123. številka.
Trst, v sredo dne 3. junija 1903.
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 8 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe
brez priložene naročnine se upravniStvo ne ozira.
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 stot. >3nvč.); izven Trata pa po 8 st.
Telefon številka 8~o.
Edinost
glasilo političnega Brusiva „€3inost" za primorsko.
V edinosti je mod!
Oglasf
Be računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ie ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-niStvo v ulici Molin piccolo it. 3, II. nadstr. Naročnino oglase je plačevati loco Trst.
A
Uredništvo in tiskarna ; ulica Carintia štev. 12
t
Na shodu slovan-k h časn karjev v Piznji pcro'al — mesto g. A Gahrščeka — g1,aP-F r a n ti o v e k a r.
Ustfdiinf svaz blovansk\vh coviuiifiT« me je bil p zval, naj prevzamem z* V. shod v Piznji pon č lo o potrebi organizacije jugoslovanskih časnikarjev. Temu p zivu sem se drage volje odzval ter sprejel nalogo, da poročam na V. shodu o potrebi enotne organizacije za Slovence. Hrvate in Srbe skupno. Namen je bil dober! Ako upoštevamo razmere, ki vladajo r?ed slovenskimi časnikarji, dalje razmere med Hrvati in Srbi, prihajamo nehotć do pomislekov, ali j« mogoče ustanoviti jedno društvo za »Slovence, drug > za Hrvate, tretje za Srbe, in kar vsiijuje ee misel: otresimo se vseh težav s lem, d a ustanovimo jedno d r u i t v o za ves slovanski jugi To društvo bo močno, v njega okrilju bodo najbolje zavarovani materijelni in moralni interesi členov in vsega stanu v ofoče — jn kar je glavno: v okri ju tega velikega društva zgubi bvojo ost ves oni antagonizem, ki ločuje razne slovanske časnikarje, ki ločuje Hrvate in Srbe. V takem društvu bi bili združeni časnikarji, ki delujejo pod različnimi za&tavami, ali vez tega društva bi polagoma le blagodejno vplivala na medsebojno občevanje, kar bi imelo gotovo prav dobrih posledic tudi v Časopisju samem.
To so bili gotovo plemeniti nagibi, ki so vspoihtrali na ustanovitev ene same organizacije za slovanski jug. — Toda prišlo je drugače.
Moja naloga, da bi poročal o potrebi organizacije jugoslovanskih časnikarjev, je gotovo lepa in celo hvaležna, kajti ta misel se da prekrasno utemeljevat , — tcda srce mi je govorilo, da bi bilo še veliko lepše, ako bi prišli ca V. shod v Plzenj že — združeni ter bi tako kar odpadlo vse tisto hvaležno utemeljevanje o potrebi tafce organ zactje. — Zato sem bil sklenil, pozvati za let* šoje Velikom čne praznike v Trst ali na Reko vse slovenske, hrvatske in srbske tovariše, da ustanovimo vsi vkup eno samo društvo. Toda, predno sem napravil ta korak, sem hotel izvedeti mnenje vsaj ljubljanskih kolegov brez ozira na politično barvo, in pozval sem jih na sestanek 25. marca v
»Mestnem domu«. V svojem vabilu sem I razložil na kratko namen sestanka. — Moje vabilo je d> s o deloma prepozno, deloma pa ni našlo zaželjenega odmeva. Skratka : sestanka niti bilo ni ! Toda izvedel sem dovolj, namreč, da na ljubljanske tovariše se mi ni n.č zanašati. Zato sem sk'enil, izvršiti le daro mi nal< g.», da poročam \ Piznji o potrebi oruan.zacije jugoslovanskih časnikarjev, a izvršitev prepustiti drugim rokam in za poznejš« ugodneš> dobo.
Dne 23. apr la me je pa presenetil ljubljanski »Slo\enec« prejš iega dne s poročilom, da je bil v Ljubljani 22. aprila shod »kr ščaoski misleč h časnikarjev«, ki so skleuili, ustanoviti: »Jugoslovansko časnikarsko društv o«. Ime in namen društva povsem po mojem prej omenjenem pi^mu na ljubljanske tovariše!
Ustanovitev tfgi društva je prekrižala moj račun ter onemogočila poročilo o potrebi organizacije jugoslovanskih časnikarjev. Ako je društvo ža tu, ni več m igoče govoriti o potrebi organizacije.....! Toda
to ljubljansko društvo zopet ni tako, ka-koršno smo imeli pred očmi, ker so bili povabljeni in imajo pristop le tovariši ene polit ške struje, t. j. tisti, ki imajo spričevalo,
da so.....»krščanski misleči«. Kaj pa z
vsemi ostalimi, ki nikdar ne dobimo takega sprčeva'a? Ali naj bomo brez društva ter zunaj »Osrednje zveze« ? !
Računaje z dejstvom, da so v Ljubljani ustanovili 22. aprila »Jugoslovansko časnikarsko društvo« tar 83 mi tako vzeli ime in namen drnštva, katero naj bi še le pripor, č J na sh( du v Plnji, upoštevaje tudi okolnost, da j i pristr p v to novo društvo omejen le na »krščanski misleč* «, mi pač ni ostalo drugega, nego opustiti prevzeto poročilo v prvotnem zmislu ter pospešiti ustanovitev diuštva, ki združi v svojem okni u vse tovariše, kateri so bodisi kar izključeni iz društva >krščanski mislečih«, ali pa sploh nočejo pristopiti društvu z določeno politiško barvo.
Na hitro roko sem povabil z okrožn co vse tovariše in pisatelje, kater h nikdo ni bil povabljen na shod »krščanski mislečih«, na sestanek 7. maja zvečer v »Narodni dom«. Odzvalo se jih je 36; razni drugi gospodje so izjavili, da sicer ne morejo priti, ali pristopijo društvu, kakor se ustanovi na tsm sestanku. — Po jako obsežni in stvarni razpravi se je sklenilo soglasno, us*anoviti dru-
štvo za časnikarje in pisatelje, toda le za Slovence, pod imenom: »Slovensko časnikarsko in pisateljsko društvo«.
Temeljito so se razpravljali razlogi, ki govore za skupno društvo Časnikarjev in pisateljev ; in naglašala se je možnost, da se spoji s tem novim društvom dosedanje »Pisateljsko podporno društvo«. Ker pa imajo Hrvatje svoje pisateljsko društvo, ker na tem sestanku sploh ni bilo nobenega Hrvata ter sploh ni še ntjraanjšega pojava, da bi Hrvatje želeli skupnega društva z nami Slo venci, zato je soglasno obveljalo mnenje, da ustanovimo Siovenci samostojno društvo ter se bratom Hrvatom ne vsiljujemo. — Izvoljen je bil tudi odbor petorice gospodov, ki ' imajo preskrbeti po češkem vzorcu pravila ter predložiti jih ministarstvu v potrjenje. — Že na vstanovnem t-liodu je bilo sklenjeno, da nov j društvo pristopi »Osrednji zvezi slovanskih časnikarjev«. — Pravila so izdelana, ali ne še potrjena. Društvo začne delovati še tekom let; šnjega leta.
Namesto poročila o potrebi organizacije jugoslovanskih časnikarjev mi je torej poročati V. shodu v Piznji, da se je ustanovilo v Ljubljani 22. aprila »J ugoslovansko časnikarsko društv o«, ki hoče združiti pod svojo zastavo le »krščanski misleče«. — 7. maja pa se je ustanovilo »S 1 o-vensko časnikarsko in pisateljsko društv o«, ki ne naglasa ni-kake politiške barve, marveč hoče biti le stanovska organizacija po in-tencijah dosedanjih shodov in naše »Osrednje zveze«.
