23. številka. Ljubljana, v petek 29. jannvarja. XXV. leto, 1892 Uhaja vaak dan ive««r, izitnti nedelje in praanike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden Mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez posipanja na dom za ?se leto 13 gld., za četrt leta H gld. 30 tor., za jeden mesec 1 gld. 10 ta. Za pošiljanje na dom racnna se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta, — Za tuje delele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za* oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jecenkrat tiska, po b kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če s* trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah flt. 19. 1 Upravniltvu naj ae blagovolijo poiiljati naročnine, reklaknacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. 99* Vabilo na naročbo. Klavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na ■ovo naročbo, a tare gospode naročnike psa* Materina bo potekla koncem meseca naroenlaa, prosimo, da Jo o pravem Času pozove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke. .SLOVENSKI NAROD" Velja mL Inbljansbe naročnike bres pošiljanja na dom t Vse leto . . . gld. IS*— I Četrt leta . . gld. S-80 Pol leta.....n-*© I Jeden mesee. „ 1*10 Sa poMllJan)e na dom se raeona lO kr. na nteaee, SO kr. sa eetrt leta. n pošiljanjem po poŠti veljat Vse leto . . . Kld. 15— I Četrt leta . . . gld. 4- — Pol leta ... „ S*— I Jeden mesee . M 1*40 MF* Bfaroeoje se lakko a vsakim dnevom, n la kratn se mora poslati tndi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravniJtvo »Slovenskega Naroda". Boj proti slovanščini. Povsod, na vseh postojankah v našem in hrvatskem Primorji začelo je italijanstvo dvigati drznejo svojo glavo, začelo je izpodrivati slovansko besedo iz božjih hramov, v katerib je imela doslej mirno zavetišče. V Trstu posrečila se je nasprotnikom slovenščine, da so jo izpodrinili is stolne cerkve sv. Justa. A to jim ni bilo dovolj, to je bil le prvi korak, hoteli so dosledno korakati na dalje. Ker pa se vender sedanji škof Tržaško-Koper -ski, videč, kako je razburila prva koncesija, storjena nenasitnemu nasprotniku, na noben način ni hotel podajati dalje na poti tacih koncesij, začele so pokati petarde, v dokaz, da vrag ni bil zadovo-Ijen s prstom, ki se mu je pomolil, nego da je hotel celo roko. Slovenščina morala bi se umakniti tudi iz druzih Tržaških cerkev, v katerih naj bi se izključno razlegali le italijanski glasovi, v dokaz, da Slovenca ni na Tržaškega mesta tleh. česar je srce polno, tega rada usta prekipo, pravi star pregovor. Tako je bilo tudi v tem slučaji. Videč, da se na čelu TržaškoKoperske škofije stoječi, Četudi mehki, vender pravični mož, neče dalje uklanjati pogubnim nakanam zvitih lahonov, ki so že mislili, da bo Bi ugladili pot do daljnih zmag, začeli so razglašati vest, da bode odstopil ter se podal v pokoj. To vest pobrali so tudi nemški časopisi in bavili smo se tudi mi ž njo, akopram smo takoj isrekli, da se nam zdi sicer verojetna, da pa hočemo počakati še le gotovejih poročil, predno jo bodemo razmotrivali v njenih važnih posledicah. Za zdaj potihnile bo vesti o odstopu Tržaškega Škofa in kakor smo poizvedeli, vsa) dozdaj še ni stvar tako daleč dozorela, da se izvrši ta »pium desiderium" vseh onih, katerim sta slovenski škof in slovenska beseda v cerkvi, katero pohajajo Slovenci, tako hud trn v očeb. Bes je, da je preuzvišeni monsignor Glavina že v 63 letu svoje starosti in te 17 let na svojem sedanjem mestu, da je bil že večkrat po bolebnosti zadržan izvrševati visoko svoje dostojanstvo in da ga je že nekatere krate nadomeščal stolni prost dr. Šust, sedanji generalni vikar. Bržkone je tudi sedaj boleh nos t škofova dala povod takim govoricam, ki se na zadoščenje vsacega poštenega Slovenca neso