t, lilt, WfMlT BB POT OFFICE Of WWW TOL g. Y. By Ofte President. A. B. Bpkw, f.EOw TELEFON: 3876 COITLAKDT. Entered u Second CUn Matter, September 21, 1903, al Um Post Office al Hew York, H. Y, under the Ad of Congress of March 3, 1879. The Largest Slovenian Daily in the United Stales. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: 4687 CORTLANDT WO. 124. — ŠTEV. 124. NEW YOKE, WEDNESDAY, MAY 26, 1920. — SEED A, 26. MAJA, 1920. VOLUME XXVm. — LETNIK XXVIII. CARRANZA SE NI PUSTIL UJETI ! NOVI PROVTZORiCNI PREDSEDNIK HUERTA JE ODLOŽIL VOLITVE DO 5 SEPTEMBRA — ŠTEVILNE ARETACIJE. — BIVŠI MEHIŠKI PREDSEDNIK SE JE BAJE SAM USMRTIL. Mexico City, Mm.kit. 2T». maj«. — Soglasno z neko brzojavko, katero j»» obelodanil (»lavm slan gr-urinla l.iOii/ale%a, j« predsednik Ctrranxt raja«* ucxrwtl samomor kot da bi se pustil vjeti. Toz*de\no ponxno je baje i»««s1m1 »je države Pueble dur 'JO. nuja geneml Hudolfo Hrrrn, katerejra ko soglasno s preje objavljenimi ponudi, smatrali odgovornim za Miirt predsednika Carranze. Datum za redne volitve predalnika je preložil na dan o. septembra d#* la I Inert*, tat »repa je mehiški kongres imenoval provi-y nočnim prcd*edmk-jm Ko ne jr konjrrc* sestal, je bil llnerta izvoljen pre< letini kom * pot rt lw>u dvet retinsko večino po plasovanju. ki je trajalo pol ure. Novi prt>vizori«'iii predsednik drži svoj nrad soglasno z Apna 1'rieta no«rto»n, ki ga dela najvišjim poveljnikom liberalne ustavne armade, lato avtor It t o je tudi izvajal, ko je sklical izvaureduo zasedanje kongresa. Postalo je gnano, its je bil tekom meglenih jutranjih ur dne 21 maja v gorski vasi umorjen edinole predsednik Carranza. Poročila so javljala dosed a j, da je bilo ubitih šest nadaljnlh, a pozneje se je to skrčilo na enetra >ao spremljali ji ejšn jejra preil-aslni-1 h 4'nrrttuzo in mej nuni se nahajal t »hI i Ignacio llonillas. prejšnji lmliukt poslanik v \Y ishiiigtoun. Vsi ti Ijttdje trdijo, da je pr »dsed-uika < arranzo zavralno umoril general llerrera. Z veliko rezervo pa j«- treba sprejeti te '/.".ave. kajti nobenemu teh spremljevalcev m* ni pripetilo I milega, lar kaže. da ^e niso poUužili svojega orožja v MRHM^TINIM. (ieneral Obrc^on ..» objavil, da bo kmalo obvestil izvid posebne lomisije, katero je po !ul na lire in est a iu da tuj energično postopal puli vsem. ki so direktno odgovorni za umor Carranze. PRIZOR VELIKE ŽELEZNIŠKE NESREČE PRI PORTLAND, OREGON. POLJAKINJA UMORILA Poljakinja .ki je imela pet mož. je baje umorila tri — Eden izmed nadaljnib je bil zastrupljen. FRANCOSKI r.VFKERJI OLA- ANGLIJA PREŽIVLJA DUNAJ S U JEJO ZA STAVKO SKE OTROKE. Pariz, Francija. 25. maja. Kram ija stoji pred -tavkn svojik Včrraj je odpotovalo z Dunaja v kmetov, ee tie bodo železničarji iu \"!*lij<» dvesto otrok, ki bulo drugi zadovoljni delavei kmalo r*tje Augleško-Ameriške pomo/-i/preineiiili svojega utalir«, m* vr- l ;li na delo ter ostali tam. Poročila iz centralnih okrajev 1- rane i je nam razkrivajo skl*-p poljefl>'l»kik erganiia«*ij. da bodo zailr/avale * mextnih trgov vsa živila t dokaz protesta proti stavkam v industrijah V proviueah, ki so tako daleč t ara/Hi knt sta llrrtoiiska iu Fro %enca so kmetje glasovali, «la bodo zadrževali dobavo živil, bo d« železničarji še nadalje stavkali. Pariz, Franeija, 2"». maja. — Ker je odpotovalo v domovino več kot 200.000 NVmeev obenem s ki-tajskimi kortraktninit delavci, ki m se vrnili domov, je postalo polenu j kanje delavcev še bolj akutno. — NESREČA PRI BIKOBORBI. Northampton, Mass., 2T». maja. I >r. William I»«mk. državni bak-teriob»gist j»- pričal da«ie>. da je Mrs. Tomaskievriez zastrupila tri izmed svojih petili mož. To je :/.-ja" il pri obravnavi, ki s» t! obtoženki. Izjavil je. da je kemična analiza bistvenih organov < reh radii jih mož fMtkazala. da *-<» /avžili dosti arzenika. da je nastopila njih smrt. Zamrli možje so l»ili Teodor l>armetka. l*eter bo V i los in Andrej Tontaskiewiez. Neki nadaljui mož. Aleksander Dolinski iz Cleveland«. ().. kate-ANGLEŽI POŠILJAJO ČETE V r» «:a se ni navajalo v obtožnici, jej PERZIJSKO GLAVNO MESTO. | pričal, tla se je s,-stal v New Vor- --|ku z Mrs. Tomaskiewiez in tla sta Dunaj, Avstrija, 2."». maja — ne družbe Vscsra skupaj jih ]K»slanih na Angleško ]>etsto. IRCI NOČEJO PREVŽATI Of ROŽJA IN MUNICIJE - __ TRI SVOJE MOZE DoMin, Irska. 2T>. maja. — Tri rakovati je resnih zadreg v zvezi traiisportacijo munieije in «>ro/ j;.. Železničarji >o izjavili, tla ne, ImmIo ua noben tlačiti prevažali munieije ali vojne opreme za aii-j gleške vojne sile. Tajnik I?ur-mingham irske panoge nanaltie, enijt- železničarjev je danes izjavil: — Naši ljudje ne bodo pod nobenim pogojem nakladali ali raz ■ vrsi pro- . . . - . . ii . . kladali iminu-ijskin vlakov korak so sklenili možie sami t«-r ni i' <|o^»slaj razmišljal o tem iz- vi sevalni odl»or organizaeije. — Predbižtl bom glavin-inti sta-' iiu vsa dejstva ter pri'-nkujem, tla i bom dobil jutri definitivna navo- BOLGARSKA SE JE PRECEJ OPOMOGLA SENAT BO ZAVRNIL \ ARMENSKI MANDAT Voditelji v senatn so prepričani, da bo senat zavrnil mandat, katerega ponujajo Zdr. državam. Washington, D. C.. 25. maja. — Senatorji, ki se nahajajo tukaj, so mnenja, da bo senat zavrnil mandat za Armensko kot •■ na to. kar j«' d»»sejrla v zadnjem vet- ne dvomi. . maj?* — Neki tukajšnji rasopis Jc- dobil iHtroeilo, j'a so holjšrviškr eete se jKiročila v Pittsburp-hu. Živela sta skupaj nekako šest let v New-Britain. Nek etra opoldne je siic- ; i« vzele Rašt. važno ♦ kstilno sre-Jdel juho. katero je žena pripra-v severnem delti Perzije. V vila zanj ter takoj občutil Ostl'P glavno perzijsko mest<» Teheran |bolečine. je bilo poslanih veliko ? vj'eškihj Odšel je v Hart Toni bolnico, -•»t. ki bodo posktwd« za vstaviti I kjer je ostal skozi trinajst mese- Madrid, Španska, 25. maja. — V Almauzori, provinca Almerija se je pripetila velika nesreča. Ko je prebivalstvo opazovalo liiko borbo je nek razjarjen bik planil preko ograje med občinstvo ter usmrtil dve o».ebi, kakih dvajset pa nevarno ranil. Med ljudmi je nastala grozna panika. In-ljšcvišku prodir.irje prolt jugu. POLET IZ UMA V TOKIO. Tokio, Japonska, 24. maja. — Italjanski avijatik, poročnik Ferrari je dospel včeraj na svojem poletu iz Rima na Japonsko v neko malo mesto v severovzhodnem delu Koreje. KEMIKI V ITALIJI. Rim, Italija. 25. maja. — Danes i.a obletnico vstopa Italije v sve-tovno vojno, so se vriiile tukaj ve'ike demotistraeije. Na par mestih so se spopadli delavei s policijo. česar posledica je bila osem mrtvih in precej ranjenih Tri osebe so bile usmreene \ ("a nosi. ANGLEŠKI POSLANIK PRI WILSONU. "SUSQUEHANNA" NE ODPLUJE cev. Tam so njegove nope ohromele in zapustil je bolnico na berprljah. Ni se vrnil k svoji ženi ter je ni videl skozi nadaljnib petnajst let. Ko je bil še v bolnici, je prišla Ana k njemu ter mu rekla, da ho-ec še nadalje živeti z njim. a on je to odklonil. Ko so pa vprašali, če jo je vprašal glede one juhe. je odgovoril: — Ne, jaz sem imel že de prične z zavarovanjem Ar menske. V potovih slučajih bi bilo treba celo dodatnih 200,000 čet. Razventejra pa bi morale Združene države kontrolirati Carigrad, da napravijo mandat nad Armensko uspešnim. Komisija izjavlja nadalje, da j* treba posebnih svot za vzdrža-pje armenske vlade in še nadalj-nih svot za repatriacijo ter vzgojo. Skupaj izdatki prvega leta bi znašali približno $275,000,000: dni*rc«ra leta $174,000.000; tretje-jra $175,000.000; četrtepa s-koro sto milijonov dolarjev in petega nad *sr>,000,000. vsled čes;ir bi znašali skupni izdatki v petih l*1 tih nad $750,000,000. Knmitej za zunanje zadeve v senatu bo v o ogled nem času razmišljal o priporočilih predsednika, — je izjavil senator Lodge. — \endar pa ne morem reci vnaprej, za kako akcijo se bo odločil. (Vsprieo dejstva, da je sjdavale Lipa narodov po vodi in da so bil imali narodi deležni vsepa preje kot provice in določevanja njih lastnih usod, je povsem nepotrebno, da bi se naprtilo stroške vzdržanja Armenske na rame Amerike.) Chicago, IU.. maja. — Zdru-j Ženeva, Švica. 