Temu suhemu poročilu nimam dodati ničesar več. Prosim le, da slavni V", shod slovanskih časnikarjev v Piznji sprejme to poročilo na znanje z željo, naj bi se Čim prej orgfn zovali tudi naši hrvatski in srbski tovariši ter združeni pristopili v »Osrednjo zvezo«, to vrhovno pokroviteljico vsega slovanskega časnikarstva in njega nevtrudnih delavcev.
PODLISTEK.
Strto življenje.
< rtiča. — Slavko Tlliiiskj.
V	diugem <dlelku kaznilnice, v preiskovalnem zaporu, je zblaznel mlad kaznjenec.
Zvonček pri telefonu v pisarni vodje kaznilnice je pozvonil. »Kaznjenec številka 27. v preiskovalnem zaporu je Docoj ponoči zblaznel. Daces bi moral nastopiti svojo večmesečno ječo. — Kam z njim ?« — je vprašal viši paznik kaznilnice. In hladno je odgovoril vodja ; »Danes popoludce v opazovalnico z Djim! Začasno ni treba drugih odredb«. Zvonček je zopet pozvonil in vodja se je mirno vrnil k svojemu delu.
Tistega dne popoludne pa so odveli blaznega reveža v oolnišnico za umobolne. Ko je zapazil kočijo, ki je čakala pred vratmi kaznilnice, so se mu razsvetile oči v mrzličnem ognju, napel je vse moči, da bi raztrgil vezi na rokah in bolestno je vskli-kal: »Ne, v ječo jaz ne grem... ne grem...« A par krepkih rok ga je prijelo, potisnili so ga v voz, vrata so se zaprla in kočij« je
oddrdrala proti bolnišnici za umobolne — —
*
* *
Bilo je leto prej.
V	ubožni, a prijazni subici sedi mati nasproti sinu. Ravnokar se je vrnil z dela v Ijližrji tovarn'. Vsakokrat ee mu je razjasnil
obraz, ko se je ves izmučen vrnil zvečer domov in ga je sivolasa mati vsprejela tako ljubeznjivo, tako skrbno, kakor bi ga ne mogel nikdo drugi. Očeti svojega je komaj poznal, ko mu je umrl in zato je toliko bolj ljubil mater.
A danes mu je ostal obraz mračen in otožen, nekako boječe se je tu pa tam ozrl v mater.
»Kaj pn ti je, Ivane, da si tako otožen ?« — ga je vprašala ta čez nekaj časa.
»Oh, mamica, iz službe so me vrgli, ker sem branil nekega sodruga, ki je rekel par opravičenih besed prot; gospodarju. In sedaj ne vem, ali mi bo mogoče kmalu dobiti kje dela in zaslužka, da preživim Vfs in sebe?!« In o teh besedah je privzdignil sklonjeno glavo in je vprasajoCe zrl v mater.
»Moj .Bog, moj Bog«, je tarnala mati, »kako so ljudje neusmiljen'. Pa potolaži se, Ivan, ee že vse obrne na bolje«. Vstala je in jela bežati sinu črne kodre, ki so mu krili potno čelo. »Bog je še v nebesih in naju ne zapusti«.
Ivan se je sicer malo razvedril, a v dušo mu je jela legati nesrečna skrb pred prihodnostjo... pred bedo...
Drugo jutro se je Ivan na vse zgodaj napotil izkat službe. Trkal je tu in tam, a povsod i mu je bilo delo odklonjeno.
»Imate spričevala ?«— so ga vprašsvali.
Dogodki na hrvatskem.
»Naša Sloga« opaža : »Prosvetljeni svet se čudom čudi, kako more en Bam človek, ali : kako se more radi enega človeka... nečloveka žrtvovati en cel narod ? !« — Reški »Novi list« pa meni, da temu ni kriv samo ban Khuen-Hedervarv,
»Da, imam jih«, je odgovarjal Ivan in jih kazal.
Na zadnjem listu pa je bil zapisan vzrok, zakaj je moral v tovarni iz službe. Tako prezirljivo so ga pogledavali in mu dejali : | »Nimamo dela za vas, poiščite si ga drugje!«
i S temi besedami so mu kazali vrata.
Ubogi Ivan pa je hodil ves dan s težkim srcem in z žalostjo v duši od tovarne do tovarne, pravil, da ima mater, katero mora preživljati, a hladno so ga odslavljali povsod.
Zvečer pa se je skoraj bal iti domov in povedati sivolasi mamici, da ni dobil dela.
Od tedaj se je naselila pri Ivanu in njegovi materi neusmiljena žena bledih lic, vdr-tih oči : beda. Mati je jela šivati, da bi s tem kaj zaslužila. A komaj, komaj sta z Ivanoai izhajala s tem.
Na zimo pa je mati zbolela. Huje in huje jej je bilo. Ivan ni bil še dobil službe in ni vedel, kaj bi počel. Zdaj to, zdaj ono je izginilo iz stanovanja in je moralo v zastavljalnico, da je bilo možno kupiti vsaj najpotrebnejšega.
Slednjič pa ni bilo niČesa več, kar bi se dalo zastaviti. Ivanu in bolni njegovi materi je pretil brat smrti — glad.
Nekegi dne je Ivan izvedel, da v novi tovarni v predmestju potrebujejo delavcev. Napotil se je tja; morda ga vspreji iejo. A zopet nič — odslovili so brezsrčno.
ampak da so krivi v prvi vrsti in v glavnem onih 40, ki bi imeli zastopati hrvatski narod v skupni zbornici v Budimpešti. Podlost sodno proglašenega lopova in onih 40 od naroda mrženih prodancev so zares čudni pojavi, ali mi vidimo — pravi reški »Novi list« — istodobno tudi jako sramotno dejstvo : da ob tolikem lopovstvu, ob tolikem klanju naroda, ob tolikem barbarskem tiran-stvu — med tisoči in tisoči hrvatskih uradnikov, sodnih, upravnih, šolskih in raznih drugih, ni bilo uiti enega, ki bi se iz lastne volje odpovedal sramotni Blužbi, marveč so-deljujejo vsi na zatiranju hrvatske zavesti. To je krvava rana.
#
* *
Tudi goriški Slovenci sklicujejo za dan 7. junija manifestacijski shod na dvorišče »Kmetijske zadruge« v Št. Petru pri Gorici.
Politično društvo »Sloga« eklicuje namreč javen občni abor, katerega Be bodo mogli udeležiti tudi nedruštveniki. V oklicu je rečeno, da v tako važnem trenotku treba pozabiti na domači prepir. S tem je rečeno, da so vabljeni na shod rodoljubi brez razlike strank. Ali nedruštveniki oziroma vabljeni gostje, ki bi hoteli govoriti na shodu, se morajo oglasiti pri društvenem predsed-ništvu.
*
* *
Iz oficijelnega poročila, ki je razpošilja ogerski kore?pondenčni biro o zadnjih dogodkih v Zagrebu, je tudi razvidna vsa resnost položaja na Hrvatskem.
Demonstracije so se ponavljale tudi v ponedeljek.