obistinile. Kako bi se postopalo tndi v Trstu v tem toliko važnem uprašanji, ko bi se posrečilo Italijanom spraviti na odlično mesto vrhovnega dušnega pastirja kacega privrženca svojega, to si lahko mislimo. A prvi korak popustljivosti, ki se je storil, ni našel odobravanja od nobene strani, in znano je, da se bode menda vender še spravila na dan prošnja, da se zopet uvedo slovenske propovedi v cerkvi sv. Ju.sta. Zadovoljni neso torej Slovenci, ki so izgubili, zadovoljni pa neso tudi Italijani, ki so dobili. Dokaz zadnjemu so — petarde. Kakor v Trstu, isto tako postopa se proti hrvatski božji službi na Reki, kjer je začel novi župnik Belini ruvati proti hrvatskim propovedim in jih rej deloma Že odpravil. Stvar pa še ni doguana in nadejati se je, da bode Senjski škof tukaj uporabil ves svoj upliv, da se zadeva reši ugodno za Hrvate, da se preprečijo slovanstvu sovražne nakane labonskega župnika Bedinija, ki bi na hrvatski lleki rad iztrebil hrvatski jezik, kakor drugi skušajo izpodriniti slovenskega v Trstu. Težavno je torej stališče povsod in treba je skrajne opreznosti in odločnosti na merodajnih najvišjih mestih, da ne bode trpela škode ne samo na-rodna stvar, katero mi poudarjamo v prvi vrsti, nego tudi verska, za katero je skrbeti omenjenim faktorjem. Državni zbor. Na Dnnaji 2G. januvarja. Poslanska zbornica. V včerajšnji seji obravnavala je poslanska zbornica o prenarejenern načrtu o pravoslavnih naukih po sklepu gospodske zbornice. Predsednik dr. Smol ka otroril je sejo ob Val 2. uri pred poludnem. Ministri, ki bo bili navzoči v gospodski zbornici, so le začasno prihajali pogledovat v poslansko. Tudi v oBtalem bila je zbornica precej prazna in skoro ves čas ne sklepčna. Obravnavalo se je o preustroju pravo- in dr-žavoslovnih ukov Poročevalec vladne predloge je bil posl. Menger, ki je zakonski načrt toplo priporočal. Zahteval pa je, da se prenaredba gospodske zbornice za obveznost ua 4 tečaje pred prvim državnim izpitom v zmislu prvotne vladne predloge ne 3 tečaje popravi. Nadalje zagovarja načelo, da da se v osnovni načrt pravnih ukov vsprejme tudi pouk o družbi. Nasprotoval mu je s konservativne strani baron Morsev, ki je zahteval, da se pusti načrt, kakor ga je popravila gospodska zbornica. Dokazoval je potrebnost in posebno važnost kauoničnega prava za pravnike, češ, da je kanonično pravo zelo uplivalo na razvoj zasebnega prava. Govornik izjavi, da bi le v slučaji, ko bi Unger ali Stivmavr zahtevala, da se Bkrajša poučni čas za prvo skušnjo, glasoval za podoben predlog. Poljak Roszkovrski hvali zakonski načrt, ki zahteva, da postane državno pravo predmet skušnje in se vsprejme v učni načrt za pravoslovno fakulto ter se zajedna skrajšajo pravnozgodovinski uki. Doslej predavalo se je preveč posamnosti, ki so bile nepotrebne, da celo oteževalne. Sedanji predlog bode uvel več pregleda v pouk, sicer pa tudi olajša slušatelju učenje in je skrajša iz osem ua LISTEK. Jožef Reselj. Reseljeva ulica je v Ljubljani vsakemu dobro znana, ali le malo kdo ve, zakaj nosi ulica to ime. Marsikateremu obiskovalcu pokopališča sv. Krištofa bo stcsr znano, da počiva ta slavni mož na njem, ali le malo jih bode, ki bodo vedeli, kake zasluge si je pridobil ta mož za napredek človeštva in v kaki dotiki je Reselj s kranjflko deželo. Zato upam, da bode marsikoga zanimalo kaj natančnejšega iz-' vedeti o tem bistroumnem možu in da bode njegov životopis pazljivih čitateljev našel. Jožef Reselj (Ressel) se je porodil I. 1793 v češkem mestu Hrudimu od saškega očeta in Češke matere. Še kot gimnazijalcu bila sta mu najljubša predmeta matematika ih fizika. Prostovoljno se je vadil v risanji in prebiral je posebno rad knjige o topničarstvu. Tudi na Dunajskem vseučilišču, kamor je 1. 