ŠTEV,—NUMBEtfm .. . • drij ;,s rdšaflr ■f 7 SLOVENSKE narodne podporne jednote Hit •▼t. SILMA KOR NEMOSTIPRD-- mm POSTAVE ______________ Vidi v Fin- chotovi obdoUbi ponudek ak prod sodniško podpore v 1. 1931 vlada PROHI bičnd&i uradniki. Waahington, P. 0. — Gover-nerja Piachote iz Pcnnsjlvsnlje tO na držsvljsnski konferenci pco-sili, naj pove, kaj misli o poroči lu, v katerem je rečeno, da se bo protivtt Coolidgu na republlkan ski narodni konvenciji prihodnjo poltfje. "0 tej stvari ne maram reči no lwne boeede," je odgovoril. \ Nato je Pinchot atopil' na go vorniškl oder ter dejel, da- je u vel javljanja prohiblčne postave odvisno od postopanja in akcije predsednika Coolidgs. Če sodi Človek po dosedenjih razmerah, jo dejal, ee je doalej suha postave dokraja izjalovila. In sicer is nsslednjik razlogov: Doslej ni bilo če nobenega pravega in iakrenega prizadevanja, da bi bila prohibicija uveljavijo-na. Prohibični urad ovirajo stran-karske in. politične spletke. Zvezna vlsds js same odgovor na zs to. ds prihaja toliko opoj nih pijau med ljudi, ker ne prepreči dovažanja žganja in drugih takih opojnih pijač v to deželo. Uradniki, ki bi morali zvezni vladi pomagati, ali aaml krče po stavo, ali pa dovoljujejo, da jo sračjo brtsz kazni kršiti drugi ljudje. / "Ničevost prohibične postave širi brezbrižnost de vseh drugih postav v deželi bolj kakor' pa vsaka druga stvari je dejal go- '•Tihotapci, salona rji in pivovsr-ji stoje na čelu velikanski arms di ameriških zločincev. Vaa ta dejstva ustvarjajo rszlog, raka, moramo zahtevati, de ee predsed nik Coolidge aam poaveti temu problemi. "Potem ps je še drug razlog, zakaj bi nsj predsednik ssm vzel prohibično vprsJsnje v roke. No "smo to, de ima politično splet-karstvo zveznega uveljavljcnjf svoj sedež v Waehingtonu, Je zelo značilno,' nego tudi to, da je naj vež brazbrižnoeti in malomarnosti do osemnajstega aajendmenta ravno v zveznj preatoljci. "Osemnajsti smendment'je bil i/dajan v hiši avojih prijateljev," je nadeljeval governer Pinchot. "Najblatvepejši rszlog, sakaj a# tihotapstvo in kljubovanje prohi-bični poatavi tako eilna Širi po deželi, ps je jo, de še ni doslej nihče poizkusil u vpija viti prohi-1'icije s železno roko. Kar verjs zločinskega rezpečevalea Opojnih I'ijsč pred strogostjo in kasnijo prohibične postave, je pač politi ks. Politikts je vselej na prvem mestu, uveljavljanje prohibične I»ostavc Šele aa drugem." ■ ŽENE ZAHTBVAJO KONTROLO PORODOV. 25,000 oseb pov-Veuih • fenco. konfe ('hieego. DI. — Organizecija za l»<^I>rševanje kontrole porodov je i "vsbila 26,000 oaeb mrtonferen ki se v iti 79,80. in 31. oktobre 1 ( 'hieegu. Večina povabljencev je " dnjesepadnib drŽav. 'Tako v* bkega zborovanja Se ni imela 'zsnizeelja kekor bo letošnje. Roditelji organizacije pravijo, de prejeli v zadnjih devetih mese r»H.000 piaem od ženak. ki zah-,, v"je informacije glede kontrole porodov? 12,000 pieem je prišlo s«rno U llliaoiaa. • f mm mn**: (§*«v. -mm. v Waahingtonu ae poevetujejo, kaj bi atorill, da ae uveljavi pro-hibicije. • Neofieijelna kongresna miaija, ki je bila v Sovjetski Rusiji, ae je Vrnila domov. Kongroeniki so sa priznanje sovjetske vlsds. Odpoklicano gibanje proti go vernerju Orcgon. Kuklukaiao sra- Oklakomaki governer Walton bo /jisfišan ta teden. Legijonarji, ki ao pod Izlivom kuklukaov, ao preprečili Debaov shod v 8t. Lonisu. jj Hcnry Fordov vojni dobiček znaša sedem m iljonov dolarjev. Vlek Usmrtil devet oeeb x evto-mobilu. Delavska vlada/ uprla diktator zahteva raspustf rdečih NemČijs dobi 90V denar, izgredi. Prihodnje vsekakor ns liški duhoven monerhistov. Punt v irski srmsdC Generalna stsvks v Ve tovaka vstajs bo Kato-vodja fašistov- -Cruzu. bi pre razmere, KONGRESNIM ZNABJfE R REPUBLIKE. / W- Sra •«: i: ' f i, "I1 .' f Ha krom ameriške ladja Levi-athan, 14. oktobra. J* Komiaija, seetoječa is nekaterih 'poalaaoev in senatorjev, ki\ doepo jutri New Tork po trimesečnem potovanju po Rusiji, med katerim ao prepotoval} veš kakor 8,000 milj ruskega ossmljs ln gjvesni trgovske in prijateljske odnošaje msd Združenimi drža Vam i ln so* vjetsko republiko. Komisija, šestoječa Is senator, jev Ladda in Kinga, poslancev Freara^in Johirsona pa Is Howe-na in Cennesa, je izdala naslednje poročilo r' "Komiaija pripravlja popolno poročilo o rszmersh v Rusiji Ob scgslo \fO prelekenje nagrmadenih podatkov, mnogo lletin ln is jsv. Tods komisija bo v stsnu kmalu poročsti. Dotlej ps ss bo komiaija zdržsls / vsakih opssk glede Rusijo. • f ' "Rekli fmo univerzalni tiskov« ni družbi, ,ds amo našli boljše ras mero v Rusiji, kakor so ps poro-Šsls o njih mnoge ossbc. Zsto priporočamo takojšne korake zs vzpostavitsv trgovskih odnsSajev med tema dvesU deželama." Kakor je rssumeti, je *komisija tudi sa obnovo diplomatskih stt kov v ksr najkrajšem čssu, Senator King, ki ss jC rszgo-vsrjsl z mnogimi nemškimi Indu atrije!, je dejel t , "Mir in blegoeUnje celega ave-te ste odviens od toge, de se Nemčija poete vi ne evojš lastne noge, in de ne sssege Francije nessške ukci je. * Senator sodi po prvovrstnih dokazih, ki jik je dobil v Ruaiji in na Nemškem, da delujejo ko mtfnletl in monarhistl v Nemšiji roko v roki in raaso ob rami M strmoglsvljenje zmernešev in eo-Hormlisto*. KU SE OKLAHOMSKE HONUTUE POHOVE TUDI t on? zadevajo %>d poklicati Pierca, ki so ga poae sovd na sedla, Portland, Ore. - Vlsds ujo govsrnerjevega odpo^ vlada tajne manjšins ki temi — to je poloisjrv ae jeAedaj znašla drševa pe dvajeetletnem p da bi ee pospele k dem V bistvu jo Oregon žila krotka anglosaška država, ravno sedaj je nekaj pojavov, W^|htevajo, ostali del ameriškega a jo pozornoet naajo. Stare karake črte niao nič drugega kor prazne lupine v domačih devah, kakor izgledajo ravaa ae- dajt nje, ki politične "oregonski f ljudskega v inicijativi, glasovanju pričeli stresaiti sa napašnlfii el-lji in napeljeveti vodo n» |atya resnik zasebnih interesov, čerenih perssitov in skupin, ki uravnavajo sile 1 glaeov s msšino. ^ - i "HIDUBTRUBKA UKUA JI JPRSDHODIHK INDU ' ^TRIALNE Ki' JDtAOIJB" Omaha,.Neb. — (Fsd. Prem.) — "Organirirajmo vsa delavoo t eni industriji v ena aamo unijo, Industrijska unija je pre-hodnRc Industrlalne demokracije." Tako je izjavil Bugene V. Dobe pred 9000 delavci, ki so prišli na shod v tukajšnjem City auditoriumu pred per dnevi pod "parlamentarno" diktaturo. VOJNŠ PRINESLA FORDI Avtomobilski mafnat ja aaredd toliko osebnega dobička s m-jimi kontrakti s vlado. Detroit, Mich. — Henry Ford je imel sedem mlljonov dolarjev Jiktaga sassbncga dobička od ma-terijsla, ki ga je prodel viadi sa Aaaa vojne. To je prišlo na dan v aoboto, ko je