Tu je pripoznano, da so se udeleževali demonstracij tudi viši sloji družbe zagrebške, da vojaštvo ni bilo kos razjarjenemu narodu, da Be je moralo isto pomnožiti in da je bilo mnogo oseb ranjenih in zaprtih. Isto poro čilo govori sicer na mnogih mestih o »nedoraslih dečakih«, ali to prizadevanje, da bi se nekoliko potajila resnost dogodkov, se kaže le smešno in neslano v paraleli z drugimi priznanji v istem poročilu in pa s privatnimi poročili v raznih nemških listih, ki povdar-jajo, da so se v nedeljo po noči in v ponedeljek vršili v Zagrebu pravi pravcati poulični boji. Množica da je grozno sramotila bana. Na tako imenovanem »narodnem kazinu«, zbirališču madjarov, na stanovanju raznih državnih uradnikov in kolovodij vladne
Obupanim srcem je stopal Ivan iz pisarne šefa tovarne. Šel je po hodniku in zapazil na obešalu eleganten, nov plašč. V glavo mu je šinila misel : »Kaj, ko bi... ?«
A vstrašil se je že misli same.- Nauki mamice iz davne mladosti so se mu vrnili v spomin in ga svarili pred zločinom. Tema se mu je delala pred očmi od slabosti. »Od kod naj vzame denar, da kupi vsaj za danes kruha ?«
Ivan je omahoval. Neusmiljenost ljudi in glad Bta bila prevelika. Ozrl se je okoli, vzel trepetaje plašč in odhitel na ulico.
Ni bil še daleč ko je začul za Babo oBter, grozilen glas: »V imenu zakona...« Ob enem mu je nekdo položil težko roko na ramo. Ivan se je ozrl trepetaje in nasproti se mu je zablestela uniforma stražarja. Ivan se skoraj zavedal ni, ko mu je ta zvezal roki in mu velel, naj gre žnjim !
Ljudje so postajali v gručah in gledali Ivana. Nikdo ga ni pogledal, z usmiljenjem nobene pomilujoče besede ni slišal. »Tat je... Prav se mu godi... Kaj je kradel suknje... ?« Take in podobne vsklike je moral slišati ubogi Ivan med potjo do zapora.
Delj časa je bil v preiskovalnem zaporu. Kako mu je mračnost legala v dušo ob mislih na bolno mater! Solza so ga skelele v očeh, a moral jih je skrivati pred druginr, da se mu nLo smejali. Težko,
stranke je množica pobila stekla na oknih. Tudi dunajska paročila potrjajo, da je množica z železnimi žicami zaprla dovodne ulice na Jelač'ćev trg in je bil prozen krohot, ko se morali mosje na konjih vračati. Kako resni sk> bili dogodki, je razvidno sosebno :z dejstva, da je moralo nastopiti tudi vojaštvo topništva (eeveda brez topov) in treaa (vo-zarjev). Olo iz oken so metali kamenje na vojaštvo- Še-la pozno v noč je navstalo po-mirjenje.
Vsa ta poročila se v glavnem popolnoma vjemajo z našimi včerajšnjimi vestmi. I>e v
eni točki ee zdi, da naše poročilo ni točno — tam namreč, kjer govori o aretiranju Slo vencev. Ali pomsliti treba, da je naš zaupnik v Zagrebu pieal svoje sporočilo takoj po dogodkih v noči med nedeljo in ponedeljkom, o polunoči, v groznem razburjenju in pod uti.-fom najrazličnejih sporoči1, kater h resničnosti absolutno ni mogel še le kontrolirati. Sieer pa je to malenkost v velikem okvirju dogodkov.
*
* *
Štajarski Slovenci za Hrvate. Po obsežnih poročilih, ki jih priobč ujeta ljubljanska dnevnika, je se le prav razvidno, kako impozanten je bil v ponedeljek man fa--tacijski shod štajarskih Slovencev. Vsi govorniki dr. Sernec, dr. Hrašovec, dr. Karlov-šek, dr. Kukovec, Hrvat Marušic, »ocijali-t Linhart in drž. pozlanec Ferri, so navdušeno a tudi kakor jeklena ostrina rezko besedo dajali izraza našemu ogorčenju, a ogromno zbrani narod jim je pritrjeval po'n oduševljenja. Tudi na tem shodu je sodelovala so-cijalno-de'nokratična stranka in v nje imenu je govori Bodrug Linhart, ki se je pridružil protestu v vsem obsegu. Govornik je izjavil, da je vsako zatiranje nemoralično. Tudi zgodovina bana Jelačića je eden izmed najža lostn^jših listov zgidovin^. Vedno je bil avstro-ogrski sistem tak, da je zatiral Vfe narode po istem principu. Govornik je opi-Boval banovo postopanje proti delavskim stanovom ter utemeljeval protest z razrednega stališča. Vsaka konfiskacija hrvatskih listov tvori siamorilen steber za ogrski sistem.
Ali je sploh mogcče, da je v dvajsetem stoletju na prestolu bana človek z znakom zločinstya, ki spada v kriminal? (Vladni zastopnik protestira. Linhart: Banu je svobodno, da me toži. Jaz mu vse to dokažem.) Mi stojimo visoko nad banom.
Govornik se je obrnil zoper one visoke uradnike, ki so zatvorili cesarska vrata pred poslanci, ki zastopajo in morajo zastopati državljane. Govornik je priporočal oster boj zoper šefa avstrijske vlade. Pisanje in govorjenje ne pomaga. Širiti treba prepričanj* in pridobivati za boj tudi one, ki padajo na kolena, če zagledajo črnorumeno uniformo.
V tem oziru se je obrnil zoper jugoslovanske poslance. Položaj Hrvatske je ban-
težko je poslušal nesramne kletvice in pogovore izprijenih elementov, izgubljenih členov človeške družbe.
In tudi on je bil za večno zaznamovan. Nikdo ga ne bi smatral več za poštenega; še mamica morda dvomi o njem; gaj ne ve, da je kradel le zato, da bi kupil kruha,...
Po dolgem čaBU je prišel dan razprave. S sklonjeno glavo je stal Ivan pred sodniki in porotniki m odgovarjal na stavljena mu vprašanje.
Po galerijah pa je šumelo ljudstvo in ta šum je bilo čuti, kakor poniževalen smeh... odurne besede...
Branil je Ivana izvrstno mlad odvetnik. A paragrafi ne poznajo bede; več mesecev ostrega zapora so prisodili Ivanu. Par drob nih solz mu je zapolzelo po izsušenem licu, ko je čul svojo obeodbo.
Ko se je vrnil v zapor, mu je prišla vest, da mu je dobra mamica umrla. Kakor da bi se ne zavedal, je ostal Ivan nekaj časa molČČ, potem pa je jel šepetati nerazumljive f>esede.
Tisto noč je zblaznel. Prej tako miren
in tih, je sedaj~besnel, da so ga komaj krotili.
*
* *
Mesec dni potem je zopet zadonel zvonček telefona v pisarni vodje zapora: »Ka znjenec številka '21. je danes v norišnici umrl« — se je glasilo kratko poročilo.
Nikdo ni plakal za njim, ntkdo ga ni spremljal k večnemu počitku. Živa duša ni vedela, da je zamrlo mlado življenje, da je beda storila konec izgubljenemu življenju. Strte nade... Strto življenje—
ker^t niihove dosedanje politike. Priboriti se mara narodom svoboda. Dokler dolgo bomo le policaji, ne moremo napredovati. Emancipirajmo se cd Dunaja, od Koerberja, od Kliuena in od birokracije, ki nam je zatvorila vrata k cesarju. In takrat nam zašije zora svobodnega življenja.
Vsprejeti sti bili dve resoluciji. Prva obsoja Khuenov zistem na Hrvatskem in pa — nekval.fikovano postopanje ministerskega predsednika dra. Koerber>. Druga resolucija se ozira na dogodke v Makedoniji in izraža žejo, da bi velevlasti, izlasti Avstrija, vplivale na to, da postane Makedonija neodvisna.
*
* *
Iz Kotora nam pišejo dne 29. m. m. : Danes ob 10. uri eo naši glagolaši darovali veliko maso za pale junake v banovini. Bilo je impozantno. Bila so navzoča razna društva in glasba. Ob 11. in četrt uri se je začel pomikati po mestu velik sprevod — gospodov in gospej in naroda iz vseh slojev. Bilo je veličastno. V sprevodu so prepevali rodoljubne peerni. A vmes je bilo čuti raznih vzklikov na adreso bana Dragotina in — Mongolov.
