St. 149 riitiiia flafua ihIhIbI Omu camatitn ta nM 25. lunlja 1925. Posamezna ItevUka 20 cent. utnik l UvKOiii pondeljek, vsak i Kstikefr St. 20, L »adstropj«. Do«is: pi»vM a« ne sprejemajo, Prot ¥. Pere- — hma\a* tiskanu ,naii aa mw«c L 7.—. 3 mesece L^ i&wBcmslvo meaećao 5 lir — tili* 32.— in ----«/.—» va i» uprav« St 11-57. cTOINOST PosanezBe ftevilke ▼ Trata in okolici po 20 cent. — Ogasi ce računajo y, Sio>ko«ti aae kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in cfcrtnikov mm po 40 cent l/lian hi1 i zahvale, poctafllc« im vabila po L 1.—, ogla« denar nit zavodov u, po L 2.__Mali ogla« po 20 ceat beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi oaroćnioa ia reklamacije se požiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, SV. FraaćiSka Asiikega ttev. 20. I. aad. — Teleioa uredništva in uprave 11-67.' Javni tisk in . njegovi izrastki Mi Jugosloveni v Julijski Krajini smole snajhen dernek svoje etnične ^upnosta ,Terau primerno skromno je tudi nas caso pisje. Radi tega pa ne smemo mishu, da IzT nas vprašanje tiska mma svoje po inembnosti. Ravno zato, ker smo majhni in iibki kcT moramo zato >s svojimi razpoložljivimi silami varčevati kar najbolj, oziroma jih porabljati umno in smolreno ravno zato je za nas velevažno vprašanje, kakšno je naše časopisje, kako nasi novinarji vršijo svojo nalogo, da čim uspešneje koristijo stvari, ki naj Ji služijo. Odgovor na to vprašanje — kar odkrito bodi novodano — ni razveseljiv in nadebuden. i - a _.»;„ii___4 1 ru> nrimerc marveč znan borec za svobodo tistem I poročal o glarvnih določbah novega tiakov-Uporazumu z Moskvo o^brS Ravno zato, ker hoče, da se ta najvišja nega zakona. , . . francoski metrski P^tfkomnSuUčS pridobitev sodobnega demokratičnega živ- V smislu določb novega zakona je tisk brzojavko^* ,*> ljenja ohrani čista in neskaljena, da bi svoboden, toda ta svoWa ne pomenja, da poslanec Doriot načelniku Rrfuror m f vredno služila svojim vzvišenim nalogam, se nikomur ni treba zagovarjati zajmo, se smatra ko* čm J^^S^^SL^ ravno zato hoče da se nje grdi izrastki kar je objavil potom tiska. S svobodni« ostra kampanjo komunističnega gWla uduHjolndamtagm^vTzrlTiz tel^ rZražaajem^Unaj se utvari prosta kri- «Humamte» ^ v prid L!iE^JL J* rl^lo- tika delovanja vsake javne ustanolve m sovražniku. Pamleve je naštel ra-zne incir vsakega javnega delavca. Toda kritika mora biti objektivna. Vsaka ne»fejekbvnai kritika s katero se kršijo upravičeni interesi države, družbe ali poedmcev, je v vanja. Dr. Wengraf je nastopil sicer proti umazanim zlorabam tiska s posebnim ozt-rom na Avstrijo. Z globokim obžalovanjem pa morama ugotoviti, da njegova izvajanja veljajo tudi za razmere v našem taboru. Nada in želja, ki jo dr. Wengrai izraža v ovojih zaključnih besedah, naj bodo v opomin tudi vsem pri nas, ki želijo, da se naše javno življenje, kolikor je odvisno od delovanja tiska, navede v zdravo smer! To zahtevajo neodklonljivo življenjske koristi, posebno tudi čast in 1 ' v . ______» '__i__i_::x 4..Ai rnA Ravno te dni divljamo žalosti^ prunere £ ^ naroda, in slednjič tudi ugled za to. V Trstu izhajajoči ePucki Prijatelji ^ * —* jcTlist, ki je," ali ki naj bi bil borec za na-j tiska samega rodne, kulturne in gospodarske konsu Zvišanje obrestne mere za vloge pri Hrvatov Istre, in je baje zastopnik strogo - - krščanskih načel, torej načel medsebojne ljubezni in spraivljivosti. A kako vrši v res ' " * o m vzvišeno nalogo? lako, dć nas je 'v imenu novinarskega stanu — niči to lepo m vzvišeno nalogo? Tako, da menu ------ , ~ M . . sramJ V svojih borbah m polemikah, ki naj bi veljale samo idejam in načelom in ki naj bi pred vsem služile vkupntm interesom naroda v njegovem prežalostnem položaju in ogroženem narodnem cbstanku, prinaša ta list najogabnejše osebne napade na drurt.omišl;enike iste krvi m tudi na lastne slaaovske tovariše — napade, ki so včasih prav blizu namenu denuncijacije pred drugorodci; vlači v politično m strankarsko borbo družinske razmere: kaj da n. pr. dela žena tega ali onega, kaka je sestra, kaka hči! Le dva knčeca primera Svojedobno je ta list skušal metati senco na čast in dobro ime ženskih članov enega naših tržaških narodnih javnihi delavcev. Nič manjše hudobije m zagrešil te dni. Pripovedoval je, kako da žena nekega znanega odličnega narodnega borca v Istri ne pušča moža samega iz hiše -ter da ga vedno spremlja. Tu je jasen peklenski namen: svet naj bi mislil Bog ve kaj nečastnega o njem, ki ga pa globoko spoštuje, kdor ga pozna. Res je, da ga zena testo1 spremlja. Toda le zato, ker je moz kratkoviden do skrajnosti in se zato zena boji da bi se mu pripetila kaka nezgoda. Take metode in Laka sredstva v političnem boju pač niso v skladu z naukom Odrešenika: ljubite tsvojega bližnjega m blagi bodite tudi napram nasprotnikom! To so izbruhi nekrščanskega, nečloveškega in nekulturnega osebnega sovraštva, ki se moramo zgražati nad njimi tem bolj, ker se ravno oni list ponaša, da je njegovo delovanje usmerjeno k uveljavljenju krščanskega duha v našem življenju. S Pra*-- Ličnimi dejanji pa ubija krščanska načela! tfiti naši najhujši drugorodni nasprotniki se emisijskih bankah RIM, 24. Finančni minister je izdal naredbo, ki pooblašča emisijske banke, da zvišajo dbrestno mero za vloge na tekoči račun tako-le: na Z% za zasebne vloge, na 31/2 ?o za vloge zavodov in moralnih bitij, na 4% za denarne zavesde in navadne posojilnice. Katoliški nacijonalci bodo morali iz vlade? RIM, 24. «L'Informatore della stampa* sporoča: Vsled sklepov fašistovskega kongresa se zagotavlja, da bo ministrski predsednik izvedel v najkrajšem času revizijo vlade. V tem slučaju bi izstopili iz i vlade vsi ministri in državni podtajniki, ki nimajo fašistovske izkaznice. Očividno gre tu za katoliške nacfjcoal-ce, ki so edini nefasisti v vladi. m\i Rilič Z9f*t pri krati« Kralj odpotoval na Bled — Zlat dem«r v Jugoslaviji BEOGRAD, 24. (Izv.) Danes ob 10. uri je kralj sprejel v avdijenci enega izmed najstarejših radikalom Aso Stanajeviča, ki je eden izmed najintimnejših Pašićevih in kraljevih svetovalcev. Pozneje je kralj spremi tudi Pavla Radića, ki je ostal na dvoru 20 minut. Nadalje so bili na dvoru ministri Gjuričić, Simonović in Trifunović, zvečer pa Svetozar Pribičević. Ob 19.20 se je »vsa kraljevska družina odpeljala na Bled. V Vinkovcih jo je pričakal romunski kraljevski par, ki potuje z njo na Bled, kjer ostane v gosteh do 28. t. m. Nato odpotuje romunski kraljevski par na zapad. Splošno domnevajo, da ne bo narodna skupščina odgodena pred 5. julija; do takrat bo odobrila zakonska načrta o tisku in dvanajstinah. Vesti o sj>orazumu med radikali in ra- tribuno. Komunistični poslanec je tedaf zagrabil polkovnika Picota za grlo, medtem ko je ta-ler ki je vojni pohabljenec, skušal z asemi svojimi silami pahniti koc muni stičnega govornika s tribune. Zbornični sluge so s« vrgli proti tribuni, Doriat je še vedno držal Picota za grlo. Le po nekolikem času se je posrečilo ločiti oba poslanca. nc poslužujejo v svojem tisku proti nam | ^^ ^ ^ y zadbjcm času zopet širi opozicijski tisk, se daners zanikajo. O _ " _ — * - - - t---— - ^ f i i /> 4i*oi takih sredstev tz zasebnega in družinskega življenja, ki bi bila sramotna tudi tedaj, če bi brla v iskladu z resnico. Spričo teh pojavov žurnalistične podivjanosti so nam ravno prav prišla izvajanja c*ra. Edmunda Neugrafa — enega najstarejših in najuglednejših nemških žumah-stov — v dunajski «Neue Freie Presse» pod naslovom iz roke. Dr. Wengraf zaključuje: «Mi staii žur-nalisti, ki ljubimo svoj poklic in ga vršimo častno, se nismo borili za tiskovno ■ svobodo z namenom, da tbi ta izvojevana dobrina cinikov in tolovajev postala družabna nadloga. Nadejam se, da se združijo izvedeni možje iz vseh strank, ki na-1 pravijo kotnec pohlepu^ po škandalih in revolverstvu, nc da bi Se tisku kratila svobodna poraba duievnega orožja! Take misli razvija star odličen žurna-4ist, ki ni nikak reakcionar ali n&zadnjak, Seja ministrskega sveta je trajala od 11. do 13. uTe. Na predlog finančnega ministra Stojadinoviča je ministrski svet sklenil, da se ves tuji denar prekuje v zlate dinarje. Stavili se bodo v promet napoleondori (po 20 zlatih dinarjev). Minister Radojevič je na seji sporočil, da je dal nalog železniškim uradnikom, da strogo izvajajo njegovo naredbo, s katero se dovoljuje 50% železniški popust vsem omm, ki potujejo na letovišče na Jadran in ostanejo tam višaj 15 dni. Pastcu gre na bolje BEOGRAD, 24. (Izv.) Vesti, da se je Pašićevo zdravstveno stanje poslabšalo, niso resnične. Ministrski predsednik ise počuti mnogo bolje in je danes konferiral s svojimi prijatelji in ministri. . REPRESAlija Jug. proti Bolg. Sporazom slede Železnih uru? toeien BEOGRAD, 24. (Izv.) Danes je bil podpisan v prostorih zunanjega ministrstva sporazum med Jugoslavijo in Romunio glede prometa pri Železnih vratih. Sporazum bo predložen mednarodni podonavski komisiji, ki prične zasedati te dni v Bratislavi, Jugoslovenski in romunski delegat, ki bi morala odpotovati danes v Bratislavo, odpotujeta šele v petek. Represalije JupMie prati Uganki Vidiranje bolgarskih potnih listov za Jugoslavijo ustavljeno BEOGRAD, 24. (Izv.) Takoj po atentatu v cerlcvi sv. Nedelje je sotfijska policija aretirala večje število jugoslovenskih