24. maja. — Tu-ženim država:« ni treba bati. kajšnji list TJazette je objavil poda bi jim zmanjkalo pretnopa. Na-iročilo nekaterih Rusov, ki so se čt-lnik Bmean of Mine. S. M. l*ar-?prcd kratkim vrnili iz Vladivosto-lin»» je izjavil, da bo preiac^i še ka. Rusi pravijo, da imajo na za sedem tiso." let. Vsetra skupaj ffp je baje nad tri biljone ton. vsakem slučaju oproščena. To je ^kavalirstvo" napram 'nežnetntr spolu.) tanene dokaze, da je bivši ruski ear še živ ter da se nahaja s svojo družino vred nekje na Japon skem. Kot znano, so poročali, da so boljševiki usmrtili earja v Eka lerinbnrgu, mestu, ki ima nad de- FRANCOSKI PARNIU ZOPET VOZIJO :M ' ____ __ (V zadnjem času je v resnici o-paziti eelo epidemijo umorov na debelo in dosedaj smo mislili, da se prizadete pri tem le ženske. Sedaj pa je prišla ta Poljakinja, ki nsm potrjuje resnico starega pregovora, da je samica pri vsakem živem bitja veliko bolj nevarna in smrtonosna kot pa močki. Še dosti bolj nevarno pa je, ker i ima žensko le malokedaj na sumu. Če pa že pride pred sodIHe radi umora, je ? Ameriki skoro v , ir- ^ - ■ : - , ■ . - :«•_ki__________i......... .. Parniki francoske proge prično prihodnji teden zopet s vožnjo v Havre. Pamik "FRANCE" odpluje 29. maja. Odhod dragih parnikorr bomo pozneje naznanili. Kdor bi želel potovati s "FRANCE", naj se takoj prijavi ter naj bo v naiem uradn najkasneje v sredo, 26. maja zjutraj. de morale restavracije plačevati po $.">00 na leto za prodajo tejra piva, drugod v državi pa po $*2;V). Davek po $100,000 na leto se nalaga na pros' ^re, kjer se prodaja to pivo, ne da bi se ga izpilo na licu mesta. (Vsak komentar glede le kratkovidne odredbe, ki ne kaže, da j»' Telo mož, temveč delo otrok in političnih slepcev, je popolnoma nepotreben. Vsakdo s^ lahko misli svoje ter se ravna tudi po tem.) Washington, D. C., 25. maja. — Zvezne oblasti bodo najb*"'C hh-siopite proti newyorski državni zakonodaji, ker je sprejela predlogo glede 2 75 odstotnega piva in sieer na lak način kot so nastopile pr^ti državi New Jersey. Waterbnry, Conn,, 2T>. maja. — Tukaj se vrši konvencija delavsk«* federacije države Conecticut. Ssko raj vsi navzoči delegati so se izjavili za preklic Volsteadove postave ter za izdelovanje dva in trieetrt odstotnega p^va. settisoč prebivalcev. Značilno pri tem je, da ni bil noben prebivalec navzoč pri umoru ter da ni nihče videl niti mrtvega trupla, niti pogreba. ITALJANI NE MOREJO OBO-ROŽEVATI POLJAKOV. Milan, Italija, 23. maja. — Tukajšnji socijalisti so sklerili, da ne bodo izdelovali vojnega mate-rijala, ki je namenjen za Poljake ali za Japonce. Tozadevne seje so se udeležili tudi zastopniki mornariških in železničarskih unij. ARGENTINA P RESTAVLJENJA Premislite dobro, komo boste vročili denar zo poslati v stori kroj ali pa zo vožnje listke, i g -j Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postaa hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežja. V teh časih se stavijo ▼ denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malimi neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Naše denarne pošiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v vEropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. | _§ . I 900 kron $ B-30 * 1000 kron ....... $ 10.00 400 knm % 4.40 * 5000 kron $ 50.00 500 kron $ ~ 5.50 10000 kron % 100,00 r-.Omtai eem ao veljavne do dno, ko se nadomestijo i drugimi; s drugimi fimflaml, irtn^titt cent to podvržene ispnmembi brez Parnik 4 4 ARGENTINA'ki bi bil imel odpluti 5. junija, je fff stavljen na 19. junija. Vsi oni potniki, katerim smo naznanili, da smo jih vpisali tt ta parnik, naj tedaj pridejo v New York ne kasneje kot 15. junija. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order, ali pa po New York Bank Draft. ^ „ v_mtM TVRDKA FRANK 8AX8ER, 1 * Oorttandt New York, I.Y.] NAHODA MOT" fv Zla tradicija Mehike. I mor ( analizo k' je potrjen. je Je zadnje v knjiženje v dolgo in krvavo kftb ko. Od prvih bi se bolel predsednik umakniti v Ernipn tako liitro kot je »t or d to Porfirio I>ia/ bi se mu najbrž ne stavilo na ]»ot posebnih ovir. Ponos Carranze iti njegova trmoglavost pa sla se ga predolgo držala jn tako je oeividuo postal /rt» v jjnlfj;n i/dajstta. Tudi tako izdaj«! vo spada nte«| mehiške t radie i je. Padajočega ali padlega državnika ue za puste nikjer tako naglo kot v Mehiki. On hodi m mora vede*i. d* hodi, sredi izdajstva, nakan in mahina «ij, ki obračajo pr«.ti njemu. Vprašanje je le. kje in kedaj se bo vknjiždo «»krvalj*'Tii final»\ V Mehiki najbrž * bo pwiitiriNi učinkovanje ut vratnega umora ♦ arraiiKe niti ?rl«4»oko niti »uili!ji mrtve. Kot kažejo \sa znamenja. ih» more xedai nolieua ustaviti tmagoviteg* |*ohoda Obrcronovc lewilueije rit popoln« una**. Primeren rvsjakt uafiram mnenju MHnkaneev ter onen.u zunanjega srrta >e bo pokaralo s formalno preiskavo |>odrot*tiil' oroliM-in t nrran/mr smrti. IMežen bo zadnjih asfi i v«emi znaki p-itatnih in ofieijelnih simpatij. Nato pa »mi pre-veU v»»i m t« - v pok- vlada, ki m- nazivi je Ijmtsko vlado, ki pa ui 1'ič drugega kot vojaxha oligarhija. Mogoče je to najb.iljika vladna oblika med »seini. kar jih jc mogoče uveljaviti v Mehiki. Ne more p« trajati brei kouea. Tako Obre-ton kot Itoualfi mirnim vedeti. da je trajen padee v absolutizem kot pra je izvajal «d«r. l>iaz! nemogoč. Njih prva naloga je napraviti red. zavarovati življeuj« m lastnino, zagotoviti peonn obdelovanje zemlje, in- ^a bi or.w.alo pridelkov. see. V It* -iu* ajn j«- tr*-t»a popraviti dolgo povest ne-r^liM*-t« n raw i mmrpm»j a. da —• J#m* kut- ivf« s. im mot<§1 ,«.*.ti «*! pimri lepo napram Ame-' ^►••a J»a»* i iitts • sak« |*ws.iwern« pravt«-o. katrro smeio ino-v Mei .k: wk»'.vat» Tik«j za oidjtiiiemt |«a morajo priti • odi dokaai. Mehiki pravi, da dejanja ljubezen, ne pa le|»e Amerika ne- npa>«. wa t» pa rrs-i. da jt »ijr.-m •» (|r krvi prv.'iujejfj pmlsrdn kk «>i*rv-r«*n k..- stil «b4»o* pi 4:t pmeta. v katertk «o ae nahajali Lriwrty boudi v sku|»m \ rednosti HtVI.'iu. Ti Liberty >m«iuIi lastnina bivwh \ojakov in bili mi vrnjeni, ker ni bilo um- nih j»o p ^ TJs4 LiJktIv Inmdi T v \ rednosti * S tem s« bil šj vojaki dobili vsega skupaj I.077.M70 Inoidov raznih iz«laj v nofdinalni vrednosti V tem samem mesecu j<* *«>4e dostaviti pisma radi netočne kiviih vojakov prejelo bonus od adr^e. V k. bivfe vojaki, ki nisoj^jo. ki Ka niso prejeli rtb času w dobili svoje boode. naj se obr-|fcVo«a .nipusta. Dosedaj je bilo nejo pismeno ~ Officer, Waaliin San To pa seveda grozno Škoduje o-nim delavcem, ki so tu stalno naseljeni. Kapitalistom to seveda polni nikdar zadosti polne žepe. da se ae bolje veselijo, jedo in pijejo za denar, ki je bil izžet iz kr-vavožuljevih delavskih rok. V vsem svojem življenju se nikdar nisem v kakem mestu videl toliko eerkv* raznih verskih sekt kot jih je v Los Angeles. Posebno katoliakih je mnogo, v katerih u-bogo delovno ljudstvo strašijo s peklom. Delavno ljudstvo ima zadosti velik pekel in v resnici pravi peke4 na tem krivičnim svetu, ker mora delati v smrtni nevarnosti trdo, da prisluži s stradanjem toliko, da more preživeti sebe in družino, če jo ima. Razumljivo, da so nebesa za vse one, ki se živijo in se mast i jo pri preobloženih mizah. Ker pa čitaui poleg GLas