Potem smo vsi pričakovali prihoda paraika »AVurmbrand«, s katerim eo imeli prispeti naši poslanci. Vsprejem, prirejen t?m poslednjim, je bil ravdušen. Godba je svirala »Lepa naša domovina«. Potem smo ob koračnicah korakali v mesto. Okolo po-ludne smo se razšli. Naše vrle Hrvatice so se bile dogovorile, da odrežejo madjarski rep na zastavi » \Vurmbranda«, ali bilo jim je preprečeno. Živeli Slovenci in hvala na pomoči v bratski slogi !
*
* ^
Predvčerajšnjim so se zbrali v Zagrebu hrvatski opozicijcnalni poslanci na posvetovanje, da !i naj pri cesarju zaprose za avdi-jenco. Z ofcirom na to, da cesar ni vsprejel tostranskih jugoslovanskih poslancev, pa so sslenili, da ne zaprosijo avdijence, ker jim
bržkone ne bi bila dovoljena.
* *
Istega dne popoludne je bila v uredništvu »Obzora« aretirana urednica Fuzić, znana pod imenom »Zagorka«. Z Dunaja pa poročajo, da je bil tamkaj aretiran pisatelj Marjanović, katerega se obdolžuje, da je po Hrvatskem razširjeval revolucijonarne proglase.
*	:jc
Dunajski listi javljajo, da je bil t8 dni vsprejet cd cesarja komi poveljnik 13. kora FZM Klobus. Tudi dunajski dopisnik reškega »Novega list« potrjuje to vest in dodaja, da sta cesar ?n Klobu* govorila o stanju na Hrvatskem ter da je Kljbua dovolj natančno poročal cesarju o dogodkih na Hrvatskem.
O dogodkih na Hrvatskem piše jako obširno tudi hrvatski dnevnik v Ne\v-Yorku »Narodni list«, ki tozadevni Članek tako le
zaključuje: »Da.....Hrvat je bil vedno
golobje nravi, a je tudi Bedaj. Ako bi se taka zločinska duša pojavila v drugem narodu, bi bila že davno. A mi Hrvatje ? Mi trpimo v vednem upanju, da bo boljše, medtem ko nam tujec na tihem nastavlja nož na vrat in trga srce iz prs.«
ložila prošnja za sklenitev zakona, vsled katerega naj bi si učiteljstvo izvolilo na 6 let svojega zastopnika.
Iz poročila blagajnika, g. Luznarja, je razvidno, daje imela »Zaveza« v minolem upravnem letu dohodkov 1139*73 kron, izdatkov pa 1188.53 kron, torej 48 80 kron primanjkljaja.
V	novi upravni odbor sta bili soglasno izvoljeni gg. : Jelene predsednikom, Cesnik tajnikom in Luznar blagajnikom. Odborniki pa: za Kranjsko gg. Bernot, Rtžek in Sega ; za Primorsko gg. Anžlovar, Križman in Br-ginec: za Štajersko gg. Brinar, Strmšek in Gradišnik.
O raznih nasvetih in predlogih so med drugimi govoril g. Jakše o akciji za osnutje rezervnega fonda in duhovnik - vodja ljudske šole v Kastvu, g. Butković o učiteljskih plačah. Isti je dejal, da učiteljstvo bolj zasluži dobro plačo, nego ministri. Učitelj na ljudski šoli je težje biti, nego profesor na univerzi. Predlagal je, naj bi vea avstrijska učiteljska društva stopila v zvezo med seboj, da se doseže jednaka plača v vseh kronovi-nah. — G. Gangl je na to pojašnjev 1, da se je to že zgodilo leta 1898. na Dunaju a brez vBpeha.
Zvečer je bil koncert, na katerem je vzbujala frenetično ploskanje posebno pesem »Slovenec in Hrvat«. Predmet ovacij je bil ta večer duhovnik učitelj Butkovič.
V	nedeljo zjutraj vršilo se je glavno zborovanje »Zaveze«. Po običajnih pozdravih in odzdravih poročali so : g. Urbančič o gmotnih in pravnih razmerah goriškega uči-teljstva, g. Gangl o pravnem zastopništvu učiteljstva in g. Lapajne o slovenskem meščanskem šalstvu.
Na banketu, ki se je vrš.l po zborovanju in katerega se je udeležilo do 200 oseb, govorile so se razne napitnice .in seveda predvsem in na prvem mestu napitnfca na Nj. Vel. Frana Josipa I. cesarja avstrijskega in apostolskega kralja ogrskega —
Zborovanje „Zareze".
Letošnje zborovanje »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« vršilo Be je o binkestnih praznikih v Brežicah na Štajerskem. To mesto je »Zaveza« izbrala za to, da bi mogli tudi učitelji iz Hrvatske priti na zborovanje, ker pa se vs ed sedanjih razmer ni meglo zgoditi. Na zborovanju delegacij prečital je tajnik, gosp. Časnik, temeljito sestavljeno poročilo, iz katerega je razvidno, da Šteje »Zaveza« sedaj 33 društev s 1568 pravimi, 56 podpornimi in 55 častnimi, torej skupaj s 1679 členi.
Poročilo pa trdi, da je faktično število členov še večje, ker posamična društva uta-jujejo nekatere člene. Naznanilo, da je vodstvo »Učiteljskega tovariša« poverilo uredništvo g. E. Gangln, bilo je vsprejeto z burnim odobravanjem in klici »živio Gangl!« Tudi pri uredništvu »Popotnika« se zgodi sprememba in mesto gospoda Nerata prevzame uredništvo gospod ravnatelj Sehreiner.
Vodstvu družbe sv. Cirila in Metodija se je poslala resolucija, da se v odbor za nastavljenje uč'teljstva izvoli en zastopnik učiteljstva istotako se je zahtevalo pri »Slov. Sol. Matici«, da imej v odboru tudi učiteljstvo svoj glas. Državnemu zboru se je pred-
Politični pregled.
Y Trsta, 3. junija 1903. Zjedinjenje čeških državnih poslancev. Iz dežel češke krone je došla že pred nekoliko dnevi prevesela vest: vsi češki poslanci se združijo v skupno parlamentarno organizacijo in sicer na sledečih temeljih :
1. Skupinam, zastopanim v državnem zboru, je zajamčiti popolno evobodo o potezanju za mandate na eventuelnih prihodnjih volitvah. izvoljeni poslanci so eo ipso brez-izjemno členi kluba. 3. v posamičnih skupinah se zajamči po razmerju glasov zastopstvo v predsednistvu, v parlamentarni komisiji in v od3ekiu. 4. klubnim členom se zagotovlja svoboda na glasovanju, izražanju mnenj in zastopanju stališča v gospodarskih, cerkvenih in verskih vprašanjih. 5. nasprotno pa so členi dolžni in obvezani, pokoriti se klubnim sklepom v taktičnih, narodnostnih, jezikovnih, avtonomnih in političnih vprašanjih. 6. na tej podlagi izdelana pravila izroči klub narodu v sankcijo. 7. pravila se tičejo skupin češkega naroda, ki so sedaj v drž. zboru zastopane. 8. za stališče poslancev v deželnih zborih nimajo posledic.
Radostni smo in milo nam je pri duši. Ćehi, ki so vendar za nekoliko desetletij pred nami v svojem razvoju, občutijo potrebo koncentracije sil in zložnega odpora proti vladajočemu zistemu v prvi vrsti. Cehi so pač politično zrel narod. Zrelost naroda se kaže pač najbolj v razumnem postopanju za obrambo skupne eksistence, a take obrambe prva dolžnost je, da zna videti, kje je nevarnost ? Koliko časa pa bomo mi Slovenci ostajali dolžni dokaz, da dozorevamo politiški?! Ali hočemo za večno nuditi svetu tužne prizore svoje nezrelosti ? ! Kajti le nezrelost je, ako se razcepljamo tudi tam, kjer bi se morali skupno braniti !