državljanov, ker da so bili soudeleženi pri atentatu. Jugoslovenski poslanik v Sofiji se je interesira! za usodo aretirancev, a ni mogel diplomatskim potom ničesar zvedeti. Ker ni hotela sofijska vlada dati nškakih informacij o aretkamh, je jugoslovenska vlada naročila svojemu poslaniku v Sofiji, naj ustavi vidiranje bolgarskih potnih listov za Jugoslavijo. Vesti o drugih represakjah jugosloven-ske vlade niso točne. n Temeljne doiočbt b tiskooneto zakona v JaftosluriH Za članek ja t prvi vrsti odgovore« protislovju s kazenskim zakonom m je^ zloraba svobode tiska. Prava svoboda tiska se more negovati in zaščititi le v om držaji in družbi, ki Jasno formulira odgovornost za tiskovne delikte. Sankcije pa morajo zadeti le prave krivce. Tudi ako eo včasih stroge, morajo biti absolutno praivične. Dve načeli sta najvažne+si v vsakem dobrem tiiskovnem zakonu: sistem odgovornosti in jasnosti v determinaciji kazenskih dejanj, ki se lahko store s tiskom. Minister izvaja potem, da so zadevni zakoni v prečansrkih krajih veliko bolj strogi kot predležeči načrt tiskovnega zakona. Kolpoataža je prosta in ni vezana na kakršnokoli dovoljenje oblastev in se ne sme omejiti. Usvaja se le sistem prijave, kar je le v interesu izdajatelja. Minister govori potem o možnosti prepovedi lista in pravi, da zakon le ponavlja določbo ustave, ki predvideva slučaje, kdaj se more odnosno mora časopis prepovedati. Zakon predvideva prepoved lista le za sledeče delikte: žaljenje vladarja ali članov njegove rodbine, ali tujih državnih poglavarjev, ako se direktno ali indirektno poziva državljane, naj a silo iz-premenijo ustavo ali državne zakone, ako vsebuje tisko»Waa hudo žalitev javne morale in ako se s tiskom povzroča mržnja do drfave kot celote ali verski in plemenski razdori. Dr. Srskić navaja potem avstrijski, nemški in poljski tiskovni zakon "in veli, da predvideva predležeči zakonski načrt cenzuro le v primeru vc^ne. Nato prehaja govornik k odgovornosti in pravi, da je v tem pogledu več sistemov, v stvari pa so le trije: sistem odgovornosti po kazenskem zakoniku, takozvani belgijski sistem in sistem kaznovanja zanemarjanja dolžne pazljivosti. Navaja potem francoski, nemški in angleški tiskovni zakon in veli, da je v predmetni zakonski osnutek prevzeto načelo, da je v prvi vrsti odgovoren za objavljeni spis njego* pravi p»ec, potem so pa po vrsti naznačene poedine odgovorne osebe, ki so sodelovale pri natiskanem delu, za piscem urednik, izdajatelj, tiskar m razšir je valeč. Dr. Srskić je zatem govoril o odgovornem uredniku in rekel, da se kot tak smatra ona osebai, ki se v resnici bavi z uredniškim delom lista ali tiskovine. Odgovorni urednik mora biti naznačen v listu. Nadalje ne sme biti odgovorni urednik oseba, ki nima vpliva na smer časopisa ali odločitve, ali se objavi spis ali ne. Odgovorni urednik tudi ne sme biti narodni poslaaec. Vlada smatra, da ne more biti zato, ker uživa imuniteto in ne more odgovarjati za svoja dejanja, dokler ga ne izroči narodna skupščina. Minister preide nato na ono poglavje zakona, ki govori o kažnjivih dejanjih in obširno razpravlja oi njih. Z ozirom na hitrost, s katero se vsebina tiskovin in listov širi v jasnosti in zaradi nagle sugestivne moči tiska; v javnem mnenju se morajo krivci hitro izslediti in hitro soditi. Za slučaj, da se ta nujnost izigrava z nemarnostjo sodnikov ali drugih organov oblastev, so predvidene disciplinarne kazni. Burili pri u razpravi o Hi v francoski poslanski zbornici PARIZ, 24. Takoj po otvoritvi včerajšnje popoldanske seje poslanske zbornice, katere se je udeležil poleg ogromne množice občinstva tudi diplomatski zbor skoro polnoštevilno, je stopil na govorniško tribuno ministrski predsednik Painleve, ki je podal toli pričakovane ieja've o položaju na bojišču v Maroku. <.Skušalo se je — je rekel med drugim Painleve — vznemiriti družine vojakov, ki se borijo proti Rifancem, češ da ostajajo ranjenci brez potrefcne oskrbe. To pa ni res. Naši vojaki sta preskrbljeni z vsem potrebnim. Sklicujem se na vse naše tovariše, razen na eno skupino te zbornice, ter jih vprašam, če ne bi storili oni v našem položaju ravno tako. Ako bi tega ne storili, bi izbruhnila revolucija v Se- dente m stavke v pristaniščih ter posle- 4----------------... dice, ki so jih radi tega trpeli, transporti; Medtem so se še drugi komunistični čet v Maroko. Prebral je še med splošnim: poslanci vrgli v emicikl, kjer je prišlo do zgražanjem zbornice članek poslanca ljute borbe s posameznimi poslanci vladne ubežnika Martyja, ki poziva francoske vojake, da naj objamejo vojake-sofvražnike. Poziv na socijaliste večine, dokler se ni slugom posrečilo vzpostaviti mir med njimi. Nato sta govo> rila Herriot in Picot, ki je priznal, da je , • t* * i i - II • izjvršil nedopustno dejanje. S tem je bil bi Mo v kaki drugi ™ incident poravnan in Doriot se je povrnil je Pamleve mislil Rusijo vem prav tribuno medtem ko so komunisti vzkli- dobro, da bi že bde vzete energične mere ^ proti takemu pocenjanju. Vlada bo nare- ' ' — d51a vso svojo dolžnost. V civiliziranih dr- Doriot je zatrdil, da bodo njegovi prijatelji nadaljevali s propagando med uro-zavan viaaa se prepričan,«, ^ ~ ^. . Marok in jc nastoPil proti mar-uklonrfi jusfaci, ki bo znala vtem trenutku^ . Abd £1 vsiliti svojo voljo. Obračam se na komu- Kjima 71 niste in jim pravim, da gre sedaj za borbo, * ' Glasovanie med svobodo in zatiranjem. Jbvropa, ki je , . .... „ . , , luč sveta, se ne bo pustila zatreti od bar-! ^a ponoćni se,i ki se je začela ob 21.30 barstev. Obračam se na one od naših pri- « ki 1® potekla bol, mirno ,e zbornica jateljev, ki zastopajo delavsko prebival- ^^ !vladi zaupnico s 510 glasovi pr ftvo Gotov sem, da ne boste zapustili v 30 ter s tem z ogromno večino odobril« tem trenotku vlade vi Mar^uet in vi Bon- ^jeno politiko v Maroku. cour, sinovi Jauresa». Vft Vodja atentatorjev na kralja Borisa ubit Govoru mimstrskega predsednika je, sledil aplavz. Po polurnem odmoru se je , ^ . .. ' , , , ' Lia nada H evala kTse ie začela razprava | bolgarski vojakov zadela na upormke, terem jc padel vodja upornikov Bone v; štirje drugi uporniki so zbežali. Uporniki so pustili na licu mesta daljnogled, ki je bil odnesen s kraljevega avtomobila po atentatu, več dokumentov naravoslovca Ilčeva, ki je bil umorjen med Berthona, «Smo z rusko revolucijo — je vzkliknil Doriot — proti vaši zapadni civilizaciji ter trdimo, da je le ena — razredna — vojna, ki more onemogočiti v bodočnosti vsako vojno med narodih. V tem trenotku se je dvignil polkovnik Picot raz svojega prostora ter se znašel nakrat na govorniški tribuni. Z roko }e napadom, in en dežni plašč. Vojaštvo zadal Doriotu znamenje, da naj takoj zapusti | sleduje upornike. __ DNEVNE VEST3 Glavne določbe novega zakona s tisku pr. sam Zinovjev napisal v »Ruskem pravu* obširen članek pod naslovom *iJovodom položaja v čehoslovaški komunistični strankiv katerem po svojem mišljenju označuje danas-Zakoci o tisku ki ga je odobrila poslan- njo krizo v čehoslovašk! komunistični strarki ska zbornica preteklo soboto, določa'ter riše perspektivo, ki jo ima pred seboj ko-predvsem, da ne morejo biti odgovorni etično gibanje v Cehoslovaškr Zinovjev p , .. . , , „i.___• • i začenja svoj cianek, omen a;oč ncdavn2 seje uredniki listov ne senatorji ne poslanci Jeksekutive komunistične internacijonale, da more višji državni pravdnik pravic^ kL jc prctreiaia poiožaj komunistične stranke odreči, oziroma preklicati priznanje kot r>-----i.- i -. - , . , i odgovornega urednika vsakomur, kdor je bil dvakrat obsojen radi tiskovnih zločinov. Sodnemu oblastvu se morajo naznar Ponavlja želje, ki so bile izrečene na teh konferencah. V sporu č«;hoslo\aških komunis-tov se mora najti taka rešitev, k! bi enkrat za vselej ozdravila komunistično stranko na Ceniti osebni podatki o vseh lastnikih listov hoslovaškem ter jo ohranila za bodočnost kot BEOGRAD, 24. Na včerajšnji ac« sekcije za tiskovni zakon je minister Srskić in tudi njihovi naslovi. Lastniki listov so skupno civilno odgovorni obenem s tiskarjem in izdajateljem za plačilo glob, na katere se obsodi odgovorni urednik radi prestopkov ^potom tiska. Tiskarna lista tvori jamstvo za plačlio svat dolgovanih v1 zvezi z izrečenimi obsodbami. Za določitev kavcije, ki se ima položiti kot jamstvo za tiskarniške stroje, je pristojen predsednik tribunala, v katerega področju se list tiska. Novi tiskovni zakon predvideva dalje u-stanovitev časnikarskih zbornic, ki bodo imele svoj sedež v mestih, kjer -se nahajajo prizivna sodišča. Zbornice sestavijo sezname, katere predložijo pisarnicam prizivnih sodišč. Vršenje časnikarskega poklica bo dovoljeno le tistim, ki bodo vpisani v omenjene sezname. Način vipiso-vanja v sezname časnikarjev se določi s posebnim pravilnikom. Kakor se doznava, je izjavil minister za notranje stvari Federzoni, da bo izdan ta pravilnik po - posvetovanju zastopnikov časnikarskega stanu. Neumestno zgraianje Nedeljska številka vldemskega «Gior-nale del Frfculi* prinaša na prvem mestu med videmsko kroniko suho vest o tem, kako so glasovali v r:mski zbornici poslanci julijskega volilnega okrožja za zakonski načrt, ki daje vladi možnost poljubno odpuščati iz službe državno uradništvo do konca 1. 