njegov Ujnlk objavil podr6bno poročilo o tHnsakoljah Ford Motor kompanijo glede voj-nih naročil. Fordova kompanija je prodsls vladi sa' 90 miljonov do-larjcv rasnega mSUrijsla Hpnry Ford jetskrst posedovaltt od Dresden, Nemčija, 15> okt«—Dr. Zeigner, ministrski predsednik rdeče Baksonske, je včeraj posval delsvbe, naj se pripravijo na boj '.a obrambo svojih pravlo. Nemška narodna garda armada, katero so savesnlki dovolili Nemčiji ugrols republiko, je dejel Belgner. Merda je prepojena s monarhletlč-nim duhom, kontrarevoluolonarji imajo v gardi toplo savotjs in mnogi njeni poveljniki delajo odprto sa bavarski program monar-htstične diktetura. . Zaigner pravi v avojem poalvu, da ae nemški delavci ne smejo sa* •noatl na Streoemannovo "perla-meutafno" dlkteturo, ki je f bile uvedena v soboto, temveč ee morajo organiairatl v delavskih etut-nijah b biti priprevHeal na dan* ko črni garda atrmoiyVl Strese- poklicu* deluje, kakor ee sdi, V gtotkov fgebi.iteresov kompanij«-napačni as|M|^jegovi uš^U # ' " M in speavU malo( več ko polovico veega .dobička,.' fVW,■ ' ftl Ford je isiavil, da vrne vee.svoj dobiček vledl, zato je objavil šfc-vilke; ostali delničarji Ford Motor kompanijo še niso Uga izjavili. V času, odkar je imel Ford kupčijr Odpoklic ni posebno prUjuU s zvezno vlado, jo isplačel delni ljen, posebno ps sedaj ne,tl»«l čerjo ln deaes je vea družba nje si jelc neznsne sile prisadet^l gova last. . politiko, sil pa' pri-srja*k odatepu. Ia če *kASAH to j^risadovanje, Bev. Dskote 160 V«ršave, 11. akt. — Mina eka-l"«'ije sireUva v varšavski trdaja v>* hi ae je pripctlU v aoboto z ju ,rti je usmrtile večje štovilo ve-i* k«v. Do adaj eo doMU lfiO mrli *** is razveUa; okrog 900 oeeb je •»io r«r.jenih. Policija je ebdol- nrah: ciU k« razstrelbow AMKRlftKA LSOVA sbobujb. Sen FrSneiseo,TsL — Peta let-ns koaveneija Ameriške legije (organizacije doelušenih vojakov) je bile otvorjeaa 15. t. m. s vsllld-mi eercmooljsmi v tem mee( Okrog 900 delegatov je ne zboru. Letošnja konvencija bo zanimiva radi tega, ker ee vodi v orgeaisa-riji oster boj med kuklokei la na-sprotniki kukluksklSnstva. Ku klukai se bi radi poleetili kontrolo V organizaciji. —----- ao pofiMMj^"^" Ohieege in okolioet V sredo stalno. I«ekki jažaovzhodn. vetrovi Temperatura v ssdnjik 24. ■■najvišja M. najnižja M. izide ob C.-09, zaide ob ■ bo ndimkltfMll governerja* ItlJ|udjo ae iujsjo, sskaj, Čemu t . j Ali eo kakluksovel zadaj za $ etim prissds vsa jem f • Ali eo tiste 'neznsne' silo drugi seechni inte-reelf Kaj . je storil governer Pferoc, da ae j ga sedala tako strogs kssen po psj meeeolh eluž« bone dobe t Kdo je del snsssk po 916,000 zagonetnemu odpokllcne-mu odsegu u to kampanjo aa ras»j polsgo t Governer aam poiskuše dognsti vss to in'obljubi js boj proti od- Bklicu, čs bo petieijs sa odpo-e vložene. Če ee odpoklio posreči, si bodo akoVo gotov^ kukluksovci, ki ao sden važnih političnih fsktorjev v tem pološaju, t prileščeii Ukšoo saslago. čeprav trdi kuklukaov-aka orgsaisaeije. da ni zadaj za tem gibanjem. Časnikarski poročevalk izjavlja, da je vaej del kuklukoovcev zapletenih v odpo-klieno gibanje. ,' I, i ii J Governer Pierce je prišel v O-regon prod petlntrideeetiml lati kot šolaki učitelj Is Illineisa. Po-učevel je v okraju Umetilla, bil uradaik v okrejaem uradu ter kil odvetnik v Pendletonu. Pridobil ei je veliko sesalje, ia svojšas so gs cenili as $290,000. Lastovni .,<■ naprave za javne kor!/ aoetl ia neko zdravilišče. Izgubil je premošenje aa pra-mošenjem, e si ga ravno tako pridobival. Dve alužbenl dobi je bil državni senator, enkrat je kandidiral s* zveznega senatorja ter bil neuspešen kandidat sa gover nersko nominacijo L 1919, a uspešen pe i 1922. ^ Tešaa, ko ee je Pleneč sklenil potegovati aa nominacije v zadnji governerakl tekmi, je iamla repu-Mikenska stranke vroč boj ns priaurnih voBtvsh. Tedanji governer Bon W Oleott ia hoUl biti aamsebl naslednik. Boril 0i jc proti svojsma tekmecu Ohariez Hallo. Oleott ja kot goveracr po-eebno grmel preti koklukacvei m, ki eo mu delalo sgago ia sitnosti v Medfordu In po dragih mestih Ognjevite proklsmaeija, fx> svojem sloga podobne oni okla koasakoga gaveraerja Waltoae, je dvignila vee kuklaksovakl Izrael proti njemu. Hali je Ml kakluk aevekl kandidat. Oleott ja dobil ■BHtffiiiKvobin eo bili pripravljeni oddati >voj> glasove deaukreidkcsaa ksndids- v Dalje aa 9. sirarn., bU J« rs- Chicsgo, lil. — TukajŠuU 14Je-wish 'Dally Forward" je prejel v nedeljo brsojsvko Is Bcrtlpe, ki ss glssi, ds so je A. Stroller Tpbln-son, bivši Clkežen, usmrtil v moskovski ječi. Ffbblnnon r bU u-pravnik Industrijske banke v Moskvi. Pred krotkim je bil To* binson sretlrsn in vržen v ječo na obtožbo, ds ja poneverll večjo veo- Konflikt med diktatorja« t Beril«« in dalavako vlado Saksonsko r%tH 'Wlh j^toi^.' Barlinaki diktator aaktava, da a« morejo,delavaka Ma raapuatiti, eak-1. ionska vlada JI pa pvBtl temu. Strosomann ja pričal a finančnimi reformami. Naaačija dobi nov tjonar. _ Val Ud živožni isgrodi v Poruhrju in Poviti«. ^ General Mueller, poveljnik narodno garde na Sakeoaakem, ki izvršuje povelja bsrllnskegs diktatorja, je včerijj uksssl paabitl da-lavsks stotnlje. B tem korakom jc prišel v konOikt a vlado Baksoa* ske, ki podpira delavske stotnlje. Mueller je bil obveščen, da je s 0 jo ad r e« l bo \pr <• k o rač il m$$ avoje avtariteto ln da mora Ukoj preklicati ukaz gled« rs spust a ds-lavskih rdečih stotnij. Bpdočih par dal Sove kake se bo ta konflikt končal. . ,: r Iforlm, 18. akt. r-Diktator Bts| FAŠI8T0VSK0 GIBANJE Ja poslavttf kralja aa tram » i ' '1 f.1 r -iidLJLi- >s 9 II 'H do s vsemi »vojimi močmi potefo-veli sa ta, ds zsvzsme konvensljs odločno stališča preti kuklaksov-aem. Tisti, kl se bodo potegovali sa povelj niši v o, ns bodo mogli biti izvoljeni, še se ns bodo izrehii preti kuklekoeveem. tel? DnOBAMTOV UTONILO. Detroit, Mkk mm B 4 *i inozem-t kl eo ae hoteli vtihotapiti iz Kanade v Združene države, je Ulo ailo v pondeljek zjutraj v iMrett-ski reki, ko ja perntk v megU aa-del ob njihov šolo la ge prekuentt Kolikor ee je izvedelo, Vprašanje pe je, dali ee bo mogel parlament siiitl, ako ga vlada ne bo hotela akllcati. Takoj po gla-eovenju je bil parlament odgodon ia (oliko šaaa, dokler ge vleda iopo mogoče joti dvorsne ell gltdelU6a( be| Dobe govoril na proetem, kje kakem Vrtu ali v petku. ■ - OBHBRALVA STAVKA V I OIUZU Bol aa al a Aalodaialal. med dveam delavskima organi- Vera Cruz, Mehike, 19, okt. -Vsi tukajšnji dela vel so bili dane« zjutraj poklleenl as generalni štrajk vsled spora med dvema de-lavaklma svessms. Atirje inozemski paraški so odptaft v Tsmpieo, da tam isloše svoj tovor. Železniški promet aa nadaljuje, kar svež-as lete strašijo proge. Trgovat oklenili aepreti vee prodejeli dokler ne lio kones stavke. BOLAN. Mesieo Ottf. Mekika. ^ Obre-goaov zdravnik sporoča la Ohepa-le v drševi /aliseo, ksmor ss jo šel mehiški predsednik adrevlt. polaradao. de je sicer heloaeit r predse/laik o vem grlu , odpravljene, sli da ps ss js preselils v srso. Poročilo |»a ae ugotavlja, da ie pradaadaikovo zdravje v hudi1 ac* varnootl. ' olje ne bo ganila, ako pode Nemčija v anarhijo. Poineare jo mnenja, de "nobene nearaša nI prevelika aa Nemee, kl morajo biti tako uderVni, da bode se vselej poscbili aa miščeveaje ned zrna-gorite 9Vei>eijo.M WftmIja bo Vrtala IVrubrJe ln akušele d..i,iti Mm največ dobičke la ondotiub industrij, de ee nepla la tt odškodnino. ,4, i^ik ^...J&jJL i .AA uM ^jMk"IA . A , • rit .'