Sedaj — po izgledu, ki nam ga dajejo zreleji Čehi — navstaja slovenskim državnim poslancem nujna domovinska dolžnost, da začno razmišljati o tem, da-li bi se tudi oni ne mogli združiti v edinstven klub na sličnih temeljih ?! In če bi oni bili mnenja, da ni možno, pride vrsta na nad narod, da jim on pove svoje mnenje!
Avitro-ogrikt in Italija. Demonstracije proti Avstro-Ogeraki po Italiji nadaljujejo. Iz raznih večih mest prihajajo po-
ročila o takih izgredih. Več nego umevno je
—	zato ne treba pripovedovati vzroka temu
—	da se italijanska vlada postavlja v parlamentu dozdevno na korektno stališče, češ : da ne more ničesar storiti radi dogodkov v Inomostu, ker se ne sme umešavati v notranje stvari druge države. Očitno pred svetom italijanska vlada ne more drugače. Ali onemu, ki ne gleda samo na pozorišče v parlamentu, ampak mu sega oko tudi nekoliko dalje, za kulise ne more biti težko pogoditi, da je stališče oficijelnih krogov Italije nasproti demonstracijam proti Avstro-Ogerski, povsem drugačno. Ne le da so oficijelni krogi se svojim srcem in s svojim mišljenjem in svojimi željami na Ftrani demonstrantov, ampak tudi njih izjave v oficijoznih listih so take, da zveni iz njih soglašenje z demonstracijami, da jih morejo vodje tega gibanja umevati le kakor — vspodbujanje.
Tako piše na pr. oficijozni »Capitan Fracassa«, da javno mnenje Italije je jedino v sodbi, da so »velikodušni pojavi neodreše-nim bratom v prilog« povsem opravičeni. — Oficijozno glasilo se kar srdi na tiste italijanske liste, ki so obsojali proti-avstrijske demonstracije ter izraža svojo sočutje do bratov, »ki so bili v Iaomostu tako sramotno zlostavljeni«. »Capitan Fracassa« piše dalje:
»Klasični irredentizem ne obstoji več. Venaar bodo Italijani narodne pravice svojih bratov onstran meje vsikdar podpirali v imenu pravice in z vsem srcem. Italija hoče zvesto čuvati zvezo, ali Avstrija se mora izogibati temu, da italijansko vlado in vladue stranke, ki zastopajo trozvezo, peha v nerazrešljiv spor s čutstvi naroda. V to treba le pravičnosti in vse se završi dobro«.
Potem zaključuje, da je to Djegovo (lista) umevanje položaja. Vlada da ni v nobeni zvezi s to izjavo in list bi jo bil napisal tudi če bijo prijatelji lista ne odobravali.
Torej »prijatelji« odobrujejo. A kdo so ti prijatelji ? Nu — vladni krogi !
Predno reagiramo s par besedami na ta izvajanja italijanskega oficijoznega glasila, moramo izjaviti, da mi nlHmo med tistimi, ki načeloma obsojajo take manifestacije sočutja do sokrvnih bratov, ako ti žive v drugi državi. Naroda ni možno deliti kakor kako njivo ali tenožet, da se potem en del prepušča drugim v last. Kar spaja kri, ne more ločiti človeška volja. Zato umejemo v polni meri, ako se italijanska javnost razburja radi dogodkov v Inomostu.
Tudi proti pogojem, hi jih stavlja italijansko cfipijozno glasilo Avatro-Ogersk?, ako hoče ta poslednja, da se zveza z Italijo ohrani, nimamo prigovora z načelnega stališča. Nikdo ne more oporekati trditvi, da zavezništvo med dvema državama ni možno, ako ena zaveznic sili vlado druge zaveznice v nasprotje s čutili naroda. Časi so dan dane3 taki, (la dvori, ali vladarske hiše same — brez vsa-cega ozira na mišljenje in Čutstvovanje državljanov — ne morejo več sklepati trajno-trdnih zvez. In sveta reanica je, kar piše »Capitan Fracassa« : pravičnosti treba ko se določa razmerje ru=d državami.
Kar rečeno glasilo zahteva od Avstrije, je opravičeno. Ali krogi v Italiji ne bi smeli pozabiti na načelo : kakor ti meni, tako jaz tebi ! T u d i mi smemo zahtevati od italijanske vlade, naj radi zveze z Italijo — ne sili naše vladev nasprotje s čutili — ogromne večine avstrijskih državljanov najugu!!
A da se to faktično dogaja od strani italijanske vlade — to je javna tajna. O da : pravičnosti treba. Mi nočemo — da-si bi bilo zelo vabljivo — raziskovati tu, v koliko so italijanske pretenzije v naši državi opravičene se stališča pravičnosti. Ali to moramo že povedati, da pravičnosti smemo zahtevati tudi mi Slovani na jugu monarhije ! In dokler Italijani ne pripoznajo naše pravice, govore le v imenu krivice in ne smejo govoriti v imenu pravičnosti ! Tudi mi, ki sestavljamo večino države, imamo svoje čutstvovanje, katero treba spoštovati. In mi bomo vsaki politični zvezi, ki žali naše čutstvovanje in ubija naš narodni intereB ter stavlja našo narodno ekzistenco v nevarnost, nasprotovali dosledno in z vso odločnostjo. Nikdo ne more zahtevati od nas, da bi mi svojo nacijonalno ekzistenco pokladali na žrtvenik političnih zvez.
To bodi povedano tudi na adreso »Neue Freie Presse«, ki v včerajšnjem svojem izdanju ne ve Bvetovati naši vladi nič druzega, nego da jej daja usodni nasvet, da naj
ubija svoje lastne s ovanske državljane na jugu v ta namen, da se ohrani dobro razmerje med Italijo in Avstro-Ogrsko. Pravi namreč, da so borbe avstrijskih Italijanov s Slovenci in Hrvati vzbudile v Italiji iskreno sccutje do prvih ! Osti te apostrofe ni težko umeti. Ali u?odno bi meglo pestati tudi za Ital jane same, ako bo italijanska vlada dalje silila avstrijsko vlado v energijo v zmislu te apostrofe. Italijani, ako nočejo, da jih bo kedaj glava bolela po njih dosedanjih tovarišijah, naj se čuvajo svojih prijateljev tudi tedaj, ko jim prihajajo s >prijateljskimi« nasveti ! Ali eo Italijani res tako kratkovidni, da ne vidijo, zakaj jih Nemci silijo v borbo s Hrvati in Slovenci ia kako hočejo doseči dvojno : ne le to, da bi oolvrnili ital jsn-ko pozornost od nemških aspiracij do naših zemeii, ampak po vrhu tudi še to, da bi jim na delu Italijani sami Šli na roko s tem, da bi oni odstranili in uničili, kar je nemškemu valu, silečemu na Vztok, najbolj na potu : Slovan stvo ob A dri j i.
To poglavje — infiltriranje nemštva v v naš h krajih — je jako poučno in vele-aktuvelno. Zato hočemo podati jutri nekoliko novih izjav iz 1i«l3 »Corriere della Sera«.
Irredentistične demonstracije v Italiji Včeraj s j laški visokošolci prirejali velifce demonstracije v Florenei. Moralo je posredovati vojaštvo, ki je razpršilo demonstrante. kateri pa »o se zDpet zbrali na drugi točki mesta, kar se je večkrat ponavljalo. Aretiranih je bilo 20 demonstrantov.