1926. Po poročilu videmskega fašistovskega lista so glasovali «za» vsi julijski faši&tovski poslanci, «p*oti» pa poslanec dr. WHfan. Suha vest na uvodnem mestu videmske kronike mora vzbuditi v vsakem čitatelju strajiko proletarskih mas. Zinovjev pripominja, da se je mojjla v Moskvi najti povoljna reš te"v. Dokaz za to da je delovanje Bubnikovo, ki jo po navod lu Moskve po pravici izključen iz stranke. Bubnik je ustanovil vel k dnevnik ter napovedal komunistični stranki bo'-bo — ne na življenje, ampak na smrt. Bubn k daje svojim pristašem v vrstah čehoslovaške komunistične stranke navodila, naj ne izstopajo iz nje, marveč naj ustanavljajo v nji tajne frakcije ter izzovejo notranje razsulo stranke. Sedaj Je nastopil — meni Zinovjev — čas, ko za komunistično stranko v Ćehoslovaški niso toliko nevarni 1 kvidatorji izven nje, extra muros, kolikor likvidatorji, ki so še intra muros, to je, ljudje, ki so ostali v stranki, da bi povzročili nje notranji razpad. Dogodki so pokazali, da * tu ne gre za Bubnika in družbo: Borba se mora izvesti do kraja. L kvidatorsko gniiav je treba izrezati do korena. Zinovjev izreka svoje trdno uverjenje, da bo komunistična stranka še le sedaj očiščena od likvidatorskih elementov ter da se resno izvede nje boljševizacija; Naj se ne misli, da bi odstranitev vse likvida-torske vrste oslabila stranko. «Ako od izvest-ne veličine odbijemo negativno veličino, ne nastane zmanjšanje, marveč povečanje te veličine*. Cim se čehoslovaška komunistična stranka osvobodi cd likvidatorjev, bo šla hitro napram novim uspehom. Še le tedaj more poslati v večji meri velika stranka čehoslova-škega proletari ata. V koliko so Zinovjevova napovedovanja točna, se za sedaj še ne more reči. Dejstvo ;e pa. da se je ravno na zadnjih sejah komunističnih pokrajinskih organizacij, kier so odločali o pozitivnem ali negativnem odnošaju napram političnemu birou in o smernicah komunistične internacijonale, mestoma dobra polovica pristašev izrekla proti borbi z Bubnikom in proti dosedanji taktiki. Tako je na veliki pokrajinski konferenc v Nymburku za resolucijo, predloženo od pristašev političnega biroa, ki vodi danes vsevkupno komunistično politiko v Če-hoslovašfki, glasovalo 52 oseb, proti pa 49! Po- ni mogel niti smel glasovati drugače kot proti. To pa iz zelo enostavnega razloga. Mar nismo imeli v osvobojenih krajih sedanjemu zakonu skoraj za las podoben odlok, potom katerega verni "Afriki "in bi se cela prebivalstvaj i? bila odpuščena iz službe ogromna večina r državnih uradnikov slovenske narodnosti? In po teh bridkih skušnjah, se drzne videmski list če zgražati, če je slovanski poslanec dr. Wilfan glasoval proti sprejetju zakona, ki nudi vladi možnost odpustiti iz službe še ono peščico državnih uradnikov slovenske narodnosti, katerim so prizanesli prejšnji odloki! Prav res ne vemo, ali je to zloba ali neumnost! domne»vo, kakor da b: hotel videmski list reči: aGlejte, vsi naši poslanci so glasovali za zakon, Slovan in sovražnik Italije dr. Wilfan j temtakem zadobiva «likvidatorsko gibanje v pa proti!» Videmski list bi moral vedeti in čehoslovaški komunistični stranki vedno večri gotovo se tega tudi zaveda, da posl. Wilfan obseg. Glavarji v Moskvi teoretizirajo daije, prepustilo grozovitemu klaoiju «So tudi ljudje, ki nam očitajo, češ da se msmo hoteli pogajati z Abd E1 Krimom in da nismo storili ničesar za mir. Medtem pa moremo izjaviti, da zna Abd £1 Krim prav dobro za naše miroljubne namene, kakor dobivamo tudi na teden za tednom poročila o njegovem razpoloženju*. Tu je Painleve zatrdil, da je poseben odposlanec francoske vlade sporočil Abd E1 Krimu voljo Francije za sklenitev miru, in je psebraJ note, ki so bile odposlane vrhovnemu poveljniku vstašev v tem ozi-ru. Na pocfia£i dokumentov je Painlevć dokazal, da se je Abd E1 Krim odločil za borbo do skrajnega in da je ves zavzet oid upanja na zavzetje Fesa. Obžaloval je še, da se je mogla vlada prepričati o propagandi, ki jo razvija za Abd £1 Krima fran-____________________________ coska komunistična sekcija v popolnem pozornost čehoslovaškim stvarem. Tako je a Ztaiflev 8 nameni v čehosiovoškl komunistični stranki Agencija «Ceps» javlja: Dolgotrajna kriza ,v ćehoslovaški komunistični stranki in vedno ostrejia borba Bubnlkovih pristašev proti političnemu biro-u in Moskvi sta izzvali veliko pozornost ne samo v domaČih političnih krogih, marveč tudi v središču komunističnega gibanja — v Moskvi. Sedanji spopadi opozicije z zvestim moskovskim krilom, ki so prišli do izraza posebno na sejah organizacij v severovzhodni Češki in Moravski, so primorali moskovske voditelje, da ponovno obračajo večjo stvari pa grearo!o: vse ali nič! Abd el Krim za pravico oarodov do sftDiooiUribe Južnoameriški dijaki v Buenos Airesu so ©ovabili slovitega vodjo vstaje Rrf-kabilov v :Waroku presti španskemu gospodstvu Abd e4 . Adria - Sparta 2*2. Adria je imela v nedeljo v posetih goriško nogometno četo Sparte^ katero so spremljale tudi bodoče hazenašice. Po trainingu poslednjih, ki je dokazal, da bo zavogia Sparta tudi v hazeni doseči lepe uspehe, kakor v nogometu, sta nastopil; na igrišču nogometni četi, ki sta pustili v gledalcih nabdjši vtis talko radi krasne tehnične igre, kakor tudi radi železne d sciplin« in resnično športnega obnašanja. Lepa formacija Sparte je zamogla podati publiki približno sliko «fair» igre in je izenačeval^ svoie tehniko z močjo lahk h Adrijašev, ki so, veseli kavalirskega nasprotnika, napenjali igro do momentov, v katerih je vsak športnik uži vitalnega pomena, lnamo več metod, od teh imam jaz par na razpolago. Pod «train;ng^> spada tudi pripravljanj telesa potom lahke atletike in sobne telovadbe. Pri tem naj se pazi, -da se nogometaš n-e približa utežim (težkim) in se ne vadi z alena-torji mišic. Vsaka vaja, ki zamore razvijati neprimerno eno stran mišičevja, ;e za nogo Iz triaSkega živlienia — Žalosten epilog nesreče z dvigalom. _ Tudi Serdoč podlegel poškodbam. Predvčerajšnjem smo poročali o strašni nesreči, ki ee je pripetili v pondeljek popoldne v ulici št. 5 ulice Donizzetli. kjer je 31-4etna služkinja Marija Medvcšček padla z električnega dvigala metaša škodljiva. Na boijše četudi najdolgo- 1 tcr potegnila za seboj tudi 62-letnega vratar-casnejše so proste vaje, pokleki (wippen) in ja Ivafla Sardeč. Pri tem sta oba zadobila ... . . . . . . . , zelo nevarne poškodbe; Medveščekova, ki si Nase boljše čete obstojajo iz elementov, j ■ tu vodi. Stanje nesrečnega, vratarja se- do sluti, zadoni strel in on mora vse moči pora- | ure. ^arneiše. V^raj popoldne Se je revež ' v - pncel bon ti s smrtjo ,ki ga je končno ob 18. v nasprotno' smer. Tudi ta vaja je ^elo naooma a trpljenja, toda resnično vneti «fotballerji» naj se ne j v času -ko jc Sardoč umiral, se je pričel straši o truda. Kolikokrat je ravno obrat odne- i premikat! izpred mrtvašnice mestne bolnišnice sel najlepše priložnosti shootiranja. Tudi skromen mrtvaški sprevod: peljali so k večne-navadno Zadnjič mi skakanj« se ne sme zanemarjati. ! počitku prvo žrtev tragičnega dogodka, _________A je Menon tožil, da nima sunka za ' Medveščekovo. Pogreba se jc udeležilo le udarec z glavo, in priznal, da ni nikdar rad pitlo število ljudi, večinoma znancev in so-telovadil in da je imel do skakanja vedno anti- rodnikov poko.n ce. patijo. To so vaje za takozvano «skatiranie», ' — Po aretaciji menjalnica rja Tavclia. — .a to ni dovolj. Igralec mora v tekmi vzdržati Kam so izginili vrednostni papirji? Včeraj smo 90 minut v stalnem g banju, skoro- vedno v ! poročali o premeten1 sleparski podjetnosti Adrija v lep napad, toda vratar Radinja parira otekanjem, najbol še krog igrišča, dokler se ne Egona Panfilli za kakih 260 000 lir. Policija in bramba odbije žogo zopet na sredino igri- fjzdrži predpisanih 90 minut brez posebne utru- , nadaljuje z vso vnemo preiskavo, predvsem šča (26. min.) Sparta preide kmalu v lep napad j jenosti. To je poirebno, kajti v tekmi se mišice j da ugotovi, kam so izginili po.v^ 5,eni vred-in prebije z lepim crossona vrata Adrije- Gol. ; veliko bolj napnejo rad.i večnega «skatirarja» nostni papigi. Toda do sedaj p< izvedbe niso (34. min.) Ij*ra oživi, Adrija ojači svoj napad ■ jn streljanja. in stisne Sparto v korner. Vatovec strelja -skoro vedno v aut. Toda intenzivno napadanje pred Pogorelčcvo hišo na Greti. Od 36 vpisanih dirkačev se jih je javilo pri odhodu 22. Zastopane so bile v velikem številu tržaška «Adrija», openska «Adrija», «Postoj-na» in «Va4». Našteti smo mogli tudi nekatere « proste ». Točno ob 8 30 je dal predsednik «Vala>» g. Stare znamenje za odbod in dolga pisana vrsta se je že pomikala z največjo brzino proti Kontov eiu. Za njo so se spustili motorikliati. komisarji, avto ki ga je djd na razpolago im vodil vedno požrtvovalni g. Puhalf z zdravnikom g. Dr. Hribemikom, g. Pcegarcem, komisarjem S. U., Dragotinom Pertotom, komisatiem «Vala» in kamijon, katerega so zasedli člani «Ad'rie», da spremljajo svoje dirkače na dolgi progi. Po prvem naporu, ki je že pustil posledice in zaznamuje drugi gol, ki b ga Nadaja lahko ubranil (44 min.) Polčas 2 :0 v prid. Sparti. Drugi polčas spravi Sparto koj v začetku v močan napad, katerega razbije Nadaja z izpadom in spravi Adrijo v lep kombiniran protinapad. Sparta zagreši -roko v kazenskem prostoru. (4. min.) Adrija, Četudi