Naroda tudi drusre liste, sem videl v njih že več dopisov iz Los Angeles. Kakor razvidi ni iz dopisov, vlada med dopisniki sovraštvo in prepir. l>*pi*tiiki ni.so poročali nič koristiH-jra za javnost, ampak Francisco, <*al.. kjer sem se z ra , ... , mo nekoliko ^.drgnil, nato poka j^lamo. Pra-zal lirl»et. kajdmo proti UAdJ^ da W *** P°ZIla **> lU gdes. To mesto štej«' nad fiUO.OOlI prdiivaJceV. je jako raztreseno, deloma v ravnini, deloma |hj hribih. Okolica je čudovito krasna. z lepimi lia-sadi obdana ter številnimi predmestji. Prepričal sem se. da jc I^os Angeles najslališe mesto v Združenih državah za priprostega delavca. Tukaj človek ue more zaslužiti niti za kavo. P lic po perju. Tako tudi tukaj- Peter Zgaga Carraaaa je z naailjem dospel do moči. In nasilnim potom je končal svoje življenje. • a • Kaj na j pa to pomeni, da je ▼ Montieello, N. padal žvepleni dež ravno na hišo nekega katoliške ga dukovnikat * . • Japonske čete bodo še ostale v Sibiriji. — Seveda kako pa ne? — Saj se morajo vendar boriti za pravičnost, demokracijo, človekoljubje in samoodloeevanje narodov? « * • Predsedniški kaudidati pravijo, da ne vedo odkod prihaja denar za njihovo kampanj jo. — Ta go. »poda nikdar ne ve, česar noče vedeti, toda nekaj bi vseeno lahko vedela, namreč, da ne prihaja ta denar neposredno od priprostega ljudstva. Živela svoboda! Cena življenjskim potrebščinam jc padla. Pri našem grocer ju se že lahko dobi dve limoni za en cent ! • • • Iz Jugoslavije poročajo, da je tam veliko pomanjkanje koz. Hvala bogu, da je kozlov toliko več. Že več kot dve leti jih streljajo, pa jih še dosedaj niso izstrebili. r • * — Pojdi hitro v salon, — pravi neki človek poHcmanti — ravno sedaj so dva zaklali. — Zakaj bi pa moral/ biti ravno jaz ta tretji? — odvrne pol teman in stopi za vogal. — Žena mi je ušla. otroci so me zapustili, kanarček mi jc crknil — samo trakulja mi je ae ostala.. — Kaj j«- "Listnica. našemu go.spf«lu žup- Mlatijo naprej in nazaj. Na koncu dopisa si ne upajo podpisati lastnega imena, ampak izmišljeno besedo. V dopisu pa mečejo |>csek v oči s sraniotciijcui otiili dopisovalcev. ki si upajo s svojo lastno barvo na dan. Vsak človek, ki ima vsaj malo razuma, lahko ve. tla je gotovo !w»Ij pošten trni čin- delavskih posredovalca« išče dela Vrk' ,ki l,,«iJ>i*> i,m'' ^ P" vse ,H,lno ljudi ia če slučajno kli- 0|,,< kl skr,Va- *dor ^ *kr,va' če /a kako. vsaj nekoliko imdob- s" n»J™*rat tz pošte- no delo, planejo kot divji drug m**a ,,am*'na ar"P»k 7at"- ** čez drugega, kdo ga bo dobil. K- * ''asa xa urni delavnik je tu 4e malokje IMkar sem tu v Angeles, še vpeljan, največ delajo po ?* ur. nisem videl nobenega Slovenca, v nekaterih prostorih cehi po lO dasi Iti rad k<»ga dobil. Posebno ur na dan. Plačajo navadno naj- I«* onega, ki trdi. da se zamore|niku — vprašuje rojakinja L. C. reč iio ^i.UO, $:l.7r» in i* Venice. < a!.. (hi morju odpe- — vsak teden, kadar ima Edinost H.UO na dan. Oni. ki zaslužijo po Ijati v Yokoliauio na Japonskcnt,i»voj težki porod, gospod nekoliko na un», morajo iffiravljati dc- kar 1« ne odgovarja resnici. Ve-^zbolijo. Ia. katera zmore edinol*- popolno- nice j«> letno letovtN*'-e in kopali-' — Le potolažite se. gospa m« zdrav in umčaii človek. Kjer šča in ]»o<|<«}»iiiIi je več ob morju1 ^ ^ hudega. — Po mojem miip. so pa lahka dela. dobiš .'Ur na v bližini Los Angeles. Ladje pa ti ju ni to nič dragega kot malo o um. za |K»vrliu pa stoji Imiss ved-'tu ne prihajajo, niti ne odhajajo »lovskega kaalja. no za hrbtom, ki te vedno priga-|in jih sploh ni. Zamore se pa od-uja. koliko tU moraš narediti. Ako |»cl jat i iz Los Angeles Harbor v ugovarjaš, češ. tega ne morem, tu >»an Pedro. CaL. ali iz San Diego. je preveč, te pa zapodi kot psa t'al. Najlndjo direktno zvezo ima > pri|N»uibo. da mu ni zate ter da l»a San Francisco, t'al^ za plovbo(orodjih nad- preti pa gledaj«*. da zaslužijo samo ko 2 miljona prebivaWv in jc za j^ti. da ni treba iz žepa tro- jako zanimivo, šiti. Ko pride spomlad, pa z«»pet \aj to zadostuje t«hn*tuj*-jo tja. «*dk«»der prišli kaj. Kdo dela več. je delavni osel. • • ' drugič J. I*. Doživlja jo Trije razgrajači »o stali pred sodnikom. In ko jih je dodobra ošlei in ozmerjal je pristavil: — Za danes vam oproorim. — Ječa je predobra za va>. — Rečem pa. da bi v>ak zaslužil par dobrih zanšnic. Obtoženci so se pisali Mrhar Plešnar in Jei. Prva dva »ta zadovoljna ot razodet^ k«tcro »ton, D. f\, na ve-j t,644.002 bivšim vojakom, ki niso ' _ " dobili bcsnisa ob času (xlpusta. Na dodatkHi p2 bivšim vojakom. Vsi bivši rojaki, ki imajo ae kake tii jatre pri raznih vladniii{ rial nuaufcer), vojaško organizacijo iu naslov. 35one Kktanee Officer ima ae pri sebi 7009 'discharge ccrtilH at**', kijih ne more di>stavitj upravi-^^,, fl||j ^ U^. ccneem, ker so bili poslani brez nant M^hew C. Smith,, navedbe povratnega naslova, ali fOmneil of National pa *o bili odrf>o«lani in so bili vr- u-m:., _ \ ■ . T_ ,, njen. nedimtavljeni. Vojni odde-i^"^ C. lek (war department) je izdal 'V S,Utaiih ,bo J vsem senatorjem m kongTesnikom' j 1 **** P«^"- ^ . alfabetih seznam teh nfedostav-idwv,al' 86 te tirjatve vložijojto zopet par taktov. Ko pa aem Defense Anie- 1 jenih -dhmtnrrge" certifikatov/^preko n,je^a. V tem^lnžaju pišite tako da morejo pomagati pri po-,ua: torei«n Informa- dotičaih MvMh tiou Serviee, American Bed Cross, tavedovanjn vojakih. ICeaeea aprila Jugoslav Seetkm, 1107 Broadway, je bilo odposla- New York Citv. Ka čuden način sem prišel do dotične skladbe. Nekega dne je prišel k meni neki ne več mlad človek. ki mi je prinesel zvezek not. — Igrajte to, — je rekel in mene je jezil način, v katrem se je izražal. Gospodu nisem posebno dvorljivo pokazal vrata. Šele pozneje sem zapazil, da je pustihno. te pri meni. Par dni pozneje sem Ss dolgega easa, ne izradovedosti, igral par taktov one skladbe in na doigral celo skladbo dO konca, sem vedel, da je meja nevredna hiša sprejela ženija, enega onih ljudi, pred katerimi ae razgrinja narava v vsej svoji krasoti. Žmkji take vrste ne pišejo na note Mkakegn naslova. Vsled tega sladkor bi morali pisat: v angleškem jeziku pravzaprav seas ae mpml aadovoljiti s tem, da oglašal v vseh večih listih. Oglasi i Predsednik francoske republike so bili brez uspeha. Konečno sem J j* P**1*"1 z vlaka. Časopisi pišejo. da se ga je lotila omotica, ko je odpiral okno. Tudi jaz sem nekoč padel z voza. Vsi. ki me poznajo, so rekli, da sem bil pijan. In polegtega je šampanjec na francoskem tako silno poceni.. določil skladbo za neki večer, ko sem upal. da bo obstajalo moje poslušalstvo iz posebno muzikaličnih ljudi. Na programu sem označil kompouista z običajnimi tremi zvezdicami ter upal, da se bo nahajal mož s tremi zvezdicami' med moji mi posslušalci in da bo po koncertu dvignil svoj inkognito. Med ljudmi, ki so me obiskali, po završenem koncertu, pa ni bilo njega. Tudi po dvorani sami sem ga zamam izkal z očmi. Potem ko sem se poslovil od svojih občudovalcev ter sopil na sveži spomladanski zrak, mi je prišla čudna misel: — Sklenil sem poiskati tega človeka, ki mi je pada-ril tako krasen užitek. Z vso silo in odločnostjo, kateri sc človek ne more izogniti, se je ta ideja pola' stila mojih misli. Kako pa naj storim tot Neki čudni občutek, ki mi je re-kel^la bom našel in da bom tudi na ta način pojasnil par temnih točk v njegovi skladbi, ki so bile zaaM veliko bolj izdajalske kot pa besede, to je bila moja edina točka. Rekel sem si, da ga ne smem izkati na tak večer v hišah ali pa v hrupnih krčmah. Predstavljal sm si, da ga je kv a-bil na prosto isti spomladanski zrak, ki je spravil tndi mene na cesto. Nemirno je mogoče begal po ulicah, d očim je njegova skladba žuborela na dan in mogoče ne bo na ta večer svojega triumfa miru, dokler ne najde mene. Nehote sem nameril svoje korake proti majhnemu gozdičku ob robu mesta. Tam je najti prostost za vriskajočo ali pa ihtečo dušo umetnika. Svoje gosle sem držal tedno v rokah. Bile so mi sicer nekoliko na poti, vendar pa sem imel občutek kot da jih bom potreboval. Nisem se nahajal v nepoznanem lurjosUmattska Ustanovljena 1. 