LETO XXIX., ŠT. 14 PTUJ, 8. aprila 1976 CENA 2 DIIM GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA OB LETOŠNJEM SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA 7. april, svetovni dan zdravja praznujemo vsako leto v spomin na obletnico, ko je pričela veljati ustanovna listina svetovne zdrav- stvene organizacije (SZO). Njen namen je vzbuditi zanimanje jav- nosti za določeno nalogo, ki je pomembna za zdravje vsega člove- štva. Letos je potekalo to prazno- vanje pod geslom ,,VARUJMO OCl — PREPREČUJMO SLE- POTO", saj je po vsem svetu najmanj 10 milijonov ljudi, ki so popolnoma slepi, še več milijonov pa je takih, ki imajo tako oslabljen vid, da jih moramo prištevati med slepe, če upoštevamo potrebe po izobraževanju, delu in družbenem varstvu. Z geslom ,, Varujmo oči — preprečujmo slepoto" smo za svetovni dan zdravja, 7. april 1976 usmerili žarke največjega zani- manja v temino, ki se zgrinja okoli mnogih ljudi, tudi v ptujski občini. Doktor JOSIP CACKOVIC, predstojnik očesne ambulante v splošni bolnišnici doktorja Jožeta Potrča v Ptuju, specialist za oči, meni o letošnjem 7. aprilu — svetovnem dnevu zdravja nasled- nje: Namen letošnjega svetovnega dneva zdravja je — seznaniti prebivalstvo z zdravstvenimi prob- lemi v zvezi z varstvom vida in oči; — opozoriti starše in osebe, odgo- vorne za vzgojo otrok in mladine v vzgojno varstvenih zavodih, šolah, internatih na osnovna pravila glede higiene očesa in vida, prepreče- vanja in odkrivanja motenj vida, kar pomeni enega izmed osnovnih pogojev za zdrav telesni in duševni razvoj mladega človeka. Kaj bi morali pri tem storiti starši, šole in zdravstveni delavci? Vse zdravstvene organizacije, šole, vzgojno varstveni zavodi, otroški vrtci, rdeči križ, gospodar- ske organizacije, delavske univerze ter množična občila, naj posvetijo več pozornosti higieni očesa, higieni vida, preprečevanju poškodb oči, nadalje varovanje vida v zgodnji otroški dobi ter zdravljenju škiljenja. Lahko poveste, kateri so najpo- gostejši vzroki slepote pri nas? V Jugoslaviji je registriranih 23.350 slepih oseb. Od tega v Sloveniji 1811. To je približno ena slepa oseba na 1.000 prebivalcev. Na prvem mestu so prirojene in dedne okvare 22 %, na drugem so poškodbe 20 na tretjem so komplikacije pri kratkovidnosti v 17 na četrtem bolezni očesa v 13,6 %. Potem sledijo splošna obolenja (sladkorna bolezen) nato obolenja centralnega živčnega Dr. Josip Cačkovič pri delu na svojem delovnem mestu v očesni ambulanti. Foto:I.Ciani sistema in pa pridobljena zelena mrena. Več kot tri četrtine slepih ima izgubo vida nad 55 "lo in so po veljavnih predpisih upravičeni do tuje pomoči. Kako se pri nas vodi evidenca o občanih, ki živijo v popolni temi? Zveza društev slepih in slabovid- nih skrbi za občane prizadete na vidu. V Sloveniji deluje danes devet medobčinskih društev slepih in slabovidnih. Letno sprejema na novo okrog 100 slepih članov. Skupno število pa se letno poveča le za okrog 20 — 30 članov. Raz- lika gre na račun osipa, predvsem pa umrljivosti. Kako pa je z varovanjem vida v otroški dobi? Mislim, da je vid človeku naj- dražji čut in da so zdrave oči med najbolj dragocenim, kar prinese otrok s seboj na svet. Oči so namreč ob rojstvu le na videz popolnoma razvite. Funkcija očesa pa se do normale razvije do petega leta starosti. Prav v teh letih pa so sistematični pregledi oči pri nas še redki, morebitne spremembe na očeh in vidu lahko tako v tem času opazijo le starši, oziroma vzgoji- teljice v vrtcu pa zdravstveni delavci. Najpogostejše spremembe ki ogrožajo razvoj vida v otroški dobi so: 1) škiljenje (12 % do tega je v 90 % škileče oko slabovidno. 2) anomalije, kot so: kratkovid- nost, daljnovidnost itd. 3) poškod- be in 4) bolezni očesa. Omenili ste poškodbe, kako je s poškodbami očesa pri nas? Poškodb na očeh je v naših delovnih organizacijah čedalje več. Zadnja leta jih je že nad 14 % od vseh poškodb pri delu. V enem letu izgubimo okrog 65 .(XX) delov- nih dni (velja za celo Slovenijo). Najpogostejše so mehanične poškodbe, v industriji pa odletava- joči drobci, kemične poškodbe z lužinami in kislinami, kapljice raz- taljene kovine ter ultravijoličasti žarki pri električnem varjenju. So ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja predvidene v naši občini kakšne akcije, da bi realizi- rali geslo ,.Varujemo oči — preprečujemo slepoto?" Prek predavanj, filmov, pogovo- rov in množičnih občil želimo seznaniti vsakega občana, da ne zadostuje samo gledati. Važnejše je videti. Prvo predavanje je že bilo v Lovrencu na Dravskem polju. Verjamem, da zdravje ni vse, ampak vse brez zdravja je nič. M. Sneberger Usmerjeno izobraževanje Vzgojnoizobraževalni sistem vključuje predšolsko, osnovno, to je temeljno usmerjeno in druge vrste izobraževanja. Predstavlja dejavnost združenega dela, ki s konkretnimi cilji, nalogami, vsebinami, metodami in oblikami v sodelovanju z drugimi dejavniki vpliva na oblikovanje in razvoj samoupravne socialistične družbe. Usmerjeno izobraževanje pomeni oblikovanje človeka za določeno delo v združenem delu v samoupravni socialistični družbi in njegovem življenju. Predlog preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje naj bi prispeval k izoblikovanju globalnih opredelitev usmerjenega izobraže- vanja. Glede na cilje posameznih programov in njihovih fiinkcij v usmerjenem izobraževanju je razdeljeno na dve fazi Prva faza zagotavlja višjo vzgojnoizobrazbeno raven in bolj izenačene pogoje za nadaljnje usmerjeno izobraževanje, vsebuje skupno programsko osnovo, primarne programske usmeritve in fakultativne programe. Prva faza ima 4 semestre, bo množična in obvezna za vse, ki se prično usmerjeno izobraževati, ne bo pa še obvezna za vso mladino določene starosti, kot je sedaj osemletka. Sčasoma naj bi postala obvezna za vso generacijo. Mladim je potrebno zagotoviti take pogoje za delo, da bodo prvi dve leti izobraževanja opravili vsi uspešno, pogoje za to pa mora seveda zagotoviti šola. Druga faza vsebuje končne ali finalne programske usmeritve, ki oblikujejo kadre različnih profilov poklicev glede na potrebe delovnih mest v gospodarstvu in družbenih dejavnosti in daje poklicno izobrazbo v obsegu sedanjega sredjega, višjega in visokošolskega izobražavanja. Trajanje druge faze je odvisno od programskih zahtev posameznih profilov poklicev. Namen prve faze, torej skupne osnove izobraževanja je, zagotoviti mladini in odraslim na začetku usmerjenega izobraževanja višjo raven vzgoje in izobrazbe, da bi se razvili v čimbolj sposobne in ustvarjalne samoupravljalce. Druga faza pa pomeni usmeritev glede na potrebe profilov poklicev, osebne zainteresiranosti in sposobnosti posameznika. Seveda prinaša preobrazba izobraževanje mnoge programske preusmeritve, nove kadrovske in prostorske potrebe. Vendar materialna plat pri izvedbi usmerjenega izobraževanja ne bi smela biti vprašanje. Prav gotovo je velikega pomena sodelovanje združenega dela pri oblikovanju mnenj v javni razpravi o usmerjenem izobraževanju. Združeno delo je tisto, ki narekuje potrebe po kadrih in s tem tudi šol za te kadre. Kako je bila oblikovana kadrovska politika do sedaj, je odveč govoriti. Mnoge delovne organizacije niso imele izdelanih srednjeročnih kadrovskih programov. To pomeni, da kadrov ali niso potrebovali, ali pa so jih „kradli" tistim, ki so take programe imeli izdelane in so štipendirali dijake oziroma študente na ustreznih izobraževalnih ustanovah. Tako so potekale marsikdaj zelo burne razprave o „kradenju" kadrov, ki pa niti namjanj niso izobljšale stanja na tem področju. Kakšne so posledice, ki jih prinašajo nepopolni kadrovski programi ali neizdelani programi, vemo. Zato je tvorno sodelovanje združenega dela in izobraževalne skupnosti velikega pomena pri reformi izobraževanja. Združeno delo naj bo tisto, ki narekuje potrebe, izobraževalne ustanove pa realizator teh potreb. Če se pojavlja ob tem vprašAnje, koliko dena/ja je potrebnega za izobrazbo ustreznega kadra, se je potrebno vprašati, koliko denarja je potrebnega, da pokrijemo razne izgube ali „popravimo" nepravilnosti do katerih prihaja zaradi neusposobljenih kadrov. Do konca maja letošnjega leta bo v javni razpravi gradivo o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. To je sklep izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije, ki poziva vse delovne ljudi in občane, da aktivno sodelujejo v tej razpravi V tej javni razpravi moramo ustvariti kar najbolj aktiven odnos vsakega občana, delavca in delovnega človeka do teh - za naš nadaljnfi razvoj še kako pomembnih vprašanj, predvsem pa moramo zagotoviti ustvarjalno sodelovanje celotnega združenega dela. . NevenkaPoljanšek/ OPOZORILO Oddelek za inšpekcijske službe skupščine občine Ptuj kmetijska' inšpekcija opozarja vse lastnike zemljišč, na katerih še stojijo ostanki koruznice, oziroma je koruznica zložena v kopice, da to takoj pospravijo,,; — jo pokrmijo, sežgejo, podorjejo ali kako drugače uničijo. Ta ukrep] določa republiški oddelek o zatiranju prosene vešče, ki je izšel v Ur. listu' SRS št. 4/75. i Proti kršilcem navedenega predpisa bo kmetijski inšpektor po 31." marcu primoran uvesti postopek. ; Slovesen začetek XV. tradicionalnih srečanj bratstva in prijateljstva v petek zvečer, 2. aprila 1976, sta v pobrateni občini Cakovec, v Kotoribi gostovala tamburaški orkester DPD ,,SVOBODA' Ptuj in mešani pevski zbor PD ,,Alojza Arnuša" iz Rogoznice pri Ptuju. Z njunim nastopom so se hkrati pričela XV. tradicionalna delavska srečanja bratstva in prijat,eljstva občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin. Ptujčane in Rogozničane so v Kotoribi nadvse prisrčno sprejeli. V tamkajšnji prosvetni dvorani, kjer so sodelovali na akademiji v počastitev osvoboditve Kotoribe, je vse nastopajoče in goste iz pobratene občine Ptuj pozdravil predsednik KO SZDL iz Kotoribe Džuro Kolenič. V pozdravnem govoru je orisal pomen srečanj bratstva in prijateljstva ter obudil spomine na osvoboditev Kotoribe. Za njim je spregovoril Felik BA- GAR, sekretar medobčinskega od- bora za sodelovanje med hrvaški- mi in slovenskimi občinami. Feliks Bagar, ki je bil med prvi- mi pobudniki organizacije srečanj bratstva in prijateljstva, je na tej slovesnosti med drugim rekel: ,,V tem letu mineva 15 let od dne, ko so občinski sveti ZS občin Cako- vec, Ptuj in Varaždin pričeli razvijati sodelovanje med delavci in občani dveh pobratenih repub- lik. V tem času so bili na področjih sodelovanja doseženi izredno lepi uspehi. Srečanja bratstva in prijateljstva, ki jih organiziramo vsako leto veliko prispevajo k utrjevanju prijateljskih vezi med delovnimi ljudmi naših dveh brat- skih republik. To je dragocen prispevek v utrjevanju in razvija- nju nerazdružljivega bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi; kar je ena izmed največjih in najplemenitejših pridobitev NOV in socialistične revolucije". Po pozdravnih govorih je sledil pester spored p)esmi in melodij, ki sta jih izvajala pevski zbor iz Rogoznice pod vodstvom Rudija Mohorka in tamburaški orkester DPD ,,Svoboda" Ptuj pod taktir- ko Franja Hribernika. Njihovo izvajanje, kakor tudi nastop Felik- sa Polanca in Francka Žibrata, so obiskovalci pK) vsaki točki nagra- dili z dolgotrajnim ploskanjem. Ob koncu lahko z zadovoljstvom zapišemo, da je prva prireditev v okviru letošnjih XV. tradicionalnih srečanj bratstva in prijateljstva v celoti uspela! F. Golob Po poteh revolucije ŠTAB ZA ORGANIZAaJO POHODA PRI OK SZDL PTUJ POROČA: V okviru vsake krajevne skupnosti se n^ imenuje koordinacijski odbor s predsednikom, katerega naloga je, da poveže vse samoupravne, družbenopolitične in društvene org^azdje, ki n^ skupno ugotovgo število udeležencev pohoda. Zaradi pravočasne zagotovitve prevozov in prehrane mora vsaK koordinacijski odbor, najkasneje do 19. aprila 1976, sporočiti občinski konferend SZDL Ptuj število udeležencev pohoda. Slavnostni govornik na osrednji proslavi ob 35. obletnid ustanovitve OF in 35. obletnice vst^e, 24. aprila 1976 v Mostju bo Silva JEREB, članica izvraiega odbora RK SZDL Slovenije. V dcviru programa proslave v Mostju bo tudi svečan sprejem nad 100 novih članov v ZK. Svečan sprejem pripravlja komisija za organiziranost in razvoj ZK pri komiteju občinske konference ZKS Ptuj. Vsi, ki bodo na svečanem sprejemu dobili članske knjižice, so bili sprejeti v osnovnih organizacijah ZKS v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in v šolah. Pri imenovanjih komandantov in komisarjev odredov je štab upošteval osebno željo posameznih tovarišev in sprejel sledeče spremembe: za komandanta Lackovega odreda se imenuje Ciril Šatej, za komisarja Osojnikovega odreda se imenuje Jože Šegula. Ostala imenovanja ostanejo nespremenjena. Komandantom in komisarjem odredov, komandirjem in komisarjem čet štab priporoča, da v svojih enotah zagotovijo čimveč zastav, praporov in harmonikarjev. Delovne ljudi in občane ptujske občine štab poziva k najširši udeležbi na pohodu PO POTEH REVOLUCIJE! Vsi po poteh revoludje! START ZA SLADKORNO PESO v Ormožu so v petek, 2. aprila 1976, podpisovali pogodbe za proizvodnjo sladkorne pese, ki bi jo n^ posadili, letos le po^usno na okrog 100 ha, od skupno 125 ha predvidenih poskusnih površin. Kmetje se zelo previdno, z določeno mero nezaupanja lotev^o te nove kulture, ki ima z gradnjo sladkorne tovarne v Ormožu dobre perspektive. Za vso letošnjo poskusno proizvodnjo sladkorne pese je že zagotovljen odkup po dogovorjeni ceni. Za potrebe tovarne sladkorja v Belem Manastiru bo pridelek v celoti odkupil PIK Belje. mš ... 2. strah TEDNIK - četrtek, 0. aprila 1d76 Varujmo gozdove pred lubadarjem Gozdovi so naše največje naravno bogastvo, ne le kot neizčrpen vir surovine, ki postrga vse bolj dragocena za naše gospodarstvo, temveč so gozdovi tudi naša ,,pljuča". Gozd je bil človeku vedno največji zaveznik, zato je tudi razumljiva skrb človeka, da varuje tega zaveznika pred sovražniki, kot je požar, nenačrtno sekanje, zanemarjanje in vrsta raznih škodljivcev. Med te prav gotovo spad^o na prvo mesto lubadarji. Lubadarji so n^nevamejši uni- čevalci naših gozdov. N^več škode napravijo v iglastih, zlasti smrekovih in borovih sestojih. Zgodi se, da se zaradi naleta lubadarja posušijo velike površine gozdov. Množičnost lubadarjev doživlja svoja nihanja; po nek^ letih biološkega ravnotežja se množično razvjgjgo, dosežejo svoj maksimum, nato pa njih število zopet pada. Lubadarji napadago korenine, debla in veje mladja in odraslih dreves predvsem hirajočih, posu- šenih ali sveže posekanih. Mondculture, neprimerno ra- stišče, neprimerni klimatski po- goji, prepozno izvedeni ali nepravilno izvedeni gozdno- gojitveni in varstveni ukrepi zmanjšujejo živ^enjsko silo m odpornost gozdnega drevja ter nudijo ugodne razmere za razvoj lubadarja. Eden izmed varstvenih ukrepov je beljenje lesa iglavcev. Zaradi popustljivejše zakonod^e v prejšnjih letih se je zelo razpaslo skladiščenje neobeljenega lesa i^avcev. Ker je sveže posekano in neobeljeno drevo i^avcev