ima že v deficitu 2 gola, strelja kavalirsko ven. Sparta zopet v napadu, katerega razbije Skok na sreefigi igrišča z izredno močnim shootom, katerega zabrani šele Radinja tik pred vrati (6. min.) Napadanje Sparte je vedno hujše in Nadafa rešuje hladnokrvno ia lapo. Preveč predrzen je. Pri enem napadu odbije slabotno in ustvari tako skrajno zamotano pozicijo pred lastnimi vrati, v kateri so ista o-grožena neprestano cele tri minute. Sele Skok reši z mogočnim shootom in prenese Adrijo v napad, ki prebi'e branebo Sparte in preseneti Radinjo. Gol po zaslugi Košute II. in Počkaja. Podžgani od uspeha napadajo Adrijaši vedno močneje, toda Radinja je na svojem mestu in reši v 24. min. mogočen vpad- Meče se v nevarno igro n d-i*ie bi pritikalo L 3800 na naslo»v odpravnine. Prejeli pa ste od 1. maja 1924. do 31. av- pri slabc^h dirkač h, ,e drvela prva skupina gusla 1?24. L 2924 kot'plačo, ki >Pa V»| £^o^mT^ ^ ^ GabrQ" ni šla vec, Pn izpiacitvi.omenjene cd-, y Komnu d Volčičevo prodajalno, je--.. - . . ^ M . . pravnine je bila tore, odbita preplaćena dolotm m1tdcm. Kmahi po 9tl5 sta se p^a- sodmku prece-dela 2oga diy,a po sreduu igri-svota. Pridržan Vam bo tudi znesek vila lzaa vegala prva dva dirkača, i. s. Komar i f5a' lŽra yedno elektriaira. Menon stre-L 23.50 radi pomote pri obračunu. Ignacij (Postojna) in Milko Kalin (Val), a ž |l?a na prečnico, počasi se cel «team>> spravi na Tamištro. njima še vedno nepretrgana prva skupina. Po golov co Sparte in Menon i^e lepo priliko, ktatkem bsju ie prestrige! medcilj Kalin in si ' da prebije z lepnn strelom vAngic vrata Spar-tako pr boril dar Komencev (Krasna Ustnica in !'te i32 ) Izenačenj oživi obe četi m napad V priučenje tehničnega igranja posamezn ka bi tu nasvetoval način, ki je pri nas na splošno še popolnoma nepoznan, in to tudi pri naših sodržavljanih. To je takozvana igra s senco. Ta način spravi gledalca do prisrčnega smeha in igralec se zdi sam sebi smešen. De>tvo pa je, da je ta način ustvaril najboljše nogometaše. Seveda zamore to metodo uporabiti le igralec ki ima žogo že popolnoma v oblasti, 'kajti ta imele posebnega uspeha. Pri preiskavi v menjalnici Tavelle so varno&tni organi zaplenili le neznatno število vrednostnih papirjev in par tisoč lir v golov ni; nekaj PanFllijevih del-n c so našli pri menjalničarjih Jadros in Scopi-nich, toda vsega skupaj le za kakih 50 000 lir vrednosti. O osta'Ah delnicah, katerih vrednost znaša nad 200.000 lir, ni še znano, kako jih je Tavella porabil in razpečal ker menjalničar do sedaj ni podal v tem oziru nikakih točnih način pripravljanja "mišic zahteva že zadostno j P*)««" ^ f* je razpečal v rutino. Igralec (sam) ima pred seboj žogo, ka- : drugih mest h Itali«, mogoče tid, v mozem-tere ne sme izpuščati, kakor le, ako se mu f™- «to so poizvedbe zelo težavne ;vseka-zdijo dolgi streli potrebni. Tu igra namreč ^or pa ,e gotovo da Panfilh ne bo dobil z fantazija igralca glavno vlogo. Domišljati si ^P3 sv^ega imetja, če ga bo sploh mora svoje nasprotnike v najboljših pozicijah dobl1 ^ ^ in jih prevarjati tpo tržaško «remenirati») z — Odmevi žHezmskte nesreče v Prestranku. žogo. To drvenje po igrišču z večnim skatira- j Včeraj zjutra; je bil prepeljan iz Posto ne v tu-n;em navideznim umikanjem. obrati na kajšnjo bolnišnico 27-Ietn: zavirač Josip Alte-desno in levo nazaj in na stran, ustvaria sina, ki je pretfvčcrai5n?im ponesrečil v Pre-najboljše elemente. Tehnične komisiie naj bi , stranku. Kakor smo poročali, so predvčeraj-določale obliftatc ričn o ^^okaLio"takorin četaVki se" jih bo popri- be. Prepeljali so ga najprej v postojnsko boljela j'h bo rfojila gotovo še naprej. Posebno Rišnico a ker so niegove poškodbe zeJo tez«e, napadalne vrste naj bi le vrste urjenja ne zane- so ga morali prepePati v Trst. kjer se bo mo- — Ravnateljstvu državnih železnic v Trstu. Iz občinstva nam pišejo: V soboto* sem stal pred blagajno na pttustam Sv. novčarka) | Adrije, ki ima to posebnom, da igra zadnje - v , „ , - __ i m nute vsake tekme z nenadkriljivim elanom, Takoj za Komnom gre pot navzdol m po 1 »=»«• ' ,__1 j__.__*T Lucija-Tolmin že 20 minut pred odhodom j kratki in ne ravno naporni rebri sledi klanec , ^arto^e ^ta^k™« kakega vlaka in vstopiti sem moral - brez listka, protiRihemberku, k. so ga prevozili d«kač, I ^^ k0necXztlUt2^' & in to iz enostavnega razloga, ker mi ^ i ^ ^ ^^ skupina Aozi | Sodil je g, Braier. Krasen s^k, ki uživa službujoči uradnik ni hotel dati, čeravno j koa^o]Q y D^rgu ;n tudi napoVna reber simpatije vs*b športnikov, je tudi na tej tekmi sem mu ponudil že prešteti oenar m kl]ub proti Batujam ni zredčila prvih vrst. Bližal s^ zadovoljil v^se. temo. da je manjkalo še par minut do odhoda vlaka. Povedal sem to postajenačeT-niku, ki je stal pri vlaku, a odgovoril mi je, da mi ne more pomagati, čeravno bi prav lahko posredoval. Pomagal mi je pa brž na Vtis lep, popoln. Resnično prijateljsko raz- _ 1 ^ »__L!__m^JoIIa^iIa 4 ii/i i rwt 4 o'tf m i hipu spust«; proti čil',.. V zadnjem trenutku i«« družabnost «'f«» V^1" i* poi^nil vso silo Milrvoi Pertot (Val) in si , »* «»»!« z;>sedi' k' ph Ie priboril dar Aidov«v. Za dobrih 5e«t kaome- odpeljala v G-onco^ drug način, še se ni premikaj vlak _ in e dokazano, da to ne more ah noče zadeve — boj med Budihno (Adria) in Perovškom (Val). Zmagal je za dobrega pol kolesa Budihna. Od tu naprei so začeli hujši napori. Na rebri iz Manč proti Podragi se je začela prva Skupina redč'tt, a reber skozi Rašo proti Kobdilja je zahtevala novih žrtev. Prva skupina je štela še Ba:ca, Pertota, Budihno, Perovška in pay drugih. Proti Koprivi m Dtrtovljam sta vozila že sama Ba;c (Postojna) in Pertot ter si menjavala vodstvo.za nj!ma pa, kakih 500 me- Sparta bo brezdvomno dosegla kot ena prvih čet v naši športni organizaciji resnično «faLr» igro. urediti, jo rzročam našim poslancem. — Premenjava bakrenega drobiža. Tukajšnja kr. prefektura sporoča. V nasprotju s tem, kar je bilo do sedaj obznanjeno, se sporoča, da je rok za premenjavo bakrenega drobiža po 5 in 10 stotink starega kova podaljšan do 31. julija 1925. Prcmen-iava se lahko opravi pri glavni la-kladn ci, pri njenih pokrajinskih in kolonijalnih podružnicah, pri finančnih računovodstvih in pri poštnih in železnišk h uradih do 31. julija t. 1. — Pcasoilo. Prejšnji četrtek je prinesla *Edinost» vest, da je- bil pretepen od fašistov Josip Ščuka in zadob l poškodbe po obrazu, ozdravljive š=ele tekom desetih dni. Ker misij, jo nekateri, da se je to pripetilo dr. Josipu ščuki, odvetniku v Tolminu, pojasnjuj enw pjejšnjo vest v toliko, da je bil ranjen, Josip Ščuka, trgovski potnik iz^ Gorice. Enakost im?-na in priimka je povzročila zamenjavo oseh-Ugotavljamo, da je g. odvetnik popolnoma zdrav, kagr bo razveselilo gotovo vse one, ki so se od blizu in daleč zanimali za potek njego^ vega zdravljena-. V zvezi z napadom na g. Josipa Ščuko sta bila aretirana neki Gino Grillo in neki La«v-berto Corini. Glasom ovadbe je glavni krivec napada Corini. — Spiovitev nore ladje ▼ Tržič«. V tržiiki ladjedelnici so včeraj predpoldne spustili v morje panrik «S3via Tripkovich«, ki je bil zgrajen za tržaško D- Tripcovich & Comp Novi parnik je namenjen za prevažanje bla-:ga; zgrajen je po istem načrtu in v isti velikosti kakor nedavno za isto družbo dograjena parnika «Giovmezza» in «Fanny Brunner?. Spkrvitev, kateri je prisostvovalo precejšnje število tržaških brodoiaatn»kov in drugih o«eb-; Bosti, je srečno potekla. Kumica novi ladja je CiHa gospa Silvija Tripcovich. Pod Ko zapazi Milivoj, da je ostal sam, potegne z vso silo po rebri proti Dolu. Bliža se huda repen-taborska reber, zadnji napor dneva. Močno uprt na pedala suva MHivoj proti Repentabru. Še par korakov in haidi potem v divjem begu proti Opčinam, Pros>ku n Barkovljam. Kljub neprimerni uri čaka pri Pogorelcu nepregledna vrsta športnikov, med' katerimi smo zapazili dobro zastopan ženski spol- Vse je napeto čakalo, kdo se pokaže, prvi izza vogala pri stari trdnjavi. Čakanje je bilo kratko. Bela in črna maja, znak Vala, se pokaže na ovinku in se pomika z največjo brzino proti cilju. Še predno dospe na cilL zavre iz sto grl «2ivio M Živoj*. Svež, kakor da bi prišel s kratkega izleta, stopi Pertot s kolesa. Na mah obkoljen od svo/it tovarišev m prijateljev, ki mu čestitajo na lepem uspeha, a Valaiice mu izročijo krasen »opek. Vse stidka mlademu dirkaču roko. Pertot je prevozil 107 km dolgo progo v 3. urah, 42 min. in 30 sek. (29 km. na uro}. Tri minute za njim se pojavita na ovinku Budihna in Perovšek, slednji kakih 10 metrov za prvim. Publike precej, a n« dovolj. Kdaj bodo izginili predsodki? Supporters športni so vsklikali to izmenično obema četama, kar se rodko dogodi. __ S. Rebec. — M. D, P. Tr«U Športni odsek. Danes »večer ob 8.30 točno, se vrsi sestanek. Ker so važne točke na dnevnem redu, je potrebna navzočnost vseh -članovi — Vodstvo. FMlMMŠiodatioii Preidimo k nogometu samemu. O prav.lih igre kot take ne bom pisal, ker jih danes pozna vsak fantič, saj se sliši na igriščih komaj osemletne dečke, k* opozarjao sodnika na «ofs de», na «hand» itd. In namen tega članka ni bil načeloma, poučiti, kako s« igra, ne kako se igra razpleta, temveč dati par nasvetov. kako pride posameznik do dobrega igranja. Sedaj nastopa za nogomet takozvana mrtva