VENSKI Leto - Año VI. No. 274 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno o H M "o" š a TARIFA REDUCIDA M O S? FRANQUEO PAGADO O «! Concesión 1551 h enotnost slovenskega delavstva v Južni Ameriki Deset let je, odkar so pričeli prvi Slovenci Prihajati v večjem številu v Južno Ameriko. ■Prva leta se je še nekaj zaslužilo, zadnja 'eta sem pa se gospodarske in socialne razmere 2 dnevom slabšajo. To je dalo povod našim kulturnim organizacijam, da so pričela, resno misliti, kaj bi se na-redilo. da bi se naše izseljeništvo, poleg kultno tudi gospodarsko kolikormogoče osamosvojilo. Na inicijativo pripravljalnega odbora "Slomške podporne jednote", so se zbrali zastopniki "Prosvete", "Ljudskega odra" in "Tabo-ta", ki so razpravljali o potrebi ustanovitve Slovenske podporne jednote". Ker pa ostojajo med našimi društvi še vedno Sekaka ideološka nasprotstva, kar je iz raznih Slogov razumljivo, se je določilo kot prvi ^rak zbližan j a, današnja prireditev "Ljudske-& odra" in "Prosvete". To je potrebno, da ni "M nami nobenih predsodkov, če hočemo res večjega in trajnega doseči. Odločili smo se, ^ vsak korak dobro premislimo predno ga nabavimo in, da preprečimo morebitno nepred-^devano razočaranje. Društvo "Tabor" se našemu namenu zaen-^at še ni odzvalo, kar pa upamo, da dolgo ne ^ odlašalo, saj se gre za naše skupne koristi. bi se morda kak posameznik upiral, bo "Dstvo znalo samo odločiti, kaj mu je potre-110 in koristno. članstvo vseh društev je po dolgih letih tež- Mh izkušenj prišlo do prepričanja, da se naših Jedro jugoslovanskega vprašanja "'Igoslovanski narod je kakor na žerjavici, ■Prav se na zunaj tega ne opaža, je vendar ■ Jugoslavijo ustvariti je bilo pravzaprav ipko, ampak Jugoslay^ijo obdržati in jo vo-^ 1 k napredku in razvoju je pa precej težja Ur- Treba je razumeti, da je Jugoslavija se- tftvi ■ ^ lJena iz treli sorodnih si plemen, ki pa so t 4 vzgojena v različnih okoliščinah. Niso se ; HaSli možje, ki bi spravili državo v enotno Upanje, kar močno upliva na gospodarski v°.i Jugoslavije. in Hrvati so si neprestano v laseh in ?cVii opočitajo prvim, da si lastijo nekak mo-nad ostalimi državljani. Tudi v Sloveli je opažati močno nezadovoljstvo. Vse to v.:19 Povoda sosednim državam, da bi Jugosla-,3|0 čimprej razbili in tako prišli do modernih ,ki so za vsako državo, ki sloni na kapi-lstiČnem temelju, življenjsko potrebni. vT8P°stavitev današnje Jugoslavije je stalo ajiskih žrtev in jima v svojih mejah samo j(,°vP °zemlje in je torej naravna država, pač ,)n e Precej jugoslovanskega ljudstva pod vlakih držav, «to S<í. se danes nekam v ozadje in v ospredje lokalni boji. Vsega tega pa moči ne sme deliti temveč, da se jih mora združiti v eno samo organizacijo, ki bo dovolj močna, da se bo borila za koristi našega izselje-ništva v tujini. Vsi za enega, eden za vse, mora biti naše geslo. Ker samo, če bomo združeni, korakajoč po pravi poti, lahko smelo in zanesljivo pričakujemo boljših časov. Zato torej, se tem potom obračamo do vsega slovenskega delavstva, da po svoji moči praktično in moralno ter vsestarnsko podpre inicijativo združitve. Bodimo prepričani, da skupna sila slovenskega izseljeništva, bo dvignila moralno in gospodarsko stopnjo naše kolonije. Tovariši in tovarišice "Prosvete" in "Ljudskega odra"! Zakaj bi se ne združili v skupno organizacijo?! Čemu bi bila, nasprotstva med nami?! Dovolj naj bo praznega, govorjenja! Proč z malenkostnimi nasprotstvi! Podajmo si bratsko roke vsi in na delo! Čas in priložnost je tu. In naša dolžnost najn veleva združiti se v eno samo celoto, ki bo gotovo z navdušenjem pozdravljena od vsega našega delavstva v Južni Ameriki in povsod po ostalem svetu koder se trudijo naši sorojaki in sorojakinje za trdi vsakdanji kruh. Na delo za združitev! Na delo za Slovensko podporno jednoto! živela enotnost slovenskega delavstva v Argentini ji ! PRIPRAVLJALNI ODBOR "PROSVETE" in "LJUDSKEGA ODRA" so krivi tisti, ki se silijo, da bi vladali Jugoslavijo in jo neznajo, ker tega niso sposobni. Naj je bil na vladi kdorkoli, vsak je vladal le za svoje pristaše, ne pa za celoto in še manj za ljudstvo v splošnem. Na podlagi zgodovine se lahko smelo trdi, da so jugoslovanski narodi najmanj življenjske sposobnosti dokazali, šele zadnja desetletja se kaže tudi Slovanskim narodom novo obzorje. aZpadno Slovanstvo le počasi leze iz teme in se je bati, da nas bo ponovno zakrila temna noč. Sicer nas tolaži zavest, da tudi Nemci, Ita-lijáani, Spanci. Francozi itd. so siti današnjega družabnega reda, ki sloni na medsebojnem sovraštvu in tiraniji delavnega ljudstva. In bo nekega dne samoodsebe prišlo drugače kot si želijo današnji kapitalistično-fasistieni voditelji. Da se povrnemo nazaj k Slovanstvu, naj omenimo, da tudi v naši bratski republiki Če-hoslovaški, se je bati, ko bo zatisnil M&saryk oči, bo šinil zubelj kvišku, Čehi in Slovaki ne živijo v sožitju. Glavno vlogo igrajo verski boji med pripadniki Husove vere in katolicizmom. Kot vemo iz zgodovine je Češki narod vsled verskih bojev že mnogo žrtev doprinesel. V naših jugoslovanskih krajih verskih boji niso igrali tolikšne vloge. Od odcepitve vzhodne cerkve od rimske, nismo bili jugoslovani toliko prizadeti, ker boj med Bizancem, današnjim Carigradom je le malokdaj prinesel krvave spopade. Eden največjih je bil zasedba Bizanca po Balduinu poveljnikom neke Križarske ekspedicije, ki namesto, da bi krenila v Sv. deželo je raje izropala pravoslavni Bizanc. Še le po padcu Bizanca v roke Turkom konec 15 stoletja se je pričelo trpljenje za jugo-slovane in od onega časa vse do danes se vrše ]juti verski boji. Razlika je le ta, da se je zadnje desetletje fronta preobrnila. Pondeljkova "Prensa" je pisala, da evhari-stični kongres je zelo lepa reč, ampak je žalostno, ker se skrivajo za njim politične težnje. Tako tudi v Jugoslaviji igra vera velikansko politično vlogo. Ljudstvo je premalo izobraženo, da bi znalo ločiti vero od tistega, kar se skriva za njo. Temu nam je lep dokaz sprejem škofa Šariča od tukajšnjih hrvatskih domobrancev, ki so plačanci od tistih, ki skušajo Jugoslavijo razbiti in se polastiti plodonosne zemlje in delavnega ljudstva ter napraviti iz njega tisto, kar so napravili Fašisti iz nas Primorcev — moderne sužnje — v pravem pomenu besede. Vedno bolj se nas loteva prepričanje, da so Sovjeti tudi v tem oziru zadeli pravo. Tam namreč so vse veroizpovedi proste in komur se zdi. da je vera potrebna, se je lahko uči. Tudi drugemu jo lahko priporoča, ampak ne more z njo barantati. Pogrebne svečanosti za Kralja Aleksandra I. V Katedrali Okoli polnoči minulo sredo je bila kraljeva krsta prenešena iz Konaka v beograjsko pravoslavno katedralo. Ob 8.15 zjutraj so pričele svečanosti z obdržanjem purastosa. Patrijarh Varnava je držal govor v katerem je povdar-jal vrline pokojnega in končal z apelom.na narod, naj, prevzame v izvršitev zadnje besede kralja: "Čuvajte Jugoslavijo". Cerkvenemu obredu so prisostvovali, kralj Peter IT. v spremstvu kraljice matere, kraljice* udove romunske. kralja Iiarola, princi Jurij angleški, Ciril bolgarski, Nikolaj romunski in vojvoda Spoleto italjanski ter predsednik francoske republike Lebrun, nadalje vsi odposlaniki tujih držav in razne delegacije. Nato je bila krsta odnesena pred cerkvijo in postavljena na topovsko lafeto. Sprevod Otvoril je sprevod veliki križ, za katerim so korakali šolarji in godba Kraljeve garde, ki je neprestano svirala mrtvaške koračnice, za godbo je sto oficirjev nosilo zastavo vseh polkov ter za nijmi so sledile delegacije tujili vojsk. Oddelek 150. francoskega polka z godbo je sledil za katerim je marširal oddelek francoske vojne akademije iz St. Cyr, oddelek alpskih lovcev francoskih je zaključil francosko reprezentacijo. Za Francozi so sledili oddelki L angleške mornarice, romunskih lovcev, čete čeških in turških trup. Za vojaškimi inozemskimi oddelki so korakali vojni pohabljenci, nositelji reda Karadjor-djeve zvezde. Sledilo je 19 velikih kamjonov naloženih z cvetlicami. Častniki Kraljeve garde in sokoli so nosili posebne vence cvetlic. Za goriimenovanimi so sledili vsi najvišji cerkveni dostojanstveniki države, za tem so nosili znake kraljeve vlasti in sicer; šef generalnega štaba, general Medite je nosil krono, admiral Priča žezlo, drugi general plašč in general Lovrič sabljo. Drugi višji oficirji so nosili dekoracije. Sledil je beli konj umrlega. Za tem je prišla topovska lafeta na kateri je ležala krsta zavita v državno zastavo. Inte-resantno je da 36 mož kraljeve garde so odpeli konje in sami vlekli voz do postaje. Za krsto je stopal Kralj ePter TF v sokol-slcem kroju spremljan od matere za njimi gori imenovani princi in predsednik Lebrun sledile so odposlanstva tujih držav, člani regentske-ga sveta, člani vlade, zbornic, diplomatski zbor, poslanci, bivši ministri, odposlanci občin, višji sodniki, višji državni funkcijonarji, vse-učiliščni profesorji ter mnogo višjih oficirjev vojske in mornarice. Zaključil je sprevod oddelek vojaške akademije. Na postaji. Pred postajo se je voz ustavil, pred katerim je vojaštvo katero je tvorilo špalir po ulicah koder je korakal sprevod, defiliralo pred krsto in zadnjič pozdravilo kralja. Strumnost vojaštva je na vse prisotne vidno učinkovala. Krsta je bila nato prenešena v vagon, ter ob 11.25 so zapustili zemeljski ostanki Kralja Aleksandra zadnjič jugoslovansko prestolico. Spremljali so krsto na potu v Mladenovac, člani kraljeve hiše in kralj Karol kraljica Marija udova romunska, princ Jurij angleški in predsednik Lebrun. Na celi progi so stali kmetje in pokleknili ko je mrtvaški vlak vozil mimo in metali na tir cvetlice in trnje. V Topoli Ob 14.25 je dospel vlak v Mladenovac, kjer bi bila krsta prenešena na mrtvaški automobil. Cela pot do kraljevega dvorca je bila okrašena z zastavami in slikami črnoobrobljenimi in vsejovsod so bili napisi z zadnjimi besedami kralja: "Čuvajte Jugoslavijo". Pred cerkvijo-grobnico Karadjordjevičev je tvorila Kraljeva garda špalir. Krsto so prenesli in automo-bila na oder postavljeni sredi templa, bivši bojevniki. Obkoli so mrtvaški oder mladi kralj Peter z vsemi člani družine, tuji princi in de-iegacije tujih držav. Patriáarh Varnava je obdržal zadnji obred ter ob 14.50 so bivši bojevniki zopet prevzeli krsto in jo položili v grobnico, tu se je kraljeva družina zadnjič poslovila od umrlega Kralja Aleksandra I. Ob 15 5 .ic zapustila družina in vsi navzoči odposlanild mavzolej. V tem hipu so v celi državi oddajali topovske strele v pozdarv in za dve minuti je bil ustavljen vsak promet. Omeniti je še, da stotine letal jugoslovenskih, francoskih, 'čeških in romunskih so celi čas sprevoda od beograjske katedrale do grobnice v Topoli obsipavali sprevod s cvetlicami. ZAHTEVAJTE VINO GARITTA JE NAJBOLJŠE Paramaribo 1933 U. T. Pat. 59 - 4108 Niti zarote pojasnjene Končno se je posrečilo dobiti pravo identiteto morilca. Kliče se Gjorgjef in je rojen 1. 