s tako roko, kakor da je to darilo in da ne bi smel nič več zahtevati.
Čimprej samouprave!
Če poslanci gledajo drugače na te stvari in če mislijo, da ni tako, kakor navaja govornik, potem so tudi oni še toliko bolj zainteresirani, da pride čimprej do širokih samouprav, v katerih bi narod za večji del svojih kulturnih in socialnih potreb skrbel sam ter bi jih sam tudi pokrival, seveda pod pogojem, da se sorazmerni del njegovih moči rezervira za te njegove potrebe.
Govornik opozarja poslance, naj se nikar ne plašijo besede samouprava. Če so samo z malo večjo pozornostjo pregledali državni proračun, so se lahko prepričali, da bi največji del vseh državnih izdatkov v vseh primerih, naj bo oblika države tak?na ali drugačna, ostal v rokah centralne oblasti. To, kar prihaja danes v poštev za decentralizacijo, za prenos na sa-
svoja izvajanja, da gleda na ta problem materialistično in da je treba na ta problem gledati z nekega drugega ideološkega vidika, toda govornik poudarja, da ravno vsi ideološki vidiki govore za samoupravo. Kakor hitro bo narod dobil široke samouprave, bo takoj prenehal in odpadel velik del bodisi opravičenih bodisi neopravičenih pritožb proti centrali Narod bo sam uvt-del, kaj lahko s svojim denarjem napravi in česa ne more. Izostale bodo neopravičene zahteve in prav tako neopravičeni očitki o centralni oblasti. Izostal bo tudi absurden primer birokratskega centralizma, ki je danes v posmeh administraciji. Administracija bi se poenostavila. Če pa kdo misli, da iz razloga edinstva ni mogoče dopustiti, da bi svoje kulturne in socialne potrebe posamezni deli države upravljali sami po svojih lastnih stremljenjih, potem je to žalitev za naš patriotizem in za naše Občutke kot jugoslovanskih držav-
V gospodarstvu previdnost!
Prehajajoč na gospodarski del proračuna, govornik poudarja, da se predloženi proračun ne more občutiti tako, kakor da bi bil zgrajen na prevelikem optimizmu. Ze v samem finančnem odboru so nekateri govorniki poudarjali, da je pričela svetovna konjunktura padati. Dejansko je danes analiza gospodarske situacije močna. V svetovnem gospodarstvu je leta 1929 izbruhnila velika gospodarska kriza in dotlej je še svetovno gospodarstvo dihalo z enim in istim ritmom. Danes se opaža gotova parcelizacija svetovnega gospodarstva. Vidimo, da se nekatere države razvijajo s polnim tempom in da pri njih ni brezposelnih, dočim je v nekaterih drugih državah gospodarski ritem popustil. Druge države si danes gospodarske depresije ne morejo popraviti. Zato je danes mnogo težje dopovedati, v kateri smeri še bo splošna konjunktura gibala. Morda ni neopravičeno, da mora konjunktura po nekoliko letih razvoja in razmaha neizbežno padati. Zato je ona odredba finančnega zakona, da 6e lahko izvrši v vsem 90% določenega kredita, ukrep previdnosti, ki je popolnoma na mestu in opravičen.
Težko stanje kmetijstva
Ta če bi se tudi splošna konjunktura nekoliko obdržala zaradi izrednega oboroževanja vseh držav, je mogoče za danes ugotoviti, da se kmetijska proizvodnja že danes nahaja v splošni depresiji zaradi nadprodukcije. Depresija se je pričela čutiti tudi že pri nas. Zato govornik misli, da ee je treba že danes resno pečati z vprašanjem, kako bi mogli naše kmetijstvo napraviti neodvisno od zunanjih činiteljev. Ne kaže namreč, da bi se konjunktura za kmetijstvo v doglednem času v toliko popravila, da bi zagotovila rentabilnost našemu kmetijstvu, ker ne moremo konkurirati e čezmorskimi državami.
Če pogledamo nekoliko naš izvoz, vidimo, da jo ta izvoz dejansko zelo majhen in da bi sploh ]>renehal, ker bi celo sami morali uvažati, če bi so ljudstvo hranilo tako, kakor ee hranijo drugi zahodno-evropski narodi. Če vse to upoštevamo, tedaj je razvidno, da ne bi morali iti v veliki meri v smeri industrializacije, pa bi bili že od izvoza kmetijskih pridelkov popolnoma neodvisni. Če primerjamo položaj naših kmetov s položajem kmetov v industrijskih državah, lahko ugotovimo, da je kmet v industrijskih državah mnogo na bolj-Serii položaju kakor pa kmet v kmetijskih državah. V teh državah, kar se sliši absurdno, ima kmet manj zemlje kot kmet v industrijski državi. Njegova proizvodnja na 1 ha je nmogo manjša, ker ne more izkoristiti tehničnih možnosti, ki danes obstojajo, ker so zanj pri svetovnih cenah nerentabilne. Pa tudi njegova pomanjkljiva izobrazba ne bi mogla tega izkoristiti. Industrijske države pa lahko plačujejo za kmetijske pridelke tudi višje cene, kakor so cene na svetovnem trgu. Torej že s samega vidika pospeševanja kmetijstva je industrializacija kardinalen problem naše države. To je problem vzhoda nasproti zahodu.
Govornik predlaga, da se čimprej ustanovi gospodarski svet, ki ga določa naša ustava. Od zadnje gospodarske krize smo namreč prehajali od enega do drugega gospodarskega sistema, namreč iz liberalnega v sistem dirigiranega gospodarstva, ki sc danes uveljavlja vvseh državah. Tudi mi smo na vrsti, da se z vsemi silami lotimo takega sistematičnega dela, da pridemo čimprej do tega cilja.
Izvajanja poslanca dr. Lavriča so navzočni poslanci nagradili z odobravanjem.
Njegov govor je bil večkrat prekinjen z vpadi opozicije, Med drugim je dr. Tupanjanin napravil med-
, V ' * ™ '
Za dr. Lavričem je dobil besedo Velimir Nedelj-kovič, poslanec bivše demokratske stranke, ki je v svojem kratkem govoru orisal razmere v Južni Srbiji.
Nato pa je govoril Dimitrije Pavlovlč, član JRZ. V svejem govoru se je zavzemal za sporazum s Hrvati,
Potem je dobil besedo Adam Marin.
Po govoru tega poslanca je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri ob 9 dopoldne.
Iz jugoslovenskega Sokolstva
V »Sokolskem glasniku« je , . - f v ~ \, . «.
-i, » —. ■■ -
podalarosta Engelbert Gangl, napisal ' vzpodbuden in navdušujoč članek v srbo-hrvatekem jeziku, v katerem skuša spričo sedanjih težkih časov vliti poguma v sokolske vrste in se zlasti z veliko skrbjo sprašuje, kaj bo. če se bo toliko sokolskih edinic razšlo, kakor kaže dosedanji razvoj. Iz izvajanj brata Gangla razvidimo, da so mnogi Sokoli postali sokolski ideji nezvesti pa da so bila zaradi tega mnoga društva prisiljena, da likvidirajo. Podstarosta Gangl pravi, da naj bi se nikjer nobeno sokolsko društvo ne likvidiralo, če sta vsaj dve ali tri duše ostale verno Sokolu. Rratje ali sestre naj ostanejo skupaj, četudi hi ne imeli telovadnice v tistem kraju; ako ne bodo imeli drugega dela, bodo lahko brali vsaj »Sokolski glasnik«, oziroma Ganglove članke.
Sploh se zdi, da so Sokol ne razvija, kakor bi se moral. V »Glnsnikovi« številki od 24. febr. razmotriva brat Djura Brzakovič, kako bi se dali člani v Sokolu zadržati, da ne bi društva zapuščali. Pravi namreč, da mnogi mladi Sokoli in Sokolice obračajo društvu hrbet, čim so dorasli in mislijo, da Sokola nič več ne potrebujejo za življenje in napredek. Brat Milutin Mitrovlč pa v članku »Budimo optimisti!« bodri Sokole, naj se ne udajajo črnogledosti, malodušnosti in duševni potlačenosti, marveč da naj imajo čvrsto vero sami vase in v sokolsko idejo. Brat Ante Tadič pa opozarja na lo, da hi bilo treba razviti agitacijo med visokošolsko mladino, ki očividno ne kaže prevelikega zanimanja za sokololvn
Zopet pripominjamo, da glasilo Zveze Sokola
kraljevine Jugoslavije, ki v vsaki številki veličuje slovansko demokracijo in enakopravnost, slejkoprej z železno doslednostjo ne prinaša nobenega slovenskega članka in celo poročil iz krajevnih organizacij, ki so v Sloveniji, ne objavlja v slovenskem jeziku. Sam brat Engelbert Gangl se svojega materinega jezika skrbno izogiba.	., ...... - r „ '
Belgrajske novice
Belgrad, 1. marca. b. V soboto 4. marca priredi Prosvetno društvo v cerkveni dvorani v Krimski ulici ob pol 9 spevoigro »Mlado Bredo«, na kar opozarja belgrajske Slovence.
Belgrad, 1. marca. AA. Dne 6. marca se bodo začela v Belgradu pogajanja med našo državo in Turčijo za revizijo sporazuma o opiju.
Dr. Koroiec prihodnjo nedeljo v Celju
Belgrad, 1. marca. m. Nedeljskega zborovanja Kmečke zveze v Celju se bo udeležil tudi predsednik senata dr. Anton Korošec.
2ena angleškega ministra bo predavala na Balkanu
London, 1. marca. AA. Soproga angleškega trgovinskega ministra ga. Stanley odpotuje začetkom marca v balkanske države. Njeno potovanje bo trajalo več tednov. Ga. Stanley bo imela več predavanj ter bo ob tej priliki nosila najnovejše pomladanske modele angleške tekstilne industrije, tako da bo istočasno vršila propagand^ za angleško modo. Gospa Stanley bo imela predavanje v šestih velikih mestih na Balkanu ter bo ob tej priliki pojasnila angleško politiko ter govorila o življenju v Angliji.
Teleky v Berlinu
Budimpešta, 1. marca. AA. MTI: Vladna stranka in kršč. stranka v Budimpešti sta se združili.
Predsednik vlade grof T e 1 e k y je imel \ zvezi s tem govor, v katerem je naglasil, da je sedanji razvoj samo odgovor na zablode materi-alizma in liberalizma. Sedanja borba z judovstvom je tesno zvezana z razvojem te ideje. Ta borba ne bo niti lahka, niti kratkotrajna. Potrebni bodo odločni ukrepi, ker se morajo jx>praviti napake, ki so bile storjene v teku enega stoletja. Judje v nobeni evropski državi niso številčno v razmerju s prebivalstvom tako močno zastopani, kakor na Madžarskem. Istočasno pa je judovsko prebivalstva ozko zvezano s krščansko družbo. Teleky je na koncu izrazil upanje, da bo madžamka nacija kon« čala svojo borbo z zmago.
Borze
Dne 1. marca 1939.
Svetovne efektne borze
P a r i i : Po začetni dobri usmeritvi so se fe« čaji utrdili na isti višini kot včeraj.
London: Razvoj zadovoljiv.
Amsterdam: Vzdržana tendenca.
N e w y o r k : V drugem delu sestanka je prevladovala razmeroma neodločna tendenca.
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90.
Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo in konec marca 13.69—13.89.
Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 35 blago.
Ljubljana — tečaji s primom Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 mark . , Bruselj 100 belg , , Curih 100 frankov . , London 1 funt . . . Newyork 100 dolarjev Pariz 100 frankov . « Praga 100 kron . , , Trst 100 lir ... ,
■ >i • >i
i p i ■ i •
2317.20-2355.20 1756.12-1773.88 733.75— 745.75 995.00-1005.00 204.60— 207.80 4346.75-4406.75 115.35— 117.65 149.75- 151.25 229.75- 232.85
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.655, London 20.625, Ne\vyork 440.0625, Bruselj 74.025, Milan 23.15, Amsterdam 233.60, Berlin 176.50, Stockholm 106.175, Oslo 103.65, Kopenhagen 92.10, Praga 15.06, Varšava 83.00, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.0975, Buenos Aires 101.50.
Vrednostni papirji
Vojna škoda:
v Ljubljani 477 —478.50 v Zagrebu 476 denar v Belgradu 479.50—481
Ljubljana: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 101-102, agrarji 61.50-62.50, vojna škoda promptna 477—478.50, begluške obveznice 61.50— 62.50, dalm. agrarji 91.50-92.50, 8% Blerovo posojilo 101.50-102.50. 7% Blerovo posojilo 95.50— 96.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 101—102, 1% stab. posojilo 99-100. — Delnice: Narodna banka 7.800 -7.900, Trboveljska 188-195.
Zagreb: Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 101 denar, agrarji 62 denar, vojna škoda promptna 476 denar, begluške obveznice 91—92, dalm. agrarji 9075—91, 4% sev. agrarji 61.50— 62.50 (62.50), 8% Blerovo posojilo 101.50-102 (102), 1% Blerovo posojilo 95.50-95.75 (95.75), 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 98.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.900 denar, Priv. agrarna banka 228 denar, Trboveljska 193- 200 (200), Gutmann 35-40, Tov. sladkorja Bečkerek 500 blago, Osj. sladk. tov. 85-100.
Belgrad: Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 102.50 denar (102), agrarji 61.50-62, vojna škoda promptna 479.50—481 (480, 479), begluške obveznice 91.85—92.25 (92, 91.75), dalm. agrarji 91.25-92, 4% sev. agrarji 61.75-62.25, 8% Blerovo posojilo 101.75 denar, 1% Blerovo posojilo 95.50— 96. — Delnice: Narodna banka 7.940 denar, Priv. agrarna banka 231—232 (drobni komadi).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bač. 153—154, srem. 152—154, slav. 153—154, ban. 152—145. — Oves: bač., srem. 160—162.50. — Tendenca mirna. — Promet srednji.
Po nepopisnem trpljenju, ki ga je boguvdano prenašal, je odšel v sredo, dne 1. marca ol> 14.45 po zasluženo plačilo k Očetu naš nepozabni, nenadomestljivi in srčno dobri soprog, oče, stric in nečak, gospod
MATIJA PELKO
Šolski upravitelj v Toplicah pri Zagorju oh Savi, rezervni pehotni kapetan I. razreda, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje itd.
Pogreb nepozabnega pokojnika ho v petek, dne 3. marca ob pol štirih popoldne nn farno pokopališče.
Maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 4. marca 1939. Zagorje ob Savi, dnel. marca 1969.
Globoko žalujoči: Pavla, Matko in Vanda
-'■■.p ja
Danes ukrajinski sojm
Velik praznik samoupravne Karpatske Ukrajine
(Izvirno porolilo našega dopisnika.)
Msgr. V o 1 o š i n, predsednik vlade Karpatske Ukrajine.
V Hustu, glavnem mestu Karpatske Ukrajine, se snide danes k prvemu zasedanju sojm — ukrajinska narodna skupščina, ki je bila na tako manifestacijski način izvoljena pri volitvah dne 12. februarja t. 1. Sojm, ki šteje 32 poslancev, od katerih so razen treh, ki predstavljajo posamezne narodne manjšine (Ceh, Romun in Nemec) sami Ukrajinci, si najprej izvoli svoje predsedni-štvo in stalne odbore. Za prvega predsednika bo enoglasno izvoljen glavni urednik ukrajinske »Nove Svobode« Fedor Reva j, brat sedanjega prometnega ministra. Po ustavnih običajih bo po njegovi izvolitvi Vološinova vlada odstopila. Po predpisanih ustavnih posvetovanjih bo predsednik sojma predložil predsedniku zvezne češko-slovaške republike dr. Hachi v potrditev listo dosedanje vlade z msgr. Avguštinom V o 1 o š i n o in na čelu, le s to izjemo, da bo tretjega ministra, ki je bil dosedaj armadni general Lev Prchala, po rodu Ceh, nadomestil Štefan, ugledni prvak ukrajinskega kmetijskega življa. S tem dejanjem pa je istočasno končana poslednja doba v razvoju ukrajinske samouprave, ki je sedaj dobila tudi svojo ustavno obliko.
Prve naloge sojma
fn tako po zaključku velikega boja za svoje lastno življenje prehajata ukrajinska vlada in skupščina nemoteno na graditeljsko delo tako v duhovnem kot stvarnem pomenu besede. Vendar pa nova ustava ne bo uvodno delo sojm;),; pp mišljenju ukrajinskih vladnih krogov se bo namreč ustava v obliki zakonov postopoma uveljavljala, da bi na ta način n^ bila prenagljena, a zato pa bo rajši vsestransko preštudirana, da bi odgovarjala potrebam vsega prebivalstva in kasneje v ustaljenih razmerah zadobila svojo veliko vrednost v trdnosti in kremenitosti.
Vsekakor pa bodo prvi ukrepi sojma veljali ukrajinstvu: zunanji znaki državice zastava (ru-meno-modra), himna, za katero je izbrana narodna pesem Tarasa Sevčenka »Šče ne omerla Ukrajina«, uporaba ukrajinščine kot edinega uradnega jezika in pa potrditev naziva Karpatska Ukrajina, ki je doslej le naredba msgr. Vološina. Ti visokostni znaki bodo z vsemi glasovi in na slavnostni način sprejeti v ukrajinski skupščini kot srečni uvod v njen obilni delovni program. Vlada pripravlja manjšinski statut — stoji pred rešitvijo agrarne reforme, kakor tudi splošnega, a zlasti socialnega zlepšanja vasi in kmetskega življa; vlada prav tako namerava dograditi Hust v administrativno, gospodarsko in kulturno središče, k čemur spada zlasti zgradba ukrajinskega vseučilišča in akademije znanosti in umetnosti, kakor tudi vsega šolstva sploh. Na gospodarskem polju bo treba rešiti pereče judovsko vprašanje, dograditi cestno in železniško mrežo, za kar bo treba najti
predvsem finančna sredstva v obliki velikega Inozemskega posojila, kar bo največja naloga sojina. To je v nekaj besedah glavni program dela ukrajinske skupščine, ki pa bo zaradi svojega razsega, a istočasno zaradi malih denarnih sredstev izpolnjen šele v teku nekaj let.
Ukrajinci
iz vseh delov sveta
Zaradi občutnega pomanjkanja uradnih prostorov bo prvi ukrajinski sojin, dokler si ne postavi svoje palače, začasno zasedal v gimnaziji, ki je bila v ta namen preurejena. Kako veliko važnost polaga v ta zgodovinski dogodek ukrajinska vlada kakor tudi vsa čsl. republika, je najbolj razvidno iz obsežnih priprav. Predvsem bodo na slavnostni prvi 6eji zastopane vse vlade zvezne republike in vsa glavna mesta v številnih delegacijah. V spomin na prvo zasedanje je ukrajinska vlada izdala posebne ukrajinske znamke, opremljene s slavnostnim žigom, dalje je v omejenem številu izdala srebrni denar v različnih vrednotah, katerega je označila »šah« (pri nas pare) in »grivenj« (pri nas dinar), torej prav tako kot so plačilna sredstva imenovali Ukrajinci že v davnini za časa svoje narodne svobode.
V Hust so prišla številna zastopstva Ukrajincev — vsi v pestrih narodnih krojih — gotovo iz vseh okrajev Karpatske Ukrajine, navzoči so tudi številni prostovoljni emigranti, ki so v poslednji dobi pribežali v to državico, iz onih držav, ki ukrajinsko vprašanje sploh zanikajo, prav tako so v Hust prispela številna poslanstva Ukrajincev, živečih v Berlinu, Parizu, Londonu in v Pragi, a prav posebno pozornost vzbujajo ukrajinski izseljenci iz Amerike in Kanade, ki so nalašč za to slavnost prispeli iz daljnih krajev le zato, da vsemu 6vetu dokazno poudarijo neločljivo skupnost, ki veže Ukrajince. Prav posebno je pa treba omeniti razigrano in slavnostno razpoloženje vsega prebivalstva, zavedajočega Se, da je po tisočletnem robstvu današnji dogodek zgodovinskega pomena, ki bo nekoč — ali kakor sami pravijo v kratkem — zedinil v sebi vse kar je ukrajinskega.
Res, v skromnih razmerah, zato pa toliko bolj iskreno in z občutkom, slave vsi Ukrajinci svoj največji prazniki
Rdeči se bodo še branili
ker računajo v poletju na „spremembo v Evropi"
Glasilo Nemcev za jugovzhod
Dunaj, 1. marca. b. Poročajo, da bo »Neues Wi ener Tagblatt« prevzel vlogo »Neue Freie Pres-se« in bo poslal glavno glasilo Nemcev za jugovzhodno Evropo. List je že organiziral poročevalsko službo za tuje časnikarje na Dunaju. V uredništvo je prišlo mnogo strokovnjakov iz Nemčije.
Hi
Illll		
		~ ^Pft^sr- .....
<		
Pariz, 1. marca. b. Po poročilih iz Španije so se Negrin in ostali člani republikansko vlade sestali včeraj popoldne v nekem mestu blizu Alican-teja. Po zanesljivih informacijah iz Valencije jo Negrinova vlada sklenila n a d a I j o v a t i borbo. Republikanska vojska se lto umaknila iz republikanskega dela Španije bolj proti obali, kjer bodo zgrajene obrambno črte in tu so bodo skušali republikanci obdržati, kolikor bodo mogli, če bo šlo vsaj do pozne spomladi ali poletja, ker računajo na spremembe v Evropi. Znano je, da se je republikanski štab že preselil proti obali, od koder bo vodil vojno. Za vrhovnega |>oveljnika španskih čet generala M i a i a ne
Nemško-italijansko zavezništvo tudi v kolonijah?
London, 1. marca. c. Danes popoldne jo več poslancev vprašalo državnega pod-tajnika v zunanjem ministrstvu Butlerja, če kaj ve o tem, da se nemške čete nahajajo v italijanski Libiji. Butler je odgovoril, da angleškemu zunanjemu ministru v zadnjem času ni bilo ničesar sporočenega o toni, da bi bile prišle v italijansko Libijo nemške fete, oziroma da bi bili Nemci prepeljali v Libijo orožje in letala.
Pariz. 1. marca, b Glavni rezident Tunisa La Bon je napovedal te dni pregled južnega in srednjega Tunisa. Francoska javnost jiosveča veliko pozornost manevrom, ki so nad področjem Gobesa in v katerih sodeluje večje število sredozemskih letalskih eskader.
Vladna kriza v Belgiji
Bruselj, 1. marca. AA. Socialistični senator Soudan, ki ima mandat za sestavo nove vlade, vodi obširna pogajanja s svojimi socialističnimi tovariši. Danes se začne posvetovati s predstavniki drugih strank. Trdi se, da namerava sestaviti trostrankarako vlado.
V nekaj vrsticah
V	okolici Katakoja na Peleponezu v Grčiji, je neka grško-ameriška družba začela iskati pe-trolejske vrelce.
V	Italiji je objavljen uradni odlok, po katerem se zunanjemu ministru odobrava naknadni kredit 14 milijonov lir za »stroške pri političnih preiskavah«. (AA.)
Več edinic angleške vojno mornarice bo obiskalo meseca marca Korziko.
■ - ---------------- • -i
ji muslk isii®! .	1
y ■■ V? >	-I	•

lilili

5 '"tf' ^''l^jfrTf
Hust, glavno mesto Karpatske Ukrajine.
Konklave se je začel
62 kardinalov zaprtih v Vatikanu do izvolitve papeža
Rim, 1, marca. AA. Reuter: Danes ob 16 popoldne je 62 kardinalov svečano stopilo v konklave. Zbrali 60 se v kapeli sv. Pavla, odkoder bodo v sprevodu krenili v Sikstinsko kapelo. Peli so molitev »Pridi sv. Duh«. Kardinali so z baklami v rokah šli skozi vse prostore, nakar so bila vsa vrata zaklenjena od zunaj od maršala konklava, od znotraj pa od maršala kamerlenga.
Vatikan, 1. marca. AA. Štefani. Pred sestankom konklava so se kardinali danes zjutraj zbrali v Paulinski kapeli, kjer so opravili molitev »Veni, sanete Spiritus«. Msgr. Bacci je imel pridigo o volitvi papeža. Pozval je kardinale, naj hitro izvolijo novega papeža in naj oddajo svoj glas za onega kardinala, ki ga smatrajo za najprimernejšega bodo čega vrhovnega poglavarja rimsko-katoliške Cerkve. Zatem so kardinali imeli zadnji sestanek.
Danes dopoldne so prispeli v Vatikan tudi ameriški kardinali in sicer 0'Connen, nadškof iz Bojstona, Copello, iz Buenos Airesa in msgr. Leme iz Rio de Janeira.
Dnevni red za kardinale v konklavu
Dogovorno med kardinalom - kamerlcngom in maršalom konklava je bil določen sledeči dnevni red za kardinale za časa trajanja konklava:
Ob 8 zjutraj bo eden od ceremonijarjev pozvonil s zvonom, ki je obešen v dvorišču sv. Damaska, nakar bodo ceremoniarji šli od celice do celice ter povabili kardinale, naj gredo v Pavlinsko kapelico, kjer je V6ak dan skupna sv. maša za vse kardinale. Na to berejo kardinali sv. maše za sebe, na v ta namen postavljenih oltarjih v dvorani paramentov. Zatem dobijo kardinali zajtrk. (Kavo ali čokolado, žemljo, 6urovo maslo.)
Nekoliko pred 10. uro gredo kardinali v spremstvu ceremoniarjev v Sikstinsko kapelo, kjer je glasovanje za novega papeža. Med tem ko volivni tajniki prebirajo volivne listke, se nahajajo konklavisti in njihovo spremstvo v dveh dvoranah, ki ležita ob Sikstinski kapeli, to je v dvorani Regio in v kneževi dvorani, kajti če je novi papež izvoljen, ga morajo tamkaj takoj preobleči v beli pa-peški talar. Če volitve niso dale nobenega izida, se vrnejo kardinali v svoje celice do 1 popoldne, ko so poklicani h skupnemu kosilu (juha, mesa, so-čivje, sadje, kava).
Po kosilu so kardinali nekaj časa prosti in se smejo sprehajati pa hodnikih, ki so jim namenjeni, predvsem po Rafaelovi galeriji. V tem času smejo kardinali tudi drug drugega obiskovati ali se med seboj pomenkovati v posebnih salonih, ki so v ta namen opremljeni.
Ob pol 5 popoldne se kardinali v drugič zberejo v Sikstinski kapeli, kjer je spet glasovanje. Če je bilo brez uspeha, molijo kardinali skupno sv. rožni venec od 6 do 7 zvečer, nakar dobijo večerjo. (Juho, ribo, sočivje, sadje.) Po večerji se kardinali vrnejo vsak v svoja celico. Od pol 10 zvečer dalje mora v konklavu vladati brezpogojni molk in mir.
Po večerji pride maršal konklava — ki sam ne sme prebivati v zaprtem konklavu — k odprtini, ki vodi v konklave ter skozi njo sprašuje kardinala - kamerlcnga, če imajo konklavisti kakšne posebne želje. Pri tej priložnosti prevzame tudi pošto, ki so jo kardinali čez dan pripravili. Maršal konklava da tudi povelja za nočno službo in sicer kapitanu, ki mu je poverjena naloga, da straži odprtino.
Vrata v konklave pa so bila prvi dan od zunaj in od znotraj zaklenjena in sicer jih je od zunaj
zaklenil maršal konklava, od znotraj pa kardinal-kamerlengo. Odprli jih bodo šele, ko bo izvoljen novi papež in bo konklave končan.
Obleka za novega papeža je že pripravljena
Obleka za novega papeža je že pripravljena in razstavljena v oknu vatikanske krojačnice, ki ni daleč od Trga Minerve na oglu francoskega semenišča Santa Clara. Pripravljene so tri obleke, ena velika, druga srednja, tretja manjša, tako, da se ni bati presenečenj. Vsaka obleka je sestavljena iz sledečih kosov: po en navaden talar, po en slavnostni talar z vlečko, po en svileni trak, na katerega bodo v poslednjem trenutku všili grb novega papeža, naramski plašč (Mozetta) iz rdeče svile, obro.bljen s hermelinom, ter po en camauro, to je posebna kapuca iz rdečega žameta obrobljena 6 hermelinom, ki ga nosijo samo papeži. To obleko bo nosil novi papež prve dni, dokler mu ne napravijo nove po njegovi meri. Razstavljeni 60 tudi trije rdeči papeški klobuki. Novi papež bo nosil enega izmed njih, ko sc bo po izvolitvi prikazal na balkonu cerkve sv. Petra in bo podelil svoj blagoslov »mestu in vsemu svetu«. Nadalje je pripravljena tudi bela naglavna čepica iz svile ter trije pari čevljev iz rdeče svile.
Vso obleko je napravil vatikanski krojač, ki iz rodu do rodu v svoji družini opravlja ta posel, da oblači papeža in večidel kardinalov.
»Ribiški prstan«
Tudi »ribiški prstan« je že pripravljen. Tudi to delo je dedno v eni in isti družini že od prvih let 18. stoletja. V poslednjem trenutku bodo v prstan vdolbili še ime novega papeža, nakar ga bo nosil do svoje 6mrti.
Vatikanska radioposlaja bo dvakrat dnevno oddajala kratka poročila o volitvah in sicer takoj za tem, ko bo s pomočjo »belega« ali »črnega« dima Rimljanom sporočeno, kakšen je bil uspeh voiitev. (Črni dim pomeni voiitve brez uspeha, beli dim pa uspešno izvolitev.)
ve nihče, kje je. O njem krožijo najrazličnejša izročila, med drugimi tudi to, da je odpotoval v inozemstvo. General Miaia je sani izjavil, da jo vsaka nadaljnja borba republikancev nemogoča in da jo s človeškega stališča boljša takojšnja predaja.
GLAVNA KOLtltTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A.REIN IIV DRUG
OajevaS ZAGREB Illca 15
obvešča cenjene igralce neobvezno, da so bili dne 1. marca izžrebani sledeči dobitki:
100.000 din št. 41.007.
35.(KX) din št. 3.630.
25.000 din št. 86.723.
20.000 din št. 30.978.
15.(XX) din ši. 18.712. 81.755, 82.587.
12.000 din št. 14.840, 24.778, 80.334.
10.000 din št. 4.658, 12.339, 37.148, 39.877. 43.769, 45.698, 49.975, 54.115, 88.395.
8.000 din št. 38.894, 53.706, 59.417 , 63.300, 84.404, 95.355.
6.000 din št. 3.973, 6.103, 9.444,11.074,99.803.
32.817, 33.280, 66.452, 84.152, 86.159, 92.267, 95.506.
5.000 din št. 2.332, 4.650, 11.330, 14.845, 25.412, 28.740, 41.107, 54.939, 57.439, 68.549, 69.622, 84.(X!0, 90.845.
3.000 din št. 885, 12.303, 18.405, 20.171, 20.590, 33.689, 35.674, 46.551, 51.777, 59.554, 60.614, 63.228, 68.856, 69.258, 71.386, 74.813, 86.555, 91.107 . 92.241. Nadalje je bilo izžrebanih 1300 srečk po 1000 din.
Prihodnje žrebanje bo 2. marca.
V Bolgariji zapirajo Cankove pristaše
Sofija, 1. marca'. AA. Reuter. 30 vodilnih članov bolgarske fašistične stranke, ki jo vodi prof. C a n k o v , je bilo danes aretiranih. Obtoženi bodo prepovedanega političnega delovanja, ker je slranka bila razpuščena. Več aretacij jo bilo izvršenih tudi v Plovdivu in nekaterih drugih mestih, središčih tega po-krota.
Mojstrska zgradba
Ob priliki volitve papeža se je svet zopet spomnil čudovite ustave, ki jo ima Cerkev. Nešteto je politikov, zgodovinarjev in filozofov, ki so o tem predmetu pisali; naj na tem mestu navedemo nekaj takih glasov.
Avgust Comte pravi v svojem Cours de philosophie positive, da je način, kako si Cerkev izvoli svojega poglavarja, prava mojstrovina politične modrosti (un veritable chef -d'oeuvre de sagesse politique). Ta način še bolj zagotavlja izbiro najboljšega in trdnost njegove vlade, kakor monarhično načelo dedovanja vrhovne oblasti pa neprimerno bolj, kakor demokracija, ki odpira široka vrata kli-kovladi. V cerkvenem režimu je preskrbljeno, da vsak, kdor je sposoben in vreden, lahko doseže najvišje mesto v hierarhiji, tisti pa, ki ga izvolijo, so bili sami naznačeni po najskrb-nejšem izboru. Zgodovinar Taine v svojem Regime moderne podrobno hvali sistem, po katerem so Cerkvi prihranjeni zmeda, pretresi in druge zle posledice, ki po navadi zadenejo državo, kadar se menja poglavar. Španski po-litik-mislec Donoso Cortes piše v svojem delu o parlamentarizmu, da po zaslugi svoje modre organizacije in ustave Cerkev edina nudi svetu zgled urejene družbe, ki je ne pretresajo ne zunanje ne notranje revolucije; ona je edino zares svobodno občestvo na svetu, ki si ne da od nikogar nič narekovati, v njej sami pa se vsak rad podvrže avtoriteti, ki ni vsiljena in ki vlada s pravičnostjo in milobo.
Najbolje pa je v našem času označil cerkveno vladavino Neyron (Le Gouvernement de 1'Eglise, Beauchesne, 1919), ki naglaša, da le v Cerkvi pride do veljave načelo najskrb-nejše izbire. S tem, da je izvolitev omejena edino le na poglavarja, se Cerkev izogne vsem pogubnim posledicam volitev, raztegnjenih na čim širši krog v parlamentarnih vladavinah. V vseh ostalih naznačitvah cerkvenih funkcionarjev velja patriarhalno načelo, v katerem predstojnik sam po najtrdnejših jamstvih za sposobnost in vrednost izbere sebi podrejene sodelavce in to načelo najtenkovestnejše osebne selekcije velja tudi za one, ki so določeni, da izvolijo vrhovnega poglavarja Cerkve.
Sodobni svet, ki se zvija v krčih večnega nemira, se zaveda nepremagljive notranje moči Cerkve in to prihaja danes zopet do izraza v napeti pozornosti, s katero spremlja vse dogodke, ki so v zvezi z izvolitvijo novega papeža. Svet občuduje z besedami Paula Bour-geta, »mojstrovino moralne in socialne zgradbe Cerkve, ki je izvor vsem družbam, v kateri so neodvisnost in pokorščina, aristokratsko načelo izbire in možnost, da se najpreprostejši človek povzpe do najvišje stopnje, tradicija in razvoj med seboj v čudovito uravnovešenem soglasju«.
Ljubljanska proračunska seja
Ljubljana, 1. marca.
Danes ob 5 popoldne se je sestal ljubljanski občinski svet, da sklepa o novem mestnem proračunu za 1. 1939—40. Sejo je otvoril in vodil župan dr. Adlešič, ki je imel v uvodu daljši govor, v katerem je med drugim naglašal:
Govor župana dr. Adlešiča
Računski zaključek za 1. 1936/37, ki jo bil oddan na zadnji soji mestnega sveta, je dokazal, da smo s trdnim delom, poštenim in dobrini gospodarjenjem že prvo leto naše uprave dosegli lope uspehe v korist mestne občine. Zato nam je s hladnimi številkami izraženo tudi zadoščenje k nadaljnjemu delu skrbnega varčevanja, pošte-nja in požrtvovalnosti za zdrav razvitek in zanesljiv napredek bele Ljubljane.
Zakaj povišanje proračuna
Pri presojanju proračunskega osnutka se pa moramo zavedati, da ne odločamo samo v enem letu, temveč moramo čutiti tudi svojo odgovornost, da je proračun vsakega posameznega leta temelj, ki bomo morali nanj zidati mi in tudi še tisti, ki bodo za nami prevzeli ljubljansko mestno upravo. Po navodilih finančnega ministrstva in po lastnih dosedanjih izkušnjah smo v resnici predvideli le neobhodno potrebne izdatke in se ravnali po navodilih najbolj skrbnega varčevanja. V ta naš gospodarski načrt smo vnesli samo vsote za neizogibno potrebno vzdrževanje in nemoteno poslovanje občinskih uradov. Navzlic temu pa izkazuje predloženi osnutek novega proračuna za 5,787.248 din porastka. Tudi proračuni drugih občin izkazujejo povečanje pri izdatkih in pri dohodkih. Naloge in dolžnosti mest se od leta do leta večajo in naravni razvoj zahteva najbolj različne potrebe, ki se jim mostne uprave ne morejo in ne smejo izogniti, da ne zavro napredka. Velik del novih občinskih izdatkov mostnih občin zahtevajo zakoni in uredbe, ki stalno predpisujejo nove naloge mestom, zvezane z materialnimi izdatki. V našem proračunu znašajo te vrste izdatki 13% celotnega proračuna ali 10 milijonov din.
Anuitete za dolgove znašajo letno nad 23 milijonov din, ki je dediščina od prejšnjih uprav. Dobro četrtino proračuna moramo torej vsako leto investirati v namene, ki se ne morejo pokazati v resničnem napredku našoga mesta.
Radi pa bi upoštevali razne predloge za olepšavo mesta in za izboljšanje službenih razmer ter za ustanovitev koristnih naprav, toda potom bi moral biti proračun še za 10 milijonov višji. Ni pa mogoče bolj obremeniti ljubljanskih davkoplačevalcev, drugače pa ne moremo predložiti uravnovešenega proračuna.