.nsfl •.. j® 1® legovel bo " dolgo, odkar so bila . ki ga bo drial W. S."" »Mlfl ran oa svoje« Zato se Bi je ksko ds so ga Ukoj ispuetili, ko tokih ljudi, ki podučujejo ljudstvi in ga vodijo k boljši bodočnosti, kapitaliitlč-ns roke, sko je le mogoče, »e ispu-sti kmalu. Mislili eo nsjbrf aa najboljše, sli računali niso na drago oeebo. Na nameravani govor Fo- a ni bilo pač pa jo p mesto njega Robert Mioor is Chi-esgs. BU je brsojavno pozvan ob driavet govor, da nadomeeti nova taktika stalinov v starih strankah. Fosterja na njegovem potovanju Ko čitam United Kine Workers Journal ia fca primerjam s gov rom, kot ga je imel tu Minorr se njem in severozapadu, ker jih mladini ali progresovci iz- ls vprsšujem: Kdo laže t Mogoče Štartni v starih strankah so iz sebe posebno v sred« vsak n« koliko po svoje savijc in potem js 1*1 iz vsota. Rečem psč, če bi se dalavftvo tako ravnslo kot nam je narekoval govornik, W bila nedvomno drugačna sloga kot in delavsko gibanje bi uspešnejše. , Govornik 4 je rekel, da atranka prizna aaato dva to js: kapitaliatičnega in skegs. Ti ljudje niso tako surovi kot so voditslji V. M. W. of A., ds bi nspsdsli njih soboritelje. Ni rekel: PustHe U. M. W. of A. in priklopite se nam, marveč ja re-kel: '4 Držite to, kar imate, boljše je kot nič. Mi ravno po tem atro-mimo, da bi bilo vae delavstvo organizirano.'" Govor je bil preeej dolg iu zanimiv. Vsak js bil zadovoljen, da je slišsl mnenje prizn&nege delsv-skegs bojevnike. Odkar sem zadnjič poročal od nas je že veliko sapustilo in šlo v "večna lovišča". Gospodu fkj- moštru je to gotovo povolji, kajti »vražniki ae jo in oatavljajo avoje sa neaaait-no mošnjieo. Ako bo veliko takih mrtvih donaialeev, bomo tudi tu imeli cerkev, U bo kraaila R. S., »ko ne bo kaka bolasen podrla načrta. Val vemo, da vai ljudje nismo v podrivajo kot kandidate. Starini se hočejo za vsako ceno obdržati v sedlu demokratične in republikanske stranke. Prav neradi store politično smrt in upirajo se,ji z vsem} |i sredstvi * Mladini prav dbbro vidijo, kako narašča nezadovoljnost med arpertfkimi farmarji in delavci in skušajo z obljubami na reforme prikovati ljudske mase na stari stran« ki, da tako preprečijo združenje farmarjev in delavcev v samostojni stranki. Starini v starih strankih ao pa kot papež in'kardinali v Rimu. Oni pač sodijo, ako (Jejno-kratska in republikanska stranka le količkaj popustita napram ljudstvu, da ne bodeta več stara republikanska in demokratična stranka, ampak stranki se pričneta dobiti, dokler se popolnoma ne zdrobita, iz njih razbitih kosov se pa rodita novi stranki, ki zdpreta vrata pbliti-čarjem stare reakcijoname šole. Da se to ne zgodi, so ' se starini oprijeli nova taktika. Na pr. na republikanski listi bo kandidiral v Illinoisu Len Smajl za governerja kot progresovec. Temu nasproti se je pojavilo šest starinskih političarjev kot kandidat. • je za governerja pri .primarnih volitvah. To tega spo- SgtTJLSSS ~ i»r*mi«t. znanja so prišli tudi starini in starinski kandidatje so * * " " ***** državali svojo konferenco, na kateri *o se združili na enega starinskega kandidata, računajoč, ako^šest starinskih političnih "bosov" nastopi proti enemu nasprotnemu mladinskemu kandidatu, ga gotov« porazijo. Ta taktika nam pokazuje, da je tudi v štorih politič-. ,^..^,Miliaha-[ail>iilM^,o Iv Curiku na 6.30. Kako pa bo tb trpelo, je drugo jc bila včerajš-narodno Skupščin*, ns ix 1 *u TI—-u opozicijo ali pa služiti nalm poslanci glasovali proti vla- dokier jc dl Nji dnevnem redu je bilo reško vprašanje ia so stavili demokratski poslane! vladi nessupni oo radi vladnega delovsnja o Reki. Zmagala je aeveda vlada, ki je morals v zadnjem času dati rasne koncesije Nemcem in Turkom, da so glasovali zanjo. Daei je *ls-da zbobnalk kar mogoče najvcS poslancev, tudi oposleija ni miro-vala, s vendar je ostala v. manjši ni za 21 glssov. Vlada stoji na stališču mirnega sporssuma. Pa-ŠiČ je rekel med drugim: M Sedaj je trebs, da so sestane i* dela psrltctns komisijo, in sko se bo sedinils, se boste vi tukaj o tam noavftovali, V nasprotnem »luč* ju pa pojdemo pred Zveso aaro dov. Ako nobena odločba ue bo veljala, naj pride vojnah Od do mokrstov predlagana nezaupnica vladi tfravi med drugim, da vlada ni vodila politike a potrebno od| ločnostjo uiti s zadostnim poznavanjem atvamlh prilik ter s neobhodno ravnoduinostjo glede vseli merodajnih faktorjev; da js vlada posebno v reškem Vprašanju opustila v«e, kar je btyp treba storiti, dp ee ohrani svoboda in neodvisnost Reke, sa katsro sts sa naša država in Italija v rspsll-akt pogodbi slovesno Obvezali, da jo bosta vedno vpošUvali; da jo s enostranskim aktom ItaNje bila kriena rapsllsks pogodba ler zahteva, da aa takoj storijo vsi ko-rski, do katerih imamo pravico po rapallaki pogodbi In paktu Zvoke narodov veilju, dr m po-vrne status guo fante in končno reiko vprašanja v tjuhu obstojo čih pogodb uredi. — Sejs js ns-prsvils 'vtis, da naia vlada atori ♦se kar koč* diktstor Musaolim. V poštarju je voda udrla v on-dotni premogovnik In napravila ogromno ikodo, ki snaia po mnenju atrokovnjakov na 300,0()0Dln. Delavci so se prsvočslno rešili. Sskolsko druitvo v Ljubljani Johnaton Ottj, IU. — V itevUki 40. delavske Slovenije sem brsl dopis is Jobhston Oityja, v ketc-rem poročevslec prsvi, da ae je tu odigrsla družinska tragedije, llssrl je moŠ, oče druŠine, tri me-jSooe aa njim pa šena. Da bi bila •o trsgedijs, torej še ne moremo ia*i pač pa ja valiia nesreča /rvič M ženo in otroke, drugič pa le več kot dvskrst vsčja sa otroke, ko jim |s umrla še meti. Hudo je zs otroke, ki bodo moreli Živsti pri tujih ljudeh. Pokpjnioa v zadnjem času tudi denarja ni Imela in drugi eo mo-rali skrbeti aa pogttbac stroške Nabirelca Sta SS nepotila