naj- primernejše za razvoj lubadarjev, gozdarji vztrajamo na beljenju lesa. Ugotav^amo, da lubadar doživja kukninacijo, da ga je čimdalje več. Nova strož a; zakonod^ a teži k ureditvi tega problema. Zakon o gozdovih, še bolj pa uredba o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih predpisujeta, da je posekana drevesa iglavcev in panje teh dreves treba takoj po sečnji obeliti. Neobe^en les iglavcev ni dovoljeno spravljati, prevažati in uskladiščiti. Od tega pravila so določene izjeme in sicer: — za impregniran ali — za les, za katerega upravni organ izda dovoljenje, da se sme prevažati neobeljen. Dovoljenje pa upravni organ spet izdaja pod določenimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni prednodno ali naknad- no. Dovoljenje se sme izdajati gozdnogospodarskim organiza- cijam in lesno predelovalnim organizacijam pa tudi zasebnikom od 1. novembra do 31. marca. Po tem roku so spet določene izjeme, ki se lahko upoštevajo. Gozdnogospodardce in lesno- predelovalne organizacije predpise spoštujejo, teže;paje z zasebnimi lastniki lesa. Neobe^en les najdemo povsod v gozdu, na dvoriščih in žagah. Težko je razumeti, da se zasebni lastniki lesa ne morejo, ali nočejo zavedati posledic, ki jih s takšnimi neodgovornimi dejanji povzro- čajo. Ne vedo ali ne razmiš^ajo o sosednjem gozdu, ki se jim zaradi takšnega pomanjkljivega dela posuši. Ker je nastopil čas, ko se les ne sme pojav^ati nikjer neobeljen in ker je situacija na terenu bistveno drugačna kot to zahteva varstvo gozdov, pozivamo vse imetnike lesa iglavcev, da les belijo takoj po sečnji, da belijo panje, da obelijo tudi star les, da lubje, ki že vsebuje legla lubadarjev sežgejo in da postopno tako, da ne bodo ogrožali gozdov njihovega lastnega in našega skupnega narodnega bogastva. Terenski gozdarji in gozdarski inšpektor bodo nadzirali promet z neobeljenim lesom iglavcev v gozdovih, skladiščih, dvoriščih in na žagah. Gozdarski inšpektor bo kršitelja prijavil sodniku za prekrške. Gozd ni inšpektor dipl. ing. Zvonka Kneževič Tako izgleda zanemaijen gozd, ki ga uničujejo lubadarji Na zasedanjih občinskih skup- ščin občin Lenart, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Maribor, ki so bila v zadnjih dneh marca letos, so vse občinske skupščine sprejele družbeni dogovor, s katerim skupno z veterinarsko postajo Maribor ugotavljajo, da je veterinarsko-higienska služba pri preprečevanju in zatiranju žival- skih kužnih bolezni splošnega družbenega pomena. Zato so se občine podpisnice dogovorile o ureditvi in dograditvi konjačije v Mariboru, ki bo sslužila celotni podravski regiji za centralno zbiralnico, z vsemi potrebnimi objekti in strokovno usposoblje- nimi službami za redno in neškodljivo odstranjevanje žival- skih trupel, za varovanje žival- skega fonda pred kužnimi boleznimi, s tem pa tudi posredno za varovanje zdravja ljudi in preprečevanju onesnaženja okolja. Po predpisih repubUške veteri- narske uprave je vsaka občina dolžna na svojem območju poskrbeti za ureditev in vzdrže- vanje zbirališča za mrhovino in odpadke živalskega izvora ter ureditev živalskega grobišča z vsemi potrebnimi službami. Ce bi ta problem reševala vsaka občina zase, bi to ogromno stalo in zlasti manjše občine teh stroškov ne bi zmogle. Zato so sporazumno z republiško veterinarsko upravo našli začasno rešitev v tem, da je začasno sedež te službe v Mariboru, kjer že obstoji konjači- ja, ki jo bo treba prenoviti, nabaviti potrebne naprave in prevozna sredstva ter organizirati službo. V bodoče pa načrtujejo konjačijo v Zlatoličju. Čeprav je to le začasna rešitev bo kljub temu treba vložiti precej denarja tudi v investicije, po, predračunu okrog 940.000 di- narjev, kar bo v skladu z družbenim dogovorom ustrezno razdeljeno na posamezne občine. Stroški vzdrževalne službe pa bodo znašali 535.000 dinarjev in bodo prav tako razdeljeni na posamezne občine podpisnice. Glede na število živali v posameznih občinah odpade delež, tako pri investicijskih kot družbeni dogovor o ureditvi skupne ve- terinarske higienske službe sprejele vse obCine, povezane v svetu podravskih ob- ClN. Poseben pomen živinozdravstva pri vzdrževalnih stroških, na posamezne občine: Maribor 32 odstotka, Ptuj 31 %, Onnož 15 %, Slov. Bistrica 11% in Lenart 10 odstotkov. Pri tem velja poudariti, da z ureditvijo veterinarsko-higienske službe na mariborskem območju ne gre samo za zdravstveno varstvo živah, temveč je to enako pomembno tudi za zdravstveno varstvo ljudi. Proizvodnja hrane je že in vse bolj postaja glavni problem človeštva, pri tem ima proizvodnja mesa, mleka in drugih proizvodov živalskega izvora izredno pomembno vlogo. Tudi v razvoju kmetijstva na našem območju ima živinoreja najpo- membnejšo vlogo, naša skupna naloga je, da pospešujemo razvoj živinoreje in predelavo, kije s tem povezana. Naša neodvisnot od uvoza hrane je tudi strateškega pomena pri zadovoljevanju živ- Ijenskih potreb občanov in ne nazadnje tudi za našo samostojno in neodvisno politiko. Pri vsem tem ima urejena veterinarska služba lahko odločil- no vlogo, zato je ta služba tudi splošnega družbenega pomena. Veterinarska služba skrbi za zdravstveno neoporečnost člo- vekove hrane na celotni poti od hkva do prodajalne na drobno. Na videz neznatne napake v tej službi lahko povzročijo ogromno škode, težke posledice ali celo katastrofe. Tega so se prav gotovo zavedali delegati vseh občinskih skupščin in sprejeli predložen družbeni dogovor po hitrem postopku. F. Fideršek V PTUJSKI OBČINI MED NAJBOLJŠIMI V SLOVENIJI Interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije vodi akcijo za podpis samoupravnega sporazuma za pokrivanje izpadlega dohodka v prometu z električno energijo v letu 1975 ko je nastal primanjkljaj v znesku 532.891.000 dinarjev. TOZD - Elektro Ptuj, pokriva na območjih ptujske in ormoške občine 68 TOZD, ki so podpisniki samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za pokrivanje primanjkljaja iz prometa z električno energijo. Od teh jih je doslej podpisalo samoupravni sporazum 47, devet še ni sprejelo dokončnega sklepa na zborih delavcev, 12 pa jih je odklonilo podpis. Delavci elektrogospodarstva so bili pripravljeni v posameznih delovnih kolektivih, družbenopolitičnih organizacijah in v drugih forumih pojasnjevati vzroke, zakaj je do tega prišlo, da morajo OZD iz gospodarstva pokrivati izpadli dohodek iz leta 1975 šele v letu 1976. Tega so se do sedaj poslužili v SIGMI in TAP ter delavci „01ge Meghč". Z drugimi organizacijami so sicer v stikih in se o akciji sproti dogovarjajo, kar potrjuje tudi ugoden razultat o pristopanju k temu samoupravnemu sporazumu, ki je prav v ptujski občini eden izmed najboljših v Sloveniji. V večini temeljnih organizacij, ki sporazuma še niso podpisale, je vzrok v tem da so leto 1975 zaključili brez ostanka dohodka kar pomeni, da ga tudi ne morejo razdeliti. Po pojasnilu republiškega sekretariata za finance pa to naj ne bi bil razlog da te organizacije ne bi mogle pristopiti k samoupravnemu sporazumu, ker jim bo služba družbenega knjigovodstva omogočila, da iz dohodka v letu 1976 plačajo ta del sredstev za pokrivanje primanjkljaja v elektrogospodarstvu kot ■posojilo in ob zaključnem računu za leto 1976 tako združena sredstva odpišejo v breme dohodka. Po določilu interesne skupnosti elektrogospodarstva bi morala biti celotna akcija v glavnem zaključena že z 20. februarjem. Ker bdo tega datuma niso bili doseženi zadovoljivi rezultati, kar je bilo razumljivo glede na rok oddaje