Nobene nove obremenitve
Kljub povišanju proračuna pa ta povišek ne prinaša davkoplačevalcem nobene nove obremenitve. Nasprotno: predvidene so razne znatne olajšave pri postavkah trošarinske in uvozne tarife t'er manjše korekturo' v prilog občanov pri nekaterih občinskih davščinah. Da je bilo lo' možno doseči^ je._jnqra.mp. 'zghvaliti....vejikt varčnosti v minulih proračunskih letih,"dalje" zboljšanju gospodarske konjunkture, zmanjšanju brezposelnosti, izboljšanju trgovine, obrti in industrije. Likvidnost Mestne hranilnice je povzročila tudi likvidnost drugih zavodov in je poživila vse gospodarstvo. Zato smo mogli predvidene dohodke ne samo v celoti realizirati, marveč doseči tudi delne viške.
Pojavljajo se znaki porasta gospodarske konjunkture, zato pa nismo mogli pri sestavljanju tega proračuna kalkulirati z novimi poviški, da ne zadenemo na zastoj ali ovire v bodočih letih.
Ljubljana ima zopet kredit
Ljubljani smo vrnili spet tisti kredit, ki je potreben vsakemu gospodarju, in zato moramo kredit tudi obvarovati in ga ohraniti. Pridobili pa smo ga s tem, du smo z vestnim izvrševanjem proračunov v zadnjih treh letih dosegli, da ni bila prekoračena niti ena postavka. liačuni in anuitete se spet točno in ob pravom času pln-čujejo, mestna blagajna nima več zaostankov in je vse finančno poslovanje naše občine prav gotovo tako, kakršno si želi vsak pameten in skrben gospodar.
Neupravičeni in neutemeljeni so očitki, da ljubljanska občina s svojimi trošarinami in uvoz-ninami uničuje konkurenčno sposobnost ljubljanske industrije. Vsa večja industrijska podjetja silijo iz mest na deželo. Temu pa niso krive niti ljubljanske, niti druge trošarino in uvoznine, temveč centralizem in pa pomanjkanje socialnega čuta, predvsem pri večkrat prikritem tujem kapitalu. Glavna mesta vseh držav imajo privili-giran značaj. Belgrad pa je s Pančevom in Ze-munom izločen iz sestava banovin in tvori zase lastno pravno enoto. Zaradi tega značaja Belgrada odpadejo banovinske doklade in banovinske davščino. Ljubljana je tudi na skrajnem zahodu države iu zato trpi zaradi visokih železniških tarif.
V močnih industrijskih državah so centralne in centrifugalne komponente gospodarstva v ravnovesju in je ob mejah gostota gospodarskih podjetij enaka njih gostoti v središčih. Obmejni kraji države so torej za pravilno in uspešno narodno gospodarstvo enako važni, kakor središče države. Po teh načelih pravilnega narodnega gospodarstva bo morala tudi Slovenija uživati take pravice in olajšave, kakršne uživa središče države.
Tisti, ki nam očita premajhno skrb za industrijo, nikdar ne pokaže pravega obraza, kadar
gro zn blagor delavstva. Pri nas v Ljubljani ščiti delavca po predpisih vestno ljubljanska inšpekcija dela. Na žalost je pa zlasti tuj kapital še vedno brezsrčen nasproti delavstvu in zato išče pokrajin, kjer sme ali moro izkoristiti delavstvo do krvi. Naseljuje in udejstvuje se v takih pokrajinah, kjer jo dolo brez cene in delavec sam brezpraven suženj. Ker pa tako delavstvo nikakor nima onih moči in sposobnosti, kakršne razne industrijo potrebujejo, so tem industrijam na široko odprta vrata za zaposlitev tujega, inozemskega delavstva. Takih industrij, ki bi naš narod izkoriščale in mu škodovale, si pa v Ljubljani ne želimo in jih tudi trpeti ne smemo.
Ljubljana ščiti industrijo
Kolikor je pa v njeni davčni moči, mestna
občina ljubljanska ščiti ljubljansko industrijo do skrajnih meja svojih gospodarskih razmer. Določene so izjemne nižje postavke trošarine in tudi uvoznine za predmete, ki so potrebni za proizvodnjo raznih izdelkov. Uveden je sistem pavša-lacije tvornic in podjetij. Tem podjetjem nudi mestna občina 40—50% rednih že tako in tako znižanih pristojbin. Prav enako ugodnost nudi Ljubljana industriji z olajšavo pri ceni pogonske sile.
Gledati moramo, da čim bolj znižamo anui-tetno službo. Ko smo prevzeli mestno upravo, smo morali plačevati obrestno mero celo po 12%, danes pa znašajo največ 8%. Zavedamo se, da je fudi tn obrestna mera še vedno previsoka ter iščemo načinov, kako znižati to visoko obrestno ijiero in posojila konvertirati na nižjo obrestno
mero in daljšo amortizacijsko dobo. V tem pogledu je pa prinesel znatne ovire novi hranilnični zakon, ki zavira finančni razvoj naših mestnih občin s pomočjo komunalnih denarnih zavodov. Zaradi novega velikega državnega investicijskega posojila pa so nam za daljšo dobo zaprti državni zavodi.
Potreba občinskih posojil
Zato ne bo preostajalo pri daljši ureditvi finančnih razmer naše občine in pri eventualni bodoči investicijski politiki nobeno drugo sredstvo, kakor že iz predvojno preizkušeno in dobro vpeljano sredstvo neposrednih komunalnih posojil. Mestna občina je že razpisala pred dvema letoma tako posojilo za vzpostavitev likvidnosti Mestne hranilnice ljubljanske s prav lepim uspehom, ko je bilo to posojilo v prav kratki dobi prepisano s skoraj še enkratno vsoto.
Od tega časa je naše mestno gospodarstvo še mnogo bolj konsolidirano in tako urejeno, da zasluži danes po svoji gospodarski urejenosti in finančni moči še mnogo večje zaupanje ljubljanskega prebivalstva. Zato bo to zaupanje pomagalo v bodoče še bolj uravnovesiti mestno gospodarstvo, njegovo finančno in obrestno politiko, da se bo mogla še bolj dvigniti produktivnost mestnih proračunov. S tem bo pa pridobilo prebivalstvo samo z gotovo in ugodnejšo naložbo svojih prihrankov, kakor jih more nalagati pri zavodih.
Predloženi proračun naj tvori prvi korak naprej k popolni konsolidaciji mestnega gospodarstva in k trajnemu in vidnemu napredku tretje prestolnice nase države, nase bele Ljubljane.
Poročilo načelnika fin. odseka g. Dermastje
Po govoru g. župana je dobil besedo načelnik finančnega odbora mestni svetnik g. Dermastja, ki je začel razlagati sedanji predloženi proračun mestne občine.
Ugotovil je predvsem, da je sedanji proračun mestne uprave povsem realen. Blagajniški prebitek iz leta 1937/38 v višini 2 milijonov je ves v blagajni.
Nadalje je g. načelnik poudaril, da je proračun mestne občine v štirih letih, od leta 1935. do leta 1939., narastel za 62% in smo tako pri obdavčitvi dosegli mejo, preko katere pri sedanjih gospodarskih razmerah ne bomo več mogli. Vendar pa se mestni občini v prihodnjih petih letih nalagajo investicije in dolžnosti, za katere bi rabila nad 100 milijonov (kanalizacija, nove vodovodne cevi, šolska poliklinika, izolirnica, povečanje zavetišča itd.).
Vse to pa ne bo mogoče doseči drugače kot če nas država razbremeni. Država vzame mestni občini letno na osebnih izdatkih skupaj 2,789.948 in na stvarnih 6,104.980 din; na dodatkih k temu pa mora občina plačati državi še letno 884.000
dinarjev, kar da letno skupaj vsega 9,678.946 din ali 13.13% vsega upravnega proračuna.
Prav tako plačuje občina v bednostni fond 2 in pol milijona letno, od tega pa je dobila samo 50.000 din ali 1.99^.
Nato je poročevalec prešel na posamezna poglavja preračuna. Najprej je razčlenil izdatke in jih utemeljil s 6vojo razlago. Pri poglavju osebnih izdatkov, ki v proračunskem predlogu znašajo 26,220.740 din (lansko leto 24,202.801 din) je omenil, da tu ni nikakih rezerv, ali na kak drug nači n prikritih izdatkov. V kolikor so osebni izdatki zvišani, gre na račun tistega osebja, ki je bilo dozdaj najslabše plačano in mu je bilo treba prejemke zvišati. Uradnice, ki so doslej prejemale 800 din, bodo odslej prejemale 900 din, moški doslej 900 din, odslej 1000 din, najbolj izdatno pa so zvišani prejemki poročenih uradnikov. Tako so v celotj prejemki občinskih uslužbencev pvišani za 1,055.577 (za splošna napredovanja, za organizacijo policijske in trošarinske službe, nove pokojnine).
(Nadaljevanje poročila v 2. izdaji.)
Državna hipotekama banka v letu 1938
»Službene novinec z dne 28. februarja objav ljajo računski zaključek Državne hipotekama banke za lansko leto, iz katerega posnemamo naslednje podatke obenem s primerjavo podatkov zadnjih let (vse postavke go v milijonih din):
Bilanca; 1935 1936 1937 1938
Aktiva:				
gotovina v blag.	36.96	35.8	37.4	57.55
žirov. in ček. računi	273.3	441.4	764.5	548.8
Posojila :				
hipotekama 2	.144.6	2.070.97	1.972.2	1.878.94
komunalna	648.1	948.14	1.397.0	1.497.35
vodnim zadrugam	80.9	76.45	73.4	70.6
lombardna	120.36	163.1	101.45	97.6
meničnohipotekarna	106.75	107.65	93.0	77.0
menična	80 0	52.24	52.87	57.26
tek. računi: država	654.24	578.7	669.0	756.65
ostali	159.7	307.7	384.6	461.8
vrednostni papirji	813.9	480.45	824.0	1.321.8
nepremičnine	206.5	217.4	232.0	267.95
razno	119.1	124.6	88.77	36.9
bilančna vsota	5.211.64	5.6044	6.700.2	7.130.2
K tabeli je pripomniti, da vsebuje bilanca za
1935 še za 199.3 milij. din blagajniških zapiskov Narodne banke, ki tu niso vpoštevani v nobeni številki.
Gotovinske zaloge Drž. hipotekarne banke bo se lani znatno zmanjšale zaradi septembrskega odtoka hranilnih vlog in so izkazane sedaj z manjšim zneskom kot na koncu leta 1937, čeprav so se obveznosti banke povečale. Med posojili izkazujejo stalno zmanjševanje hipotekama posojila, nadalje lonibnrdna posojila, posojila vodnim zadrugam. Meničnohipotekarna posojila so celo narasla. V veliki meri je naraslo kreditiranje naših samouprav in kmalu bodo komunalna in sploh samoupravna posojila najvažnejši debitor banke (poleg države same). Zadolžitev države pri banki je narasla v obliki direktnih kreditov državi, nadalje pa se je povečala z nakupom državnih papirjev po banki. Vsota državnih papirjev, le-ti tvorijo večino port-felja vrednostnih papirjev, je narasla že na 1 milijardo dinarjev. Ti papirji 60 ali naravnost last banke ali pa so last rezervnega sklada in sklada za armortizacijo bančnih zgradb. Lastništvo papirjev je bilo zadnja tri leta naslednje (v milijonih dinarjev):
iV35 1936 1937 1938 odkup. vred. papirji 200.4 274.14 582.0 1.074.04 vredn. pap. rez. ski. 172.3 196.06 229.94 246.1 pap. sklada za amort. 9.1 10.25 12.0 1.7
j{ I^ast banke je narasla nad 1 milijardo dinarjev. Seveda Je" pri teM'tleba/vpoštevati, da s6 bilf tečaji državnih papirjev na koncu lanskega leta zelo visoki.
Postavka nepremičnin stalno narašča in bo banka kmalu ena največjih zemljiških posestnikov v državi.
Nadalje izkazuje bilanca naslednja lastna in tuja sredstva na pasivni 6trani (v milijonih din):
1935	1936	1937	1938
rasni skladi	1.071.37	1.206.36	1.524.9	1.678.9
samostojni skladi	348.4	434.34	554.9 571.4
glavnice javn. ust.	399.4	394.45	452.16 488.3
hranilne vloge	1.169.5	1.200.4	1.383.9	1.441.8
drž. tek. računi	161.15	115.4	115.1 88.9
razni tek. računi	705.6	734.55	1.161.6	1.547.9
lafetni skladi
226.0 281.4 260.2 362.2
inozemska posojila 941 6 880.5 872.16 729.8 preh. račun razna pasiva
Elibeta Bergner
je zopet navdušila gledalce kot v prejšnjih svojih filmskih umotvorih
KINO UNION
Telefon 22-21
v prekrasnem filmu ljubavne sreče in trpljenja
Zasanjane uit ne
Film za publiko najfinejšega okusaf Predstave ob 16, 19 in 21.
Premiera francoskega filma
Predstave ob 16., 19. in 2t.
Kino Matica tel. 21-24
Katarina Uelika igra šah
po romanu H. Dupuy Mazuela »Le joueur d'echecs. — Reži i a Jean Dreville. —• V gl. vlogah f.ranc0i9e B0SAY in CONBAD V BID T. — Film poln mistiko, romantike in avantur.
1935	1936	1937	1938
223.2	198.4	255.9	262.2
15.0	15.47	21.9	24.75
2.8	2.9	3.9	3.5
864	4.1	10.14	8.5
2186	23.0	36.0	46.9
—	34.5	—	—
40.16	42.36	44.1	49.4
805.4	315.3	363.3	389.84
1.6	1.9	2.1	329.96
4.6	3.55	6.5	5.4
42.16 94.16 46.7 44.9 153.5 163.05 234.6 170.7
Pasiva kažejo, da so tuja sredstva banke, v kolikor izvirajo v naši državi, bila lani ponovno znatno povečana. Zlasti se je povečala imovina raznih skladov pri banki. Državni tekoči računi pri banki postajajo vedno manj pomembni. Lastni skladi so se lani zelo povečali. V primeri z letom
1937	je odpadel sklad za tečajno razliko v znesku 93.8 milij. din, na novo pa je prišel pokojninski sklad bančnega osebja, ki je znašal na koncu leta
1938	5.3 milij. din.
Račun zgube in dobička Drž. hipotekarne banke za zadnja tri leta izkazuje naslednje postavke (v milji, din):
Izdatki: obresti
osebni stroški materialni bančni posli odpisi
krediti za odpise čisti dobiček Dohodki: obresti
doh. od posestev razni dohodki
Iz tega pregleda je razvidno, da dohodki banke stalno naraščajo. Pri tem se opaža kot pri dolžnikih velika izprememba v tem, da se zmanjšuje donos hipotekarnih posojil, v prav znatni meri pa naraščajo dohodki od vrednostnih papirjev. Ti dohodki so znašali leta 1935 samo 13.06, leta 1936 25.5, leta 1937 32.16, lani pa že 59.9 milij. din.
Ker je brutodohodek lani zopet narastel, se je povečal tudi čisti dobiček banke. Od tega čistega dobička dobi največji delež država, kar kažejo naslednje številke o razdelitvi čistega dobička (v milij. din):
1935 1936 1937 1938 za tantijeme	1.1 1.14 1.2 1.5
za rezervni sklad 7.8 8.24 8.6 9.6 delež drž. na dob. 31.26 33.0 34.3 37.33
Nova je postavka pri čistem dobičku za 1938, ki je namenjena skladu za podpiranje zadružništva. V ta namen je izločenih iz čistega dobička 987.810 dinarjev.
¥
Visok« kazen. Nemška tekstilna fvornlca — predilnica kamgarna — Stohr & Co., delniška družba, je bila kaznovana z vsoto 1 5 milij. mark za prekoračenje predpisov o izdelovanju preje in tkanin. (V našem denarju znaša ta kazen 20.7 aiilij. dinarjev y
Vinska razstava v Ljutomeru
Ljutomer, 28. februarja.
Danes ob 9 jo bila v hotelu »Zavratnik« v Ljutomeru otvoritev naše vsakoletne vinske razstave. Ob otvoritvi je spregovoril gosp. Zemljič. Otvoritvi so prisostvovali referent vinogradništva g. Kuret iz Ljubljane, podnačelnik g. Vetrovec, tajnik Kmetijske zbornice v Ljubljani g. Suhadolc,
firof. vinarske in sadjarske šole v Mariboru g.
Včovnik, banski svetnik g. Šluhec, župan g. Sla-vič in kmetijski referent v Ljutomeru g. Lipovec. Na ta vinski seje.n je prišlo več kupcev iz Celja. Ljubljane, Maribora, Ptuja in Ormoža. Prejšnja leta so prišli kupci, ki so se zanimali za naša vina, iz Avstrije, dočim jih letos ni bilo videti. Razstava vina je bila zelo okusno pripravljena. Največ je bilo razstavljenih vin iz ljutomerskih goric, manj iz Štrigove, še manj iz Gornje Radgone. Natančno število iz Ljutomera znaša 161 različnih vin, iz Štrigove 28 ter iz Gornje Radgono 12 vrst vin. Samo ob sebi je razumljivo, da jo prevladoval letnik 1938. Razstavljena so bila sortirana vina, kot traminec, burgundec, damaščan-ski silvanec, muškat, muškatni silvanec, rizling, šipon ter druga mešana vina. Tudi domačini so popoldne zelo pridno obiskovali razstavo vina, pridno pokušali zdaj to, zdaj drugo vino in uživali pridelek, ki so ga lansko leto pridelali. Dočiin je bila v prejšnjih letih prodana večja količina vina, je bilo na letošnji razstavi prodanih komaj okoli 600 hektolitrov. Mnogi so pokazali zanimanje za to zdaj za drugo vino, do prave kupčije pa ni prišlo.
Okoli 10 je bilo tudi zborovanje naših vinogradnikov v dvorani Katoliškega doma, kjer je bilo zbranih precejšnje število ljudi. Zborovanje je vodil g. Rajh iz Ljutomera. Na zborovanju so se reševala pereča vprašanja naših vinogradnikov. Na zborovanju so govorili prof. vin. šole v Mariboru Pečovnik, ki je poudarjal težavni stan našega vinogradnika z ozirom na sedanji novi pravilnik viničarjev glede minimalnih ipezd. Gosp. Suhadolc je govoril o naši vinski trgovini in trgovinskimi zvezami z našimi sosednjimi državami ter končno pokazal na rešitev težkega vprašanja vinogradniške krize v temeljiti organizaciji vinarskih društev in v zgraditvi velikih okrajnih zadružnih kleti. O tem vprašanju je govoril tudi g. Munda, ravnatelj zadružne vin. kleti v Ormožu. G. Kuret je posebno še poudarjal, da bi vsaj nekoliko rešili našega vinogradnika, da bi začeli misliti na izvoz in prodajo našega grozdja, zato naj se uvede grozdni teden. G. Štuhec, banski sv., je poudarjal, da je način obnovitve naših vinogradov preveč kompliciran in priporoča, da način obnove naših vinogradov kr. banska uprava poenostavi. Ravnatelj vinarske šole na Kapeli g. Novak, omenja, da se že mora enkrat za vselej odpraviti previsoka cena galice, kajti preveč jo ocarinjena. Ob koncu je še spregovoril naš domači kmetijski referent g. Lipovec. Zborovanje so vinogradniki poslušali z velikim zanimanjem in želeli, da misli, ki so bile podane na tem zborovanju, ne padeio na ka menita tla.
*
Opozorilo. Snuje se društvo posestnikov 4M% zadolžnic Bosensko-Hercegovskih železnic, zgrajenih na podlagi zakona od 8. junija 1. 1902 D. Z. št. 118 za svoto 78 milj. kron — progo Sarajevo—Uvao in Višegrad do Vardišta. Te proge je naša država leta 1919 prevzela, a nehala izplačevati dotične obresti. Ker posameznikom ni uspelo, se naprošajo lastniki da se za skupni postopek javijo pri g. inž. Fr. Žužeku, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 7-H.
Pravilnik o ustanovah humanega značaja, ki se baVijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za primer bolezni in skladov za pokojninsko zavarovanje. Rok, določen v odst. čl. 30 tega pravilnika, ki določa, do kdaj se morajo vse obstoječe tozadevne ustanove prilagodili novemu pravilniku, pa je določal v ta namen 3 mesece, torej do 6. maroa 1939, je sedaj podaljšan do 6. septembra 1939, torej za ndadaijn.jih 6 mesecev.
Potrjena poravnava. Potrjena je poravnava iz-, ven konkurza tvrdke Zora, kom. družbe v Ljubljani, Miklošičeva c. 30
Sejmska in tržna poročila
Mariborski sejem 28. februarja. Prignanih je bilo 8 konj, 11 bikov, 120 volov, 316 krav in 8 telet, skupaj 463 komadov. Cene so bile sledeče: Debeli
1 kg žive teže od 3 do 4.25 din, klavne krave debele 1 kg žive teže od 3.50 do 4.25 din, plemenske krave 1 kg žive teže od 3 do 4 din, krave za klobasarje 1 kg ž;ve teže od 2 do 2 75 din, molzne krave 1 kg žive teže od 4 do 5 din, breje krave 1 kg žive teže od 3 do 4 din, mlada živina 1 kg žive teže od 3.50 do 4.50 din, teleta 1 kg žive teže od 4.50 do 6 din. Prodanih je bilo 216 komadov.
Mesne cene: Volovsko meso 1. vrste 1 kg 10—12 din, volovsko meso II. vrste 1 kg 8—10 din, meso od bikov, krav, telic 1 kg 6—12 din, telečje meso I. vrste 1 kg 10—12 din, telečje meso II. vrste 1 kg 8—10 din, svinjsko meso sveže 1 kg 10 do 16 din.
Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju dne 27. febr. Dogon: 48 volov, 25 krav, 10 telet, 4 junci, 4 biki, 11 svinj in 11 prašičev. Prodanih: 32 volov, 10 krav, 10' telet, 3 junci, 2 bika, 10 svinj in 8 prašičev. Cene so bile nasled: nje: voli I. vrste 6 din, II. vrste 5.50, 111. vrste 5 din, telice I. vrste 6 din, II. vrste 5.50 din, III. vrste 5 din, krave I. vrste 5.50 din, II. vrsto 5 din, III. vrste 4 din, teleta I. vrste 8 din, II. vrste 7 din, prašiči špeharji 10—11 din, prašiči pršutarji 8—9.50 din za 1 kg žive teže. Mladi junci 7—8 tednov stari 160—280 din za glavo. Goveje meso
I.	vrste prednji del 10. zadnji del 12 din, II. vrsto prednji del 9, zadnji del 11 din, III. vrste prednji del 8, zadnji dal 10 din, svinjina 14—16, slanina suha 22—26, svinjska mast 19, čisti med 22—24 din, neoprana volna 24 -26 din, opravna 34—36 din, goveje kože 11—13 din, telečjo kože 14 din, svinjske kože 6—8 din za 1 kg. — Pšenica 230, ječmen 225, rž 200. oves 200, koruza 150, fižol 300—400, krompir 100, lucerna 1950, seno 100, slama 75. jabolka I. vrste 800, II. vrste 600, III. vrste 400, pšenična moka 350, koruzna moka 250, rzena moka 350, ajdova moka 350—600 in koruzni zdrob 350 din za 100 kg.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Slovenjem Gradcu 26. febr. Voli I. vrste 4 din, II. vrste 3 din, III. vrste 2 din, telice I. vrste 4 din,
II.	vrste 3 din, III. vrste 2 din. krave I. vrste 3, »•yste 2 din, III. vrste 1.50 din, teleta I. vrste 7 din, II. vrste 6 din, prašiči špeharji 8 din, prašiči pršutarji 7 din za 1 kg žive teze. — Goveje meso I. vrste 12. II. vrste 10, III. vrste 8 din, svinjina 16 din, slanina 17—18 din, svinjska mast 20 din, čisti med 20 din, neoprana volna 10 din, oprana 20 din. goveje kože 12—14 din za 1 kg. - Pšenica 175. ječmen 200. rž 250, oves 175, koruza 160 fižol 300, krompir 100, seno 75, slama
pšenična moka 350. koruzna moka 200 din za
Kg; mleko 1.75 din za iiter.
Ptujski mestni preračun sprejet
Preračun znaša 3,224.430 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov
Ptuj, 1. marca.
V ponedeljek zvečer je bila pod predsedstvom župaia g. dr. Alojzija Remca proračunska seja ptujskega mestnega sveta. Seje so 6e udeležili V6i mestni svetniki razen dveh, ki 6ta 6e opravičila.
Poročilo g. župana dr. Remca
G. župan dr. Remec je v svojem poročilu omenil, da je letošnji proračun že četrti, ki ga je sestavila sedanja občinska uprava. Navedel je vse momente, v katerih se je skušalo datt Ptuju ono, kar je za mesto nujno potrebno. Takd n. pr. anketo, ki je bila pred odhodom g. poslanca M. Kranjca v Belgrad, v kajteri so ga seznanili z vsemi potrebami Ptuja in širše okolice, konferenco 26. januarja t. 1. glede varnostne službe v Ptuju, komisijski pregled trase za cesto Ptuj—Vurberg— Sv. Martin—Maribor, dne 4. februarja t. 1., pri katerem se je sklenilo, da pride v poštev trasa Ptuj —Vičava—Vurberg. Omenil je intervencijo pri g. banu za posojilo 10.000 din iz bednostnega sklada za brezposelne.
Nato je govoril g. župan o letošnjem proTa-čunu in poudaril, da se je delalo na tem, da se bremena niso povečala, da pa je kljub temu proračun višji za 100.000 din. Grajal je posebno natolcevanje, da so osebni izdatki v Ptuju večji od materialnih.
Poročevalec upravnega odseka g. Fras
je v svojem poročilu na jasen način razložil novi proračun.
Proračun za leto 1939-40, kakor ga je sprejel upravni odsek ob sodelovanju odseka za mestna podjetja, izkazuje 3,224.430 din izdatkov ter ravnq toliko dohodkov. Proračun je sestavljen z vidika skrajnega varčevanja. Zato so se med izdatke vnesle lc tiste potrebščine, ki so bile neobhodno potrebne. Vendar pa predvideva proračun možnost, da občina v prihodnjem proračunskem letu izvrši nekatera večja dela, ki so neodložljiva, ne na bi bila prebivalstvu naložena nova bremena. Proračun predvideva namreč novo	•
posojilo 600.000 dinarjev
od te vso'te bi se naj uporabil znesek 400.000 din za zgradbo novega otroškega vrtca,
ker dosedanji prostori ne ustrezajo svojemu namenu ter je nadzorna šolska oblast sporočila, da bo morala vrtec zapreti, ako se ne bodo stavili primernejši prostori na razpolago. V te prostore pa naj bi se vselili mestna hiralnica in javna kuhinja, ki tudi nimala primernih prostorov. Preostanek 200.000 din pa bi se uporabil za nabavo novega kotla v mestnem kopališču in za modernizacijo kopališča, kar je iz tujskoprometnih razlogov nujno potrebno. Pozicija I. partije 10 je povečana za znesek 40.000 din za amortizacijo in obrestova-nje tega posojila. Z najetjem tega posojila se pa vsota določena za odplačilo dolgov in sanacijo mestne hranilnice (part. 10, pozicija 1 in part. 17, pozicija 1) ne poveča, temveč celo zmanjša, ker je pozicija za sanacijo mestne hranilnice znižana od 100.000 na 39.590 din. To znižanje je bilo doseženo dogovorno z mestno hranilnico na ta način, da 6e rok za odplačilo dosedanjih posojil podaljša od 12 na 20 let ter da se istočasno obrestna mera zniža od 8 na 6%, V zvezi s tem je
končana likvidacija vojnih posojil
ki jih je imela mestna hranilnica in ki so v njeni bilanci predstavljala težko breme za razvoj zavoda. V bilanci mestne hranilnice za 1. 1927 je znašalo stanje še neodpisanih vojnih posojil 3 milijone 702.748.60 dii, Od tega časa je pa še na-Tastel račun jamstva mestne občine za vojna posojila na 2,505.096.21 din. Ker občina jamči za vse obveznosti mestne hranilnice, je dejanski dolg znašal v letu 1927 6,207.844.81 din. Če pa prištejemo šc lastne občinske dolgove, je imela občina okoli 8,000.000 din dolgov v začetku 1. 1928. Takrat pa je začela s sanacijo tega stanja, tako da se je v teku 10 let znižala postavka za okro,glo 3 in pol milijona dinarjev, ker se je posrečilo položaj z velikimi žrtvami občine in napori novega vodstva hranilnice zboljšati, tako da je znašala koncem 1. 1938 postavka iz naslova vojnih posojil le 1 milijon 178.402.27 din ter iz naslova jamstva mestne občine 1,610.389.11 din, skupno torej 2,788.791.38 dinarjev. Če ta dejstva upoštevamo, mora odpa6ti vsak očitek glede slabega občinskega gospodarstva. Ugoden razvoj mestne hranilnice v zadnjih letih dopušča, da se končno likvidira tudi preostali znesek 2,788.791.38 din in 6e prenese defi-nitivno kot dolg na mestno občino s tem, da se ta vsota obrestuje z 2% in se tako dajatve mestne občine znižajo za okroglo 60.000 din, ter je mestni hranilnici na ta način omogočeno, da spravi svoje poslovanje na povsem stvarno podlago, ker izpade v bilanci postavka vojnih posojil, ki ne predstavlja nikake vrednosti.
Izdatki preračuna
Glede zvišanja in znižanja posameznih partij izdatkov je pripomniti:
Osebni izdatki pod partijo 1 do 6 so v glavnem nespremenjeni ker izkazujejo vse te partije le skupen povišek v znesku 1500 din.
Partije: obče upravno oblastvo, osebna in imovinska varnost, narodna prosveta, finančna stroka, gradbena stroka, narodno zdravje, trgovina, obrt in industrija, mestno gospodarstvo izdatki mestnih gospodarskih podjetij so zvišane od približno 600 do 24.020 din. Pri tem posebno partija gradbena stroka za 17.000 din, ki se nanaša na zvišanje pozicije za vzdrževanje ulic in trgov ter za obnovo
I I——iM^—
Polzela
Kat. prosvetno društvo na Polzeli bo za uvod k proslavi štirideletletnice svojega obstoja v mesecu maju priredilo na Jožefovo akademijo s sodelovanjem Fantovskega odseka in Dekliškega krožka. Na akademijo že zdaj opozarjamo vsa bližnja in daljna društva. Na programu, ki je zelo pester, bo nad 20 točk, pri katerih bodo nastopali naši najmlajši kakor tudi člani in članice z raznimi telovadnimi in simboličnimi vajami.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Gostovanje maribororskih gledal, igralcev. V soboto 4. marca gostujejo člani Narodnega gledališča v Mariboru z izvrstno komedijo »Pesem s ceste« v Hotelu »Jelen« oh 20 zvečer. Nastopijo
Žrve moči Narod. gled. kot: Nakrst, Košič, Star-jva in drugi. Vstopnice se dobe še v predprodaji.
Marijinega kipa na Minoritskcm trgu ob priliki le-! tošnjc 700 letnice obstoja minoritskega samostana, j Partija trgovina, obrt in turizem je zvišana za ! 23.800 din zaradi nove pozicije 20.000 din za vinogradniški muzej in zaradi zvišanja podpor trgovsko nadaljevalni šoli in olepševalnemu društvu.
Partija mestno gospodarstvo je povišana v znesku 21.300 din, ki gre na račun povišanja državnih davkov in javnih tehtnic, nabavo plemenskih živali in nabavo kmetijskih strojev.
Partija izdatki mestnih gospodarskih podjetij je povišana za 24.000 din, kar je pripisati zvišanju delavskih nezgod z novim proračunom za 10% in velikemu povečanju obrata na mestni žagi v tekočem proračunskem letu.
Ostale partije 60 ali ostale nespremenjene, ali pa so znižane.
Občinska trošarina in takse
Občinska trošarina na vino je določena na 1.25 din od litra. Sklenilo se je, da sc vinski mošt oprosti občinske trošarine, ako bi se tekom proračunskega leta izkazalo, da bo finančno ravnovesje proračuna kljub temu podano. Proračun za 1. 1941-41 pa bo mestna uprava izdelala na podlagi kalkulacije po 1 din trošarine od litra vina. Trošarina na živino in meso, šumeča vina, pivo, špirit, žganje, rum in likerje ostane nespremenjena.
Lansko leto je bilo izpopolnjeno naše socialno skrbstvo z zakonom o starostnem in invalidnem zavarovanju delavstva, ki bi moral biti uveljavljen že leta 1925. Zakonite rente za invalidnino bodo oživele letos 1. septembra. Je pa tudi veliko delavcev, ki ne bodo mogli biti več deležni starostne ali invalidne rente, ker niso izpolnili potrebnih pogojev, ki jih predpisuje zakon. Za te delavce je bil ustanovljen poseben »Podporni sklad za onemoglost in starost«. Podpora, ki jo bodo dobivali delavci iz tega sklada, sicer ne bo dosegla višino redne rente, vendar pa bo za mnoge res dobrodošel pripomoček. Znašala bo mesečno okrog 200 din. Prijave za to podporo se morajo predložiti do 1. julija t. 1. pri krajevnem Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Mariborska ekspozitura Okrožnega urada te prijave že sprejema. Dosedaj se je priglasilo za podpore samo iz Maribora okrog 100 delavcev, ki so že dovršili 70. leto starosti ali pa so kot invalidi nesposobni za delo. Računa pa se, da se bo to število še znatno pomnožilo. Prijavo za podporo iz podpornega sklada za onemoglost in
Po ponesrečenem begu si je na smrt obsojeni skušal vzeti življenje
Pred nekaj dnevi smo poročali o drznem načrtu za beg, ki so ga zasnovali najnevarnejši jetniki v jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča — na smrt obsojeni roparski morilec Silvester Krajnc ter razbojnik Koder, Pintarič in drugi taki nevarni ptiči. Sedaj se je pojasnilo, dn je načrt za beg napravil Silvester Krajnc; razbojniki so se takoj potem, ko je bil Krajnc obsojen na smrt, začeli med seboj dogovarjati, kako bi pobegnili iz zapora. Pošiljali so si med seboj pisma s šifrirano pisavo, ki jo je izumil Krajnc ter so se tudi dogovarjali ponoči skozi okna, ker so bili zaprti v celicah drug poleg drugega. Pošto so jim prenašali drugi kaznjenci, ki so nosili v celice hrano. Krajnc je imel fantastične namere, za katere je pridobil tudi svoje tovariše. Ko bi prišli na svo-ix>do, bi se takoj podali vsi v Črno, kjer bi jx>-noči napadli orožniško postajo, pobili bi orožnike, nad katerimi se je hotel Krajnc očividno maščevati ter bi se oblekli v njihove uniforme. Potem bi kot orožniki šli nad nekega bogatega posestnika, o katerem je Krajnc vedel, da hrani doma 200.000 din ter bi ga oropali. Potem pa bi vsi pobegnili v rdečo Španijo, o kateri Krajnc očividno eš ni vedel, da je med tent že propadla. Sedaj se za te svoje zločinske načrte vsi udeleženci zarote j>okorijo v težkih verigah in najbolj varnih celicah v kleti. Najbolj je sedaj potrt Krajnc, ker se beg ni posrečil, pa je sklenil izvršiti samomor. Včeraj je pogoltnil več žrebljev in nekaj kosov ostre pločevine. Zaenkrat pa se še niso pokazale nobene slabe posledice te nenavadne hrane ter ga še niso poslali v bolnišnico na operacijo, s katero Krajnc očividno računa, misleč, da se mu bo iz bolnišnice lažje posrečil pobeg.
m Sv. maša za smučarje bo v nedeljo 5. t. m. ob 8 zjutraj pri Senjorjevem domu na Pohorju ob priliki državnih smučarskih tekem.
m Dr. Kramer obžaluje, da sc napredne vrste cepijo. V torek zvečer je bil v Mariboru shod mladine JNS, na katerem je govoril tudi dr. Albert Kramer. Shoda se je udeležilo okrog 100 ljudi, kljub temu pa, da ga je sklicala mladina JNS in da je bil v prvi vrsti namenjen njej, so se ga udeležili v veliki večini sami starini ter je bilo omladincev presneto malo. 2e samo to dejstvo je najlepše ovrglo izvajanja dr. Kramerja, ki je naglašal, da pristopa v vrste JNS čimdalje več mladih, svežih sil. Dalje si je dr. Kramer v svojem govoru lastil glavne zasluge za padec dr. Stojadinoviča. Videlo pa se je. da mu gre na živce cepljenje vrst naprednih Slovencev v razne skupine, pa jih je vse pozival, naj se vrnejo zopet nazaj pod njegovo zastavo, ker bodo edino pod njegovim vodstvom lahko zopet nekaj pomenili.
m Akademska kongregacija vabi na sestanek, ki se bo vršil v petek ob 20. uri v frančiškanski kapeli.
m Dekliški krožek frančiškanske župnijo ima sestanek danes ob pol 8 zvečer v Domu.
m Sestanek bivših mornarjev. V nedeljo 5. t. m. se vrši ob 9 dopoldne v društveni sobi hotela Novi svet sestanek bivših mornarjev vojne in trgovske mornarice.
m V Ljudski univerzi predava jutri v petek dr. Lovro Cennelj o temi »Ptolomej in Kopernik*.
m Dijaške kongregacije imajo cerkveni sestanek v soboto, dne 4. marca, ob 18 v cerkvi sv. Alojzija. Pridiga, večernice, priložnost zn sv. spoved. V nedeljo 5. marca istotam ob pol 7 sv.