sezija. Neizprosno solnce krade s svojimi ' žarki našim atletom skoro vso moč in ti komaj vzdrže v Beprestanem gibanju predpisano poldrugo uro. Le tupa tam se srečajo še čete, ki se skušajo le za izpopolnjevanje. To so takozvani «tram Tu naj mimogrede omenim, da se beseda «training» ne Le pri nas, temveč skoro povsod napačno tolmači. Razorne se pod njo, priučenje ene športne panoge ali izboljšanje tehnike, kar pa bi pravilno. «Training» je pravzaprav sistematično pripravljanje telesa za izrabo vse njegove fizične moči in nima marjale. S. R- (Konec prih.) J gel ponesrečenec zdraviti zdravnikov-specijalstov. pod nadzorstvom. ¥esfi i Goriškega Meter za metrom se bliža Perovšek | posebno v nogometu, s tehniko nič skupnega. Buaihni a cilj ie preblizu in Budihna prestriže cilj za četrt kolesa pred Perovškom. Kmalu zp. njima dospe Baje (Postojna), a za njim Malalan in Sosič, oba člana «Adrije». V maksimalnem času je doepeL še Rebek, član «Vala». Kljub temu, d« j eprivozilo na cilj le sedem dirkačev, nkoramo priznati, da štejemo v našsfe vrstah izborne kolesarske moči, katere p* je zasledovala smola, ki igra pri kolesarjih glavno vlogo. Le tej se imaje zahvaliti oba Komarja, Kralj,. VergineUa, Trampu* in drugi, da niso mogli pokazati vseh svojih vxLa, ki bodo pršite gotovo na dan pri bodočih, dirkah. Pertot Milivoj je dokazal s to- dirko* da at ,ni priboril v Vrtojbi drugo mesto 90 svafi Jo to mlad dirkač«, kk ima. ie Jopo bodoČneei pred seboj. Majhen, krepak, is korojžen, ima vse Pri nas mora telo atleta vsak praznik in nedeljo napeti vse svoje moči in potrebno je, da se telo za te preiricušnje primeimo pripravi. Naloga «trainioga* obstoji v tom, da se telo obvaruje ikodljiviii vplivov in daje telesu priložnost, da se krepi do mogočnosti. «Training» govori o svežem zr»im, sprehodih, čistosti telesa, o Ajeti — glede zadnje posebno, prepoveduje pre osel jene in prexači-njene jedi, svari pred čajem, karo in alkoholom. Naše tehnične komisije, ki so v to poklicane v pooLtsjksju dobi lb trojoerjev, pa-zijo premalo ali nič na to. To je že poka, vidime njeleiieU, a leta. les jih iteđsUrte volitve v stav. ohclnoh furtenske paKrolIne Voiitve v Volčab. V naši občini nimamo navade kot drugod, da bi se potegovali za upravu občine kaki kcsnuniisii, krše. socijalci ali pa edin jasi! Ne, pri nas si damo v lase le posamezne va^i me-d seboj in sicer takozvani znnanji in pa vas Volče. Okoliške vasi ae bojijo, da bi jim prev«č komandirali Volčani ter se vedno ob volitvah združijo. Tako so napravili tudi sedaj ter dobili 9 mest, Volčani pa 6. Većina! novoizvoljenih so mladi fantje. Bodočnost nam bo pokazala, kako bodo znali krmiti občinski voz. Upamo, da se bodo pokazali modre in nesebične može, ko bo šlo za občinske interese, ter neupor gljive in nehlapčevske, ko nam bo treba vsem skupaj braniti naše skupne narodne m gospodarske koristi slovenskega življa v Ita-Kji. Voiitev se je udeležilo od 515 vo-Klcev 292, torej približno 58%. Volitve v Biljafc. Isto tako so se vršile preteklo nedeljo občinske volitve v Biljali, ki so, čeprav precef živahne, potekle popolnoma nemoteno in v najlepšem, redu. Tudi pri teh volitvah ni igrala nikake vloge pripadnost k eni ali drugi politični stranki ampak so se vršile «v znamenju gospodarskih interesov. Večino odbor-niških mest je odnesla kmečko-delavska lista, medtem ko sta si ostali dve skupini priborili manjšino v občinskem odboru. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici Spored koncerta v soboto, 27. junija 1925, točno ob 20:30 uri v dvorani Trgovskega doma v Gorici. l)Gounod: A ve Maria — društveni orkester; 2. a} Ocvirk: Moja pomlad; b) Premrl: Polžek — raeš. zbor. 3. Adamič: a) Zrastle , - četve-roročno. — Gosli; 11. Tartini: Sonata G-Moll. — Učitelj gesli: R. Lipizer, klavirja: E, Kamel. — Nj doLcčena vstopnina. Društvo se nadeja obilnih prostovoljnih prispevkov, ki jih nujno potrebuje za vzdrževanje glasbene šole. ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV. — Športna klub «Jadran* sklicuje svoj rednr občni zbor za nedeljo dne 28. t. m. ob 3. pop. v dru$tveniii prostorih (telovadnica). Člani so fuprošeni, da se- občnega zbora polnožtevilno udeleže, ker je navzočnost vseh članov nujno potrebna. _ T^iiefe« zveze v Gorici 1*. občni zbor se bo vršil dne 9. julija t. 1. ob pol desetih. , V Trstu, dne 25, junija 1925. Iz Tolmina. V nedeljo, 21. t. m., je zaključi ob 7. uri zvečer s srečkanjem za' s katerim ni samo vzdrževal prekoristni mi n, i ~ — - - - - - temveč je tudi vsafao leto organiziral mlativ priredilo ^Rokodelsko in bralno društvo* j nad 100 najlepših izdelkov, .v Tolminu Molierjevo koraejido «Namfr- Za 1 liro dobi lahko vsak obiskovalec lieni bolnik ». Malo je bilo slišati o dru- te poučne razstave najlepše ženjsfco ročno m ^ 1 ' ; 1 _ * - . - - *■ -------* 1 *» jA ai/1 Ir n/1 gospe Kacafura, ki so ji lahko hvaležni, da jim je zgradila tako lep društveni dom, ki pa še ni popolnoma dovršen. Upamo, orgi ter s tem mnogo olajšal delo tukajšnjim kmetovalcem. Ta njegova koristna naprava je posta- — -.--! V t* . -t ... t Jk - ; s j Ja pretekli pondeljek žrtev nenadoma nastale- štvenem življenju v Tolminu, menda je;delo m najkrasnejsi rokotvorni izdelek odi ga požara o^ 3 opoldne se je podal g. Co-bilo krivo največ pomanjkanje dvorane. I umetne okenske zavese do prtnega ob'| tar s svojo hierko Zoro v poslopje, kjer je na-Na razpolago jhn je sedaj dana dvorana ročka, .... . , jmeščen motor. Hčerka je prijela za kok>, da ..... * Vse mogoče izdelke pridne dekliške io- požene motor, a njen oče Ivan je vzel v roko čice z najlepšimi vezeninami po lastnih steklenico z bencino. Motor je pograbil ste-idbranih vzorcih do najbolj praktičnega, klenico in v tem hipu je bila žaga, mlin in vse ----j> - * —1—— -1------ ker se je se z veliko LVbodo Z5S5«otroškega perila najde na t^zst^ j senetili s kako prireditvijo. sko kjitjčno oko in ukaze^en gledalec j ^^ZSSmS^ čudežen nač Že pred 16. uro so se začeli zbirati do- kritično oko in ukaželjen gledalec »®ncin. uce m ncerKa sta se z vei«o .. ' „ . ' . 5 j„i0 težavo :n naravnost na čudežen nacm se pra- toplo ljubezen naše šole do ročnega dela, macini in bližnji okoličani pred prire-. s katerim izkorišča pridno dekletce 'ves napravij požari je ogromna, ditveno dvorano. Igra je pričela z enourno |svoj prosti čas v najpopolnejšo izobrazbo | y vsc^ vasj je vzbndil ta žalostni dogodek vočasno rešila iz plamena. Škoda, ki jo je svojega umetniškega in estetičnega čustvo- , živo sočustvovanje z nesrečnim in podjetnim g. vanja. Velevažen je ta pouk za naše žen-' Cotarjem, Naj pripomn.mo ob tej priliki še to, stvo. Vse naše matere, dekleta in dekKce da g. Cotar kljub vsem svojim prošnjam še dq iz Mirna, mesta in okolice, oglejte si to ni prejel vojne 't . -t -i t m. dai, ko ga je zadela taJco nuda nesreča, bi biio lepoto in prepričajte se, koliko dobroto m, J>mJ mu fimmteo obJastvo izpiača, kolik blagor prinaša smotreno žensko kar mu grc Obračamo S€ tcm polom ludi na ročno delo v naše družine. To — - - - * zamudo; želelo bi se zato, da se prireditelji ob priliki, ko se bo zopet vršila kaka prireditev, drže točno navedne ure na lepakih. Domači orkester pod vodstvom gosp. Filija je zaigral kraljevo in triglavsko ko--račnico. Orkestru manjka še mnogo vaje in izpopolnitve v nosameznih godalih, da ročno delo v naše družine. Io je najsijaj- škrb'nsko občinstvo, naj priskoči nesrečnemu pride do one veljake, ki bi jo moral imeti, nejša plesna zabava pridnih rok naših CoHrju na pomoč, da zopet vzpostavi svoj Kmalu po končani orkestralni točki se deklic, katero blagoslavlja vsaka naša za- ( motor, kateri bo v veliko korist tudi vsem nam zastor dvigne in domači igralci prično s vedna mati po naših vaseh. Gotovi smo,}kmetovalcem povodom letošnje mlatve. proizvajanjem Molierievega «Namišljenega da pripeljejo ta dan vse mirenske, mestne j — Simfonični koncert. V soboto dne 20 t. bolnika,. Omeniti hočem nastop posamez- in okoličanske mamice ves svoj ženski na- smo g****-^Af^S^ mh igralcev. Namišljeni bolnik je svojo rasca, v Miren. __J«™ Amici della musica» v VerdUevem gle- vlogo dcibro rešil, v nekaterih scenah sel Rokodelski mojstri m pomočniki bo s dali~u pre(i ne sicer nabito ^^ eghizzi} na bolnika je bila tu in tam nekolika pre-1 Vrtojbi. — Preteklo nedeljo se je nasa odcr yihar aplJ20v • žela ljubka Ra- i mrt.a, vendar je, ker je prvič nastopila na, šola tretji krat, od kar obstoja, slovesno meatl_0va «Suita». odru, dobro rešila svojo vlogo. Angelika je ! zaključila s prireditvijo razstave šolskih pri Zandonai-evi «Ave o Maria» je bi orke- zclo ugajala, glas je bil sicer nekoliko I izdelkov. V poročilu predsednika šolskega siet naravnost očarujoč, mani dober pa je bil preveč enoličen, najlepši njen prizor je bil kuratorija g. ,Gorkiča smo slišali, da je v ženski zbor, posebno pa za Slovence, ki smo v trenuLku, ko rccitira s svojim učiteljem! preteklem letu šola napravila korak na- v tem ozirui precej razvajeni. ^ Cleanom, ki je naravnost briKral s svojim prej. Dočim je vlada prvotno dovolila le Tudi pn Griegu »e oikester jako casino .z- ( nagonom Ooazalo se ie da ie moral že en razred, ki naj bi se visako leto men al, svojo neLahko nalogo m tudi solospeva ndbiopom. vjpazaio se je, aa je mora zt . ' i jji,, (sopran an kontraalt) sta bik jako dobra. Gdc. večkrat nastopiti na odru. Duša cele igre j je za Ieto^l 924-25 ze dovohla svo^e pri- sc ^koliko poznalo po njeni' pa je bil Tomaž. On je bil tisti, Id je spra-j^pevke tudi za drugi razred. Tako je bdo ^strpnosti/da je vskočila v ioraj poslednjem vil občinstvo v veselo razpoloženje, kajti, pelo ^kuratorija in občinskega ^zastopa, ki tremit-ku v vlogo, namenjeno gdčni Primožiče- " ..... ' žen- in Ra foiri. Lekarnar je bil nekoliko preoster in neroden; moral bi se zavedati, da igra izobraženega človeka. Brat namišljenga bolnika je napravil vse, kar je bilo v njegovi odstopila od prvotnega odklanjajočega sta- «Seveliski brivec», ki je naravnost očarala oblica. _ Iz p sročila šolskega voditelja g,; činstvo. Ploskanju kar ni hotelo biti konca, Zorna smo pcisaieli. da je šola dobro uspevala. toda g. Lipizer je bil neiq>ros«n in ni hotel po- vendar ne tako .kakor prejšnja leta, nay ^boto zakiiuči koncertno sezono, ker bo moči, kvaril ga je samo tolminski dijalekt, j Nekoliko so krivi tudi delodajalci, ki so meib£ja to sploh poslednji koncert-v tej sezoni, ki se pa kar na lahko ne da odpraviti. 