polur«: «>d hiše do hiše in pH pobiranju obljubila, da bodo imena vaeh darovalcev priobšens v listu "D. S " Kot darovalec sam dvakrat p recital toaadevno priobčltcv, p« uieem našel drugege kot imena ns. blrsleeV (F. G. in & £.), pod do-plaom aamim pa je "n»ročevalea". Čudno aa mi to edi, kajti po «'asopleih mnogo berem, a takih da»Jaov, kot ja v št. 40 D. S. is Johnaton Oltjrjs, pa ne. Kaj Uko-ga poč ne spsda v dopiee. poč pe morda pod ksko naananilo. Ia pod •>n/iisudoin pa bi SS lakko podpi eal a polnim Imenom ter ne "pe. ročevalea". pOalvljam poročevel ea. naj v prihodnji številki pri-darovsleev. — J. . lična, selo si nssprotujo^s po#c| starih časih so imeU beriče, da so gonili skupaj tlačsno, danea jib S^ntvef S Praznuje te dni svojo 6^"nioV. ^udje nUo bili luSt Z«^ f^Sr ni, SO se puntsli in uiso hoteli gs- LT8ko ietn^vil^KLnPiknv?n^ rstl ss golT življenje ter polniti letno število bolnikov sns- rati ss Ipolo življenje ter polniti drugim mošnje. Danes, ko imamo dobro delsvsko časopisje, šolo ln se svet ponaša s civilizacijo, smo pa vendsr tlsčeni, mušeni še huje kot so bili naši predniki^ Pa naj še kdo reče, 4a je tlake konee. 8edaj ie ne, a prišel bo čas. ko bo. vrsg odnesel tudi moderno tlsko. ^ T. Kovadch. Poročili Iz Jugoslavije. r K Od naših stalnih poročovaloev. * Ljubljana, 27l sept. — Vse naokrog so govori o zarotah in uporih. Is Bolgsrske prihajajo raz- Weet Fraakfart, 111 - 0 deUv-%kik rasmerah skoraj ai vroduo IpisaU. Prepiškave so. Delati mo- čila. Enkrst so še gospodarji vla-dinovel, Csnkov in druffovi. enkrat imsjo vlsdo v roksa semlju-radniki združeni s komunisti. Zopet jferočajo listi, ds je krslj u-bežal in ministrski predsednik Csnkov pbit. Vlada CankoVa pa Sopet isjavlja, da je upor sstrt. Ces nekaj Česa se bo ie iskasslo, kdo ima prsv. Skoda zs bolgsrskl nsrod. ki se tsko kolje med seboj. V Sloveniji rssvija zsdnjs šssc radikalna stranke selo iivahno propagando. V svoj krog vsbi vae "ksr leze ia gre". Nsjssdnji ko ssunist ji je dobrodošel, samo ia podpiše prijavo, ds pristopa v a-dinozveličavno rsdikslijo. Zadnji Čaa so se posebno vrgli na one ie loanlčsrje, ki so bili sa čaaa Itraj-ka, ko je bil še duhovnik Korošec Mesniški minister, odpuščeni To so sieer največji komunisti, ps to nič ne de, saj je nsd spreobrnjen ol večje veeelje v nebesih kot nad oetalimi pravičnik*. Drugo vprs-šanje pe je. Če bodo tudi kaj sto-rili zs ta ljudi. V Ljubljani ee otvori prvi raa-red nemška gimnazije, ki jo je prod Čsaom vlsda obljubtU Vem-sam. ki se ss^rom pritožujejo, kako ao pri nas brezpravni. Gotovo eš jim pri naa deeetkrat boljše gadi, kot as je nem pod Avstrijo, ko eo aaa imeli NVaei pod ko-mando. . V Ptuju ja odstopil ondotui župan, ker mu občinaki odbor nI dal sanpaiee pri eklepanja aa jamainake posod be a Drametič nim društvom, ki je bUo r aevar- šs 37,994 oseb. V Zsmunu se otvori prvi rsz-red gimnszije sa slčpe, in sicer n one, ki so po osnovni šoli oblsko-vali žs glasbeno šolo. Finsnčni minister dovoli zopet prosto kuho žgsnjs, ki dosedsj ni bila dovoljene. Kralji bakn ogrožajo svetovni Mir. edo, kako j.. ruw •Jih kapital. V desetih letih odi£ ts 1909 do 1919 so po v • v.tej industriji od $3Ul,»yti , L1 $853,639,017, ksr je toliLo tuS odstotni naraatek. Ves narast« k ul je šel iz njik dobičku istočasno vlekU dividende Ob Irtomčssu je njih kapita pilnicah nalaatel od ♦lll 4ijt,H na $808,ksr je tolik,, 172 odatotkov. V skupnem s, 1 povišala njih glavnica pri ind.utri. ^bakraodS4lMS8,950„a$U6, 319,285 ali za 181 pdstot k Hlaker poetaja vedno bolj važei za čiqveštvoHse semo v vojn, m , su. temveč toliko bolj pri uporab-Ijsnju liidroelektrične in l, i ,e. ga hočejo smeriški monopolisti kra presenečiti druge industrijal. ces povišanjem cene. Nam, ravan<> njih znižanje produkcijo !,aku pa no bo hlužilo same za tiran je cen bakra navzgor, temveč tudi v politične s vrhe« Po mnenju tarifnega komisarja Culbertsona in generela Taskerja Blissa je tako nastopanje truatov bakra najplodovitejši povzročitelj vojne. Pripravljanje kraljev ba-kra, da bodo s kontrolo U indu-strije izkoriščali svet, ugroža ive-tovai'mir. Gibanje proti ameri-škim trustjsnom se je £e pojavilo ns angleški imperialni gospodar-ski konfereuci, ki je zborovala v Londonu. NsČrto delajo za izkori-Ičsnje zakladov bakra v sngleikili kolonijsh Afrike, kar bi jim b|(|. žilo za preprečitev nosilnega pro-fitarstva v Ameriki. Inozsatkl zdravttve niki v Združenih državah. vl (Leland Olds ss Fed. Press.) __ Tri četrtine bakrenih rudnikov ns svetu je jfcd kontrolo štirih a-merSklh truatov ,ki pa se nameravajo še spojiti v veliko ncwyorško denarno dinastijo. Štiri največje produkeljake enote bakra na svetu soj Kenneoott Uteh Brsden. Ansoonds Chlle, jugosspsdns'sku-pina in Calumet Hecla. Ti Štirje trusti imsjo zdsj ns progrsmu povišanje cene bakru, s pomočjo skrčene produkcije, ■▼sliki interesi bskrs prsvijo, ds je radi triodatotno nsdprodukcije bskra nemogoče dvigniti ceno bakru na svetovnem trgu preko 13% centa sa funt. "Wall Street Jour-nsl" pravi, da bi eena bakru hitro poskočila na patnajat centov za funt, sko bi blls produkcijo bskrs v Severni iu Juini Ameriki ns meeee znižana od 190,000,000 na 176,000,000 funtov. Po žurnalu z Wsll streeta bi tako sniisnje produkcije zelo' povlislo magnetom prafite. Delavstvo prejeme sa sprsvlje-uje funta bakra na površje semo približno štiri cente In osem deoe-tink oenta ia to je največji atvo-šek magnetov pri prodaciranju. Vel strpški, ki jih imsjo podjetniki s produciraujem, pa ne znašajo nad Stt aanta Torej je njik dobi-ček veliko večji kot pa vsota, kf jo plačajo delavstvu sa produkcijo Toliki profili jim torej šs ne ssda stujejo. Dinastija bakra enostavno koče vi«jo ceno bakru ,da bo Ukko oai-rala lfonzumente. Vojna jih je nassvaš naučila na ogromne profi-to, kajti med vojno ao aa funt be kra mmto kar po dvsjoet centov. Mod leti 1916 ia 1918 eo kor poraeije bakra vlekle aa lato po M Naw Vork. (Jugoslovanski od-delek F. L. I. 8,). Mnogo dobrc?a za javno zdravstvo na svetu utegne izvirsti iz sedanjega obiska sašiopnikov zdravstvenih oblasti inozt makih držav. Ts obisk se vrti pod pokroviteljstvom zdravstvene-gs oddelka ligb narodov. Doscdaj «.o idravetveni ssstopniki inozem-skih držav obiskali zdrsvatvenc uspisve in uredbe v dveh drugih držsvsh; letos so prišle Združene države na vrsto. Te zdravstvens misija Vsebuj« nekatere izmed najsnsmenitejiiii idravoslovcev ns svetu. Uradno zasti psne po strokovnjakih so h!c-deče inozemeke države: Francosko, Angleško, Italija, Rusija, Poljska, Španska, Holandska, B<1-gija, Grška, Jugoslavija, Ncrniku, Svics, Norveške, Mehika, 8an Salvador, Brazil, Čile in Kanada. >elegat Jugoslavije je Dr. Ivo Kulin, zdravstveni referent nuni-> itntvs za socijslno oskrbo. Delogscijo spremlja Dr. Noraiau V Lothian, zastopnik zdrsvitvene-gs rddelka lige nsrodov. Oencnl-ni i dravnik federalne zdravstvene službe Hugh S. 