zaključnih račimov za leto 1976. je interesna skupnost sporazumno z izvršnim svetom republike, podaljšala rok do 30. marca 1976. V primeru, da bi služba družbenega knjigovodstva proglasila elektrogospodarstvo za nelikvidno, bi to imelo daljnosežne posledice za vse odjemalce električne energije. M. ŠNEBERGER OBVESTILO BORCEM ZASEVERNO MEJ01918/19 Vse člane obveščamo, da imajo pravico do BREZPLAČNEGA preje- ma zdravil na podlagi zdravniškega recepta. Zato je potrebno predložiti zdravstveno izkaznico, referatu za varstvo invalidov in borcev pri SO Ptuj. Člani naj prinesejo svoje zdravstvene knjižice v petek, to je jutri 9. aprila dopoldan blagajniku Konradu Kranjcu v društvo upokojencev. Občinski odbor ZPBSM 1918—19 Ptuj V LANSKEM LETU 1493 NOVIH ŠOFERJEV v Ptuju se je v preteklem letu prijavilo za šoferski izpit kar 4309 kandidatov za vse kategorije, izpite pa je opravilo le 1493 kandidatov. Pet-članska komisija pri oddelku za notranje zadeve SO Ptuj je imela precej dela. Kandidati opravijo najprej tečaj iz teorije in praktičnega dela izpita, nato pa preizkusijo svoje znanje na tako imenovanem teoretičnem izpitu, ki ga včasih uspešno opravijo šele na ustmcnem „zagovoru", nato pa jim preostane le še izpit iz vožnje. Tega morajo opraviti najpozneje v dveh mesecih po opravljenem teoretič- nem izpitu, sicer morajo ponovno na preizkus znanja teorije. Tako lahko najprizadcvncjši opravijo izpit v 5 tednih, so pa tudi taki, ki Jim po dveh letih še vedno ni aspelo opraviti izpita. V preteklem letu jc bilo pravzaprav prijavljenih 4517, vendar je med njimi lepo število takih, ki so odstopili, nekateri pa so opravljali izpit delno v lanskem in delno v letošnjem letu, v statistiki pa niso zajeti. Kandidati opravijo tečaj iz teorije in prakse v ptujski avtošoU ali v Kidričevem pa tudi pri zvezi šoferjev in avtomehanikov Ptuj. Največ kan- didatov se odloči za izpit iz B kategorije, kar 859 jih jc uspešno opravilo izpit v preteklem letu, Avtomobili avtoSole Ptuja in Kidričevega na trgu MDB čak^o na kandidate za šoferje Foto: I. Ciani sledijo pa vozniki motornih koles, ki jih jc bilo v preteklem letu 425. Vse več je tudi kandidatov, ki žele opraviti izpit za voznike traktor- jev, saj se jih je prijavilo 112, vendar je izpit opravilo le 7 kandidatov. Izpite opravljajo trikrat na teden, teoretični del opravlja hkrati do 25 kandidatov, praktič- ni del izpita pa po 10 do 12 kandidatov. Komisija, pri kateri kandidati opravljajo izpite, bi morala šteti najmanj 8 članov, največja težava pa je v tem, da komisija nima svojega prostora. Tako se sedaj sestajajo v prostorih oddelka za notranje zadeve, kar jim povzroča precej preglavic, saj je dokumentacija dokaj obširna. Pojavila se je tudi potreba po ustanovitvi poklicne komisije, saj so vsi sedanji člani zaposleni" honorarno. p V BISTRIŠKI STEKLARNI UGODNJEŠE Velike spremembe na področju našega gospodarstva tudi bistriški TOZD Steklarna „Boris Kidrič" niso ostale brez posledic. Te so se v preteklem letu kazale v dokaj te^vni gospodarski situaciji ko- lektiva. Srečeval se je s številnimi težavami od velikega povečanja poslovnih stroškov do novih gospodarskih obremenitev, delno pa tudi v precejšnjem številu novih ne dovlj usposobljenih kadrov, brez delovnih izkušenj in pozna- vanja steklarske industrije, kar je v precejšnji meri vplivalo na končni proizvodni rezultat, saj je porastel lom in odpadek. Kolektiv se je v lanskem letu uspešno vključil v protiinflacijska prizadevanja, predvsem z delom v prostih sobotah in večjim prihrankom porabe materiala. V letu 1975 je bil celotni dohodek 350 milijonov dinarjev, proizvedli pa so 846 ton stekla. Povprečni osebni dohodek zaposlenega je znašal 2750 dinarjev. Kar za 49 odstotkov so se v tem čssu povečali poslovni stroški. Kljub takšnemu težavnemu stanju je kolektivvu uspelo ustvariti za 4 odstotke večje sklade in zmanjšati zaloge na najmanjšo možno mero. Za en odstotek so povečali tudi izvoz. Za razliko od rezultatov preteklega leta pa v letošnjem letu v kolektivu bistriške steklarne pričakujejo ugodnejše rezultate, predvsem zaradi novih proizvod- nih zmogljivosti, z izboljšanjem kontrole stekla, zmanjšanjem k)ma in odpadka. Prvi rezultati teh prizadevanj so se že pokazali v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Z letošnjo proizvodnjo se že približujejo srednjeročnemu in kratkoročnemu proizvodnemu planu. Ob tem je pomembno povdariti, da je v porastu tudi kakovost proizvodov. Nova proizvodna hala bistriške Stddame. Tekst in foto: V. HORVAT Poskus s sladkorno peso Pri obratu za kooperacijo Kmetgskega kombinata Ptuj se letos prvič pripravljajo na poskusno sejanje sladkorne pese, ki jo bodo zasejali na 25 hektarjih. Do leta 1980, ko nq bi bila v Ormožu zgrajena tovarna za predelavo pese, bi naj imeli v ptujski občini peso zasejano že na 100 hektarjih. N. B. Lani nad 6 milijonov litrov odkupljenega mleka v zadnjih letih se je odkup mleka znatno povečal, ugotavljajo v obra- tu za kooperacijo Kmetijskega kombinata Ptuj. Leta 1973 je bilo odkuplje- nih 4,655.490 litrov mleka, leta 1974 5,293.211 litrov lani pa že 6,362.614 litrov. Odkup mleka se je povečal predvsem zaradi vedno ve^ega števila zbiralnic mleka, ki jih je danes na ptujskem območju nad 90. Se vedno pa niso vse zbiralnice urejene tako kot bi morale biti, saj je ustrezno urejenih le 10, delno urejenih je 40, prav toliko jih je potrebno še urediti, samo po- lovica pa jih je opremljenih s sodobnimi hladilnimi napravami. Kljub pomankljivo opremljenim zbiralnicam se je povečala kakovost mleka. Tako je leta 1973 bilo 2,462.850 litrov neustreznega mleka, leto kasneje 1,854.899 litrov, lani pa še samo 1,559.056 litrov neustreznega mle- ka ali 24 Da bi še zmanjšali odstotek neustreznega mleka bo potrebno manjše zbiralnice združiti in jih opremiti s sodobnimi hladilnimi napra- vami, urediti bo potrebno tudi napetost električnega omrežja na določenih območjih, saj je prav električna napetost vzrok številnih okvar občutljivih hladihiih naprav. N. B. Hranilno kreditna služba kmetijskega kombinata Ptuj Hranilno kreditna služba Kme- tijskega kombinata Ptuj je od leta 1970, ko je bUa ustanovljena pa do danes tako povečala svojo dejavnost, da ima vsak proizvodni okoliš na območju obrata za kooperacijo hranilnokreditni od- bor in tudi vplačilno - izplačilno službo. Ta je organizirana tudi v vseh. TOZD kmetijskega kombi- nata, saj vsi delavci prejemajo osebne dohodke in kmetje izplačila za prodano živino preko te službe. Da si je služba pridobila zaupanje, tako pri delavcih posameznih TOZD kot tudi pri kmetih-kooperantih, govorijo n^- bolj prepreč^ivo številke: leta 1970 so znašale hranilne vloge 478.000 din od tega je bilo kmečkih vlog 391.000 din, konec minulega leta pa so skupne vloge znašale že 29,000.000 din, kmečkih je bilo kar 22,000.000 din. Za vloge jamči ustanovitelj - kmetijski kombinat, obrestne mere so enake kot pri poslovnih bankah. Od leta 1970 do konca leta 1974 je bilo odobrenih 730 investicijskih posojil kmetom kooperantom v skupni predračun- ski vrednosti 28,824.000 din. Lani je bil sprejet program kreditiranja zasebnega kmetijstva v skupni predračunski vrednosti 14,867.990 din tako, da je posojila dobilo še 291 kmetov - kooperajitov. Skupaj je bilo izdanih 1021 raznih investicijskih posojil kmetom kooperantom v predračunski vrednosti preko 43 milijonov dinarjev. Investicijski krediti so bili odobreni šele na osnovi izdelanega programa nove investicije in s soglasjem kmeta posojilojemalca na eni in pospe- ševalno službo obrata kooperacije na drugi strani. Gre predvsem za gradnjo gospodarskih objektov (goveji in prašičji hlevi, silosi. . .) in obnovo vinogradov, nabavo strojev. . . v letošnjem programu krediti- ranja zasebnega kmetijstva je z^etih 325 kmetij v skupni predračunski vrednosti 20,435.000 din, hranilno kreditna služba pa se zavzema, kot nam je povedal vodja te službe Alojz Veber, za izdelavo prioritetnega reda pri kreditiranju zasebnega kmetijstva. O tem bosta morala zavzeti svoje stališče tudi skupni delavski svet kmetijskega kom- binata in zadružni svet obrata za kooperacijo. TEDNIK - četrtek, 8. aprila 1976 3. stran „Ko sem prišla sem, sem rekla, to pa je kot Švica../' ..Dober dan. kar izvolite, sedite in plašč odložite, tudi jaz ga bom." Tako me je pozdravila simpatična zdravnica iz Cirkulan, dr. Stanka Obadič, ko sem jo obiskala v zdravstveni ambulanti v Zavrču, kjer dela trikrat na teden, pa tudi stanuje tam. ,,Najprej sem delala v bolnišnici v Cakovcu, potem pa, 4. avgusta 1971, sem prišla v Cirkulane. Ob prihodu, sem bila navdušena. Tako lepo se mi je zdelo tukaj, moj mož pa ni bil nič kaj vesel, sedaj pa se je že navadil in mu ni žal, da smo tu- kaj. Veste, želela sem si, kako naj rečem, idilično življenje, no dru- žina, imam dva otroka, fanta in deklico, bi bila več skupaj, manj bo dela, v naravi bomo... Ne, ne, ni tako kot sem si želela, čisto drugače je. Sama skrbim za 4500 bolnikov, ki so raztreseni po teh lepih haloških gričih. Ja, lepi so že, samo pozimi!? Nikar me ne vprašajte, kako pridem do bolni- kov. Včasih z avtomobilom, ki mi ga potem iz blata vlečejo voli, dru- gič peš... Pa zgubila sem se že tudi. Od daleč se zdi, da sta dve lučki či- sto skupaj, ko pa želiš od prve luč- ke k drugi pa moraš čez hribe in doline, pa še psov se tako bojim to- da, kaj vse to, k bolniku moram! Tu pri nas je mnogo starejših ljudi, ki sami ne morejo v ambulanto, zato moram jaz k njim in, kaj bi si mislili bolniki o zdravnici, ki zaradi tega, ker se boji psa, ne upa k nje- mu na dom. Dela je ogromno! Prosta sem v soboto in nedeljo, ko prevzamejo moj teren dežurni zdravniki iz ptuj- skega zdravstvenega doma. Samo, telefona nimamo vedno na voljo. Včasih smo čisto brez zveze z osta- lim svetom. Mož je sedaj na spe- cializaciji, pa mi rad pomaga, ko pride domov. Tako prej končam z delom in nimam več časa za dru- žino. Ko nisem v službi ali na se- stanku gremo z otroci v gozd, na sprehod, tako rada tekata po goz- du. Ja, pa še strokovno literaturo moram sproti zasledovati. Vsak dan je kaj novega, če hočem biti dobra zdravnica se moram sezna- niti z vsemi novostmi... Dosti je de- la, dosti, preveč za enega zdravni- ka. Sedaj je že bolje, ker ukrepamo preventivno in je manj bolnikov v čakalnici. Ljudje tukaj so zelo do- bri, odlično se razumemo. Biti mo- ram v stalni pripravljenosti, tudi ponoči je treba večkrat na pot. Ni mi težko, saj sem to vedela že ta- krat, ko sem se odločila za ta poklic. To pa morate zapisati, da mi pri delu pomagata sestri Marija Soba in Nežka Rotvajn. Tako prijazni in potr ižljivi sta z našimi pacienti. Sa- /este, kako je to, če pride člo- vf v bolnišnico. Ne ve prav, kam r J se obrne. Sestri pa jim povesta •ko natanko, kam morajo, da tež- io zgrešijo prava vrata." Ne da bi opazili, je minila sko- rajda cela ura. Ob koncu prijetnega kramljanja zdravnica Stanka Oba- dič ni mogla zadržati vprašanja, češ, kako pa se kaj vi počutite, ste zdravi. Obe sva se nasmejali in za- upala mi je, da je tudi ona želela študirati novinarstvo. ,,Pa mi ni nič žal, da sem postala zdravnica. Ra- da imam ta poklic in dobro se po- čutim tukaj v Halozah." N. Poljanšek KIDRIČEVO Pred krajevnim praznikom Krajevna skupnost Kidriče- vo bo letos že petič po vrsti praznovala svoj krajevni praz- nik — praznik, ki nas ^minja na 10. april 1912 leta, ko se je na Dunaju rodil, kot edini sin uglednega slovenskega slavista in prešer- noslovca Franceta Kidriča, pokojni — Boris Kidrič, eden n^večjih sinov naše domo- vine, revolucionar, gospodar- stvenik, politik in humanist, katerega spomin v naših srcih ne sme nikoli zamreti. Ob tem pomembnem kra- jevnem prazniku Kidričevega je kr^evna skupnost že pozvala vse družbenopolitične organizacije, krajevne odbore, društva in občane, da s svojim delom čimveč prispevajo k olepšanju svojega kraja za ta pomemben praznik. Tudi letos želijo, da bi v KS Predstavniki krajevne skupnosti polagajo venec k spomeniku Borisu Kidriču v Kidričevem Kidričevo potekale razne prireditve m akcije od začetka do konca aprila, zato je KS zaprosila vsee dejavnike v Kidričevem, da zaradi ko- ordiniranja priredits" dostavijo svoje programe dela o sodelovanju v počastitev V. kraajevnega praznika. Odbor za izvedbo progra- mov pri KS lahko le tako ustrezno koordinira vse pri- reditve. Prav zaradi tega želijo, da organizacije in društva pri sestavi svojih programov ne zanemarijo nalog urejanja naselja v katerem živijo. To bi naj bila akcija skupnega pomena, pod geslom „OLEPŠAJMO SVOJ KRAJ", katero poznamo že iz prejšnjih let in je bila vedno dosledno tudi izvedena. Pri tem ima še posebno vlogo mladinska organizacija, pionirska organizacija, tabor- niki, rdeči križ, planinsko društvo, hortikulturno dru- štvo in vse KO ZZDL v naseljih in vaseh. Kljub kratkemu roku pričakujejo, da se bodo organizacije in društva pa tudi vsi občani odzvali pozivu krajevne skup- nosti in uresničili geslo „olepšajnio svoj kraj", s katerim 1» naj res dostojno pričakali V. krajevni praznik KS Kidričevo! F.Meško Vodovod na Janžkem vrhu v Halozah Na Janžkem vrhu v Halozah so si vaščani v preteklem letu napelja- ti vodovod, ki je za te težko dostopne kraje izrednega pomena. Glavni pobudnik za gradnjo vodovoda je bil Leopold RodoSek, gozdni delavec v TOZD Gozdar- stvo pri Kmetijskem kombinatu Ptuj. Zamisel Leopolda Rodoška pa je vzbudila zanimanje tudi pri ostalih vaščanih. ki so morali hoditi po pitno vodo tudi več kot 500 m v grapo. Za gradnjo vodo- voda so se odločili: Jože Bolšak, Jože Selinšek, Alojz Selinšek in Leopold Rodošek. Z uslugami in gramozom jim je priskočil na po- moč tudi Kmetijski kombinat Ptuj. Lani spomladi so najprej zbetonirali zajetje v grapi, naredili zbiralnik z zmogljivostjo 16 kub. m in položili cevi, ki tečejo od zbiralnika k potrošnikom. S tem so si naredili sodobno urejen vodovod, z avtomatsko napravo in s števci. Na vodovod se bodo v prihodnje lahko priključili še ostali vaščani. Količino porabljene vode obračunavajo po števcu, znesek vodarine pa si delijo po porabljeni vodi. Po mnenju upravnika delovne enote sadjarstvo — vinogradništvo Podlehnik pri kmetijskem kom- binatu Ptuj, Jožeta Križančiča je vodovod za te kraje izredna prido- bitev, hkrati pa tudi spodbuda za druge, da si bodo v teh težko dostopnih krajih olajšali delo in veliko fizično obremenitev. Vodo- vod pa ni koristen le za vaščane v Janžkem vrhu, temveč tudi za Kmetijski kombinat Ptuj, ki po- trebuje veliko količino vode pri škropljenju. Drugi del vodovoda v Halozah predstavlja načrt za gradnjo vodo- voda Gorca — Dežno. Sestavljen je že predračun, ki znaša 1,770.000 din. Približno 500.000 din bo v obliki posojila prispevale Zava- rovalnica Sava Maribor, 200.000 din bodo prispevali uporabniki vodovoda, nekaj sredstev bo prispevalo Komunalno podjetje Ptuj, izkop in vsa zemeljska dela pa bodo prevzeli občani oziroma uporabniki. Pri gradnji vodovoda Gorca — Dežno bo sodeloval tudi Kmetijski kombinat Ptuj, ni pa še odločeno na kakšen način in v kakšni meri. Ker je voda nujno potrebna za rastlinsko proizvodnjo in za življe- nje človeka in ker pomeni tudi za Kmetijski kombinat Ptuj izredno pridobitev, je prav, da to akcijo podpremo. M. PISEK Leopold Rodošek in Jože Križančič pri zbiralniku na Janjkem Foto: J. Vrabl Poživeti kulturno dejavnost v Lenartu je bila pred kratkim razširjena seja sekretariata osnov- ne organizacije ZKS, na kateri so med drugimi razpravljali tudi o dejavnosti kulture v Lenartu. Iz razprav je bilo slišati, da bi bilo potrebno poživeti delo kulturno prosvetnega društva Radko Smiljan Lenart, ustanoviti ah izboljšati razne sekcije pri društvu m s kulturno dejavnostjo neposredno iti v delovne kolek- tive. Kritično so obravnavali tudi poročanje posameznikov o kul- turnih vprašanjih in o raznih slabostih, o katerih bi morala razpravljati celotna osnovna orga- nizacija ZKS. Posebej so priporo- čili, da o dejavnosti kulture v Lenartu še razpravljajo samo- upravni organi v tej krajevni skupnosti. Med drugim so podprli akcijo za gradnjo kulturnega doma Lenart, kot ene od osnovnih naložb, katero bi bilo potrebno začeti realizirati že v pržiodnjem letu. S tem se osnovna organizacija ZK Lenart vključuje v izvajanje nalog, ki so bile začrtane na kongresih ZK in ZS, tečejo pa tudi v vseh sindikalnih organiza- cijah. J. LORBER KRATKE NOVICE aRKULANE: v osnovni šoli Maksa Bračiča že nekaj časa deluje modelarski krožek, ki ga vodi modelar Konrad Janžekovič. Krožek je bil ustanovljen na pobudo sekcije letalskih modelarjev pri aeroklubu Ptuj, ki ima v načrtu ustanoviti modelarske krožke,na vseh zainteresiranih osnovnih šolah, saj je to uspešna oblika širše vzgoje modelarskega podmladka. F GOMILA: Turistično društvo, ki deluje v tem slikovitem koščku Slovenskih goric, na stikališču „četveromej" - krajevnih, poštnih, šolskih in občinskih, se skrbno pripravlja na proslavo 30-letnice svojega delovanja, ki ga bodo povezali še z drugimi jubileji tega območja. Proslavo načrtujejo za v nedeljo, 6. junija 1976, s kulturnim in zabavnim programom. Sodelovali bosta osnovni šoli v Juršincih in v Bučkovcih, godba na pihala iz Bučkovc in razni ansambli domače zabavne glasbe s ^ tega območja. F.H. KIDRIČEVO ' v boj proti alkoholizmu in njegovim težkim posledicam so se: vključili tudi samoupravni organi TGA „Boiis Kidrič". V javni razpravi je pravilnik o izvajanju in kontroli INTOKSIKAO JE alkohola, zdravil in ; drugih sredstev. S pravilnikom bodo določili nekatere preventivne i ukrepe proti tistim, ki bi uživali alkohol pred delom ali med delovnim \ časom. I Osrednji delavski svet TGA ,.Boris Kidrič" je na seji 2. ^rila med s drugim ocenil program ukrepov za prehod na novi sistem plačevanja obveznosti, poslušal poročilo o revalorizaciji osnovnih sredstev, odločal: o regresu za letni dopust in še o nekaterih drugih vprašAnjih s svoje pristojnosti. FM LENART v SLOV. GORICAH: Žirija za razpis in oceno del iz tematike NOB in povojne graditve je pred kratkim razpravljala o razpisu natečaja, ki bo letos že šestič zapovrstjo. Sklenili so, da bodo letos izdali spominski zbornik, v katerem bodo objavili vse nagrajene prispevke doslej. Osnovnim organizacijam ZSMS, šolam in kulturno-prosvetnim društvom v občini so priporočili, da v svoje delo vključijo tudi propagiranje za aktivno udeležbo mladih v tem razpisu. J. L. SLOVENSKA BISTRICA: Izšla je četrta številka BILTENA, glasila OK ZKS, ki postaja vse pomembnejša oblika informiranja komunistov v občini. V četrti številki je dan poseben poudarek uresničevanju sklepov 30. seje komiteja, poročilu o delu komisije za ugotavljanje izvora premoženja ter predlogu nove organiziranosti ZK v nekaterih delovnih organizacijah in krajevmh skupnostih. Društvo upokojencev se že nekaj let odlikuje po svoji aktivnosti na področju rekreacije in izobraževanja svojih članov. Med drugim pripravljajo za letos, od 4. do 6. junija, izlet - po poteh AVNOJA. V načrtu imajo obisk številnih mest in krajev, kot so Novsko, Jesenovec, Markovice, Kozara, Prijedor, Banja Luka, dolino Vrbasa do Jajca, Bosanskega Petrovca in Bihača. Med potjo si bodo ogledali več muzejev, spomenikov NOB in tudi drugih kulturno-zgodovinskih spomenikov. V. H. SREDIŠČE OB DRAVI: V okviru zdravstvene ambulante imajo dobro organizirano zdravsteno službo, ki dela dnevno. Glavni problem je v tem, da nimajo zdravnika, ki bi bil pripravljen v tem kraju tudi stalno živeti, čeprav imajo na razpolago ustrezno stanovanje. Z.N. ZG. ŠCAVNICA Na sestanku osnove organizacije ZKS so ocenili aktivnost pri utrjevanju obrambnih sposobnosti in izvajanju nalog na področju SLO v krajevni skupnosti. Sprejeli so tudi obširen program idejnega usposabljanja komunistov, ki so ga že tudi začeli konkretno izvajati. PTUJ: V ptujski občini se redno vozi v šolo 1787 učencev, za katere je organiziranih 8 posebnih avtobusnih prog, nekaj učencev pa se vozi tudi z rednimi avtobusi. Občinska izobraževala skupnost je samo v lanskem letu porabila za regresiranje prevozov učencev v šolo nad 3 milijone dinarjev. mš... Strokovna komisija za vzgojo kadrov pri občinski gasilski zvezi je pred nedavnim organizirala tečaj za gasilsKe podčastnike, ki se jih je udeležilo 85 članov iz 62 gasilskih društev. Prejšnjo nedeljo je večina slušateljev tudi uspešno opravila izpite. Pridobljeno znanje jim bo koristno služilo pri delu v društvih, zlasti pa ob nesrečah, ko bo nujna njihova pomoč. mš. .. PTUJ: Brodarsko društvo Ranča je skupno z Ljudsko tehniko iz TAP že uspešno organiziralo več tečajev in izpitov za voznike motornih čolnov. Zanimanje za te tečaje je še vedno veUko, zato so se odločili ponovno za tečaj in izpit, ki bo 17. aprila letos. V Ribiški družini Ptuj se resno ukvarjajo z idejo, o prodaji rib na ptujski tržnici. Menijo, da bi lahko zadostili potrebam po ribah potrošnikom na širšem območju, saj v svojih ribnikih gojijo vehlco rib. V načrtu imajo dnevno prodajo svežih rib, ki bi jih sproti lovili in dovažali. Po dograditvi HC SDII. bo med Ptujem in Markovci nastalo jezero s površino okrog 4 in pol kvadratnega kilometra. Pri RD Ptuj že razmišljajo, kako to največje akumuladjsko jezero v Sloveniji izkoristiti tudi za športni ribolov. Računajo, da bi morali vanj vložiti dcrog 30 ton rib. Za prizidek zdravstvenemu^ domu v Ormožu Zdravstvena postna v Ormožu je ena od TOZD ZZD Ptuj oziroma združenega zdravstvenega centra v Ptuju in zaposluje 63 zdravstvenih delavcev. V petletnem programu razvoja načrtujejo, da bi imeli leta 1980 že 87 stalno zaposlenih delavcev. Prav zato si prizadevajo, da bi že prihodnje leto začeli graditi priziddc k sedanjemu zdravstvenemu domu. S prizidkom bi pridobili prostore, kjer bi predvsem razvili preventivno dispanzersko dejavnost. Za uresničitev tega načrta bodo v letošnjem letu pripravili vso potrebno d(^umentacijo za začetek gradnje prizidka, povezano s tem pripravljajo tudi investicijski program, \Wjučno s finančno k(mstrukcijo. Dejstvo je namreč, da ormo^a občina spada med manj razvita območja v Sloveniji, zato upravičeno pričakigejo, da jim bo 50 odstotkov potrebnih finančnih sredstev zagotovil republik solidarnostni ^lad, ki je v okviru zdravstvene ^upnosti Slovenije. Polovico sredstev pa bi morali zbrati sami, oziroma na območju mariborske zdravstvene regije. Pri tem bo s precejšnjim deležem soudeležen tudi zdravstveni center Ptig. Sredstva, ki bi jih moraU zagotoviti v sami ormoški občini, bo možno zbrati le iz samoprispevka občanov. Zato v Ormožu že tečejo priprave na referendum za samoprispevek, ki bi ga zdmžih z »cijo za sam(^rispevek za gradnjo šolskega centra v Ormožu. Povezano z razširitvijo zdravstvenega doma v Ormožu bodo morali tudi reševati stanovanjsko problematiko zdravstvenih delavcev. ■ -................................, ..... Z.Nov^ Tudi v Sigmi pripravljeni Od prvega aprila naprej velja novi zakon o zagotav- ljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, kar po- meni, da so morali dolžniki do tega dne poravnati vse svoje obveznosti ali pa dati upnikom avalirane menice. Še pred izidom zakona so se pokazale v našem gospodar- stvu mnoge pomanjkljivosti, z izidom zakona pa še toliko bolj, s^ vemo, da je gospodarstvo v ptujski občini prej proizvodno usmerjeno kot tržno, zato bo morala marsikatera gospodarska orga- nizacija svojo proizvodnjo preusmeriti glede na povpra- ševanje trga. Na novi sistem plačevanja in obračunavanja so se tudi v „Sigmi" v tovami gumijevih izdelkov servisi Ptuj temeljito pripravili. Razmerje z upniki je 1 : 5 v korist Sigme. Svoje obveznosti so delno poravnali z menicami v vrednosti 103 milijone dinarjev ostanek pa s čeki. Zavedajo se, da prav ti novi dolžniško - upniški odnosi, ki bodo nedvomno povzročili vsig v začetku mnogo težav, v bistvu prinašajo vrsto prednosti od resničnega uveljavljanja ustave v praksi pa do stabilizacije gospo- darstva. Zato so v Sigmi reorganizirali delo računovod- skega sektorja in ustanovili finančno službo za spremljanje novega sistema plačevanja. Izdelali so tudi pravilnik o zavarovanju plačil, konkretno zadolžili posa- meznike v komerciali, saj mora prav ta služba biti še posebej usklajena in mora svoje delo koordinirati tako, da bo pritok sredstev usklajen z odtokom, kar pomeni, da bodo nabavne službe lahko kupovale le, če bo zagotovljena tudi prodaja. Ime- novali so tudi posebno delovno skupino, ki dnevno spremlja plačilno sposobnost tako Sigme kot tudi kupcev, koordinira delo in daje predloge nabavni in prodajni službi. Novi dolžniško upniški odnosi naj bi torej stabliziraU naše gospodarstvo in odpravili nelikvid- nost, odpravili pa naj bi tudi nerealne programe posameznih gospodarskih organizacij, ki so se na osnovi neraziskanih tržnih potreb in neizdelanih pravilnikov o financiranju proizvodnje na osnovi plačilne sposobnosti za- dolževale na račun tistih, ki so gospodarili dobro. ^ N.B. 4. stran TEDNIK - četrtek, 8. aprila 1976 Metka Vrbnjak Sedemdesetletnica dr. Vladimirja Murka Nekdanjega predsednika Društva prijateljev Slovenskih goric Društvo prijateljev Slov. goric je poskušalo odpravljati socialne probleme tudi na način, kot ga citiramo po slavij enčevih spo- minih na njegovo delovanje: ,,Najbolj učinkovita je bila zdravstveno-prosvetna akcija dru- štva skupaj s Higienskim zavodom v Ljubljani. Njegov ravnatelj dr. Pire je organiziral predavanja o negi dojenčkov itd. najprej v Slov. goricah, pozneje tudi v Halozah, Prekmurju, na Kozjaku in na Koroškem. Po predavanju so dobile obiskovalke povprečno po 50 garmtur najnujšejših stvari za dojenčke .,. . Akcija je trajala vvsaj tri leta in samo razdelili okrog 2500 garnitur . . ." Zgodaj je opazen Murkov interes za splošna kulturna in celo slavistična vprašanja; pri slednjem se odraža vphv očetove šole oz. vodstva. Kot 18-letni mladenič je 1924 spremljal očeta s foto in fopograiskim aparatom po Bosni. Pomagal mu je zapisovati ljudske pesmi južnih krajev in tako pripomogel k nastanku knjige „Tragom srpsko-hrvatske narodne ekipe". Kdor se količkaj zanima za naše strokovno slovstvo, bo najbrž vedel, da je dr. Vlado Murko napisal več člankov in celo knjigo o izumitelju ladijskega vijaka J. Resslu ali pa poljudno pisano knjigo o denarju. Ni naključje, da je dr. Vlado Murko aktivni odbornik Slovenske matice, tj. tiste založbe, ki je pred 80. leti zalagala nekatere pomembne spise njegovega očeta. Pri isti založbi so 1951 izšli tudi Spomini M. Murka, ki jih je poslovenil naš slavljenec. V jubilejni publikaciji Slov. matice (1964) je prikazal Murko pravo, gospodarstvo in statistiko, kakor so bile te discipline zastopane v publikacijah slavljenke. V posebni vrsti izdaj Slov. matice (Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike) je priobčil Murko nova dognanja o J. Resslu (1971) in spis o astronomih (1974), ki so bili po rodu Slovenci. Dr. Vladimir Muiko je 20. decembra 1973 v študijski knjižnici v Ptuju predaval o pomembnih slovenskih znanstvenikih. Nekakšno nadaljevanje Murko- vega raziskovanja neznanih in pomembnih Slovencev, ki so delali v tujini čast svojemu narodu, je njegovo predavanje na seminarju za tuje slaviste v Ljubljani 1974. Na te probleme je dr. Vlado Murko naletel pri študiju starejših pravnih virov in slovstva, tako že pri zbiranju podatkov o neki pomembni narodnogospodarski knjigi 1. Št. Florjančiča. Gradivo se mu je kopičilo, pričel je o njem razpravljati, npr. na imiverzitetni skupščini 1973, kjer je predlagal, da se proučuje zgodovina posameznih znanstvenih strok po strokovnjakih tiste stroke. Zbrano gradivo je našlo izraza tudi v Murkovih predavanjih v Ljubljani (v Pen-klubu 1973), Ptuju (v študijski knjižnici 1973), Mariboru (v sekciji slovenskega Zdravniškega društva 1974; za Slavistitično in Zgodovinsko društvo 1975) idr. Pomen takšnih predavanj ni samo v razkrivanju kulturnozgodovinsko neznanega sveta, pač pa tudi v zavestni vzpodbudi, da se Slovenci s ponosom zavedajo lastnega pri- spevka k evropski kulturni zakladnici. Dr. VI. Murku gre brez dvoma velika zasluga, da je s prirojeno iskateljsko žihco in z veliko požrtvovalnostjo zbiral podatke o pozabljenih Slovencih, ki niso našU mesta v Kidričevi Zgodovini slov. slovstva, čeprav je sodobna kritika (A. Slodnjak) med drugim naglašala pomanjkljivost knjige v tem smislu. Posebne (bibliografske) publi- kacije izpričuejo obseg Murkovih del v samostojnih knjigah (27), v razpravah in člankih (160), v recenzijah (29) in v drugih delih (36). Skupna značilnost vseh teh del je, da so pisane z znanjem in akribijo znanstvenika, ki poskuša in uspe prispevati k praktičnemu in teoretičnemu znanju razisko- vanih problemov. Dr. Vladimiru Murku, znanstve- niku, kulturnemu zgodovinarju ter univerzitetnemu učitelju, ki je po svojem očetu in lastnem interesu povezan s Ptujem in Slov. goricami, želimo ob 70-letnici nmogo zdravja in delovnih uspehov! V nedeljo 11. aprila prične tekmovalna sezona v motokrosu v kategoriji 250 ccm v internacio- nalnem in nacionalnem razredu. Dirka bo v Kopru. Zraven Šegula in Lacka bodo letos v tej kategoriji vozili še Habjanič, Janko in Drago Štrafela, Simonič in Vesenjak. Motokros sekcija pa bo letos na tekmovanjih v raznih kategorijah nastopala z 12 tekmovalci, ki se prav tako pripravljajo za sezono. Težava, ki nastaja v sekciji je predvsem problem zemljišča, kjer bi lahko stroje prizkušali obenem pa pridobivali kondidjo, vodstvo se bo moralo v večji meri angažirati v tej smeri. V Karting klubu je prav tako zelo živahna dejavnost, predvsem tekmovalci pripravljajo stroje, saj se tudi za njih bUža tekmovalna sezona, 25. aprila je v Novi Gorici prva dirka za državno prvenstvo. Tudi pri kartingu so se pojavili novi tekmovalci, ki so se odločili nastopiti na dirkah. Za prvenstvo se pripravlja 16 tekmovalcev, najmočnejša pa bo kategorija 125 ccm, kjer bo nastopalo 8 tekmovalcev. Tako tekmovalci kot ekipa bo letos zelo močna in bo NAMIZNI TENIS Uspela organizacija turnirja v soboto, 3. aprila je bil v Ptuju, v športni dvorani Mladika odigran republiški pozivni turnir mladink I. in 11. skupine, na katerem so se, razen nekaj odsotnih zaradi bolezni, pomerile med sabo najboljše igralke namiznega tenisa v mladinski konkurenci v republiki. Čeravno je organizator, na- miznoteniški klub Ptuj, imel težko delo zaradi zapoznelih prijav in čestih Sprememb (celo ob začetku tekmovanja se še ni vedelo zagotovo, kdo bo vse tekmoval) in čeravno je bila klubu to prva organizacijakmovanja republiškega ranga, je turnir izpeljal dobro in v zadovoljstvo vseh sodelujočih. V prvi jakostni skupini je od 12 nastopajočih 1. mesto osvojila Mirjam Cadež, drugo Zdenka Žorž (obe Olimpija, Ljubljana), tretje pa Horvatova (Fužinar, Ravne). Ptujčanke, ki so nastopile v tej skupini, so se uvrstile takole: 4. mesto za Sanjo Džankič, 9. mesto za Urško Majnik in 10. mesto za Darjo Lukman. V drugi jakostni skupini je nastopilo 18 tekmovalk. Prvo mesto je zasedla Meta Tomšič iz Ilirije, Ljubljana; drugo Alenka Kavčič iz Save, Kranj, tretje pa Andreja Ojsteršek iz Kemičarja, Hrastnik. Domačinke so zasedle naslednja mesta: 6. Snežana Udovič, 12. Tamara Kampuš, 15. Tjaša Meško in 16. Andreja Capuder. Prve tri iz vsake skupine so prejele diplome in skromna darila organizatorja. Klub se obenem zahvaljuje telesnokulturni skupnosti Ptuj, šolam in vsem drugmi. kj so omogočili organizaajo tega tek- movanja. M. J. MEDNARODNI ATLETSKI MITING V NOVI GORICI (Štafeta Ptuja tretja v Sloveniji) v nedeljo, 4. aprila 1976 je bil v Novi Gorici mednarodni atletski mi- ting, ki se ga je udeležilo 24 klubov iz Jugoslavije ter tekmovalci iz Avstrije, Italije, ZR Nemčije in Holandije. Sodelovali so tudi atleti TVD Partizan Ptuj. Najzanimivejša disciplina je bila v kategoriji 400 m, kjer je zmagal Alebič iz Splita s časom 47,6, Miki Prstec je bil s časom 48,9 na sedmem mestu, Milan Zohar pa je osvojil s Časom 50,7 deseto mesto. Ce upošteva- mo, da je bila zbrana vsa elita štiristometrašev iz države, sta se oba Ptujča- na uvrstila zadovoljivo. Odličen čas je dosegel tudi Alojz Lebar, ki je bil na 5000 m osmi in s tem drugi slovenski tekač. V tej kategoriji je zmagal Janičijevič, 21. maj, iz Beograda. Tatjana Butolen je v teku na 100 m potrdila dobro formo in s časom 12,8 osvojila četrto do peto mesto. Zmagala je Jelica Pavličič iz Karlovca s časom 11,8. V teku na 1500 m za ženske je osvojila prvo mesto Breda Perger iz Maribora. PtujCanki Tilijeva in Cestnikova pa sta zasedli deseto in dva- najsto mesto. To je za ti mladi tekmovalki lep uspeh, saj sta pustili za seboj tekmovalki iz inozemstva in če k temu dodamo, da sta še pionirki, je njuna uvrstitev še toliko večja. Pol^ disciplin z mednarodno udeležbo, je bilo na sporedu tudi republiško prvenstvo v štafetah 4 x 200 m za člane in članice. TVD Ptuj je postavil le moško štafeto v sestavi Milan Zohar, Ljubo Cucek, Milan Ko- vačič in Miki Prstec, ki je osvojila tretje mesto oz. bronasto kolajno. Zma- gali so tekači Olimpije. Vsekakor so atleti iz Ptuja pričeli sezono zadovoljivo in je nujno, da se jim čimprej usposobi steza za njihovo normalno delovanje. Le-ta je namreč na ptujskem stadionu v nemogočem stanju in jo koristi poleg atletov še os- novna šola T. Znidariča m druge, zelo malo pa so vsi ti pripravljeni poma- gati pri njeni ureditvi. NOGOMET Rakičan - Aluminij 1:1 (1:0) V prvem prvenstvenem nogometnem srečanju spomladanskega nadaljevanja VCNL je Aluminiju iz gostovanja v Rakičanu uspelo doseči neodločen rezultat. Igra ni bila tako zanimiva in lepa, ker je bilo igrišče zelo slabo pripravljeno, poleg tega pa je pihal močan veter, temveč spretno vodena od strani igralcev Aluminija, ki so domačinom prepuščali sredino igrišča, sami pa s hitrimi ter večkrat zelo nevarnimi nasprotnimi napadi ogrožali gol domačega vratarja, ter si tako ustvarili dosti več priložnosti za zadetek kot pa igralci Rakičana. Prvi so povedli domačini in sicer v 43 minuti, ko je Sedonja izkoristil napako sodnika Nikolova iz Celja, ki ni označil nedovoljenega položaja t^a igralca, izenačili pa so igralci Aluminija v predzadnji minuti srečanja, ko je Marjan Vindiš samo potrdil lep zadetek, kateremu je predhodno botrovala celotna napadalna vrsta gostov. Sodnik Nikolov iz Celja je tekmo razen v omenjeni 43 minuti, vodil pred okrog 200 gledalci zelo dobro. Se postava gostov: Zagoršek, Vrabl, Skrjanec, Kokot, Murat, Janko Vindiš, Huseinovič. Teodorovič (Mujkič), Marjan Vindiš, Vidovič, Kajič. Hinko Vodušek Kidričevo 1 Partizan - Rogoza 1:4 (1:3) v prvi prvenstveni tekmi spomladanskega dela prvenstva je Partizan Ptuj na igrišču v Ljudskem vrtu moral priznati premoč gostov predvsem na račun nesigurnega vratarja. Tekma je bila vseskozi borbena in hitra, domačini so bili vseskozi v rahli premoči, toda to ni bilo dovolj za zmago. anc Gasilsko društvo Jablane slavi 90-letnico obstoja Leta 1966 je imelo društvo 36 članov. Mnogi člani so bih zapo- sleni v Mariboru in druge. Če je požar izbruhinl v dopoldan.skem času, ko so bili na delu, je gasilsko društvo moralo sodelovati pn reševanju v dokjg pomanjkljivi zasedbi, samo s kmeb in mogoče še s kom, ki je prej delal v nočni izmeni. Nekaj jih je zaradi prese- litve tudi izstopilo. Ves up je bil na mladih fantih, ki so takrat končevaU osnovno šolo, zlasti na tistih, ki so nameravali ostati na kmetiji. Želeli smo iz njih napra- viti dobre gasilce, zato smo jih kljub mladosti vključevali v naše vrste. Pozneje smo jih nekaj poslali v teč^ za podčastnike. Leta 1972 smo kupili moderno črpalko znamke Rozenbauer, pri čemer so denarno pomagali va- ščani Zg. in Sp. Jablan ter RTP Qikovce. Zato smo prosili pred- sednika zbora enote RTP Cir- kovce, Borisa Lepšino, da ,,pri- stopi" za botra nove črpalke. Tovariš Lepšina nam je obljubil, da se bo v svojem delovnem kolektivu zavzel za denarno pod- poro pri nabavi avtomobila. Tako smo čez šest mesecev imeU tudi že tega. Še isto leto smo nabavih ndk^ potrebnega gasilskega orod- ja, ker pa so „dečki" hoteli biti' tudi sami lepi, smo si priskrbeli tudi nove delovne obleke in nekq paradnih, pri čemer smo krih polovico stroškov sami Sedaj šteje gasilsko društvo Jablane dvaintrideset aktivnih čla- nov, nekaj rezervnih in pionirsko desetino. Ima enega častnika, štiri podčastnike I. stopnje in sedem podčastnikov. Društvo, tako sta- rejši člani kot tudi pionirska desetina, večkrat sodeluje na gasil- skih tekmovanjih. Povabila na takšna tekmovanja vedno zelo radi sprejmemo, daj je to korak k zbhževanju gasilskih društev. Tu spoznavamo vedno nove ,,ga- silske" tovariše in izmenjamo z ryimi marsikatero koristno izkuš- njo. Pionirska desetina je naš naj- večji ponos. ,,Vrli" pionirji (vidite jih na sliki) sodelujejo na tekmo- vanjih, doma pa žrtvuejjo veUk del prostega časa za vaje. V sili pa že priskočijo tudi na pomoč pri požarih. Pod vodstvom mentorja Janka Čelofiga se fanj^e uspešno razvijajo v pogumne in požrtvo- valne može, kakršni morajo biti gasUci. Letos torej poteka 90 let od ustanovitve prvega gasilskega dru- štva v takratni občini Ciritovce, društva, ki deluje še danes, le pod drugim imenom. Sedanji člani želimo to obletnico slovesno praz- novati. V ta namen priprav^amo srečanje z našimi stodvainsedem- desetimi rojaki, med katerimi je dvaintrideset zdomcev. Priprav- ljamo tudi bogat kulturni zabavni spored, ki bo tr^al od 25. aprila do 2. m^a. Tudi vas, dragi bralci Tednika vabimo, da nas med tem tednom vs^ enkrat obiščete. Za konec še tedenski spored proslave 90-letnega društva Jabla- ne. 25. aprila 1976 gasilski manever 28. aprila 1976 slovesno po- stavi anje ml