1 ovirali vajence pri obisku pouka. To pa na§e «pevsko m glasbeno društvo«. Spored Zdravnik Birgon bi moral nastopiti neko-j11^ dopustno, ker je obisk obrtne šole, kjer koncerta je jako raznovrsten in zelo zanimiv, liko boli razburjeno Mala Louissan je kot j obstoja, po zakenu obvezen. Prihodnje Na tem koncertu nastopi namreč razven meša- olrok dobro rešila podano ji vlogc^ sicer i leto bo vodstvo postopalo z vso atro- nega in moškega zbora vprvič tudi novi dru- bi morala v momentu, ko jo oče z bre- gostjo P^oti takim nemarnim gospodar- stvem orkester. Ker^bo, ka3cor; rečeno, sobotni zovko lepe nekoliko ilasneje iokati kajti Jem. — Razstava šolskih izdelkov je poka-, koncert najbrže tud» posledn^ koncert v te, • , . um- u j- • u- -u • i zala. da so nekateri učenci rec nadaHeni sezem, zato bo skoraj gotovo dvorana «Trgov- udarci so bih prehudi m bi jih v resnici j f*1«^ aa.so nekateri učenci res nadaiTeni skc domaw lna glasbo ^ubečega gotovo ne prenašala s tako lahkoto. m ve.s^ni fant?e V tem pogledu moramo gor gUegA občinstva in naših zavednih okoli- iNa splošno je pa cela igra napravila omeniti napredek v primeri z laiasknn le- -na občinstvo dober vtis; da je pa dobro |Poleg tega so obiskovali letos šolo izpadla, gre v prvi vrsti zahvala g. reži- jrazcn šoloobveznih vajencev, tudi starejši, serju, ki je v igri tudi nastopil. Ravno tako'že pomočeni možje. In ti so bili najrednej-^re zahvala igralcem, izmed katerih je canov. mnogo takih, kl de'ajo cele dneve stvoja opravila ter so vseeno žrtvovali večerne ure pri režiserskih vajah. Upamo, da se bodo od -sedaj naprej oprijeli krepkega dela na polju dramatike, kajli seme je dobro ter zna obroditi obilen in dober sad. — Grchovo ob Bači. V zadnji štev. *Edi-nosti>: je bilo pomotoma naznanjeno, da se bo vršila veselica v nedeljoi in pondeljek dne 29. t- m. Veselica, ki jo priredi «Čital-nica na Grahovem-v prostorih g. Franca Flcrjančiča, se bo vršila samo v nedeljo, dne 28. t. m. ob 15.30, in isicer s sledečim si učenci. — S prihodnjim letosn bo dobila šola vsled dalekoglednega delovanja občinskega starešinstva lastne prostore z risansko dvorano, in če potjde po sreči, še ! gospodinjski tečaj za odrastla dekleta, ki so pouka prav potrebna, posebno ona, ki jih je vojna in begunstvo prezgodaj iztr- j galo iz šolskih klopi. Tako postane pola-, V OKOLICI Trsta, goma naša šola važen fakter za omiko in gospodansko izobrazbo Vrtojčanov. Iz malega zraste veliko, ako se resno dela! — Skupina italjanskega tonring-clnba t Gorici. V ponedeljek ob 1% zvečer je prispela v Gorico približno 300 članov broječa družba italijanskega Touring-chiba, da si ogleda vojno prestolico (Gorico) in njo obkrožajoča MALI OGLASI PIANINO, s križanimi strunami, najfinejši mehanizem Renner, Stuttgart, se proda. Via Solitario 25/111 853 Petek K. t. m LIKVIDACIJA OSTANKOV PO SENZACIJONELNIH CENAH. Veliko zanimanje občinstva za našo prodajo nove vrste, ki smo jo priredili zadnjič za 1 dan, nas navaja, da kljub trajnim povi-škom cen, ponovimo to novost, ki je, kakor je vsem znano, na dnevnem redu v velikih AMERIKANSKIH SKLADIŠČIM. V petek tedaj : 26« Junije bomo nudili vse ostanke, ki niso popolnoma izčrpani, kakor tudi vse stocks po takih cenah, ki se ne morejo nuditi nikjer drugje. Ker smo morati zadnjič vsled prevelikega navala začeti prodajo v večkratnih presledkih, prosimo cenj. odjemalce, da se poslužijo v prvih jutranjih in popoldanskih urah. istočasno naznanjamo, da bo blago razstavljeno v pritličju in prvem nadstropfu. Tudi so se dodale novt blagajne in bo s tem omogočen hiter odtok kupovalcev. Vsakdo naj si zapomni, da bo petek 26. t m. edini dan te senzacijonelne in edine prodaje se da v najem gostilna s tremi dovoljen i, drug prostor pfipraven za 'trgov no, oventuelno se tudi proda. Naslov pri upravništvu. 854 IŠČEM hišno za ves dan- Via Coroneo 13/1, 5. 855 sporedom: 1) Nagovor predsednika; 2) Kra-jbojna polja iz poslednje svetovne vojne. Na Ijeva koračnica; 3) recitacija — Vaška so- j Travniku so pričakovali izletnike goriški bota (Giac. Leopardi); 4) Tri sestre (drama žuPan- zastopniki vojašiva in raznih športnih v treh dejanjih od dr. Kreka); 5) Prosta za-,0^2^ ° P°2'dfaivn,Cin ^T.oru KLAVHUL harmoniji, bava s plesom. — K nkil™ „^l^k; ■ Boinbiga so se -i-*-^.....i-----R I- BARICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 PHONOLA, najfinejši, angleški avtomatični aparat, uporaben za vsak glasovir, 28 koma-dov, se proda v via Solitario 25/UI 851 K obilni udeležbi vabi rf^ ^^^ sae •zJ,etniki razšli po mestnih OrlK i in gostilnah, ki so jun bih odkazani f V_/QDOr. I v nronnme^o 3T"aI J«» izletniki ' se kupijo. Ponudbe (zadnja cena in znamka) na Tonelio, Trst, via Solitar o 25/UI. 852 e * - v j .. __ I v prenočišče. Včeraj predpoldne - Sveto pn Komnu V nedeljo, 28 t. m.; Db skali Sabotin, ob 11. uri so se poklonili ' PRODA SE posestvo, obstoječe iz dveh hiš, 10. uri se bo \rsila veselica bralnega padlim vojakom, počivajočim na pokopališču i vrta in travnika. V hiši se nahaja trgovina, in pevskega društva «Draga^ na vrtu g. j V Via Capucini. ob 11 >4 pa se je vršil spTejem j Odda se tudi v najem. Pojasnila daje A. SJo-Della Schiava, in sicer s sledečim spore- na goriškem magistratu Popoldne so si gostfe j kar trgovec, Afdovžčiaia. 856 1] Zaklad (farsa v 1. dejanju); 2) | ®^;dali vrh Sv. Mihaela in pokopaiišče v ' pyA UCENCA, kmečkih ob do-m: Luknja v prtu (komedija v enem dejanju)';! R®dipubah, nakar so se zvečer zopet pcvrnili sedlarsko, drugi za mesarsko obrt, se sprej- 3) Navadna kupčija (burka v enem dek,er so in Prenočevali. - 4) Prosta zabava s plesom Vsa soaednaj?^ ^L^^L.^^^A^T!' društva in okoličani so iskreno vabljeni. meta talkoj. Starost od Vičič, sedlar, Zagorje. aftarišev, rsko « 14 do eden za 15 let. Fran 828 Kanal, Tolm n, Kobarid in Bovec, kjer si ogle- npAn, - . f , .-. ! dajo soško fronto. Od tamkaj bodo nadalievali 1 PRODAJALKO za trgovmo z manufakturnim sv-ojo pot čez Predil in Trbiž na Trentmsko. — Obrtno-nadaljevalna šola v Mirnu za-; Izletnike, ki so iz najrazličnejših krajev Italije, k!juči šolsko leto z običajno razstavo dne ! vodi Goričan---* ^—°---- —' in mešanim blagom sprejme M. Ferjančič v Vipavi. 848 ZOBOTEHNžČNI flMBULflTORIJ Dr. S. S A KLER E. CULIAT univ. med. zobotehnik XRST — Via IstUuto 21 — TRST od 9 do 12 tn od 15 do 18 (499) OPČINE — Restavracija Simonlč V nedeljah od 9-18. V četrtkih od 9-14 — ZADNJI MODERNI SISTEM — # Zteto, srebro, krone, % S platin, zobovle J % kupuje % I Zlatarna ALBERT POUHf m Trst, Via Ma zlnl 46 5 % & Inseriralte o „Edinosti" Glavno zastopstvo za Italijo 1. levi & c Reka-Fiutne fo5) t- Erv:n Pocar, uradnik pri 29. junija t. 1. ob 10. uri. Vsi domačini, italijanskem Touring-clubu s sedežem v okoličani in meščani so vabljeni, da si ta Milanu. dan ogledajo izdelke vajencev mirnske —Škrbine. (Strašea požar.). V pondeljek obrtne šole, kjer bo razstava otvorjena od ? . 3 Jur€ P.0?0^116 6CJe v mlinu tukaj-10. do 19. ure. S to šolsko razstavo bo ^iega l^Jf*?** ^ ¥ združena ,di izložba vseh ženskih in ro^ui^^^1^^ kol v ornih del ljudske sole v Mirnu, ki seltudi cela vas. G. Cotar je imel majhen motor, ! Pazite na ime ARRIBA Arriba: Slaščica za otroke je Čokoladni bonbon ARRIBA proti glistam ali odvajalni bonbon ARRIBA Čokoladni bonbon ARRIBA proti rffetam: v ZET,ENIH zavi kih po L L— Odvajalni čokoladni bonbon ARRIBA: v RUDECIH zavitkih po cent 50 V vseli lekarnah P O D L I S TEK V. J. KRIŽANOVSKA: Mol preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. • <87) 1 Do tedaj se nismo dotaknili ničesar v hčerini sobi ampak smo hodili tja molit in jokat. Ko je menih prejel dobro nagrado in odšel, mi je žena rekla ihteč: — P«>jdiva, Anselmo, poglejva, kaj je v skrinji. Morda ,e tam kaj takega, kar bi rada imela. Menih je pozabil povedali, jaz pa se nisem spomnila, da bi ga vprašala, bicer ne vem, čemu bi poslala ključ... «Pn teh besedah je nesrečnik prekinil govor, solze mu niso dale govoriti. Posadil sem ga na stol, mu nalil vina in tedaj je nadaljeval povest- — Odprla awa skrinj'o in v obraz nama je puhnil neprijeten duh — zmes parfumov in duh po mrliču. Potem sva začudeno videla, da leže med njenimi prejšnjimi rečmi neznani predmeti. Vse je bilo razmetano v neredu, toda našla sva svileno, z zlatom vezeno šerpo, svileno žensko ovrratoo ruto, dragoceno izdelan pas in priprto Škatlico z dragimi kamni. Najin nemir je rastel in premetavala sva vsebino skrinje, ko je žena na dnu zagledala velik omot perila. Ko ga je razgrnila, sva našla v njem, — nagnil se je k mojemu uhu, — popolnoma posušeno truplo novorojenca moškega spola, ki je bil o.