1812 prišel, pečal se je najrajše z mehaniko, fiziko in kemijo. K temu ga ni priganjala toliko znatiželjnost, nego notranja sila, da bi kaj koristnega iznašel in potem praktično koristil človeštvu. Ko je Reselj čez dve leti izvedel, da so njegovi reditelji osiromašili in da ga ne morejo več podpirati, spremenil je svoj načrt, odrekel se vsaki podpori iz rok roditeljev in sklenil posvetiti bo drugi praktični stroki, t. j. gozdnarstvu. Jedino gozdnarsko akademijo imela je tedaj Avstrija v Mariabrunnu in na tem zavodu je zaprosil Reselj izpraznjeno brezplačno mesto. Toda kljubu izvrstnim spričevalom ni je dobil. Tedaj je sklenil obrniti se na cesarsko milost in je poklonil v avdijenci cesarju Irancu I. načrt bitke pri Lipskem, katerega je bil sam z drobnogledom izdelal in v vseh podrobnostih izpeljal. To izvrstno delo mu je pridobilo cesarsko naklonjenost in pa štipendij iz cesarjeve zasebne blagajnice. Ko Be je tako Reselj izobrazil v gozdarstvu s cesarsko podporo, dobil je I. 1817 mesto okrajnega gozdarja v Pletrijah pri Kostanjevici z letno plačo okoli 700 gld. Tu se mu je pripetil jeden tistih čudnih dogodkov, ki so bili sicer v poprejšnjih Časih zelo navadni, o katerih pa sedaj le še v pripovedkah čitamo. Ko je namreč nekdaj jahal po gozdih na Gorjancih, napadejo ga trije tolovaji ter mu vzamejo uro in ves denar, ki ga je imel pri sebi. Ko so mu hoteli vrhu tega de konja vzeti, reče jim: „Nikari ne storite tega, ker to je službeni konj in daleč okoli vsem ljudem dobro znan. Če ga torej vzamete, izdal vas bode in vi ne le ne boste imeli nobene koristi od njega, nego oblasti bodo vam po njem ua sled prišle." Tolovaji se prestrašijo tega, puste jezdeca in konja ter zbeže. Nekaj dni pozneje sliši Reselj po noči trkati na vrata svojega stanovanja. Ko je pogledal skozi okno, zagledal je ravno tiste tri roparje, ki mu razložijo, da so o njem popraševali in izvedeli, da je naj pravičnejši in najpriljubnejši uradnik celega okraja in da so mu zato nazaj prinesli, kar so mu bili na Gorjancih odvzeli. Začuden stopi iz sobe, da bi vsprejel povrnjeno uro in denar. Ali še bolj se začudi, ko sliši, da se je mej tem preobloženi strop njegove spalne sobe udri in strahovito pokcjoČ ua tla padel. Roparji so ga torej vrhu tega še o pravem času rešili iz smrtne nevarnosti ! L. 1821 dobi Reselj mesto gozdnega mojstra v Trstu. To je prišlo IleBelju kakor nalašč, ker že davno Bi je želel k morju priti in praktično opazovati gibanje ladij. Že davno poprej je bil namreč izdelal načrt, kako bi bilo mogoče ladije hitreje goniti s pomočjo Arhimedovega vijaka. Sicer so že pred Reseljem mnogi drugi poskušali upeljati vijak kot sedem semestrov. Končno bi zahteval tudi še, da se uvede narodno pravo, ki bode na moč pospešilo prosveto. Mladočeh Masaryk zahteva v i zbornem govoru, da se pravoslovni uki preustroje nalik potrebam človeškega življenja, ker iste pravo razširjajo in mu novo obliko dajo. To bi bilo najpotrebnejše, če se hoče resno premeniti in zboljšati pravne nauke; a ravno tega ne naliaja v uovem načrtu, kar je pač. najpotrebnejše. Kaže na novo kodifikacijo v Nemčiji, ki se premalo ozira na realne potrebe življenja in radi tega ne bode nikdar prešla narodu v meso in kri. Profesor Anton Menger dokazal je, da se ista kodifikncija ne ozira na */r. prebivalstva in to v državi, ki je eminentno socialistična. Pravijo, da je romanizem tega kriv, a to ni iltinito; marveč krivo je, ker pravniki niso oseb-niki živečega narodnega prava. Končno se oznumveč nasvetov za podrobno obravnavo, na kar se seja zatvori. Gospodska zbornica. Včeraj sešla so je zopet gospodska zbornica ob 11. uri zjutraj, da vsprejme trgovinske pogodbe. A niti toli imenitna zadeva ni napolnila nemogle, Starostne zbornice gospodov. Vsprejeli so pogodbe navtočniki sicer soglasno, a bilo jih je le malo prisotnih. Govorih so k