1897 v Štipu v južni Srbiji. Bil je prvotno član makedonskega terorističnega društva "Orim", po ubistvu dveh sočlanov tega društva, je bil nekaj časa zaprt, potem pomilo-ščen. Nekaj časa je služil kot šofer pri znanem vodju makedonstvujuščih Mičanovu, potem pa je stopil v službo hrvaške teroristične organizacije "Ustaši", kateri načeluje Hrvat Dr. Pavelič. Izvršil je atentat po ukazu te organizacije in s pripomočkom 4 ali 5 drugih članov te organizacije. Tri teh članov je francoska policija prijela. Tščejo sedaj nadaljne člane te lepe družbe. Glavni vodja te skupine je bil neki človek imenovan Kramer, po izpovedi aretiranih. Dosedaj pa niso še dognali pravilna imena drugih aretir^ancev tako, da v tem pogledu, so evropske policije popolnoma v nejasnosti. Najvažnejše podatke o zaroti je podal nek Malny, katerega so oblasti že 4 dni lovile v prozdu pri Fontainbleau. Tzpraševan po vodji tajne jugoslovanske policije Simonovič-u, je izpovedal, da je prišel iz Budimpešte v Lozano, kjer se je sestal z Ke-lemanom oziroma Gjorgjevem, s katerim se je podal v Pariz. Tu jih je vedno obiskoval nek Kramer, kateri jim je izjavljal, da je njih vodja in da se mu morajo pokoriti. S Gjorgjevem sta spala skupaj v enem hotelu v Aix le Provence v bližini Marsilje. Francoska policija je bajé dognala, da se je Dr. Pavelič par dni pred atentatom v malem kraju ob švicarski-francoski meji sestal z onim skrivnostnim Kramer jem. Policija celo domneva, da je Dr. Pavelič še vedno na Francoskem, vsled tega ga mrzlično iščejo. Dr. Pavelič je navadno živel v Milanu. risaof^^Kísi'^isaioirsoESss: Pavelič aretiran Po informacijah, ki so jih dobile oblasti od francoske policije, je bil Dr. Ante Pavelič aretiran v Turinu. Ž njim so aretirali nekega Kvaternika visokošolca sina bivšega avstr. polkovnika. Kakor so dosedaj izkazala izpraševanja aretiranih v Franciji, t(>so Rajič, Pospišil in Kraj, je Pavelič glavni vodja te teroristične ban-de in Kvaternik njegova desna roka, Pave-liča so jugoslovanske oblasti že leta 1928 obsodile na smrt z obdolžitvijo umora, toda Pavel ieu se je posrečilo zbežati. Paveliča so bile italjanske oblasti že v torek aretirale, toda so to držale tajno. Misli se, da bodo francoske oblasti zahtevale od italjanskih izročitev teh teroristov. Smrt bivšega francoskega predsednika Raymonda Poincaré Poincaré (čitaj Puankaré) je v torek zjutraj preminul. Ž njim je izgubila Francija enega onih historičnih osebnosti, ki so Franciji najsvetejše služili v teških dneh svetovne vojne. Smrt tega velikega moža je tesno združena z marseljskim umorom. Bil je velik prijatelj toliko Barthou-a kakor tudi kralja Aleksandra in ko je 13. t, m. doznal za smrt obojih, ga je ta vest tako prešinila in uplivala na že rahlo zdravje, da je po dveh dneh tudi on se združil. Francoska vlada in narod bodejo tudi Poin-carčja. kakor pred tednom Barthou-a. z vsemi potoval v Beograd na pogreb kralja Aleksan-častmi pokopali. Predsednik Lobrun. ki je od-dra, bo že v soboto na dan pogreba Poincarč-ja zopet v Parizu. Bil je resen in oster Poinearč, nastopal je sigurno in kadar je slutil, da so višji interesi loboe IOE3GE 301 aoi n o o D o o Q o o D o o D o o D Ob Moderna organizacija naše Banke, nudi Vam priložnost, za najtočnejše in najhitrejše izvršenje vseh bančnih operacij. HRANILNICA ODDELEK ZA POŠILJKE ODDEEK ZA POTNE LISTKE POSTERESTANTE Vaše potrebe lahko izvršite vse, ki spadajo v omenjene oddelke. Uradniki Vaše narodnosti so Vam na razpolago in v nekolikem čafsu ste uljudno in natačno postreženi. GOTOVOST HITROST USLUŽNOST ZAUPANJE Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI ODDELEK Uradne ure: od 8.30 do 7, v sobotah do 12.30. io„ o 8 e o n u o o D o o D o o D o Zastopnik: José M. Jakus c. Montevideo 671 Berisso F.O.S. ionoi 30E30E Casa Central: L. N. Alem 150 Buenos Aires 30I loesoi La sucursal: Mercado do Abasto Corirentes 3227 Buenos Aires 30ei0 0e30i D o IOE OKNO V SVET V tujini Javljajo iz vseh svetovnih prestolie, da so se v četrtek povsod obdržale maše zadušnice, posebno svečanostno je bila ona v Sofiji pri kateri je prisostvoval Kralj Boris. V Marsilji pa je prebivalstvo izrazilo svojo žalost s tem, da je položilo na mesto, kjer je bil Kralj Aleksander I. umorjen, veliki venec z napisom: "Marsilja junaškemu Kralju Aleksandru I." v Peč (Ogrsko). V tukajšnjem premogokopu je nastala stavka. 44 ruadrjev je hotelo ostati v jamali, dokler ne bo družba sprejela zahteve, nasprotno, da se jame poplavejo. Toda niso toogli vzdržati, mnogo so jih potegnili ven skoraj mrtve, nekaj jih je znorelo. Peč.(O grško). Po znanih dogodkih, v katerih je delavstvo tukajšnjega rudokopa na še Nepoznan način vodilo stavko proti vodstvu rudokopa in sicer s tem da je uprizorilo v notranjosti rudokopa gladovno stavko, celih pet dni in katero se je posrečilo s posredovanjem Prekiniti in delavce spraviti na luč. Toda gospodarji rudokopa se niso držali danim obljubam, zategadelj je celokupno delavstvo zo-Pet odredilo v sredo stavko, katere se udele-je 3000 oseb. Moskva. Vojaško sodišče je obsodilo na sm,rt tri osebe, ki so delale v livarnah v Kuz-Hec-u. Dokazala se jim je špijonaža in proti-revolucijonarno delovanje. Montevideo. Tukajšnji parlament je potrdil ftov načrt zakona, kateri predvideva posebne določitve za vstop in prodajo inozemskih časopisov. Beležiti je da vlada v Orijentalni republiki, stranka, ki goji, prikrito seveda, fašisti-e&o ideologijo. Rio de Janeiro. Dospel je v luko parnik z grško zastavo "Attilos". Kapitan ladje je poklical policijo in pustil aretirati 10 mornarjev, ti so med vožnjo revoltirali. Že lep čas sem davno je bilo tudi v Bs. Airesu več takih sluča-Se to pogostoma dogaja na grških ladijali, ne-Vzroki so znani, beraške plače. New York. Pomorsko sodišče je izreklo strogo sodbo, uad častniki in moštvom pogorelega parnika "Morro Castle". Očita jim, popolnoma nestrokovno vedenje v času izbruha katastrofe. Najbrže bo sodišče odvzelo oficirjem dovoljenje za voziti. Krakovo. Pri popravljanju neke cerkve je delavcev padlo iz ogrodja, ker se je to pobilo. 10 je težko ranjenih in 20 lažje, boji-j0 se da bodo prvi podlegli zadobljenim ra- Oslo. Pri obdržanih občinskih volitvah na °rveškem je delavska stranka znatno napre- d°vala. Od 94 sedežev, ki so jih imeli, šli so pn- Pri teh volitvah na 522. Ha se. V provincah Asturja in Leon se še vedno upirajo revolucijonarci, ter je vladnim četam dana teška naloga ukrotiti jih. Celo avijacija deluje z metanjem bomb na hrabre branitelje svobode. Knižijo samo v Osturji nad 600 mrtvih. Mnogo tisoč je aretiranih. Vlada je jaleo v skrbeh, za uboge sirote umrlih delavcev. Varšava. Vsled marseljskega dogodka je ogrski ministerski predsednik preložil za 19. t. m. svoj odhod na Poljsko. Tokijo. še vedno ni prodaja Vzhodne kitajske železnice v redu. Sovietska vlada zahteva japonsko garancijo za plačilo in da se bo ruski promet z Vladivostokom vršil brez ovir. Dunaj. Vsa državna poslopja in strategične točke v mestu so močno zastražene, ker se govori, da priparvljajo ekstremisti udar. Nek tukajšnji časopis obdolžuje, da je prišel iz Monakovega ukaz, za marseljski umor. Rim. Merodajne oblasti so izdale tujim časnikarjem poročilo, da je število brezposelnih v minolem mesecu poraslo na 20.775 od prejšnjega meseca. Število brezposelnih po uradnem štetju bi znašalo 887.345. Pariš. Ministerski predsednik Doumergue je postavil na mesto Barthou-a, biv. min. predsednika Lavala. Moskva. Zbor ljudskih komisarjev je odločil, da tekom leta 1935 morajo pristojne šolske oblasti vse državljane s starostjo 20 do 21 let naučiti čitati. Pokazalo se je namreč, da v krimski, kovalski, karelski in drugih republikah je še mnogo analfabetov. Zagreb. Udova bivšega hrvatskega vodje liadiča, ni hotela razobesiti črne zastave in je v izložbo, mesto sliko kralja, postavila sliko Radiča. Oblasti so jo aretirale. Berlin. Širi se opozicija proti novemu poglavarju protestantsko evangeljske cerkve v Nemčiji. Izdali so manifest v katerem imenujejo škofa Mlillerja, delavca satana. Policija je zaplenila veliko množino teli manifestov. Berlin. Ilans Lamer tajnik kancelarije je izjavil, da Hitler bo ostal dosmrtno vodja (Führer) države. V kratkem se bo izdala na-redba da ministri bodo samo njemu prisegli Uyroda n°sti vs zvestobo, s tem je mišljeno, da bodo odgovarjali samo njemu in ne več parlamentu. Nadalje so odredili da besedo Führer ne bodo smeli več rabiti drugi voditelji, ker je ta titel samo za Hitlerja. London. Zastopniki Zj. Držav sev. Amerike in Japonske so prispeli semkaj, da se skupaj z zastopniki Angleške posvetujejo glede omejitve pomorskega oboroževanja, vsled tega, ker prihodnje leto, izteče tozadevni pakt sklenjen leta 1930. ■ fM'llilllllill l'l1 1 I" ......."i in".................. Bruselj. (Belgija) Predsednik II. Internacio- nale s tajnikom Adler-jem je v torek imel sestanek z delegatom III. Internacionale M. Ca-chin Thonet v svrho določitve podpor za delavstvo v Španiji, ki se odločno bori proti reakciji. Reprezentanti obeh Internacij onal niso se sporazumeli zaenkrat, ter so sklicali drugi sestanek za 12. p. m. Dr. J. H A HI Ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok. Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonoreja — Mehur — Obisti. Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. ZDRAVLJENJE Z ULTRAVIOLETNÍMI ŽARKI Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER NIZKE CENE Restavrant "nsOK'O" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL NAJHITREJŠE POŠILJANJE DENARJA brez prošnje in pod najbolšimi pogoji, točno in zanesljivo. Za hranilne vloge Prodajamo Šifkarte varnost in najboljše obresti po brezkonkurečnih cenah NE DELAJTE NIČESAR brez, da ste se prej posvetovali z Vašim starim PRIJATELJEM Madrid. Dosedaj je bilo izrečenih 12 obsodb sinrt v zvezi z delavsko ustajo, pričakuje • se mnogo takih obsodb. Javno mnenje pa Stiska na vladne kroge za pomilostitev obujenih. Edino monarhistični krogi zahtevajo polnitev kazni. Benco Uki v nevarnosti, je neizprosen do skraj-sakemu ukazal molčati in prisilil, da se 0}ii v blagor domovini. SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob sobotah do 12.30 ARGENTINSKE VESTI Žalni cerkveni obredi Tukajšnje poslaništvo Kraljevine Jugoslavije je v četrtek priredilo dva žalna cerkvena obreda v počastitev preminulega Kralja Aleksandra F. Prvi je bil ob 9 uri zjutraj v ruski pravoslavni cerkvi v calle Brasil 315. za vernike orijen-talne cerkve. Drugi obred, maša zadušnica, pa ob 11.30 v Katedrali. Mašo je bral srbski pirmas nadškof barski Dr. Dobrečič. Tej svečanosti je prisostvoval predsednik republike general Justo s člani vlade, cel diplomatski zbor ter višji cerkveni, vojaški in civilni dostojanstveniki. Nadalje so bile prisotne delegacije in članstva jugoslovanskih društev, ter mnogo jugoslovanskih vernikov. Po Euharističnem kongresu Zadnja in zaključna svečanost Kongresa katera se je vršila v nedeljo pooldne, je zbrala o-gromno maso ljudstva v Palermu. Slišalo se je, število enega miljona zbranih ljudi. Ravno tako se je zbralo mnogo ljudstva v torek zvečer na dan odhoda, papeževega delegata, kardenala Pacellija. Po končani manifestaciji, ker cela pompoz-na uprizoritev tega shoda je sličila bolj manifestaciji, kakor kakemu cerkvenemu obredu, moramo beležiti gotove pomisleke. Že priče tek propagande, se nam je jako čuden zdel, ker je sličilo bolj propagandi za kako veliki razstavo ne pa za cerkveni obred in počaščenje najsvetejšega kar ima rimsko-kato-liška cerkev. Toda kljub veliki propagandi je prišlo malo prekomorskili tujcev in še ti so večinoma bili oficijelni delegati kateri so bili dolžni prisostvovati. Največ udeležencev je dalo mesto in bližnja okolica,'kar je bilo za pričakovati. Dvomimo pa močno, ako se je udej-stvilo ono prorokovanje, da pride v Bs. Aires lepa svotica od 100 miljonov pesov. Po mnenje trgovcev gotovo ne, ker so bile trgovine skoroda celi čas Kongresa prazne. Nekaj več živahnosti in kupčij je bilo v pondeljku. Nekaj drugega pa se nam je zedlo čudno, kar pri naših eerkvenih obredih v domovini nismo nikdar culi, to je namreč oni neprestani živijo-klici od špikerja dotične oddajne ra-dijopostaje. Mogoče je sedaj prišlo v modo taka propaganda, posebno če se dotičnika, ki to govori ne vidi. Vsekakor je naredilo čuden vtis. Nepirčakovano smo v enem tukajšnjih dnevnikov čitali dopis, ki je jaleo čudno končal, sicer jako diplomatično, toda kategorično, da ni bilo vse v redu pri tem Kongresu in da si je marsikdo stvari dovoljeval, ki niso bile preveč v skladu s pravim namenom tega Kongresa. VLADA PROUČUJE VAŽEN NAČRT GLEDE KOLONIZACIJE Načrt predvideva postavitev posebne komisije, ki bi imela nalogo kolonizacije državne zemlje. V glavnem bi imela ta komisija sledeči delokrog. a) Kolonizacijo, administracijo in prodajo zemlje, ki je v posesti države. b) Nakupovati zemljo od Hipotekadne in oboi D o o n o I0E30I iflaoi ioc ioe i0e30i XO0! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I. in D.K.D. LJUDSKI ODER Vabita o D o o H o o D o na veliko skupno pirredite v, ki se bo vršila v znak solidarnosti in enotnega delovanja v nedeljo 21 oktobra v ulici Alsina 2832 v dvorani XX Setembre, ob 4. uri popoldne. VZPORED: 1. Otvoritev: Godba. 2. N. N.: Deklamacija. 3. J Aljaž: Na nebu zvezde sevajo (Meš. zbor) 4. N. M.: Nezvesti ljubici (moški zbor) 5. A. Sach: Ljubici pod oknom (oktet) (i. Z. Prelovec: Škrjančku (Oba moška zbora) 7. N. N.: Kuplet (Spremljanje s klavirjem) 8. J. Štoka: MUTAST MUZIKANT (burka v enem dejanju) PO KONČANEM SPOREDU PROSTA ZABAVA IN PLES VSTOPNINA $ 1,— K obilni udeležbi uljudno vabita ODBORA aocaoE NAROČNIKOM IN ČITATELJEM Vsem tistim, ki je zapadla naročnina ali, ki bi se hoteli na list naročiti se nudi prilika na jutrajšnji skupni prireditvi. Naročnino lahko poravnate pri Mirkotu Peljhan ali pri uredniku. Narodne banke, ter ž njo ravnati kakor predvideva točka a). c) Nakupovati privatno zemljo, potom dražb, toliko dražb od Hipotekarne banke kakor sod-nijskih dražb, samo pa pod sledečimi pogoji: 1. Mora biti največ trideset km od ene postaje ali luke. 2. Mora biti zemlja dobra za pridelavo lana, žita in zelenjave. 3. Letni dežni padec ne sme biti spod 500 mm. V 4. 5. 6. članku perdvideva, da današnja direkcija Tierras y Colonia«, poljedeljskega ministerstva bo spadala k imenovani komisiji; komisija bo v inozemstvu iskala kmetske družine, ki bodo v stanu pričeti s delom v določenih kolonijah. Organizirala bo kolonije brezposelnih, ter s tem skušala ublažiti brezposelnost. MESTNA KRONIKA NAPADLI SO GA Občinski uslužbenec 34 letni José Lema se je nahajal v sredo pop. zaposljen z sežiganjem smeti v okraju Nueva Pompeya, ki ga je nenadoma obkolilo pet neznancev in z revolverjem v rokah zagrozilo, izročitev denarja, ki ga ima pri sebi. Lema, ki ni bil nič kaj preveč zadovoljen z njih predlogom se jim je odločno uprl, a so ga po kratkem boju vrgli ob tla mu zadali več udarcev z kopitom revolverja po glavi in ga konečno povezali na rokah in nogah. Takoj nato so ga preiskali in mu odvzeli uro z verižico in znesek dveh pesov nakar so jo popihali pustivši zvezanega Lema samega, ki ga je pozneje našel policijski stražnik in spravil v bolnišnico. Lema je ukradene predmete ocenil na 10 pesov. Res bogat plen so odnesli. lOT—IO»--l ni-fnr-,nr- ^ KER JIH JE HOTEL ARETIRATI Policijski stražnik E. Mombrú je v sred« okoli 10 h zvečer opazil na križišču ulic Me*' cedes in Lascano, dva človeka sumljive zun8' njosti, ki sta nosila s seboj več zavojev, ra'1 česar jima je dal ukaz aresta, na katerega jf takoj eden neznancev odgovoril z štirimi sti'e' li iz revolverja. Stražnik, videč se v nevar-nosti je tudi potegnil revolver in sprožil pr°' ti njima brez da bi jih zadel. Medtem se _ je posrečilo umakniti v prazen teren kjer st» izginila. Po opisu stražnika ju policija prieto0 zasleduje. ......NAJDEN V MLAKI KRVI . Tukajšnja policija ima opraviti z razkrit' jem, krvavega dogodka katerega žrtev je p0' stal 22 letni brezposelni Andrés Rivas. V to rek malo po 7 h zvečer je neki človek našel Novem pristanišču v bližini železnice ministr stva javnih del v mlaki krvi ležečega mladega človeka, radi česar je obvestil bližnjeg8 stražnika, ki je takoj dal nezavestnega in globoko rano v trebuh zabodenega človek spraviti v bolnišnico. Oblasti so takoj odredih preiskavo, da doženejo, kdo da je bil povzro čitelj rane, ki pa je ostala brez uspeha vs»3 dokler se ranjeni ne povrne k zavesti in lahko sam izpovedal, kdo ga je in kako je napaden. bo bil OBOI Pr. LEVISKI-JA Plesni Akademiji V dveh dneh garantiramo nančenje vseh plesov: Fox-Trot, Ranchera, Paso doble, Tango, Valček itd. Učenje obeh spolov v specijalnih salonih za jj začetnike. Učenje 1 peso na uro vsak dan od 15 do 23 ure. SARMIENTO 1480 jj 101=300^ JAVNOST NAJ SODI Novi list, ki se ponaša, da ga pišejo ljudje * naslovi učenosti, se je zopet prav grdo osmešil pred našo javnostjo. Toliko časa je lagal 0 predstavi drame "Bratje" ter o vsebini drame same, da se je sljednič, ko ga je Slovenski tednik pozival na javni odgovor (in kot je razvideti v zadnji št. so ga osebno pozvali tudi drugi), v zadnji številki še enkrat V. K. (Viktor Kjuder, urednik N. L.) debelo zlagal, da drame ne pozna, ker jo ni nikoli videl in ne total. To je pa res nekaj čudnega, da bi kmalu vrag ne razumel. Prvič, kako je mogel —r— (Kjude—r—) igro kritizirati, če jo ni videl? Ker pa jo je vresnici videl, se mu je prav na nepošten način zahotelo spraviti "Prosveto" ugled, je vede urinil v. članek, kritika -ko—, da je drama "Bratje" propoganda za v°jno. Laž pa ima res kratke noge in tako je tooral urednik N. L. kašo, ki jo je drugim skuhal, sam pojesti. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade, pravi pregovor. Slovenski tednik se nima namena prekljati 2 nikomur, ampak, kadar se gre za obrambo resnice in pravice, bo vedno neizprosen in brez Ovijanja. Naše ljudstvo naj izve, kdo so njegovi resnični, četudi ne "učeni" prijatelji in kdo jih skuša pod raznimi krinkami slepiti za 8voje osebne koristi, če pa vkljub temu gre ^do na limance, nam ne more ničesar očitati. je javnost Slovenski tednik pravilno raímela, nam pričajo več pisem, ki jih je prejelo uredništvo in v zaključek prinašamo enega. ki ga je spisala neka naša naročnica: Cenjeni tov. urednik! Resnici na ljubo hočem napisati par besed in glede uprizoritve "Bratje" ter smešni preklic N. L. Povem Vam, da sem čitala dotični Preklic in kar je zraven s studom v srcu. Zdi se mi naravnost podlo od teh gospodov pri N. L., da se skušajo na tak neokusen način uri-niti na čelo našega izseljeništva. Vzdramiti bi se že mogli ter spregledati, da se motijo in začeti delati res pomirjevalno, kot ob vsaki priliki zatrjujejo in kar nikakor ne odgovarja resnici. Vidi se, da samo svoje hvalijo, četudi je slabše, vse drugo pa zametujejo, da je mnogokrat boljše. Ni moj namen s tem nikogar žaliti, ker sem prepričana, da vsako društvo se potrudi, da poda kar najbolje svoje prireditve. Ako pa jim kedaj ne uspe v celotni meri, upoštevajmo, da so ti ljudje po večini delavci in služkinje, ki jim ostaja le malo časa za učenje in samo-izobrazbo, da morejo od tega tudi nam "lenuhom" kaj nuditi. Zares hvaležni smo jim lahko tem našim tovarišem in tovarišicam, da nam od časa do časa nudijo res pristne domače zabave in pouka. Pisanje N. L. ne odgovax-ja tem našim principom in tudi za sporazum med našim izselje-ništvom ne dela. Tudi to ni res, da je drama "Bratje" nekaka propoganda za vojsko. Jaz sem videla v nji le koliko hudega prinese vojna, za vse, tudi za tiste, ki za vojno navdušujejo. To jasno pokaže posebno zadnje dejanje, kjer Dr. Tratnik izgubi oba svoja otroka. Z grenko bolestjo v srcu si najde par ljudi navidezne sreče, na strašnih razvalinah, posledicah vojne. Kje torej tiči tista propoganda za vojno, ki jo je videl N. L. in kritiki njegovih lažnivih člankov. Zelo neprijetno je citati v listih preklanje, vendar smatram nastop Slovenskega tednika popolnoma za opravičen. Njegova dolžnost je, da pokaže javnosti stvar v pravi luči. To velja posebno za tiste, ki nimajo pri- like, videti stvari od bližje. Mnogo nas je, ki nismo v nobenem društvu, ki pa kljub temu podpiramo slovenske prireditve. Resnici na ljubo moram reči, da se je vsem, ki sem z njimi govorila in celo naročnikom N. L. zdelo grdo, kar je pisal N. L. in obsojajo njegovo dejanje. Njih mnenje je pač nepristransko. Pričakovati je, da bodo naša društva skupno nastopila in dokazala, kaj zmore volja delavcev. Zavedajmo se, da le v slogi je moč! P. P. Članka nisem napisala z namenom, da bi se objavil, temveč resnici na ljubo, kot že omenjam, ter da boste videli, da ne vidimo vsi belo za črno. O