Občinske takse ostanejo v glavnem iste kot v tekočem letu, zviša sc lc taksa za V6ak razglas od 5 na 10 din. Taksa za gradbeno dovoljenje, ki je sedaj znašala 50 do 100 din, bi znašala v bodoče 14% gradbene vrednosti. — Taksa na luksuzne pse se zviša od 50 na 100 din. — Višina najemninskega dinarja ostane nespremenjena. Prošnji lastnikov avtomobilov po znižanju ali pa sploh ukinitvi taks na vozila ni mogoče ugoditi, ker bi bilo ogroženo ravnovesje proračuna. Sklenilo pa ee jc predlagati mestnemu svetu, da se taksa na osebne avtomobile odmeri na novi podlagi in sicer tako, da se plača od vsakega osebnega avtomobila do 35 HP po 400 din letno ter od vsakega osebnega avtomobila od 35 HP dalje po 800 din, ter da se dosedanja oprostitev takse pri osebnih avtomobilih zdravnikov in živinozdravnikov ukine.
Končni primanjkljaj v znesku 508.590 din naj bi sc kril s 50% doklado na državne neposredne davke in ga tako znižal za 5%.
Poročevalec upravnega odseka je nato stavil več predlogov, med katerimi je gotovo najvažnejši predlog, ki pravi, da je treba povabiti konserva-torja Mesesnela, da izda pravilnik za regulacijo mesta, ki je nujno potrebna.
Zatem je sledila debata in je bil nato proračun soglasno sprejet.
starost morejo vložiti delavci, ki so nad 21 let stari in ki so bili po 1. juliju 1925 zavarovani pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev za primer bolezni najmanj 250 tednov, potem pa delavci, ki so dovršili 70. leto starosti ter so bili zavarovani najmanj 500 tednov. Vsi onemogli in stari delavci pa morajo dokazati, da so revni ter so navezani edinole na podporo, da nimajo rente za primer onemoglosti, starosti in smrti, niti rente za primer nezgode, ki bi bila višja od podpore, ki jo bodo dobili iz navedenega sklada. Iz velikega števila prijav, ki še vedno prihajajo, se vidi, kakršnega pomena bo za naše razmere starostno zavarovanje delavstva. Podatki, ki jih prosilci v svojih prijavah navajajo, nazorno prikazujejo obupne razmere, v katerih žive sedaj stari delavci, ki so si vse življenje izgarali v tovarnah, in kako željno pričakujejo podporo, četudi bo še tako skromna. Še skoraj hujše pa so razmere, v katerih žive onemogli delavci. Večinoma so to tuberkulozni, ki so pustili svoje zdravje v tovarni, imajo pa dostikrat veliko družino z nedoraslimi otroci.
'•r^f or-«*n>».f)ir*<!	4
maša in skupno sv. obhajilo. Udeležba za članstvo'obvezha, iskreno vabljeni tudi drugi.
m Tamburaški odsek Prosvetnega društva v Krčevini vabi k igri »Zamorec«, ki bo v nedeljo 5. t. m. ob 14.30 v Prosvetnem domu v Krčevini.
m Mohorjani! Obnovite čimprej naročnino za Mohorjeve knjige. Sprejemajo jo vse župnijske pisarne v Mariboru.
m Evharistična ura bo drevi ob pol 8 v novi cerkvi. Ker je prvi četrtek v mesecu, vabljeni posebno možje in fantje.
m Ljudski oder ima drevi ob 8 sestanek na odru. Pridite vsi in točnol
m Prihodnja novost v mariborski drami. Mariborsko gledališče pripravlja kot prihodnjo novost Shavvovo komedijo »Pygmalion«. Režijo vodi Vladimir Skrbinšek.
m Pregled motornih vozil za sreza Murska Sobota in Dolnja Lendava se bo vršil v ponedeljek 6. inarca. V Murski Soboti se začne s pregledom ob 9 predpoldne, v Dolnji Lendavi pa ob 14. uri.
m »Španska« razsaja v Mariboru. Zadnje čase se je v Mariboru razširila »španska«, tako da je zavzela obliko pravcate epidemije. K sreči pa so obolenja lažjega značaja. Posledice se čutijo posebno v bolnišnici, kjer je sedaj nenavaden naval bolnikov.
m Nevarna najdba. 21 letna služkinja Marija Ofir iz Sv. Ožbolta ob Dravi je našla v gozdu nad vasjo zavoj, v katerem je bilo 39 paketov igralnih kart. Ta zavoj je očividno spravil tam nepoznan tihotapec. Najdbe pa ni oddala orožnikom, temveč je hotela karte spraviti v Maribor, da jih tu proda. Imela pa je smolo, da jo je v vlaku zasačil orožnik ter ji karte zaplenil, obenem pa bo morala dajati odgovor pred finančno oblastjo, kakor da je karte sama pretihotapila.
m Zopet nov primer stekline. Ker je bil dne 28. t. m. zopet ugotovljen nov primer stekline v Mariboru, se strogi pasji zapor podaljša za na-daljne tri mesece.
m Nesrečen padec. Pri Sv. Kungoti je padla s hleva 11 letna Alojzija Šerbinek ter si je zlomila levo roko in je dobila hude notranje poškodbe. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico.
GledaliSte
Četrtek, dne 2. marca, ob 20: »Partija šaha'<. Red A. — Petek, 3. marca: Zaprto. — Sobota,
4.	marca, ob 20: »Prodana nevesta«. Red D.
Celje
c Gostovanje ljubljanske opere v Celju. V torek, 7. marca bo gostovala v celjskem mestnem gledališču ljubljanska opera in ob pol 8 zvečer uprizorila Verdijevo opero v 4 dejanjih »Trubadur«. Predstava je za abonma. Neabonenti dohe vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi
c Zveza velikih sester sv. Klare ima v nedeljo
5.	marca ob 8 zjutraj svoi redni sestanek pri čč. šolskih sestrah.
c t Šporer Marija. V torek ob 6 zjutraj je umrla v Št. Jurju pri Celju 50 letna žena krojaškega mojstra in gostilničarja Šporer Marija, vzorna krščanska žena in mati 4 nepreskrbljenih otrok. K večnemu počitku ju bodo položili danes ob 9 dopoldne.
c Za letošnje velikonočne praznike priredi KPD v Celju dvodnevno romanje na Trsat z luksuznim avtobusom. Nazaj grede se bodo romarji peljali mimo znamenitih slapov, skozi romantične predele veličastnega Velebita. Ustavili sc bodo tudi na Plitvičkih jezerih. da se oh njih navžijein «Hn«»vwie lepote nara ve. Cena vožnje z vso oskrbo, vsemi napitninami, vstopninami, vožnjo z motornim čolnom itd. je 320 din,
brez hrane in prenočišča 200 din. Plača se lahko v dveh obrokih in sicer pri prijavi 170 din, ostalo naj-dalje do 20. marca. Prijave sprejema pisarna Prosvetnega društva, Cankarjeva ul. 4 do 15. marca.
c Zadnja pot o. Roberta. Kako priljubljen je bil pokojni o. Robert, zlasti kako so ga ljubili otroci, je pokazal pogreb, katerega so se udeležili v lepem številu mnogi njegovi prijatelji in znanci. Žalne obrede je opravil ob asistenci celjske duhovščine g. opat Peter Jurak Pri odprtem grobu se je poslovil v imenu samostanske družine predstojnik kapucinskega samostana v Celju g. p. Mavricij Teraš. Ob njegovih iskrenih besedah pokojnemu o. Robertu, ki je umrl daleč od svoje domovine, toliko delal za vzgojo redovniške mladine, zlasti pa toliko trpel, so se mnogim zasolzile oči. Naj mu bo lahka slovenska zemlja!
c Domen na vojniškem odru. Rdeči križ na drž. realni gimnaziji v Celju bo priredil v nedeljo 5 marca v posojilnični dvorani v Vojniku narodno igro »Domen«,
c Katoliško prosvetno društvo ▼ Celju priredi s sodelovanjem Fantovskega odseka v nedeljo ob 4 popoldne v celjskem mestnem gledališču Meškovo ža-loigro »Na smrt obsojeni«. Vstopnice dobite v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Zbor katoliške prosvete. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Vojniku stopa letos v 28. leto delovanja. Njegova zgodovina je trdo povezana z zgodovino narodnostnih bojev pred svetovno vojno v tem nemškutarskem trgu. V prvi vrsti je za potrebe tega društva zgradila Posojilnica svojo dvorano, ki jo jc društvo slovesno odprlo 1915. Odtod so izšli številni gospodarski in kulturni delavci.
c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, poziva vse svoje člane na širši članski sestanek, ki bo v Celju dne 5 marca ob 8, zjutraj. Zbirališče na Glaziji. Udeležba je za vse članstvo strogo obvezna. Članstvo naj dvigne lcftimacije pri tajniku Muleju Antonu, Dečkov trg 3. Tu se lahko |'.ča tudi članarina.
c Nekaj iz celjske statistike. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 30 oseb. Meseca februarja je obiskalo Celje 95 tujcev, 852 Jugoslovanov in 100 inozemcev, Borza dela v Celju izkazuje po svoji evidenci 1440 brezposelnih, 20, februarja pa je bilo 1435.
c Avtomobilski karambol v Gregorčičevi ulici. Ko je peljal 60 letni hlapec Vinko Brezovnik dvoprežni voz skozi Gregorčičevo ulico in hodil po levi strani voza, jc pripeljal nasproti tovorni avtomobil s prikolico, last celjske opekarne. Hlapec je skočil pred voiz na levo, pa ga je avtomobil podrl in mu prizadel hude poškodbe po glavi in vsem telesu. Nezavestnega so pripeljali v celjsko bolnišnico.
c Mestna občina celjska razpisuje mesto uradnika II. kategorije mestnih uslužbencev, ki se odda ob sledečih pogojih: 1. Prosilci morajo dokazati, da so dovršili popolno srednjo šolo oziroma imajo isti odgovarjajočo izobrazbo. 2. Mesto je pogodbeno. 3. Prejemki znašajo mesečno brutto 1000 din (en tisoči, ki se po trimesečni dobi zviša po uporabljivosti. 4. Obojestranski odpovedni rok en mesec. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane s kolkom za 10 din in opremljene z rojstnim in krstnim listom, domovnico, zrelostnim izpričevalom srednje šole, zdravstvenim in nravstveim izpričevalom ter dokazilom o opravljeni vojaški službi, je Vložiti najkasneje do 30. marca 1939 pri predsedništvu mestnega poglavarstva v Celju.
Iz Julijske krajine
Št. Vid pri Vipavi. Od doma je šel 68 letni Jožef Fabčič, oče-vdovec osmih nepreskrbljenih olrok Krenil je proti Razdrtemu in se ustavil v gostilni »Nabergoj«. Ko se je ob 4 popoldne vračal proti domu, je med potjo lako nesrečno padel, da je zadel z glavo ob kamen, nezavesten obležal in čez noč zmrznil. Naslednje jutro je nesrečnega očeta našel njegov sovaščan in zadevo javil orožnikom na Razdrtem. Postojnski zdravnik z uradno komisijo je na licu mesta ugotovil nesrečo: na prošnjo domačih je bilo dovoljeno, da so ubogega pokojnika pripeljali domov in mu priredili dostojen pogreb.
Ložice. Poročil se je tukajšnji organist g. Stanko Semič z gdč. Zoro Fabčič. Obilo srečel
V Tomaju na Krasu so zaprli cerkev, ker se je zvonik začel nevarno nagibati. Potrebno bo temeljito popravilo, ki bo veljalo kakih 20.000 lir Pristojne oblasti so vzele 6tvar v roke. Božja služba mora biti začasno drugod.
Smrtna kosa. V Gorici je umrl po kratki bolezni g. Karel Kumar, trgovec s sadjem, star 65 let Pokojnik je bil znana goriška osebnost, zaveden Slovenec in skrben oče, ki je tudi svojo družino vzgojil v poštenem narodnem duhu. Številno spremstvo na zadnji poti je zgovorno pričalo, kako je bil spoštovan. Pokoj njegovi duši, družini pa iskreno sožalje!
Jageršče na Cerkljanskem. S ponosom Vam pišemo. Naša skromna gorska duhovnija si je omislila za svojo cerkev nove orgle. Izdelal jih je orglar Va-liček iz Gorice in smo z delom prav zadovoljni: done krepko in ubrano. Stroške smo pokrili deloma s prostovoljnimi doneski deloma s prispevkom iz cerkvenega premoženja. Iskreno se zahvaljujemo St. podobniku, župniku šebreljskemu, ki upravlja tudi našo faro, saj se je on pač največ trudil, da imamo sedaj nove, blagodoneče orgle.
Smrten padec. Z Reke pri Cerknem nam poročajo: Dolgoletni hlapec pri tukajšnjem gostilničarju in trgovcu g. Podreki štiridesetletni Tone z Bukovega, ie tako nesrečno padel na stopnišču pred domačo hišo, da si je zlomil tilnik-, obležal je na mestu mrtev. Zjutraj so ga našli vsega zmrzlega. Bog mu bodi milostivl
Hudajužna v Bajki dolini. Proti Oblokam so začeli postavljati kole za električno napeljavo. Upajmo, da bodo počasi tudi naši sosedje deležni blagodejne dobrote električne luči. — Poročila sta «e cerkveni pevec Franc Zgaga in Angela Pajntar. Mnogo sreče!
Št. Vid pri Vipavi. Tukajšnji »DopolavonK, katerega je vodil bivši čevljar Jožef Mohorčič, je oblast ukinila. — Ponesrečila se je 74 letna žer.n Frančiška Fabčič iz Orehovce. Pri napajanju živine ji je noga zdrsnila in je padla na tla s take silo, da si je zlomila levo roko. Imela je strašne bolečine, dokler ji vipavski g. zdravnik ni nudil, prve pomofi. Ker ie žena, čeravno priletna, še vedno močfta in zdrava unamo. da bo okrevala Ajdovščina. Neznani zlikovci bo udrli v garažo g gostilničarja Curka in odnesli dve gumijevi kolesi za avtomobil v vrednosti 5000 lir. — Za uradnika pri delavskem sindikatu je imenovan g Edvard Krapež iz Otlice: prejšnji je bil premeščen v Gorico Uradni prostori so sedaj v hiši gostilne Bratina
Šebrelje. (Požar) Posestniku Antonu Crni-logarju iz Sejavnice je v noči od 16. febr. pogorel velik kmečki hlev. S poslopjem je zgorelo tudi vse kmetijsko orodje » siroji in vsa krma: resiii eo samo živino. Škoda presega 10 tisoč lir. Vzrok: cigarete.
Prvi delavci stopajo v pokoj
Veliko število prosilcev za starostno podporo
S-toJbie novice
Koledar
Četrtek. 2. marca: SimplieiJ, papež; Neža Piaska, devica.
Petek, 3. marca: Kvatre. Kunigunda, ces.;
Novi grobovi
+ Na Vrhniki je nepričakovano umrla gospa Anica Hočevarjeva, soproga bivšega narodnega poslanca in lekarnarja mag. phar. Stanka Hočevarja. Pokojna gospa jc bila splošno priljubljena. Živela je za svojo družino, zlasti za svoja dva otroka, ki sta izgubila skrbno in ljubečo mamico. Pogreb bo danes c,b 3 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno 6ožaljel
+ V Gaberju na Goriškem je v 87. letu starosti mirno v Gchspodu zaspala ga. Marija T u r k. Pokopali so jo včeraj. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožaljel
+ V Toplicah pri Zagorju je umrl g M a -tija Pelko, dolgoletni upravitelj tamkajšnje ljudske šole. Pogreb bo v petek, 3. marca ob 4 popoldne. Dobrega vzgojitelja mladine bomo ohranili v trajnem spo.minu. Žalujočim naše sožalje!
+ V Zagorju ob Savi je včeraj umrla gospa Veronika Weinberger roj. Šušteršič, posestnica. Pokopali jo bodo v petek, 3. marca ob 3 popoldne. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
= Iz banovinske službe. Dr. Alojzij Tičar, vo-ionter drž. bolnišnice za ženske bolezni v Ljub-'jani, je imenovan za zdravnika združene zdravstvene občine Soidražica v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika. — Upokojen je dr. Ivo Ivaniševič, zdravnik združene zdravstvene občine Kostanjevica in banovinski uradnik 5. pol. skup. — Berta Javornik, uradniška pripravnica pri državni bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju, je imenovana za arhivsko uradnico 10. sikup. na dosedanjem službenem mestu.
— Iz policijske službe. Policijski stražniki pripravniki pri upravi policije v Ljubljani Friderik Jeritia, Anton Mehlin, Josip Sptircj, Ivan Lovše, Anton Zaman in Avgust Jančič so imenovani za policijske stražnike III. razr. v 3. pol. skup. zva-ničnikov. — Upokojeni so policijski stražniki I. razreda pri predstojništvu mestne policije v Mariboru Ivan Stok, Anton Simčič in Alojzij Cingerle.
Ribnica banu
dr. Natlačenu
Delegacija občine Ribnica na čelu s svojim županom g. Davorinom Oničem, dalje g. dekanom Skubicem, g. podžupanom Pakižem in članom ban-skega sveta g. Škrabceni je izročila g. dr. Marku Natlačenu diplomo Častnega občana občine Ribnica. Diplomo je izdelal akademski slikar g. St. Kregar in predstavlja Ribnico. Pri tej priliki je imel župan Ribnice g. Onič na g. bana sledeči govor: »Za velike zasluge, ki sie jih pridobili g. ban za širno Slovenijo kot bivši oblastni predsednik in sedaj kot slovenski ljudski ban ter najvišji predstavnik državne oblasti v naši banovini, ki je pod vašo spretno roko in modro odločnostjo prišla do vsestranskega narodnega, kulturnega, gospodarskega in političnega razmaha — v zadoščenje za velike krivice in trpljenje, ki ste ga morali položili na žrtvenik naše slovenske skupnosti, ki je videla v Vas, gos|>od ban, najodloč-nejšega branitelja in zagovornika — posebno za veiiko naklonjenost, ki ste jo vseskozi in vsestransko izkazovali naši ribniški dolini in naši občini, smo Vam, gospod ban. ribniški občini dolžni brezmejno hvaležnost in neomajano zaupanje. Da damo temu svojemu občutku hvaležnosti tudi zunanji izraz, Vas je, gospod ban, občinski odbor v Hibnici soglasno imenoval za častnega občana in Vam s tem dal največ, kar občina v svoji skromnosti dati more. V trajno zagotovilo
naše hvaležnosti, izvolite, gospod ban, sprejeti diplomo častnega občanstva naše občine.«
G. ban dr. Natlačen se je vidno ganjen iskreno zahvalil delegaciji za odlikovanje ribniške občine ter prosil, naj njegovo zahvalo s|>orofe vsem ribniškim občanom. Pri tej priliki je g. ban zagotovil delegaciji, da l>o tudi še nadalje, kakor je vedno bil, ostal naklonjen ribniški občini iu vsemu prebivalstvu lepe Ribniške doline. Po oli-cielnem sprejemu se je g. ban v daljšem razgovoru zamudil z ribniško delegacijo in se dal informirali o vseh tekočih nujnih zadevah občine.
VsaJta očala
po nieno
zato dobrosedeČa in iasenpogled pri
LJUBLJANA
PASAŽA
nebotičnika
1
—	Slomškova družba naznanja vsem članom in članicam, da ima odslej svoje prostore v Ljubljani na Aleksandrovi c. št. 10 (dvorišče I. nadstropje). Istotam je uredništvo »Vrtca« in »Slovenskega učitelja«. Poslovne ure, izvzeniški nedelje, od 10—12 in od 16—18.
—	V »Službenem situ« kr. ban. upr. dravske banovine od 1. t. m. je objavljen »Pravilnik o razdelitvi ]>odročja posameznih strok pooblaščenih inženirjev« in »Spremembe in dopolnitve pravil-
po dhžovi
•^MiBi**®iyaB*uniiajnr*Biuiti^niiuiis*fni^niiifnwhi,ii!]nTiT!rffinn^Ti:innnniiiitfi	trtinrnniiijuinnimiiimRiijij^r*
*	Zboljšanje telefonske zveze med Splitom in Dubrovnikom. Na spomenico splitske trgovsko-induslrijske zbornice je poštno ministrstvo odgovorilo, da brzojavne zveze med Splitom in otokom Vi6om zaradi nezadostnih materialnih sredstev zaenkrat še ni mogoče uresničiti, pač pa je v načrtu o novih investicijah predvidena nova prvovrstna telefonska zveza med Splitom in Dubrovnikom. Podmorski telefonski kabel med Šibenikom in Zla-rinom bo položen še letos.
*	Sibenik dobi trgovsko akademijo. Razne gospodarske ustanove v Šibeniku so svoj čas zahtevale od ministrstva za trgovino in industrijo, naj bi se šibeniška trgovska šola spremenila v trgovsko akademijo, ker to zahtevajo interesi velikega področja severne Dalmacije. To vprašanje se je dolgo časa zavlačevalo. Sedaj pa jc ministrstvo sporočilo mestnemu poglavarstvu v Šibeniku, da je predložilo narodni skupščini poseben amandman, po katerem se bo trgovska šola v Šibeniku spremenila v trgovsko akademijo.
*	Konec tožbe proti bivšemu banu. Svoj čas je narodni poslanec dr. Bariša Smoljan tožil bivšega bana dr. Josipa Jablanoviča, okrajnega načelnika Uglješa Radojčiča in državni erar in zahteval od njih povrnitev škode, ki jo je utrpel zaradi konfinacije v nekem srbskem mestu. Okrožno sodišče je svoj čas obsodilo tožene, da solidarno plačajo dr. Smo.ljanu zahtevano odškodnino. Apelacijsko sodišče v Sarajevu pa jc razveljavilo prvo sodbo okrožnega sodišča. Razsodbo apelacijskega 6odišča je sedaj v celoti potrdilo vrhovno sodišče.
*	Velik požar pri Banja Luki. Pretekli ponedeljek zvečer je nastal na posestvu veleposestnika in trgovca Mujage Gaziča v Karanovcu pri Banja Luki požar, ki je v nekaj urah uničil dvonadstropno hišo s trgovino in kavarno, hlev z
Voiifve v Pokojninski zavod v Ljubljani
Dosežen je sporazum, da bo vložena samo ena kandidatna lista
V Službenih listih dravske in primorske banovine je objavljen razpis volitev v Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Od 1. do 14. marca 1939 so razgrnjeni volivni imeniki v uradnih prostorih PZ za nameščence v Ljubljani in Splitu in v uradnih prostorih mestnih poglavar-stev v Mariboru, Celju in Dubrovniku.
Aktivno volivno pravico imajo vsi zavarovani nameščenci, ki so bili dne 15. febr. 1930 člani l'Z, in njihovi službodajalci.
Volivci v PZ so razdeljeni v dve volivni okrožji, in sicer obsega prvo okrožje vso dravsko banovino, drugo volivno okrožje pa Dalmacijo, del zetske banovine (Dubrovnik, Kotor) in Sušak (pomorce). Prvo volivno okrožje voli po številu članov zavarovancev 80 delegatov, drugo volivno okrožje pa 20.
Zainteresirane stanovske in strokovne organizacije službodajalrev in nameščencev so se v s po-
Jčaj plavite?
V »Slovenskem domu*- beremo sledeče:
Današnje »Jutro* prinaša qlolwk, vzpodbuden in ganljiv uvodnik o izumiranju Slovencev v Jugoslaviji. Pravi, da »biološka sila našega naroda pada iz leta v leto, kar z neizprosno jasnostjo dokazujejo statistični podatki o populaciji . (lovori o »pešajoči rodni sili, ki da je spremljevalna okoliščina višjega civiliziranega stan jat itd. itd. Da bi to slovensko narodno nesrečo zajezilo, da bi povečalo število rojstev med Slovenci in da bi pešajočo našo rodno silo poživilo, ».lulro«t ne piše samo uvodnikov, marveč priliaša na svojih zadnjih straneh redno, zlasti pa ob nedeljah, nad vse učinkovito reklamo za... razna »preskuienn in zanesljiva* sredstva za preprečevanje spočetja, torej sredstva za preprečevanje rojstev med Slovenci. Lepo, da gredo pri »Jutru* v vsakem pogledu dejanja vzporedno z besedami...
To je gotovo najbolj potrebno delo za slovenstvo, kakor se glasi naslov današnjega »Jutrovega* uvodnika...
razumu z vsemi merodajnimi finitelji načelno zedinili za skupno kandidatno listo za volitve delegatov v skupščino PZ; posamezne organizacije interesentov PZ pa določijo osebe za skupno listo.
Interesenti PZ zahtevajo, da se izbere nova uprava za petletno funkcijsko dobo brez volivnega boja. Organizacije so pozvane, da pošljejo v PZ svoje najboljše ljudi, ki poznajo socialne [»trebe zavarovancev in prilike našega gospodarstva. V lmdoči upravi PZ bodo, kakor do sedaj, složno delali zastopniki gospodarjev in nameščencev iz vseh panog našega gospodarstva. Sporazuinniki so se med seboj obvezali, da liodo postavili samo take kandidatu za skupno listo, ki svojega položaja ne bodo izrabljali v katerokoli izkoriščanje PZ, bodisi v osebno korisl ali v korist .svojih podjetij. Zlasti mora lo brezpogojno veljati za kandidate v posamezne odbore PZ.
PZ za nameščence ima zavarovanih ca 12.800 nameščencev, število poslodavcev znaša ca 3000. Te številke se sicer vsak mesec menjajo, ker se mnogi prijavljajo in drugi odjavljajo. Po stanju 15. febr. 1939 je znašalo število zavarovanih nameščencev in poslodavcev ca 15.800, za obe volivni okrožji. Z ozirom na visoko Slevilo volivnih upravičencev in na kompliciran volivni sistem so volitve v PZ razmeroma drage. Samo poštnine bi stale nad 100.000 din. Tudi iz razloga, da se zavodu prihranijo visoki izdatki in mnogo ne-|k>trebnega dela, se je pretežna večina interesentov zedinila na skupno kompromisno lislo. Denar, ki se bo prihranil s tem, da odpadejo volitve, bo zavod lahko namenil brezposelnim in bolnim nameščencem ter njihovim družinam. Volitve se sicer |>o zakonu morajo razpisati in se morajo objaviti v uradnih listih, vložili se mora tudi predpisana kandidatna lista, vendar pa odpade razpošiljanje glasovnic in glasovanje, če je vložena samo ena kandidatna lista in se kandidati na tej lisli proglasijo za izvoljene.
Tudi v Dalmaciji se jo večina interesentov PZ na delodajalski in nameščenski strani izjavila za skupne' kandidatne lisle.
Skupne kandidatne liste bodo najlepša manifestacija složnega sodelovanja v upravi Pokojninskega zavoda slovenskih in dalmatinskih zavarovancev in njihovih delodajalcev.
nika razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednote«.
—	Za mrtve proglašenL Okrožno sodišče v
Ljubljani je začelo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji vojaki iz svetovne vojne, ki so že v začetku vojne odšli na razna bojišča, pa ni od takrat od njih nobenega glasu: Borštnar Anton, kočarjev sin v Zavrstniku, Anton Juvan, delavec v Šmartnem pri Litiji, Čadež Franc, posestnik, Ho-tovlje, Verbič Stanko, črkostavec, Glince v Ljubljani, Valentin Kopač, posestnik, Zgornje Pirniče, Anton Hauptman posestnikov sin v Sv. Jurju, Valentin Zapušek, posestnikov sin, Gornja Jablanica, Anton Marn, tesar, Sap, Teodor Mathian, zasebnik Ljubljana in Karel Sotlar, tapetnik, Ljubljana. Okrožno sodišče v Murski Soboti pa je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Peter Budja, poliedelec, pristojen v občino Slatina Radenci, ki je zadnjič pisal avgusta meseca 1915. leta z ruske fronte,
—	Priiave za izlet v Trst, Gorico in Idrijo z
odhodom dne 18. marca sprejemajo vse biljetarne Putnika samo do 11. marca t. I.
—	Najnovejši uspehi znanstvenega dela v laboratorijih so dokazali važno vlogo razkrajajočih sredstev pri pranju. Med temi raziskavami so bile proučene lastnosti mnogih zanimivih snovi, ki bi se dale uporabiti za okrepitev razkrajaiočega učinka odličnega mila. Ugotovljeno je, da uporaba sredstev za obelitev ne odgovarja stvarnemu cilju, ker ne razkraja nesnale v perilu, nego ji samo vzame barvo. Prava, dobro izbrana razkrajajoča sredstva pa zvišaio učinek mila za čiščenje. V AI-bus terpentinovem milu je posebno važen terpen-tin, ki ima posebno moč za razkrajanje nesnage, a napravi poleg tega perilo tudi prijetno duhteče. Albus terpentinovo milo je zaradi tega idealno sredstvo za pranje.
—	Iz Zveze šoferjev Dravske banovine v Ljubljani. Članstvo imenovane Zveze šoferjev ima svoj XVII. redni letni občni zbor dne 4. marca 1939 ob pol 8 zvečer v salonu restavracije »Pri levu«, Ljubljana, Gosposvetska cesta.
—	Slovenska šahovska zveza bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 5. marca ob 10 dopoldne v igralnici hotela »Orel« (III. nadstr.) v Mariboru. Istotam bo popoldne medmestna tekma na 12 deskah Ljubljana:Maribor.
veliko množino sena in še dve gospodarski zgradbi. Požar je bil lako velik, da so ga videli v Banja Luko, čeprav je Karanovac oddaljen 12 km. Škodo cenijo na 200.(100 din, bo pa gotovo večja, ker se še ne ve, koliko in kakšnega trgovskega blaga je zgorelo. Poslopja so bila zavarovana, ker pa Gazič že delj časa ni plačal premije, ne bo dobil nič zavarovalnine. Ogenj je bil podtaknjen. Zanimivo je, da je pri Gaziču v zadnjih 20 letih 6edaj že šestič gorelo.
*	Mati streljala na sina. V Veljunu pri Kar-lovcu sta se sprla 27-letni Miloš Davidovič in njegova mati Anka. Med prepirom je mati zagrabila pištolo in ustrelila na sina. Zadela ga je v levi bok in so morali sina zaradi hude poškodbe prepeljati v bolnišnico.
*	Veliko pozornost med trgovskimi krogi v Somboru je izzvala aretacija 30-letnega Pavla Mamila, sina ugledne soniborske trgovske družine. Po daljši odsotnosti se je Mandl spet vrnil v Sombor in je bil dobrodošel gost v trgovskih družinah. Te dni pa je bil nenadoma aretiran na podlagi ti.-alice sarajevske policije, ker je v Sarajevu zagrešil več goljufij. Mandla so prepeljali v Sarajevo.
*	Zločin pijanega prostovoljca. V Senti se je odigrala strašna družinska žaloigra. Andrija Goj-kov, 46-1 et ni prostovoljec, je prišel pijan domov in se spri z žensko, s katero živi v divjem zakonu. Zgrabil je nož in z njim trikrat sunil svojo pri-ležnieo v vrat. Ženska se je zrudila vsa iirvava na tla, Gojkov pa jo je hotel še naprej obdelovati z nožem. Priskočila je njena 23-letna hčerka, pa je Gokov tudi njo zabodel z nožem v prsa, da se je zgrudila poleg matere. Obe so prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da za mater ni rešitve, hčerka pa lx> verjetno ostala pri življenju. Gojkova so zaprli.
*	Atletka — žrtev ženitvenega sleparja. V Zagrebu nastopa zadnji čas atletka Carola van Lier (Marija Osvaldič) in trga verige, grize steklo, se da povoziti od avtomobila itd. Spoznala se je z nekim Milivojem Maričičem, ki se ji je zelo dopadel. Kmalu sta sklenila, da se bosta poročila. Za stroške poroke si je Maričič »izposodil« od svoje neveste (XX) din. Nevesta je dala denar, toda od tega dne ni bilo Milivoja nič več blizu. Carola je čakala nekaj dni, ko pa od Milivoja ni bilo ne duha ne sluha, je šla na policijo in tam naznanila nezvestega ženina.
*	Žalosten konec štiričlanske družine. Družina Uskokoviča iz vasi Dapčeviča pri Virovitici ie v osmih dneh čisto izumrla. Prva žrtev je bila hči Jelena, ki jo je pred nekaj dnevi iz ljubosumnosti zaklal neki fant, kar je plesala z drugim mladeničem. Družina še ni prebolela tega udarca, že je sledil drugi. Oče Uskokovič je bil lovski čuvaj in je šel v gozd, da bi izsledil divje lovce, ki so se zadnji čas pojavljali v okolici. V nekem grmu je zaslišal sumljivo lomljenje vej. Zaklical je neznancu, naj gre iz grma, sicer bo streljal. Ker je neznanec začel bežati, mu je Uskokovič zaklical: Stoj! in ker se ni ustavil, je ustrelil. Ko je Uskokovič prihitel h grmu. je našel v mlaki krvi svojega lastnega sina. To g;a je tako prevzelo, da je [»novno nabasal puško in se ustrelil v glavo. Ko so trupli očeta in sina pripeljal? domov, je nesrečna žena in mati izpila v obupu raztopleno kameno sodo. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je kmalu nato izdihnila. — Tako je v osmih dneh na žalosten način izumrla vsa družina.
*	Deset novih bolnišnic in 47 novih šol v vrbaski banovini. Za 6. marca je sklican banski svet vrhaske banovine. Novi banovinski proračun znaša 39,625.257 din in je za 703.29-4 din manjši od sedanjega. Zmanjšani so izredni izdatki, medtem ko so redni povečani za 1,082.587 din. Proračun za socialno politiko in narodno zdravje je povečan zaradi otvoritve desetih novih bolnišnic, ki so že zgrajene Nadalje bo odprtih tudi večje število ljudskih šol. ki se še grade. Za te šole je namenjenih 5 milij. din. Gradijo 47 šolskih poslopij. Banovina bo ustanovila tudi nekaj novih ženskih obrtnih šol.
* Samomor zdravnika. Iz Kotora poročajo: Zd ravnik dr. Anion Stor, specialist za ušesne in nosne bolezni, se je v nekem gozdu pri Tivtu ustrelil. Truplo je naslednji dan našla neka pa-stirica. Dr. Stor je bil star šele 40 let in zapušča vdovo in 10-letnega sina. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
Anekdota
»Ljubi Ivan, ostani vendar še nekoliko časa
pri meni.«
»Ne gre. ljuba moja. Življenje bi dal za to, če bi mogel še ostati pri tebi, pa je nemogoče.«
»Kako nemogoče?«
»Nocoj imamo klubov večer in vsak, ki pride prepozno, mora piačaii 5 dinarjev kazni.«
Ljubljana, 2. marca
Radio Ljubljana
Četrtek, 2. marca: 12 Zvezde pojo (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Dvospevi in samospevi ob spremljevanju klavirja. Pojeta: ga. Dragica Sokova in gdč. Štefka Koren-čanova — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje Zveze Sokola kr. Jugoslavije — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pevski zbor »Ljubljana«, dirigent: Sr. Koporc — 20.45 Slovanska glasba (Radijski orkester)— 22 Napovedi, poročila — 22.15 Originalna švicarska godba (bratje Malenšek).
Drugi programi
Četrtek, 2. marca: Belgrad-Zagreb: 20 Humor, 21 Operni odlomki — Praga: 20.30 Smetanov večer — Sofija: 18.30 Smetanove skladbe, 19.30 Orkestralni koncert — Varšava: 19 Zabavna glasba, 21 Igra, 23.05 Narodna glasba — Budimpešta: 19.05 Ciganski orkester, 21.10 Caldernova drama »Življenje — sen«, 22 Operni orkester, 28.15 Jazz — Trst-Mllan: 17.15 Pianino. 21 Igra, 21.35 Kitara, 22.20 Simfonična glasba — Rim-Bari: 21 Opera »L'Aiglon« — Dunaj-Berlin: 20.10 Plesni večer — Vratislava: 20.10 Granerjeve skladbe — Lipsko: 20.10 Vojaški večer — Monakovo: 19.15 Operetni koncert — Strasbourg: 20.15 Vesel narodni večer, 21 Pihala, 22 Pevski koncert.