Tudi v Neapolju »o bile včeraj velike irredentične demonstracije, katerih se je udeležilo kakih l>00<» visokošolcev. Redarstvo ni motilo tu protiavstrijskih demonstracij.
V Kimu je veled irredentističnih protiavstrijskih demonstracij, ki so se vršile te dni, izdan manifest, ki prepoveduje ehajanja, sprevode in koncerte.
Dogodki na Balkanu. Iz drinopolj-skega vilajeta prihajajo sledeče oficijozne vesti.
Dne maja bil je v gorovju Kokordan Bair, blizu vasi KovČa3, trdovraten boj med tremi ustaškimi četami in turškimi vojaki ; ustaši so bili premagani in so pobegnili in pustili na bojišču 8 ubitih, Turki pa so v tem boju izgubili 5 ubitih. Ustaši so te dni naskočili turško vas Kadikoj. V boju je bilo ubitih 5 Turkov in 1 Bolgar. V vasi Sara-kina so ustaši ulovili Grka Nika Albantisa in zahtevali zanj 3<X) turških frankov odškodnine. Ker pa ista ni dr spela v določenem času, so ustaši Albantisa ubili. Nadalje je bil med ustaši in Turki dne 29. maja boj blizu DebriČa (vilajet Solun). Turške oblasti so n2Šle innogo dinamita in drugih razstrelivih saovi v Kopifilu, Velezu in drugih krajih. Nadalje so oblasti na bolgarsko-turški meji zaplenila tudi mnogi orož;a.
Porta je ruskemu in avstro-ogrskemu poslaništvu sporočila, da mnogo bolgarskih učiteljev :n duhovnikov podpira ustajo.
onim, ki so krivi. Ivadi dogodkov na Hrvatskem moramo vsi Slovani poznati eden edini cilj : doli z madjaronskim z:stemom in doli z n&M.lnikom !
Izgubljeno. Neka uboga žena je izgubila 60 kron na potu od Piazza Nuova (trg Gadola) do Zanettijeve lekarne. Kdor jih je našel, naj jih prinese v nače uredništvo, kjer dobi 5 gld. nagrade.
Neka gospa je izgubila v tramvaju od Rojana do ulice Conti, oziroma po ulici Porta črn jopič. Kdor ga je našel, naj izvoli prine-ti v ntša uredništvo.
Po dolžnosti kronistov beležimo od zanesljive strani došlo nam vest, da so se minole noči po našem mestu trosili listki, proslavljajoči Oberdanka kakor mučenika. Na teh listkih da je bil poziv na združenje z Italijo. Podpis na listkih je bil: »Pro Italia irredenta !c
Pevsko društvo »Kolo« je prejelo v Ajdovščini sledeča telegrama :
Solkan : Kjer pevec prepeva — radost v srcu odmeva. Zato mi, doma ostali, v duhu radujemo ae z Vami. Živeli !
Trst : Želimo Vam dobrega vspeha in vesele zabave.
Društvo krokarjev iz Trsta.
K včerajšajemu poročilu naj Š3 dodamo, da, istotako kakor v Vipavi, je bilo naše »Kolo« tudi v Ajdovščini predmetom občih,
VBprejeti odobravanjem. Imovina dtužbina je znašala dne 31. decembra 1902 K 134,967-16. Za sledeče troletje so bili zopet izvoljeni stari členi uprave. Predsednik je zaključil skupščino lepim pozdravnim govorom. Obširneje poročilo o skupščini pride kcsaeje.
X V Opatiji je bilo od 1. septembra 1902 do vštetega 27. maja 1903 15128 oseb. Od 21. maja pa do vštega 27. maja je pri-rastlo 212 oseb. Dne 27. maja je bilo navzočih 92» oseb.
Vesti iz Kranjske«
* Iz Postojne nam pišejo: Vkljub neugodnemu vremenu je tudi letos, kakor običajno na binkoštni ponedeljek, obiskalo našo jamo veliko ljudij, gotovo do tiOOO. ^Nade-i jamo se, da tudi naša velika slavnost one 14. t. m. ne zaostane, t
Da bi le bilo ugodio
vreme
Huda ura je bila na binkoštno nedeljo ob 1. uri popoludne v Kranjski gori. Vlila so je strahovita ploha in v kakih desetih minutah je tresSilo ravno v Kranjski gori šestkrat, in sicer trikrat v razne hiše. Pri Križniku je udarila skozi streho, skozi prvo nadstropje v spodnjo sobo, kjer je omamila gosgodarja in šla skozi steno ven v zemljo. Pri »hotelu Razor« je udarila ob oglu hiše, ubila eno sipo in pri vodnjaku v zemljo, kjer je naredila veliko jamo. Pri enega prešiča v
izrednih simpatij in da so Ajdovsko- S turske 1	. ,.,	i_i
r J	J	Kabicu je ubila enega presica v hlevu. —
dame obsipavale vsa društva s krasnimi šopki	- -j i •	j	ji
*	1 j r\>leg tega je se dva brzojavna droga zadela.
Hvala Bogu, da ni nastal požar !
naravnoBt
Tržaške vesti
VodstTo jugoslovanske socijaluode-mokratične stranke nas je obvestilo, da priredi v nedeljo v Nabrežioi velik pretestni shod radi madjarskega nasilja na Hrvatskem. ^Vabljeni s« vsi Slovenci brez razlike političnega mišljenja, sosebno oni iz Trsta. Ti se popeljejo lahko z zabavnim vlakom ob 2. uri 25 m. popoludne. Shod se bo vršil na dvorišču gostilne gospoda Tanceta. Začetek ob 4. uri popoludne.
Ponovno posvarilo. Iz Zatira poročajo tukajšnjim italijanskim listom, da so tam neki vojaki dajali duška svojim čutilom radi dogodkov na Hrvatskem, a da so v to ime ob enem sovražno vsklikali proti Itali janom.	,
Mi ne vemo, je-li kaj in koliko i* ie snice na tem. Na vsaki nččin pa nam vidi potrebno, da vnovič po§varimo u»še ljudi, naj se ne puščajo zavajati od unogtr (ni od drugih, ni od lastaega temperament Kajti niBO naši prijatelji oni, ki bi hoteli, da se ogorčenje proti Madjarom in njihovemu hlapcu in biriču Khuenu navede na druge struge in da dobi duška na drugo stran. Radi dogodkov na Hrvatskem nam je delati račune le z M a d jari in njihovim hlapcem in biričem K h u e n-H edervarvjem in z nikomur drugim.
Danes bo simpatije vBega poštenega in civiliziranega sveta na naši strani. Z demonstracijami na nepravo adreso pa bi zapravili ]ahko te simpatije in bi ob enem dovolili duška
Slavnostni odhod je izgledal kakor ksk cvetlični korzo.
Ajdovščina, Šturje in žnjima vsa sodelujoči društva Fmejo zabeležiti dan prvega junija med najslavnejše dneve svoje zgodovine.
Red, ki je vladal ves dan in vso noč, dokazuje, da smo Slovenci zrel narod in to ne samo po meslih, ampak tudi na deželi.
Mnogoštevilno orožništvo ni niti nastopilo službeno, ker ni bilo potrebe za to.
Sinoči došii Kolaši in ostali gostje nam poročajo, da so bili o odhodu burno pozdrav-l:eni po obeh županstvih (Ajdovskem in Šturskem), po slavnostcem odseku in po masi domačinov. Hvala iz srca !
Pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija je priredil na binkoštni ponedeljek izlet k sv. Ivanu. Na vrtu starega »Narodnega donu« prepeval je, da gre vsa čast zboru kakor tud: pevovodji gospodu J. Kralju.
Kojansk) ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija je pretopila na dan svoje pjroke gospica Margartta Pogačar. Bog jej daj mnogo naslednic !