čividno zadušen. Moja uboga Rita je padla v nezavest. K sreči je bala že noč; ko se je zavedela, sva izrabila temo, da sva zagrebla nesrečnega otroka, najinega vnuka, in tako skrila pred vsemi hčerino sramoto. — In vi nič ne sumite, kdo bi utegnil biti zape-Ijivec vaše hčere? — sem vprašal. «Ne, gospod. Ime podleža, ki mu je Marietla podarila srce in čast, je ostalo tajno. Sodeč po darovih, je moral biti to bogat človek. Pokažem vam škatlo in vi, gospod, boste bolje od mene precenili vrednost teh dragocenosti. «Sel je in prinesel škatlico, ki je bila bogato režij ana, in vzel iz nje nekaj zlatih zaponk s kamni, srebrne spile za lase, zlato verižico Ud. Končno ie z dna ikaile vzel še neki predmet Ko sem ga zagledal, sem se stresel. Bil je to kolje iz dveh vrst biserov m rožnatega korala. Nanj je bil efcešcn medaljon, v katerem je bila starinska slika, ki jc predstavljala Julijo, Tiberij evo ženo. To reč, ki ye faila silno dragocena, sem dobro poznal, ker je bila last moje pokoja ženee. Razburjenje mi jc tiščalo grio in z velikim naporom sem m zatajeval. K sreči ni potrti Anselmo ničesar — Dokler si ogledate te stvari, vam povem konec, — je pristavil in razložil vse pred mene. — Ko sva se nekoliko umirila, sva sklenila, da greva v samostan obislcati Marietio, da ji sporočiva najino odpuščanje in jo kaj potolaživa. Ko sva prišla tje in vprašala po Rozaliji, naju je nuna peljala k pnorki. Ta naju je rada sprejela m ko nama je rekla, da se je treba pokoriti božji volji, je rekla: — Gospod je poklical k sebi vašo hčerko. Pred tednom smo jo pokopali in smrt je bila prava milost božja zanjo, zakaj sestra Rozalija je bila zelo nesrečna. Kakšen greh ji je obteževal dušo? Jaz ne vem. Morala ga je izpovedati svojemu duhovniku; toda sodeč po strogosti dobrega očeta Bonifacija, je bil njen grdi velik. Očividno jo je vest pekla in postila se je do onemoglosti ter prečula cele noći v molitvi. Sestre so jo našle mrtvo na podnožju oltarja... Kakor obžalujem predčasno smrt nesrečne sestre, vam ponavljam, da smatram to smrt za božjo milost "kaj nekoč, ko sem jo skušala tolažiti, mi je rekla a anlrami obupa: — Oh, mati Karmelita, prosite Boga, kakor ga L dan prosim, da mi pošlje smrt, da g***« po svojeem življenju. — Torej zahvalite Boga, da je tako končala, if ntagniU bi še hftjše končati Zdaj pa pridite, pOvedem vas na njen grob. Vedla mm ir v ode) nofaoeališča, k gomili, ki pokriva njo, ki vama je bila nadvse draga. Tam sva siva preživela najtežjo uro njinega življenja, moleč Boga, da bi odpustil nesrečnici greh; istočasno sem na tej sveže prekopani zemlji preklel neznanega podleža... — Starec je vstal in grozeče stresel pest: — Ljudem ni znano tvoje ime, podlež, in žrtev te ni izdala, toda Bog ve vse. Bodi preklet! Preklet! «Mrzel pot mi je stopal na čelo, zakaj jaz sem vedel za ime zločinca... — Ne preklinjaj, Anselmo! Gospod je rekel: «Moje je maščevanje!* Ne pozabi tega, — sem rekel polglasno. «Istočasno pa sem hotel dobiti v last koralni kolje, da bi dokazal Paolu, da mi je znan njegov podli čin. Ko je razburjenje popolnoma potrlo An-selma in se je nekoliko pomiril, sem ga prosil, naj mi proda kolje, ki je dragocen, zanj pa ni imel pomena. Ne da bi se pomišljal, je pristal na to... Paolo-vo obnašanje me je vso noč vznemirjalo, da nisem zatisnil očesa; preganjala me je strašna misel: ali se ni V tem pojavila podedljiva usoda naše rodbine. Srce se mi je krčilo od jeze in žalosti in sklenil sem, da oženim Paola čimprej. Čas je, da postane resen, a časti, s katerimi bo obdana njegova žena kot prin-oesinja, bodo krepka uzda za mladega objestneža. Do tega dne sem živel mirno, sinova bodočnost se mi je zdela tako trdna in srečna, da sem slednjič začel pozabljati strašno prekletstvo, ki je viselo v zraku m prezalo na svoje žrtve. IV. Iz tržaške pokralivm — Iz Skopega. V nedeljo dne 21. t. m. se je rrrivla tu prva javna prireditev prosvetnega društva v Skopem. Dolgo so naša dekleta m fantje po vojni mirno stali ob strani in opazovali probujajjoče se in cvetoče prosv. živJjienje in gibanje v širši in ožji okolici. Zdramili so se jin pričeti po šestnajstletnem vsekakor po večini prostovoljnem polivanju zopet delati. V nedeljo je torej po dolgem presledku, pred kratkim v zemljo položeno seme, obrodilo svoj prvi sad. Ves teden pTej in posebno v soboto ter nedeljo predpoldne so se vršile mrzlične predpriprave za prvi javni nastop. Fantje in uekleta so medsebojno tekmovali, kdo doprir-nese več k lepšemu uspehu in kdo vtisne »bolj s svojim požrtvovalnim delom vsej prireditvi pečat svojega mladeniškega navdušenja. •Videl si brhka dekleta plesti bršljanove vence in pr'tem radostno popa vati, opazil si strumne fante, kako postavljajo senčnate borovce in druga drevesca. Vse je vrelo in mrgolelo. Le tupatam si opazil nekaj postopačev, ki so ob 'strani gledali to delo; taki ljudje dokazujejo .s svojim nerazumevanjem potrebe za skupnost, da jim ni do napredka in ustvarjanja predpogojev lepšega, bratskega tekmovanja. Prot jutru, na nedeljski dan, je osvežujoč dež ohladil ozračje in nato je žarko solnce zasijalo nad Krasom. Nebo je bilo naklonjeno našim vrlim za prosveto vnetim Skopencem. 'Prodpoldan je potekal v zaključevanju zadnjih predpriprav .in dan je nagnil na popoldan. Počasi in že ob prvih popoldanskih urah so se • pričo!i shajati možje in ž sne, da bedo prisostvovali igri .in poslušali petje. Prišla je vrhpoljska godba in z veselo koračnico z obhodom po vasi oznanila, da se veselica :prične. Usulo se je brž nato mnogo ljudstva ■na veselični prostor in brž so bili vsi sedeži izasedeni. Slavnostno razpoloženje, mrzlično pr'čakovan:e. e Zastor se odpre in na odru se pojavi g. Svab, ki v vznešc-nih besedah vzpodbuja k delu, ;bodreč mladino, naj nadaljnje započeto delo •z vztrajnostjo požrtvovalnostjo. Govor ;g. Švaba je bil spre:et s simpatijami vseh. Brž nato nastopi pevski zbor prosvetnega društva, ki je s svojim izvrstnim izvajanjem pod vodstvom g. Abrama iz Kobje-glave dokazal, da ima .dobre glasove v svojih vrstah. Treba bo pač nadaljevati in pevci si bodo morali počasi pridobit-, tudi potrebno teoretično znanje. Vsekakor je bil prvi nastop pevskega« zbora precejšnja zanimivost za Skopo. izvajanju pevskih točk je nastopila pred sklepom šolskega leta plačate. Poiščite si druge ljudi* iz katerib se boste norčevali! ' Neradi smo to napisali, a želimo, da pridemo na jasno, kdo je dolžan oskrbovati šol« in kdo bo poirat, kar smo m ložili. Posodili smo, a darovati se moremo! Vi gospod fajnik ste fli v Rim, - budi mi bi rada videti o počitnicah večno mesto! Zato nam dajte kar nam gre, oziroma izposhifte pri g. županu, naj nam preskrbi denar in recite mu, naj ne misli, da je to kakšna nevarna politika. Gre le za naše lire. Dandanes je sicer večkrat dobrodošel političen plašč, toda vse se ž njim ne da prikriti, posebno pa ne občanska bilanca. Na sviden.eJ Amundsenov povratek Skoraj mesec dni je preteklo, da ni bilo o Amundsenu in njegovi ekspediciji nobenega poročila. Ves svet se je že bal, da so pogumni raziskovalci ponesrečili v ledenem oceanu. Na srečo pa je 18. junija nrispela vest, da so Amundsen in vsi njegovi tovariši rešeni. # Amundsenov nenadni povratek je izzval pravo veselje med prebivalstvom v Kintfs-bayu (Spitzbergovo otočje). Amundsen in tovariši so se rešili na neko norveško jadre-nico, ki jih je prepeljala v izhodišče. Kapitan Wollan, ki je krožil s svojo ja-drenico v ledenih vodah, je zapazil šest ljudi, ki so sedeli v hidroplanu. Zdeli so se mu prikazni in ni hotel verjeti svojim očem, da so to ljudje. Vsi so bili videti izmučeni, zagoreli. Tudi na očeh so bolehali vsled lesketanja ledu in beline snega. Več dni so se hranili samo s prepečencem in še tega je prišlo samo 300 gramov dnevno na osebo, ker je bilo treba štediti. Ekspedicija ni dosegla smotra, to se pravi, da ni pristala na severnem tečaju. Pristali so na 87° 44' severne širine z obema letaloma, ki sta se pa zarila v ledeno skalovje, da ju ni bilo mogoče več dvigniti. Dvajset dni so se trudili z onim, ki je z njim letel Amundsen, in slednjič se jim je posrečilo, da so ga onrostili ledenega obroča. Nato so se dvignili v zrak ter leteli proti jugu, toda po drugi poti, to je leteli so bolj na zapad. Dasiravno ni Amundsen dosegel severnega tečaja, vendar je prinesel s seboj precej znanstvenih zanimivosti. Raziskovalci so preiskali kakih 100 km2 •EDINOST« _ poskušati dvigniti Skoraj vso aprovizacijo | s tu s 138,626.767.87 1» prometa m z 133 smo razložili, obdržali smo le najpotreb-1 zadrugami, katere se po kakovosti dele nejše in beneme toliko, kolikor je zadosto- ] na sledeči način: denarnih zadrug 86, kon-valo za polet na otočje Spitzbergen. . sumnib 35, mlekarskih 8, viaorejskib 1, Posrečilo se nam