Cerkveni vestnik
Dvanajskrat na leto se povrne prvi petek, dan, ki je posvečen češčenju pres. Srca Jezusovega. Med odlične prvake te pobožnosti prištevamo nočne častilce, ki se zvrste vsako noč pred prvim petkom v ljubljanski stolnici in uro za uro glasno molijo pred Jezusom v monštranci, ki je izpostavljena na velikem oltarju. Naši dobri možje in fantje bodo tudi v noči od 2. do 3. marca izpolnili z glasno molitvijo vse ure od devetih zvečer do štirih zjutraj iz knjige »Večna molitev« — (ura šesta in deveta). — Ob tej priliki izraža vodstvo dvojno željo: Naj se ojunači vsaj dobra deseterica onih gospodov, mož in fantov, ki v lepem številu zasedejo klopi pri urah pred polnočjo, naj prestavijo svojo pobožnost na ure po polnoči, ko je včasih tako bridka samota, da je komaj še mogoča skupna in glasna molitev. Zgodilo se je, da so bili od ene do dveh že eamo trije molilci. In vendar je Najsvetejše ves čas izpostavljeno. — Ali bi se ne dalo doseči, da bi se k tej prelepi stražarski pobožnosti pridružili še novi častilci 7 Saj je vendar v Ljubljani toliko dobrih moških oseb, ki čez dan nimajo posebnega in ne napornega dela, pa jih ne bo posebno motilo in oviralo, če bi eno nočno uro na mesec žrtvovali pred vsakim prvim petkom iz ljubezni do božjega Zveličarja v sv. R. T. Samo želeti je treba, pa človek dobi veselje in pogum, ko se zaveda, da je taka žrtev Jezusu posebno ljuba in da bo nočnemu častilcu ta pobožnost na zadnjo uro v posebno tolažbo. — Število onih starejših stražarjev, ki so se o.d začetka priglasili za to zadoščevalno pobožnost, že peša. Zdaj umrje eden, zdaj oboli drugi — naraščaja in nadomestila pa tako malo! Prosimo torej: Možje in fantje, gospo,d<e! Pridite v naš zbor vsaj ob urah pred polnočjo. Starejši častilci naj bi se pa pomaknili na višjo stopnjo in prevzeli popolnočne urcl
Prireditve in zabave
Za Mrakovo tragedijo »Grohar«, ki jo uprizori Mrakova skupina v petek, 3. marca v Frančiškanski dvorani, si takoj nabavite vstopnice v »Pax et bonum« v frančiškanskem prehodu.
Predavanja
0 vcleliradski ideji (o pomenu Velehrada za stike med Čehi. Slovaki in južnimi Slovani) bo predavanje ob 20.15 v okviru Jugosl.-češkoslov. lige in Slovanskega kluba v prenovljeni verandni dvorani hotela »Union«. Vabljeni vsi. Vstop prost!
Bežigrajsko prosvetno društvo ima svoj VIII. prosvetni večer v četrtek, dne 2. marca 1939 ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). Predava prof. g. dr, Vinko Šarabon o temi: Kitajska in Japonska.
Izpopolnjevanje našega železniškega prometa. O tem bo predaval v petek zvečer ob 8 v glasbeni dvorani »Sloge« (Ljubljanski dvor, vhod iz Pražakove ulice) sv. drž. žel. g. inž. St. Roglič. Vstop prost!
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubi jana-Vič priredi drevi ob 19.30 v telovadnici šole predavanje o vinski trti in breskvah. Predava priznani strokovnjak g. Josip Štrekelj. Vstop prost!
Sestanki
Fantovski odsek Sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek s predavanjem g. Perniška.
Dekliški krožek Ljubljana-mesto. Drevi ob 8 bo redni sestanek našega krožka v Vzajemni zavarovalnici v sobi »Doma dijakinj«. Pridite vse, ker se imamo mnogo važnega pogovo.riti.
Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani bo imel drevi ob 6 svoj redni letni občni zbor v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
Lekarne
Nončno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ranior, Miklošičeva 20. in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Zgradite slovenski katoliški prosveti centralo »Slovenski dom«!
Sapramiš. to ste potrpežljivi I Tri ure vas ie gledam, pa še niste nič ujeli J
Za naš naraščaj, za našo mladino
V nedeljo je imela v Ljubljani svoj III. občni zbor »Unija za zaščito mladine«, ki so se je udeležili pristaši vseh miselnih taborov v Sloveniji in zastopniki raznih izvenljubljanskih kulturnih sre-dišč m pokrajinskih mest. Glavne referate so podali na tem občnem zboru dr. Fettich, tajnik gospod Vojko Jagodic ter drugi. Poročila se nam zde tako važna, da se moramo k njim povrniti, zlasti ker je bila z rednim občnim zborom prirejena zanimiva razstava bogatih ilustracij in kart-nih diagramov. Na tej razstavi v dvorani Delavske zbornice smo mogli spoznati, v kako obupnem položaju je velik odstotek mladine v naši državi, zlasti pa mladine v Sloveniji.
Zaščita mladine v srednjem veku
Iz poročil raznih funkcionarjev, zlasti pa predsednika dr. Fetticha, posnemamo naslednje zanimive podatke:
Prvi zgodovinski podatki o zaščiti mladine segajo v prvo stoletje drugega tisočletja. Kakor poroča Valvasor, je bila v Ljubljani ustanovljena prva sirotišnica leta 1041. Šele tri stoletja pozneje, leta 1343, pa je bila ustanovljena zopet podobna ustanova, namreč meščanski špital, ki ga je ustanovila ogrska kraljica Elizabeta, v katerega so se poleg starejših ubožnih meščanov sprejemale tudi žene, otroci in najdenčki. Socialno-politično mladinsko zaščitno delo srednjega veka je bilo predvsem karitativno, odvisno od posameznikov, ki so za to prispevali iz svojega premoženja. Dobrodelna dela so opravljali povečini samostani, odnosno redovi, katerim so bile take ustanove dane v varstvo. V novejšem času pa je pričela na socialno-politično polje posegati tudi država in z njo javne korporacije.
V preteklem stoletju
Od leta 1849, ko je bila izdana prva avstrijska dstava, moremo zasledovati nadaljnji razvoj skrbi mladine na našem ozemlju. Leta 1830 je bilo ustanovno leto današnjega zavoda za gluhoneme v Ljubljani. Leta 1853 je novi kazenski zakon že določil posebno prisilno delavnico za nedoletne. Štiri leta pozneje smo dočakali prvo ustanovo za slepce. V tej dobi so pri nas torej predvsem skrbeli za defektne in zanemarjene otroke.
Pojavile pa so se že mnoge organizacije, ki so skušale reševati važno vprašanje mladine. V Ljubljani je bilo ustanovljeno leta 1856 »Evangelj-sko gospejno društvo«, nekaj let pozneje pa v Mariboru »Društvo katoliških gospa«, ki je svoj delokrog razširilo tudi na Celje in tam ustanovilo svoj otroški vrtec.
Leta 1876 je bila v Ljubljani ustanovljena Vincencijeva družba, ki je pod pokroviteljstvom dr. Janeza Gogale in njegovih naslednikov razvila globoko delavnost na dobrodelnem polju. V Ljub-jjani se je ustanovilo leta 1882 Marijanišče, ki je imelo namen oskrbovati osirotelo mladino. Imena odličnih socialnih delavcev: dr. Frančiška I.ampe-ta, prelata Andreja Kalana in drugih so združena z razvojem te institucije, ki spada med največje mladinske zaščitne zavode te vrste. Številna otroška zavetišča, ki se ustanavljajo v naslednjih letih, so plod delovanja požrtvovalnih karitativnih delavcev.
V isto vrsfo socialnega udejstvovanja moramo šteti Lichtenthurnov zavod, ki je bil ustanovljen 1. 1877 in ki se je razvil v veliko dekliško vzgoje-vališče, ki pa ni namenjeno samo sirotam. Skrb za bolno mladino je 1. 1865 poklicala v svet s pomočjo zasebne pobude ljubljansko otroško bolnišnico, za katero si je pridobil največ zaslug tedanji mestni svetnik dr. Viljem Kovač. Ta ustanova se je preselila 1889 v sedanje poslopje ter jo je 1. 1920 prevzela državna uprava.
Razvoj zaščite mladine v 20. stoletju
Skrb za gluhoneme je 1. 1900 rodila lep uspeh, ko je bil odprt zavod na Zaloški cesti in tudi tega je 1 1920 prevzela državna uprava. L. 1900 je bil ustanovljen mladinsko zaščitni zavod salezi-janskega reda na Rakovniku, kjer je bilo otvor-jeno vzgajevališče, oziroma oskrbovališče za zanemarjeno mladino.
Nekatere druge organizacije so skrbele za otroške vrtce in šolske zavode, predvsem Družba sv. Urila in Metoda, ki je ustanavljala šolske zavode v narodnostno ogroženih krajih. Prav tako je skrbela za slovensko mladino z otroškimi vrtci Slovenska straža.
Pojavljajo pa se že diferenciacije po stanovih, ki prevzemajo nalogo skrbeti za otroke svojega


Mladinsko zavetišče Vincencijeve konference Srca
Jezusovega v Zeleni jami v Ljubljani.
sfanu. V Ljubljani je bilo ustanovljeno Katoliško društvo za delavske otroke v Ljubljani, dalje Društvo slovenskih učiteljic, Zavod sv. Nikolaja za brezposelne služkinje v Trstu, Zavod sv. Marte v Ljubljani itd.
Nekak mejnik v zgodovini slovenske mladinske zaščite v predvojni dobi tvori prvi avstrijski
kongres za otroško varstvo in mladinsko skrb
na Dunaju 1. 1907. Takrat smo imeli Slovenci 10 organizacij, ki jim je bil glavni namen mladinsko skrbstvo in varstvo, 11 organizacij, ki jim je bil to stranski namen, 46 raznih mladinskih zaščitnih ustanov, od teh 7 sirotišnic, dvoje zavetišč, 25 otroških vrtcev, 3 zdravstvene in 9 dijaških ustanov, dalje dva zavoda za moralno ogroženo mladino in dve ustanovi za defektne otroke. Dunajski kongres je prinesel v mladinsko zaščitno delovanje nove ideje in nove pobude. Eno posebno važnih poročil je podal naš pisatelj sodnik Fran Milčin-ski, ki je poročal o zanemarjeni in pokvarjeni mladini na Kranjskem. Kongres je proučil vzroke zanemarjenosti, ugotovil nevarnost izprijenja, ki je v mestih mnogo večje kakor na kmetih, in naglašal potrebo preureditve skrbstva za sirote in uvedbo generalnega varuštva. Kongres je naglašal osnovno načelo za vse bodoče mladinsko zaščitno delovanje, namreč, da je treba otroka zaščititi že pred rojstvom. Naglasil je nujno potrebo reforme mladinskega kazenskega prava, poudarjajoč, da otroka ne gre kaznovati, temveč vzgajati. Kongres je zahteval za otroka uvedbo pogojne kazni, po-gonjega odpusta in rehabilitacije. Gradivo, ki ga je pripravil ta kongres, ni ostalo neizrabljeno.
Milčinski je bil naš prvi strokovnjak v mladinskem skrbstvu in je z živim delom skušal uresničiti nauke tega kongresa. Z apostolsko vne-
1
Otroško zavetišče v Trnovem, ki ga gradi mestna občina ljubljanska.

mo je b predavanji vzbujal vest javnosti. Imel je v Ljubljani več predavanj in je izdal dvoje brošur, prvo v slovenščini, drugo v nemščini V te brošure je zapisal te klasične stavke:
»Lahko se vam je sedaj zgražati nad gnusom in grehom, ko sedaj sedite na gorkem in vas je skrbna vzgoja, obvarujoč vas sleherne nezgode, spravila na varno in do belega kruha. Da sta vam pa bila glad in mraz pajdaša mladosti, pijan oče in nemarna mati vzgojitelja in senca in mraz vas vzduh, potem bi tudi vi bili lumpje, tako gotovo lumpje, kakor gotovo veljajo naravni zakoni in tudi vi bi bili zapisani ječi in prisilni delavnici, ako vam ne bi priskočila na pomoč usmiljena roka. Vzgoja naredi človeka in komur Človeška družba ni omogočila vzgoje, tistega naj tudi nikari ne hiti obsojati.«
Na pobudo Milčinskega se je 1. 1908 ustanovilo
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb
v ljubljanskem sodnem okraju. V tem društvu so se združili odlični mladinski zaščitni delavci med temi pokojni predsednik Albert Levičnik' prelat Andrej Kalan in drugi. Ustanovljena so »Uezelna zveza za otroško varstvo in mladinsko skrb na Kranjskem«.
L. 1911 je bila tudi dotedanja prisilna delavnica za mladoletne v Ljubljani preosnovana v vzgajališče za mladoletne.
Svetovna vojna je pretrgala to koristno delo in ustvarila novo mladinske zaščitne probleme.
Politično osvobojena Slovenija je stopila s temi pogoji v Jugoslavijo. Ze dne 11. aprila 1919. je bila izdana uredba o ustanovitvi državnega oddelka za zaščito otrok. To uredbo je predlagal tedanji ministrski podpredsednik dr. Korošec, ki je kot glavno nalogo novega oddelka označil skrb za bedne otroke, zlasti za vojne sirote in za narodni naraščaj. Sledili so nato razni pravilniki o ureditvi državnega oddelka za zaščito otrok itd. Dne 24. junija 1922 smo dobili zakon o zaščiti otrok in mladine, ki je še danes temelj zaščitnega dela v naši državi.
Vojne sirote, dalje vsi otroci in mladina, ki niso, ali pa so le nezadostno zaščiteni po očetih in varuhih, uživajo državno zaščito ter so predmet skrbstva ministrstva za socialno politiko.
L. 1923. je bil v Ljubljani ustanovljen
Zavod za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani
Ta zavod je v polni meri izpolnil svojo nalogo, vzgojil je mnogo strokovno izvežbanega osebja, zlasti zaščitnih sester. Šola za zaščitne
,>Dečji dom« v Stroliški ulici v Ljubljani.
sestre se je ustanovila I. 1894. Ta zavod se jo reorganiziral 1. 11)24. v dveletno šolo, pozneje pa v triletno šolo. Zavodu je priključen tudi oiroški in materinski Dom kraljice Marije.
Ustanovljena je bila tudi prva vaška otroška kolonija v Lukovici, kateri so sledili številni otroški domovi.
Nove pobude so dale mladinski skrbi oblasl-ne samouprave. Državna uprava je 1. 1928., ko je bil socialni minister dr. Gosar, mladinsko skrbstvo izročila v varstvo oblastnim samoupravam, iu sicer kar hkrati pet važnih zavodov. Gospodar ska kriza je nadaljnji razvoj zavrla, vendar pa je čim dalje bolj postajala jasna zavest, da je zaščita mladine dolžnost javnosti. Proračunska postavka države in samoupravnih enot. namenjena socialnemu skrbstvu mladine, postaja vedno večja. Prodira prepričanje, da je naloga države in občin to, kar je bila nekoč zadeva posameznikov in njihove dobrosrčnosti.
Tudi v Sloveniji štejemo danes mnogo desetin strokovnjakov, ki zastavljajo svoje delo in svoj čas na polju mladinske zaščite.
Načela skrbi za mladino
so sedaj ta: Otroku je treba ustanovili pogoje za normalni telesni in duševni razvoj. Lačnega otroka je treba nasititi, bolnega negovati, zaostalemu je treba pomagati, otroka, ki je zašel na kriva pota, je treba rešiti, sirote in zapuščene je treba sprejeti in jim zagotoviti življenski obstanek. V primerih velikih nesreč je treba otrokom najprej pomagati. Otroka je treba napraviti sposolmegn, da se more sam vzdrževati, ohraniti ga je treba pred vsakim izkoriščanjem, otroka je treba vzgajati v onem duhu, v katerem naj po svojih najboljših sposobnostih služi drugim.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
Enajst Pijev v katoliški Cerkvi
Pij II., bivši tržaški škof, je potrdil ustanovitev ljubljanske škofije
Sveti Pij I. je bil 9. naslednik sv. Petra. Vladal je od 1. 140 do okoli 1. 155. Takrat je Cerkev trpela preganjanje, tudi sain je umrl mučeniške 6inrti. Njegov spomin praznujemo 11. julija.
Pij II. (1458—1464) je bil tajnik cesarja Friderika III. V 40. letu je bil [>osvečen za duhovnika. Čez dve leti je postal škof v Trstu, jiozneje pa v Sieni. Dne 6. septembra 1462 je potrdil ustanovitev ljubljanske škofije. Veliko si je prizadeval za boj proti Turkom. S svojo osebnostjo in z delom za edinost med krščanskimi narodi je zelo dvignil ugled r>apežev.
Pij III. (1503) je bil nečak Pija II., pa je umrl že 26 dni po izvolitvi.
Pija IV. (1559—1565) najvažnejše delo je bilo, da je spet sklical tridentski cerkveni zbor in ga srečno dovršil 1. 1563. Nato se je trudil, da bi sklepe cerkvenega zbora tudi izvršil. Sestavil je nov zapisnik prepovedanih knjig. Njegov nečak je bil milanski nadškof sv. Karel Boromejski
Pij V. (1566—1572) je bil dominikanec in je tudi kot papež živel zelo strogo. Njegova skrb je bila, da je nadaljeval delo svojega prednika papeža Pija IV. Izdal je Rimski katekizem. Preuredil je brevir in rimski misal. Tudi je preuredil kardinalski zbor. Leta 1570 je izobčil iz Cerkve angleško kraljico Elizabeto kot krivoverko in po-speševateljico krive vere. Po njegovem prizadevanju so se kristjani zbrali in premagali Turke v bitki pri Lepantu 1. 1571. Pij V. je zadnji papež, ki ga je Cerkev proglasila za svetnika. Njegov spomin obhajamo 5. maja.
Pij VI (1775-1799) ' je vladal med francosko revolucijo. Leta 1782 je skozi Ljubljano potoval na Dunaj, da bi cesarja Jožefa II. pregovoril, naj
1 se ne vtika v cerkvene zadeve, a ni nič dosegel. Francozi so mu vzeli Rim, njega pa odpeljali v razna mesta v severni Italiji in slednjič v inesto Valence v Franciji. Tu je umrl I. 1799. Leta 1802 so njegovo telo prepeljali v Rim in ga pokopali v kripti v cerkvi sv. Petra. Njegov kip, ki ga jo izklesal Canova. sloji nasproti grobu sv. Petra.
Pija VII. (1800—1823) so izvoli" v Benetkah, kjer se je sešlo 35 kardinalov. Konkla\e je trajal od 1. decembra do 14. marca. Dn- 3 julija je papež prišel v Rim Leta 1801 je sklenil konkordat z Na|)oleononi, katerega je I. 1804 mazili! za francoskega cesarja. Pozneje mu je Napoleon vzel Rim in njega dal prepeljati v Fontainebleau pri Parizu. Po Napoleonovem padcu se je 1'i.j VII. vrnil v Rim 1. 1814. Še istega leta je obnovil jezuitski red.
Pij VIII. (1829—1830) je vladal le 20 mesecev.
Pij IX. (1846-1878) je vladal nad 31 let, torej najdalje izmed vseh papežev Leta 1854 je proglasil za versko resnico, da je Marija bila spočeta brez izvirnega greha. Leta 1869 je sklical vesoljni cerkveni zbor v Vatikanu, prvega za tri-dentskiin. Cerkveni zbor je proglasil papeževo nezmotljivost. Leta 1870 so Piju IX. vzeli Rim kot zadnji ostanek cerkvene države.
Pij X. (1903—1914) si je izbral geslo: Vse prenoviti v Kristusu. To je hotel uresničiti posebno s pogostnim in vsakdanjim sv. obhajilom, za katero je 1 1905 določil lažje pogoje. Pozneje je izdal odlok o zgodnjem prvem sv. obhajilu. S tema dvema odlokoma je res prenovil vse versko življenje.
Pij XI (1922—1939) se je s svojim vsestranskim delom za blagor Cerkve in vsega človeštva vredno pridružil papežem, ki so pred njim imeli njegovo ime.
-=5V
C I S T E K
J. Jorgensen:
Laž in resnica življenja
Vse to ni ničesar drugega kakor beseda o sadežih, ki bi morali po njih spoznati drevo. V tem pogledu je vsa stvar enostavna. A stvar utegne postati zamotana, ker utegne biti tudi človek zamotan. In prav z lahkoto pride človek do one točke, kjer se mu zdijo sadovi hudobnega drevesa okusni, tako da hvali hudobno drevo, drevo smrti. Potem je tako začaran, kakor beremo to vMachbe-thu, potem se mu zazdi čednost grda in zvenela, a greh se kot najlepša cvetka svetlika na dra-žestneni drevesu spoznanja.
In potem je ono, da mora pomagati Bog, če hoče biti človek odrešen. Zgoditi se mora, da se človek prebudi nekega jutra in hipoma spozna, da ni počenjal vse svoje življenje skoro ničesar drugega kot hudobije.
3.
Vendar še ni to ono jutro, ki hočem o njem govoriti. Vse drugačno, popolnoma drugačno je bilo tisto jutro, ki je bilo pred mnogo leti...
Bilo je, ko sem otresel zadnjega ostanka »nadnaluralističnega« jarma. Dolgo sem se bil boril, sem bral, premišljal; in se je zgodilo — odšla je. Shelley in Goethe sta me spreobrnila — nič več nisem veroval. — To je bilo še prav zgodaj nekega majskega jutra. Hodil sem bil ob
mestnem jarku, sedel sem na klopco na starem okopu — nekako tja, kjer se hoče zdaj nova magistralna hiša povzpeti iznad zemlje. Sedel sem na klopi in sem zrl na svetlo, drhtečo vodo. Bresti in kostanji so bili globoko sklonjeni nad jarkom in njih listje je bilo napol odprto. Iz po-mladno-zelenečega grmičevja so se kričaje izpre-letavali vrabci p^eko vodne ravni, so namakali v vodo perotnice in prsi in so spet odfrfotali čiv-kaje na suho. Bilo je tako lepo, lepo jutro. — In sem sedel — in sem bil mlad, star osemnajst let in sem z vsemi občutki vsrkaval življenje. Zdelo se je, kakor bi bila moja duša prepolna luči in tišine. In sem se zagledal v dva visoka, mlada javora. Še zdaj ju vidim pred seboj, čeprav je poteklo od tega časa že dvanajst let in sta drevesa že zdavnaj posekana. In ta dva mlada drevesa, ki sta se kakor zlato blestela proti svetlemu, modremu nebu, sta se mi zazdela, kakor da sla moja sorodnika, moja mlada brata, ki sta mo sprejela pri vratih velike domovine naše skupne matere... — Ah, kakšen občutek je bil to! Nikoli več nisem občutil tolike sladkosti. Bila je pomlad, bila mladost, priroda— vsepovsod je bila luč in sreča življenja, ki mi je z zanosom širila prsi. Nikoli več ni bilo take pomladi, kakršna je bila ta... Zakaj, za zlatimi vrati onega majskega jutra ni bilo življenja — bila je smrt. Onega jutra sem se poslovil od sreče in sem vstopil v mrtvaško otožnost...
In čez mnogo dolgih let je prišlo ono jutro — ono prebujenje, ko sem hipoma spoznal, da nisem počenjal vse svoje življenje skoraj ničesar drugega kot hudobije.
Bilo je zgodaj zjutraj čistega, belega jutra v septembru. Že so peli pred mojim oknom ptič-
ki svoje zornice. Prihajajoči dan je rožasto pobarval svetle stene v spalnici.
Sam sem bil v spalnici in sam v vsej hiši. Koj sem to vedel, ko sem se zbudil. In kakor neznansko breme je legla po kratkem počitku zaradi spanca zavest moje usode name. Zavedel sem se vseh hudobnih, grozotnih stvari, ki sem jih izvršil prejšnji dan — zavedel som se hudobnih, težkih dejanj in besed, ki so bile povod, da sem se zbudil čisto, čisto sam v svetli hiši ...
Ah, saj je bilo dovolj sonca v vseh sobah. Dovolj je bilo sončnih žarkov in dovolj rož — in tudi sreča bi utegiila biti tu, če bi bil le hotel, če le ne bi bil prepodil svoje hudobne, nerodne roke od vrat duše ...
Pa je bila odšla sreča, odšla za vedno... Sam 6cm ji odprl vrata z grdimi besedami in trdimi udarci in sem jo zapodil — zapodil ven v dež in temo jesenske noči . In je bilo prišlo tako svetlo jutro, jutro, ki je bilo ustvarieno za srečo in mir. In sem se zbudil s težo svetovnega morja na svoji duši
In sem se sklonil v postelji in sem sc srečal s svojo podobo v toaletnem ogledalu, ki je bilo ob vznožju postelje Od okna je prihajal sončni žarek preko moje glave ki je bila na kratko ostrižena in gladko obrita In v blesteči se beli luči se mi je zazdela moja glava, kakor bi bila mrtvaška.
Vstal sem in sem se oblekel.
In ko sem 6topi! v piazne sobe, kjer ni bilo nikogar razen sončnih žarkov in cvetic na oknu in baržuna na pohištvu, se me je znova polastila osamljenost in se močneje oklenila mojega srež. Zaman je bilo, da sem sedel k pisalniku, oltarju, kjer sem bil žrtvoval najdražja srca sveti | umetnosti — kjer sem bil žrtvoval srca onih I ljudi, ki so mi bili naiboli dobrohotni in »o me !
ljubili najbolj. Nobene moči ni bilo v meni. Kakor megla me je zajela osamelost in moje roke so odrevenele.
Po stopnicah so prihajali koraki . . . Ali je bila sreča, ki se je povrnila? Ali je prihajala vsa vesela in žareča in je imela oberoč vse polno sadežev in cvetja kakor zrela septembrska boginja?
A koraki so obstali pri spodnjem stopnišču. In sam sem blodi! po sobah. Zdaj je sijalo sonce tudi v iedilnico, obstalo jc na rumenem hrastovem lesu in na brušenem steklu omare, kjer «o se zrcalili pozlačeni svečniki in živordeča vaza z modrimi in belimi kotrami ..
Kako ie bila vsa hiša moreče tiha m prazna . . . Le neka velika muha je zdai pa zdaj udarjala ob šipe .. In spodaj v hiši se je nekdo vadil na klavir, ie počasi romal od enega do drugega konca skale — ie romal vedno in vedno še ...
5.
Krenil sem proti mestu — in sem stopa! po trgu, kjer sem bil prvikrat srečal srečo... Prav tako septembrsko jutro je bilo tedaj, ko mi je bila prišla nasproti — in je bila mlada, vitka, jc žarela od mladosti in je imela velike, jasne oči. Modro jc bila oblečena od glave do nog, majhno, modro pero iz puha je božalo mehko brado, bel vrat . . .
Ah. bila je sreča, bogata sreča, ki jc bila dana v ljubezni onemu, ki jo je hote! sprejeli v ljubezni,
A jaz nisem bil na svetu, da bi ljubil — nc! Imel sem vse drugačne načrte ... Na svetu sem bil, d a sem podčrtaval svoio lastno osebnost, da sem užival sebe samega, da sem do zadnje, čudovite čirečare preoblkoval in obsekaval vse one majhne lastnosti svojega bitja. Uživati sebe in drugim dajati sebe v uživanje — to je bila mo'a I edina, najvišia dolžnost. .. Vse se je moralo umak-I niti tej dolžnosti, na njenem žrtveniku je moralo I vse drugo krvaveti, izkrvavrti in umreti.
KULTURNI OBZORNIK
Dr. R. Sajovic: Civilno pravni postopek
Vseučiliški profesor in urednik »Slovenskega Pravnika« dr. Rudolf Sajovic je dal na svitlo Civilni pravdni poslopnik«, ki jc izšel v izdajti društva »Pravnik« in v Blasnikovi založbi kot drugi zvezek na 757 straneh.
To delo zasluži posebno pozornost. V njem je obsežna snov našega sedaj veljavnega civilnega pravdnega prava zbrana na zelo pregleden način po vzorcu svoječasnih izdaj »Pravnika« pred 40 leti oziroma dunajske Manz-ave založbe zakonov. Knjigo bodo naši pravniki in ncpravniki, ki imajo kakorkoli posla s civilnim procesom, z veseljem pozdravili. Dosedanje priročne izdaie jugoslovanskih zakonov so se omejevale zgolj na besedilo postave same, dodana so jim bila le kazala. Zato sc je zelo občutila tako raztresenost stranskih zakonov in spremljajočih predpisov kakor tudi težka dostopnost odločb najvišjega 6odišča v sodnih in drugih stvareh.
Pri uvodnem zakonu so navedeni 6tari zakoni, ki ostanejo v veljavi. Tako najdemo tu stari zakon o občinskih posredovalnih uradih (iz 1. 1869), zakon a opominjevalncm postopku (iz 1. 1873), ki velja le na ozemlju Slovenije in Dalmacije, in slič-no, zlasti različne uredbe. Obsežna je obdelava § 1 zakonika samega, ki govori o sodiščih. Na 70 straneh se omenja posebna sodišča, oblastva in ustanove, ki omejujejo sodno oblast rednih civilnih sodišč (to je okrajnih, okrožnih, trgovinskih, apelacijskih in kasacijskega). Med posebna sodišča spadajo občinska in cerkvena, sodišča za reševanje sporov iz službenih razmerij (med katera spada n. pr. razsodišče za spore med časnikarji in lastniki listov, sodišča social. zavarovanja, borzna razsodišča in mednarodna razsodišča. Temu sledijo druga stalna oblastva in ustanove, dalje nepravdna in kazenska sodišča. Končno so navedena upravna oblastva, ki kakorkoli opravljajo so.dstvo in katerih odločbe so pomembne za redna sodišča. V dodatku so pogodbe o mednarodni pravni pomoči (haaški pravdni dogovor, pogodbe z Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, ČSR, Italije*, Ogrsko, Poljsko Turčijo in Veliko Britanijo) ki so 6icer raztresene po neštevilnih »Uradnih listih«.
Zakon sam je opremljen z neštevilnimi po-
jasnili in opombami (ter opozo,rili na svojega prednika, jurisdikcijskq normo in civ. pravdni red), pod črto so pa odločbe najvišjih sodišč. Ta razporeditev in ureditev ter pojasnila dajejo knjigi veliko porabnost.
Prevod jc lep in gladek. Jezik je čist in sc prijetno razlikuje od prevodov, kakršne smo še do nedavna dobivali Pisec se poslužuje izrazoslovja, kakršnega je naše ljudstvo vajena že nad 50 let in ga zaradi tega ludi razume. Ni šel za tistimi, ki so hoteli pravno izrazoslovje brez ozira na ljudstvo čim prej poenotiti tako, da so prevzemali kar srbsko besedišče. Pravnik mora biti v tem pogledu še prav posebno previden, ko ima posamezna beseda čisto določen pomen.
Težko bo prodrla beseda »činjenični« (stan), ko smo vajeni »dejanskega« stanu (kakor je bilo v »Uradnem listu«), »Pokreniti ni slovensko, marveč »začeti«. Izraz »napotiti« (§ 528) ni do.ber, ker ne pomenja isto kakor srbski izraz »upucivali« (smiselno sc ne krije z »napotitvijo« v § 282). Bolje bi bilo obdržati Volčičevo izražanje »dati navodilo«. V § 615, II. odst. iz prevoda (»ka se je vročil«) ne bo jasno, kdaj prične teči rekurzni rok.
I Bolje bi bilo v skladu z izvirnikom reči »rok se začne s prvim dnem p o vročitvi«, kakor je prevedeno glede malatnih sklepov (»p o razglasitvi!) ali v § 643. Namesto »komande« bi bilo bolje rabiti besedo »poveljstvo« (§ 290). »Občinskega poglavarstva« (§ 300 in dr.) ne poznamo, županstvo pa pri nas prav isto pomeni. —- V § 9 bo namesto >5§ 27 in 29« prav »§§ 27 d o 29« (= Goršič, Themis).
Zunanja oprema knjige je zelo lična in trpežna. Papir je dober in gladek. Tisk je čist, čiten in prijeten. Preglednost snovi je zelo zboljšana z navajanjem številk paragrafov in vsebine posameznih delov. Ta smo pri vseh dosedanjih povojnih izdajah zakonov pogrešali. Zaradi tega je knjiga na priročnosti znatno pridobila. Strani so označene spodaj, vendar bi bilo za oko bolje, če bi bile zgoraj. Prav bi bilo,, če bi bil vsak posamezen paragraf dobil zaradi preglednosti kratek naslov, kakor je to najti v Goršičevem komentarju.
F. G.
Kronika slovenskih mest
Šele sedaj mi jc prišla v roke zadnja številka lepe revije Kronike slovenskih mest, ki je izšla pred nekaj tedni te se z njo zaključuje 5. letnik. Na uvodnem mestu jc priobčena študija univ. prof. dr. Fr. Steleta o Ljubljani kot umetnostnem središču, predavanje, ki ga je pisatelj imel 26. aprila 193S I. v Šafarikovem znanstvenem društvu v Bratislavi. Pisatelj najprej poda urbanistični razvoj Ljubljane, ki sta jo oblikovala srednji vek v okviru obzidij, dalje baro.k, ki jo je v tem objemu razgibal in notranje okrasil s spomeniki in cerkvami, ter sodobnost od srede XVIII. stoletja, ki je razbila obzidje, da 6e jc Ljubljana razlila v sedanja predmestja. Nato preide na umetnostne spomenike najstarejših dob ter ugotavlja umetnostni okus Ljubljane da XV. stol., ko se pojavlja prva umetniška delavnica v Ljubljani sami. Od tedaj je zavzela Ljubljana vodilno umetnostno vlogo med Slovenci. Toda sredi XVII. stoletja po/staja naravnost kulturno aktivna in ekspanzivna s Hrenom in Valvazorjcm, ki pa je zadnji umetnik severnega vpliva. Leto njegove smrti 1693 je tudi leto nove umetnostne orientacije k italijanski umetnostni estetiki. V tem času je bila Ljubljana že popolnoma enako umetnostno srediče kot Gradec ter je imela velik vpliv na Zagreb. Z Akademijo opero-zov je postala Ljubljana popolnoma baročno mesto (nova stolnica, rotovž, nunska in šentpeterska cerkev itd.). Barok so prinesli k nam italijanski umetniki, ki pa so ustvarili domačo slovensko šolo v drugi generaciji. Z Robbom je segla nad povprečnost. V stavbarstvu, rezbarstvu in kiparstvu ie preobrazila Ljubljana vso Slovenijo,, naslonjeia na italijanski okus. Potem do konca XIX. stoletja ni imela Ljubljana več tiste vodilne vloge kot v baroku. To enotnost jc razbil potres, ki jc pavzro-čil postanek nove Ljublianc, pa nc večkrat srečen. Tretjo Ljubljano pa oblikuje genij arhitekta Plečnika, ki ji daje svojevrstno lice. Kot umetnostno središče pa jc Ljubljana ves ta čas zaostajala, kajti da konca XIX. stoletja smo vse, kar smo imeli pomembnega, dajali v inozemstvo (Šubici, Ažbe). Z Jakopičevo generacijo in z razstavo leta 1900 ie Ljubljana zopet postala umetnostno središče Slovenije. Po vojni je to šc bolj potrdila 6 str-nitvijo vseh sil v vseh panogal umetnostnega življenja: v slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi pa tudi znanstvenem raziskavanju umetnostnih problemov, ki mu je posvečena stolica na univerzi ter sc tako razvija v močno središče sodobnega umetnostnega hotenja v Sloveniji, enakovredno drugim mestom pri nas in drugod. — To je vsebina tega članka, ki zasluži po svojem strnjenem pregledu slovenskega kulturnega in še posebej umetnostnega življenja posebno pozornost. — Dr. Rudolf Andrejka nadaljuje svoj članek o zgodovini kramarskih hišic v Prešernovi ulici, V. Fabijančič pa zgodovino pro-cvita pivovarstva v Ljubljani v 18. in 19. stoletju, ki jo je zdaj zaključil. Enako je zaključil C. Šle-binger svojo geologijo Maribora. Zvone Hočevar piše o dnevnem dotoku industrijskega delavstva v Ljubljani. Alojzij Potočnik pa opisuje Tivolski grad in park v Ljubljani. — Priobčcn jc referat o mladinskem skrbstvu in zdravstvu mesta Ljubljane, kakor je bil podan na II. balkanskem kongresu za zaščito otro.k in mladine v Belgradu I. 1938. Pavel Karlin je napisal nekrolog dr. Lahu. Josip Wester utemeljuje besedi »Navje« in »Zale«, ki ju je na njegov predlog sprejel mestni svet za naš panteon pri Sv. Krištofu ter novo mrtvašnico pri Sv. Križu. Nato sledi govor župana dr. Adlešiča ob atvoritvi Navja ter potek 20 letnice države v mestnem svetu. Na koncu je podana bilanca triletnega dela sedanjega mestnega odbora, kakor jo je podal g. župan na seji. Kroniko za 1. 1938 pa piše Ante Gaber ter se spominja vseh važnejših dogodkov v mestu. — »Kroniko slovenskih mest« izdaja mestna občina ljubljanska, katere predstavnik je dr. Fr. Štele, Izhaja štirikrat na leto in 6tane 80 din.
*
Iz Časopisa »Vera in življenje« posnemamo, da je praški kardinal dr. Kašpar prepovedal igrati pri poro.kah poročno koračnico iz Wagnerjeve opere »Lohengrin« kakor tudi poročno koračnico iz Men-delsohnove opere »Sen kresne noči«, kakor je bila v Pragi velikokrat navada, z utemeljitvijo, da jc Wagnerjeva poročna koračnica v bistvu samo uvertura k umoru in razsulu zakonskega življenja, ki nato sledi v operi: Mendelsohnovi melodiji pa sledi 6premenitev ženina v osla. Čc človek pomisli na zvezo teh lepih glasbenih komadov z dogodki, ki jim slede, ba rad 6matral to kardinalovo prepoved za umestno.