K o lomoi 30E30I DR. S. SCHAVELZON Vodj a klinike v bolnišnici Muñiz VENERIČNE BOLEZNI moderno in hitro zdravljenje. jj NOTRANJE BOLEZNI srce, pljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd. GOSPE: Rezervirani prostiri. O Q OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ° ULTRAVIOLETA - DIATERMIA SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLINIKA D D D o Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9. D o o ocaoi SODOC 30E30E Pravila Slov. podporne jednote za J. Ameriko HiO XXVII. POGREBNI STROSKI. Jednota plača za vsakim dobrim umrlim članom 't°t določajo pravila, pogrebne stroške iz posmrtnine "d najmanjšega zneska $ 5 do najvišjega zneska $ 250. y nobenem slučaju pa se ne plača za pogrebne 'tfoške več kot znaša posmrtnina. Gl. tajnik mora P'ejeti mrtvaški list in notarsko potrjen račun pogrebna, predno sme izplačati pogrebne stroške. Za pogreb člana mora skrbeti vsako društvo sa-in trpeti društvene stroške. Ako je umrli član drugega društva te jednote kakor svojega, mo-ra dotično najbljižje društvo oskrbeti pogreb, ako se ^°greb vrši po obredih 8. P. J., in druge potrebne ®'vari, toda stroške trpi tisto društvo, čigar član je bil Pokojnik. Ce je le mogoče, naj se pogreba udeleže vsi čla-41 društva, toda udeležiti se ga mora šest članov, llt0 se pogreb vrši po obredih 8. P. J. XXVm. ODŠKODNINA. • Za telesne poškodbe in bolezni, ki pridejo vsled fiesreče in ne po lastni krivdi člana, plača Slovenska °dPorna jednota sledeče zneske: ^a izgubo cele roke ali štirih prostov do dlani ali do aPesti, za izgubo cele noge ali do členkov ali za po-a° otrpnjenje ravno teh udov, dalje za izgubo ene-°iesa $ 500. Za paralizo do 60% nesposobnosti go-®avedenih udov ali zgubo vida, se ne plača od-Za paralizo ali izgubo od 60% do 99% rabe navedenih udov, se plača polovična odškodnina Popolno izgubo navedenih udov pa, kot že zgo- ^»ine. «ori i a*a ® 150, za popolno izgubo kazalca do dlani se pla-a » ion določeno. Za podporo izgubo palca do dlani se 100. Za ; 2 "gubo polovice stopala $ 200. a vlomljeni hrbet (hrbtenice) s paralizo udov; za izgubo obeh rok ali obeh nog, ene roke in ene noge ali za popolno oslepelost na obeh očesih $ 1000. V slučaju, da je tak član že prejel odškodnino za kak del telesa, se mu ista svota odračuna. V vseh slučajih, ne glede na število izgubljenih udov in poškodb, se ne izplača več kot $ 1000. V dvomljivih slučajih ima • upravni odbor pravico, poravnati se glede odpravnine. 2. V slučaju telesne poškodbe člana mora društveni tajnik obevstiti gl. tajnika in natančno opisati poškodbo ter kako je član prišel do nje. Prošnja za odškodnino mora biti podpisana po predsedniku, tajniku in blagajniku društva in potrjena z društvenim pečatom. Po prejemu prošnje pošlje gl. tajnik potrebno listino, katero izpolnita društveni odbor in zdravnik; kadar dobi gl. tajnik listino pravilno izpolnjeno in če je vse drugo v redu, sme gl. tajnik izplačati odškodnino prizadetemu članu, če se z izplačilom strinja tudi gl. zdravnik. 3. Odškodnine so deležni člani, ki so bili poškodovani po preteku devedesetih dni od datuma sprejetja v jednoto. "V dvomljivem slučaju sme gl. tajnik odložiti izplačilo odškodnine za dobo treh mesecev, in če uvidi potrebo, sme zahtevati špecijelno zdravniško preiskavo v navzočnosti gl. bolniškega tajnika ali pooblaščenca. Stroške zdravniških preiskav za odškodnino mora plačati član sam. 4. Odškodnina se izplačuje iz odškodninskega sklada. Člani, ki prejmejo odškodnino za kakšno telesno poškodbo, lahko še nadalje ostanejo člani jednote, toda prispevati morajo vse prispevke v vse jednotine sklade, niso pa več deležni nobene odškodnine, bolniške podpore, ne odpravnine za poškodovane ude ali dele telesa, za katere so prejeli odškodnino in podporo. Ravno tako ne prejmejo nobene odškodnine ali podpore za posledice poškodb. 5. Ako član umre v teku šestih tednov po zgubi udov, se ne izplača odškodnina. XXIX. ODŠKODNINA ZA OPERACIJE. 1. Jednota plača sledeče operacije: a) v trebuhu zaradi bolezni ali poškodbe, ako se prereže trebušna stena (laparatomija, trebušni del) — $ 100. . b) na kili (hernia inguinalis, femoralis, ventralis strangulated) — $ 100. c) na golši (goitre) — $ 100. d) rak na maternici, prsih itd. — $ 100. e) nosečnost izven maternic (ectopic) — $ 100. f) katarakt na očeh — $ 100. g) odstranitev očesa zaradi bolezni — $ 100. h) ušesne kosti (mastoid operation) — $ 100. i) na možagnih (trepliining) — $ 100. j) na hrbtenici (Laminectomy) — $ 100. k) odrezan je roke ali noge — $ 100. 1) zlata žila (hemorrhoids), fistula, ako se operacija izvrši pod anastezijo — $ 50. m) vodenica na mošnji (hydrocele) — $ 50. n) krčne žile na nogah (varicosis) — $ 75. o) na rebrih za gnojitev v prsih (empyema) — $ 75. p) operacije na obistih — $ 100. r) osteomylitis v večjih kosteh — $ 75. s) tuberkulozne žleze (Hodgkin) — $ 50. t) ploščanje kosti — $ 50. Opomba: — Jednota ne plača operacijske odškodnino za operacije v boleznih, ki niso navedene v 1. točki tega člena pravil. Kot operacije se smatrajo le intervencije potom instrumentov, ne smatra se pa kot operacija uporaba drugih sredstev, kakor n. pr. radij, X žarki in drugi znanstveni pripomočki uličnih vrst. 2. V slučaju, da je član obenem operiran na več organih, se plača samo za eno operacijo. Za ponovne No. 274 — M I a d i n s k Ob žetvi Ob polju pri krtini sedi droban otrok in gleda srečen snope: trud materinih rok. Polž leze na krtino, otrok se mu smehlja: — S teboj bi šel na goro, pa ni poti za dva! — Ženjiea stopa s polja v prečudni mali svet: po kodrih božat sinka, škrjančku razodet: — Le tri pedi nad goro le dve pedi nad goro njegove so oči, iz ustee smeh drobni. Le majhno ped nad goro je v srcu skrit zaklad, nikdar ga ne izkoplje pa vedno bo bogat. Danilo Gorinšek: Polžek roma Polžek roma na goro, na goro-krtino, — mar mu za vročino! — polžek rad bi šel v nebo, o j v nebo. Polžek prišel do vrha, ptica priletela, pa s seboj ga vzela, lačna sta ji ptička dva, ali naknadne operacije kile se ne plača operacije kile se ne plača operacijska odškodnina. Tudi za operacije ki so potrebne vsled bolezni, na kateri je član bolehal pred vstopom v jednoto, se ne plafia operacijske odškodnine. 8. Podpora za operacijo prestane biti pravomočno če se član no zglasi tekom šestih mesecev po operaciji in če zdravniško spričevala niso v tem času predložena gl. zdravniku. 4. Tajnik društva in zdravnik, ki je izvršil operacijo na članu, morata izpolniti potrebno listino, katero pošlje društveni tajnik na zahtevo gl. tajnika, kadar se član zglasi za odškodnino. Ko gl. tajnik dobi dotično listino pravilno izpolnjeno, podpisano po predsedniku, tajniku in blagajniku društva ter potrjeno z društvenim pečatom, sme izplačati odškodnino v določenem znesku, če gl. zdravnik odobri izplačilo. V slučaju, da društvena oziroma zdravniška izjava na listini ne odgovarja resnici, to je, če je navedena bolezen, za katero jednota plačuje operacijske odškodnine, v resnici je pa član operiran na čem drugem, tedaj se no izplača nobena operacijska odškodnina in društvo zapade kazni do dvomesečne suspenzije. 5. Operacijska odškodnina se plačuje iz odškodninskega sklada. Clan, ki še ni eno leto v jednoti od datuma sprejetja v jednoto ni deležen operacijske odškodnine. XXX. SUSPENZIJA. 1. Suspenzija je prvič avtomatična (sama od sebe) za vsakega člana, ki ne plača rednega in izrednega sesmenta najkasneje do vštetega 25. v mesecu do osme ure zvečer. V tem slučajh je član suspendiran od 25. v dotičnem mesecu, dokler ni poravnan asesment. 2. Drugič je suspenzija za kazen, ki jo naloži dru-štveno ali višje razsodišče. V tem slučaju določa najvišje razsodišče, kdaj se prične in konča suspenzija. Za kazen suspendirani člani plačajo asesment v vse sklade izvzemši bolniškega. Prispevke v bolniški sklad pa morajo poravnati ko prestanejo kazen. i oddelek ptička dva, Polžek pal je na zemljo; ptica kljun odprla, ker je lovca vzrla — polžek noče več v nebo, oj v nebo. Če se zemlia trese K najstrašnejšim šibam, ki uničujejo človeštvo, štejemo potrese in bljuvanje ognjenikov. V vseh poročilih ljudi, ki so take katastrofe sami videli, se vidi, kako deluje ta prirodna nesreča na ljudi in na živali. Do blaznosti se stopnjujeta strah in obup in ljudje izgube časih v takih trenutkih tudi dar govora. Še celo živali, ki mislimo o njih, da so nerazumna bitja, pograbi hromeč strah. Kako strašiie prirodne moči so na delu, ko se začne zemlja tresti, si še misliti ne moremo. Dostikrat tudi ozemlje, ki je prizadeto, ni tako majhno, kakor bi morda sodili. Strašni potres, ki je divjal leta 1897 v Britanski Indiji okoli spodnjega toka Bramaputre, so občutili na ozemlju, ki" je merilo 4 in pol milijona kvadratnih kilometrov in je bilo torej več kakor 18 krat večje od površine Jugoslavije. Ko je leto nato spet zdivjal potres v isti državi, je bilo razdeljeno ozemlje celo dosti večje. V Evropi je bilo največ potresov v Italiji, kjer imamo še dandanes tri večje delujoče ognjenike : Vezuv, Etno in Stroinboli. Zgodovina poroča, da je divjal v Južni Italiji leta 562 strašen potres, ki je bil vzrok, da je izgubilo življenje skoraj 120.000 ljudi. Če pomislimo, da je bila takrat Italija dosti redkeje naseljena, kakor dandanes in da je ta potres iztrebil 3. Suspenzija vsled neplačanja asesmenta odvzame članu bolniško podporo za tisti čas, ko je suspendiran, suspenzija za kazen pa odvzame, ako ni vložen priziv tekom določene dobe, poleg bolniške podpore tudi glas pri vóliívali in pravico do stavljenja predlogov za ves čas suspenzije. i. Društva se suspendirajo sama, če ne pošljejo asesmenta trikrat v enem letu na gl. urad, tako da ga gl. tajnik ne prejme najkasneje ob določenem času in če se povoljno ne opravičijo. Suspenzija v tem slučaju traja mesec dni in upravni odsek določi, kdaj se prične in konča. Društva, ki so suspendirana za kazen od višjega razsodišča, morajo vselej dobiti pismeno obvestilo, kdaj se prične in konča suspenzija. XXXI. IZOBČEVANJE. 1. Izobčenje je prvič avtomatično, ako član ne plača zaporedoma dveh asesmentov; drugič je izobčenje za kazen. Celo društvo je izobčeno ako ne plača zaporedoma treh asesmentov ob določenem času. 2. Izobčeni člani zaradi neplačanja dveh asesmentov ali za kazen izgube z dnevom prestopka pravico do vseh podpor, odškodnin in posmrtniné. (Za člani, ki so izobčeni vsled zaostalega dvomesečnega asesmenta i nče umrjejo tekom tridesetih dni po izobčenju, plača jednota pogrebne stroške le do zneska $ 250. Tisti člani, ki so zavarovani za manj ko $ 250 zavarovalnine, dobe izplačano le posmrtnino). 