je, da smo se dvignili, * in takoj smo vzeK smer proti jugu. Po dolgem truda polnem poletu smo skozi mer glo prilik na Severni rt na Otoku Severo. Leted* smo 8 in tri četrt ure. Pristali da bi počakali ugodnega vetra in V Tvete, dne 25. y«ia«a 1925. smo, nadaljevali pot s 120 litri bencina, ki smo ga še imeli. Zaradi megle smo na povratku mogli razgledati samo 60 tisoč km2 površine. V teku vse ekspedicije menim, da> smo pregledali površino 100 tisoč km3, ki je m dosedaj še nihče raziskal. Kmalu po našem pristanu smo zapazili proti zapadu norveško jadrenico Sioelirv. S signali smo se dali spoznati in vzeli so nas na krov, aeroplan privezali za ladjo. Proti večeru je postal veter silnejši in mrzlejši, zato smo se zatekli v zaliv Lady Franklin, kjer smo ostali vso noč. Ker ni btlo 16. junija nič boljše vreme, smo zasidrali letalo med ledene skale in se z ladjo Sioelsvt podali v K*mgsbay. To je v kratkih besedah od&seja drznih raziskovalcev. V naslednjih opisih nam Amundsen ki tovariši poročajo podrobnosti poleta, o Čemer beremo skoraj vsak dan v dnevnih časopisih. Iz njih smo se mogli prepričati, da so raziskovalci mnogo trpeli in se nahajali v smrtni nevarnosti. Vkljub temeljitim pripravam in bogatim sredstvom je ta polet smatrati za junaški čin neumornih znanstvenikov, ki so pripravljeni tvegati življenje za znanost. Če se ni takrat ekspedicija posrečila, je • vendar dosti to, kar se je doseglo, a glavno je, da se je Amundsen s svojimi spremljer va«lci vrnil živ in zdrav in bo mogel v kratkem času vnovič poskušati, kar mu sedaj ni uspelo. Po izvajanju pevskih točk je nastopila na, . . - . . .. odru predsednica domačega društva gčna. | površine, ki je ni dosedaj nihce raziskal. An ca Živic z deklamacijo «V pepelnični noči». Pri imenovani Z vso prožnostjo duha, z res, samo mlademu dekletu, pristne prirojeno čustvenostjo je prednašala, z zvonkim glasom, verz za verzom, katerih konec je izzvenel v mogočnem refrenu*. «Tvoj je vstajenja dan». Občinstvo burno aklamiralo deklam a fcerko. Je Kmalu za tem se zavesa ponovno razgrne in pred seboj vidiš začetek šaloigre v treh dejanjih od Branislava Nušiča človek». Igralci so se potrudili', da pokažejo svojo zmožnost in čim lepše odigrajo svoje vloge. Če ni igra izpadla brezhibno, ni to pripisati igralcem, ki so — med drugim povedano —prvič nastopili na odru, temveč težki igri, ki gotovo ni primerna za igralce, ki prvikrat nastopajo. Posebne omenitve je vredna gčna. Anica (Zorka), Včentije, EKišan in drugi katerih imena pa žalibog nisem mogel zabeležiti. Pomanjkljiva je bila scenerija, oder (dober za silo) ne odgovarja za večje prireditve. Vse te pomanjkljivosti so gotovo mnogo ovrale razvoj vseh zmožnosti posameznih igralcev. Nekaj pa moram zapisati, če -tudi je pikro in mi nikakor ne ugaja. Občinstvo je pokazalo zelo malo razumevanja, motenje poslušajoč h je bila pravcata zabava nekaterim, ki gotovo ne pojmujejo discipline in ne razumejo igre. Pogled na zadnje vrste občinstva, ki je stalo po klopeh in se prerivalo, glasno smejalo in pehalo raz klopi, gotovo ni bil vzpodbuje-valen Društveni prireditelji naj prihodnjič postavijo zadostno število energičnih rediteljev, da vzpostavijo takoj z vso brezobzirnostjo kaljen: mir. Pa še nekaj je treba pripomniti. Na veselici si videl zelo malo ljudi iz okoliških vasi, čeravno ni b.lo v bližini drugih javnih prireditev. Povprašujoč po vzroku sem zvedel, da je to iz same prevzetnosti, nasprotovanja in tudi nevoščljivosti. Žalostno dejetvo, ki ga pa moramo odpraviti, če hočemo v teh težkih razmerah doseči pravo medsebojno razumevanje, katerega o potreb ni treba napisati nobene besede več. Pa tudi nekaj razveseljivega je treba omeniti, kar je zelo pomembno. Tu nisi videl opatekajočih se pijanih ljudi, le tupatam kak fant v rožcah». Alkohol ni torej več tako spoštovan bog naših Sovencev, kakor nam tako radi predbacivajo nasprotniki, Stariši, matere in očetje, šoloobvezni otroci pa spadajo ob osmi uri zvečer v posteljo, nikakor pa ne na cesto in na vese-lične prostore. To so vt .si, ki sem jih dobil. Društvu kličem: vztrajno po začrtani pot' naprej za dosego prave resničn-e prosvete. G. — Šolska prireditev v Gabrovici. V ponde-Ijek 29. t. m. ob 4. uri popoldne priredi šola v Gabrovici pri Komnu šolsko veselico v korist tamošnje šole z različnim, jako zanimivim sporedom K obilni udeležbi uljudno vabi vse pri jatelje mladine šolsko vodstvo. severni širini m 10" 20 vzhodne dolžine je Amundsen na dveh mestih zmeril globočino . morja, ki znaša tam 3750 metrov. Dalje so ugotovili morske tokove, magnetične variacije in meteorološke izpremembe. Iz teh ugotovitev, posebno pa zaradi globočine morja, je sklepal Amundsen, da na tem mestu dalje proti Navaden j severu ni suhe zemlje. Zato se mu ni zdelo primerno, da bi od tu dalje letel proti severnemu tečaju, ker ne bi mogel pristati, če bi nikjer ne bilo zemlje. Norveška vlada in znanstvena društva pripravljajo Amundsenu slovesen brejem Zdi se, da namerava Amundsen s svojim aeroplanom preleteti iz Spitzbergena na Norveško-. Aeroplan pa je zasidran tam, kjer jih je našla ona norveška jadrenica. Treba bo torej iti ponj in ga popraviti Tako je torej končala ta ekspedicija, ki je silno zanimala svetovno javnost, kakor morda ne nobena ekspedicija še. Med so-udeležniki ekspedicije je neki bogat Ame-rikanec, ki je stavil Amundsenu na razpo- Znanost in aimtnost ago svoje premoženje za prihodnjo ekspe- ličani počaofali krst našega novega delj dicijo. Morda že prihodnje leto bo Amund- obilnem številu in s tem podkrepili n vnovič poskušal doseči, kar se mu vzpodbudili pisatelja in igralce k nadalj sen etos ni posrečilo. Amundsen sam je že razposlal v svet precej obširna poročila o svojem poletu. teli poročil posnemamo naslednje odstavke. V njih je v kratkih potezah opisan potek ekspedicije. «Kakor sme o svojem času obvestili svet, smo zapustili Kingsbay z obema letalonm m Vratno ^ Dm 56.-. Knjigo je m* 21. maja ob :>. popoiane z naiozenun o™- un Mahnič, po 7 L; Žele za ik Jožica, Baretto Anton, To-rnažič Pepoek & Lojzka, Martelanc Aug„ Babič Gregor, Čok Amalija, Godina Stanko, Šorn Josip, Valič I. in Sorč Olga po 5 L; Gerdol M., Dekkiva Angelo, Taučer Anton, Neimenovani, dr. Pertot, Modic Lad. in Ru-»ena Franc, -po 4 L; Skrab Ana, Jurkič Ivan, Hrovatin Peter, Zafred, Neimenovani R—k in Ujčič po 3 L; Kante Ivan 2.25 L; dr. Sedmak, Neimenovani, Sluga, Lozej Anton Brandežija, Mahnič Štefanija, Ribič Marica, Mezinc Alojz, Primšar Mirko, Kosovel Andrej, Bole P., Ventnrini Fr.t Obersnel H., Žgur Ivan. Job, Dekleva Karlo, Dovšček Viktor, Slacer Lojze, Kolombin Ivan, Grižon Nazarij, Neimenovani K—š, Terp n poš. in Poroiin po 2 L; Strajn Jos., N. N., Tominc Jakob, Jagodnik Ivan, Kjuder Anton, Flego Josipina in Cepar po 1 L; Gruden Fran 30 Din.; skupno 347.25 L in 30 Din. — Za paviljon in srečkanje pa so darovali: Požrtvovalna Dvorca Gradišar sodček p'va, naš narodni vinotržec Štrancar Franc sodček vina, g.a Milič Franlca in hčerka Olgica zelo okusno torto, sesrtri Miloš 3 cvet-ličnajke, Kralj Marija «tek. maršale, Neimenovana pecivo, Modičeva Nnka razglednice, Milko G. velik šop nagelnov, naš stari Kariš domače «garofelne» in Maver Franc različno lepo pisano cvetje. Vsem daro-valcem srčna hvaJa in Bog plačaj stotero! Denar hrani blagajnik. ______ Š3JLIGOJ JAKOB urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. SAUNIG BRUHO Zaloga usnia, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, sveč, voska i. t. d. GORICA — Via G. Carducci 7 ANTOM KO&EM ftasl. Zaloga stekla, porcelana in kuhinjske posode GORICA — Via G, Carducci 4. KERŠZVRNi JOSIP Dvokolesa, šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavour 9. ČUK ELIJA šivalni stroji in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour št. 9. DRAŠim KAR«. pekarna in slaščičarna GORICA — Via Carducci 21. SAUNiG najboljša poprava pušk, in koles IGNACIJ šivalnih strojem GORICA — na Komu (biša «Kmečke banke ►►) NASE ZADRUŽNO GIBANJE. Ako pregledamo predale našega narodnega gospodarskega delovanja, moramo z zadoščenjem priznati, da ne spimo. Pred menoj leži računski zaključek Zadružne zveze v Trstu, katera je v svojem četrtem upravnem letu pod spretnim vodstvom dosegla naravnost velikanske uspehe. Del našega narodnega premoženja se steka v to naše velik« zadružno podjetje. Ako pomislimo, da dala Zadružna Zveza v Tr- Pravimo Vam samo to: Predno kupite Pohištvo •Slelle si BiKeUe izbere pfl H. STEINER V)i 6em 15 ii 17 Wa6enal5lal7 PAHOR LOJZE najmodernejša krojačnica v GORICI — Via Morelli 4. JAKOB BRATUŽ pekarna in slaščičarna GORICA — ul Mamelli 6. (Šolska ul) MAVRIČ ANDREJ manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3, gledovalci. Iščemo svoje in zahtevamo, da nat stega prostora. ^Utrai 1». fum|a Predno ka] nakupite, oblftčlte Veliko skladište pohištva tvrdks ___ ALESSAJMDROJLEVI.MINZI obodne »obe, posamezni koal poMdtva v veliki izberi ZOTTER LUDVIK brivec GORICA — Piazza Vittoria (Travnik^ 17. Brata ZOTTER man. trgovina združena s krojačnico GORICA — Piazza Vittoria (Travnik) 17. Kje se dobro je in pije ? Gostilna „ČRNI OREL'4 Dvorana, prenočišče, hlevi GORICA — Via S. Giovanni 6. HOLAR JOSIP Gostilna GORICA — Via Monache 11- Gostllna PRINCli prenočišča GORICA — Via N. Sauro 18.