Zdravniški veslnik, št. 2. Vsebina: Doc. dr. I.
Matko in prim. dr. H. Heferle: Tetanoidna oblika Cushingove bolezni. — Prim. dr. Oton Baje: O osteosintezi prelomov stegneničnega vratu po Svcn-Johanenscnu. — Dr. Fr. Debevec: Jetika in krvni obtok. — Dr. J, Vrtovec: Primer myiasis intestinalis. — Dr. Mirko Černič: Vejališče za naše strokovno besedje in izrazje. — Dr. N. N.: In mc-moriam dr. Vasa Savič. — Ostalo je posvečeno recenzijam, društvenim stvarem in vprašanjem in odgovorom.
Dejanje, leto II., št. 2, prinaša naslednjo vsebino: France Koblar: Ivan Cankar, govor na spominski akademiji ob 20 letnici njegove smrti — Stanko Cajnkar: Na obisku. — Severin Šali: Zimski dan (pesem), France Jeriša: Podoba, Žalost (pesem). Cene Kranic: Spomladanski jug, Jezdec, Otrok. Dr. Andrej Go/sar: Zapiski na robu. Avgusta Gaberšek: Vas- v Halozah. Severin Šali: Krščanska antropozofija Nikolaja Berjajeva. — Med dokumenti je objavljen odlomek iz najnovejše knjige Dona Luigi Sturza: Politique et morale z naslovom: Dcmo.kracija in korporativizem. V pregledu se dotika Bogo Grafenauer s svoiega stališča slovenskega problema v članku »Odlomki o slovenskem položaju«, kjer se dotakne tudi kulturnega poročanja pri naših dnevnikih, kakor tudi usmeritve »splošno kulturne katoliške revije v literarni magazin, torej v publikacijo tipično liberalnega neobvezujočega kova«, o kateri oznaki pa bi se dalo debatirati spričo splošnokulturnega maga-zina kje drugje. Iz januarske kronike pa stavlja proti sebi nasprotujoče si izjave kardinala Ver-diera. V književnih poročilih pa so ocenjene naslednje knjige: Kočevski zbornik (Maks Miklav-čič), Prijatelj: Kulturna in politična zgodovina Slovencev (Legiša), Gojsar: Gospodarstvo po načrtu (Trofenik), Rob: Deseti brat (Legiša), Maleš: Slavni Slovenci (S. K.). Drobna poročila o knjigah, zlasti nemških in francoskih 60 tudi na platnicah.
125 letnica javne knjižnice Sallykova-Ščeclrina v Leningradu so svečano proslavljali pred nekaj tedni v Leningradu. Je to največja javna knjižnica knjig in rokopisov v SSSR ter tudi ena prvih svetovnih knjižnic kar sc tiče bogastva ler različnih fondov. Po slavnostih so se vršili pregledi knjižnice, ki 6e jih je udeležila velika množica ljudi, da tako pokaže zvezo s preteklostjo in enoto ruskega naroda.
Koliko bero v bolgarskih knjižnicah. L. 1936 so v Narodni knjižnici v Sofiji izposodili 20.454 izposojevalcem 26.157 knjig v čitalnicah, domov pa so posodili 900 izposojevalcem 1621 knjig. Večina knjig, ki so si jih izposojevalci izposodili na dom, je bila leposlovnega značaja, dočim so bile knjige, brane v čitalnicah, znanstvene vsebine. V narodni knjižnici v Plovdivu je število izposojenih knjig mnogo večje: 44.359 izposojevalcev si jc izposodilo 49.201 knjigo. V Trnovem in v Šumenem jc manj bralcev. Najboljši bralci so dijaki raznih šol. Število knjig v vseh javnih bolgarskih knjižnicah je bilo tega leta 1,800.102 zvezka, od katerih je 819.209 posvečenih leposlovju. Od teh jc bilo izposojenih domov 934.027 knjig 558.528 osebam. — Celotno število obiskovalcev knjižnic pa jc bilo 2,669.762. K tem številkam pa manjka rezultat še 63 knjižnic, ki niso dale pravočasno statistike.
Čapkova drama RUR je prevedena že v 11 tujih jezikov, med katerimi pa češke beležke nikdar nc govore o slovenskem prevodu, ki je že zdavnaj izšel v Šestovem prevodu. Morda je bil slovenski prevod eden med prvimi, toda ker baje prevajalec ni javil prevoda niti avtorju niti mu poslal knjige — to sem izvedel iz okolice pokojnega velikega pisatelja — se slovenski prevod nikjer ne registrira. Naj torej češki književni zgodovinarji k tem prevodom štejejo še našega, slovenskega.
Živko Miličovič je izdal drugo knjigo svojih »Književnih kronik«. Piše o pokojnem Veljku Mi-ličeviču, Stevanu Jakovijeviču iu njegovi »Srpski triologiji«, Boži Kovačeviču, Petru Petroviču ter Hamzu llumu in še o nekaterih. — V isti smeri, je Krsta Ljumoviž izdal v Nikšiču knjigo >Iz no-vije književnosti« s članki o Andjelku Krstiču, Grigoriju Božoviču, Zariji 1'opoviču, Trifunu Dju-kiču itd.
Čedotnilj Mitrinovič jo izdal zelo zanimivo in objektivno pisano razpravo »Zivotni krugovi hr-vatstva«, v kateri razpravlja o družabnem razvoju Hrvatov od časov njihove naselitve na današnje ozemlje do danes.
V seriji Naša knjiga« je sedanji upravnik državne tiskarne Momčilo Milošcvič izdal zbirko novel >Mali ljudi«.
Poslanstvo rdeče Španije se seli iz Pariza in v največji naglici pospravlja materijal, ki bi bivši komunistični režim mogel obremeniti in ga pred svetom pokazati v pravi luči. Palača poslaništva je v velikem krogu zastražena, da nihče ne more od blizu videti, kako kominterna pospravlja.
Nova izpopolnitev radijskih sprejemnikov
Da so tudi radijski poslušalci pozabljivi, ni nobena tajnost. Kolikokrat kdo zjutraj še sldene, da bo zvečer poslušal ta ali oni prenos, ko pa pride napovedana ura, ga pa morda še doma ni — pozabil Je. Tudi v radijskem listu zaznamovati najbolj željene točke programa ne pomaga veliko, ker kdor je pozabljiv, velikokrat pozabi tudi — pogledati, kaj si je zaznamoval. Temu nedostatku človeških moči hoče odpomoči vedno iznajdljiva Amerika. Kakor strokovna poročila pravijo, bodo še letošnjo jesen prišli v promet aparati s posebno pripravo, s katero bo lahko vsak že zjutraj aparat »navil« na tiste postaje, ki jih zvečer ali ob kateri koli drugi uri hoče poslušati. Vse ostalo oskrbi aparat sam. Ko pride prava ura in določena posiaja začne oddajati željeno točko, se aparat sam od sebe oglasi in začne oddajati, kakor si je poslušalec zjutraj zaželel. Tako je mogoče s to pripravo aparat nastaviti zaenkrat še samo
na pet oddajnih postaj ob različnih urah, pa tuo. to je za začetek že nekaj. Možno je tudi aparat nastaviti na vseh pet postaj za daljši čas vnaprej in potem pripravo samo vsak dan sproti naviješ, pa se ti bodo lahko skozi ves teden ob določenih urah željene postaje same po sebi oglašale. Ker imajo skoraj vse postaje ob določenih urah določene točke na programu (n. pr. poročila, politična, vremenska, borzna), bo ta izpopolnitev marsikomu v velik prid. da nikoli ne bo pozabil, ker se mu bo aparat vedno sam oglasil, kakor bije ura sama po sebi, da je le navita. Bolj izbirčni si bodo lahko vsak dan posebej izbrali svoje postaje, ki naj se jim tekom dneva oglase, kakor bi si navili budilko, le da si bodo tu aparat lahko navili na pet takih »ur«, ki jih bodo opozorile, kaj so si zjutraj želeli. Torej vsekakor nova udobnost, ki naj človeku pripomore k večji sreči in ga odvadi — misliti.
S I® O M T
Prvi tekmovalci so že prispeli Ribnico
Včeraj so potovali skozi Maribor prvi zunanji tekmovalci, ki so prišli že sedaj, da še nekoliko dni pred tekmovanjem za državno prvenstvo izkoristijo za trening na smuški progi. Prišli so štirje tekmovalci SK Ilirije iz Ljubljane, in sicer: Barberič, šušteršič, Kralj in Mulej, dočim bo peti Ilirijan, ki je doslej prijavljen, Polajnar, dospel šele kasneje. Podzveza je dobila še mnogo drugih prijav, ki jih bomo pa v celoti objavili jutri, ko poteče reden rok za prijave.
Po sijajnem uspehu naših smučarjev v tujini
Po odličnenni nastopu naše smuške državne reprezentance na svetovnem prvenstvu v Zakopanem, vsem na čelu Smolej in Praček, so se naši smučarji ponovno sijajno izkazali: Kerštajn, Knap in Knific s 1., 2. in 5. mestom na 18 km teku, Knific s 4. mestom v klasični kombinaciji v Nemčiji, Heim in Praček v alpskih disciplinah češkega državnega prvenstva kot 5. in 6., a Gregor Klančnik kot 0. v norveški kombinaciji, in še v Romuniji: Smolej, Ženiva in Lojze Klančnik na prvih treh mestih v tekih, Bevc, Klančnik Karel in pa Ženiva na prvih treh mestih v skokih, in Bevc in Ženiva na 1. in 2. mestu v klasični kombinaciji — to je serija uspehov pod najrazličnejšimi okol-nostmi, dosežena istočasno s skoraj kompletno, a razdeljeno vrsto državnih reprezentantov iz Zakopanega. Naša dolžnost je, da izrazimo vsem tem našim vrlim smučarjem naše priznanje, našo zahvalo za njihove uspehe in da jih stavimo mladim smučarjem za zgled, da je mogoče s skrbnim in sistematičnim delom tudi malim narodom doseči zavidljive uspehe. Zunaj v svetu je borba vsako leto hujša, tekmovanje vedno ostreje. Za počitek ne sme biti časa. Samo vztrajno naprej do novih uspehov, a našim vrlim smučarjem kličemo ob povratku iskreno dobrodošlico!
Po športnem svetu
Na prihodnjih olimpijskih igrah bo menda le tudi smučanje
Smučarji se niso opustili misli, da na prihodnjih zimskih olimpijskih igrah v St. Moricu ne
Prizor z nedeljske nogometne tekme med Nemčijo in Jugoslavijo na berlin. olimpijskem stadionu. Naš vratar Cilaser »čisti«. Tekmo jc Nemčija po hudi borbi komaj izvojevala v svojo korist z rezultatom 3:2
bi mogli tekmovati. Vodilne smučarske zveze v Evropi se namreč trudijo, da bi se v juliju ali najkasneje v septembru vršil izredni občni zbor FIS-e. ki naj bi nesoglasja med FIS-o in mednarodnim olimpijskim odborom spravil s sveta. Mednarodni olimpijski odbor je namreč na stališču, da smejo na podlagi olimpijskih predpisov pri^ olimpijskih igrah sodelovati samo amaterji. FIS-a pa se poteguje za to, da bi bili pripuščeni tudi smučarski učitelji, ki so po pravilih mednarodne smučarske zveze upravičeni sodelovati pri smučarskih tekmah. Mednarodni olimpijski odbor je to mnenje odklonil in je bil tako črtan smučarski šport iz programa prihodnjih zimskih olimpijskih iger. To je ozadje spora med omenjenima instancama. Sedaj je vprašanje, če se bo posrečilo mednarodni smučarski zvezi, odnosno podrejenim državnim zvezam, pridobiti mednarodni olimpijski odbor za to, da bo dovolil start tudi smučarskim učiteljem.
VI. akademske svetovne zimske igre
Šeste akademske svetovne zimske igre so se končale s skoki. V skokih je zmagal' Norvežan Sollid, in tudi v četverni kombinaciji je zmagal Norvežan Nils Cie. Poljak VVnuk je zmagal v troboju.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
'1,5	Tajništvo SK Ljubljane so jo
preselilo iz Aleksandrove ceste v Beethovnovo ulico 9,
I.	nadstropje.
SK Peka (smučarska sekcija). Sestanek vseh Stanov sekcije bo drevi ob 20 v gostilni Oblak, TržaSka bora	m no! Po sestank» seja upravnega od-
, S* J'iriilahknatletska sekcija. Lahkoatletslta sekcija SK Ilirije v Ljubljani obveiičn vse zainteresirano klube, da se za nedeljo 5. marca nameravani eross-country zaradi nepričakovanih ovir preloži na. i- t. m. Ostalo propozicijo tekmovanja ostanejo ne-izpremenjnne. _ Obenem opozarja sekcija vse člane dolftoprotraše, da jo zanjo udeležba obvezna, ker se bo na. podlaei rezultatov sestavilo moštvo za državno prvenstvo v Zagrebu.
ZFO
II.	telovadna akademija ZFO in ZDK
V	nedeljo, 5. marca priredi Zveza fantovskih odsekov s sodelovanjem Zveze dekliških krožkov svojo drugo telovadno akademijo v veliki dvorani hotela Union. Akademija prične točno ob 20 (ob 8 uri zvečer). Člane Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov izven Ljubljane opozarjamo, da si takoj nabavijo vstopnice, ker jih na dan prireditve ne bodo mogli več dobiti kakor lansko leto. Pa tudi ljubljanski obiskovalci naj si jih že sedaj omislijo, dokler je še izbira mogoča. Zadnje dni bo treba vzeti vse, kar bo na razpolago, odnosno proti koncu bo itak vsega zmanjkalo kakor je bil to vedno slučaj pri tej naši prireditvi.
V	naslednjem prinašamo točen spored akademije:
I.	Fanfara.
Državna himna.
3.	Rajanje z robčki — gojenke.
4.	Vaje s težko žogo — mladci.
5.	Konj — člani.
6.	Ritmična gimnastika — članice
7.	Poljubne proste vaje — člani.
8.	Proste vaje 1. 1939 — mladenke.
Govor. — Po govoru odmor.
9.	Himna slovenskih fantov.
10.	Proste vaje za leto 1939 — člani,
II.	Bradlja — člani.
12.	Vaje z lahko žogo — mladenke.
13.	Pripravljalne vaje lahkoatletov — člani.
14.	Drog — člani.
15 Motivi iz slovenskih narodnih plesov.
Kakor je razvldcti iz programa, ba to ena najpestrejših in najlepših akademij. Posamezne točke so kratke, zato pa tem efektnejše, ker ne gre gledalcev mučiti z dolgoveznimi vajami. Skupine pa, ki bodo nastopale, bodo močnejše kakor pri lanski akademiji. To velja tudi za orodno vrsto, ki nam bo pokazala več vrhunskih vaj, ki «e doslej na ljubljanskih akademijah še niso izvajale.
Nečloveške ječe v Barceloni
v katerih je SIM (španska GPU) mučila nasprotnike boljševizma
Kar je Francova vojska odkrila v Barceloni v prostorih, kjer so poslovale razne »pomožne organizacije« španske komunistične vlade, presega vse človeške mere. Tu ne gre več za revolucijo, ki v valu pobesnelih množic uničuje, podira in mori, pa je težko meriti krivdo posameznika, tu tudi ne gre za državljansko vojno, v kateri si stoje pristaši enega političnega naziranja proti pristašem nasprotnega in se oba tabora z orcpžjem v roki bijeta za oblast v deželi, tu gre za živalstvo, ki ga je zmožen samo obseden človek. Tako rafiniranih priprav za mučenje, kakor jih je v Barceloni odkril že francoski general D u f i e u x in jih novejša poročila potrjujejo, ne more iznajti povprečen razbojnik, ki oropa svojo žrtev in pride pred sodišče, za to je treba ljudi, ki se po nekem načrtu pripravijo na to, kako bodo mučili svoje politične ali 6vetovnonazorne nasprotnike, sebi v satansko veselje ali pa zato, da izsilijo iz njih »priznanja« in tako izvedo še za druge.
V nekaterih ženskih samostanih je Francova vojska kmalu po zavzetju Barcelone našla sobe, v katerih so komunistični trinogi zapirali svoje ujetnike in jih mučili do smrti ali do — blaznosti. Glavni delež v teh zv-erinstvih je imela SIM (servizzio informativo militare — vojaška poročevalska služba), ki je bila pod neposrednim vodstvom predsednika komunistične španske vlade Negrina, doktorja filozofije. Kdor je padel v te ječe, navadno nikoli več ni prišel na beli dan. Večinoma so pomrli že po ječah ali pa pozneje zavrženi v kakem kotu, ker si pač nihče ni upal vzeti k sebi ljudi, ki jih je španska čeka zavrgla. V zadnjih 48 urah, preden je v mesto prikorakala Francova vojska, je Negrinova »SIM« tako pahnila iz ječ 800 do 1000 ljudi, ki so bili že vsi izčrpani in je komunistične trinoge zaskrbelo, kaj bo z njihovim slovesom, da so prijatelji revnega človeštva, čc Francova vojska po njihovih ječah dobi toliko tako do konca izmučenih jetnikov ali pa celo mrtvih. Večinoma jih je v kratkem res umrlo, ker nihče ni vedel, kdaj in kam so jih zavlekli. Eden izmed tistih srečnih, ki je ostal pri življenju, je tudi Viktor Gomez, uradnik »Španske banke«, sedaj pa vojak »Guardia civil«. Ta je časopisju v precejšnji meri opisal, kaj se je godilo po teh mučilnicah, dokazi o resničnosti njegovega pripovedovanja pa so bili najdeni v prostorih samih.
Mučenja so se navadno začela s tem, da je »SIM« svojega ujetnika najprej nastanila v veliki 6obi, kjer jih je bilo še več skupaj. Tu so jih pustili po kakih osem dni, brez hrane in brez pijače. Od nekod je v sobo prihajal razgret zrak, kar je kmalu izsušilo vso naravno vlago telesa. Pojavljati se začne neznosna žeja, ki je od dneva do dneva hujša. Na zunanji strani stene pa vedno curlja živ curek sveže vode, ki se vidi skozi rešetke. To traja dan za dnem, noč za nočjo — v razgretem zraku brez kapljice vode, ob studencu!
Od časa do časa pride paznik in tega ali onega potolaži, da bo kmalu zunaj na prostem, drugič zopet vse prekliče in pravi, da še ne bo nič, tretjič mu sporoči, da imu je umrl ta ali oni od domačih, čeprav vse to ni nič res, le da se v jetniku bori upanje z obupom in da vsak dan na novo vzljubi življenje in — kapljico vode I
Nekaj posebnega je soba za enega jetnika, ki je vsa tako urejena, da mora zlomiti tudi najbolj trdne živce. Sobo razsvetljuje oster žaromet. Sploh je vse tako urejeno, da jetniku neprestano udarjajo v oči neke kričeče barve in črte, naj pogleda kamorkoli. Na stenah lepijo težki beli in črni krogi, tu in tam kvadrat z lisami šahovske deske. V tla so trdno vzidane kričeče bele opeke, ki so tako razpostavljene, da nikakor ni mogoče med njimi najti takega prostorčka, da bi se jetnik mogel vleči. Še v hoji po sobi gori in doli ga ovirajo, da mora neprestano buljiti v tla in mučiti oči s temi belimi kockami. Soba ima tudi posteljo, ki pa ni drugega kot nekak lesen zaboj. Ležišče pa je postavljeno postrani, da se jetnik nikakor ne more odpočiti, ampak bi se takoj zavalil na tla na opeko, če bi od zmučenosti zadremal. Ne preostane mu drugega, kakor da stopica sem in tja, dokler pač
more, potem kleči, sedi, čepi v kakem kotu In čaka rešitve. Od zunaj pa se v celico neprestano sliši neki metronom, ki tiktaka in jetniku napenja živce do skrajnosti. Paznik pride od časa do časa, da bi sprejel izjavo in »priznanje« jetnika na zapisnik.
Svojevrstna naprava je tudi električni stol, ki ni namenjen temu, da bi jetnika usmrtil, ampak da bi ga mučil. Namesto sedeža ie železna mreža, ki se z električnim tokom da razgreti do razbeljenosti. Jetnike so privezovali na ta stol, spustili električni tok, zraven pa preiskovalnega sodnika oziroma uradnika »SIM«. Seveda je le malokdo tako trden, da na takem stolu z razbeljenim železom pod seboj ne bi »priznal« vsega, kar kdo želi.
Toda to je le neka"j najbolj groznih značilnosti boljševiškega postopka, ki se je v Španiji razvil do take satanske rafiniranosti, ker se je izpopolnjeval vsa leta državljanske vojne in ni bil kakor revolucija, ki pride kakor vihra in gre. Očividno je, da so vse te iznajdbe prišle iz ognišča vseh nečloveških surovosti, iz sovjetske Rusije, od koder jih je GPU tako mojstrsko prenesla v svojo podružnico v Španijo. Kako upravičeno je torej, če sv. oče prosi krščanski svet: »Odrešenik sveta, reši Rusijo!«
Zborovanje avtomobilskega kluba
V torek zvečer je imel Avtomobilski klub (sekcija za Slovenijo) svoj redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Avgust Praprotnik, ki je pozdravil zastopnika g. bana načelnika dr. Hubada, zastopnika mestnega župana in mestne občine obč sv. Bahovca, zastopnika zbornice za TOI Cirila Majcna, zastopnika Društva za ceste dr. Vrhunca in ravnatelja Zveze za tujski promet dr. Žižka. Poslani sta bili vdanostni brzojavki jiokroviteljici Avtomobilskega kluba Nj, Vel. kraljici Mariji in predsedniku Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu.
Predsednik g. Avgust Praprotnik je v svojem poročilu naglašal, da se pri nas motorizacija ne more razvili predvsem zaradi previsokih cen bencina, zaradi previsokih dajatev in zaradi preslabih cest. Avtomobilistom se je sicer posrečilo, da so dosegli znatno znižanje trošarine na bencin, tako da znaša danes cena bencinski mešanici 5.3o do 5.60 din, kar je celo nekaj manj, kakor v nekaterih sosednih državah, ter so avtomobilisti zaenkrat zadovoljni. Za ljubljansko in za mariborsko sekcijo je bila dosežena unifikacija cen z ostalo državo, kar je velikega pomena. Zato se je število osebnih avtomobilov lani dvignilo za 23%, tovornih za 20%, motornih koles pa kar za 45%. Glavne naloge bodočega upravnega odbora so: gledati, da se cena bencinu še bolj zniža, preprečiti nova presenečenja glede novih javnih dajatev, zastaviti vse sile da se mestna davščina zniža, in pa posvetiti vso pažnjo, da se moderni zacija naših cest kar najhitreje izvede. Glede števila molornih vozil smo sorazmerno v naši državi na enem zadnjih mest v Evropi.
Izčrpno tajniško poročilo je podal g. R. Hribar. Poročal je, da je bila leta 1937 odpravljena luksuzna taksa na osebne avtomobile ter znižana carina nanje. V letu 1938 je bilo v Sloveniji registriranih 2757 osebnih avtomobilov, 979 tovornih avtomobilov in 2880 motornih koles. Napredek v enem letu je znašal 519 osebnih. 144 tovornih av-mobilov in 895 motornih koles, torej skupno 1578 motornih vozil. Tajnik je dalje poročal o raznih drugih korakih, ki naj bi bili v korist avtomobilizmu v Sloveniji. Sekcija je priredila tudi več prireditev in skupnih izletov. Sedaj ima sekcija 185 rednih članov, dva virilista, 128 članov Kola avtomobilistov ter 41 članov Kola motociklistov, skupno torej 356 članov.
Blagajniško poročilo je podal g. Govokar. O delovanju niolo-sekcije in sportno-turističnega odbora je poročal g. Šaboc.
Na predlog g. Svetozarja Hribarja je bila podeljena odboro razrešnica in sicer soglasno, pri nadomestnih volitvah sta bila ponovno izvoljena v upravni odbor g. Karel Govokar in kot namestnik g. dr. Vinko Vrhunec.
Obsežen govor o stanju naših cest je imel redsednik Društva za ceste g. dr. V. Vrhunec, a predlog dr. Cirila Pavlina je bila sprejeta resolucija, ki zahteva večjo dotacijo za ceste v Sloveniji iz sredstev cestnega sklada.
Dr. Mira Fink
zopet redno ordinira
1 Celonočno češčenje presv. Zakramenta se
prične v stolnici drevi po skupni molitveni uri ob devetih. Vsako uro se bodo opravile molitve 6. in 9. ure. Vljudno opozarjamo može in mladeniče na to obvestilo,
1 Mesečna rekolckcija za gg. duhovnike bo v Domu duhovnih vaj v petek, 3. t. m. ob 5 pop.
1 XX. prosvetni večer, ki bo v petek, dne 3. marca, bo posvečen spominu naših vojakov iz svetovne vojne. Bivši vojaški zdravnik g. dr. M. Justin bo predaval: Z našimi vojaki [>o bojnih poljanah. — On sam je z njimi doživel Galicijo, Karpate, Tirole in bojišče ob Soči. Zato bo to predavanje zelo dobrodošlo bivšim bojevnikom na bojnih poljanah, kjer je krvavel 17. p|>. Predavanje bo opremljeno tudi s skioptičnimi slikami.
1 Družabni večer priredi upravni odbor Oficirskega doma v soboto, 4. marca v spodnji dvorani hotela »Metropol«. Začetek ob pol 9. Obleka . poljubna. Rezervni častniki in prijatelji vabljeni, da se udeleže tega večera.
1 G. Svengali je daroval za najpotrebnejše ljubljanske brezposelne 500 din, katere je izročil v svrho razdelitve Borzi dela, ki se mu tem potom za ta dar najlepše zahvaljuje.
1 Samomor mladega delavca. Včeraj dopoldne okoli 11 so našli ljudje na Rožniku nezavestnega mladega delavca, poleg njega pa prazno steklenico za lizol. Poklicali so reševalni avto, ki je nezavestnega samomorilca prepeljal v bolnišnico. Kljub trudu zdravnikov pa ni bilo več mogoče rešiti mladeniča, ki je popoldne umrl za zastruplje-njem. Delavec je 26 letni Anton Mušič, pečarski pomočnik iz Trzina. Vzrok samomora 60 slabe socialne razmere.
1 Še en poskus samomora. Včeraj popoldne je reševalni avto prepeljal v bolnišnico natakarico I Kati H„ ki je izpila večjo količino lizola. V bolniš- I
niči se je zdravnikom posrečilo rešiti življenje dekletu. Vzrok poskušenega samomora ni znan.
1 Do vključno 5. marca so razstavljene orientalske preproge »Mekka« pri »6«, Tyr-ševa c. 8.
1 Nesreča pri delu. Eiflerjevo tovarno na Dunajski cesti sedaj prezidavajo. Pri tvrdki, ki ta dela opravlja, je bil zaposlen tudi 35 letni delavec Jožef Kržmanc, doma z Drenovega griča. Z odra jc včeraj padel težek hlod in Kržmanc sc mu je ho.tel ogniti. Skočil jc naglo stran, pri tem pa padel ter si zlomil levo nogo. Moral je v bolnišnico,
Občina, ki je v 20 letih trikrat menjala svoje Ime
Tik pred koncem svetovne vojne se je v gorskih predelih severne Šlezije mala in neznana naselbina z mešanim češkim in nemškim prebivalstvom, da bi v svetu vzbudila vsaj malo pozornosti, računajoč pri tem vsekakor na morebitno denarno korist, preimenovala na »Mali Dunaj«. Na njih žalost je pa avstro-ogrska monarhija kmalu nalo razpadla in naselbina Mali Dunaj je pripadla pod upravo Češkoslovaške republike. Toda vrli občinski možje se niso dali moati, pokazal: so. svoj razviti čut e tem, da so se enoduštio odločili za spremembo svoje občine na »Malo Prago«, kar je trajalo skoraj 20 let. Sedaj ob zasedbi sudetskega ozemlja je pa la del Šlezije in z njo tudi Mala Praga prišla pol oblast Velike Nemčije. Občinski odborniki «o se zo|>et znašli pred novo situacijo, katero so rešili enostavno sledeč svoji tradiciji in tako jo vasica dobila zopet novo ime, ki ee tokrat glasi »Mali B e r 1 i n«.
Danes, 1. marca oh 14 nas je po dolgotrajnem težkem trpljenju za vedno zapustila naša dobra, ljubljena mati, stara mati, sestra, svakinja, tašča in teta, gospa
Veronika Heinberger
rojena Sušteršič
posestnica v Zagorju ob Savi
Našo nepozabno pokojnico spremimo k zadnjemu počitku V petek, dne 3. marca ob 15 na pokopališče v Zagorju ob Savi.
Prosimo tihega sožalja!
Zagorje ob Savi-Ljubljana, dne 1. marca 1939.
žalujoče rodbine: Weinberger, Kolbe, Kobler
Telefon kot merilo mirnih in nemirnih časov
Ako so človeka polasti kako razburjenje, ima tudi veliko večjo željo, da bi bil o tistem, kur ga razburja, čim bolj obveščen. Tnko v takem času ljudje stikajo za novlcnmi in ukrenejo vse, da bi izvedeli kaj bolj »točnega«; kdor nikdar ne gro v goslilno, bo v časih splošnega razburjenja šel, da kuj izve; drugi delajo prnv tako in kmalu sn zbere veliko nevednih, ki skupaj že-stuhlajo kaj takega, da potoni vodo — t. j. dn zadostijo želji po novicah. V deželah, kjer gro telefon že skoraj v sleherno hišo, je merilo takih časov telefon. Ob nemirnih časih število telefonskih pogovorov zelo hitro poskoči, kur je |>o statistiki ugotovljeno. Kakor je sicer hludne Angleže razburila pre-tekln jesen, je najbolj razvidno iz astronomsko visokega števila telefonskih pogovorov. V onem septembrskem tednu, ko je bila napetost zaradi Srednjo Evropo nn višku, je angleška kontrola naštela 27 milij. zasebnih telefonskih pogovorov. Več — 29 milij. — jih je bilo samo v tednu božičnih praznikov, ko si ljudje voščijo vsevprek in so vabijo na razne »večere«. Pri nas bi bilo pač treba za mero javnega razburjenja opnzovati, knko ob Inkih časih po deželi naraste obisk gostiln, (K) mestih pa še kavarn, pa tudi lelefon-Bki pogovori nnjhrž ne ostnjajo nn isti črti.
Advokat dr. Igo Jane
naznanja, da se je preselil s svojo pisarno
v Kostanjevico na Krki
Trbovlje
Dve zlati poroki. V naši župniji smo imeli kar dve zlati poroki. Dopoldne jc g. monsignor župnik Gašparič zlntoporočil v novi hrastniški cerkvi 82 letnega Drolc Florjana z 78 letno Marijo, r. Kolar z lepim nagovorom in čestitkami. Prvikrat je bila taka slovesnost v hrastniški cerkvi. Zlato poročenccina še živijo štirje otroci. Posebno pa je zlati ženin Florjan Drolc kot star rudar klub 82 letom še vedno korenina in veren slovenski človek. Bog sam ve, kolikim bolnikom je pripeljal na dom duhovnika za zadnjo uro, uli kot odločen katoliški mož molil najirej pri cerkvenih pobožnostih. Ne ljudje ne Bog mu tega ne bodo pozabili! — Isti dan popoldne pn je bila v trboveljski župni cerkvi ob nenavadno veliki udeležbi zlata poroka 72 letnega Leopolda Med-vešekn in 70 letne Marije, roj. Zonta. V tom zakonu se je rodilo 11 otrok. — Ravno en teden prej smo pokopnli dve mladi ženi znto, ker nista hoteli imeti otrok in sta znto morali v prezgodnji grob. — Ob tej zlati poroki pa je bilo posebno lepe poleg drugih spremstvo vseh šo živečih otrok, ki so vsi poročeni in še zraven so bili živahni otrok otroci. Ker je bil g. Polde Medvešek v mladih letih vesel pevec in muzlkant, mu je zlato poroko ludi rudarska godbn na-pravila podoknico. Obema zlatima paroma čestitamo in želimo, da leta, ki so jima šo odločena prijetno in srečno preživita!
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Joselove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl, reg. S. br. 30474/35.
Litija
— Pevski zbor Glasbene Matice bo koncerti-ral v nedeljo dne 5. t. m. v Sokolskem domu v Litiji. Pri koncertu sodeluje najodličnejši slovenski pevec ravnatelj Julij Betetto in mlada koncertna pevka gdč. Ljudmila Polajnarjcva. Solista in zbor Glasbene Matice pojo izključno le dela Antona Lajovica, zato ima koncert naslov »Lajovčev koncert«. O skladatelju Antonu Lajovicu bo govoril profesor Marijan Lipovšek, ki spremlja tudi soli« ste in ženski zbor. Tako bo Litija deležna prvovrstnega umetniškega koncerta v proslavo in počastitev najboljšega 6vojcga rojaka. Vstopnice s« dobe v trgovini Janko Ko,nčar v Litiji. Na koncert opozarjamo V6e naše Zasavje. Začetek koncerta ob pol 16.
Občina Trbovlje. — St. 133-5—39.
Trbovlje, dne 1. marca 1939.
Razpis
Občina Trbovlje, okraj Laško, razpisuje na podlagi sklepa občinskega odbora občino Trbovlje i. dne 16. novembra 1938, v smislu čl. 86. do vštetega čl. 98. zakona o državnem računovodstvu, za oddajo spodaj naštetih del pri gradnji novega občinskega doma v Trbovljah — javno pismeno ponudbeno licitacijo — v skrajšanem roku 15 dni nn dan 20. marca 1939 ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni v Trbovljah (soba št. 3).
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v gradbenem oddelku občinske pisarne, soba št. 7 od 8. marca 1939 dalje.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi /. besedami) na znesek uradnega proračuna za naslednja posamezna dela:
1.	Težaška, železobetonska in zidarska dela,
2.	tesarska dela,
3.	krovska dela,
4.	kleparska dela,
5.	mizarska dela,
6.	steklarska dela.
7.	ključavničarska dela,
8.	strelovodne na|)rave,
9.	pleskarska dela,
10.	soboslikarska dola,
11.	stukaterska dela,
12.	instalacija elektrike,
13.	parketarska dela,
14.	tapetniška dela.
Kavcija, ki znaša za tuzemce ">%, za ino-zemce pa 10% od vsote uradnega proračuna, je položiti najkasneje do 20. marca 1930 do 10 dopoldne prj občinski blagajni v Trbovljah.
V primeru, da prva licitacija zaradi nezadostnega števila ponudnikov nc bi uspela, so bo vršila druga licitacija v skrajšanem roku 10 dni, t. j. 30. marca 1939 ob isti uri in na istem mestu ob vsakem številu ponudnikov.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji, ki jo nabit na uradni deški pri občini Trbovlje.
Otroški kotiček.
Murenčkovo potovanje
Murenček se je takoj napotil k poglavarju, ki ga je sprejel zelo ljubeznivo ter mu postregel z jedačo in pijačo. Naš junak je bil že pošteno lačen in se zato ni branil.
Ta mu je pojasnil, da so to hišice murnov, razsvetljene s kresnicami. Ker tu ni nobene nevarnosti, si postavljajo hišice kar na površju zemlje.
Povabil ga je, naj pride z njim na sredo naselbine, kjer se je razprostiral velik trg. Tu je bilo zbrano veliko število murnov.
Ko si je nekoliko utešil glad, mu pravi gostitelj: »Najbrž ti je že znano, da se jutri poroči moja hčerka. Povabil sem nekega slavnega pevca, pa ga ni od nikoder. Bog ve, kaj se mu je pripetilo.«
»Če se zadovoljile z mojim petjem, vam lahko pomagam iz zadrege,« pravi murenček in zapoje lejm pesmico.
Medtem se je popolnoma znočilo in naš murenček je zagledal skozi okno nešteto svetlih točk. Vprašal je gostitelja, kaj je to.
Nekateri so prepevali, drugi pa so jih pozorno poslušali. Na drugi strani trga so se igrali mladi murenčki, se podili, skakali in uganjali razne druge burke.	''
Mati oglasi
V malih oclaslh velja vsaka beseda 1 din: tenttnvnnjskt oglasi 2 din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek ia mali otrlns 15 din. ■ Mali oelasl se plačujejo takoj pri naročilu. • I'rl oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsba. 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. ■ Za pismene odgovore dede malih oglasov treba priložiti znamko.
ttanoianja
Dvosobno stanovanje
oddam. Bernekerjeva 18.
Kontoristinja
z znanjem slovenskega ln nemškega jezika — išče službo, event. tudi samo dopoldne ali popoldne. — Ponudbe poslati v upravo >Slov.« pod »Dobra pisarniška moč«.	(a)
Organist
poročen, se sprejme. Na-rtop takoj. — župnijski lirad Stanga pri Litiji.
Gospodično
najraje učlteljlščnlco — ."prejmem za dve url popoldne za pomoč osnovno, šolki. Sv. Petra c. 20-111.
Stanovanje
za dve osebi, oddam takoj. Cesta na Loko 30.