stvari pač zastopniki poRamnih strank, a mimo, dobrohotno. Kritike, vsaj stroga stvarne, ni bilo, marveč vse pesek v oči. Ob 11. uri otvoril je predsednik sejo in dal besedo baronu PusBvvaldu, poročevalcu, ki je flvoje poročilo v primernem upanji, da se je pač že vsakdo o pogodbah v poročilu Hallvvichovemu dovoljno poučil, precej okrajšal in pošteno hvalil pogodbe Prvi govornik v zadevi pogodb knez Sehbu-burg poudarjal je imenom levice v kratkih besedah popolno soglasje stranke s pogodbami in s politiko, katera Sfi v njih znači. Predsednik Dunajske obrtue zbornice lsbary priklopil se je izjavi predgovormka in je še posebno poudarjal, da so pogodbe Se posebej za Dunajske obrti sosebno ugodne, o čemur že danes dvomiti ni. Kot govornik desnice poročal je grof Le -debur, ki je v dolgem, precei potaukem govoru razvijal sporazum desnice s pogodbami. Grof Le-debur kot novinec nastopil je piVič srečno v zbornici, v kateri nastopiti (ud; sicer ni posebnega pomena, niti v govorniškem niti v strankarskem oziru. Da se je posebno nauduševul za predloge, mu uiti nameriti ni, vsaj je bil to njegov nalog. Govor njegov BO obdobravali ne le pristaši, marveč tudi maloštevilni levičarji. Naposled oglasil se je še maiquis liacque-liem in v kratkem govoru osvetlil pomen trgoviuskih pogodb, sklepajoč z izraženjem upa, da pogodbe ne bodo zavirale trgovine, marveč da bode tudi po-rabna moč poljedelstva po SVOJO dobro uplivala na obrtno produkcijo. Ko je poročevalec Pussvvaid še jedenkiat poudarjal važnost zadeve iu priporočil pogodbe k vaprejemu, pripomneč, da so vsi soglasni v prepričanji, da so pogodbe srečne, vsprejela je je zbornica. Predsednik grof T rauttmansdorff je na to sejo zaključil in napovedal za danes bodočo sejo. Politični razgled. lohaiij«' dežele. V Ljubljani, 29. januvarja. Državni »bor* Včeraj nadaljevala je poslanska zbornica debato o reformi juridičnih študij. Za generalna govornika izvoljena bodeta dr. Herold in dr. Jaques. Potem bode govoril še poročevalec dr. Menger. Glede posamnostij te predloge omeniti je zlasti, nasvet odseka, da je izpremeniti od gospodske zbornice vsprejeto določbo, da naj kakor doslej tudi v bodoče vsak pravnik studira osem semestrov v toliko, da naj zadošča sedem semestrov. Mnenja o tej zadevi so zelo različna in se bode gotovo uuela velika debata. Češke razmere. Vse kaže, da se bodo češke razmere izdatno izpremenile. Zadnji čas mudil se je ua Dunaju deželni maršal češki knez Lobkovic, da poroča vladi o ukrepih, storjenih na zadnjem shodu Čeških veleposestnikov. Tudi na tem shodu upirali so se demokratski elementi te skupine odločno puuktacijam in zahtevali, da jih veleposestniki odklonijo. Stavil se je nastopni predlog: V bodočem zasedanji deželnega zbora češkega uaj predlaga klub veleposestnikov, da se faktična izvršitev punktacij preloži do ugodnejše dobe. Zapretili so, da bi, ako odklonijo veleposestniki ta predlog, odložili svoje mandate Shod je sklenil, da ne pride do razpora, vsprejeti ta predlog iu pooblastil kneza Lobkovica, da začne nemudoma potrebne dogovore z vlado. O uspebu Lobkovičevega posredovanja se še nič ne ve. Volitve nti Ogersketn. Poročila, katera dohajajo Dunajskim listom, ki so vsi jako uneti za sedanjo vludo ogersko, niso več tako optimistična glede končnega izida volitev, kakor so hilu iz začetka. Zlasti se očita vladni stranki, da se vse premalo trudi za izid volitev, doč m deluje grof Apponvi na vso moč za svojo stranko. Celo v vladnih krogih ogerskih je bojazen, da bi utegnil grof Apponvi z nekaterimi pristaši priboriti hi nekoliko novih mandatov ; vsekako je misliti, da bodo na Sedmograškem, v liački in morda celo v Budimpešti zmasab opozicijski kandidati. Znamenje časa je tudi to, da bodo zlaBti nekateri ožji prijatelji Tisze Kalmana pri volitvah hržkoue