3. Izobčenje članov in društev za kazen more izvršiti le razsodišče, izvzemši kjer pravila predpisujejo drugače, člani ali cela društva, ki kršijo pravila ali druge veljavne sklepe članstva po referendumu, konvencije aH gl. odbora ali upravnega odseka, s tem, da delujejo proti interesom jednote in izkoriščajo jedno-tino blagajno, ali če napadejo v javnosti jednoto in ji jemljejo dobor ime, morajo biti izobčeni. Dalje morajo biti izobčeni člani, ki napadejo brata ali sestro z orožjem ali drugimi nevarnimi predmeti, društveni ali glavni odborniki, ki poneverijo jednotin ali društven denar aH pomagajo pri poneverjenju, ki pri- skoraj vse prebivalstvo, lahko vsaj približa0 presodimo, kako Strašen je moral biti. Let* 1693 so imeli na Siciliji hud potres in pri te® je prišlo ob življenje 60,000 ljudi. Posledica potresov so dostikrat velike sprt" membe na zemeljski površini. Leta 1762 je pf> potresu v Indiji zalilo morje ozemlje, ki je me" rilo več kakor 10 kvadratnih kilometrov, let" 1819 pa se je pogreznilo ob reki Indu ozemlje v dolžini 300 kilometrov. Najstrašnejši je pojav, ki ga imamo v po* tresu na otoku Jamajki v letu 1692. Tam so napisali: "To je bila strašna igra užaljene prirode. Iznenada se je zemlja razpočila na sto in sto krajih, toda te razpoke so se hitro zaprle io potem spet odpirale. Povsod so padali ljudje v te razpoke, ki so jih požrle. Ko so se pote® spet odprle, so bile žrtve strahotno zmjcvarjfr ne in vrglo jih je kvišku kakor kamenje. Od 9.000 prebivalcev si je rešilo življenje komaj 500 najsrečnejših. In tudi veliko večino hi^ s opožrle te razpoke in jih uničile . . ." Danilo Gorinšek: Ob sklepu Ko je delo dokončano, ej, to je užitek, pridno vsi smo se učili, čaka nas počitek. Sredi travnikov in gozdov, sredi vrta, polja zlata zdaj prostost nas čaka, vselej dobra volja. Zdravja iz prepolnih kupic bomo se napili, da za novo delo spet čvrsti bomo, čili. dejo v zapor radi kriminalnih činov, ki zatožijo jednoto pir civilnem sodišču, ne da bi se prej obrniU n» vsa jednotina razsodišča, ki odidejo v inozemstvo bre» potnega lista, oziroma če se ne vrnejo pravočasno, kadar jim potečo,}o potni listi, dalje tisti člani, ki ob času stavke, katere se udeleži nad 50% delavce*» opravljajo čuvajske ali stavkokaške posle, kar smatr» jednota prenevarnim. XXXII ODSTOPIVSI ČLANI. 1. Pravilno odstopiti od društva in jednote more 1* tisti član, ki plača vse redne in izredne tekoče in ostale prispevke v mesecu, v katerem hoče odstopiti-član, ki je pod obtožbo, ne more odstopiti, dokler n® poravna vseh kazni, ampak se smatra izobčenim. Od-stopivši člani lahko zahtevajo odstopnico, katero m0' rajo podpisati društveni predsednik, tajnik in blagajnik in potrjena mora biti z društvenim pečatom-Odstopnico lirani odstopivši član. 2. če želi odstopivši član kdaj pozneje ponovno stopiti v jednoto, se mora izkazati z odstopnico in drO" štveni zdravnik ga mora preiskati, in če ga spol»* zdravim, plača odstopivši član le tekoči asesment pO starosti, ko prosi za vstop. Odstopivši člani se P° 50. lotu starosti več ne sprejmejo v jednoto. Ponosno sprejeti odstopivši člani so upravičeni do podpor« in odškodnin in njihovi dediči do posmrtnine po p'®' teku tistega časa, ki ga določajo pravila za vse no*e člane. XXXIII. PONOVNO SPREJETI ČLANI. 1. Suspendirani člani vsled neplačanja asesment» so zopet člani z vsemi pravicami in dolžnostmi 61* pravočasno poravnajo vse zaostale in tekoče prispe*' ke; za kazen suspendirani člani so zopet dobri čl¿¡A kadar jim poteče suspenzija in če so medtem redo* plačevali vse redne prispevke, izvzemši če pravila določajo drugače. 3. Izobčeni člani vsled kazni se smejo sprejeti »o sprejmejo nazaj v teku enega meseca po črtanj* (Nadaljevanje) DEKLIŠKA GREDA IZOBRAZBA Večkrat in z veseljem sem čitala v "Dekliški gredi" dopise naših zavednih deklet, katera nas spodbujajo, naj skrbimo za našo srčno izobrazbo, za našo "gredico", da jo nasejemb z cvetlicami — vrlinami. Pa dovolite tov. urednik, še meni malo prostorčka v naši "gredici", da napišem par mojih misli, tistim našim dekletom, ki za svojo "gredico" tako malo skrbé. kot mi je znano je nas Slovenk v Bs. Aire-su okoli tisoč, a dvomim, da polovica teh prejema slovenski časopis. Koliko jih je, ki za slovenski časopis niti ne vedó. Pred kratkim srečam znanko, pa jo razgo-varjajoč se o tem in onem prašam, če ji ugaja SI. tednik. Kaj imamo tu kak slovenski časopis se začudi, ženska, ki je že celih šest let v Ameriki. Seveda ga imamo, odgovorim in še kako zanimiv. Poslala sem ji celo nekaj prečita-nih številk in ko sem jo spet srečala sem jo prašala če se bo nanj naročila. Začudila sem se ko mi odgovori: "kaj bi še ta časopis plačevala, ko imam v hiši vse polno argentinskih revij na razpolago." Jaz bi na vsak način rada «vedela če se ji dopade, zato silim z zopetnim vprašanjem. Kaj mi odgovori? Še odprla ga nisem. Čas mi ni dopuščal, da bi jo skušala prepričati, da ji je en dober slovenski časopis bolj Potreben in koristen kakor drugi. Tako trdo ledino se ne preorje v enem samem hipu, a ko jo zopet srečam ji poskusim omeniti nje zmoto. Žal, da še mnoge premalo skrbe za izobrazbo, katera jim je tako potrebno, kot vsakdanji kruh. Ni čudno če je toliko nezadovoljnosti 'i toliko razočaranj na svetu, ko se nočejo Potruditi, da bi spoznale smoter življenja. Prej stremé za modo, plesom in drugimi praznari-■'ami, a na znanstvenih potah jim žarki v srcu hirajo in dušo puščajo prazno. Dekleta! Vedimo, da ni dovolj če še zna-*no skrbno in moderno oblačiti. Ne mislim, da bi zanemarjale svojo zunanjost, nasprotno, bodimo čedno napravljene tudi kadar smo same *n nas nihče ne vidi. Ne izogibajmo se po potrebi niti ogledala in glavnika. Po mojem pa Prav lahko opustimo vso "moko", ruž in druge lajsarije, ki nas le ponižujejo. Saj s šminka-Ijem jasno pokažemo, da je sama sleparija, ^r vsa lepota le uspeh črtal in pudra. Ne kažimo svoje nečimernosti, ampak jo daj-zatreti s korenino. Gorja, ki nam ga je že Povzročila naša lahkomiselnost, marsikatera na s®bi britko občuti. Kolikim se je posula grelca življenja že v najlepši mladosti. V domovi so jih rušili in pustošili privano^ani Lahi, ® svojo priliznjenostjo in zahrbtnostjo, to je edino in vse kar so imeli za Slovenke. Ja-8ll0> da so ta dekleta domači pošteni fantje Preziraii ali pomilovali in se jih izogibali. trdim, da so ta zašla dekleta zakrivila v®e sama, saj nevarnosti, ki preté so tudi me-^ znana. Trdim pa, da bi tista dekleta ako bi J skrbela, da vzamejo v roko dobro knigo, Poiščejo dobro družbo, mnogo srečnejše predele gredico svojih mladih let. Mnogo gorjá bi jim bilo prihranjenega, ko bi imele dovolj srčne in duševne izobrazbe, one, ki vsem viharjem, ki vstajajo neustrašeno zre nasproti. Izobrazba bi ji bila pravi kažipot skozi izprijeno ozračje, pravi svetilnik na morski obali njih neizkušenega življenja. Na nas samih je odvisna naša sreča. Če bomo sledil« praznim rečem se bo tudi naša gredica življenja zrušila, če pa bomo skrbele za srčno in duševno izobrazbo, bo naša gredica vedno lepo cvetela. C. Š. C. Š.: Pomladni cvet Po polju hodi mladenič mlad, mladenič zal, gladko obrit; kot solnce hodi sredi rož, in spremlja ga pomladni svit. Oko žareče se ozira po cvetju, v zeleneči gaj, po pisani livadi, v breg, tja v mladoletje, v krasni maj. Že zopet smehlja se nam pomlad, ah, in cvetja je obilo; a, da iz vsakega bo sad, je zelo, zelo dvomljivo. Oj to šopiri se in baha okrog povsod je barv nebro j, to šelesti, vonja, drhti; povsod okoli nepokoj. In muzika in petje vmes, kot, da ne prežala nanj bi smrt, kot bi življenje bilo ples! Ah cvet, ti jutri boš že strt. Usahnil bo za listom list. Po cvetju vprašal boš zaman; li bil je komu v korist, o j cvet, ki cvetel je —nek dan?— In vendar, vzdihne mladenič mlad, zakaj v mladosti bil bi slep?! — zakaj cvet ne videl bi, oj cvet duhteč, oj cvet prelep!--- Anica Jeram: V tujem vrtu Zakaj bi zalivala cvetlice in zeleni rožmarin, saj jih ožgejo moje solzice na pretekle dni spomin. Kako jaz bi sadila rožice na tuji in nepoznani vrt, če pa čaka v domovini me moj, zapuščen in razdrt. Čemu gojila bom v tujini rudeče nageljne. Doma pa v ostri mrzli zimi brez zavetja mi vené. Ah, nekdaj šopek lep sem vezala, minule moje sreče in njemu sem ga drhté dajala, ko zrl me je proseče! Oj, rada bi se nazaj vrnila med ljubljene gredice. Saj tujina mi ni prihranila nič rož in ne cvetlice! Nasveti angleža ženskam, ki hočejo biti mikavne Čeprav nastopa današnja ženska zelo samostojno, hrepeni vendar po zakonskem življenju, in morda še bolj, kakor njene prednice, kajti pri njih je bil zakon samo ob sebi umeven. Pri vsej borbi za enakopravnost z moškim so prišle ženske v večini primerov do spoznanja, da je vendarle prijetnejše v zakonu strega kova, ki v njem sloni skrb za prehrano družine na možu. To priznavajo zlasti ženske, ki morajo služiti. Ni pa vse zlato, kar se sveti. Pretežna večina žen, živečih samo za družino in zapos-Ijenili samo v gospodinjstvu, zahrepeni prej ali slej po neodvisnosti, po lastnem zaslužku. Pri tem pa vidijo samo solnčne strani javnih poklicev, senčne jim pa ostanejo prikrite. Pri bližnjem opazovanju se nam pokaže osnovna razlika ne samo v zdravju, temveč tudi v vsem življenju samostojnih žensk in tako zvanih vzornih zakonskih žen. Ženska v javnem poklicu živi mnogo hitreje. Ne pozna navadno počitka, če hoče doseči svoj smoter. Ne sme biti razvajena in mehkužna kakor žena, zaposljena samo v gospodinjstvu. Taka ženska je enaka delovna moč kakor moški in ne sme zahtevati nobene obzirnosti kot slabši spol. V gospodinjstvu lahko žena še toliko dela, vendar dela vedno po svoji volji. V njenem delu vidi mož postrežljivost, ne pa golega izpolnjevanja dolžnosti. Ženska v javnem poklicu pa pozna samo dolžnost. Nekatere ženske so pa naravnost rojene za samostojne poklice; to so ženske dolžnosti in dela. Te so v javnih poklicih srečne. Toda take ženske so navadno izjeme. Ni torej čudno, da hrepeni večina deklet v javnih poklicih po mirnem zakonskem življenju. To pa v naših hudih časih ne gre tako lahko, kajti najti dobrega moža je hudo. O rodbinski sreči ne odločuje blagostanje, temveč so gotovi življenjski pogoji nujno potrebni. Moški so postali zelo previdni pri izberi svojih življenjskih družic. Kakšnim ženskam dajejo prednost ? Na to vprašanje je poizkuil odgovoriti neki angleški dušeslovec. V prvi vrsti trdi, da ženska lepota ni več odločilna. Po mojem mnenju ima ženska čedne