Dvosobno stanovanje
oddam s 1. aprilom poleg tramvajske postaje Trata St. 21, St. Vid.	(č)
SOBE IŠČEJO:
Večjo prazno sobo
odnosno dvoje manjših sob. v pritličju ali prvem nadstropju, v bližini ju-stične palače, Iščemo za vselitev 16. t. m. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod značko »Alta« 3120.
Hiše
trgovske ln stanovanjske ter stavbne parcele ozir. posestva - nudi v ugoden nakup Pristavec Franjo, realltetna pisarna v Ljubljani, Erjavčeva c. 4a
Lepa parcela
ob Cesti na Kožnik poceni naprodaj. Poizve se v slaščičarni Novotny. p
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na. obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. B, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš in vil. - Po. oblaščenl graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.
Velika trgovska hiša
dvonadstropna, v sredlnt mesta Celja, z velikimi skladišči, naprodaj. Ugodna naložitev kapitala. — Ponudbe podružnici »SI.« v Celju pod »Ugodno« št. 3117.	(p)
Prodamo
^ t*
Šivalni stroji
po najugodnejših cenah, tudi na ugodne mesečne obroke v trgovini
Splošno iro. družba z o.z.
Št. Vid nad Ljubljano
Rabljene stroje vzamem v račun.
Prvovrstna polenovka
vsak četrtek In petek pri Plntar, Gosposvetska. 11
Gorski med
Izrednega okusa pri Plntar, CioKposvotHka: c. 14.
ZA MASAŽO
DIANA
l\ FRANCOSKO ŽGANJE
10-15 perfektnih
šivalk slamnikov
za gornji šiv, z dobro akordno plačo, sezonsko, iščemo za takoj za južno Nemčijo. Ponudbe z navedbo rojstnega datuma in državljanstva na Hutfalirik Miiller & Worn-le Nachf., Miinelicn 12, \Vestendstrasse 146.
Za vsako družino
oblačila — najboljšo ln najcenejše — P r o s k e r, Sv. Petra c. 14, Ljubljana
Namočeno polenovko
dobite pri Buzzollnl, Lln-garjeva ulica, za škofijo.
Vino in sadjevec
prvovrstno, sortirano, od 60 litrov naprej razpošilja posestvo »Grič« pri Mariboru.	(1)
Semenski oves
ln vsa
umetna gnojila
dobite pri
Gospodarski zvezi
v Ljubljani.
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke, liabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaji
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze).
Naznanilo!
Prva velika pošiljka koles je prispela. Oglejte si brez-obvezno pri »Tehnik« BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20.	(1)
.Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvellr, Ljubljana ,WolIova ulica št. 3
Objave
Preklic
Podpisana preklicujem vse žaljive besede, ki sem Jih govorila 20. februarja o članih Prosv. društva na Igu ln se jim zahvaljujem, da so odstopili od tožbe. — Na Igu, 25. februarja 183 9. - Frančiška Srebotnjak.	(o)
Novi na zraku prevetreni puder
Presenetljiva iznajdba pariikega kemika za kozmetiko
Puder desetkrat finejši in lažji, ltalčor f* bilo doslej sploh mogoče misliti. Samo pu* der, ki je lahak kakor pero, je odbran za uporabo. To je presenetljiv nov način pro* izvajanja, ki ga je iznašel neki paniki kemik! in ki ga sedaj izvaja Tokalon.
Zaradi tega se puder Tokalon tako glsdko in enakomerno oprime lica, pokrivajoč kožo • tankim, nevidnim ovojem lepote. Rezultat tega je popolna naravna lepota, tako različna od staromodnih težkih pudrov, ki so dajali samo videz olepšanja. Poleg tega vsebuje puder Tokalon tudi smetanovo peno, zaradi katere se obdrži na licu osem uf. Tudi v najtoplejši restavraciji se ni treba pudrati, če uporabljate puder Tokalon. Ob koncu dolgih plesnih večerov bo ostala Vaša pclt še vedno sveža in brez vsakega bleska.
LIPSK1 POMLADNI SEJEM 1939
Začetek 5. marca
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah
Vsa pojasnila dajejo:
Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd
Knez Mihajlova 33/1
in častni zastopniki:
Ing. G. Tonnies, Ljubljana
Tyrševa 33, Telefon 27-62
in Jos. Bezjak, Maribor Gosposka 25, Telefon 29-97
Posebni vlak za Lipski sejem,
petek 3. innrea. Cena tja in nazaj din 6C,V—. Vožnja nazaj poljubna.
Najboljša kolesa
izbira velika, cene nizke, na ugodna odplačila. — Kemec Oskar, Ljubljana, Dolenjska cesta 5. (1)
Objavljamo žalostno vest, da je umrl dne 1. marca 1939 gospod
MATIJA PELKO
dolgoletni zaslužni upravitelj tukajšnjo šole
Pogreb jx)kojnika bo v pelek dne 3. marca ob pol štirih popoldne. Ohranimo ga v blagem spominu! Toplice pri Zagorju, dne 1. marca 1939.
Krajevni šolski odbor Toplice pri Zagorju ob Snvi.
Ob težkem udaren, ki nas je zadel, ko nam je neizprosna smrt ugrabila ljubljeno ženo, skrbno mater, drago sestro, teto i. t. d., gospo
IVANKO OBLAK
smo prejeli toliko izrazov iskrenega sožalja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo javno vsem, ki so z nami sočustvovali, najtoplejšo
ZAHVALO
Posebno pa se še zahvaljujemo čast. duhovniku, ki je blago pokojnieo pripravil za pot v večnost, ostali duhovščini, ki je opravila pogrebne molitve, čč. sestram, skrbnim zdravnikom, pevskemu zboru z Viča za ganljive žalostinke in končno še vsem, ki so našo drago pokojnieo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Maša zadušnica bo 4. marca ob 6 v cerkvi na Viču.
Užaloščeni soprog Vinko, sinova Joško in Dušan ter drugi sorodniki.
Dolores Viescr:
64
Podkrnoški gospod
Poslovenil Janez Pucelj
Malce mukoma se kapelanus haš vzravna od holnika in posloji dva, tri trenutke truden med otepi slame, vprav tedaj pogleda slara Polona skozi duri in mu pomigne.
»Kaj bi rada?« vpraša Rutar in ji stopi naproti.
»En pueb iz Podjune je spodaj, gospod, in bara po kaplanu.«
»Kdo bi le bil?« si misli Rutar in gre doli na dvorišče.
Spodaj sloni pred cerkvenimi vrati vitek, rjav fnntin ob neosedlanem konju in plaho pogleda duhovna.
»Bi rad k meni?« vpraša kaplan po slovensko.
Dečak samo prikima in motri duhovnega s črnimi očmi.
»Kdo pn si?«	i
»Halek z Živega dvora,« odgovori fant. »Če bi prišli h gospodarici I«
>K Alenki?« 6e Rutar čez mero začudi. »Po kaj pa?«
Tedaj trznejo krčevito oči malemu llaleku; je treba kar precej časa, preden more odgovoriti:
»Oospodarira umira — je vsa ožgana.«
Kaplanu zastane sapa. .le videl dokaj grozovitega od snoči sem, ampak to —
»Turki?« vpraša hripavo.
Halek skomigne 7, rameni in naglo skrije obraz konju ob gladki vrat.
»Me je velela ona poklicati?'
»Ona,« prikima dečko in zaihti; >a šilro, šilro, sicer —<
Kapelanus okleva za trenutek. Kaj sme zapustiti svoje kmrte? Seveda, gotovo jih sme. Saj je tudi Gospod Jezus Kristus pustil devet in de-
vetdeset ovac v puščavi in šel za eno izgubljeno! Pa ali ne bi mogel morda Silvester —
Tako premišlja Rutar za misel dolgo, potem odvrši v hišo in je čez pet minut spet pri llaleku na dvorišču.
»Hočete jezditi?« vpraša fant in si otrne solze.
»Saj, daj!« reče kaplan resno. In že se zavihti s cerkvene stopnice konju na široki hrbet in posadi ilaleka predse.
In medtem ko zagoreli dečko, pripoveduje »gospodu duhovniku«, kako so našli dobro gosjro-darico, dirja krepki konj proti vzhodu.
Po travnikih okrog Živega dvora leži razpo-dena živad in hlapci sloje poleg in lopo molče. Imeli bi dosti dela; dvor bi bilo treba pospraviti in za živino narediti zasilen slan. Pa danes mora biti tiho na Živem dvoru: notri v stenski dolbini za boga. ki je edina ostala od hiše, leži lepa gospodarica in umiral
Položili so jo na kopico mehkih odej in kož in jo vso zagrniii z lahko, tanko rjuho. Postava se ji riše negibno in logo izpod platna: zdaj pa zdaj jo prešine drget. Nato spet zaječi umirajoča rahlo ali govori brezzvočne, zmedene besede. Sama sebe se več ne zaveda; ovčar ji je dal močnega makove«.
Na podrtem brunu ždi Samo. Zagoreli obraz mu je dreven in razbrazdan in oči so mu skoraj izginile pod košatimi belimi obrvmi.
Težko nebo visi nizko nad njim. žalostno se strga zogljenelo Iramovje njegove hiše iz pepela. Zdaj pa zdaj pade snežinka. Poleg Sama ždi Žiga, ovčar.
Alenka šepeta raztrgano — komaj jo je slišati skozi debelo suknenino —:
»Zakaj so ti ustnice — iurjevica — kakor Beli bog. Suza — ni res. Suza?«
Ah, stara Suza je čakala tako dolgo —
Hlapec se priplazi po prstih bliže in šepne gospodarju na uho:
»Tlalek gre.«
»Sam?« vpraša Samo, ne da bi pogledal kvišku.
Hlapec zmaje z glavo in pokaže z roko proti Šentvidu, odkoder drenca v težkem diru konj skozi lahko meglo leskaj. Tislega, ki sedi na njem, še ni moči spoznati, vendar je videti za Ilaleka prevelik.
Samo zdaj vstane. Kolena mu zadrgetajo, ko slopi k Alenkinemu ležišču in jo tiho pokliče:
»Hčerkica — hčerkica— duhovnik iz Podkr-nosa gre.«
Toda deklica ga ne razume; le rahlo ji trzne zakriti obraz, ko izgovori Samo besedo »1'od-krtios«.
»Hčerkica moja,« zazveni še enkrat, kakor da je kdo težko zaječal. Nato se Samo vzravna in se nasloni ob zidano mizo, ki stoji zdaj spet bog na njej. Ta je videti v mrzli, beli dnevni svetlobi kljub zlatim verigam čudno siromaški: široki obraz se mu prazno smehlja in okrogle oči mu buljijo brez leska.
Ko zdrsne Rutar s konja, se skoraj ustraši rjavega malika in tesnoba se mu v srcu še poveča. Ž zdravo roko si odrine obvezo nekoliko s čela; vpraševaje pogleda starega moža, ki se zdaj počasi in visoko vzravna in mu gre naproti.
Kralj Samo kaplanu, na kratko in hlastno prikima:
»Ste vi duhovnik?«
»Sem,« odgovori Rutar skoraj spoštljivo; toga bolest na obrazu starčevem ga lako prevzame, da pozabi, da ima opraviti z nekrščenim slovenskim človekom:
»Vaša hči je poslala potne?«
Je; vendar morale počakali,« reče Samo hripavo. »Zdaj še blede, ko pa se zbudi, tedaj vam bo neka i povedala.«
Kapelanus Rutar zdaj pač zagleda ležišče, ki leži na njem Alenka; nje same pa ne more videti, ' zakaj, vsa je zadelana in zagrnjena.
Kaplana davi v grlu.
»Kaj pa se je zgodilo?« vpraša skoraj boječe.
Samo ne more odgovoriti; trdega moža stresa, kakor da je otrok.
Žiga, ovčar, govori zanj; strmo zre v daljno daljo in poroča kakor o prividu, ki stoji pred njim:
»Velika čast bo njenemu imenu in njeno smrt bodo slavili v pesmih.
Duhovnik, en j:
Umrla je za vse, ki domujejo ob Dravi in v Pod|tini! Zažgala je kot plamenico drevo v Blatu — na daleč se je baklja zasvetila, naznanila. da gredo roparji požigat in niorM — svarila je vas za vasjo!
Kot plamenica je zagorela sama, zgorela za nas vse, »gorela tudi zate — — —
Našli smo jo — — —
Umira — — —.«
Rutar, kapelanus s Podkrnosa, spoštljivo poklekne poleg ležišča umira joče: vidi pred seboj Alenko, ki je bila tako lepa in je je bila sama ljubezen; spomni se prožne miline, s katero je šla skozi življenje, sliši njen čisti glas, ki ga je tolikrat slišal zveneti v lihi prošliji. Spomni se, kako so ji bile takrat, ko mu je govorila, da pojde, oči vse črne od boli — — pa je potem ie šla.
Z okorno previdnostjo se nagne Rular lahno čez ležišče in tedaj zasliši, kako šepeta Alenkin ubogi, medli glas besede, vse polne najljubezni-vejše nežnosti:
»Nartej — naj zapojem? Čisto tiho bom zapela — če hočeš. — Kaj? — O da bi znala tako peti — kakor Žalik žene — in zlato lase
— da bi imela--Pa Žalik žena te ne bi mogla
tako — tako rada imeti kakor ja' — — Povej mi to še enkrat — Narlej, moj prelepi kralj —«
Pod platnom se zgane roka, kakor da se hoče oklenili zagorelega vratu, toda preljubega, ki naj bi se sklonil k dekliČjemu obrazu, ni. Morda leži kje tam v pesku ob Dravi — —
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeli
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Irednik: Viktor CenčiS
Danes ukrajinski sojm
Velik praznik samoupravne Karpatske Ukrajine
(Izvirno porolilo naiega dopisnika.)
Msgr. Vološin, predsednik vlade Karpatske Ukrajine,
V H u s t u , glavnem mestu Karpatske Ukrajine, se snide danes k prvemu zasedanju sojm — ukrajinska narodna skupščina, ki je bila na tako manifestacijski način izvoljena pri volitvah dne 12. februarja t. 1. Sojm, ki šteje 32 poslancev, od katerih so razen treh, ki predstavljajo posamezne narodne manjšine (Ceh, Romun in Nemec) sami Ukrajinci, si najprej izvoli svoje predsedni-štvo in stalne odbore. Za prvega predsednika bo enoglasno izvoljen glavni urednik ukrajinske »Nove Svobode« Fedor Revaj, brat sedanjega prometnega ministra. Po ustavnih običajih bo po njegovi izvolitvi Vološinova vlada odstopila. Po predpisanih ustavnih posvetovanjih bo predsednik sojma predložil predsedniku zvezne češko-slovaške republike dr. Hachi v potrditev listo dosedanje vlade z msgr. Avguštinom V o 1 o š i n o m na čelu, le s to izjemo, da bo tretjega ministra, ki je bil dosedaj armadni general Lev P r c h a 1 a, po rodu Čeh, nadomestil Štefan, ugledni prvak ukrajinskega kmetijskega življa. S tem dejanjem pa je istočasno končana poslednja doba v razvoju ukrajinske samouprave, ki je sedaj dobila tudi svojo ustavno obliko.
Prve naloge sojma
In tako po zaključku velikega boja za svoje lastno življenje prehajata ukrajinska vlada in skupščina nemoteno na graditeljsko delo tako v duhovnem kot stvarnem pomenu besede. Vendar pa nova ustava ne bo uvodno delo sojma; po mišljenju ukrajinskih vladnih krogov ee bo namreč ustava v obliki zakonov postopoma uveljavljala, da bi na ta način n1* bila prenagljena, a zato pa bo rajši vsestransko preštudirana, da bi odgovarjala potrebam vsega prebivalstva in kasneje v ustaljenih razmerah zadobila . svojo veliko vrednost v trdnosti in kremenilosti.
Vsekakor pa bodo prvi ukrepi sojma veljali ukrajinstvu: zunanji, znaki državice zastava (ru-meno-modra), himna, za katero je izbrana narodna pesem Tarasa Sevčenka »Šče ne omerla Ukrajina«, uporaba ukrajinščine kot edinega uradnega jezika in pa potrditev naziva Karpatska Ukrajina, ki je doslej le naredba msgr. Vološina. Ti visokostni znaki bodo z vsemi glasovi in na slavnostni način sprejeti v ukrajinski skupščini kot srečni uvod v njen obilni delovni program. Vlada pripravlja manjšinski statut — stoji pred rešitvijo agrarne reforme, kakor tudi splošnega, a zlasti socialnega zlepšanja vasi in kmetskega življa; vlada prav tako namerava dograditi Hust v administrativno, gospodarsko in kulturno središče, k čemur spada zlasti zgradba ukrajinskega vseučilišča in akademije znanosti in umetnosti, kakor tudi vsega šolstva sploh. Na gospodarskem polju bo treba rešiti pereče judovsko vprašanje, dograditi cestno in železniško mrežo, za kar bo treba najti
predvsem finančna sredstva v obliki velikega inozemskega posojila, kar bo največja naloga sojma. To je v nekaj besedah glavni program dela ukrajinske skupščine, ki pa bo zaradi svojega razsega, a istočasno zaradi malih denarnih sredstev izpolnjen šele v teku nekaj let.
Ukrajinci
iz vseh delov sveta
Zaradi občutnega pomanjkanja uradnih prostorov bo prvi ukrajinski sojm, dokler si ne postavi 6voje palače, začasno zasedal v gimnaziji, ki je bila v ta namen preurejena. Kako veliko važnost polaga v ta zgodovinski dogodek ukrajinska vlada kakor tudi vsa čsl. republika, je "najbolj razvidno iz obsežnih priprav. Predvsem bodo na slavnostni prvi 6eji zastopane vse vlade zvezne republike in vsa glavna mesta v številnih delegacijah. V spomin na prvo zasedanje je ukrajinska vlada izdala posebne ukrajinske znamke, opremljene s slavnostnim žigom, dalje je v omejenem številu izdala srebrni denar v različnih vrednotah, katerega je označila »šah« (pri nas pare) in »grivenj« (pri nas dinar), torej prav tako kot so plačilna sredstva imenovali Ukrajinci že v davnini za časa svoje narodne svobode.
V Hust so prišla številna zastopstva Ukrajincev — vsi v pestrih narodnih krojih — gotovo iz vseh okrajev Karpatske Ukrajine, navzoči so tudi številni prostovoljni emigranti, ki so v poslednji dobi pribežali v to državico, iz onih držav, ki ukrajinsko vprašanje sploh zanikajo, prav tako so v Hust prispela številna poslanstva Ukrajincev, živečih v Berlinu, Parizu, Londonu in v Pragi, a prav posebno pozornost vzbujajo ukrajinski izseljenci iz Amerike in Kanade, ki so nalašč za to slavnost prispeli iz daljnih krajev le zato, da vsemu svetu dokazno poudarijo neločljivo skupnost, ki veže Ukrajince. Prav posebno je pa treba omeniti razigrano in slavnostno razpoloženje vsega prebivalstva, zavedajočega se, da je po tisočletnem robstvu današnji dogodek zgodovinskega pomena, ki bo nekoč — ali kakor sami pravijo v kratkem — zedinil v sebi vse kar je ukrajinskega.
Res, v skromnih razmerah, zato pa toliko bolj iskreno in z občutkom, slave vsi Ukrajinci svoj največji prazniki
Glasilo Nemcev za jugovzhod
Dunaj, 1. marca. b. Poročajo, da bo »Neues Wiener Tagblatt« prevzel vlogo »Neue Freie Pres-se« in bo postal glavno glasilo Nemcev za jugovzhodno Evro|x>. List je že organiziral poročevalsko službo za tuje časnikarje na Dunaju. V uredništvo je prišlo mnogo strokovnjakov iz Nemčije.
Rdeči se bodo še branili
ker računajo v poletju na „spremembo v Evropi"
Pariz, 1, marca. b. Po poročilih iz Španije so se Negrin in ostali člani republikanske vlade sestali včeraj popoldne v nekem mestu blizu Alican-teja. Po zanesljivih informacijah iz Valencije je Negrinova vlada sklenila nadaljevati bor b o.
Republikanska vojska se bo umaknila iz republikanskega dela Španije bolj proti obali, kjer bodo zgrajene obrambno frle in tu se bodo skušali republikanci obdržati, kolikor bodo mogli, če bo šlo vsaj do pozne spomladi ali poletja, ker računajo na spremembe v Evropi. Znano je, da se je republikanski štab že preselil proti obali, od koder bo vodil vojno. Za vrhovnega poveljnika španskih čet generala Miaia ne
Nemško-italijansko zavezništvo tudi v kolonijah?
London, 1. marca. c. Danes popoldne je več poslancev vprašalo državnega pod-tajnika v zunanjem ministrstvu llutlerja, če kaj ve o tem, da so nemške čete nahajajo v italijanski Libiji. Butler jo odgovoril, da angleškemu zunanjemu ministru v zadnjem času ni bilo ničesar sporočenega o tem, dn bi bilo prišle v italijansko Libijo nemške čete, oziroma da bi bili Nemci prepeljali v Libijo orožje in letala.
Pariz, 1. marca, b Glavni rezident Tunisa La Bon je najiovedal te dni pregled južnega in srednjega Tunisa. Francoska javnost posveča veliko pozornost manevrom, ki so nad področjem Gobesa in v katerih sodeluje večje število sredozemskih letalskih eskader.
Vladna kriza v Belgiji
Bruselj, 1. marca. AA. Socialistični senator Soudan, ki ima mandat za sestavo novo vlade, vodi obširna pogajanja s svojimi socialističnimi tovariši. Danes se začne posvetovati s predstavniki drugih strank. Trdi se, da namerava sestaviti trostrankarsko vlado.
V nekaj vrsticah
V	okolici Katakoja na Pelefionezu v Grčiji, je neka grško-ameriška družba začela iskati pe-trolejske vrelce.
V	Italiji je objavljen uradni odlok, po katerem se zunanjemu ministru odobrava naknadni kredit 14 milijonov lir za »6troške pri političnih preiskavah«. (AA.)
Več edinic angleško vojno mornarico bo obiskalo meseca marca Korziko.
5*>r *\*i«vr. -

Hust, glavno mesto Karpatske Ukrajine.

Konklave se je začel
62 kardinalov zaprtih v Vatikanu do izvolitve papeža
ftim, 1. marca. AA. Reuter: Danes ob 16 popoldne je 62 kardinalov svečano stopilo v konklave. Zbrali 60 se v kapeli sv. Pavla, odkoder bodo v sprevodu krenili v Sikstinsko kapelo. Peli so molitev »Pridi sv. Duh«. Kardinali so z baklami v rokah |li skozi vse prostore, nakar so bila vsa vrata zaklenjena od zunaj od maršala konklava, od znotraj pa od maršala kamerlenga.
Vatikan, 1. marca. AA. Štefani. Pred sestankom konklava so se kardinali danes zjutraj zbrali v Paulinski kapeli, kjer so opravili molitev »Veni, sanete Spiritus«. Msgr. Bacci je imel pridigo o volitvi papeža. Pozval je kardinale, naj hitro izvolijo novega papeža in naj oddajo svoj glas za onega kardinala, ki ga smatrajo za najprimernejšega bodočega vrhovnega poglavarja rimsko-katoliške Cerkve. Zatem so kardinali imeli zadnji sestanek.
Danes dopoldne so prispeli v Vatikan tudi ameriški kardinali in sicer 0'Connen, nadškof iz Bo/stona, Copello, iz Bucno6 Airesa in msgr. Leme iz Rio de Janeira.
Dnevni red za kardinale v konklavu
Dogovorno med kardinalom - kamerlengom in maršalom konklava je bil določen sledeči dnevni red za kardinale za časa trajanja konklava:
Ob 8 zjutraj bo eden od cercmonijarjev pozvonil s zvonom, ki je obešen v dvorišču sv. Damaska, nakar bodo ceremoniarji šli od celice do celice ter povabili kardinale, naj gredo v Pavlinsko kapelico, kjer je vsak dan skupna sv. maša za vse kardinale. Na to berejo kardinali «v. maše za sebe, na v ta namen postavljenih oltarjih v dvorani paramentov. Zatem dobijo kardinali zajtrk. (Kavo ali čoko-žemljo, surovck maslo.)
Nekoliko pred 10. uro gredo kardinali v spremstvu ceremoniarjev v Sikstinsko kapelo, kjer je glasovanje za novega papeža. Med tem ko volivni tajniki prebirajo volivne listke, se nahajajo kon-klavisti in njihovo spremstvo v dveh dvoranah, ki ležita ob Sikstinski kapeli, to je v dvorani Regio in v kneževi dvo,rani, kajti če je novi papež izvoljen, ga morajo tamkaj takoj preobleči v beli pa-peški talar. Če volitve niso dale nobenega izida, se vrnejo kardinali v svoje celice do 1 popoldne, ko so poklicani h skupnemu kosilu (juha, mesa, so-čivje, sadje, kava).
Po kosilu so kardinali nekaj časa prosti in se smejo sprehajati po hodnikih, ki so jim namenjeni, predvsem po Rafaelovi galeriji. V tem času smejo kardinali tudi drug drugega obiskovati ali se med seboj pomenkovati v posebnih salonih, ki so v ta namen opremljeni,
Ob pol 5 popoldne se kardinali v drugič zberejo v Sikstinski kapeli, kjer je spet glasovanje, Če je bilo brez uspeha, molijo kardinali skupno sv. rožni venec od 6 do 7 zvečer, nakar dobijo večerjo. (Juho, ribo, sočivje, sadje.) Po večerji se kardinali vrnejo vsak v svojo celico. Od pol 10 zvečer dalje mora v konklavu vladati brezpogojni molk in mir.
Po večerji PTide maršal konklava — ki sam ne sme prebivati v zaprtem konklavu — k odprtini, ki vodi v konklave ter skozi njo sprašuje kardinala - kamerlenga, če imajo ko,nklavisti kakšne posebne želje. Pri tej priložnosti prevzame tudi pošto, ki so jo kardinali čez dan pripravili. Maršal konklava da tudi povelja za nočno službo in sicer kapitanu, ki mu je poverjena naloga, da straži odprtino.
Vrata v konklave pa 60 bila prvi dan od zunaj in od znotraj zaklenjena in sicer jih je od zunaj
zaklenil maršal konklava, od znotraj pa kardinal-kamerlengo. Odprli jih bodo šele, ka ho izvoljen novi papež in bo konklave končan.
Obleka za novega papeža je že pripravljena
Obleka za novega papeža je že pripravljena in razstavljena v oknu vatikanske krojačnice, ki ni daleč od Trga Minerve na oglu francoskega semenišča Santa Clara. Pripravljene so tri ableke, ena velika, druga srednja, tretja manjša, tako, da se ni bati presenečenj. Vsaka obleka je sestavljena iz sledečih kosov: po en navaden talar, po en slavnostni talar z vlečko, po en svileni trak, na katerega bodo v poslednjem trenutku všili grb novega papeža, naramski plašč (Mozetta) iz rdeče svile, obro,bljen s hermelinom, ter po en camauro, to je posebna kapuca iz rdečega žameta obrobljena s hermelinom, ki ga nosijo samo papeži. To obleko bo nosil novi papež prve dni, dokler mu ne napravijo nove po njegovi meri. Razstavljeni so tudi trije rdeči papeški klobuki. Novi papež bo nosil enega izmed njih, ko se bo po izvolitvi prikazal na balkonu cerkve sv. Petra in bo podelil svoj blagoslov »mestu in vsemu svetu«. Nadalje je pripravljena tudi bela naglavna čepica iz svile ter trije pari čevljev iz rdeče svile.
Vso obleko jc naplavil vatikanski krojač, ki iz rodu do rodu v svoji družini opravlja ta posel, da oblači papeža in večidel kardinalov.
»Ribiški prstan«
Tudi »ribiški prstan« je žc pripravljen. Tudi to delo je dedno v eni in isti družini že od prvih let 18. stoletja. V poslednjem trenutku bo,do v prstan vdolbili še ime novega papeža, nakar ga bo nosil do svoje smrti.
Vatikanska radioposlaja bo dvakrat dnevno oddajala kratka poročila o volitvah in sicer takoj za tem, ko bo s pomočjo »belega« ali »črnega« dima Rimljanom sporočeno, kakšen je bil uspeh volitev. (črni dim pomeni volilye brez uspeha, beli dim pa uspešna izvolitev.)
ve nihče, kje je. O njem krožijo najrazličnejša poročila, med drugimi tudi to, da je od|>o!oval v inozemstvo. General Miaia jo sam izjavil, da jo vsaka nadaljnja borba republikancev nemogoča in da jo s človeškega stališča boljša takojšnja predaja.
GLAVNA HOLtHIURA DRZAVNL RAZREDNE LOTERIJE
A.REIN IN DRUG
ZAGREB
Oajeva S
lite« 13
obvešča cenjene igrnlce neobvezno, dn so bili dne 1. marca izžrebani sledeči dobitki:
100.000 35.1 K H) 25.000 20.00(1 15.000 12,000 10.000
din št. 41.007. din št. 8.680. din št. 80.723. din št. 39,i>78. din ši. 18.712.
81.755, 82.587. din št. 14.840, 24.778, 80.334. din št. 4.658, 12.389, 37.148, 39.877. 43, 45.698, 49.975, 54.115, 88.395. 8.000 din št. 38.894, 53.706, 59.417, 63.300, 84, 95.355.
6.000 din št. 3.973, 6,103, 0.444, 11.074, 99 32.817, 33.280, 66.452, 84.152, 86. 92.267, 95.506. 5.000 din št. 2.382, 4.650, 11,330, 14.8-15, 25, 28.740, 41.107, 54.939, 57.439, 68. 69.622, 84.060, 90.845. 3.000 din št. 885, 12.303, 18.405, 20.171, 20 33.689, 35.674, 46.551, 51.777, 59. 60.614, 68.228, 68.856, 69.258, 71, 74.813, 86.555, 91.107 , 92.241. Nadalje je bilo izžrebanih 1300 srečk po 1000 Prihodnje žrebanje bo 2. marca.
,769,
,401,
.893, ,159,
412, .5-19,
.590, 554, ,386,
din.
V Bolgariji zapirajo Cankove pristaše
Sofija, 1. marca. AA. Reuter. 30 vodilnih članov bolgarsko fašistične stranke, ki jo vodi prof. C a n k o v , je bilo danes aretiranih. Obtoženi bodo prepovedanega političnega delovanja, ker je stranka bila razpuščenn. Več aretacij je bilo izvršenih tudi v Plovdivu in nekaterih drugih mestih, središčih tega po-kreta.
Mojstrska zgradba
Ob priliki volitve papeža se je svet zopet spomnil čudovite ustave, ki jo ima Cerkev. Nešteto je politikov, zgodovinarjev in filozofov, ki so o tem predmetu pisali; naj na tem mestu navedemo nekaj takih glasov.
Avgust Comtc pravi v svojem Cours de philosophie positive, da je način, kako si Cerkev izvoli svojega poglavarja, prava mojstrovina politične modrosti (un veritable chef -d'oeuvre de sagesse politique). Ta način še bolj zagotavlja izbiro najboljšega in trdnost njegove vlade, kakor monarhično načelo dedovanja vrhovne oblasti pa neprimerno bolj, kakor demokracija, ki odpira široka vrata kli-kovladi. V cerkvenem režimu je preskrbljeno, da vsak, kdor je sposoben in vreden, lahko doseže najvišje mesto v hierarhiji, tisti pa, ki ga izvolijo, so bili sami naznačeni po najskrb-nejšem izboru. Zgodovinar Taine v svojem Regime moderne podrobno hvali sistem, po katerem so Cerkvi prihranjeni zmeda, pretresi in druge zle'posledice, ki po navadi zadenejo državo, kadar se menja poglavar. Španski po-litik-mislec Donoso Cortes piše v svojem delu o parlamentarizmu, da po zaslugi svoje modre organizacije in ustave Cerkev edina nudi svetu zgled urejene družbe, ki je ne pretresajo ne zunanje ne notranje revolucije; ona je edino zares svobodno občestvo na svetu, ki si ne da od nikogar nič narekovati, v njej sami pa se vsak rad podvrže avtoriteti, ki ni vsiljena in ki vlada s pravičnostjo in milobo.
Najbolje pa je v našem času označil cerkveno vladavino Neyron (Le Gouvernement de 1'Eglise, Beauchesne, 1919), ki naglaša, da le v Cerkvi pride do veljave načelo najskrb-nejše izbire. S tem, da je izvolitev omejena edino le na poglavarja, se Cerkev izogne vsem pogubnim posledicam volitev, raztegnjenih na čim širši krog v parlamentarnih vladavinah. V vseh ostalih naznačitvah cerkvenih funkcionarjev velja patriarhalno načelo, v katerem predstojnik sam po najtrdnejših jamstvih za sposobnost in vrednost izbere sebi podrejene sodelavce in to načelo najtenkovestnejše osebne selekcije velja tudi za one, ki so določeni, da izvolijo vrhovnega poglavarja Cerkve.
Sodobni svet, ki se zvija v krčih večnega nemira, se zaveda nepremagljive notranje moči Cerkve in to prihaja danes zopet do izraza v napeti pozornosti, s katero spremlja vse dogodke, ki so v zvezi z izvolitvijo novega papeža. Svet občuduje z besedami Paula Bour-geta, »mojstrovino moralne in socialne zgradbe Cerkve, ki je izvor vsem družbam, v kateri so neodvisnost in pokorščina, aristokratsko načelo izbire in možnost, da se najpreprostejši človek povzpe do najvišje stopnje, tradicija in razvoj med seboi v čudovito uravnovešenem soglasju«.
Ljubljanska proračunska seja
Mestni preračun skoro soglasno sprejet
-	Ljubljnna, 1. marca.
Danes ob 5 popoldne se je sestal ljubljanski občinski svet, da sklepa o novem mestnem proračunu 7,a 1. 1939—40. Sejo je otvoril in vodil župan dr. Adlešič, ki je imel v uvodu daljši govor, v katerem je med drugim naglašal:
Govor župana dr. Adlešiča
Računski zaključek za 1. 1930/37, ki je bil oddan na zadnji seji mestnega sveta, je dokazal, da smo s trdnim delom, poštenim in dobrim gospodarjenjem že prvo leto naše uprave dosegli lepe uspehe v korist mestne občine. Zato nam je s hladnimi številkami izraženo tudi zadoščenje k nadaljnjemu delu skrbnega varčevanja, poštenja in požrtvovalnosti za zdrav razvitek in zanesljiv napredek bele Ljubljane.
Zakaj povišanje proračuna
Pri presojanju proračunskega osnutka se pa moramo zavedati, da ne odločamo samo v enem letu, temveč moramo čutiti tudi svojo odgovornost, da je proračun vsakega posameznega leta temelj, ki bomo morali nanj zidati mi iu tudi še tisti, ki bodo za nami prevzeli ljubljansko mestno upravo. Po navodilih finančnega ministrstva in po lastnih dosedanjih izkušnjah smo v resnici predvideli le neobhodno potrebne izdatke in se ravnali po navodilih najbolj skrbnega varčevanja. V ta naš gospodarski načrt smo vnesli samo vsote za neizogibno potrebno vzdrževanje in nemoteno poslovanje občinskih uradov. Navzlic temu pa izkazuje predloženi osnutek novega proračuna za 5,787.248 din porastka. Tudi proračuni drugih občin izkazujejo povečanje pri izdatkih in pri dohodkih. Nalogo in dolžnosti mest se od leta do leta večajo in naravni razvoj zahteva najbolj različne potrebe, ki se jim mestne uprave ne morejo in ne smejo izogniti, da ne zavro napredka. Velik del novih občinskih izdatkov mestnih občin zahtevajo zakoni in uredbe, ki stalno predpisujejo nove naloge mestom, zvezane z materialnimi izdatki. V našem proračunu znašajo te vrste izdatki 13% celotnega proračuna ali 10 milijonov din.
Anuitete za dolgove znašajo letno nad 23 milijonov din, ki je dediščina od prejšnjih uprav. Dobro četrtino proračuna moramo torej vsako leto investirati v namene, ki se ne morejo pokazati v resničnem napredku našega mesta.
Radi pa bi upoštevali razne predloge za olepšavo mesta in za izboljšanje službenih razmer ter za ustanovitev koristnih naprav, toda potem bi moral biti proračun še za 10 milijonov višji. Ni pa mogoče bolj obremeniti ljubljanskih davkoplačevalcev, drugače pa ne moremo predložiti uravnovešenega proračuna.
Nobene nove obremenitve
Kljub povišanju proračuna pa ta povišck ne prinaša davkoplačevalcem nobene nove obremenitve. Nasprotno: predvidene so razne znatne olajšave pri postavkah trošarinske in uVozne tarife ter manjše korekture v prilog občanov pri nekaterih občinskih davščinah. Da je bilo to možno doseči, se moramo zahvaliti veliki varčnosti v minulih proračunskih letih, dalje zboljšanju gospodarsko konjunkture, zmanjšanju brezposelnosti, izboljšanju trgovino, obrti in industrije. Likvidnost Mostne hranilnice je povzročila tudi likvidnost drugih zavodov in je poživila vse gospodarstvo. Zato smo mogli predvidene dohodke ne saino v celoti realizirati, marveč doseči tudi delne viške.
Pojavljajo se znaki porasta gospodarske konjunkture, zato pa nismo mogli pri sestavljanju tega proračuna kalkulirati z novimi poviški, da ne zadenemo na zastoj ali ovire v bodočih letih.