propadli. i n a u j o države. Sv. oče. Ž>» včeraj javih smo, da je Pariški list „Petit Journal" priobčil poročila iz Rima, da je italijanska vlada zaradi papeževe bolezni jako vznemirjena. Rudini pripravlja bije cirkularno noto do v^eh ita-lijauskih diplomatiških zastopnikov. V tej noti obvestile se bodo vse vlade, kaj je ukrenila vlada italijauska takisto glede pogreba sv. očeta kakor tudi glede svobodne volitve v Konklavu. V Neapol, Florenco in v Livoroo došel je ukaz, da morajo biti vojaki in žandarmi pripravljeni oditi vsak hip v Rim. Tudi je že vse pripravljeno, da bi vlada vojaški zasedla leoniški del mesta in celo Vatikan. Italijanska zbornica. Poslanec Bosni interpeloval je finančnega ministra Luzatta zaradi papirnatega denarja, kateri c.irkuluje na Italijanskem in zahteval zajedno, naj izstopi Italija iz latinske vrednotne unije ter naj gonilno moč, ali niso znali, kam bi ga postavili, ker jim je krmilo napotje delalo. Nekateri so poskušali pričvrstiti vijak na levi, drugi ua desui strani krmila na zadnjem koncu ladije. Ali vsak močnejši val, vsaka skrita kleč je morala odtrgati tako izpostavljeni vijak, ki ni bil pred takimi sovražniki čisto uič zavarovati. Reselj ni vedel za take poskuse in vender je bil že 1. 1812, torej v prvem letu svojega izobraževanja na Duuajekem vseučilišči, na to prišel, kje je jedino pravi proBtor za vijak. Zadnji del ladije je on namreč tako preuHtrojil, da je bila od spodej kakor odjedeua. Tako je uastala votlina mej ladijo in krmilom, ki je pričvršćeno na zgornji ven štrleči del ladije in v to votlino (tako imenovani »vijakov vodnjak") uameraval je Reselj postaviti vijak. Na ta način je bil vijak popolnoma zavarovan iu vrhu tega prišel je še v sredo zadujega lad|inega dela, zadobil je torej muogo več gonilue sile. Reselj ni uumeraval patenta vzeti na svoj izum, nego kot pravi človekoljub je hotel, naj bi se svet okoristil z njegovo iznajdbo. Zato je vedno o njej govoril in rad vsakemu pokazal svoje načrte. Obrnil se je tedaj do Tržaških trgovcev, uaj bi ga z denarjem podpirali, da mu bode mogoče svojo iznajdbo praktično izpeljati in porabiti. Toda od za- četka se ni hotel nihče v to podjetje spustiti in šele 1. 1820 sta se odločila dva trgovca, da bosta ona plačala stroške za vijak. In ta vijak ni stal več, nego 60 goldinarjev 1 Reselj je naročil vijak najpoprej za ročni stroj, ne za parni. Pričvrstili so ga torej na nek Čoln in dva moža sta ga vrtila. Kuj se je pokazalo, da je vijak gonil Čoln mnogo hitreje nego poprej dvoje vesel. Ko je Reselj stopil v čoln z vijakom, posmehovati so se mu Tržaški mornarji, češ, „ali hoče z vijakom morje navrtati ?a Ko so pa videli, da je ta čudoviti Čoln hitro po morji stekel, utihnilo je sicer zasmehovanje, ali vso iznajdbo imeli so vender le bolj za igračo. Reselj pa je bil prepričan, da postane parnik na vijak v kratkem gospodar morju in zato se je potrudil za privilegij svoji iznajdbi. Poprej omenjena dva trgovca nesta hotela več ostati pri podjetji, ki se jima je zdelo neuspešno. Tedaj pa sklene Reselj pogodbo s Tržaškim veletržcem Okta-vijem Fontanom, da se bosta skupno okoristila z novim parobrodarstvom. Treba je bilo najpoprej narediti parnik za poskus, in sicer so izdelali ladijo in vijak v Trstu, parni stroj pa v Šentštefmskih fužinah na Štajerskem. Reselj je zahteval, naj se naredi močen stroj, ali Fontana mu je določil le šest konjskih sil. (Koneo prta.) uvede zgol srebrno vrednoto. M nister odgovoril je ua to, da ima Italija velik interes do tega, da ostane v vrednostni zvezi in da je v sedanjih okol-Ščinah absolutno nemogoče, da bi se uvedla srebrna vrednota. Obljubil pa je sestaviti posebno komisijo, kateri bodi nalog proučiti razmere in staviti posebne predloge glede primerne vrednotne politike. Kar se dostaje