Društvo »Zvezda- na Dunaju priredi dne 7. junija 190.'» Mariaenzer *derf (postaja južne železnice Brun-Maria Enzersdorf.)
Sestanek in zabava ob 4. uri popoludne v restavraciji »Zum Sshottsnhof«, Haupt-stras^e št. 17. — Slovenski gostje dobro dtšli!
Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 19.0, ob 2. uri popoludne 25.0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.1. — Danes plima ob 6.11 predp. in ob 5*59 pop.; oseka ob 5.46 predpoludne in ob 4*57 popoludne.
Dražbe premičnin. V četrtek dne 4. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišči za ci-
* 0 nastopnem neeuvenem dogodku
pripovedujejo ljubljanski listi :
Na ljubljanski južni kolodvor je prišel predsinočnjim odvetniški koncipijent dr. Pe-gan s soprogo. Ker pa je dr. Pegan nekoliko podoben onemu hrvatskemu novinarju Sirovatki, ki uživa sedaj zlato svobodo v Benetkah, plemeniti ban Khuen pa bi ga rad dobil v svoje — neplemenite roke, in ker je nekdo zaklical »Živela Hrvatska«, S3 policijski organi prijeli dra. Pegana in ga odveli v stražnico. Deželnovladnemu ofic. Schweizerju in vladnemu detektivu Kosu se je menda že sanjalo, da sta dobila toli iskanega Siro-vatk3 in da dobita še kakov red od Njegove madjarske krutosti, bana Khuena. Seveda bi jima dostojni ljudje ne čestitali na odlikovanju od take strani. Ali — es hat nicht sollen sein. Prsa ognjevitih policijskih organov ne dobe dekoracij, pač pa jim je ostala blamaža, ker dr. Pegan se je kmalu legitimiral. Če tudi deželna vlada ne more svojih organov priporočiti v odlikovanje, pa je vendar nje dolžnost, da užaljenemu da dolžno zadoščenje, če ne bo mislil svet, da je grof Khuen tudi deželni predsednik na Kranjskem.
Jako umestno pripominja »Slovenski Narod«, da ta slučaj živo kaže, kako nasprotje je med besedami ministerskega predsednika Koerberja in med dejanji deželno-vladnih policijskih organov v Ljubljani. Mi nisterski predsednik pl. Koerber je v parlamentu slovesno izjavil, da s-j zaradi izdanja in razpošiljanja znanih hrvatskih oklicev proti nikomur ne postopa, deželnovladni policijski organi pa love z vnemo in vztrajnostjo g. Sirovatko, ki ga je hrvatska vlada obdolžila, da je dotične oklice razposlal.
Brzojavna poročila.
Strela v cerkvi.
BRNO 3. (B.) Minolo nedeljo popoluolne je cavetala nad vasjo Altendorf grozna nevihta. Vsa šolska mladina je bila v isti čas
vilno stvari vršile sledeče dražbe premičnin :	zbrana v cerkvi na izpraševanju iz verouka,
v ulici Acquedotto št. 61, hišna oprava;	Strela je ubila eno deklico, 6 njih pa je po-
na trgu S. Giovanni štev. 5, šivalna stroja;	škodovala. Poškodovana sta tudi streha in
v ulici S. Maurizio štev. 11, ogledalo; v	notranjost ceikve. Prejšnjega dne pa je
ulici Rosnetti štev. 7, ura in ogledalo;	strela ubila v Prasklicu dva delavca, ki sta
v ulici Majolici štev. 8, hišaa oprava ;	delala na gradnji nekega novega skednja,
v u'ici Boschetto št. 1, mebaniška oprema ;	PovodnjI [v Ameriki,
v ulici della Borsa šs. 1, oprema v zalogi ;	NEW-YPRK 2. (B) Glasom brzojavke
v ulici S. Lucia št. 1, krčmarska oprava ;	iz Kans«s City se škoda, provzročena po po-
v ulici Piccolomini, platno, mize, železna	plavi tamošnjega ozemlja, ceni na 15 do 25
blagajna in razno.
Vesti iz ostale Primorske.
X Glavna letna skupščina družbe sv. Cirila in Metodija za Istro se je vršila v četrtek dne 28. t. m. v Opatiji. Udeležba je bila mnogoštevilna. Zborovanje je otvoril g. drž. poslanec Vekoslav Spinč 6 a krasnim
milijonov dolarjev.
Iz Keokuka (lova) javljajo: Južno od Keokuka je ozemlje kaci h 600 kvadratnih milj pod vodo. Položaj je grozen, ker mnogim, ki so v nevarnosti, ni možno pomagati.
Novi pisarniški ravnatelj na deželnem sodišču r Trstu.
DUNAJ 3. (B.) »VVieoer Zeiting« ob-
Velik požar.
NEAPELJ 3. (B.) Sinoči je v poslopju tukajšnje zastavljalnice navstal požar. Na gašenju so sodelovali gasilci, oblaati in vojaki. Zaloga dragotin je uničena. Trud je obrnen v to, da se požar ne razširi na državni arhiv. Na gašerju je ponesrečilo pet gasihev : 2 sta težko, trije pa lahko ranjeni.
NEAPELJ 3. (B.) Požar v tukajšnji zastavljalnici je sicer lokaliziran, ali razsaja dalje z veliko silo. Nunski samostan in bližnje hiše so Be morale izprazniti in so se o tem godili strašni prizori. Eden poškodovanih gasilcev je umrl. Stanje dveh drugih je zelo resno. Marki Sarmiento je zašel med dve brizgalki in je bil ubit na grozen način. Kakor cenijo listi, znata škoda 11 milijonov lir.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst*
u
K M K X
X
m x
K X X X
X X
Svoji k svojim!
. ZALOGA
pohištva
dobro poznano
tovarne mizarske zadruge t Borici (Mm)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej 7&ton Cernigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Kajyečja tovarna poiiištva primorske aežeie.
Solidnost zajamčena, kajti les ae osuSI v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
BT Album pohiitev brezplačen **
x
*
X
X X
X
x x
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
- ulica Tesa št. 25. A. =
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Hustrovan cenik brezplačno in franko.
Xajvažneje za peke!
in navdušenim govorom. Ob velikem odobra- javlja : Ministereki predsednik kakor vodi-vanju skupsSinarjev je isti gospod preSital telj miniBterstva za pravosodje je imenoval pozdravno pismo družbinega pokrovitelja, go- višega pisarniškega predet3jnika na trgovin-spoda dra. Dinka Vitezći, katerega je tudi ekem in pomorskem BodisSu, Karola Deve-skupščina od svoje strani brzojavno pozdra- taka pisarniškim ravnateljem deželnega eo-vila. Porodili tajnika in blagajnika sti bili dišča v Trstu.
Z uporabo
Viktoria izvlečka
(postavno zararovan)
se zadubi sledeče ugodnosti :
vstane z večjo močjo: postane veči; zudobi najiepšo barvo; se ohrani dalje časa svež.
Razven tega se prihrani n kaj mleka in kvasa ter se hitreje speče. Victoria izveleček j 3 zavsacega peki neobhodno potreben.
Glavni zastop, zalogo in izključno prodaja ima
And. Sclileimer, Trst, ul. zon ta 7.
Ha deželo se poSijja po poštnem povzetfa.
Priporočamo
svoje škropilnice proti peronospori, pri-poznano najboljše in druge ; gumijeve trakove za cepljenje trt, take, kakoršnje je prodajala kmetijska in vrtnarska družba ; orala, mlatilnice, slamoreznice, stiskalnice in sploh vse stroje in orodje za^kmetijstvo in oskrbništvo; pumpe za vsako rabo itd.
— Popravljamo tudi vse, najbolje. — Cenike pošljemo radovoljno na zahtevo.
ŽIVIC i dr.
v trgovinski ulici 2 (pri trgu vojašnice)
Na prodaj
je cBel z vozom po nizki ceni. Naslov: Vi-oolo S. Cbiara 3 (Koller) Compagna Berger.
5
X X
X X
X X
>;ijstarrj>a slovenska torama In zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
prijM»nx-a svojim cen en:m rojafcom -voje oaitn-ljše in trpežno poh štvo, bodisi svetlo ali temijo p« lit.r.no, «ak«.i cm -palne, jediine in vizitne sobe. Sprejema tu«ii naroči* za tsekuv-*U)<- • >ikt po načrtu ali po.«rave, krtere izvrši v aj*r- iH^i' r*«-u	/Oi o 'a-i'-voljnoHt nar«>či:elja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročt^ u>p*o ^riporooa svojini ro-nk-m v mestu, okolici d ub iežt-1 -niist ■ < ..»-sla :	k svojim !
Gostilna
,ALLA BELLA VEDUTA
ulica Romagna št. 20
nasproti TDjaSnici. K Zbirališče slovenskih delavcev i
TRGOVINA Z MANIFAKTURNIM BLAGOM
jfinton Sancin pok. frana
TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST.
Priporoča velik izbor:
srajc belili ali harvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, sat i na f najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in v vseh bar\ ah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene! izdelki za delavce. Jako znižane cene I
Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo.
Izrrstua Minja. — Vse po najnižjih csiiali.
Priporoča se za mnogobrojen obisk ter kliče j-Na zdar!« vsem slov. bratom
Gorazd Ivanefe
gostilničar. Svoji k svojim
Za zmanjšati velikansko /
Zalogo blaga, /
prodaja po rec
priložnostni
Jaz ^na Csillag
%
ri>53


«8 -P
visi
'vH.i "*
lir1
se svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-relev-lasu i dobila sem jih vslcd 14 mesečne uporabe svoje sarnoiznajdene p<»in a de. T<» s<» najslovitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne prov-zroča izpadanja las, povspesuje rast istih, poživlja lasnik povspesuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tildi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osi v Ij on jeni do najvišje starosti.
< ena lončka 1 irl(l. 2 jrld.. 3 srld., 5 *rld., Pošiljam po posti vsak dan. ako se znesek naprej polije ali pa poštnin povzetjem povsem svetu iz tovarne kamor u;ij se pošiljajo v-a naročila.
ANA CSILLAG
DUNAJ I . Graben št 14
Ji K R L 1 A", Friedrichsgassse št. 56.
Nova mannfaktnrna prodajalca
Cobau i (entilli
8
O
o o o o o o o o o o
8 o o o o o
0000000000000000
ulica delle Poste štv. ogel ul. Valdirivo.
Z ozirom na nakup velikanske množine blaga za sezono, ponujava: Cefir, pristne barve po nvč. 16 m. Perkal v medernih ribanjih .....> 16 >
Koleni na ravadna . . » 14- » Kotenina 78/100 . . » 20 » Platno angl. 78/100 . » 17 » Žepne rute . . . . > 4 »
VELIK IZBOR: moških in ženskih srajc, nogovic, snovij. dežnikov ter drobnarij.
konfekcije zidano in vol-blago, pre-pregrinjala in pohištvo. =
I 1 V korist ! !
„Osrednji šolski Matici'
Humpuleška sukna - - - in lodni. - - -
OOOOOOOOOOOOOOOO
Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško,. Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Franz-Josefs-Quai št. 1 a (v lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva n bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplaČavši v slučaju že-uitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom eavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu, Corso št.
7. Telefon '691?
OOOOOOOOOOOOOOOO
Moderno blago za obleke iz čisto ovčje volne po nizkih cenah priporoča
Karol ftocian !
tovarna sukna
i
H S

Blag. jrospa. Ana Csillasr!
Prosim pošljite en lonček Vase izvrstne po m ude, na naslov eksel. gospe grofice Kiel-mansegg, naniestn. soproge na Dunaju, Her-renjrasse III nadst., kojo z dobrini uspehom uporablja za negovanje lasij.
Spoštovanjem Komorna dama Nj. eksel. Irma Pletzl.
Huinpolec
lesko
Uzorci zastonj in franko.
u
III!
L. Lizerje? obliž za turiste.
Pri poznano najboljše zdravilo proti kurjim očesom, žu Ijem itd.
Glaoia zaloga:
Lekarna L. SCHWENK,
DUNA J-M EIDLIN G.
LnjjONBTi?^
Naj se zahteva
K 1*30.
Vobiva se v vseh lekarnah. -
Blagor, gosp. Ana IVillair! l'o nalogu Nj. ekselence gosjK- pL Syiig-venv-Maricli ia\-tr. poslanice v Berolinu) prosim uljudno izročiti mi en lonček Vs-e izvrstne pomade. Sprejmite ob jednem toplo zalivalo. <io«*pa grofi«"« se je zelo pohvalno izraila o dobrem uspehu pomade.
Z vsem spoštova C Frieda 4;iese. komorna dama Nj. ekselence.
< iospa Ana Csillair!
Pošljite mi zopet 2 lončka Vaše dobre po-made.
Gospa. gener. konzula Gutmin Berhardstr. 1
Mad. Ana (silla*!
Uljudno prosim pošljite mi po povzetju 1 lonček Vaše izvrstne pomade za raščo lasij Spoštovanjem
Kmil ja Radunsky kom. dama pri Nj. zvi^. gospej princezioji Hoenlohe, Chateon de Konev.
Go-pa Ana ( silla; !
JHIDII
< iospa Ana ('silla;!
.	Prosim pošjite po povzetju '2 lončka Vaše
Prosim pošljite mi 4 lončke \ afe izvretne pomJ1(]e za raščo lasij. .laz sem razočarana o i le	4 es. m kr. konzulat v Rin. ,i0brem in hitrem vspehu. Moji lasje so ču-
dovito v kratkem času zrastli in se povsod kaze nova rašča v led česar mi je v prijetno
Blag. rospa Ana Csillac! Prosim p -Ijite i»o povzetju 1 -katljieo	V	1	j --	.
ud-Mn. j"'ina le zarašeo lasij.	dolžnost \ aso pomado povsod pnporocatu
Spoštovanj em l»r. A. Zep«d«l. kopal. z<lraErnsdorf Slesko.
"poštovanjem
Grofica E. W Zedw itz I nt. Neuburg b. Asch (Češko).
Veleč. g< >spa Ana Csl I ar ! Pošljite mi takoj še en lonček Vaše dobre poma<Ie. Z dosedanjo uporabo sem zelo zadovoljna. Naslov: Ktelka pl. Malh. sodri, preds. v Temesvaru.
* iospa Ana Csillair!
Prosim pošljite mi vnovič Še en lonček soprf^ga Vaše izrs'ne pomade za lasi.
Princezinja ( arolalli. "(Cothen. Ahn.)
Kadi poclretja hiše, prodaja
čevljarnica ]yladriz ul Sv. ^ntona
celo zalogo oKuvala z 20' odbitkom pod tovarniško ceno. Čeveljčki in obuvala <>d irld. 1.5(1 naprej.
Uljudno se naproša za obilen obisk.
Za birmo
je došla snov in židanina bela in creme.
Izključna novost barvanih in črnih priložnostnih snovij.
ex Piano
sedaj ju™ nesozio"
Borzni trg št. 4.
3van Semulič
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovpl&čani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
▼se vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komuneirih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promete izdaja k vsakemu žrebanju.
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eakomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - ., kupone.	-.....
Daje predigme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni ------------— izgubi ===^=
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt iii in kas so menic.	b^* Borziis naročila..
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.