1898 ® KartoL Srbturfa Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAf> v ELY, MINN. M1BABI. ROYANSRK, GREGOM J. PORENTA. Box 17«, Bb Bok 281, Caemtnih, Pa. Podptcdaed.: LOUIS BALANT. 106, Pasr InsH Lormtn. O. Tajnik: JOfttPH PI8HLBB, Box Blagajnik: G BO. L. BROZICH, Bty, Iflimtaots. Blagajnik neizplačan tli imrtnis 18 OOiTtLLO, 8alida. Goto. LOU- Or. JOS. V. OBAHEK, M3 H. M. k, Plttstmrga. Pa. Oblo Diamond. Wash. _ LEONARD 8LABODNIK, Ely, Minnesota. JOBS B UPNIK* & & Bar 24, Bxporti 4B0. 4S2-7tta Art* On JOHN FLiUTZ Jrv lamet Mich. JOHN MOVEBN, «24-2zia Ava^ DolaOii MATT. POGORELO, 7 W. Madison BL. Ckicscm HL RUDOLF PEBDAN. 0028 Afcmw, Cleveland. Ohio. JOHN OOfTZE, Ely, Mlmwsota. FRANK ^KRABEO, MM Watfdngto* ANTHONT MOT®, 8041 Avenue M. gt, Denver. Cola. So. rhlra^n. HL GREGOR HRESCaK. 407 = 8th AtSl« IVAN VAROGA, 5128 Natrona Alley. Johnstown. Pa. Ptttaborgh, Pa. Jednotlno glaano: "GLAS NARODA*1 ▼a atvarl dkajote m uradnih sadev kakor todl denarne ponija ter naj * PoSUJaJo na gUnect tajnika. V«e prltoZbe naj ae poSUJaJo na pradaed. Bika porotaeaa odbora. ProlaJe za aprejem norih fiaaor la sploh m adra*> sUka^aprtCerala se saj pošiljajo na Trbomejca sdrsrnlks. Jnsoaloranaka Katolika Jednota m priporoča raem Jugoslovanom as oMlea pristop. Jednota posluje po "National Fraternal OonrmT leatrkl V blagajni tam okrog «300,000. (tristoti«* dolarjev). BolnUklh podpor, od-Btodnln, te posmrtnte Je lxplaCala Se nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota iteje okrog 8 tisoč rednih OanoT(kre) in okrog 3 tisoč otrok ▼ Mladinskem oddelka. Društva Jednota ae nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer Jih trn al, priporočamo vstanovltev novih. Kdor Seli postati čl as naj se sgtaal prt tajniku bliSaega društva JSKJ. Za vstanovltev novih drafftev 8a pa cbratts aa glavnega tajnika. Novo druitvo se vsanovt s 8 g—l ali ~~ nudil lep razgled po mestu. Tarn i stave in koiietiio iiLM>m mojrtl ve5 pa jc vodila stezica na loko v «r.,- dvomiti o tem, da imam opravka zdu. ki jc bila v mesečnih nočeli s .'-lovekom, ki prihajal proti meni. oblita s svečano krasoto. — Dobro torej. — sem si mislii, Premišljal sem. l'o kateri poti » isti zrak je prinesel mojo ij^ro si pač šel. ti človek, kojcjra du- prav do one hiše in sedaj prihaja ša je bila odprta i»re«l menoj kot nekdo, da se mi zahvali. VspriJo knjiga? Videl st-ni prru seboj kraja in časa jc bila to izvanredna svetlo loko ter mislil, .Ta mora čestitka. — a konečno nič bolj iz-liiti tam. — človek, ki išče in ki van retina kot sto drugih, katrro razume naravo. Videl sem «ra pred sem sprejel. seboj, kako je šel po«" a sni h kora- Vsled tejra em se pomiril. V kov preko travnika, z licem dvip- dnu srea s«-m liii tako razburjen, njenim navzgor ter na licu nadiia- da l»i me ne mo^la sedaj prescnc-ravno resnost ter nežno bolest Titi noliena stvar več. Kljub temu onih. ki sprejemajo. Majhne megle pa sem strašno zakričal, ko sc jc so se podile preti njim in v nj.-m zgodilo ravno to. kar sem prit'a-je bilo tudi, temno življenje, ki se kov.-,! ali pravzaprav česar nisem je na skrivnosten ii^-in spajalo z pričakoval. Postava je prišla di-ži v! jen je m krog njega. rektno proti meni in v luninem Tako sem ga videl. svitn sem lahko s|M>znal poteze Napotil sem sc proti travniku, obraza. Xobčnega dvoma. — pred Res. tam so bile meglice. Tam jo menoj jc stal človek, katerega sem bila vsa čarobna krasota, katero iskal. sem si predstavljal. Njega pa ni- Pravzaprav ni stal. Vrgel se jc sem videl. Bil sem tako močno pod pred menoj na kolena ter objel ntisom svoje predstave, da sem bil moja. resno vznemirjen vsled razočarra. — Vi ste igrali: Proslin vas, Sc nja. Kot trmoglavo dete pa sem si enkrat. rekel, da ga mora in dobiti na vsak Pozneje si nisem mogel razla-»ačin. jjati posamezne okoliščine tega se- In zopet '»ein mislil na to. kako stanka brez uporabe četrte dimen* bi ga mogel privabiti. S skladbo? Na vsak način sem sledil nc- To je bila ena misel. Navdala me je .kemu neodo'jivemu nagibu, ko sem velika radost. Hotel sem rzeti src- se vrnil na travnik, napel novo di te samote g»«>Ii v roke Ter igra- struno ter pri«'e! sc enkrat igrati, ti. Mogoče bo par preplašenih go Nisem več vedel, če so bile to zdnih vil v stanu povesti ni" na "sanje ali če je bila resnica. Izgi-sled mojega moža. nila je mejna črta. ki je pri nmet- Igral sem ter rent. da sem le'nikih tako neizrečeno fina. nam* red k <> k cd a j tako igrat. Izprva se re»- .nejna črta med tem. kar sc mi jc zdelo, da moti tišino na pri-'doživi znotraj in onim. kar se do-jeten način nekaj glasnega, nekaj živi na zunaj. V.«!t-! s«-m le eno pr»-ve*"- *rla-nega. KiuaTu pa -« Jr sfvar. da namreč i igram gozdnim »vršila zveza med sU»<>vi tišin*- \ilsim. živemu ^»»vekn. ter močjo človeka in moč molčeče Iht#*uje. neko čudno, strastno narave se je po kra'kem boju na ibiettje j*- -le«lilo igri. Bilo j^ me-čudovit način spojila z močjo člo* lodieno kot kak zaključni akoro bila več -arua. zabil, da sem bil materijalni jk> vzročitelj teh glasov. Ko sein končal, sem mislil, da se mora nekaj zgoditi. Vladala pa jc ista tišina kot poprej. Ta mir je prekinil le neki fini ton in zadr-litel sem. Počila je strnna na mojih goslih. Sel sem naprej. Tedaj pa sem zapazil v daljavi neko razsvetlje' no Jiišo. Udaril sem roko ob glavo. Nisem se spominil, da bi kedaj videl tukaj kako hišo. V resnici pa sem se prestrašil, ko sem videl prihajati od hiše nekaj črnega, kar se je navidez naravnost pomikalo proti meni. Za trenutek sem mislil na to, da se vrnem. Ta romantična ideja iskanja mi je gotovo nekoliko zmešala glavo. Naprej pa me je gnala zavest:— Moraš ga najti. Postava je prihajala vedno bli-žje.Senca moje razgrete domišljije, — sem si mislil. Smejal sem se temu svojemu razburjenju, ki octmlju. V gozdu aem poznal v. j stavi ja ljudi na samotne travnike aake atosjeo. Tukaj je'vodila u" Iter čara ia tal podobe. Vedno bolj dobna pot na Tifiad, a katere ae je doloČni pa so poetajatt obriti po- liva človeka sta planila iz smeri razsvetljene hiše na travnik ter prijela mojega moža. On se ni branil. Lotila sc me jc onemoglost tf-r neizmerna žalost. Ce jc bilo vse drugo sen. — ta dva človeka ta bila resnična. To som čutil. Kljub temu pa sem se hotel prepričati. Približal sem sc jima. — Kaj hočete? — sem vprašal z naporom. — Ta človek vama ui ničesar storil. — Midva sva iz nove deželne umobolnice, sta rekla suhoparno ter vrgla nam čuden pogled.. Iz daljave sem vedno cul ih-tenje, katero je nosil k meui nežen, gorak veter. -v*- NITTIJEV KABINET. Bim, Italija, 23. maja. — Mes-sagero je objavil dolg članek, v katerem se bavi z novim Nitijevim kabinetom. Pravi, da so vsi člani primeroma mladi. Ministrski pred sednik Nitti je star 52 let, vsi dru-gi so vlajii. .r - Sli GLAS NAftOfrA, 26. MAJA 1020 Na posetih v Čehoslov&ški. Večer t Bratislavi. i* V Bratislavi smo. — Utrujeni od vtiskov in spominov, ki smo jili odnesli z razvalin na Devinu, jasno pričati o nam zgodovini in bodočnosti, tam je bila naša sveta dolžnost pokazati, da obsojamo smo sedeli v vestibulu ua£ega ho-j vsakogar,, ki nastopa proti oni tela. Madžarski deček je okoli| euotnosti novovstauovljenih slona« kričal naslove raznih