papirnatega denarja, izjavil je minister, da bode v kratkem predložil poseben za-konak načrt, kateri bode uredil uprašanje glede popiruatega denarja. Pruski šolski zakon. Naučni nrnister grof Zedlitz je sedaj ljubljenec in zaupni mož nemškega cesarja in javno mnenje ga dolži, da je, poslužuje* se ne baš posebno lepih sredstev, prodrl v ministerskem svetu s svojim načrtom. Narodno-liberal na stranka se upira predlogu jako odločno in zahteva kategorično, naj odstopi finančni minister Mquel Kakor je slišati, protivit se je Miquel šolski predlogi jako energično, zajeduo ž njim pa tudi drugi ministri, o katerih se sedaj pričakuje, da bodo odstopili. Tudi Bennig-sen, dolgoletni načelnik narodnih liberalcev, odpovedal se bode državni službi in njegovi stranki služeči listi govore kar naravnost o odločnem boju proti „novemu kursu". Dopisi. las Ht. JPetra na Notranjskem. 24. janu-varia. [Izv. dop.J Ime naše vasi je dokaj znano po svetu, ne radi kake stara znamenitosti, nego le železnica in lesna tovarna sta ji pridobili to, da ne more daleč ua okrog nobena tekmovati ž njo. Poleg tega je pri nas sedež nadžupanov, orožniška postaja in tudi to je nekaj, da se vas dotika državne ceste. Ponosni smemo biti na vse to, ker nam daje povod, da napredujemo. Žal pa, da so mnogi bolj osameli kraji v tem pred nami. Naše vasi glavni napredek je v tem, da se je zadnje čase razširila in pomnožila z delavskim prebivalstvom. Radi tega začeli so nam nekateri prostori postajati nezadostni, posebno »tu denec, kjei zajemamo pitno vodo nam je pre-pičel; vrelec je sicer močan a zadoščati vsem vender ne more, posebno zato ne, ker nimamo »talne tekoče vode za pranje, kakor tudi prav urejenih lokev za napajanje živine ne. Rabi se včasih za vse to voda iz studenca, a mnogokrat pobere se vsa voda iz studenca, da je potem treba hoditi v sosedno vas ponjo. Ali to ni še vse : .prazni studenec onesnaži se, in ko uastopuu voda vae poplavi in ker ni odtoka, pride pozueje vsa nesnaga v človeški želodec". Večkrat teče deževna voda bolj čista po vasi, nego jo hrani naš studenec ! Čudno je, da se naši vaščanje ne potrudijo, da bi si razširili prostor za zdravo pitno vodo, kakor tudi da županstvo za to nič ne utori, saj gg. župan in podžupan tu z drugimi vred to vodo zajemata, in so to zadeve dovolj očitne! No, saj to ni jedina malomaruost od te strani, nnanio jih na razpolago v raznih zadevah, za kar bi bilo pregrešno vedno molčati, zatorej naj še nekatere omenim. Že nad pol leta nimamo nočnega čuvaja, če ravno je vas dovolj močua da ga vzdržuje, ker šteje nad 50 številk: kdo bi za časa požara prvi opazd nevarnost ter dal na znanje, tega nihče uu pomisli? Vnem je dobro znano, da razsaja tukaj pogosto silovita burja, kateri je mogoče malo iskrico razpi-hati v pogubljiv požar, znano pa je tudi, kako lego ima vas, zraven slamnatih streh so velike zaloge nkovaškega oglja" v vasi, radi tega je nevarnost še večja. Pred par leti se je o tem resno pisalo, žal da brez vsakega uspeha. Naši vaščanje sp6 noč in dan spanje „pravičnega", zbuditi se znajo kadar bo prepozno. Ž njimi spi pa tudi županstvo t uiti dimnikov in ognjišč mu ni mar pogosto pogledati, kar je nujna potreba v tem kraju večkrat v letu, radi škodljive navade sušenja drv nad ognjem; pač čudno da se temu okom ne pride 1 Se jedno naj izrazim in to o vaških potih. Tukaj na Pivki imamo sploh posebno na polju, travnikih in pašnikih kamenja preobilo, po potih ga pa primanjkuje. To bi rekel je narobe svet; da pa predaleč ne zaidem, omenim le pot naše vasi, ki vodi vse njene prebivalce s živino vred do pitne vode, ta ni dolga a grda, namreč blatna; na bliž« nem polju pa leži velik kup kraškega kameuja, kakor da bi ga nekdanji „ Kelti" skupaj znosili za brambo pred sovražniki. Našim vaščanom bi gotovo več koristilo