zunanjosti prav toliko upanja na možitev kakor izrazita lepotica, pravi Anglež, kajti zdaj je moda tako napredovala, da prinaša ženski čedno, prikupljivo zunanjost, čeprav po naravi ni lepa. Moški daje zdaj prednost ženski, ki spozna njegovo slabost, katero sicer moški pripisujejo nežnemu spolu, a je v resnici razvita prav pri njih, namreč ničemurnost. Moški se čuti nehote privezanega k ženski, ki se mu zna laskati, ki kaže razumevanje za njegove zadeve in ki ga ne nadleguje s svojimi lastnimi skrbmi ali muhami. V sedanjih hudih razmerah hrepeni mož tem bolj po toplih solnčnih žarkih in pravo solnce mu je lahko razumna, prijazna in obzirna žena, ki si prizadeva razveseliti ga, razpršiti njegove mračne misli, spraviti ga v dobro voljo, da vsaj doma pozabi na križe in težave vsakdanjega življenja. V tako ženo se mož navadno trajno zaljubi, ne more se pa zaljubiti trajno v lepo, toda prazno in muhasto lutko. Po dolgem opazovanju razmerja med možem in ženo sem prišel do prepričanja, nadaljuje angleški dušeslovec, da so imele največjo srečo pri možeh žene, ki so se jim znale prilagoditi ali ki so jih znale prepričati, da jih razu- ZA KUHINJO Sadna torta. — Speci dan prej tole torto: Mešaj, da narase, štiri rumenjake, 10 dek sladkorja, šest dek sirovega masla, lupinico in sok pol limone. Nato pirmešaj 10 dek moke, sneg štirih beljakov in pol zavitka pecilnega praška. Testo zlij v pomazan tortni model in speci. Pečeno postavi na hladno. Drugi dan pa iz-dolbi sredino torte tako, da ti ostaneta rob in dno cela. Skuhaj prav gosto pol kile poljubnega sadja s sladkorjem, ko se malo shladi, primešaj k sadju štiri liste v malo čaja nam o-čene želatine in izdolbljeno sredico. Zdaj to previdno zmešaj in napolni v torto, vmes pa položi nekaj krhljev olupljenili in posladkanih hrušk. Postavi torto na hladno, da se nadev strdi. Duševna gnjat. — Skuhaj gnjat (šunko) ali pa kak drug primeren kos prekajenega mesa. Če ima gnjat še kožo, jo odlušči in porabi za drugo jed. V kozo deni tri zrezane korenčke, eno zeleno, eno celo čebulo, v katero si nataknila šest klinčkov (žbic), na to zelenjavo položi kuhano gnjat, polij po gnjati juho, v kateri si jo kuhala, in tri žlice rdečega vina. Nato kozo pokrij, postavi v pečico in tako duši gnjat pol ure, med tem jo pa s sokom pridno polivaj, kakor da pečeš pečenko. Gnjat mora biti tako zapečena kakor navadna pečenka. Sok naj se poduši. Ko vzameš pečeno gnjat iz soka, jo zreži na lepe kose, sok pa začini z malo juhanove dišave. Gnjat naloži na primeren krožnik, okoli obloži z zelenjavo, ki se je du-šila pri gnjati, obloži še s kuhanim krompirjem in polij po vrhu še s sokom. Zraven lahko daš vsako prikuho in salato. Golobi s paradižniki. — Golobe očisti, jih nasoli in pretakni s slanino. Dobro zrele paradižnike večkrat prebodi z vilicami ali iglo in jih nadevaj v golobe. Porabi po velikosti enega ali dva paradižnika na goloba. Razbeli narezano slanino, prepraži še malo čebule, potem položi golobe na slanino in jih najprej pokrite duši in pridno polivaj, šele čez čas pa jih postavi v pečico, da se lepo zapečejo. Pečene mejo. Duhovita, zabavna žena je za moža mnogo bolj privlačna kakor lepotica. Kakor se mož s težavo zaljubi v neumno, omejeno ženo, tako tudi ne prenese, da bi mu žena zrasla čez glavo. Možje zahtevajo zdaj od žen več duhovitosti, vendar ne trpe, če žene svojo duhovitost preveč uveljavljajo ali če so na njo preveč domišljave. Zdaj si morajo žene prizadevati, da z možmi o vsem razpravljajo in da vse vsaj delno razumejo. Zato jim priporočam, naj čitajo dobre liste, da bodo obveščene o vseh važnejših dogodkih, ki utegnejo zanimati može. Epogledljive žene so prišle iz mode; ne morejo več očarati mož, kaj šele da bi si trajno ohranile njihovo ljubezen. Če hoče biti žena mikavna, se mora osredotočiti na enega moža, ker ne more biti mikavna in privlačna za več moških. Mož prej ali slej spozna, ali se zanima žena samo zanj ali pa tudi za druge. Najvažnejše pa je: žena mora ostati ženska, če hoče moža trajno navezati nase. Torej nobenih nasilnih boriteíjic za ženske pravice. Ženstvo, pravo, nevsiljivo ženstvo, polno nežnosti in razumevanja, vedno zmaga. Taki so nasveti angleškega dušeslovca ženskam, ki bi rade bile mikavne. No, in mikavne bi bile rade pač vse ženske. golobe razreži, polij s sokom in daj na mizo. Zraven lahko daš dušen riž, valjance, makarone ali slično. Tudi solato lahko daš zraven ali pa kisle kumarice. Na ta način lahko pripraviš domače ali pa divje golobe in trudi grlice. Zrezki z gobami in krompirjem. — Vzemi kos pljučne pečenke, odstrani vse kožice in loj ter zreži na zrezke. Zrezke potolči, osoli in po-popraj ter jih tako pripravljene pusti, da se razsole. Eno merico jurčkov očisti, zreži in po-pari, odcedi in jih enkrat prevri v slani vodi. Nato jih dobro odcedi. Olupi nekaj krompirjev in zreži na plošče. Zdaj v kozi razbeli malo narezane slanine in masti, položi zrezke na mast, naloži toliko krompirja, da je meso pokrito, po krompirju pa nadevaj prekuhanih vrhu polij osminko litra kisle smetane in po-jurčkov in po jurčkih naloži spet krompir. Po kapaj z mastjo ali pa položi nekaj koščkov sirovega masla, nato pa speci v pečici. Ko je krompir mehak, je jed gotova. Daš v isti posodi s solato na mizo. PRAKTIČNI NASVETI —Nogavice raztegni, dokler so še mokre, da ti bodo dovolj velike, ker se pri pranju rade skrčijo. Posebno še volnene nogavice. Ako raztegneš suhe nogavice, se rade strgajo, pa tudi raztegniti se ne dajo. Nogavic nikoli ne likaj, ker jim to škoduje. —Jeklene predmete, ki so zarjaveli, osnažimo takole: Najprej jih namažemo z oljem in pustimo tako namazane nekaj časa, potem jih zbrišemo in zdrgnemo s krpo, nekoliko vlažno od petroleja. Če je pa jeklo mestoma že preveč izjedeno od rje, namažimo dotična mesta z zmesjo žvepla in olja in zdrgnimo čez nekaj časa z mehkim usnjem. —Lakaste čevlje nadrgnemo z beljakom, ga pustimo, da se nekoliko vleze in potem čevlje zdrgnemo z mehko krpo. Lahko pa tudi umijemo lakaste čevlje z mlačnim mlekom in zdrgnemo z mehko krpo. Ali pa jih namažemo z vaselinom, denemo na kopito in ko se je vase-lin vlezel v usnje, čevlje dobro zbrišemo. —Madeže od olja, ki se rabi za avtomobile in kolesa, spraviš iz volnenih nogavic, in drugih volnenih reči s tem, da jih osnažiš s čistim ter-pentinom, nato pa dobro namiliš, zmencaš in izpereš v topli vodi. —Gobo za umivanje je treba večkrat očisti- ti. Položi jo za nekaj časa v slano vodo, nato pa jo v mlačni vodi dobro izperi. —Madeže od črnila spraviš iz mize ali drugega pohištva, ako ga zdrgneš z mešanico la-nenega olja in kisa (vsakega na pol). Nama-ži s to tekočino madež večkrat in dobro drgni s krpico, nato zbriši, odno,sno zgladi še s čisto suho krpo. —Vrtne mize, stole in klopi je treba pleple-skati z barvo, najbolje s sivo, ker zelena barva preveč obledi na solncu. Posebno je to delo primerno, ko jih mislimo spraviti. Če p» jih nočemo pobarvati, jih dobro očistimo in namažemo z navadnim lesnim karbolinejem, ki smo mu primešali en del lanenega olja. Karbo-linej se vleze v les in ga varuje trohnobe. Pa tudi barvo dobi s karbolinejem prepleskani les lepo rjavkastorumeno. Negovanje ust. Mnogo ljiidi je, ki jim prihaja iz ust smrdljiva sapa. Tega morda sami večkrat ne vedo, tem neprijetneje pa občutijo to drugi, ki prihajajo z njimi v bližnjo doti-ko. Slaba smrdljiva sapa je vedno znak kake bolezni, bodisi v zobeh, ustih, grlu ali pa v želodcu. Kdor ima gnile zobe, najbolje napravi, če se čimprej zateče k zobnemu zdravniku. Sicer naj si pa vsaj usta pridno izpira in zobe čisti. Zobna krtačica in dobra zobna pasta so prvi pripomoček proti smrdljivi sapi. če prihaja smrad kako drugače iz ust, je treba usta izpirati. V lekarnah in drogerijali imajo vsakovrstne ustne vode, ki zelo pomagajo in ki tudi niso drage. Kot domače sredstvo pa je priporočljiva vinska rušica, kuhana na belem vinu. Grgraj jo na tešče in zvečer, preden ležeš spat. Proti slabemu duhu iz želodca si pomagaš s pelinovim vinom, ki ga jemlji večkrat na dan po en požirek. Redno si pa čisti zobe zjutraj in zvečer, preden greš spat. Tako si varuješ zdravje in zobe. Priporočamo materam, da navadijo svoje otroke že od mladih nog na zobno krtačico, ta je najuspešnejše orožje proti raznim boleznim. Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH ^AČINIH SPOLNE (606 -914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALICE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 J PRIMORSKE VESTI FAŠIZEM PODPIRA NEZAKONSKE MATERE Šempas, septembra 1934. — Gospodje, ki upravljajo našo občino so kaj radodarni. Pravijo da, sicer po naredbi "Duceja" dobi vsaka nezakonska mati za dečka 70 lir, za deklico 50 lir občinske podpore na mesec. V slučaju pa, če se nezakonska mati poroči v istem letu, ko je bil rojen otrok, dobi na občinske stroške seveda, vse potrebno pohištvo. Slaba stran te metode pa je v tem, da potem, ko je mati enkrat poročena, čeprav živi v najbed-nejših razmerah, nima več pravice do podpore. NAŠEMU KMETU SE NE SPLAČA OBDELOVATI POLJA Šempas, septembra 1934. Leto za letom padajo cene poljskim pridelkom, dajatve pa se stalno zvišujejo. Da se našemu kmetu na noben način več ne splača obdelovati svojega Polja, nam dokazuje ta-le slučaj: Neka vdova iz Šempaske okolice, ki nima razen enega travnika ničesar, je dala pokositi ta travnik in seno peljala na prodaj v Gorico. Za prevoz sena je morala seveda najeti voznika, v Gorici plačati razne pristojbine tako, da ji je ostalo od izkupička reci in piši vsega skupaj 17 lir. S tem ostankom naj bi plačala pred vsem koscem dnino, dalje razne neposredne davke tako, da ji ostane od vsega še manj kot nič. Ni se treba torej čuditi, če ječi naš kmet pod dolgovi in mu preti popolen gospodarski propad. REŠKI ŠKOF SANTIN IN LATINŠČINA V NAŠIH CERKVAH Zahteva od župnikov, da uvajajo latinščino Ilirska Bistrica, septembra 1934. Razne predloge so že stavile znane osebnosti fašističnega režima, da bi se izpodrinila slovenska beseda iz naših cerkva in cerkvenih obredov sploh. Slovenska pesem pri procesijah je že uradno prepovedana, ravno tako je uradno prepovedano nositi v procesijah zastave s slovenskimi Napisi. Zadnje čase pa se je vnela ostra borba za to, da bi se uvedlo po naših cerkvah latineo petje in da bi se v latinščini molile vse one Molitve in izvrševali vsi obredi, ki so se do zdaj vršili v slovenščini. Zlasti velik propagador tega pa je reški škof Santin, ki celo nepričakovano obiskuje duhovnike na župnijah in zahteva od njih, da pričnejo uvajati v