Gospodarske stvari. Viničjak ali pikolo. Žeja je huda nadloga, vse drugo ložje trpimo. Še planinski jelen pod pekoeo žejo najprej pogine. VojSčaki nam vedo pripovedovati žalostne spomine na grozno žejo v bojišču, ki so blatno kalužo radi srkali in žabam vodo iz mlake popili. Pa tudi oratar na njivi, kosec na travniku milo gleda, kje bi bila zvirenščina hladne vode ali pa celo ročka okrepčavnega vina, da bi si svojo duško privezal. Pa tisti časi, ko je za grmon ali na vratniku buča vina na težake pazila, so pač mcnda za mnoga leta zginili. Ubogi kmetič pri najvažnejšem in najtežavneišem delu vinske kaplice ne more težakom dajati, pa je tudi sam vee nima. Zato so pa kmetovalci začeli pripravljati drugačišno pijačo, naj bi jim ona vino nadomestila in žgečo žejo ugašala. Ne raislira žganjice, ki ležaka ne oktepi, temuč še bolj pogubi; začeli so si umetno pridelavati pijačo, imenovano pikolo ali viničjak. 1. Različni so naeini, po katerih se viničjak prideluje;glej »Umno kletarstvo« 1873 st. 67; ali pa »Koledar Mohor. druž. 1895, st. 125«, kar si gotovo prečital. Tukaj nam varčljiv gospodar jasno vazlaga pridelek pikola ali tropinovca, ter celo resnično pravi, da v tropu, najbolj razžmikanem, še zaostaja mnogo vinske snovi in duha, posebno, če je žmika slaba, delo naglo in stiskalnik lahek, težaki pa nezvesti: zaostaja vode, sladkorja, največ pa menda čreslovine, ki še se le tedaj od mehuncev razkroji, kadar začne ta zmes vreti. Te snovi se porabijo za pijačo, katero Italijani že dolgo let imenujejo pikolo, ako nanosiš polovnjak vode, primešaš kakih 30 kil belega sladkorja in to zmes celi dan in noč vsako uro premešaš, drugih 24 ur pa vreti pustiš. Potem vse to razžmikaš in dobiš viničjak, ki ga pretakaj in pij, kakor vsako drugo vino; pa glavo si dobro zvezi, želodec pa moeno p^ikleni, ker nekateri pravijo, da ta pijača ima nevarno moč. Zato mi je gospodar, ki je ta izdelek v »Koledarju« prebral, mirno rekel: -».laz tega ne bom delal, ker je drago, ne pil, ker mi je bilo sčrnelo in setn vse razlil. Vinogradničar g. R. daje svojim težakom tako pijačo, pa mnogoteri je ne morejo užiti. Saj nam je znano, da sladkorna drozga, brez zadostne vinske kiseline ali čreslovine črna postane ali se potegne, skvari želodec in učini glavobol. 2. Vinogradničar I. G. mi jo pa drug način pikola naznanil. Vse spreSane tropine vržem v primeren sod, nanosim vode ter pustim vse to zavreti. Potem posodo napipim, zgoraj pa pilko močno zabijem. Ko pridem v gorico, si te pijače toliko natočim, da si žejo ogasim; pred odhodom pa sod zopet z vodo napolnim in zabijem. — In ta mož mi je zagotovil, da je ta viničjak dobra in zdrava pijača, kar mu tudi rad pritrdim ker nobene škodljive sodrge ni primešal. To si lahko vsak posestnik napravi in poskusi. Ge druga ni':, saj eno dobro ima ta pijača, da se je ne boš upijanil in da ne boS kregan doma. (Konec prih.) Sejmovi. Dne 16. novembra^ v Poličanah (za svinje). Dne 18. nov. v Gomilici in Šostanju. Dne 19. nov. v Ljubnem, Ivniku, pri Sv. .Turiju ob Pesnici, v Rušah, na Gornji Polskavi, v Podsredi in v Slov. Gradcu. Dne 20. nov. v Imenem (za svinje). Dne 21. nov. priSv. Juriju pod Tabron, pri Sv. Juriju na Ščavnici, v Slov. Bistrici in na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 22. nov. v Arnožu.