na imenovanem potu, kakor v sredi polja! A do danes se tega še nihče resno ni spomnil. Tudi županstvo imelo je več priložnosti prisiliti posestnike do te poprave posebno pretočeno leto za časa kužne živinske bolezni na gobcu in parklih, ker vsakemu je znano, da v blatu koder hodi oku- žena Živina, najde zdrava gotovo bolezen. Ali je | naše županstvo do tega spoznanja prišlo, se ne ve, ve se pa, da proti temu ni storilo nič. Za ta moj trud zna me doleteti plačilo jednako I kakor .egiptovskega Jožefa v starem veku*, poreče j mi jeden ali drugi „ glej te ga sanjača*. Ker je pa ta pesem Že znana, ne jemljem ozir na to. Želim j le da bi predstojeće vrBtice našle primerni kotiček, 1 pri tistih, katerim so namenjene. Da to dosežem pomozi Bog! | Izpred sodišča. Zakotne tovarne za izdelovanje cigaret. V Ljubljani 28 januvarja. j Včeraj je prišla tatvina v tabačni tovarni, o kateri je bilo svoječasno mnogo govorice, pred deželno sodišče h končni razsodbi. Sodišču predsedoval je dež aod. svetnik g. Pleš ko, votantje so bili dež sod tajnik g. Pessiak in dež sod. adjuokt g. Hiti. Zatožbo zastopal je državni pravdnik g. Pa) k, zagovorniki so bili dr. Suyer, dr. H u d n i k in dr. Tavčar Zatoženih je bilo osem oseb zaradi hudodelstva tatvine ali soudeležbe tatvine, ti so: Fran Lam pel, 46 let star, oženjen, paznik, ki je služil že 20 let v tabačni tovarni in imel na teden OBem (!) goldinarjev plače, Matej Žagar iz Bre zovce, 30 let star, delavec v tobačni tovarni, kateri je imel na dan 50 kr. plače, Jurij Verčič, 28 let star, iz Škofje Loke, je bil pisar v tobačni tovarni in imel 80 kr. na dan plače, potem 32 let stari Jožef Zima (Lahov Pepe), znan poBtopač Ljubljanski, njegova žena, s katero se je poročil pred komaj pol letom, malo vredna ženska, Že večkrat zaradi vlačuganja in tatvine kaznovana; Johana Lam pel, 45 let stara, že 22 let s prvim zato- I žencen Fr. Lam pel u om omožena; Rozalija Fei- J gel, 38 let stara šivilja in postrežnica tudi že večkrat zaradi vlačuganja kazuovaua, m Amalija Ć a r-m a n , 32 let stara, šivilja, doslej še nekaznovana. Obtožba dolži Frana Lampelna, da je na prigovarjanje Jožefa Z i m e (Lahovega Pepeta) iu njegove žene Jožefe Zima rojene Cerar, ukral v malih delih do 20 kil finega turškega tobaka v tobačni tovarni v vrednosti nad 60 gld Žena Lampelnova nosila je ukradeni tobak k Jožefi Zimi, katera jej je dala navadno po 1 gld., časih tudi manj za prineseno blago, kar Jožefa Zima tudi prizna. Lahov Pepe pa o vsej tej kupčiji neče nič vediti. Prodajo I cigaret, katere so se iz ukradenega tobaka izdelo vale in katerih je bilo mnogo in mnogo tisoč, pre-skrbljevala je večinoma Rozaliia Feigel, dasi je tudi Jožefa Zima sama kupce vala h tem blagom. Rabili ho pri izdelovanji cigaret srednjehui turški tobak, sultan, drama iu pursičan. Tudi Oariuan naprav-ljala je cigarete iu jej je baje nosil fini tobak Matevž Žugar, delavec v tobačni tovarni, kateri je pri njenem očetu stanoval. Jurija Ver čiča dolži obtožba, da je na prošnjo Lahovega Pepeta in njegove žene nosil papir za cigarete, katerega je ukral v tobačni tovarni. Prvi zatoženec Franc Lam pel prizna, dn je kriv zatoženega hudodelstva tatvine. Nekega dne srečal je Lahovega Pepeta v Zvezdi in ta mu je rekel, uaj mu prinese kaj finega tobaka turškega. Od konca se je branil, a ko sta šla vkupe proti realkinenm pOBlopju, srečala sta ženo Lahovega Pepeta, ki mu je še bolj na dušo govorila, da uaj le kaj turškega tobaka donese. Ker je bil po svoji dolgi bolezni na influenci, in še bolj po dolgi bolezni svoje hčere in po nje smrti v veliki bedi, udal se je in prinesel v goatilnico k Štajercu v Slonovih ulicah kakih 200 gramov drama tobaka za kar je dobil 1 gld. Lahovega Pepeta žena pa ga je klicala z gostilnice ven in mu rekla, naj le še