cerkev latinščino. Dokler so se za take novotarije potegovale posvetne oblasti, se ne moremo čuditi. Kako pride cerkveni dostojanstvenik do takih predlogov, tega si pa ne moremo tolmači. Mar res hoče, da se naše, včasih tako vpt'no ljudstvo popolnoma odtuji cerkvi in ®°gu. Kajti našega človeka, ki je navajen, da gotovi cerkveni obredi vršijo v ■ njegovem ■1eziku, bodo take novotarije samo odtujevale. se je pri nas v desetih letih ravno v ver-^keni pogledu toliko posalbšalo, da se ne da In kje naj iščemo vzroke? Cerkvene plasti se morajo vsekakor tudi zavedati svo-Je krivde. V°JAKI USTRELILI DOMAČINKO V BAČU žrtev fašistovskih manevrov Peter na Krasu, avgusta 1934. Na Baču . ltt*eli 15. avgusta t. 1. na Veliki Šmaren vo-in baje tudi miličniki vojaške vaje. Po nesreči ali nalašč, kar se ni dalo ugotoviti, so ustrelili domačinko 55 let staro I. Faturjevo. Pravijo, da je, ko sta z možem slišala streljanje, stopila na hišna vrata, da bi videla, kaj se godi na vasi. Med tem pa jo je že zadela krogla in je obležala na mestu mrtva. Vojaki so se hoteli otresti vsake odgovornosti in so trdili, da jo je ustrelil sin. Komisija pa je ugotovila, da je Faturjevo zadelo vojaško strelivo. AVANGUARDISTI PRI SV. OČETU Zanimive manifestacije Dne 8. tm. je papež sprejel okrog tisoč avan-guardistov iz inozemstva. To so otroci italijanskih staršev, ki si v tujini služijo kruh. Fašistična vlada dela na to, da prežive počitnice v Italiji in da jih pri tem vzgajajo v fašizmu. Avanguardisti, ki jih je papež sprejel so bili iz Južne Afrike, Aleksandrije, Kaira, Kanade, Grške, Rumunije, Anglije in drugih držav. Bilo pa jih je tudi iz Jugoslavije! Sv. oče jim je držal kratek nagovor v katerem je naglašal, da morajo pred vsem ljubiti svojo domovino, četudi bi ne bila kar najlepša (il bellissimo fra i piú belli). Dolžnost je, da jo dobro spoznajo, obiskujejo in ljubijo. "Vaše potovanje se je v tej zemlji najbolj ljubljeni od Boga srečno izvršilo". Rekel je nadalje še, da naj bodo vedno zvesti domovini in naj spoštujejo svoje italijansko ime verno in zvesto ter če je treba tudi hrabro. Čudno je namreč, da eksistirajo kaki avanguardisti v Jugoslaviji, ko jih vendar nikjer in nikdar ne vidimo in ne slišimo. Spretna italijanska propaganda in politika jih vedno stakne v dolgih kolonah italijanskih časopisov. Toda zaradi tega se ni pri nas v Jugoslaviji nihče razburjal. Ne moremo si pa misliti, kako bi bili italijanski živci razdraženi ako bi obstojali v Italiji, tako le na pr. v Napoliju ali v Rimu ali pa v Gorici sokoli ali kaka druga jugoslovanska čisto nacionalna in nikalta mi-litaristična organizacija, kakor so avanguardisti. SMRTI V Ljubljani je umrla v nedeljo dne 9. t. m. ga. Marija Fatur, rojena Kljun, naša rojakinja, doma s Prema. Pokojnica je mati mladega pesnika Bogomila Faturja. Prizadetim naše sožalje, pokojni pa naj sveti večna luč! Male vesti —Reka bo 23. t. m. imenovala za svojega častnega meščana znanega iznajditelja Gu-glielma Marconi-a. —Šinkovca Ivana, starega 26 let iz Kanom-lje je pri nekem prepiru njegov tovariš pahnil v prepad, kjer je obležal mrtev. —Za goriškega vice-podeštata je bil imenovan "camerata" E. Galante, namesto prejšnjega comm. Gaetana Gottardi-ja. Galante je fašist od 1. septembra 1919. —Tudi Trst ima svoje rekorde. Tako so občinski uradi do sedaj izdali že nad 150.000 cart d'identitá. Vsako leto izdajo okrog 8.000 na-ravstvenih spričeval, na stotine je tudi potnih listov. Rekord pa je v tem, da je do zdaj spremenilo svoje priimke nič manj kot 50.000 Tržačanov. Uradniki na anagrafičnem uradu se torej ne morejo pritoževati, da jim primanjkuje dela. —V Trstu so spustili v morje križarko "Mu-zio Attendolo". Zgradili so jo v ladjedelnici sv. Marka. Dolga je 166 m, ima 5950 reg. ton, 100.000 konjskih sil, dela 36 vozlov na uro, ima 8 topov, 3 hidroplane itd. itd. —V Trevisu je revno ljudstvo, ki nima drv, neke noči dobesedno pokralo je cel most, ki je bil dolg 25 m in zgrajen povsem iz lesa. —V Pazinu imajo novega političnega tajnika. Imenuje se Silvio Colombo in je v fašistični stranki že od 1 III. 1921. To je najboljše spričevalo... —Suvich, podtajnik v zunanjem minister-stvu, znan zaradi svoje zunanje politične delavnosti, se je poročil v Trstu 25 t. m. z mar-kezo Matilde Staglieno-Parisi. Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; maternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Nacelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje lcakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15- -21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 S UIP A C H A 28 17 JUGOSLAVIJE ISKRE NE RAZBURJAJTE RUDARJEV Ko je Trboveljska premogokopina družba pod utisom javnosti in merodajnih krogov vsled gladovne stavke rudarjev bila priniorana, da je preklicala svoje zahteve po znižanju plač, so se rudarji vrnili na. delo. Takoj se je pa opazilo, da je storitev padla. Pojavili so se glasovi, da je to organiziran odpor napram družbi. Mi na to nismo mnogo dali, ker poznamo pridnost naših rudarjev. Mislili smo si: Je že mogoče, da je storitev padla, ker si še rudarji od prestanega trpljenja niso odpomogli in pa, ker se cel teden ni v jami delalo, so tudi tu nastale ovire, ki storitev ovirajo. Ali ko smo zvedeli, da je družba razglasila po obratih, da smatra to za organiziran odpor in da bo povzročitelje, če jih izsledi, takoj odpustila, v nasprotnem slučaju pa obrate ustavila, smo smatrali zadevo za resno, jo skušali preiskati in ugotavljamo sledeče: Res je, da je produkcija padla. Padla pa ni v glavnem zaradi zgoraj navedenih dveh vzrokov, katera je družba sama povzročila, temveč je padla predvsemi radi tega, ker družba s svojim nesocijalnim postopanjem napram svojemu delavstvu, jemlje njemu sama voljo do storitve. Zakaj, kakšen smisel pa naj še ima delavec, da se ubija in gara dan za dnevom in to tako, da naj danes gore obrača v jami, jutri in pojutrišnjem pa naj doma ostane in gleda s praznim želodcem v strop, ali se pa naj po kmetih peha, da bo nekaj priberačil za prehrano. Tako, no in sedaj pride družba in mu še to beraško plačo hoče znižati! Mi vprašamo vso pošteno javnosti, naj razsodi, kdo je krivec padca storitve rudarjev? Mi pravimo jasno in odločno: družba sama je kriva. Pri vsem tem je pa družba še več storila za zmanjšanje storitve njenih rudarjev. Tako smo ugotovili, da je družba gotove nasadbe razbila in na novo sestavila. Tako so se v več primerih znašli ljude v skupinah, ki še drug drugemu v pomaganju niso vajeni. Zakaj družba tako postopa, ne vemo. Vemo samo to, da je tu zmanjšanje storitve sama povzročila. Nadalje, treba je vedeti še to; v akordni tabeli je možnost dajanja akordov od-do. To je radi tega, da se delovne prilike in ostali zadržki pri prevzemu storitve upoštevajo pri zaslužku. To sedaj njeni službeni organi niso upoštevali v oni meri kot bi morali. In tako se je zgodilo, da veliko rudarjev pri svojem akordnem delu! ni doseglo niti svoje gospodske dnine Din 38! Sedaj se pa vprašajamo: S kakšno delavolj-nostjo naj pa še dela izgaran človek v akordu, če ob največjem naporu ne doseže niti temeljno mezde. Če je tudi to vzrok produkcije, potem je to zopet družba sama zakrivila s svojo zgrešeno taktiko. Zato naj dražba ne išče krivcev drugod, temveč naj potrka sama na svoja prsa in reče-Sama sem kriva. Zato bi bilo želeti, da družba najprej pri sebi krivdo prizna, in kar je zakrivila, popravi. Ker če misli, da bo svojemu Užaljenemu čutu zadostila, s tem, da bo dražila in preganjala svoje rudarje, potem naj ve, da ta pot ne vodi k zboljšanju odnošajev med njo in delavstvom. Zakaj, saj še razdražen pes ne posluša več svojega gospodarja. Možak, ki je gotovo imel dovolj časa, je poskusil z neovrgljivimi številkami izračunati to, kar imenujemo navadni ljudje, "ljubezen". Hotel je, pač spraviti zadevo enkrat za vselej v znanstveni red. Na podlagi dolgoletnih opazovann je možak dognal, kako se obnašajo moški in ženske, kadar si razodevajo najslajše občutke. 36 odstotkov moških si položi v odločilnem trenutku roko na srce; 24 odstotkov se jih oko-rajži do poljuba; 4 odstotkov pa poljubijo svoji izvoljenki roke; 2 odstotka poljubita le roko; 2 odstotka pa jih pade na kolena; 20 odstotkov jih jeclja; 10 odstotkov jih pa sploh kar molči. Ženske so dosti bolj korajžne pri tem poslu: 60 odstotkov jih pade izvoljencu v objem; 20 odstotkov jih molče zardi; 4 odstotki molče; 1 odstotek jih pa omedli. Ostale se pa ljubimca naglo otresejo ter tečejo materi razodevat sladko skrivnost — da so ga ujele... ** * Te dni sem čital deset zapovedi za moške in deset zapovedi za ženske, ki naj utrde srečen zakon. Zapovedi za ženske se glase: Lepotiči se ne le za obiskovalce, pač pa tudi za moža. Ne delaj moža odgovornega za to, če se tvojim prijateljicam godi boljše kakor tebi. Lepih stvari, ki ti jih je mož pripravil za gospodinjstvo, ne uporabljaj samo za druge. Skušaj doumeti svojo vlogo v gospodinjstvu tako kakor skuša doumeti mož svojo v gospodarstvu. Pazi, da bo kosilo ali večerja na mizi takoj, ko prestopi domači prag. Lakota ustvarja ne-razpoloženje. Če ti ni kaj všeč, zaupaj se možu. Ne išči prijateljev izven moža. Ne sestajaj se s tujimi ljudmi in ne veži se s svojo žlahto proti možu. Ne štedi kuhinjskih predmetov bolj kakor živce svojega moža. Kuhinjske predmete si lahko obnoviš, pravega moža si ne moreš nikoli nadomestiti. Vstajaj zjutraj pred njim. Ne govori grdih besed in ne dajaj nikakih lažnjivih izjav. Zapovedi za moža se pa glase: Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 Ne odstrani se z doma, ne da bi ženi povedal kam greš. Ne karaj žene v navzočnosti dragih. Spričo dragih ljudi se vedno zavzemaj ^ ženo, tudi če nima prav. Če ji imaš kaj povedati, ji povej s prijazno besedo. Ne dolži žene za vse, kar se zgodi v hiši. Ne pusti, da bi čakala na te, ampak ji povej, da te ne bo in kdaj prideš, če se ne misli» vrniti o pravem času. Bodi napram ženi že vsaj toliko obziren 1« kor si napram svojim prijateljem. Dovoli, da si kupi včasi kaj takega, kar j" lahko razveseli in kar jo zabava. Bodi napram ženi vedno kavalirski, čeprav sta že dolgo poročena. ** * Ženske posvečajo veliko, skoro bi rekel največjo pozornost svoji zunanjosti. Pozornost «i splošna, ampak se omejuje na nekatere dele. Svoječasno so bili lasje, obrvi in noge na vrsti, zdaj so pa nohti. Kako jih pilijo, gladijo, polirajo, mažejo, barvajo in sam ne vem, kaj vse. Neki ameriški humorist je te dni povedal veliko resnico: Dosti bolje bi bilo, če bi imele današnje ženske manj čiste nohte in malo bolj čiste misli. •• ** ♦ Oče: "Kateri je v vašem razredu najpametnejši?" Bumček: "Gospod učitelj!" * * * Resnico je govoril. Vera: "Ko sem Branku obljubila, da ga vzamem, je dejal, da je v sedmih nebesih." Draga: "Saj je govoril resnico. Ti si namreč njegova sedma nevesta." ** * Mu je že odleglo "No, Janezek, kako se kaj počuti tvoj oče?" "Hvala, gospod, mu je že odleglo. Zdaj že hodi na izprehod in davi me je že zopet na-šeškal." !f Veliki zavod "RAMOS MEJiA ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI ANALIZE urina brezplačno. Anal;ze krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regenarcija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, i/guba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisliuo, težka prebava, bruhanje, rane. coliUs> razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USEŠA: vnotj,, polipi: brez operacije m bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, ' jajčnika, ne-redno čiščenje. Naš zavod s svojimi modornimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. _ ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3-—12 J No. 274 ELOYE.K SKI TEDNIK STRAN. 