Ljubljana črna zspst kredit
Ljubljani smo vrnili spel tisti kredit, ki je potreben vsakemu gospodarju, in zato moramo kredit tudi obvarovati in ga ohraniti. Pridobili pa smo ga s tem, dn smo z vestnim izvrševanjem proračunov v zadnjih treh letih dosegli, da ni bila prekoračena niti ena postavka. Računi in anuitete se spet točno in ob pravem času plačujejo, mestna blagajna nima več zaostankov in je vse finančno poslovanje naše občine prav gotovo tako, kakršno si želi vsak pameten in skrben gospodar.
Neupravičeni in neutemeljeni so očitki, da ljubljanska občina s svojimi trošarinami in uvoz-ninami uničuje konkurenčno sposobnost ljubljanske industrije. Vsa večja industrijska podjetja silijo iz mest na deželo. Temu pa niso krive niti ljubljanske, niti druge trošarine in uvoznine, temveč centralizem in pa pomanjkanje socialnega čuta, predvsem pri večkrat prikritem tujem kapitalu. Glavna mesta vseh držav imajo priviti-giran značaj. Belgrad pa je s Pančevom in Ze-munom izločen iz sestava banovin in tvori zase lastno pravno enoto. Zaradi tega značaja Belgrada odpadejo banovinske doklade in banovinske davščine. Ljubljana je tudi na skrajnem zahodu države in zato trpi zaradi visokih železniških tarif.
V močnih industrijskih državah so centralne in centrifugalne komponente gospodarstva v ravnovesju in je ob mejah gostota gospodarskih podjetij enaka njih gostoti v središčih. Obmejni kraji države so torej za pravilno iu uspešno narodno gospodarstvo enako važni, kakor središče države. Po teh načelih pravilnega narodnega gospodarstva bo morala tudi Slovenija uživati take pravice in olajšave, kakršne uživa središče državo.
Elizabeta Bergner
je zopet navdušila gledalre kot v prejšnjih svojih filmskih umotvorih
Tisti, ki nam očita premajhno skrb za industrijo, nikdar no pokaže pravega obraza, kadar gre za blagor delavstva. Pri nas v Ljubljani ščiti delavca po predpisih vestno ljubljanska inšpekcija dela. Na žalost je pa zlasti tuj kapital še vedno brezsrčen nasproti delavstvu in zato išče pokrajin, kjer sme ali more izkoristiti delavstvo do krvi. Naseljuje in udejstvuje so v takih pokrajinah, kjer je delo brez ceno in delavec sam brezpraven suženj. Ker pa tako delavstvo nikakor nima onih moči in sposobnosti, kakršne razne industrije potrebujejo, so tem industrijam na široko odprta vrala za zaposlitev tujega, inozemskega delavstva. Takih industrij, ki bi naš narod izkoriščale in mu škodovale, si pa v Ljubljani ne želimo in jih tudi trpeti ne smemo.
Ljubljana ščiti industrijo
Kolikor je pa v njeni davčni moči, mestna občina ljubljanska ščiti ljubljansko industrijo do skrajnih meja svojih gospodarskih razmer. Določene so izjemne nižje postavke trošarine in tudi uvoznine za predmete, ki so potrebni za proizvodnjo raznih izdelkov. Uveden je sistem pavša-lacijo tvornic in podjetij. Tem podjetjem nudi mestna občina 40—50% rednih že tako in tako znižanih pristojbin. Prav enako ugodnost nudi Ljubljana industriji z olajšavo pri ceni pogonske sile.
Gledati moramo, da čim bolj znižamo anui- j tetno službo. Ko smo prevzeli mestno upravo, smo morali plačevati obrestno mero celo po 12%, danes pa znašajo največ 8%. Zavedamo se, da je tudi ta obrestna mera še vedno previsoka ter iščemo načinov, kako znižati to visoko obrestno
mero in posojila konvertirati na nižjo obrestno mero in daljšo amortizacijsko dobo. V tem pogledu je pa prinesel znatne ovire novi hranilnični zakon, ki zavira finančni razvoj naših mestnih občin s pomočjo komunalnih denarnih zavodov. Zaradi novega velikega državnega investicijskega posojila pa so nam za daljšo dobo zaprti državni zavodi.
Potreba občinskih posojil
Zato ne bo preostajalo pri daljši ureditvi finančnih razmer naše občine in pri eventualni bodoči investicijski politiki nobeno drugo sredstvo, kakor žo iz predvojne preizkušeno in dobro vpeljano sredstvo neposrednih komunalnih posojil. Mestna-občina je že razpisala pred dvema letoma tako posojilo za vzpostavitev likvidnosti Mestne hranilnice ljubljanske s prav lepim uspehom, ko je bilo to posojilo v prav kratki dobi prepisano s skoraj šo enkratno vsoto.
Od tega časa je naše mestno gospodarstvo še mnogo bolj konsolidirano in tako urejeno, da zasluži danes po svoji gospodarski urejenosti in finančni moči še mnogo večje zaupanje ljubljanskega prebivalstva. Zato bo to zaupanje pomagalo v bodoče še bolj uravnovesiti mestno gospodarstvo, njegovo finančno in obrestno politiko, da se bo mogla še bolj dvigniti produktivnost mestnih proračunov. S tem ho pa pridobilo prebivalstvo samo z gotovo in ugodnejšo naložbo svojih prihrankov, kakor jih more nalagati pri zavodih.
Predloženi proračun naj tvori prvi korak naprej k popolni konsolidaciji mestnega gospodarstva in k trajnemu in vidnemu napredku tretje prestolnice naše države, naše bele Ljubljane.
Poročilo načelnika fin. odseka g. Dermastje
Po govoru g. župana jo dobil besedo načelnik finančnega odbora mestni svetnik g. Dermastja, ki je začel razlagati sedanji predloženi proračun mestne občine.
Ugotovil je predvsem, da je sedanji proračun mestne uprave povsem realen. Blagajniški prebitek iz leta 1937/38 v višini 2 milijonov je ves v blagajni.
Nadalje je g. načelnik poudaril, da je proračun mestne občine v štirih letih, od leta 1935. do leta 1939., narastel za 62% in smo tako pri obdavčitvi dosegli mejo, preko katere pri sedanjih gospodarskih razmerah ne bomo več mogli. Vendar pa se mestni občini v prihodnjih petih letih nalagajo investicije in dolžnosti, za katere bi rabila nad 100 milijonov (kanalizacija, nove vodovodne cevi, šolska poliklinika, izolirnica, povečanje zavetišča itd.).
Vse to pa ne bo mogoče doseči drugače kot če nas država razbremeni. Država vzame mestni občini letno na osebnih izdatkih skupaj 2,789.948 in na stvarnih 6,104.980 din; na dodatkih k temu pa mora občina plačati državi še letno 884.000 dinarjev, kar da letno skupaj vsega 9,678.946 din ali 13.13% vsega upravnega proračuna.
Prav tako plačuje ohčina v bednostni fond 2 in pol milijona letno, od tega pa je dobila samo 50.000 din ali 1.99M.
Nato je poročevalec prešel na posamezna poglavja preračuna. Najprej je razčlenil izdatke in jih utemeljil s svojo razlago. Pri poglavju osebnih izdatkov, ki v proračunskem predlogu znašajo 26,220.740 din (lansko leto 24,202.801 din) je omenil, da tu ni nikakih rezerv, ali na kak drug način prikritih izdatkov. V' kolikor so osebni izdatki zvišani, gre na račun tistega osebja, ki je bilo dozdaj najslabše plačano in mu je bilo treba prejemke zvišali. Uradnice, ki so doslej prejemale 800 din, bodo odslej prejemale 900 din, moški doslej 900 din, odslej 1000 din, najbolj izdatno pa so zvišani prejemk* poročenih uradnikov. Tako so v celoti prejemki občinskih uslužbencev zvišani za 1,055.577 (za splošna napredovanja, za organizacijo policijske in trošarinske službe, nove pokojnine).	i
Osebni izdatki L'ubljane v primeri z drugimi mesti
Ta del razlage g. poročevalca je bil posebno zanimiv. Najprej je omenil, dn je osebne izdatke posameznih korjioracij zelo težko primerjati med seboj, ker se je razpasla navada, da jih |M> večini ne navajajo nikjer skupaj in vseh, kakor Ljubljana, ampak jih raztresejo po vsem proračunu pod najrazličnejšimi imeni. Osebni izdatki Ljubljane znašajo 22.84% celotnega proračuna, s specialnimi preračuni (podjetja in ustanove) pa 21.61%. Pač pa je v upravnem proračunu delež osebnih izdatkov znatno višji in znaša 28%, ker mora občina opravljati veliko poslov v prid države, za katere mora sama vzdrževati osebje, v preračunu dohodkov pa za to ne more izkazati nobene poslavke. Pri podjetjih pa osebni izdatki znašajo 15% njihovih proračunov.
Kolikor se iz preračunov drugih mest morejo izluščili osebni izdatki, se nam pokaže naslednja slika: V proračunih za 1. 1937-38 so znašali osebni izdatki v Belgradu 28.34% celotnega proračuna, v Zagrebu 21.62%, v Ljubljani 21.20%, v Sarajevu 31.77%. Iz tega sledi, da delež osebnih izdatkov v ljubljanskem proračunu še ni tako obupen, ker je kakih 25% proračuna že treba računati za osebne izdatke. Za vse banovine so v proračunih zn I. 1938-39 osebni izdatki znašali 238,461.346 din ali 26.33%. V državnem proračunu pa osebni izdatki znašajo 5.504,971.864 din
KINO UNION
Telefon 22 21
v prekrasnem filmu Ijubavnc sreče in trpljenja
Zasanjane ustne
Film za publiko n n j f i n e j š eg a okušal Predstave ob 16, 19 in 21.
Premiera francoskega filma
Predstave ob 16, 19. in 21.
Kino Matica tel. 21-24
Katarina Velika igra šah
po romanu H. Dupuy Mazuela »Le joueur d'echecs. — Režpa Jean Dreville. — V gl. vlogah FRANQ0ISE R0SAV in CONRAD V EID T. — Film poln mistike, romantike in avantur.
ali 45.19%. Iz te primerjave razvidimo, da je aparat mesta Ljubljane še dokaj poceni.
Nastavljencev je imelo dne 1. aprila 1938: 626 pragmatičnih, 309 pogodbenih, 279 upokojencev ali sku|)aj 1214 (1. 1935 ob istem času 950); 1. okt. 1938 pa je bilo vseh nastavljencev 1285, ki so prejeli iz mestne blagajne skupno 1,203.809 dinarjev.
Kako vestno vodstvo mestne uprave varčuje, kjer se pač more, je najbolj razvidno iz postavke za pisarniške jiotrebščine, ki v novem preračunu znaša 450.000 din, predlog oddelka je bil pa 949.700 din I Postavka je za 67.000 din nižja kot lansko leto, dasi ni pričakovati, da bi bilo manj pisanja. Za primer, da bi določena vsota ob nobenem varčevanju ne zadostovala, se bo pač morala kriti iz preračunskih rezerv.
V postavki »osebna in imovinska varnost« preseneča izdatek 1,100.000 din kot prispevek k vzdrževanju državne policije, na zahtevo kr. ban. uprave, ki je letos za 200.000 din višji kot lansko leto. Pa najbrž še ne bo zadostoval, zato je v rezervah v ta namen nadaljnih 100.000, za kolikor so tudi letošnje proračunske rezerve višje od lanskoletnih.
Postavka za narodno prosveto je znižana za 146.016 din.
Upniki l'ubV,anshega mesta
Zelo natančno je g. poročevalec obdelal poglavje finančne stroke, ki je tudi v knjigi preračuna zelo izčrpno. Kakor sledi iz njegovega por ročila, so najmočnejši upniki ljubljanske mestne občine: Mestna hranilnica ljubljanska, Hipot. banka jug. hranilnic, Pokojninski zavod, Javna borza dela, Drž. hipot. banka, Poštna hranilnica, Hran. dravske banovine, SUZOR, kr. banska uprava; poleg tega pa ima ljubljanska mestna občina še veliko poroštev, s katerimi zasebnikom fiorokuje za njihove dolgove. Ti zasebni dolgovi, za katere MOL porokuje pri raznih zavodih, znašajo okrog 7,300.000 din. Omenjal je vestno anuitetno službo mestne občine in poudarjal, da bo treba s kako konverzijo olajšati ta bremena: ali s tem, da se zniža obrestna mera, ali pa s tem, da se dobijo cenejša posojila, s katerimi bi se vsaj delno pla-čagla najneugodnejša.
Gradbena stroka
Načelnik finančnega odbora prof. Dermastja je nato poročal o proračunu gradbene stroke. Proračun za to stroko znaša 11,589.000 din, in sicer je proračun večji za 1,273.000 din. Predvsem so se povišale mezde delavstvu, ker bo treba dati 35 delavcem in vsem družinskim članom doklado po 3 din dnevno. Stvarni izdatki so večji, ker se je zvišala postavka za čiščenje mesta, za vodne zgradbe, mostove -in ograje, za odvažanje hišnih smeti itd. Zn regulacijo Ljubljanice je uvedena postavka 115.000 din, večja tangenta kakor prejšnja leta, to pa na zahtevo banske uprave, ki zahteva, da se vpostavi polna tangenta. Ta znesek je namenjen za zgradbo jezu pri šempetrski vojašnici. Poročevalec je napovedal, da bo izdatek občine za rc g u 1 a c i -jo Ljubljanice že v prihodnjem preračunu i z g i n i I.
Nato je poročevalec navajal podatke o mestnih investicijah, ki tudi spadajo v to poglavje gradbene stroke, kakor naprava kanalov, tlakovanje, obnovitev vozišč itd.
Narodno zdravi e
Pri poglavju »Narodno zdravje« je navedel, da je znesek za reševalno postajo znižan za i60.000 din, to pa zaradi tega, ker je reševalna postaja končno vendarle opremljena, saj je lani dobila nov reševalni avtomobil, in .je zato letošnji proračun manjši. Dotacija državni bolnišnici se je zvišala od 650.000 na 700.000 din, odprto pa je še vprašanje dotacije ženski bolnišnici, ker je mestna občina na stališču, da je ta bolnišnica del splošne bolnišnice. Spor o tem še traja. Preračun za narodno zdravje znaša 1,164.000 din in je za 219.000 din manjši od lanskega.
Socialno skrbstvo
Socialno skrbstvo znaša 9.2% vsega rednega preračuna. Od lani se je zvišal od 7,135.000 za 75.000 na 7,210.000 din. Glavna postavka je mladinsko skrbstvo, ki znaša 3,080.000 din in 'je za 57.000 din večja od lani. Druge postavke so približno enake kakor lani. Občina namerava kupiti tudi zemljišče v Poljanski dolini, kjer bo uredila staino počitniško koionijo.
Trgovina, obrt in industrija
Preračun znaša 261.000 din in je za 400.000 din manjši od lani, to pa zaradi tega, ker so odpadle razne (»stavke; postavka za pospeševanje turizma pa je sploh odpadla in je vnešena v poseben sklad za pospeševanje turizma ter je zato znižanje tega poglavja le navidezno.
Občinsko gospodarstvo
Poročevalec ugotavlja pri tem poglavju, da se občinsko premoženje dviga. Mestni vodovod se bo razširil, in sicer se bo cevovod podaljšal za 4 do 5 km. S tem preračunom bo plačan tudi zadnji obrok za vodovod, za vodno preizkuševal-nico "in za druge namene. Ti izdatki bodo v bodočem preračunu odpadli ter bo preračun olajšan za približno 500.000 din. Preračun občinskega gospodarstva znaša 5,320.000 din ter je za 267.000 din večji od lanskega.
Kmetijstvo
Preračun za kmetijstvo znaša 830.000 din ter Je za 63.000 din večji od lanskega.
Podpore in ustanove
Preračun tega poglavja znaša 4,110.000 din ter je za 260.000 din manjši od lanskega leta. Prof. Dermastja poudarja, da to niso prostovoljne vsote, ki jih plačuje mestna občina, temveč so to bolj obveznosti, ki jih je občina v obliki subvencij dolžna plačati. Pod to postavko pridejo »Mladika«, mestna delavska zavarovalnica, bolniška blagajna mestnih nameščencev, razne ustanove, razne doklade, regulačni fond, prispevek k 6% obligacijskemu posojilu, gledališče, prispevki raznim kulturnim, socialnim in zdravstvenim ustanovam, literarne in znanstvene razprave, podpore raznim novim kulturnim poslopjem, podpore za razstave itd.
Razni izdatki
Razni izdatki so se zvišali za 45.000 din.
Mestna podjetja
Poročevalec izjavlja, da se mestna podjetja dobro drže in da uspevajo. Klavnica ima manjše izdatke (manj 67.000 din), elektrarna 1,325.000 din izdatkov več, Mestni |X>grebni zavod 24.000 din manj, plinarna 58.000 din manj, mestna zastavljalnica 9000 din manj, mestna priprega 237.000 din več, mestno tramvajsko podjetje 75.000 din več, torej vsa mestna podjetja skupaj 1,477.000 din več kakor lani. Skupni izdatki so preračunani za to leto na 42,394.000 din. Govornik je pri tem naglašal, da mestna podjetja niso preveč obremenjena v prid mestnega zaklada. Vsa mestna podjetja plačujejo mestni občini na priznavalnini in odškodnini za uporabo mestnega sveta le 7,271.000 din kar znaša dejansko le 5.88% vseh mestnih dohodkov. Mesto Maribor dobiva od svojih podjetij 9.13%, mesto Zagreb 6.75%. Trditev, da so podjetja preobremenjena, torej ne drži.
Preračunska rezerva
je letos povišana od 900.000 na 1,000.000 din. To povišanje je razumljivo, saj je večina preračunske rezerve 'angažirana1, za razne izdatke, ki jih mestna občina že pričakuje.
Mestni dohodki
V Ljubljani je približno 16.500 davčnih obve-zancev in naša davčna podlaga znaša 16,585.000 din. Mestna občina bi morala računati s približno 15% odpisom, vendar bo letos zadostovalo 10% odpisa k davčni osnovi. Mestna občina namerava naložiti 60% doklade k davkom, tako da bi dohodki znašali 8,950.000 din. Najnižjo doklado ima v naši državi Belgrad, kar je razumljivo, namreč 20%, Zagreb ima 40%, Maribor 30%, Subotica 45%, Celje 70%, Osijek 71%. Izjemno stališče ima Sarajevo, ki ima progresivno podlago in doklado, to je od 10% do 100%. To smo ponovno poskusili tudi pri nas uvesti, pa to ni bilo več mogoče.
Občinske davščine
Občinska vodna doklada ima za podlago za stare hiše 71,000.000 din, za nove pa 52,000.000 din. 6K% doklada bo z vračunanim odpisom vrgla 7,300.000 din. Večja uporaba vode bo dala 1,880.000 din. Gostaščina znaša na stare hiše 3)4%, na nove 2%. Skupno bo gostaščina vrgla 3,300.000 din. Kanalska pristojbina bo vrgla 3 milijone din. 15% taksa na tujske sobe bo vrgla 200.000 din. Dohodki od drugih davščin, kakor takse, pristojbine, bodo skupno s prej navedenimi zneski vrgli 21,391.000 din. Trošarina in uvoznina sama je preračunana na 25,140.000 din.
Ob tej priliki je poročevalec naglašal, da so mnoga podjetja, ki jih je . navedel po naslovih, med njimi tudi Zveza industrijcev, GostilniČarska zadruga itd., vložile predloge in pripombe za znižanje trošarin in davščin. Le nekaterim je mogoče ustreči, toda le v delni meri. Nekateri predlogi so šli celo tako daleč, da bi bila vsaka trošarina ali uvoznina iluzorna. Pač pa je finančni odbor dovolil razne olajšave veletrgovinam, ki imajo v Ljubljani javna skladišča in ki prodajajo uvožene rozine in smokve na deželo. Na prošnjo tvrdke Bata je bila znižana trošarina na gumijaste čevlje na 2 din.
Skupne preračun znaša 123 milijonov din Izdatkov in 115 milijonov din dohodkov, primanjkljaj pa se bo kril s 60% doklado.
Nato je poročal prof. Dermastja o raznih pravilnikih in o finančni uredbi. Novi pravilniki določajo, da se bo v bodoče računsko leto štelo do 31. julija in ne od 31. avgusta kakor doslej; župan in finančni načelnik smela naročati dobave do 100.000 din; za nakup potrebščin, ki se pri nas ne izdelujejo, sme župan sklepati direktne pogodbe in ne po razpisu; mestna blagajna sme izplačevati do 10.000 din in ne več do 5000 din tudi takim, ki se ne morejo izkazati s potrdilom o plačanih davkih; uvedene so neke olajšave pri taksah na oddajanje tujskih sob; odpadel je davek nn kočije, ker je teh vozil le malo v Ljubljani in še od teh je polovica neuporabnih; spremenjen je pravilnik o vozilih državnih in banovinskih dostojanstvenikov in o vozilih nekaterih drugih uradov; v pravilniku o vozilih so uvedene razne olajšave; tuzemec plača za ljubljansko do-movinstvo 100 do 1000 din. tujezemec pa 100 do 10.000 din; pravilnik o pasjem davku ostane isti, le stilistično je spremenien; stilistično je bil spremenjen pravilnik o davščini na prenos nepremičnin. Dalje je poročevalec predlagal nov pravilnik o trošarinah.
Nadaljevanje na 5. strani,
Uradno poročilo o razgovorih med grofom Cianom in Beckom
Nadaljevanje iz 4. strani.
V korist konsumentov in domače industrije
Poročevalec je pri tem naglašal, da je bil pravilnik o mestni trošarini spremenjen v korist kon-sumentom in ljubljanskim proizvajalcem. Ustanavlja se samostojen trošarinski oddelek, ki bo lažje deloval, vendar pa bo vse denarno poslovanje še naprej vodil finančni oddelek. Trošarinski oddelek je taktično že doslej obstojal. Nato je poročal še o finančni uredbi za izvrševanje letošnjega preračuna. Poročal je še o specialnih proračunih, to je o 6% obligacijskem posojilu, ki se naglo niža in bo leta 1944 že izplačano, ter o drugih enajstih specialnih proračunih manjšega pomena.
Prof. Dermastja je nato izvajal: Predloženi preračun nalaga vsem slojem težka bremena in posledica bo, da bodo morali vsi prebivalci na-eti vse sile, da zadoste svojim davčnim obvezam, rtve in napori, ki jih bodo morali prenašati naši prebivalci, da zadoste vsem tem obvezam, nalagajo vsem, ki se bodo morali ha viti z izvajanjem tega proračuna, od najmanjšega do največjega, dolžnost, da ta sredstva, ki jim jih preračun daje, uporabijo preudarno, smotrno in varčno in da to, kar morda ostane, uporabijo samo v ta namen, v kar je določeno, in da uporabijo samo ono, kar je zares neobhodno potrebno. Prepričan sem, da bo mestna finančna uprava z g. županom na čelu v polni meri izpolnila svojo dolžnost. Prepričan sem, da bo uporabila vse dohodke varčno, smotrno in pošteno, želel pa bi, da bi to prepričanje delili vsi prebivalci mesta, kar hi olajšalo sodelovanje. Opozoril bi še na to, da je dejstvo, da pomenja povoljen uspeh, ki naj bo trajen, le tisto, kar je doseženo s trudom in silo naporov, vsi drugi načini pa so obsojeni na neuspeh. Prepričan sem, da bo naše delo za prihodnji proračun imelo trajen uspeh in sad, in to nam vsem skupaj Bog pomagaj!«
Dolgotrajno ploskanje je nagradilo tri in pol urno izvajanje prof. Dermastje. Župan se mu je toplo zahvalil za lepa izvajanja, nato pa je uvedel razpravo.	v
Kratka obravnava
Priglasili so se trije govorniki: dr. Ravnihar, Kralj in insp. Wester.
Dr. Ravnihar je v svojem govoru opozarjal na škodljive posledice centralizma, ki se zlasti občutno pozna pri komunalnih preračunih. Pohvalil pa je vestno delo, s katerim je ta preračun sestavljen.
G. Kralj je najprej v imenu »maloštevilne opozicije«, kakor se je izrazil, pohvalil mestno upravo, ker se je tudi ta opozicija mogla udeleževati vseh razprav, na katerih se je pripravljal preračun in je tudi izdelani preračun dobila pravočasno v roke. Nato je v svojem imenu in v imenu drugih dveh »opozicio-nalcev«, dr. Bohinca in Likarja, prebral neko izjavo, v kateri »opozicija« zahteva od večine, da izpelje tajne volitve ,v kateri da bo tudi sedanja manjšina zastopana bolj proporcionalno z razpoloženjem prebivalstva. Izjava ni vzbudila nobene pozornosti.
G. W e s t e r je govoril o mestni ženski realni gimnaziji, ki se opušča in bo počasi, vsako leto po en razred, prešla in je ne bo več. Letos je že samo še višja gimnazija, naslednje leto se opusti 6. razred. Stroškov z njo je pa nerazmerno veliko, ker je na gimnaziji še vse osebje, kakor je bilo, takrat, ko je bila še popolna. Pozival je občinsko-upravo, naj vse ukrene, da to osebje prevzame država, ker ga mesto kmalu ne bo moglo več zaposliti. Najbolje bi bilo, če se premeste na državno žensko gimnazijo, ki v isti hiši postopoma raste in bo seveda tudi potrebovala vsako leto več učnih moči, V nadaljnih izvajanjih je dal priznanje mestni upravi, da je toliko vsoto namenila kulturnim in narodnim potrebam (knjižne nagrade, za Akademijo 50.000 din). Nato je govoril o gradu pod Tivolijem, »Podturen«, za katerega znašajo vsi vzdrževalni stroški 82.500 din (za ves ljubljanski grad 15.000 din), prinese pa v mestno blagajno samo 65.000 din letne najemnine, torej ima mesto pri njem okrog 20.000 din izgube na leto. Predlagal je, naj se ga mesto odkriža in ga da na razpolago za »alpinski muzej«, ki bi ga nekateri krogi radi ustanovili.
Ob koncu je izpregovoril še predsednik finančnega odbora g. Dermastja, ki je odgovoril na pripombe prejšnjih govornikov. Glede mestne gimnazije je dejal, da je tudi želja občinske uprave, da bi preostajajoče osebje prevzela država, ki ga potrebuje, toda doslej v tej smeri še ni bilo uspeha. .
Preračun sprejet
Nato je g. župan, ker se noben govornik ni več oglasil, preračunski predlog dal na glasovanje. Vsi mestni svetniki so glasovali »za«, razen treh. S tem je bil dnevni red izčrpan in župan je to mirno sejo zaključil. Iz prerajuna, zlasti pa iz izčrpnega poročila predsednika finančnega odbora g. Dermastja, so mestni svetniki uvideli, kako vestno sedanja mestna uprava vodi gospodarstvo Ljubljane, zato je bil preračun tudi tako soglasno sprejet.
Belgrad, 1. marca. A A. Vsem zainteresiranim sporoča Narodna banka kraljevine Jugoslavije, da začenši s 1. marcem letos glede uvoza in izvoza v Zdruiiene ameriške države veljajo tale navodila:
1.	Dosedanji način uvoza kontroliranega blaga iz USA proti kompenzaciji izvoza domačih proizvodov, se ukinja. Posli, za katere so bile prej izdana od strani Narodne banke kompenzacijska odobrenja, se morajo upravljati v celoti na način, ki je določen v izdanih odobrenjih.
2.	Kontrola nad uvozom po odloku finančnega ministra št. 6300/8 od 30. januarja letos, se bo uvajala tudi na Združene ameriške države, kot dozdaj. Z ozirom na to, je za uvoz kontroliranih artiklov iz USA potrebno (kakor tudi za ostale neklirinške države) še nadalje predhodna nabava potrdila odbora za uvoz pri Narodni banki.
3.	Uvozniki ameriškega blaga morajo pri vložitvi prve prošnje za uvoz kakršnihkoli artiklov, razen avtomobilov, predložiti narodni banki podatke o uvozu tovrstnega blaga, in sicer posebej za blago uvoženo leta 1938, in spet posebej za blago uvoženo od 1. januarja do 14. februarja t. 1. na posebnih obrazcih rumene barve, ki se dobe pri narodni banki in pri vseh njenih podružnicah.
4.	V prvem polletju letošnjega leta bo dovoljen uvoz avtomobilov iz USA v mejah določenih kontinentov posebej za tovorne in posebej za potniške avtomobile brez plačila s kompenzacijo, kakor je bil to primer zdaj. Zaradi porazdelitve določenih kontinentov je potrebno, da uvozniške firme avtomobilov pošljejo narodni banki svoje prošnje z naznačeno vrednostjo avtomobilov, ki jih nameravajo uvoziti v prvem polletju 1939, kakor tudi spiske o uvozu avtomobilov, posebej tovornih in posebej potniških za leto 1935, 1936, 1937
Krakov, 1. marca. AA. Štefani: O obisku grofa Ciana je izšlo tole uradno poročilo:
Med obiskom grofa Ciana na Poljskem in o priliki razgovorov med njim in poljskim zunanjim ministrom sta mogla oba ministra vnovič potrditi popolno I prisrčnost razmerja med obema država- |
Vinska razstava v Ljutomeru
Ljutomer, 28. februarja.
Danes ob 9 je bila v hotelu »Zavratnik« v Ljutomeru otvoritev naše vsakoletne vinske razstave. Ob otvoritvi je spregovoril gosp. Zemljič. Otvoritvi so prisostvovali referent vinogradništva g. Kuret iz Ljubljane, podnačelnik g. Vetrovec, tajnik Kmetijske zbornice v Ljubljani g. Suhadolc, prof. vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Pečovnik, banski svetnik g. Štuhec, župan g. Sla-vič in kmetijski referent v Ljutomeru g. Lipovec. Na ta vinski seje.n je prišlo več kupcev iz Celja. Ljubljane, Maribora, Ptuja in Ormoža. Prejšnja leta so prišli kupci, ki so se zanimali za naša vina, iz Avstrije, dočim jih letos ni bilo videti. Razstava vina je bila zelo okusno pripravljena. Največ je bilo razstavljenih vin iz ljutomerskih goric, manj iz Štrigove, še manj iz Gornje Radgone. Natančno število iz Ljutomera znaša 161 različnih vin, iz Štrigove 28 ter iz Gornje Radgone 12 vrst vin. Samo ob sebi je razumljivo, da je
in 1938 na posebnih obrazcih (rdeče barve, ki se dobe pri narodni banki in njenih podružnicah).
5.	Za plačanje avtomoblov št. 675 (cevi in omotači za pneumatiko), radioaparatov (št. 664.6) koles, motornih koles in njihovih prikolic, kakor tudi njihovih delov (št. 672.674) ter računskih, pisalnih strojev in strojev za množenje (št. 685), bo narodna banka odstopila domačim uvoznikom za navedeno blago potrebne vsote v prostih devizah, zakar se bodo uvozniki po pooblaščenih zavodih obračali nanjo.
6.	Istočasno se obveščajo vsi zainteresirani domači izvozniki, da bo narodna banka opravljala odkup deviz od izvoza naslednjega blaga iz USA: fižola, hmelja, predelanega mesa kož, divjačine in vseh vrst predelanih kož. (Iz Narodne banke kraljevine Jugoslavi je.)
Bolgarski kralj
ie odpotoval
Belgrad, 1. marca. A A. Nj. Vel. bolgarski kralj Boris je nocoj ob 23.48 odpotoval iz Belgrada v Sofijo.
Drobne novice
Mussolini je ukazal, da se z ozirom na zvišanje stroškov za življenje delavske plače primerno in splošno zvišajo. O tem bodo sklepale danes kor-poracije in bo rezultat v kratkem dosežen.
Turški finančni minister je predložil v narodni skupščini proračunski predlog za leto 1039, ki je uravnovešen in ki znaša 260.936 turških lir.
ma. Oba ministra sta podčrtala, da sta red in pravica glavna cilja poljske in italijanske politike. Oba ministra sta si popolnoma edina glede toga, da bosta obe državi nadaljevali prijateljsko sodelovanje, zgrajeno na enakosti političnih in gospodarskih interesov obeh držav.
prevladoval letnik 1938. Razstavljena so bila sortirana vina, kot traminec, burgundec, damaščan-ski silvanec, muškat, muškatni silvanec, rizling, šipon ter druga mešana vina. Tudi domačini so popoldne zelo pridno obiskovali razstavo vina, pridno pokušali zdaj to. zdaj drugo vino in uživali pridelek, ki so ga lansko leto pridelali. Dočim je bila v prejšnjih letih prodana večja količina vina, je bilo na letošnji razstavi prodanih komaj okoli 600 hektolitrov. Mnogi so pokazali zanimanje za to zdaj za drugo vino, do prave kupčije pa ni prišlo.
Okoli 10 je bilo tudi zborovanje naših vinogradnikov v dvorani Katoliškega doma, kjer je bilo zbranih precejšnje število ljudi. Zborovanje je vodil g. Rajh iz Ljutomera. Na zborovanju so se reševala pereča vprašanja naših vinogradnikov. Na zborovanju so govorili prof. vin. šole v Mariboru Pečovnik, ki je poudarjal težavni stan našega vinogradnika z ozirom na sedanji novi pravilnik viničarjev glede minimalnih mezd. Gosp. Suhadolc je govoril o naši vinski trgovini in trgovinskimi zvezami z našimi sosednjimi državami ter končno pokazal na rešitev težkega vprašanja vinogradniške krize v temeljiti organizaciji vinarskih društev in v zgraditvi velikih okrajnih zadružnih kleti. O tem vprašanju je govoril tudi g. Munda, ravnatelj zadružne vin. kleti v Ormožu. G. Kuret je posebno še poudarjal, da bi vsaj nekoliko rešili našega vinogradnika, da bi začeli misliti na izvoz in prodajo našega grozdja, zato naj se uvede grozdni teden. G. Štuhec, banski sv., je poudarjal, da je način obnovitve naših vinogradov preveč kompliciran in priporoča, da način obnove naših vinogradov kr. banska uprava poenostavi. Ravnatelj vinarske šole na Kapeli g. Novak, omenja, da ee že mora enkrat za vselej odpraviti previsoka cena galice, kajti preveč jo ocarinjena. Oh koncu je še spregovoril naš domači kmetijski referent g. Lipovec. Zborovanje so vinogradniki poslušali z velikim zanimanjem in želeli, da misli, ki so bile podane na tem zborovanju, ne padejo na kamenita tla.
*
Opozorilo. Snuje se društvo posestnikov zadolžnic Bosensko-Hercegovskih železnic, zgrajenih na podlagi zakona od 8. junija 1. 1902 D. Z. št. 118 za svolo 78 milj. kron — proge Sarajevo—Uvac in Višegrad do Vardišla. Te proge je naša država leta 1919 prevzela, a nehala izplačevati dotične obresti. Ker posameznikom ni uspelo, se naprošajo lastniki da se za skupni postopek javijo pri g. inž. Kr. Zužeku, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 7-11.
Pravilnik o ustanovah humanega značaja, ki se havijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za primer bolezni in skladov za pokojninsko znvarovanje. Rok, določen v odst. čl. 30 tega pravilnika, ki določa, do kdaj se morajo vse obstoječe tozadevne ustanove prilagoditi novemu pravilniku, pa je določal v ta namen 3 mesece, torej do 6. maroa 1939, je sedaj podaljšan do 6. septemhra 1939, torej za ndadaljnjih 6 mesecev.
Potrjena poravnava. Potrjena je poravnava izven konkurza tvrdke Zora, kom. družbe v Ljubljani, Miklošičeva c. 30.
Po ponesrečenem begu si je na smrt obsojeni skušal vzeti življenje
Pred nekaj dnevi smo |>oročali o drznem načrtu za beg, ki so ga zasnovali najnevarnejši jetniki v jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča — na smrt obsojeni roparski morilec Silvester Krajnc ter razbojnik Koder, Pintarič in drugi taki nevarni ptiči. Sedaj se je pojasnilo, da je načrt za beg napravil Silvester Krajnc; razbojniki so se takoj potem, ko je bil Krajnc obsojen na smrt, začeli med seboj dogovarjati, kako bi pobegnili iz zapora. Pošiljali so si med seboj pisma s šifrirano pisavo, ki jo je izumil Krajnc ter so se tudi dogovarjali ponoči skozi okna, ker so bili zaprti v celicah drug poleg drugega. Pošto so jim prenašali drugi kaznjenci, ki so nosili v celice hrano. Krajnc jo imel fantastične namere, za katere Je pridobil tudi svoje tovariše. Ko bi prišli na svo-l)odo, bi se takoj podali vsi v Črno, kjer bi ponoči napadli orožniško postajo, pobili bi orožnike, nad katerimi se je hotel Krajnc očividno maščevati ter bi se oblekli v njihove uniforme. Potem bi kot orožniki šli nad nekega bogatega posestnika, o katerem je Krajnc vedel, da hrani doma 200.000 din ter hi ca oropali. Potem pa bi vsi pobegnili v rdečo Španijo, o kateri Krajnc očividno eš ni vedel, da je med tem že propadla. Sedaj se za te.svoje zločinske načrte vsi udeleženci zarote pokorijo v težkih verigah in najbolj varnih celicah v kleti. Najbolj je sedaj pol rt Krajnc, ker se beg ni posrečil, pa jc sklenil izvršiti samomor. Včeraj jo pogoltnil več žrebljev in nekaj kosov ostre pločevine. Zaenkrat pa se še niso pokazale nobene slabe posledice te nenavadne hrane ter ga še niso poslali v bolnišnico na operacijo, s katero Krajnc očividno računa, misleč, da se mu bo iz bolnišnico lažie nosrečil pobeg.