prinese. Udal se je in kadar je mogel kaj odnesti iz tovarne, poslal je svojo ženo k Lahovega Pepeta ženi, katera je prevzela tobak in dajala zanj denar, časih goldinar, večkrat pa le par šestič. Žena Lampelova potrdi to izpoved svojega moža, a pravi, da ji je mož navadno rekel, da je to najslabši tobak, katerga je v smeteh pobral. Svarila je Bvojega moža, a brezuspešno. Vbo skupaj dala ji je Lahovega Pepeta žena k večjem 15 gld. za tobak, katerega je prinesla. _ (Dalje prih.) Tiskovna pravda med. & i ur. dr. Riebla proti uredniku liata „Marburgor Zeitnng" Maksu Besozziju in zdravniku dr. Franu Premac h aku v Celji. V Celji, dne 24. januvarja 1892. Po štiridnevni obravnavi pred Celjskimi porotniki naznanili so danes v nedeljo zvečer porotniki svoj izrek o tej čudoviti pravdi , ki pojasnjuje bengalično temno in nevarno stran Celjskih razmer. Izreku primerna bila je razsodba porotnega sodišča, kateremu je predsedoval dr Albert Gertscher osebno, — Kazen obtožencev je ostra: Maks Besozzi dobi zaradi ponatisa razžaljivega članka, ki utemeljuje pregrešek in prestopek raz-žaljenja dr Riebla časti 50 gld. kazni ali 5 dni zapora, dr. Fran Preraschak zaradi pregreška in prestopka razžaljenja časti 200 gld. kazni ali 3 tedne zapora, poleg tega zipade od kavcije lista ,Marb. Zeitung", ki je že v slučaju Oruntner-Bauman utrpela 60 gld., zaradi tega v zvezi stoječega slučaja. daljnih 30 gld., tudi se iz kavcije izplačajo pravdni stroški, ako bi jih obsojeni stranki ne poravnala. Stroški znašajo 20O0 gld. ne glede na lastne stroške obtožeucev. Obtožb a dr. Riebla. Dr. Riebl po dr. Posenerju, odvetniku v Gradci dolži BeBozzijs in dr. Premscbaka pregreška in prestopka razžaljenja časti po članku v „Marb. Zeit.* „Ein zweifacher Doctor vor Gericht". Ta članek poroča jednostransko in hudobno o kazenski razpravi proti dr. R-eblu, pri trateri je bil ta zaradi ponurojenja neke najemninske pogodbe obtožen ali kakor tudi pozneje v 2 stopnji popolnoma oproščen. V spisu se pravi, daje razprava pokazala dr. Rieblove poime o j>ravu v dvomljivi luči ter priobči spričevalo mestnega župana dr. Necker-mana, na kakem glasu je dr. Riebl. To spričevalo se ne ozira na nravuoBt in javno živlienje dr. Riebla temveč poudarja le zdravniško stran (dr. Necker man je sam zdravnik. Op. poroi.), imenuje dr. Riebla šarlatana, ter mu podtika z ozirom na neko zdravniško izpričevalo zmožnost, navedeno pogodbo ponarediti — če ne iz hudobnosti, pa vsaj iz dobičkarije in umazano sti. Dalje očita članek v „Marb. Zeit." dr. Rieblu, da zapisuje recepte »par distance", po urinu in sicer za vse bolezni jednake, tako da število receptov preseza že do avgusta 1889. število 11.000, da tako zdravi zdravniški umetnik na lastni prid in v haaek lekarnarjev, pri čemur ga po> 11 ira vsestransko duhovščina". Obtoženca /ogovarjata se s tem, da je vse, kar sta trdila, gola resnica, toženi dr. Premscbak tudi s tem, da se njegov manuskript ni ponatisnil v prvotnem sestavku, temveč da sta sodelovala tudi dr. Gbintschnigg, odvetnik v Mariboru in dr. Laut-uer v Vitanji. Po prečitanji raznovrstnih dokazilnih predlogov začne se zasliševanje prič. rDalje prih.) Domače stvari. — (Ivana Ž e 1 eiz n i k a r j a pogreb.) Včeraj popoludne izročili smo materi zemlji Hinrtne oBtanke bivšega urednika našemu lintu. Sprevod bil je velikan >dc in dokazal je jasno, da načela, za katera se je boril pokojnik vse svoje življenje, to je načela ljubezni do uaroda svojega, načela napredka, so ona načela, katerim pritrjuje večina prebivalstva našega stolnega mesta. Morda še nikdar se ni pomikal tako slovesen iu veličasten sprevod iz prostorov deželne bolnice. Zaradi ueobboduih operacij moral se je pokojnik sadnji čas bolezni preseliti v bolnico, kjer je tud: izdabnil svojo dušo. Že pred pogrebom dohajali >