čeških! vanskih držav, ki nam edina za- iti nemških listov, ki jih je pro dajal. Ku-pili smo si "Nar. Liste" in j »ogled je nam nehote obstal na notici, ki je poročala o posetu štirih jugoslovanskih časnikarjev pri župniku liliuki. Ker nam o tem posetu ni bilo nič znano, nas je ta vest precej presenetila. Se bolj pa smo se čudili, ko smo či-talij da je imel ta poset poseben pomen in da so ga klerikalni listi talioj izrabili v svoje "namene. Na Koncu notice je staK> črno na l>e-lem, da so oni štirje časnikarji obljubili, da bo njihova stranka takoj stopila v ožjo zvezo s Illiu-ko, da bosta obe stranki tem u-spesneje nadaljevali svoje delo. Hrvatski gostje so bili kmalu na jasnem, kdo so bili oni štirje "jugoslovanski časnikarji". Nastalo jc nemalo razburjenje, kajti ta dogodek nas je postavljal v čudno luč, da kot gostje republike iščemo zvez z njenimi nasprotniki. liili smo povabljeni kot predstavitelji narodnega edinatva. separatisti pa so na tuje stroške hoteli delati svojo politiko. Javno smo poudarjali enotnost, na skrivaj pa smo sklepali zveze z onimi, Ki so proiti enotnosti. Brio nam je zoJo neprijetno, in priznati moram, da nas j^ltil" sram. Bilo bi nam nemogoče daljevati pot, ako bi imela češka javnost tako mnenje o nas. Zato nam je bito jasno, da se mora ta /aili-va takoj rešiti. Svili suio se v posebni sobi in 5»iuo poklicali ono gospode na odgovor. Pojasnili smo jim netaktnost, ki so jo zagrešili, in smo jih prosili, naj sami store, kar jc potrebno, ker ne morejo biti gostje in sklepati pri tem prijateljske zveze l nasprotniki' republike. Ker sami niso uvideli te resnice, jih je družila sama izključila od itadaljncga potovanja. V »led tega je nastala polemika tudi v naesih listih, kakor mi i o pozneje zvedeli. — Pomislimo samo, kako bi mi sodili o gostih, ki bi jih povabili k nam, iu bi se ali posvetovat o skupnem delu z Radi-čem! Ne govoril bi o tem inter-tuezzu, ki je bil nam vsein tako neprijeten, da ni v njem kos jk>-glavja o poštenosti in dostojnosti. Iz maščevanja jc pisal neki slovenski list. da bo za nas velika radost, če bomo mogli pozdraviti na orlovskem taboru v Mariboru župnika Hlinko. gotavlja nadaljni obstoj in razvoj. Pri Hlinki ni bilo samo vprašanje slovaške avtonomije: v svoji zaslepljenosti je iskal ta mož opore v Pešti, v Varšavi in v Parizu pri nasprotnikih čehoslova-ške republike. Kdor hoče slaviti takega moža, se ne more smatrati za« prijatelja čehoslovaškega naroda. Bratislavsko meščanstvo nam je priredilo prijeten večer. Bili smo nekoliko v zadregi; opravičili smo se, kolikor smo se mogli; videli smo, da je bilo to nujno potrebno, kajti čutili smo, da bi »bili sicer prav čudno izgledali. Dobili smo na mizo uekaj brošur in knjig, ki »pojasnjujejo slovaško vprašanje: poleg prof. Denisovega dela "Slovaki", ki je izalo med vojno v Pariza, je bilo še nekaj reklamnih brošur, ki se dele med narod. Mi srno se bili z deklaracijo pripravili na naše osvo-bojenje, na Slovaškem tega ni hibi; zato je t roba šele sedaj vzgajati novi državni čut. Pojavil se je med nami tudi star gospod — učitelj v onih hrvatskih vaseh, ki so raztresene okoli Bratislave. Kazal nam je koledar, ki ga je izdal za ljudstvo v hrvatskem narečju. Dvorana je bila polna občin-va. (iospe in gospodične so bile larodnih nošah. Imeli smo priliko seznaniti se z raznimi kulturnimi delavci, ki žive v glavnem mestu slovaškem. Treba jc bilo staviti vse iznova: danes delujejo že razni uradi za slovaško pro-»veto, gospodarska društva itd. Pri večerji jc igrala godba. Na odru sc je razvil lep spored: na-republikc|stopilo jc par pevk iu pevcev s slovaškimi narodnimi pesmimi, nato nam je podal mlad slovaški profesor nekaj krasnih dekla ma-cij iz moderne slovaške literature. Nazaduje sc je pojavila lepa slika: čehoslovaški in jug«>slovaii-ski vojak sta stala v objemu vsak s svojo zastavo v rokah. Deklice so z lovorjevimi venci plesale timet en ples okoli tega žive« kipa. Ob koncu plesa je zadon^a naša in slovaška himna. Bila je lepa slika pobratimstva. ki je vzbudila navdušeno odobravanje. Ta dvorana je bila namenjena za zabavo madžarskim častnikom in aristokratom. Zdaj se je v nji naselil nov narod, ki je tu doma: i prinesel je s seboj svojo narodno PrtdjHsi u priseljevanje w Ur. države (VAŽNO ZA ONE, KI HOČEJO 8PIAfm SVOJCE IE STA BEGA KRAJA.) ItaliMskiiwI'itikaM 4 vzhodu 3 V tri transkavkaške republike so bili poslali Italjaui misijo, o kateri pravijo v svojih poročilih, da >ni bila to jedna onih navad- v svrho potrdila llamene. marveč prava trgovska ekspedicija in sicer v smislu nove zunanje italjanske politike, ki stremi proti vzhodu. Pravijo sicer, da so opravili svoj misijski 1. Kdor namerava priseliti se v Združene države, mora dobiti od svoje vlade potni list (passport), ki naj ugotovi njegovo identiteto in narodnost. Zaprosi naj se za potni list pri pristojni domači politični oblasti. Ta potni list mora dotičnik predložiti Osebno naj- hodijo okoli v razne bližjemu ameriškemu konzulatu ali poslaništvu ali vise. 2. Ako je dotičnik ameriški državljan, tedaj naj se tudi osebno obrne na ameriški konzulat ali poslaništvo, kjer naj zaprosi za ameriški passport in predloži dokaze o svojem ameriškem državljanstvu. Žena ameriškega državljana mora predložiti svoj poročni list ill do- P°sei dobro, ali grdo so gledali kazati državljanstvo svojega soproga. Slične dokaze imajo predlo- lojene Angleži. Amerikanci so žiti mladoletni otroci natnraliziranega očeta. Zapomniti pa je tre- ^ili pozorni nanje. Francija poba, da otroci naturaliiiranega ameriškega državljana, rojeni v irio-(šlie v kratkem tja svojo misijo, zemstvu pred ujegovc naturalizacijo, ravno tako kakor tudi nje-|Ako l,i bili '•■Uani le malce časa gova vena, niso še nravi ameriški državljani, dokler ne stopijo na 2am"rtili P» bi hilo vse prepozno ameriška tla, in bi merali zato zaprositi svojo domačo vlado za potni list ter ameriške ol»lasti za vise. Na vsak način pa naj sc žena oziroma' otroci ameriškega državljana obrnejo s potrebnimi dokazili iu bi ne bili ničesar opravili na Trauskavkazn. lJoročila o misiji zvenijo s početka ugodno, na kon- V New York* je krasna ruska pleesalka Vera Zimenova, ki pravi da ji jc edmole njeno neprestano plesanje pripomoglo k dovršeni _____lepoti. Novice iz Slovenije. Illinka danes še ni čist. Ko jc bil svoj čas pod madžarsko vlado obsojen na dva meseca ječe, je postal slovaški narodni mučenik, in Praga mu je priredila velike ovacije. Po prevratu je račel nastopati za avtonomijo Slovaške in njegova strast ga je zajieljala celo v tabor sovražnikov. Češka ja\nost je obsodila to njegovo delo. KI »šal i smo, da je hotel f»o-st.it i škof v Bratislavi, ker pa «> tem odloča sveta stolica. sc nin ni želja mogla takoj izpolniti. Zato je začel nastopati proti enotnosti republike, tako da je morala vlada nastopiti proti njemu. Sedaj živi v sanatoriju v Pragi. Ako Im>uio torej na Sloveuskeui slavili lllinko, ne bo to dokaz naših simpatij slovaškemu narodu, ki je dal akrvanstvu svoje naj-večje može, ampak bo to le poki. •n tttrankarju. ki v svoji časti-hlcpnosti ne vidi drugega nego sauiega sebe. Kdor odrtbrava iz-da jaht vo v bratskem narodu, ta olj-ši. S tem pa bi bila podana tudi mcralna vrednost one zveze, o kateri m govorili štirje jugoslovanski časnikarji z fcvptiikom Hlinko in one radonti. h katero pričakuje omenjeni iilovenski list prihod župnika Hluike na orlovski ta%*t v Mariboru. Tako pritisnejo gotovi ljudje sami sebi svoj pečat. Razumljivo pa je, da s takim počet"m nismo hoteli mi potovati po (ehoslova-iki m zato smo g* takoj tcaieljito zbrisal« a svoje dražbe. Izdajalcev je dovolj na wxrern ia jugu ako ne hočejo »dražiti, svobodno jim. Ml nismo hoteli podpirati te svrse. Poatfcno tan v Rrafialavi. «d kjer preteklost m umetnost, svoje pesmi in plese, svoje kroje in svojo blagoglasno besedo. Vse to je šele v začetku novega življenja. Slovanska Bratislava bo rastla in ko bo zvezana r. jugom, 1>o v nji vzcvetelo ono kulturno življenje, ki so ga sejali sejalci pred sto leti. Zdravi slovaški narod bo napolnil to mesto s svojo narodno umetnostjo. Dr. Ivan Lah. Pred sodiščem. Sodnik: ''Torej Vi sploh niste bili v gostilni, ko se je začel pre* tep!" — Priča: "Gotovo ne, saj bi bil drugače sam vmes posegel." FO&ILJATVB T IBTKO, KA GORIŠKO IN E0TBAHJ8K0. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriikem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi aii Umrli so v Ljubljani: V Leonišeu je po daljši bolezni preminul deželni vladni koneipist V predsedstvu deželne vlade Anton Serazin, star 32 let. Po daljši bolezni je umrl Ivan Kruleč, vadniški učitelj. Pokojnik je bil dober nar«>dnjak. V mlajših letih je bil navdušen planinec in si je kot odbornik pridobil svoj čas velike zasluge za Slovensko planinsko društvo. I 'mrla je soproga bafičnega ti-radnika Lujza Nedelj ko. V hiralnici sv. Jožefa jc umrl Alojzij Skabernc. Čez :tu let je veselo in zvesto opravljal službo oskrbnika in eerkvenika na temi zavodu. I'mrl je Ivan Oinkole, bivši do-broznani gostilničar v Kopitarjevi ulici. Pokojnik je bil star 77 let. Bil je dober narodnjak. V mrl je v starosti fri let Ivan Cioroc, oče trgovca s kolesi I. Uor-ca. Pokojnik je bil navdušen narodnjak. Marija Sušteršič, občinska uboga. 61 let. Antonija Mohar. postrežnica. 77 let. Josip Uojak, invalid drž. železnice, 39 let. Pavel Rebolj, tovarniški poslovodja, 41 let. Marija Kočevar, otrok, 5 let. Ivan Modie, posestnik, 63 let. tudi zgodilo. Toda Komjanec se ui več zavedel in je ponoči umrl; zlomil si je pri padcu tilnik. Rajni Komjanec se je odlikoval lani v bojih v Podrožici, kjer je kot topuičarski poročnik zapovedoval bateriji in je bil 2krat ranjen. Detomor. V Trnovem so opazili pri mostu, ki vodi v Zeljarsko ulico, tik Gradašee neko žensko, ki je vrgla v vodo papirnat zavitek. V njem je bil umorjen novorojenček. Tragedija v Udmatu. V Kavčičevi hiši v Bohoričevi ulici št. 4 se je ijHmoči odigrala grozna družinska tragedija. *Ob 4. zjutraj je histerična Marija Ka-stelic s sekiro udarila po glavi svojega spečega moža Ivana Kar stelica, premikača južne železnice, rojenega leta 1880. v Šmarju na Dolenjskem. Prizadela mu je snirtnonevarno rano. Nezavestnega so šel« ob 8. zjutraj prinesli v deželno bolnišnico, kjer je zvečer umrl. Morilko so aretirali. Dejanje je izvršila iz ljubosumnosti. osebno na. ameriški k mzulat, kjer se jim bo gotovo slo na roko. 3. Ameriški, zastopniki v inozemstvu (konzulat ali poslaništvo) so pooblaščeni, da dovolijo ali Odrečejo izdanje potnega lista ali pa vise na potnih listih tujih držav. Department of State v AVashing-tonu se seveda zanaša na informacije svojih zunanjih zastopnikov v onih slučajih, ko mu isti prepuščajo kako prošnjo za passport ali vise v končno odKiči^cv Department of State ne more ničesar npre-niti v tem pogle'du ra podlagi prošenj sorodnikov ali prijateljev v tej zemlji. Pač pa jemlje v poštev pisma ljudi v tej zemlji glede prošenj, formalno vloženih v iuoeeinstvu, in v slučajih nujnosti in izrednih težkoč bo, ako se mu zdi potrebno, poslal na podlagi take intervencije svete intrukcije ameriškim zastopnikom v inozemstvu. 4. Pisma afi affidavit s strani ljudi v tej zemlji, ki želijo spraviti sem svoje sorodnike, niso neobhodno potrebna, ali tak affidavit, kakor tudi prepisi državljanskih ali drugih papirjev, ki dokazujejo stan in razmere enega v tej zemlji, ki vabi svojce iz starega eit pa se podere vsa ugodnost v nič, kajti pravijo, da ob sedanjem političnem položaju tamkaj ni misliti na kaka večja podjetja. Poročilo hoče nekoliko potalažiti Trst in mu dati novo upanje. Pravi, da .Jadransko morje bo služilo prometu s Trankavkazom in tukaj pride v poštev v prvi vrsti Trst, ne da bi se pri tem zanemarjale Benetke. Nam sc zdi, da niti Trst niti Benetke ne bodo imele opravila s trgovino po Trauskavkazn, kajti iz poročila je vendar dosti jasno razvidno, da so tam razvili uspešno svoje trgovsko Trst je treba v današnjih časih tolažiti in mu obetati promet.... kraja, morejo znatno olajšati Vse pos-topanje, ako se predložijo ame- delovanje Že AllfflcŽi ill drugi. Ali riškim konzulatom ali poslaništvom v inozemstvu. 5. Tudi v svrho dobivanja pasporta s strani tuje vlade"se priporoča poslati nameravanim priseljencem affidavit, v katerem naj bo navedeno razmerje sorodništva ter želja in zmožnost skrbeti za poklicane sorodnike. Tak affidavit bo olajšal dotienikom v starem kraju, da dobijo pasporč oil svoje vlade. Kakor se poroča, jugoslovanske oblasti priporočajo tak affidavit zlasti glede mladoletnih otrok, italjaške oftlasti pa g t izredno zahtevajo glede vseh bližnjih sorodnikov. Ta affidavit n.oia biti potrjen od jugoslovanskega, oziroma cd italjanskega konzulata glede onih živečih v okupiranem ozemlju v tej zemlji. Ubijajo, kradejo! V pariškem listu '"La Cause Commune" je napisal znani soei-jalni revolucijonar Vladimir Bur-cev članek, iz katerega posnema-6. Ako ima nameravani priseljenec vse svoje papirje v redu, ni mo tole: še s tem rečeno, da snu je dovoljeno vstopiti na tla Združenih držav. To dovoljenje imajo dati priseljeniške oblasti ob prihodu v Ameriko na podlagi obstoječih priseljeniških zakonov. Vnaprej nihče ne more dobiti takega dovoljenja. Priseljeniški zakoni se ne tičejo pa ameriških državljanov, njih žen in mladoletnih otrok (izvzemši oti»h rojenih v inozemstvu pied očetovo naturalizacijo), ampak le državljanov iu podanikov tujih držav; prvi imajo pravico do pristopa po 44 Razkroj Rusi j", gi so ga za-počeli boljševiki. sc nadaljuje nov zdržema. Skala sc vali vedno nižje in nižje. Po Rusiji sc kakor dosedaj, morda še bolj kakor kdaj preje, razlega obupen krik: 'Ubijajo!* in povsod solze, trpljenje in kri, kri, kri.... Sedaj pa sc enostavnem izkazu svojega državljanstva. Pripomniti treba, da prvi papir ne pomenja še državljanstva, ampak da je deklaraut še razlega po Rusiji povsod šc drugi vedno tuji državljan oziroma podanik. Tujec, nastanjen v Ameriki,|obupen kic mrjočih tLsočev: 'Ro- Imenovanje. Dr. Jos. Rapoc. odvetnik v Mariboru. je bil imenovan za sodnij-sko zapriseženega tolmača angleškega iu francoskega jezika. Dušan Roter, sin železniškega uslužbenca, 8 mesecev. Izgon. Jožko Strancar, inženirjev sin, I Ljubljanska policija izžene ži-14 mesecev. :dovskega trgovca Norberta Gru- merja. Kazenski senat odseka za! živil v Avstrijo ter so mu obenem zaplenili 6 zabojev testenin. . $38 JO .. 970.00 so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi; z dragimi besedami označene cene so podvržene izpremembi brez nsdaljnega naznanila. Denar nam je poslati najboljše po Domestic Postal Money Order, ali pa po No* York Bank Drift. p Anton Sešek, delavec, 63 let. Smrtna kosa. V M oraveah so pokopali akadc-niičnega kiparja Ivana Povirka. Padel jc kot žrtev vojne, vsled j»*tike, katere si je nalezel pri vojakih. V Stepanji vasi so pokopali Iv. Sušteršiča. Mož je ixilehal. odkar se je vrnil od vojajkov. Iskal je leka po raznih vojaških in civilnih bolnicah, ne da bi našel pomoč. Zapustil je rodbino v veliki.marca t. 1. Valterju Brodu iz za- jklenjene sufoe „košaro, v kateri je Umrl je pri Sv! Frančišku vabilo obleke v vrednosti 2200 K. Savinjski dolini Anton Časi. oče Švegelj pravi, da si je služil kruh župnika v Trbovljah, star 85 let. s tem, da je skladal pomaranče. (Zanikava, da bi bil ukradel ko-Smrfcna nezgoda na Bleda. j Saro. Dvorni svetnik Regally: 4 Ta Veleposestnik Josip Jakil iz(košara je bila g. Brodu čez dva Karlovca, Ivan Sandrip, trgovec]dni zopet ukradena in bomo imeli Ljubljani, dijak Branko L*rgarto tej košari še enkrat razpravo.' Švegelj je bil zaradi tatvine že 2- ki je šel začasno v stari kraj, je ob svojem povratku ravno tako pod vržen kakor vsak tujce pregledu s strani priseljeniških oblasti v plačilu $8 za 44head tax", tudi če že ima pni papir. 