Iz Julijske krajine
Št. Vid pri Vipavi. Od doma je šel 68 letni Jožef Fabčič, oče-vdovec osmih nepreskrbljenih otrok. Krenil je proti Razdrtemu in se ustavil v gostilni »Nabergoj«. Ko se je ob 4 popoldne vračal proti domu, je med potjo tako nesrečno padel, da je zadel z glavo ob kamen, nezavesten obležal in čez noč zmrznil. Naslednje jutro je nesrečnega očeta našel njegov sovaščan in zadevo javil orožnikom na Razdrtem. Postojnski zdravnik z uradno komisijo je na licu mesta ugotovil nesrečo: na prošnjo domačih je bilo dovoljeno, da so ubogega pokojnika pripeljali domov in mu priredili dostojen pogreb.
Ložice. Poročil se je tukajšnji organist g. Stanko Semič z gdč. Zoro Fabčič. Obilo sreče!
V Tomaju na Krasu so zaprli cerkev, ker se je zvonik začel nevarno nagibati. Potrebno bo temeljito popravilo, ki bo veljalo kakih 20.000 lir Pristojne oblasti so vzele stvar v roke. Božja služba mora biti začasno drugod.
Smrtna kosa. V Gorici ie umrl po kratki bolezni g. Karel Kumar, trgovec s sadjem, ^tar 65 let. Pokojnik je bil znana goriška osebnost, zaveden Slovenec in skrben oče, ki je tudi svojo družino vzgojil v poštenem narodnem duhu. Številno spremstvo na zadnji poti jc zgovorno pričalo, kako je bil spoštovan. Pokoj njegovi duši. družini na iskreno sožalje!
Jageršče na Cerkljanskem. S ponosom Vam pišemo. Naša skromna gorska duhovnija si je omislila za svojo cerkev nove orgle. Izdelal iih je orglar Va-liček iz Gorice in smo r delom prav zadovoljni: done krepko in ubrano. Stroške smo pokrili deloma s prostovoljnimi doneski deloma s prispevkom iz cerkvenega premoženja. Iskreno se zahvaljujemo St. podobniku, župniku šebreljskemu, ki upravlja tudi našo faro, saj se ie on pač največ trudil, da imamo sedaj nove, blagodoneče orgle.
Smrten padec. Z Reke pri Cerknem nam poročajo: Dolgoletni hlapec pri tukajšnjem gostilničarju in trgovcu g Podreki štiridesetletni Tone z Bukovega, ie tako nesrečno padel na stopnišču pred domačo hišo, da si je zlomil tilnik, obležal je na mestu mrtev. Zjutraj so ga našli vsega zmrzlega. Bog mu bodi milostiv!
Hudajužna v BaSki dolini. Proti Oblokam so začeli postavljati kole za električno napeljavo. Upajmo, da bodo počasi tudi naši sosedje deležni blagodejne dobrote električne luči. — Poročila sta se cerkveni pevec Franc Zgaga in Angela Paintar. Mnogo sreče!
Št. Vid pri Vipavi Tukajšnji »Dopolavoro«, katerega je vodil bivši čevljar Jožef Mohorčič. je oblast ukinila. — Ponesrečila se je 74 letna žer.a Frančiška Fabčič iz Orehovce. Pri napajanju živine ji je noga zdrsnila in je padla na tla s tako silo, da si je zlomila levo roko. Imela je strašne bolečine, dokler ji vipavski c. zdravnik ni nudil prve pomoči. Ker je žena. čeravno priletna, še vedno močna in zdrava uoatno. da bo okrevala.
Ajdovščina. Neznani zlikovci so udrli v garažo g Gostilničarja Curka in odnesli dve gumijevi kolesi za avtomobil v vrednosti 5000 lir. — Za uradnika pri delavskem sindikatu je imenovan g. Edvard Krapež iz Otlice: prejšnji je bil premeščen v Gorico Uradni prostori so 3edaj v hiši gostilne Bratina
Šebreljo. (Požar) Posestniku Antonu Črni-logarju iz Sejavnice je v noči od 16. fehr. pogorel velik kmečki hlev. S poslopjem je zgorelo tudi vse kmelijsko orodje s stroji in vsa krma; rešili so samo živino. Škoda presega 10 tisoč lir. Vzrok: cigarete.
Naše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
Polzela '
Kat prosvetno društvo na Polzeli bo za uvod k proslavi štirideletletniro svojega obstoja v mesecu maju priredilo na Jožefovo akademijo s sodelovanjem Fantovskega odseka in Dekliškega krožka. Na akademijo že zdaj opozarjamo vsa bližnja in daljna društva. Na programu, ki je zelo pester, bo nad 20 točk, pri katerih bodo nastopali naši najmlajši kakor tudi člani in članice z rajnimi telovadnimi in simboličnimi vajami.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Gostovanje marihororskili gledal, igralcev. \ soboto 4. marca gostujejo člani Narodnega gledališča v Mariboru z izvrstno komedijo »Pesem s cestec v Hotelu »Jelen* ob 20 zvečer. Nastopijo prve moči Narod. gled. kot: Nakrst, Ko:iČ, Starčeva in drugi. Vstopnice se dobe še v predprodaji.
Navodila Narodne banke trgovcem z Ameriko
Državna hipotekama banka v letu 1938
»Službene novine< z dne 28. februarja objavljajo računski zaključek Državne hipotekarne banke za lansko leto, iz katerega posnemamo naslednje podatke obenem s primerjavo podatkov zadnjih let (vse postavke so v milijonih din):
Bilanca: 1935 1936 1937 1938 Aktiva: gotovina v blag.
36.96
žirov. in ček. računi 273.3 Posojila :
hipotekama	2.144.6 2
komunalna	648.1
vodnim zadrugam 80.9 lombardna	120.36
meničnohipotekarna 106.75 menična	80.0
tek. računi: država 654.24
ostali 159.7 vrednostni papirji 813.9 nepremičnine	206.5
razno	119.1
bilančna vsota 5.211.64
35.8 441.4
37.4 764.5
57.55 548.8
.070.97 1.972.2 948.14 1.397.0
1.878.94 1.497.35 70.6 97.6 77.0 57.26 756.65
76.45 73.4
163.1	101.45 107.65 93.0 52.24 52.87
578.7	669.0
307.7	384.6 461.8
480.45	824.0 1.321.8
217.4	232.0 267.95 124.6 88.77 36.9 i.6044 6.700.2 7.130.2
K tabeli je pripomniti, da vsebuje bilanca za 1935 še za 199.3 milij. din blagajniških zapiskov Narodne banke, ki tu niso vpoštevani v nobeni številki.
Gotovinske zaloge Drž. hipotekarne banke so se lani znatno zmanjšale zaradi septembrskega odtoka hranilnih vlog in so izkazane sedaj z manjšim zneskom kot na koncu leta 1937, čeprav so se obveznosti banke povečale. Med posojili izkazujejo stalno zmanjševanje hipotekama posojila, nadalje lombardna posojila, posojila vodnim zadrugam. Meničnohipotekarna posojila so celo narasla. V veliki meri je naraslo kreditiranje naših samouprav in kmalu bodo komunalna in sploh samoupravna posojila najvažnejši debitor banko (poleg države same). Zadolžitev države pri banki je narasla v obliki direktnih kreditov državi, nadalje pa se je povečala z nakupom državnih papirjev po banki. Vsota državnih papirjev, le-ti tvorijo večino port-felja vrednostnih papirjev, je narasla že na 1 milijardo dinarjev. Ti papirji so ali naravnost last banke ali pa so last rezervnega sklada in 6klada za armortizacijo bančnih zgradb. Lastništvo papirjev je bilo zadnja tri leta naslednje (v milijonih dinarjev):
1935 1936 1937 1938 odkup. vred. papirji 200.4 274.14 582.0 1.074.04 vredn. pap. rez. skl. 172.3 196.06 229.94 246.1 pap. sklada za amort. 9.1 10.25 12.0 1.7
Last banke je narasla nad 1 milijardo dinarjev. Seveda je pri tem treba vpoštevati, da so bili tečaji državnih papirjev na, koncu lanskega leta zelo visoki.
Postavka nepremičnin stalno narašča in bo banka kmalu ena največjih zemljiških posestnikov v državi.
Nadalje izkazuje bilanca naslednja lastna in tuja sredstva na pasivni strani (v milijonih din):
1935 1936 1937 1938 razni skladi	1.071.37 1.206.36 1.524.9 1.678.9
samostojni skladi 348.4 434.34 554.9 571.4 glavnice javn. ust. 399.4 394.45 452.16 488.3 hranilne vloge 1.169.5 1.200.4 1.383.9 1.441.8 drž. tek. računi 161.15 115.4 115.1 88.9 razni tek. računi 705.6 734.55 1.161.6 1.547.9 lastni skladi	226.0 281.4 260.2 362.2
inozemska posojila 941.6 880.5 872.16 729.8 preh. račun	42.16 94.16 46.7 44.9
razna pasiva	153.5 163.05 234.6 170.7
Pasiva kažejo, da so tuja sredstva banke, v kolikor izvirajo v naši državi, bila lani ponovno znatno povečana. Zlasti se je povečala imovina raznih skladov pri banki. Državni tekoči računi pri banki postajajo vedno manj pomembni. Lastni skladi so se lani zelo povečali. V primeri z letom
1937	je odpadel sklad za tečajno razliko v znesku 93.8 milij. din, na novo pa je prišel pokojninski sklad bančnega osebja, ki je znašal na koncu leta
1938	5.3 milij. din.
Račun zgube in dobička Drž. hipotekarne banke za zadnja tri leta izkazuje naslednje postavke (v milji, din):
1935 1936 1937 1938
Izdatki: obresti
osebni stroški materialni bančni posli odpisi
krediti za odpise čisti dobiček Dohodki : obresti
doh. od posestev razni dohodki
Iz tega pregleda je razvidno, da dohodki banke stalno naraščajo. Pri tem se opaža kot pri dolžnikih velika izprememba v tem, da se zmanjšuje donos hipotekarnih posojil, v prav znatni meri pa naraščajo dohodki od vrednostnih papirjev. Ti dohodki so znašali leta 1935 samo 13.06, leta 1936 25.5, leta 1937 32.16, lani pa že 59.9 milij. din.
Ker je brutodohodek lani zopet narastel, se je povečal tudi čisti dobiček banke. Od tega čistega dobička dobi največji delež država, kar kažejo naslednje številke o razdelitvi čistega dobička (v milij. din):
1935 1936 1937 1938 za tantijeme	1.1 1.14 1.2 1.5
za rezervni sklad 7.8 8.24 8.6 9.6 delež drž. na dob. 31.26 33.0 34.3 37.33 Nova je postavka pri čistem dobičku za 1938, ki je namenjena skladu za podpiranje zadružništva. V ta namen je izločenih iz čistega dobička 987.810 dinarjev.
223.2	198.4	255.9	262.2
15.0	15.47	21.9	24.75
2.8	2.9	3.9	3.5
864	4.1	10.14	8.5
2186	23.0	36.0	46.9
—	34.5	—	—
40.16	42.36	44.1	49.4
305.4	315.3	363.3	389.84
1.6	1.9	2.1	329.96
4.6	3.55	6.5	5.4
aojoce
Koledar
Četrtek, 2. marca: Simplicij, papež; Neža i'ia?kn, devica.
Petek, 3. marca: Kvntre. Kunigunda, ces.;
Novi grobovi
Na Vrhniki je nepričakovano umrla gospa Anica Hočevarjeva, soproga bivšega narodnega poslanca in lekarnarja mag. phar. Stanka Hočevarja. Pokojna gospa jc bila splošno priljubljena. Živela je za svojo družino, zlasti za svoja dva otroka, ki sta izgubila skrbno in ljubečo mamico. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
"f" V Gabcrju na Goriškem je v 87. letu starosti mirno v Gospodu zaspala ga. Marija T u r k. Pokopali so jo včeraj. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno 60žalje!
"t" V Toplicah pri Zagorju je umrl g. M a -t i f s Pelko, dolgoletni upravitelj tamkajšnje ljudske šole. Pogreb bo v petek, 3. marca ob 4 popoldne. Dobrega vzgojitelja mladine bomo ohranili v trajnem spominu. Žalujočim naše sožalje!
-(- V Zagorju ob Savi je včeraj umrla gospa Veronika Weinberger roj. Šušteršič, pocestnica. Pokopali jo bodo v petek, 3. marca ob 3 popoldne. Blag ji 6pomin! Žalujočim naše iskreno •sožalje!
Osebne novice
—	Iz banovinske službe. Dr. Alojzij Tičar, vo-lonter drž. bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani, je imenovan za zdravnika združene zdravstvene občine Sodražica v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika. — Upokojen je dr. Ivo Ivaniševič, zdravnik združene zdravstvene občine Kostanjevica in banovinski uradnik 5. pol. skup. — Berta Javornik, uradniška pripravnica pri državni bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju, je imenovana za arhivsko uradnico 10. skup. na dosedanjem službenem mestu.
—	Iz policijske službe. Policijski stražniki pripravniki pri upravi policije v Ljubljani Friderik Jerina, Anton Mehlin, Josip Spurej, Ivan Lovše, Anton Zaman in Avgust Jančič so imenovani za policijske stražnike III. razr. v 3. pol. skup. zva-ničnikov. — Upokojeni so policijski stražniki I. razreda pri predstojništvu mestne policije v Mariboru Ivan Stok, Anton Simčič in Alojzij Cingerle.
Ribnica banu
dr. Naflačenu
Delegacija občine Ribnica na čelu s svojim županom g. Davorinom Oničem, dalje g. dekanom Skubicem, g. podžupanom Pakižem in članom banskega sveta g. Škrabcem je izročila g. dr. Marku Xatlačonu diplomo častnega občana občine Ribnica. Diplomo je izdelal akademski slikar g. St. Kregar in predstavlja Ribnico. Pri tej priliki je imel župan Ribnice g. Onič na g. bana sledeči govor: »Za velike zasluge, ki ste jih pridobili g. ban za širno Slovenijo kot bivši oblastni predsednik in sedaj kot slovenski ljudski ban ter najvišji predstavnik državne oblasti v naši banovini, ki je pod va"-o spretno roko in modro odločnostjo prišla do vsestranskega narodnega, kulturnega, uospodarskega in političnega razmaha — v zado ščenje za velike krivice in trpljenje, ki ste ga morali položiti na žrtvenik naše slovenske skupnosti, ki je videla v Vas, gospod ban, najodloč-nejšega branitelja in zagovornika — posebno za veliko naklonjenost, ki ste jo vseskozi in vsestransko izkazovali naši ribniški dolini in naši občini, smo Vam, gospod ban, ribniški občini dolžni brezmejno hvaležnost in neomajano zaupanje. Da damo temu svojemu občutku hvaležnosti ludi zunanji izraz, Vas je, gospod ban, občinski odbor v Ribnici soglasno imenoval za častnega občana in Vam s tem dal največ, kar občina v svoji skromnosti dati more. V trajno zagotovilo
naše hvaležnosti, izvolite, gospod ban, sprejeti diplomo častnega občunstva naše občine.«
G. ban dr. Natlačen se je vidno ganjen iskreno zahvalil delegaciji za odlikovanje ribniške občine ter prosil, naj njegovo zahvalo sporoče vsem ribniškim občanom. Pri tej priliki je g. ban zagotovil delegaciji, da bo .tudi še nadalje, kakor je vedno bil, ostal naklonjen ribniški občini in vsemu prebivalstvu lepe Ribniške doline. Po oTi-cielnem sprejemu se jo g. ban v daljšem razgovoru zamudil z ribniško delegacijo in so dal informirati o vseh tekočih nujnih zadovuh občine.
Vsaka očala pomenu
zato dobrospdeeo in jasen pogled pri
LJUBLJANA I
atki££C pasaža 1
nebotičnika |
■■■■iHHBBBSBHBBfSIKEi&ZEnBUBHi
—	Slomškova družba naznanja vsem članom in članicam, da ima odslej svoje prostore v Ljubljani na Aleksandrovi c. št. 10 (dvorišče I. nadstropje). Istotnin je uredništvo »Vrtca« in »Slovenskega učitelja«. Poslovne ure, izvzemški nedelje, od 10—12 in od 16—18.
—	V »Službenem situ« kr. ban. upr. dravske banovine od 1. t. m. je objavljen »Pravilnik o razdelitvi področja posameznih strok pooblaščenih inženirjev« in »Spremembe in dopolnitve pravil-
p4> ehOzavi
»Tii]iBW'!iiu«fB' iHuiunniiuiuBiunumjfnTTiiti uitmniu i u i mm 11 LU mmii 11 uirmri! i ;i i funttuu m1 ni] 111 j trnimn ijumtijmiiinnimii nnnm ^ ^
*	Zboljšanje telefonske zveze med Splitom in Dubrovnikom. Na spomcnico splitske trgovsko-industrijske zbornice je poštno ministrstvo odgovorilo, da brzojavne zveze med Splitom in otokom Visom zaradi nezadostnih materialnih sredstev zaenkrat še ni mogoče uresničiti, pač pa je v načrtu o novih investicijah predvidena nova prvovrstna telefonska zveza med Splitom in Dubrovnikom. Podmorski telefonski kabel med Šibenikom in Zla-rinom bo položen še letos.
*	Šibenik dobi trgovsko akademijo. Razne gospodarske ustanove v Sibeniku so svoj čas zahtevale od ministrstva za trgovino in industrijo, naj bi se šibeniška trgovska šola spremenila v trgovsko akademijo, ker to zahtevajo interesi velikega področja severne Dalmacije. To vprašanje se je dolgo časa zavlačevalo. Sedaj pa je ministrstvo sporočilo mestnemu poglavarstvu v Sibeniku, da je predložilo narodni skupščini poseben amandman, po katerem 6e bo trgovska šola v Sibeniku spremenila v trgovsko akademijo.
*	Konec tožbe proti bivšemu banu. Svoj čas je narodni poslanec dr Bariša Smoljan tožil bivšega bana dr. Josipa Jablanoviča, okrajnega načelnika Uglješa Radojčiča in državni erar in zahteval od njih povrnitev škode, ki jo je utrpel zaradi konfinacije v nekem srbskem mestu. Okrožno sodišče je 6 v oj čas obsodilo tožene, da solidarno plačajo dr. Smoljanu zahtevano odškodnino. Ape-lacijsko sodišče v Sarajevu pa je razveljavilo prvo sodbo okrožnega 6odišča. Razsodbo apelacijskega 6odišča je sedaj v celoti potrdilo vrhovno sodišče,
*	Velik požar pri Banja Luki. Pretekli ))o-nedeljek zvečer je nastal na posestvu veleposestnika in trgovca Mujage Gaziča v Karanovcu pri Banja Luki požar, ki je v nekaj urah uničil dvonadstropno hišo s trgovino in kavarno, hlev z
am
Volitve v Pokojninski zavod
Dosežen je sporazum, da bo vložena samo ena kandidatna lista
v Ljubljani
V Službenih listih dravske in primorske banovine je objavljen razpis volitev v Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Od 1. do 14. marca 1939 so razgrnjeni volivni imeniki v uradnih prostorih PZ zn nameščence v Ljubljani in Splitu in v uradnih prostorih mestnih poglavar-stev v Mariboru, Celju in Dubrovniku.
Aktivno volivno pravico imajo vsi zavarovani nameščenci, ki so bili dne 15. febr. 1939 člani PZ, in niihovi službodajalci.
Volivci v PZ so razdeljeni v dve volivni okrožji, in sicer obsega prvo okrožje vso dravsko banovino, drugo volivno okrožje pa Dalmacijo, del zetske banovine (Dubrovnik, Kotor) in Sušak (pomorce). Prvo volivno okrožje voli po številu članov zavarovancev 80 delegatov, drugo volivno okrožje pa 20.
Zainteresirane stanovske in strokovne organizacijo službodajalcev in nameščencev so se v spo-

V Slovenskem domu< beremo sledele:
Današnje iJulro* prinaša globok, vzpodbuden in ganljiv uvodnik c izumiranju Slovencev v Jugoslaviji. /'ravi, da »biološka sila našega naroda pada i: leta v leto, kar z neizprosno jasnostjo dokazujejo statistični podatki o populaciji*. Oorori o *pešajoči rodni sili, ki da je spremljevalna okoliščina višjega civiliziranega stanja* itd. itd. l)a bi lo slovensko narodno nesrečo zajezilo, da bi povečalo šlevilo rojstev med Slovenci in dn bi pešajoča našo rodno silo poživilo, »Jutro* ne piše samo uvodnikov, marveč jrrinaša na svojih zadnjih straneh redno, zlasti pa ob nedeljah, nad vse učinkovito reklamo za... razna *preskušena in zanesljirar sredstva za preprečevanje spočetja, torej sredstva :a preprečevanje rojstev med Slovenci. Lepo, da gredo pri »Jutru* v vsakem pogledu dejanja vzporedno z besedami...
To je gotovo majbolj potrebno delo tn slovenstvo. kakor sc glasi naslov današnjega »Julrovega* uvodnika...
razumu z vsemi merodajnimi činitelji načelno zedinili za skupno kandidatno listo za volitve delegatov v skupščino PZ; posamezne organizacije interesentov PZ pa določijo osebe za skupno listo.
Interesenti PZ zahtevajo, da se izbere nova uprava za petletno funkcijsko dobo brez volivnega boja. Organizacije so pozvane, da pošljejo v PZ svoje najboljše ljudi, ki poznajo socialne potrebe zavarovancev in prilike našega gosjiodarslva. V bodoči upravi PZ Inido, kakor do sedaj, složno delali zastopniki gospodarjev in nameščencev iz vseh panog našega gospodarstva. Sporazumniki so se med seboj obvezali, da bodo postavili samo take kandidate za skupno listo, ki svojega položaja ne bodo izrabljali v katerokoli izkoriščanje PZ, bodisi v osebno korist ali v korist svojih podjetij. Zlasti mora to brezpogojno veljati za kandidate v posamezne odbore PZ.
PZ za nameščence ima zavarovanih ca 12.800 nameščencev, število poslodavcev znaša ca 3000. Te številke se sicer vsak mesec menjajo, ker se mnogi prijavljajo in drugi odjavljajo. Po stanju 15. febr. 1939 je znašalo število zavarovanih nameščencev in poslodavcev ca 15.800, zn obe volivni okrožji. Z ozirom na visoko število volivnih upravičencev in na kompliciran volivni sistem so volitve v PZ razmeroma drage. Samo poštnine bi stale nad 100.000 din. Tudi iz razloga, da se zavodu prihranijo visoki izdatki in mnogo ne-I>otrebtiega dela. se je pretežna večina interesentov zedinila na skupno kompromisno listo. Denar, ki se bo prihranil s tem, da odpadejo volitve, bo zavod lahko namenil brezposelnim in liolnim nameščencem ter njihovim družinam. Volitve so sicer po zakonu morajo razpisati in se morajo objaviti v uradnih listih, vložiti se mora tudi predpisana kandidatna lista, vendar pa odpade razpošiljanje glasovnic in glasovanje, če jo vložena samo ena kandidatna lista in se kandidati na tej listi proglasijo za izvoljene.
Tudi v Dalmaciji se je večina interesentov PZ na delodajalski in nnnteSčenski strani izjavila za skupne kandidatne liste.
Skupne kandidatne liste bodo najlepša manifestacija složnega sodelovanja v upravi Pokojninskega zavoda slovenskih in dalmatinskih zavarovancev in njihovih delodajalcev.
nika razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednote«.
—	Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Ljubljani je začelo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji vojaki iz svetovne vojne, ki so že v začetku vojne odšli na razna bojišča, pa ni od takrat od njih nobenega glasu: Borštnar Anton, kočarjev sin v Zavrstniku, Anton Juvan, delavec v Smartnem pri Litiji, Čadcž Franc, posestnik, Ho-tovlje, Verbič Stanko, črkostavec, Glince v Ljubljani, Valentin Kopač, posestnik, Zgornje Pirniče, Anton Hauptman posestnikov sin v Sv. Jurju, Valentin Zapušck, posestnikov sin, Gornja Jablanica, Anton Marn, tesar, Sap, Teodor Mathian, zasebnik Ljubljana in Karel Sotlar, tapetnik, Ljubljana. Okrožno sodišče v Murski Soboti pa je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Peter Budja, poliedelec, pristojen v občino Slatina Radenci, ki je zadnjič pisal avgusta meseca 1915. leta z ruske fronte.
—	Priiave za izlet v Trst, Gorico in Idrijo z
odhodom dne 18. marca sprejemajo V6e biljetarne Putnika samo do 11. marca t. 1.
—	Najnovejši uspehi znanstvenega dela v laboratorijih so dokazali važno vlogo razkrajajočih sredstev pri pranju. Med temi raziskavami so bile proučene lastnosti mnogih zanimivih snovi, ki bi sc dale uporabiti za okrepitev razkrajaiočcga učinka odličnega mila. Ugotovljeno je, da uporaba sredstev za obelitev ne odgovarja stvarnemu cilju, ker ne razkraja nesnage v perilu, nego ji samo vzame barvo. Prava, dobro izbrana razkrajajoča sredstva pa zvišajo učinek mila za čiščenje. V Al-bus terpentinovem milu je posebno važen terpen-tin, ki ima posebno moč za razkrajanje nesnage, a napravi poleg tega perilo tudi prijetno duhteče. Albus terpentinovo milo je zaradi tega idealno sredstvo za pranje.
—	Iz Zveze šoferjev Dravske banovine v Ljubljani. Članstvo imenovane Zveze šoferjev ima svoj XVII. redni letni občni zbor dne 4. marca 1939 ob pol 8 zvečer v salonu restavracije »Pri levu«, Ljubljana, Gosposvetska cesta.
—	Slovenska šahovska zveza bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 5. marca ob 10 dopoldne v igralnici hotela »Orel« (III. nadstr.) v Mariboru. Istotam bo popoldne medmestna tekma na 12 deskah Ljubljana:Maribor.
veliko množino sena in še dve gospodarski zgradbi. Požar je bil lako velik, da so ga videli v Banja Luko, čeprav je Karanovac oddaljen 12 km. Škodo cenijo na 200.000 din, bo pa gotovo večja, ker se še ne ve, koliko in kakšnega trgovskega blaga je zgorelo. Poslopja so bila zavarovana, ker pa Gazič že delj časa ni plačal premije, ne Ik> dobil nič zavarovalnine. Ogenj je bil podtaknjen. Zanimivo je, da je pri Gaziču v zadnjih 20 letih' sedaj že šestič gorelo.
*	Mati streljala na sina. V Veljunu pri Kar-lovcu 6ta se sprla 27-letni Miloš Davidovič in njegova mati Anka. Med prepirom je mati zagrabila pištolo in ustrelila na sina. Zadela ga je v levi bok in so morali sina zaradi hude poškodbe prepeljati v bolnišnico.
*	Veliko pozornost med trgovskimi krogi v Somboru je izzvala aretacija 30-letnega Pavla Mandla, sina ugledne soml>orske trgovske družine. Po daljši odsotnosti se je Mandl spet vrnil v Sombor in je bil dobrodošel gost v trgovskih družinah. Te dni pa je bil nenadoma aretiran na podlagi tiralice sarajevske policije, ker je v Sarajevu zagrešil več goljufij. Mandla so prepeljali v Sarajevo.
*	Zločin pijanega prostovoljca. V Senti se je odigrala strašna družinska žaloigra. Andrija Goj-kov, 4G-letni prostovoljec, je prišel pijan domov in se spri z žensko, s katero živi v divjem zakonu. Zgrabil je nož in z njim trikrat sunil svojo pri-ležnico v vrat. Ženska se je zrtidila vsa krvava na tla, Gojkov pa jo je hotel še naprej obdelovati z nožem. Priskočila je njena 23-letna hčerka, pa je Gokov tudi njo zabodel z nožem v prsa, da se je zgrudila poleg matere. Obe so prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da za mater ni rešitve, hčerka pa l>o verjetno ostala pri življenju. Gojkova so zaprli.
*	Atlctka — žrtev ženitvenega sleparja. V Zagrebu nastopa zadnji čas atletka Carola van Lier (Marija Osvaldič) in trga verige, grize steklo. se da [»voziti od avtomobila itd. Spoznala se je z nekim Milivojem Maričičem, ki se ji je zelo dopadel. Kmalu sta sklenila, da se l>osta poročila. Za stroške poroke si je Maričič »izposodil« od svoje neveste 600 din. Nevesta je dala denar, toda od tega dne ni bilo Milivoja nič več blizu. Carola je čakala nekaj dni, ko pa od Milivoja ni bilo ne duha ne sluha, je šla na policijo in tam naznanila nezvestega ženina.
*	Žalosten konec štiričlanske družine. Družina Uskokoviča iz vasi Dapčeviča pri Virovitici ie v osmih dneh čisto izumrla. Prva žrtev je bila hči Jelena, ki jo je pred nekaj dnevi iz ljubosumnosti zaklal neki fant, kar je plesala z drugim mladeničem. Družina še ni prebolela tega udarca, že je sledil drugi. Oče Uskokovič je bil lovski čuvaj in je šel v gozd, da bi izsledil divje lovce, ki so se zadnji čas pojavljali v okolici. V nekem grmu je zaslišal sumljivo lomljenje vej. Zaklicnl je neznancu, naj gre iz grma, sicer bo streljal. Ker je neznanec začel bežati, mu je Uskokovič zaklical: Stoj! in ker 6e ni ustavil, je ustrelil. Ko je Uskokovič prihitel h grmu. je našel v mlaki krvi svojega lastnega sina. To ga je tako prevzelo, da je ponovno nabasal puško in se ustrelil v glavo. Ko so trupli očeta in sina pripeljal' domov, je nesrečna žena in mati izpila v obupu raztopleno kameno sodo. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je kmalu nato izdihnila. — Tako je^v osmih dneh na žalosten način izumrla vsa družina.
*	Deset novih bolnišnic in 47 novih šol v vrbaski banovini. Za 6. marca je sklican banski svet vrbaske banovine. Novi banovinski proračun znaša 39,625.257 din in je za 703.294 din manjši od sedanjega. Zmanjšani so izredni izdatki, medtem ko so redni povečani za 1.082.587 din. Proračun za socialno politiko in narodno zdravje je povečan zaradi otvoritve desetih novih bolnišnic, ki so že zgrajene. Nadalje bo odprtih tudi večje šlevilo ljudskih šol, ki se še grade. Za te šole je namenjenih 5 milij. din. Gradijo 47 šolskih poslopij. Banovina bo ustanovila tudi nekaj novih ženskih obrtnih šol.
*	Samomor zdravnika. Iz Kotora poročajo: Zdravnik dr. Anton Stor, specialist za ušesne in nosne l>olezni, se je v nekem gozdu pri Tivtu ustrelil. Truplo je naslednji dan našla neka pa-slirica. Dr. Stor je bil star šele 40 let in zapušča vdovo in 10-lelnega sina. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
Anekdota
»Ljubi Ivan, ostani vendar še nekoliko časa pri meni.«
»Ne gre. ljuba moja. Življenje bi dal za to, če bi mogel še ostati pri tebi, pa je nemogoče.«
»Kako nemogoče?«
»Nocoj imamo klubov večer in vsak, ki pride prepozno, mora plačati 5 dinarjev kazni.€
Ljubljana, 2. marca
Radio Ljubljana
Četrtek, 2. marca: 12 Zvezde pojo (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Dvospevi in samospevi ob spremljevanju klavirja. Pojeta: ga. Dragica Sokova in gdč. Štefka Koren-čanova — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje Zveze Sokola kr. Jugoslavije — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pevski zbor »Ljubljana«, dirigent: Sr. Koporc — 20.45 Slovanska glasba (Radijski orkester)— 22 Napovedi, poročila — 22.15 Originalna švicarska godba (bratie Malenšck),
Drugi programi
Četrtek, 2. marca: Belgrad-Zagreb: 20 Humor, 21 Operni odlomki — Praga: 20.30 Smetanov večer — Sofija: 18.30 Smetanove skladbe, 19.30 Orkestralni koncert — Varšava: 19 Zabavna glasba, 21 Igra, 23.05 Narodna glasba — Budimpešta: 19.05 Ciganski orkester, 21.10 Caldernova drama »Življenje — sen«, 22 Operni orkester, 23.15 Jazz — Trst-Milan: 17.15 Pianino. 21 Igra, 21.35 Kitara, 22.20 Simfonična glasba — Rim-Bari: 21 Opera »L'AigIon« — Dunaj-Berlin: 20.10 Plesni večer — Vratislava: 20.10 Gršinerjeve skladbe — Lipsko: 20.10 Vojaški večer — Monakovo: 19.15 Operetni koncert — Strasbourg: 20.15 Vesel narodni večer, 21 Pihala, 22 Pevski koncert.
Cerkveni vestnik
Dvanajskrat na leto se povrne prvi petek, dan, ki je posvečen češčenju pres. Srca Jezusovega. Med odlične prvake te pobožnosti prištevamo nočne častilce, ki se zvrste vsako noč pred prvim pelkom v ljubljanski stolnici in uro za uro glasno molijo pred Jezusom v monštranci, ki je izpostavljena na velikem oltarju. Naši dobri možje in fantje bodo tudi v noči od 2. do 3. marca izpolnili z glasno molitvijo vse ure od devetih zvečer do štirih zjutraj iz knjige »Večna molitev« — (ura šesta in deveta). — Ob tej priliki izraža vodstvo dvojno željo: Naj se ojunači vsaj dobra desetorica onih gospodov, mož in fantov, ki v lepem številu zasedejo klopi pri urah pred polnočjo, naj prestavijo svojo pobožnost na ure po polnoči, ko je včasih tako bridka samota, dn jc komaj še mogoča skupna in glasna molitev. Zgodilo se je, da so bili od ene do dveh žc samo trije molilci. In vendar je Najsvetejše ves čas izpostavljeno. — Ali bi se ne dalo doseči, da bi se k tej prelepi stražarski pobožnosti pridružili še novi častilci? Sai je vendar v Ljubljani toliko dobrih moških oseb, ki čez dan nimajo posebnega in ne napornega dela, pa jih ne bo posebno motilo in oviralo, če bi eno nočno uro na mesec žrtvovali pred vsakim prvim petkom iz ljubezni do božjega Zveličarja v 6V. R. T. Samo želeti je treba, pa človek dobi veselje in pogum, ko se zaveda, da je taka žrtev Jezusu posebno ljuba in da bo nočnemu častilcu ta pobožnost na zadnjo uro v posebno tolažbo. — Število onih starejših stražarjev, ki so se od začetka priglasili za to zadoščrvnlno pobožnost, že peša. Zdaj umrje eden, zdaj oboli drugi — naraščaja in nadomestila pa tako malo! Prosimo torrij: Možje in fantje, gospo.die! Pridite v naš zbor vsaj ob urah pred polnočjo. Starejši častilci naj bi se pa pomaknili na višjo stopnjo in prevzeli popolnočne ure!
Prireditve in zabave
Za Mrakovo tragedijo »Grohar«, ki jo uprizori Mrakova skupina v petek, 3. marca v Frančiškanski dvorani, si takoj nabavite vstopnice v »Pax et bonum« v frančiškanskem prehodu.
Predavanja
0 velehradski ideji (o pomenu Velehrada za stike med Čehi. Slovaki in južnimi Slovani) bo predavanje ob 20.15 v okviru Jugosl.-češkoslov. lige in Slovanskega kluba v prenovljeni verandni dvorani hotela »Union«. Vabljeni vsi. Vstop prost!
Bežigrajsko prosvetno društvo ima svoj VIII. prosvetni večer v četrtek, dne 2. marca 1939 ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Maj-ccn na Tyrševi cesti). Predava prof. g. dr. Vinko Sarabon o temi: Kitajska in Japonska.
Izpopolnjevanje našega železniškega prometa. O tem bo predaval v petek zvečer ob 8 v glasbeni dvorani »Sloge« (Ljubljanski dvor. vhod iz Pražakove ulice) sv. drž. žel. g. inž. St. Roglič. Vstop prost!
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-Vič priredi drevi ob 19.30 v telovadnici šole predavanje o vinski trti in breskvah. Predava priznani strokovnjak g. Josip Štrekelj. Vstop prosi!
Sestanki
Fantovski odsek Sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek s predavanjem g. Perniška.
Dekliški krožek Ljubljana-mesto. Drevi ob 8 bo redni sestanek našega krožka v Vzajemni zavarovalnici v sobi »Doma dijakinj«. Pridite vse, ker se imamo mnogo važnega pogovoriti.
Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani bo imel drevi ob 6 svoj redni letni občni zbor v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cest;
Lekarne
Nončno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20. in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
»■vtJfflHHUKtV
Zgradite slovenski katoliški posveti centralo »Slovenski dom«!
■ SaprnniiS. to ste potrpežljivi! Tri ure vas že gledam, pa še niste nič ujeli 1