'Cumming je pozdravil delegate. .f - Mifija, kije prišla začetkom septembra, namerava ostati v Zdr. aržnvsh približna tri meseee. Do 22. reptembra je bils v Wasl.ing-tonu, ds preuči zdrsvstveno organizacijo ameriške vlsde. Od tam m se tf legstje rssdellli v tri skup njo, druga v North Carolino ia tro. ja v Alabamo, kjer vaaka skupina čstane tri tednč, da prouči dr-šavne in lokalne zdravstvene orfi-nizaeije.' Od tem se bodo ti iiij« oddelki podali v Msssschusetts o-zrroma Naw York in Pennsvlvsni-jo. PO vpogleda v lanitarne nv pra^ nekaterih menjših mest bo misija proučevale zdrsvstveno or*s genuscijo v treh velemestih na vr-hodu. New Tork, Boaton in 11»»1«-delphijo. Koncem novembra »e v" mls«ja sopet zbere v Washii.gto-.iU V nrho zaključne konferenc. PKOSPHUTBTA V KALIFOS NUI: JBOl SO POLNZI San Ouentin. Cal. — (Federsted Prees.) — Tukajšnja dfževna kss-nilniea jeteko nstlsčena i jHsitt ds morsts dvs jetnika spsti v ee-lici, v kateri je prostor n W trije jetniki v erik-sh as drs moža. Protiaiudikalietičnl iakon >• kriv, da se je prebivelstvo kaaaii-nlee tako pomnožilo. AS voi, aakaj ss *oJ tako rad potepa s drugim' deetn In uganja rasae "poredno.t) 7 Odgovor no to in w*f v obnašanju otiok najdeš f dokši pri Knjkftsvai matici SNPJ. mg OKLAHONSKK H0MA juz pokov* tttpi ▼ oregonu? rK«(la I je vanje » P**e strani.) )n tedaj se j« P«i»vU H«r«c „1 izvoljen z vocmo 3o,000 ai* zagotovi kuklukaovake !vf( je apisal »od kamparijo 'v katerem je odobraval 40 osnovo, ki je priila na ao liato po laicijatfvni poti |po njej bi naj bili vsi otroci »ti od 8. do 16. leta priai Pobiakavati ljudske šole po ieptcmbru 1926. To jc telo > ■ gadelo vse eerkvene in sa e bole. Zakonska osnova je Lja postava. Njeno u veljav ■ bo moralo še poprej pre tI pnizkušnjo na sodiščih, tli komaj pa je Pieroe naate ivojo službo, je že imel sit- L a kuklukbovci. Rečeno je ds je postal član kukluksov lorgsnizscijc. Tods to Šc ni nikoli dokazano in potrjeno, alje mu očitajo, čeS. du arzaprav držal s tistimi, ki nasprotniki omenjeni šolski tzvi, z da pa je moral pisati piamo, če je hotel, da pride governerako službeno mesto. Governer je imeniten bojevnik dober obljubovalcc. S prav matičnimi gestami se more tsviti pred kmečko poslušal Ro, raztrgati prod njim ko* pater reči, d s hoče tako m RT • kmečkimi dsvki. Kmet I je seveda verjel in mu rjame še danes, čeprav so dav-I ie vedn<\ tako visoki, kakor so 'i tedaj, ko ss je Pieree zadnjič :< -ovzl za govornersko službo V kampanji pripravljen apreje Use glasove in obljubiti vee, ■ je vŠeS jlotičnim volilcem, je Kanji governer .dokaj zvojegla- in trdovraten, kadar gre za [da deli dobrote državnih alužb ti ni. ki se potfguje io za njego-Ikorist. Po izvolitvi ze je uvr | med stare ln reakcijonarne Jake demokratske stranke. QČdo je sedsj zadaj za giba-ki stremi za njegovim od-Rlicom, se zasedaj še ne da re-T gotovostjo. Lahko pa je aklo-fti v tem oziru. S pismom, v katerem je gover-r odobraval zakonsko predlogo |ti cerksenim in zssefenim ljud-m šolsm, si je nakopal silno je-I vsega cerkvenega Izraela ns lavo. Cerkvenjaki sicer pršv ra-li sstrjujejo, da je njihen melik I "nlbesih" neskončno dobrot-jiv. ki z vsem svojim srcem ljubi Chicsgo, 111. — Bivši, angleški ministrski predsednik Lloyd Ueor-|c pride v Chicsgo danes predpot dne z vlakom Nortbweatcrn želez niče. Meftiia uprava je sklenila, da ga aprejme ceremouijalno kakor pred njim druge državnike zavezniških držav, ki so poeetJH Chieago. Na jtostaji gs sprejme poeebnl odbor v spremstvu policije in eddel* . milice, ki bo korakala pred iu ea avtomobilom do hotešs Ls Salle, kjer je sanj priprsvljouo stsaovauje. Ceremonya ee bodo nadaljevale hotelu, kjer Uo Lloyd Gcorge gost Oikaško trgovske zvezu. Pri tej priliki mu župan TOsver izroči ' * ključe mesta". Popoldne ob žti rlh bo Gcorge gost valežkih organizacij v Orehthtra.dvorani, zve LLOTD OEOROE PRIDI DA . NRS V OHICAGO čer bo ps govoril ua javnem shodu gledališč v opernem _ Llojrd fteorge dva dni. ališču Auditoriuin. ostane v Chieagu Puntarsko gibanje v Irski armadi. London* IS. okt. — "Morning Post" je prejele poročilo iz Dubli na o veliki krizi v armadi S*>bod-ne irske drŽave. Republičanom sc je posrečilo pridobiti na avojo stran veliko število moštva v ara di in v upor so zapleteni mnogi višji častniki, Irski pinieter zs notranje stvari 0'lliggins zahteva drastične ukrepe aoper puntsrje, tods vlsda se boji, ds ostro pošto psnje še poostri krizo. Stavka pristsniščnih delavcev v vseh luksh Svobod nev irske drže ve ss nsdsljuje in trgovina je popol noma paralizirana. ' -.v . Angora ostane glavno mesto -c . Turčije. ■ '.•>,. > ^Angora, 15. okt. — Turška velika narodna skupščina je danes od glasovsls, da Angora ostane zu stalno glavno mesto Turčije. r im Hovražnlkom, ali sami so na aikoli ne ravnajo po zgledu evo-ga nebeškega 'očeta'. Njih jen maščevalna. Dokler ea ne ma-"jejo nad svojimi nasprotniki, "" ne da miru jeznoriU žilica, Mferise docela ne zneso^nad vojimi sovražniki, nimajo pokoli«' ponoči, ne ppdnevi. Im zastrantega je zelo/zelo lzh-Vo mogoče, da ao za odpoklicnim zibanjem cerkvenjaki in drugi ki elementi, ki jim bo goriome-jena šolska postava strežno skf-iis mastne dohodke zaeebnib "Inkih zavodov. ____v Millerand zahteva reč otrok. I'nrix jr». okt. — Predsednik illerand je dejal včeraj v svojem fvoru v Rvereuxu, da morajo [rsneozinje roditi več otrok, dru-■ ' rancija propade. Padanje F^v v Franciji je poetalo na-tragično vprašanje, ki po-<-ni smrt Francije, ako se kmslu r"*i. je rekel Millersnd. se« čakajo aa Eitinega sina da ba kralj. pudupcttai 1«. okt. — Ogrska 11 precej časa krsljevias bres Medžsrtki monarhint i sa pda oklenili čakati — Francoski vojsški ob-f«*"iki so pričeli izpremtajati poalopjs v Poruhrju v * '"jave To se jo zgodilo s lo|s v p"'*khovelnu Wi«u Dortmunds. M" "prsjena s bodečo žico in r;,v kat*re so Francozi zgrsdHl r'"ke zs strojnice. Tik« podira socializra preteklost. •n- (Slika is Nemške Avstrije). 'i V Nemški Avstriji so ee te dal izvršile volitve v vojsŠkc svotc. Avztrija ima kakor znano, svojo vojsko, ki ae pa razločuje od vseh drugih prvič po tem, de sme obsegati le določeno število mož, ga je priznala veleposlaniška kou-fcrcnca, drugič po tem, da se rt kitica.le iz-dobro vol jce v, ki's izberejo vojažki stan v pomanjkanju in namesto drugih, tretjič, Jn opravljs že vsa drugačna dela ne ljudi in zelo rad odpušča svo-jgo druge vojske, a. pr- reševalna in vsrnostne. četrtič, da skrbijo za epložno in * telesno izobrazbo njenih članov z cele vreto raznih šol, tečajev, predkvanj in knjiŽ nib, petič, da odloča o zvoji nso< di ia e zvojih predstojnikih i>fi' cirjih članstvo samo,,zato kar jc organizirano v posebne strokovna organizacije in ga po garuizijzh sestopajo izvoljeni zaupniki prav kakor v kakšnem industrijskem obratu t Vidite torej, da to ni voj ska v navadnem smislu bese le, temveč vse prej nekako ^ demokratičnim duhom prečinjeiiu ver nostna ustsnova. Tp demokratični sistem jo deM avstrijske socialistične stranke ko je v prvA letih po prevrat 1 ka misija prida v Kanado 15 okt. — Kovjetsks J^vinak® misij* odpotuje vsak* r x Kmiado .kj#r ko sktišsls vpo- v-vake stike s ksnadsko ' tirledu onih, ki še okstoje ■»iedo Vtlike Brit en i jc. RMRHpm imela državno oblsst v svojih rO-k ah. Ko so prišli po prvih drisv. nosborskih volitvah t velciudu-etrijskimi, velcbsnksrskinit in lepoHcstniskimi buržuji zvezsui krščanski soclsld do vlado, so skušsli seveda na vse kriplj", da to demokreeijo zlomijo in uvedejo žpet stsrosvstrijskl militsrmm. Nsj pno so zsčeli s prsvestimi po* goni ns rszredno zsvedno moitvo. izdsjsli so nsredbe, ki so uvsjsts stari dril, stsre uniforme, starš msnire s povelji. In pozdravi. eo'o z uvedbo starih monsrhističnik koračnic so jo hoteli napoditi — popje Vede, da Uko slabe muzlke nobena, na ušesih sdruvs d^mo-kracija ne prenese. Ustanovili se rumeno krščansko in monarhUtič-no.fašistovsko "strokovno" organizacijo zs svoje protežirsnec. ns višjs mest s so vrinili fsveda svo* j« plsčsnrc. pri vsskotetnih na-borih ps se sprejcmsli tske ele-mente, ki e« ee jim zdeli "zenes-Ijivl". Vse šaman. S avejo orga-nizaeijo ao ss svstrijeki *cjskl dclsvd zmsgovito ubrsnili vsek reskeijonsrnih atentatov ptpi atovskega in judovakega kapitala. Volitve so temu dokaa. k4-r ds nrs imsjo socialisti v vojski več jo umč, nego so jo isMli eilo ob začetku. Seveda, ljodatvo tem ti tsko nesmno kskor pH nes ss» vidi kako dele čnH Rim pavsod 5n vedno roke v roki s njegovimi f»i-js^ksmi. Evo številk t od va«^ Ur ■m oddanih glasov js dokiU ras redna vojaška organizacija 14, 215. komaj 1054 pa krščsuakl so tri bila nadstauic* rszvhs. da la. cialei. 24! socialističnih zaupui-kov zastopa danel avatrljsko vojake, klavrni 4 na črne koritarje! Celo med oticiifkimi sasiopiiiki so dobili socialisti 8 zaatopni' čega poštenjaka je to nekaj težkp pojmljivega, največji greh pa je ljudska nesavednozt. Rezultat volitev v Pragi jeItil sledeč: narod ni socialisti 81*770 glasov (22 mandatov), komuniatl 67,090 gla sov (19 mandatov), napredni i) ciallsti 3806 glasov (1 msudz*,), češkoslovaški soclal-demokratl 33-460 glasov (9 mandatov), hišni posestniki 4870 (1), češkoslovaški nerodni demokratje 86,761 (2S), židjc $551 (2), nemški eoolaUc. mokrati 2065 (—), aooiall»ti »no iveaa (enotna fropta) 8752 (11, puiistl 7418 (2), nemški politični delavski blok 19,943 (4), kansn-menti in najemniki 5823 (1) H ^škoilovaška ljudska stranka (kli rikalci) 29,958 (6), obrtniki in srednji sloji 24,325 (7), republi kanci (semljoradniki) 5716 (2) V celoti so dobili v Pragi socialisti (val skupaj) 58 mandatov, mo ščsnske atranke pa 52. Za praškega župana bo najbrže zopet izv^. ljen dr. Bana . /. —t- hko ustvarja muli, ideje. Zakaj bi tžga ne mogla uarejatl tudi druga etauicsV IN) dognaujlh bi človek uo lahke aklepal, da se nahaja nekje v možganih uadstanlca, nekak na#jjwrtral« stenicam človeškega telesa ,kar imenujemo uadttltKuu tudi dušo ali misel. To nas kajpada ne privede do bližjegs spoznavanja, kaj je duša, z Čess se sestaja; vendar gladi pot do eposnavaaje. Nadstanieo si la-Iko predstavljamo kot središče, kamor prihajajo sigusll ls veeh delav človeškege teless, kjer se e signalih vrfte preudarjanja in ed-eo odpoaUna naroČila ali ukazi vsem delom in stenioam telesa. Naj bo kakorkoli, duša prebiva v nadstomci in gotovo no v vsem te- Zagonetatvprasanja. w -- >r .. '♦»-S? Pč Garrettu P. Servisaju. Malo čudna je aicer',kcko naj L glavni tTANi Podpor«! Jedioti it. lao? v dria«! lUiaal«. :.xQm Sv. inkvizicija. Peter Pajeljevt listi. Cenjeni tovariš urednik! Danes bi TI moral pieati, kako mojster Skasa taji vsemogočnost bOŠjo, daairavno jo navadno kuje v deveta nebeea, a ker sem Ti obljubil, da nadaljujem s inkvizici jo, moram zpolnlti svojo obljubo, Če ne postanem vreden bratec mojstre Skasata. Po takem pobre-tlmstvu me pa prar nič ne eko-mlnja, ker ee bojim, da me ndc-ne usoda Mežnarjevega Toneta, S pridigami agitatorja Boni-facija po Nemčiji In njegovim orgnniiatoričnlm dalom v Vran- Ima MAja masIamm la ae ml lanalimla—s AJLAMe aa mnl mAŽllim paiiaviR|i v pas iffii»ffiPfW MWr« iv aaj pt«iija|« m IL ^ aa4iaraesa a^kara AAAMMI Ia saapa I Slfr fr ^ftTj^ifllsdaafflij III, ^^ m *** orgsnizstorlčnlm d%lom v Frsn- KS" ^ j^i |B ^ j ^ »gUal, »rašalas 1» »i«k m kar eiji je pričela naraščati moč rljp/ š» V s aUtiless>daet», »aj se pe«\lja m aaaWvi 'trtmii", «eeT-aa ake duhovščine. Ta posvetna mlč U^Male Aee., Odea«^ IN. Človek je kakor potujoča kolonija živih stapic ali celic. Staniče, ki seetavljajo telo, vse ude, možgane in celo živčni.sistem, eo vsaka saac, brez žtevila jih je. Nepreeta-no delajo. Pa ogroamem Številu bLjih lahko primerjali morakim polipom, ki e skupnim delom egra-de velike koralne kleči pod vodo. Toda človek ima v komuni evo-jih stenic nekaj, česar nima komuna koralnih polipov nit{ roj čebel, ki U ga po številni sestavi tudi lahko primerjali človeškemu telesu. Človek mUALin ima svojo voljo. Spremeni lshko svojs življenje, ls-najde lahko izboljšave svojemu življenju. Preuderja in rnieli ter eelo lahko odloči, da uaredl konec svojemu življenju* Usmrti lahko evoje brezštevilne stanlee, dobro se zavedajoč, kaj dela., V V Vee to nam pa dokazuje, da mora nad celicami ki Sestavljsjo Človeško telo in živčevje, prevladovati nekaka centrala .nadstaujee, iti ima moč zapovedovati drugam in jih nadzorovati. Raj j« ona moč in kje ae nahaja v človeškem UUeaf Znano je, da ja večina možganskih stsnic nsvsdnih faktorjev, delcev, ki nieo deljivi drng od drugega in ki nimajo earai zaes u *twu jalne sile. Ali če unieimo go tov del možgsnov jt tem uničimo zavest človeka. % tem aničimo nje govo razsodnost. V takem slučejn, ko je z uniče njem dela človeškik možganov vzet človeški razum, bi človek sodil 4a je ased onim uničenim delom možgenskih stenic morala biti nadstaaica ,ki vodi rasum la življenje. Ako telo šc živi potem, ke je bila izvrleaa taka p'»ekodbs na možganih — ksr ss zgodi v mnogo ašočsjih — obstaja od tedaj u razpolago, da doseže svoj cilj, ampak njegov načrt je bil jeaen in določen. Njegov namen je bil de nauki papež |>osU-ne vladar eveta ne le v verskih ia-d«-vab, ampak tudi r poevetaih. Krmaril jc direktno proti svojemu cilju, kajti njegova želja je bila, da se rimski pspež proglasi ncaautljjivjm v verskih ia )«ev#t' laih zadevah. Nejprvo je zahUral, da nekatere država postanejo di* rektao eizalks rimske staliee. Po evetao oblaet je sskteval nad Apa- • jO, Korsiko, nkrmBm Ogrsko. Zbral je nekaJ op>^«nUi grofov in kaosov, kateri so ma pri* fgli avsstobo kot fevdni gospodje v omenjenih deželsk. franegi je grozil e prokletetvom, ki je v tistik časih nekaj čtelo, kajti Ijud- VO je bile res tako neumno, da ? * idola v papeža vidnega božjega namestnika na zemlji. Na Gcl-kem je imel svoje meče ter je, ki so se pogsjsli zs sdruženje vzhod-ne in se ped u* fpravoshvae In rimske) serkve. V Kstsaiji in A-ragaaijl 'je zahteval uvedeaje riaKfa akeali* j^CaMiš' prfpovadsl ral»e /ržkogs jezi ms nri službi božji« na NorvOkem in Avadekem ao njegovi ageatji, in agitatorji pregovorili »tariže. da so do% ollll evojim einovom kodirati v Rimu. Tako js ustvarjal raaaure, da postane paprž veš kot ceser. !m*l je nsjeto eelo vej* ske menihov, ki se sgitirafl * sa njega odredbe Prišle je U boje aaav-aa aa lawmoal^ avz^- chicaco, 1lunqu-IrvrŠovalni odbori UPPRAVHI ODSEK i Predaodalk Vta«M« Catakae, pm^tfMmik Aadee« VUHek, R. P. D: 7, h « al, Uulisa, Pa., al. Uinik MaMW«f Turk. lajalk UUUk*.« ižSalbs BU, st. bi«aajaw M* V.trUK. gU«U. jo*. Z.*«r«»ik. earati»4i sU^I« FUIp Q»4ia« POROTNI ODSEK. Uaš«rwW, srsda^alk 4fT W. H«y 5».. «pHaV'Md, IU.. Marti« , a«, ara, a.rW.r,.., OM*. Fr«# A. VU«r, B«. SVS, l\y. Min«.. •U, io« aa. HMMlartonvUls. Pa. JU. OoeŠek, 414 W. Nar apvtneSlShiJ^li' TM^r-^- \ »OLNItRI ODSEK. OSaiDHJE OKROUE. Blaa No VZHODNO OKROŽJE i iesT-aa a«. Uvadaie Av, ZAPADNO OKROEJEi f J.K. Cr«l*lj, leaat r.pAv*.,JPWveUad, O. lOe^Oroaa^lUaa., aa jatosapsd. Mik* tefel, Nil I, Wia«bsseer Si., ManSf, i - 'moivp Somrak. UH PrM,w A** Clsvalaad, Zdruiitvani odbdrt Nadaorni odbori W. aatb S«., CkUsM, lit., Pvank ^^•t SlltoPi SS^H • sat SA. viat asf tt&gfr Jos. Sk-k. 0404 Orto« Ct., CUv*la«d, Oku. lit VRHOVNI ZDRAVNIKI D», P. J. Kar«, SSSS St. CUIr A v., dev^aad, O. asa e gl. «4k«e«lkl, ki žalajo v gtai mSrP.Ti ajlitifl LmmIiV d^Ckleafe, llT* DENARNE POŽILJATVE IN JTVARI, Id ae tllsjo st. IsvrlsvslMve «4|mp« Is m aaslsvsi Tajatttv« i. N. P. JU aCST-Sa S«. Lava« ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POtU s« sešlljeje se tvs t. N. P. in sasr-ae t«. Uvadel« Av^, CkSage. in. ' ........... 11 ■■ ■■ ..... med rimskim ia nemškim oeaar* jem HeK>. lUm«k i oesar je ukazal ua cerkvenem sborn v Wormsu dne 24. januarja 1076 odstaviti papeža Gregorja VII. Papeš se nI bal tega euarskcvegn čine, kajti menižke tolpe so Že tako obdelale ljudsko mase, da je papež la)iko preklel rimskega es> aarja in ga kot Ukege odstavil. Obenem je proglaeil, da podlo!-nikom nt treba njemu izkazovati po kar W nte. Menihi eo Šli sonet na delo. V začetku je imel nenrlk IV. če nekaj ereče v Nemčiji, Ampak ta zreča ie 4raiala le toliko časa, dokler meq agitatorji v ku-ti obdelali nemškega l^udetve nemških knezov in grofov. Tn kb so nemški kneal sagrofili Renri ku IV^ da ga nsgi leta aa proklsUtva IV. kasalo drag Kanoeo in prosi paaela Gregorl-ja VH. odpuščanje. 26 januarja je prišsl rimski aear v obleki spokorniks pred pepeševo graščino v k s nosi ln naprl ga je pustli čakali boaega do 28. januarje, preden RW Je podeli! odvezo ali odpuščanje grahov, Seveda je moral rimski eezar a besedo, pismeno in s prisego potrditi, da ee podvrže ps prše v i volji in da bo I a ko plesal, kot mu be papek žvižgal v Rimu. Eimskl cesar se je kasneje ataŠŠeval aa to ponižanje, ni fe mogel preprečiti našr* tov papeša Gregorja Vil, kajti izpolnili so ae po pepešavl smrti. . Pat*i fnoeeneij III. je gojU lake želje Hi upe kat pape« Gregor VII. Njegov cilj in zahteva sta bila, da je papež vldai bešjl aamcet aik na zemlji, kateremu ee imajo klanjati vsi k^ezi ln narod. K* je amrl rimski ssssr Henrik IV.., js papci mislil, da ja adaj prišU u-go4aa prilik«, da Uvede načrte rkMkege papeltvs. Splet ksr il js la preklinjsl nsspr«»tnikc pap. N kih formstiov, poslužii js ists taktike koPOregdr VII,, ds izve de fttje rimske cerkve, ; •feveds niso papeži same ts Isst negs nagibs hrepeneli po posvet ni oblaet i. To je bila želja rlmeke cerkve, paevzeprav rimake bierar bije. ki je isdelala načrte In delala eiatemstičme, da se podaeti ta dl posvetne oblaatt. - < ^ r * Ako je duhovščina imela še i tdtleejik šaeik veliko poevetno moč, ni ta bm»č aičeear štela v pri »erf t njih duhovniške močjo. PraMatetvo la prepoved sts tv% rili tskrst gUvno arožjs H^H cerkve. l>eadsnes h seveds nik-č« več ne brigs zs pspsžsvo pro-kletetve in prepoved. Ko j« na pr papsi prekkl Uott Tskslls koncem muiolegs su»letjs. ker j« do. bro i*ot kazen In ao eelu videli še v duku, kefco gore v peklu, ako ne be prepoved odpravljena. K takimi aredetvi Ja gradila in utrjevala rimska aerkev svejo po-»n.ioo oblaet U pripravljala u-vodne Ha aa kaanejše šiae ev. U< kvizicije. — Te posU Je sklenil, popraviti nekaj, kar je zagrečil. Kaj je to, nI vrdrl .l..Uor. ker e prejlajem ovojem raamerju Nikolaj I njim ni nikdar govoril Zdaj ae je male čaaa mudil v mestu, a neko kleotno nagloetje ga jo odpravljal doma. (Daljo prihodnjič.) črt, on brž Uče (ruua) sze na prvo bazo in poteke j, ako je časa za to, au drago, tretjo in nazaj na home bazo. Ko ae je povr- nil nazaj na hosJI bsco, on oziroma njegova stranka dobi en pojnt (run). Ako pa kdo od prtftictran-ke zažene logo igralen, ki stoji oh bazi, ia dotični "baaeman" jo ulpvi prodno odbijalee (batter) doteče tja, tedaj jc te le izigral ia j« "out". Kavno Jako v slučaju, da ga zadenj«jo t žogo, ko dr-vi od baac do baše. Vai igralei od-bijalne stranke prikajajo drug za drugim na vnto, dokler trije izmed njih niao izigrali (put out). Ko ac je to zgodilo* a i stranki zamenjate vlogo. Odbijalna stranka ae poetavi na polje (field) m druga pride na "bat". Dve partiji, pri katerih vaaka stranka (team) je imela priliko biti enkrat pa polju in enkrat odbijalee, tvorite "inning". Devet "inningo"! tvori eno igro (gemc), in ona stranka, ki je dobila nijveč pojn-tov (rana), je zmegele.- Da ni bila igra komercijalizira-aa, bi bila le da nea ostala mladinska igra, ki bi jo dečki igrali, kjerkoli bi našli kaj prostora sa to. Imamo eieer v Ameriki ogromno itevilo diletantakih baaeball igralcev, ali njihove tekme vzbujajo kvečjemu le lokalno ..zanimanje. Velike tekme, ki razgrevajo vse Amerikanee širom Združenih drlav, so one velikih baseball zvez ali lig (league), namreč "National League" in "American League". Vsaka izmed tek dveh lig obstoja is osmorieo klubov, nastanjenih v resnih večjih meetih po Ameriki, v nekaterih velemestih se nokajeta po dva klubs, ;d katerih eden spada pod "NaUo-nal Lesgue" in drugi pod ." American Leagne". Vsak klub ima svoj priimek (niekname), ki se splošno rab! v športnih poročilih v časopisih. Tako se* newjrorške klube imenujeta Tankees oziroma Oianto.',Tankem spadajo-pod American Leagne in Giaata, ki se tako imenujejo; ker oo njihovi i-gralci bili nekoč orjaške postave, spedejo pod Netional League. K National League , apadajo zraven newyorških Oianta: Beds v Cincinnati, Plratea v ■ Pitta-burghu, Cuba v Chicago, Oordi-nala v St. Louis, Bobins v Brook-lynu, Brsves V Bostonu in Qoa-kers v Philadelphiji. American League obstoj s poleg zgoraj na vai denih Tankeee v New Yorku is t Indians v Cleveiandu, Tigerz v Detroitu, Browns v St. Louis, White Sos V fhicagv^( Sehotore v Waahingtbnu, Ded Sos v Boetonu in Athletioa v Philadelphiji. Klubi obstoiajo is profesionalnih i-grelo«Aako spretnih in izurjenih anerov, in nekateri iAned teh imajo Velikansko pl/^o. Vai U klubi igrajo vaaka leto drug proti drugemu sa avetovno prvenstvo (world's championship). Baseball aezone zečne 5. aprila in konča a prvenstveno tekmo o-kolo 7. oktobra. Tekom te dobe klubi ene ln te eame lige igrajo drug proti drugemu, teko da veak [klub igra 22 iger s vsakim izmed oetalih zedmih klubov iste lige. Na tak način ee vsak klub vdeleiujd 154 tekmovalnih iger za prvenstvo (pennant) v ligi. Ob koncu aesono pa najboljii klub ene lige tekmuje s najboljšim klubom drugI lige za zvetovno prvenstvo. Oni izmed teh dveh klubov zma ga, ki dobi prve štiri igre izmed| sedmih. Letos — kskor se vze zdi — bo borba aa svetovno prvenstvo) med obema neajorškima kluboma, Oianta in Tankem. Doba teh sadnjih prvenstvenih iger je onaj ko rasburjenje vseh ljubiteljev] (fans) tega športe doeega avoj višek. H | Klubi, ki aestavljajo obe veliki [ligi, so orgsnisaelje na komerel-J jalni podlagi. Resnično eo ti Idul bi privatna laatnina, L j. oni sps| I dajo k nekaterim saaebqikom, ki ao vložili v nje svoj denar in pri I ^BnH*je p* I^HHHper) me^el MHHHHInahajala V gi milloiuiiolsn teras ao )ptO|se-]'oporišču In je metala i0.01 stiiev enega igrOlaa od enega klu- noat kvUko, katero je mor.j| do drugegs proti gotovi od- riti igralec od nsaprotn« ,tr , Dnini, ki oevada s fmtom. Poleg teh glavnik rJ celo premoženje. Tako na ao še druge manjie. Za opori« igro mora biti oeemnajst i?r| Mg#*a vsaki stmni, pri | jih je zadostovalo že osem cer štirje «a vsaki strani. škjpJ pr. ac pravi, da je bil sloviti od bi jabe (batter), Babe Buth, od bo it^nskega kluba A merica«''League prodan newyorikeOSB klubu Vankeea za 0137.:>00 Za igral«« flda Grob ao GifnU plačali baje $150.000. i Sloviti baeeball igsalci , ao ju- _______ naki ameriške mladine, v očchL) igrali mlodeniči"d„ kamere je Babe Bnth, ki ga zovc jOiHome Run King, morda največji živeči Amerikanee, ker zna odbiti loge teko daleč preko polja, da ima oa dovolj čaaa teči od baze do base, dokler sc povrne nazaj na "home baae". Nikar pa ne predata vi jamo, da le turod-ni Amerikanci norijo za baseball. Poznamo jako mnogo izmed naših rojakov, ki ao ravnotako navdušenj. Na drugi strani treba ai le pogledati imena velikih beeebail' igralcev, pa ee bo človek prepričal, da eo sinovi današnje generacije priseljencev ravnoveljavni stebri ameriškega baaeballa. Tu najdemo traven priataih angleških, Skandinavskih, irskih in nem-šmk imen tudi taka, ki oo alovan-nfcega, italijanskega in drugega; pokoljenja. Poleg tega pa ae mar-sikaterim dosdevno angleškim i- Kom skriVa sin kakega italijan-;a ali slovanekega priseljenca. Profeaijonalpih baseball igral-cev jugoslovanakega pokoljenja tndi ncipanjka; jih je še precej. Tako arečamo v športnih poročilih imena Pičinič, GencviČ, Duj-movič, in druge; nekdaj je tudi elovel Slovenec Lovše. Ali ti nikakor ne tvorijo le vse liate. | Kaj misli naša mladina o tsm Iportu, to Vedo najbolj naii rojaki, ki so družinski očetje; ako sin dobi v dar žogo, žogolovilno rokavico "bat'< fct morda le športno obleko, ga ni večjega veselja pri hifii. » , * V . Bsscball slovenski oporišč-na igra je podobna "parnu", igri s šogo, ki so jo še pred štirideset leti igrali v Ljubljani navdušeno dečki in edralena moška mladina. Razlika med igrama je V tem, da je proetor pri oporiščni igri kva- ,vuo nVmurs, >......... rneaca tiai | jpoamSUST1 i STvU^f . Paren ao igrali v Ljubljani I šentpeterako kasarno, na Ko^S vem, aa ttadn na starih ■ - Pralah ia V Zeleni jaiuT trides leta in tudi vel. To je bilo štirideeet leti, a počasi je M pozabila im eno najlepših^S šogo, tako da je menda zdaj | polnoma pozabljena v Ljubil — Opomba uredništva.« T« je Srečae 2«ns. /i ■ ■ — "Zlvei In *rc« m maoco boljtt" _ Mri. Bata Major«. Ou pU«: -v^l m«SimsSs M fZ 1 Jjf|{J ko«o mIII N ur*-T*M I (AdvnliiMMBtl - kad BI IZVKDEI za naslov rojaka Joe Mivik-aTB njikrat sva bila akupig lcU 1W0| Teluride, Colo., od tegaJaud vem več, kje ee nahaja. H rojake proeim, če kdo vTsal gov naslov, naj mi javi, sli pal se sam prijavi na moj naalc Frank Skruby, P. O. Box li Sublet, Wyo. (AdvJ ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v zalogi alad, hmelj, skd! in vse druge potrebnim-. Poskm to m prepričaj t«, gs i« doma prij kuhsnl vedno le najboljii in mjeJ aeJU. Dobiti j« tudi zbirko ^ steklenic to rasnih loncev, itd Mi vam dostavimo naročilo po p iti, točno v vae kraie. Groceriism, slsdčilarjem in t prt dajshieMesn in« damo primeren p«! past pri večjih naročUih. Piiite p informacij« na: 0401 ClaroUaiO .i i' ■ i NOVA MJIM! NOVA KNJIGA! U f> Pater Malaveatara "V kabareta" Spieal Zvonko JL Novak. Ihiotracije narieal ' K . Stanko 2ele. Izdala in založila Književna matica S.^.PJ. Poveat is življenja amerUkih frančiškanov. To ja prva alovanaka knjiga v Ameriki, ki ima izvirna olika. Fina trda vazba. Sune $1.50 s poštnino vred. Rojaki, oaaita po tej knjigi, ne bo vam i žal! Narotba spre jasna Književna Matica S. N. P. J« 2657-59 So. Laamdala Am, Chcago, III. Izpolnite, isreiite in pošljite aa garmji aaalov sledeči NAROCILNI LISTEK. Kajiieme snetka S. R. P. J^ Chicsgo, III. Takaj pošUjam 91.BO aa knjigo "P*1" Mslaronturs" fa. ^ kaksr^aN, katero mi pošljite takaj *■ , .'i. r Rasloa ...*.•».••••.••*»•••••... (Oporoke: S teoa listkeos jo Usti denar.) tasdi po-