S SEJ IZVRŠNEGA SVETA
Financiranje 
lokalnih 
vodovodov
V letu 1984 je čutiti izredno veliko ak-tivnost krajevnih skupnosti pri urejanju problemov v zvezi z vodooskrbo posamez-nih krajevnih skupnosti.
Vzrok tako velike aktivnosti je lanska suša, ki je krajevnim skupnostim prinesla ogromno problemov, predvsem višinskim krajevnim skupnostim, ki so tudi pobudni-ki za novogradnje ali sanacijo obstoječih vodovodov.
Organizacijo izgradnje so si izpeljale preko gradbenih odborov, ki skrbijo, da akcije tečejo koliko toliko usklajeno. Ima-jo pa krajevne skupnosti velike probleme pri sestavi finančnih konstrukcij. Glede na to, da so načrti zelo ambiciozni, niso v stanju v okviru svoje krajevne skupnosti zbrati potrebna finančna srestva. Prispevki krajanov pa so ogromni, saj v nekaterih krajevnih skupnostih dosegajo tudi 50 od-stotno vrednost investicije.
Problem financiranja lokalnih vodovo-dov je pereč predvsem zato, ker sistemski viri niso opredeljeni. Komunalne skupno-sti in Zveza komunalnih skupnosti niso pripravljeni prevzeti obveznosti do more-bitnih kreditov, Mestni vodovod pa ome-njenih aranžmajev finančno ni sposoben prevzeti.
V letošnjem letu se sicer kažejo neke možnosti za pridobitev kreditov, vendar pa sta jih sposobni vračati le dve krajevni skupnosti.
Izvršni svet je o tej problematiki izčrpno razpravljal in zavzel tudi vrsto sklepov, katerih realizacija mora pripomoči k ra-zrešitvi vodnega problema. Med drugim je razpravljal tudi o financiranju lokalnih vo-dovodov in se zavzel za to, da so investi-torji trije: krajevna skupnost, Zveza ko-munalnih skupnosti ljubljan&kih občin in Območna vodna skupnost, sredstva zava-rovalnice pa naj bi koristili tam, kjer so potrebne določene premostitve. Glede po-sameznih objektov, ki so nedorečeni -Raktina, Turjak - pa je potrebno opraviti razgovore s posameznimi subjekti, ki so vključeni v realizacijo programa KS-Mest-ninj vodovodom, KP Grosuplje, Zvezo ko-munalnih skupnosti ljubljanskih občin.