11 ZANIMIVOSTI največji človek na svetu ^ Pekingu se je te rini razkazoval neki člo-' «i se smatra za največjega na svetn. To je 0l'ejec Čin-Fukuej, ki šteje 29 let, a je visok » in 74 cm. l'a goljat, ki namerava kreniti sveta in se razkazovati radovednemu 'Vetü> je dal že mnogo povodov za prepir med briškimi in francoskimi menažerji, ki ga ho-vzeti za atrakcije svoje menežarije. Ko-0 Pa pravi, da bo rajši sam spravljal v Vstopnino za svoje nastope, kakor pa da bi ^lil z raznimi spekulantskimi menažerji. čeljuskin št. 2. leningrajski ladjedelnici so začeli graditi rUski ledolomilec, ki ga bodo krstili za ei)Uskiha št. 2". Ta ladja bo posebno trdno sfaiena, ker je namenjena za vožnjo po Beh-«ovem prelivu. Poročila pravijo, da bo na ledolomilec trikrat večji od "Krasina". Na ' "' tudi prostora za dve letali za polarne °U>, y načrtu je, da se novi Čeljuskin izro-Prometu že februarja 1935., in sicer v Ar->l?i'lsku. Ladja bo rabila raziskovalcem za 0,,^avanje morske poti med Sibirijo in Ala-v poletnih mesecih. Zanimive) je, da bo íovi Čeljuskin na svoji prvi vožnji isto 'dko, kakor jo je imel stari ledolomilec el e£a »i |ll Vt(y imena na svoji usodni vožnji, s katere vrnil. Ekspedicijo, ki bo trajala najmanj '''ti, bo vodil profesor Šmit. paradižniki ki jih pozna danes vsaka do-®°spodinja, izvirajo iz Južne Amerike. V ln Mehiki jih poznajo že več stoletij. V so jih po velikih ovinkih prinesli Špan- 1 ¡n mineralnih snoveh. Zato pa manj-r)lh dragocenih sestavin. Kako se branimo vročine in po- v !ti prebave, slab tek, glavobol reČi so prav pogosta posledica poletne Krivi smo navadno sami, ker se ne ^ nočemo izogniti vročim žarkom. Po-i|JSh. ^obro ležati in sedeti po dolge ure brez Po solncu. Tam ni samo nezdravo, tem- 10 ali ^ skrajno nevarno. Če se že hočemo Ni k 'So Po lai t, je čino. Nezmerno pitje kakršnihkoli pijač, tudi vode, pa je škodljivo. Potiš se potem neprestano in si še bolj žejen. Najnaravnejša in najboljša "pijača" je v vročih dneh sveže sadje, vroč (ne hladen čaj) po žličkah je tudi izvrsten za žejo. Če hočeš imeti hlad v stanovanju, zatemni prostore, ko si jih dobro prezračil, preden posije močno solnce vanje. Vmesna vrata pa pusti odprta, da ne postane zrak duš-Ijiv. OBEŠA SE Vsako leto v avgustu imajo v italijanski vasici. kjer se je pridno 'pripravljal na, svoj na-nik Otello že 20 let igra vlogo Jude Iškarijota. Tn baš ta vloga je daleč naokrog znana, kajti Otello jo igra zelo realistično. Iz sv. pisma vemo, da se je Judež obesil. In Otello tudi visi pet ali pa še več minut, češ, da je to malenkost in da bi lahko visel celo deset minut. Seveda se pa mora igralec tudi za tako vlogo temeljito pripraviti, ker se lahko zna pripetiti, da bi obvisel v zanjki in bi moral njegovo vlogo prevzeti kdo drugi. Pred letošnjimi pas'ijonskimi igrami v Sar-devoli je bil Otello na oddihu v neki alpski va-sivi, kjer se je pridno pripravljal na svoj nastop. 17, julija sta prihitela v vasico dva turista in vsa prestrašena povedala, da sta našla v bližnjem gozdu obešenca. Vaščani so hiteli tja in res so našli obešenca, ki je z obema nogama brcal, ko so ga hoteli sneti z drevesa. Bil je Otello, ki se je pripravljal na svojo vlogo. Nihče mu pa ni verjel, smatrali so ga za norca in brzojavno so obvestili njegove sorodnike. Šele ko je prišel odgovor, so mu verjeli in ga niso več nadlegovali pri skušnjah za bližajoči se nastop, bog v raznih jezikih Najvišje bitje se imenuje v petdesetih naj-Allah; v magijskem jeziku — starogorziško: bolj znanih jezikih naslednje: hebrejsko: Elo-him; kaldejsko : Elah; arabsko in turško: Orsi; bengalsko: Tš-var; staroegipsko: Teut; staro-bretonsko (ameriško) Teuti; egiptstko: Tefi; grško: Teos; doriško : Ilos; latinsko: Deus; keltsko: Diu ; francosko; Dieu; itali- jansko: Dio; špansko: Dios; peruvansko: Bio-saja; katalonsko: Deu; portugalsko: Deos; irsko: Die; provensalsko : Diou; bretonsko: DoUe; galsko: Diu; nemško: Gott; holandsko: Godt; tevtonško: Goth; angleško: God; perzijsko: Goda; dansko in švedsko: Gud; islandsko: Guo; groenlandsko: Gudib; slovansko: Bog; laponsko: Jubmel; finsko: Jumala; madžarsko : Isten; hindostansko: Rain; cemolian-sko: Feíizo; koromandelsko: Brama; tatarsko: Magatai; tahitsko: Atua; havajsko: Akna; fi-džijsko: Kalon; kitajsko: P tisa; pajonski: Ka-niisama; na Madagaskarju: Annor. tMSJtfcJ ' „ -mrsm Ne jemljite bilk v usta Nedolžna razvada izletnikov lahko povzroči fcmrt Večkrat se čita, še češče pa sliši, da so umrli otroci, pa tudi odrasle osebe, ki so vtrgale bilko ali klas in ga vzele v usta ter ga iz razvade žvečile. Še vedno je majhno število ljudi, ki vedo, da je to počfetje zelo nevarno otrokom in odraslim. Bilke in klasi vsebujejo namreč neke vrste gobe iz rodu actinomices in če pride takšna kal, ki se da razločiti samo z drobnogledom, v usta, izzove bolezen, ki se konča smrtno. Na isti način nam lahko postanejo usodne drevesne veje, če jih držimo v ustih in žvečimo. V tem primeru se seveda ne okužimo z gobo, marveč z mlekom, ki je pol ljub,jem, to pa je strupeno. Na Angleškem so nedavno našli na vrtu mrtvega otroka s kostanjevo vejico v roki. Nihče ni mogel dognati, kako je otrok umrl. Oblasti, ki so domnevale, da je kdo otroka ubil, so odredile strogo preiskavo, in ta je pokazala, da je otrok žvečil vejo in se zastrupil. Na mestu, kjer rasejo listi iz veje, se namreč nabirajo strupeni alkaloidi, ki popolnoma zadoščajo za človekovo smrt. Strup, ki ga izloča ljube na, ranjenih mestih vej, pa je nevaren samo otrokom, dočim postane goba i7. rodu actinomices opasna tudi odraslim osebam. Zato naj bodo ljudje, zlasti izletniki, previdni in naj ne jemljejo v usta bilk, ker lahko plačajo to navidez nedolžno reč z življenjem! J (kar je v pravi meri zdravo), potem storiti to tako, da ležemo le za kra-Sfr6" lla s°lnce> potem pa spet hodimo, pri m°ramo obiskati tudi senco. O obleki Ve men(ja ^e vsakdo, kakšna mora «ti. pag pa mn0g0; j£i bi vedeli, naravna zaščita glave in da je za- iao, izbriti jih do konca in stopati po-) i Po solncu. To ima zaposledico aJne kvare. Lahko, luknjičavo pokri- ÍÍ Pivo MAYO belo ali črno JE NAJBOLJŠE 7.500 delničarjev vseh narodnosti živečih v tej zemlji tvori premoženje te družbe, ki se je navzlic komaj pričetemu industrijal-nemu delovanju povzpela, da vodi smeri pivovarniške industrije v državi. Pridružite se njim in boste dosegli dobro naložitev va- prijateljem, ših prihrankov ali kapita-lov. Slovenski Tednik mora biti v vsaki slovenski hiši. Svota petih pesov za celoletno naročnino je majhen denar, za vsakega, ki ni popolnoma brez dela, Priporačajte Slovenski Tednik svojim znancem in M dietno tudi v največji vročini, če že l>av vsakdo vedeti, da je zelenjava poleti v omaro. Kar se tiče hrane, bi mo-^iirT ~~~ seveda Pa spadajo težki klobuki ernejša, ker ti pomaga prenašati vro- nueva CERVECERIA ARGENTINA s.a. SALADILLO 2275 - BUENOS AIRES ORO ARGENTINO EVOLUCIONANDO DENTRO DE FRONTERAS ARGENTINAS Pridobivajte nam novih naročnikov. IOOOI ' ¿-JOBOI IQg PRVOVRSTNO IN NARAVNO DEO po zelo nizkih cenah boste naáli vIHITBMMrMffinMM velikem fot. ate- H^^P lastnik Odprto ob celi dan Hotel, Bar y Restaurant "FERRARI" 2207 WARNES 2207 Dr. Carlos Ch. Lalanne Specijalni aparati za per-foracije paladarja. Zlate krone 22 karatne $ 16. — Garantirano delo. — Posvetovanja brezplačno. Nasproti postaje "La Paternal" Udobnost za družine in potnike. Zasebne kopalnice z mrzlo in gorko vodo. Streže lastnik sam. Zmerne cene. CARLOS PELLEGRINI 311 esq. SARMIENTO U. T. 59, Paternal 2209 Tramvaj 94, 95, 88 - Omnibus 77, 9, 14, 87 Colectivo 91, 2. Sprejema vsak delavnik od 9—11.30 od 14—18. I Dr M1LOSLAVICH | g Zdravnik za notranje bolezni, g Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pra- g gi in Parizu, g Zdravi bolezni kože, krvi in spolne g g bolezni. g S Se govori slovensko, nemško in špansko. S | PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE g g GARANTIRANO ZDRAVLJENJE | g Sprejemanje strank od 11 do 12 in od S g 8 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 g ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 i locaor— IOE3QI rocaoi y" ■ locaoi 1 -locaoi-^Bjotao <> | V dar dobite S na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Atelje MARKO RADALJ g F. Quiroga 1275 DOCK SUD j Onnfti? ...................—-? ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2538 Diplomirana babica ANA CHARPOVA ROJAKI! Krojačnica in trgovina z manifakturnim blagom, ter sploh z vsemi potrebščinami v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. Calle CABRERA n311 U. T. Palermo, 2383 Slovenska gostilna in trgovina jestvin Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI z igriščem za krogi je in keglje Vsako nedeljo ples Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires u. T. 59 - 2382 IZKUŠENA BABICA Cene konkurenčne Se priporoča FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires OSORIO 5025 LA PATERNAL BUENOS AIRES racional! SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE PREVOZNO PODJETJE /nststuto OSORIO 5085 esq. WARNES 2200 U. T. 59-2505 in 59-3667 ORGANO DE LA CO- SLOVENSKI TEDNIK PROPIETARIOS: LECTIVIDAD Yuao- "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) LAS SOCIEDADES É SLAVA EN LA CULTURALES AMERICA DEL SÜD Calle AÑASCO 2322 ^ño VI. NÚm. 274 BUENOS AIRES | ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin