Perporozhenje zhebelarftva,
Rasun jefenfkiga sdrushenja, ktero je bilo v novizah Nr. 7 perviga tezhaja popifano, tiftim, kteri urno fpomlad gofte zhbele imeti, in sgo-daj roje dobiti hozhejo, fhe dve fkufhnje per-porozhim:
1. Poreshi obilno fatje. Kakor vertnar, kterimu fe vejize fmilijo, nikdar lepiga drevja sredil ne bo; ravno taka je tudi per zhbelah. Pogofto fe pertoshijo zhbelarji, de fe zhervi v fatjii saredijo, in de jim tako imenovan volk po-gazhe pripreshe; ali farni fo fi tega krivi, ker fe jim je prevezh nosha fmililo. Spomlad torej, kadar vidifh, de she zhbele pogofto na nogah nofijo, vfak panj po verfti is zhbelnaka vsemi, poloshi ga rahlo narobej (na herbet), vsemi fpodno defko ali diljo prozh, ofnashi jo, in poreshi fatje tako slo, de ga mozhnim zhbelam sa eno ped, bolj flabim pa komaj pol pedi puftifh.
2. Pitaj zhbele s zhifto fterdj 6. Navada je, zhbelam smiraj le jemati, in nikoli nizh dati: sdaj pride fofednja po fterd sa sdravilo, sdaj jo hozhe imeti gofpodinja sa boshizhne prasnike i. t. d. To ftori, de fe zhbelnaki s merlizhi polnijo, zhe flabo vreme pride, ker fe ljudje s fterdjo ne-prefkerbijo.
De fe ti enaka ne sgodi, perhrani nekoliko fatja, ktero ima sadelano fterd; nareshi s ojftrim nosham pifkerze, in pufti, de fe zhifta fterd na mlazhnim (ne vrozhim) kraju fkupej ftezhe. Bres take fterdi, ktera v lonzu okovarjena in s fvin-fkim mehirjem pokrita, defet let dobra oftane, ne fme nobeden zhbelar biti. — Med tako fterd vlij zheterti del vode, pufti obedvoje v kaki po-fodi per ognju savreti, in daj zhbelam fpomlad, kader valijo, in drugikrat v flabim vremenu. Nar loshej pitafh v koritzu, v kteriga kake flamize vershefh, de fe zhbelize ne vtopijo, na vezher in od sadej panja, de fi roparz ne privadifh*
To je edini perpomozhek is flabih zhbel dobre narediti; zhe torej vidifh, de ti kak panj flabeti sazhne, poreshi mu fatje, pitaj ga s zhifto fterdjo, pomanjfhaj mu proftor s dilizo, de zhbele ne obupajo, in ako le rnatizo imajo, she zhifto oflabljene bofh na noge fpravil.
Defiravno nam flabo vreme doftikrat vefelje kali, je vender zhbelarftvo prijetno delo in ne-dolshen kratek zhaf, pofebno sa perletne ljudi. Na ftare dni,  kader   zhlovek sa vfe vefelje tega
fveta omersne, najde fhe vender per zhbelnaku
kratek zhaf! —   Doftikrat fim vidil ftariga fivzh-
ka, kteri je po palizi do zhbelnaka perlesel, fli-
fhal   fini   ga   pertoshiti fe  s folsnimi ozhmi,   de
mu v ftarih dneh vfe narobej na fvetu gre: set
po fvoji glavi gofpodari, otrozi nevbogajo i.t. d.,
farno   zhbelize   ga fhe rasvefelijo,   de posabi na
krishe in teshave. Viditi jih, kako fe h roju per-
pravljajo, in kako ob ajdni pafhi teshko obloshe-
nim luknja ali shrelo premajhno hodi, — mifliti,
de vfaka njemu nofi, — vfe to ftori, de ftarimu
zhloveku,   ako   ga   tudi   she   tesha   let   k semlji
vlczhe, vunder fhe v vefelju oshivi.
Pazh refnizhen je latinfki pregovor, kteri fe
po  nafhim tako glafi:
Zhefar oko ne vidi, JJerze ne sheli.
Ni mu fkerb, lovfke pfe lajati flifhati, tifti-mu, kteri ni ftreliz, pa naj vftreli le eniga sajza, sagotovim ga, de mu nobeni godzi tako po mi-flih sagodli ne bojo, kakor zhe pfi , sajza sbu-divfhi, hrup sashenejo. Enaka je tudi s zhbela-mi. Ni mi bilo mar sa nje, od daljezh fim fe zhbelnaku vganil, dokler jih nifim fam imel; ali komaj fim fi jih omiflil, in she mi nobena fenza ni tako dopadla, kakor per zhbelnaku.
Satorej, prijatel, zhe hozhefh imeti nedolsh-no vefelje in kraj, kjer bofh posabljivfhi teshav tega shivljenje dobre volje oftal — omifli fi zhbele! Sa neke goldinarje, ktere doftikrat en vezher sapravifh, lahko dva roja kupifh; in kader zhes tebe pridejo dnevi, v kterih bofh s Modrim sdihnit mogel: „Gofpod, ne d o pade jo mi!" — takrat fe bofh fpolnil per zhbelnaku fedijozh mojih befed in rekel bofh: ,,Snaj-dil fim  ga sa kratek zhaf in vefelje!" —
Notar.
86