7. Otroci pod 16. letom niso pripuščeni v Ameriko, ako niso v spremstvu očeta ali matere ali ako ne prihajajo k očetu ali materi. Drugače more le Secretary of Labor v posebnih slučajih dovoliti njihov prihod Naj man«, kar se tedaj zahteva je, da so otroci zdravi da pridejo k bližjim sorodnikom ali takem osebam, ki jih adop-tirajo, da se ti-le oskrbniki obvezujejo skrbeti za nje, pošiljati jih v šolo do 16. leta in ne rabiti jih za delo. neprimerno njihovi starosti. Dostikrat sc zahteva tudi bond. Ako so stariši v druženib državah, pridržujejo otroke, dokler se prvi ne odzovejo. 8. Ameriške priseljeniške oblasti ne dovoljujejo vstopa v to zemljo onim tujcefri. ki ne odgovarjajo predpisom obstoječih priseljeniških zakonov, ti /akoni so isti kakor pred vojno; dodatno pa je kongres leta 1917 sprejel takozvani Literary Test. katerega na- prelirano je potrdil odsodbo c«n-[men Je zal'raHiti vhou nepismenim ali analfabetom. Vsled te določ-tralnega državnega urada zoper,l,e so izTtljučeni vsi tujci nad 16. letom starosti, ki ne znajo čitati verižnike, s katero je bil Grumer|aue,e»ki *di drug jezik. Izvzeti so od te omejitve sledeči sorod-obsojen na 5000 K globe zaradi .niki ameriških državljanov, pripustljivih tujcev ali redno pripušče-veriženja in 'poskusa tihotapstva;nih tujcev, bivajočih v Združenih državah, ako so ti sorodniki po- ta vi jeni sem ali sprenJjeni na potu od teh svojih ljudi, namreč: oče, star preko 55 let; stari oče, star preko 55 let; žena; inati; stara mati; neouiožeua ali cbvdovela hči. Tudi oni nepismeni- tujci, ki so bili nastanjeni v Ameriki pet let zaporedoma, smejo povrniti se v Združene države tekom šestih mesecev po svojem odhodu., Drugače veljajo, kakor rečeno, isti predpisi, kakor v predvojni Usodna košara. Miha Švegelj iz Britofa se zagovarja pred deželno sodnijo, ker je o)»dolžen, da je ukradel dne 27. iz Z*juMjane. hotelir Vladko Šap-lja z Bleda, lesni trgovec J Bleda. krat predkaznovan. Sodba: Miha lesni trgovec Josip Adamič iz Švegelj se obsodi na 7 mesecev Ljubljane, geometer Vladko Tan-Jteačke ječe in se izreče, da je do-'Prihoda dobi. V glavnem — kakor znano — ni dovoljen vstop onim osebam, ki niso telesno duševno ali nravstveno sposobne, pa tudi ne onim, ki so si že v starem kraju pogodbeno zagotovili delo v tej zemlji, izvzemši nekatere posebno navedene profesijoniste. 9. Tuje deklice, ki prihajajo v Ameriko radi poroke, niso izpuščene iz varstva priseljeniških oblasti, dokler ni tem dano popolno zadoščenje, da bodo v primerni oskrbi do poroke. Navadno se ima ista vršiti že na Ellis Island ali v sličnem prostoru v drugi luki. 10. Ako ima nameravani priseljenec sorodnike v Združenih državah, ki živijo v dobi i h razmerah, morejo ti-le olajšati postopanje'skoraj poldrugi miljon zidarjev, i vseljen iških oblasti, s tem da pošljejo affidavit ali druga dokazila tekom vojne je pa padlo njihovo c odgovornosti priseljeniškim oblastim ▼ luki nameravanega pri-'število na 600.000. hoda. Treba je povedati ime tujca in ladje in dan napovedanega) Pomanjkanje je temob« utnejše, pajo in plenijo!* Nedavno tega sem bil v Južni Rusiji. Ruska valuta je tam padla na 300 do 500 odstotkov in tolpe tujcev s svojo valuto kupujejo za slepo ceno v Rusiji vse, kar dobe. Poleg nafte, lesa itd. kupujejo vso zlatnino in srebrnino, kožuhovino, obleko, perilo, slike. dragocenosti itd. Parnik za parnikom odhaja iz Rusije z na grabi jen im blagom. Petrograd. Moskva in vse pokrajine so ti tujci po zaslugi boljše-vlkov že davno docela izplenili. Kar je tvorilo narodno bogastvo ir. kar je bilo v naroden ponos, vse to se sedaj prodaja za slepe cene na tržiščih v Stockholmu. Kopcnhagnu. v London, Ameriki in Nemčiji. Treba je zdaj še računati z odpravo blokade in žnjo s tem, da se bo Rusija z nova iz-pleuila >in izropala. Prav gotovo je, da se bo pokradlo iu ugrabilo vse, prav vse. kar bo mogoče u-k rast i in odvesti.*' FRANCIJA POTREBUJE DELAVCEV. Pariz, Francija, 24. maja. — Najvišji svet za materijal in delo izjavlja, da potrebuje Francija takoj 500,000 delavcev, ki bodo zaposleni v okrajih, opustošenih od vojne. Prej je bilo v Franciji ce iz Ljubljane in trgovec Jožef(pustno, da se postavi po prestani Kotnjanee. doma iz Pevma pri kazni pod polic, nadzorstvo. Gorici, so se odpeljali 18. aprila v avtomobilu Jos. Jakila z Bleda proti Ljubljani. Na cesti med feg, Bledom in Lescami je pa počila V neki ljubljanski kavarni je ne enem kolesu gumijeva cev. G. pozabil ruski kapitan Nikolaj Jakil je hitro zaprl avto, toda voz Mekšev svoj ročni kovčeg, v ka-je vrglo s tako silo. da se je pre- terem so bile naslednje dragoee-kuenil; vsi so padli iz njega, toda nosti: pečat ruskega državnega medtem, ko so se ostali kmalu za-'gifa. zelo širok zlat prstan, zlat vedli in vstali, je obležal Komja- prstan z ametistom. data r Kdorkoli bi želel posebne podatke ▼ tem pogledu, naj se obrne'vračajo domov, na Foreign Language Information Service. American Red Cross) Francija bo najbrze importira-Jugoslay Section, 110/ Broadway, New York City, kjer dobi vse in- la delavce iz Nemčije, Italije in formacije brezplačno. Poljske je oh ležal Komja nec nezavesten na tleh. Prišel jc z Bleda na kraj nesreče zdravnik, kateri jc odredil, naj se prepelje prstan z ametistom. data z ametistom, zlata verižica, zlat vojni ved sv. Ane. Kapitan Makier polaga veliko važnost na pečat in ---i—i »rum, lunum na pecai »T estni ponesreectfee v ljub-}nhljotija veliko nagrado ottemn 1 jansko deželno bolnico, kar se je ki mu pomore do vrnitve stvari. ker se kitajski delavci trumoma Oslabelost Tiled prateikaga dela, izdalaaost, okorali ikl i in miiio«, slaboten " s takojšnjo uporabo " Prijatelja t potrebi» t spoznale njegovo zdravilno moč, ne bodo ve« Hrez njega. _ 'je, in ▼ tale varstvo je opremljen z nslo troiniiko znsmko sidrom & P. AO. ttCKTEtf A CO.. fesafsray, Nsw Yerk * AU J\ 60 pptad .---L.t.r Nadaljevanje.) ^ 91 GLAS NARODA, 26. MAJA 1920 licem svojo hčer KATARINO KAMBIC, omoženo SPOMRAK Prosim jo, d« se oglasi, ali pa če kdo ve za njo, da mi sporoči. — Katarina Kambtč, Dobli-čka gora št. 85, pošta Črnomelj, Dolenjsko, Jugoslavia. (26-27—o) _ a .— je vzkliknil kralj kot da je preje dvomil. — Pojdita hitro. . v Gilbert je podal kraJju pismo. Ludovik ga je prečital bitro ter rekel nato Častniku z neko plemenitostjo v izrazu: / — Pustit«* naju sama, irospod \>rieourt. * ' ♦ Gilbert je ostal *am s kraljem. • * Sobo je Otevetljcva'a le ena svetilka. Človek bi mislil, da je kralj Mm zasenčil luč. da bi ne bilo mogoče kitati ua njegovem bolj sitnem kot pa skrbi polnem čelu vseh misli, ki so se mu vsiljevale. _ Ciospotl moj, — je rekel ter uprl pri tem v Gilberta pogled, ki je bil jasnejši in ostrejši kot je slednji domneval. — Gospod moj, ali je res, da s>te ttVT4>r ^sch ouili spomcnic, ki so napravile name tak utisT i A % » l-.ii s t * * -s ~ — l>a, veličanstvo. ^ % • i i . ^ i t ' * — Koliko ste ateri? _ Dva in trideset let. Studiranje in nesreča pa podvojita starost. Postopajte torej r menoj kot s starcem. — Zakaj ste tako doljro čakali, da piridete k meni T — Veličanstvo, ker nisem čutil nikake potrebe, da bi ustmeno rekel to, kar v»ni veliko lažje in prosteje pisal. . Ludovik XVI. se je zamislil. — Ali nimate nobenfli drugih vzrokov4,t — je vprašal. _ Ce se ne motim, so vas morale gotove okoliščine prepričati o mojem dobrohotnem razpoloženju naprav vam. _ Vaše Veličanstvo, ima brez dvoma v mislih one vrste sesta nek, katerepa sem si drznil ponudili kralju, ko sem ga po prvi spo menici pred petimi loti prosil, naj stavi ob osmih zvečer luč na »VO-je okno v znamenje, da je pretital mojo spomenico. — In.... — je rekel kralj. _ In določenega dne, ob dSoločeni uri je bila v resnici postavljena tam luč. Pozneje seni videl« kako jo je nekdo trikrat dvignil in zopet povesil. Nato na sem citat naslednje besede v Gazette: — Oni, katerejra je luč trikrat klicala, se lahko oglasi pri onem, ki jo je trikrat dvignil, kajti dobil bo nagrado. — To so bile v resnici besede oglasa. — je. rekel kralj. _ hi tukaj je oglas sain, — je rekel Gilbert, ki je potegnil pri tem iz žepa list, v katerem je stal pred petimi leti doticni oglas. — Dobro, zelo lebro, — je rekel kralj. — Dolgo časa sem čakal na vas. Prikazali ste ve v trenutku, ko sem prenehal pričakovati vas. Bodite dobrodošli, kajti pokazali ste se kot dober vojak, v trenutku boja. 1 T % Nato pa se je obrnil v Gilberta še bolj pozorno ter dostavil: _Ali veste, gospod moj, da je za kralja nekaj izvanrednega, če re vidi priii človeka, kateremu je rekel: — Pridite, da sprejmete nagrado f | . ' t Ju J Gilbert so je nasmehnil. — Povejte vendar, — je rekel Ludovik XVI., — zakaj niste prišli? — Ker nisem zaslužil nikake nagrade. Rojen Franeoz, ki lju bim svojo domovino. *em delal za sebe s tem, da sem delal za njo. Gospod, človek ni vedno vreden nagrade, ker je sebičen. — i'ud no. gospod moj. Imeli ste drug vzrok. Gilbert ni ničesar odgovoril. — Govorite. — j" rekel kralj. — jaz to želim. # / — Mogoče ste piavilno uganili, gospod moj. — Ali ni t o u vziok* — je'vprasal kralj plaho..— Smatrali ste položaj resnitu ter si pridržali....? — Še za veliko bolj resen čas. Vaše veličanstvo je pravilno u-ganilo. — .laz ljubim odkritost. — je rekel kralj, ki ni mogel prikriti svoje vznemirjenosti, kajti bil je zelo plahe narave ter je rad za rdel. — Ludovik XVI. pa je nadaljeval — Napovedali sie kralju naprej pogin ter ste se bali da bi se nahajal preblizu teh razvalin. — Ne. po*pod, prihajam ravno v trenutku, ko se bliža pogin, da f.e nahajam v njegovi bližini. — Da, da, zapustili ste ravnokar Neckerja ter govorite kot on. Seveda nevarnost. V tem trenutku je nevarno približati se mi. Kje je Necker? — Jaz mislim, da je popolnoma pripravljen ukloniti se poveljem Vašega veličanstva. — Tem boljše, kajti potreboval ga bom, — je rekel kralj. — V politiki ne sme biti človek trmoglav. Človek misli storiti dobro, a stori slabo pa stori dobro, moti uspehe kak nepričakovan dogodek. Načrti pa so bili kljub temu dobri. Kralj je zopet vzJitmil in Gilbert mu je prišel na pomoč. — (iospbd, — je rekel. — Vaše veličanstvo sodi in sklepa na občudovanja vreden način. Kar pa je treba v tej uri storiti, je to, da se skuša jasneje zreti v bodočnost kot pa se je delalo to dosedaj. Kralj je dvignil jrlavo iu videti je bilo. kako se je nagubilo njegovo izrazito čelo. — Gospod, oproit'te mi. — je rekel Gilbert. — Jaz sem zdravnik. Co je zlo veliko, petem sem kratek. — Vi pripisujete torej veliko \ažnost današnji ustaji? — Gospod, to ni nikaka ustaja, to je revolucija. — In vi hočete, da se spravim s temi ustaši, temi morilci? Bast ilo so zavzeli s silo. To je dejanje upora. Umorili so gospoda de l*auuay, gospoda de I osnie in de Flesselles. To je navaden umor. — .Jaz hočem, da ločite ene od drugih, gospod. Oni. ki so zavzeli Bastilo. so junaki Oni. ki so umorili gospode de Launav, de Los-me in de Flesselles, p.n so morilci. Kralj je lahno »ardel. Skoro v istem trenutku pa je izginila rdečica, njegove ustni-e so obledele iu par potnih kapljic se je pojavilo na čelu. — Prav imate gospod moj. Vi ste zdravnik ali pravzaprav rano-eelnik, kajti vi režet'* v živo meso. Vrnimo pa se k vam. Vi se pišete doktor Gillicrt. kaj ne T Vsaj s tem imenom so zaznamovane vaše s|M>men ice. — Veličanstvo, velika čast je zame, da se me tako dobro spominjate, čeprav nimam v splošnem pravice biti ponosen. — Zakaj? — Moje ime je iii-tralo biti v resnici nedavno izgovorjeno pred Vašim veličanstvom. — Jas ne razumem.... — Pre8. Kane. Pa. (26-27—5) Kje se nahaja M ATI I. LUKEŽlC? D-roka razveljavi in se končajo vse vezi med nama. Louis Trebevšek, 14605 Darwin Ave., Cleveland, O. (22-26—5) Gosulich črta Direktno potovanje t Dubrovnik (Gravoaa) in Trst ARGENTINA ... SUSQUEHANNA PRES. WILSON B. Junija 12. junija . a julij« Potom listkov. Izdanih sa vao krajo v JupoolaviJI In Srh! JI RukoOno ucndnoatl prvt«m. dru-len In tretjega razreda Potniki trotjooa razrada doblvaja brezplačno vin«. PHELPS BROTHERS k CO. 4 Wert New T« Kje je moj oče ALOJZIJ VIDMAR? Zadnji njegov naslov je bil: L. F. W. 31. F.. Baggage Room, Goshen, hul. Prosim, čc kdo ve. naj mi javi. Ja^ in ina ti oziroma njegova žena sva zanj v skrbeh. — Franc Vidmar. Šenčur št. 1H) pri Kranju Gorenjsko. Jugoslavia. Kje je MATEVŽ ZI DARN? Pred leti je bival v Neihart. Mont Za njega bi radi izvedeli sorod niki v Smartnem pri Gornjem gradu na Štajerskem. Oglasi • mj se Mariji Žovle, Mozirje Št a jers k o. Jugosl a via. • (25-27—5) Sedaj smo dobili v zalogo najnovejše glasne prave Columbia Gramofone.*Ttikaj vam je slika, stane vas le $32.50 Imam tudi nove cenike za prave Kranjske Columbia plošče. Pišite pojn takoj. Ta gramofon igra tako glasno da ga slišite na miljo daleč. Brez eolnine ga ahko nesete v kufru kadar greste v stari kraj. Ne pozabite da boste pošteno postrežem za Vaš denar vedno le pri: a IVAN PAJK, 24 Mpfrfstreet, Conemaugh, Pa. Doctor KOLER Edai ihnilli govoreči zdrav-uik, tpecjjalirt Mikih koleni. 638 PENN AVE Pittsburgh, Pa. zsstrnpljenje krvi. bolezni js, kil«, trganje, bolečine, stekline, srbeti«« in druge bolezni, ki na* vsled nečiste krvi. LI STE BOLMI? Jas vam bom ozdravil. 2o vot kot trtdooot lot woo bolezni. Kotni, krvno, llvčno, zolodfcno In rovm« ter vaakovrotna drugo bolezni. Lahko vam pokatam vo* dokazil nailh rojakov, katoro sem osdravll. Jas som ozdravil, ko drugI nloo mogli. No eakajto. PrMIto k m oni prodno Jo prepozno. Cono oo tako, do Jtk lahko moro. Preiskava brezplačna. Prof. Dr. H. G. B ABB iPieiJALItT Sil SMIVM FIC L. D STRUT PITTS04JH0M. PA. Nusa-Tone Uspehi Kako je Avstrija intrigirala Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe DROF. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjig tega časa. Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, prodno se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige. Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v uNew York Times'' svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STANE $3.00 tec stBBovltae živce, ±tvlfca|a t« In tenke. Ineem mojega brata ANTONA STIH, doma is Dobrepolja, vas Kompolje it. 71, Kranjsko. Rojaki v Colorado in Utah, ker sem slišal od nekega rojaka, da je umrl,, vas prosim, ako je kateremu kaj mano, da mi blagovoli naznaniti, za kar bom zelo hvaležen. Če je ie živ, naj se pa sam oglasi ovojema brata: Joe Štih, P. O. NUvood, Illinois. (18-25—t) Ce ste slabega zdravja in pri slsbi moči, če se vara1 spomin mraci in vsše telo mriči, če ste se že nave- »««» jmiti pomirljiva in narkotična mdatva. potem poaka- 0n*' x*," bo,t*- hitro m bost« tnf?*"— *}~yrk*1 «»e»eUn človc«kUl bolezni. L.. - "■""'Ig1!' i?"' bol« ni. k lavo bol. n««r»laija. ■tebi tek. Mprebava. vetrovi m koleanje. saprtje. pomanjkanje tivabnosti. nervosnost. no- te .teW k^TeSk^te^1^ iiV