ŠT'JDIJSKA BIBLIOTEKA ft. 98 L 6.50 v*č. w frirakosti mM. a, tmhvt LJUBLJANA poraću nj ena (C. C. con ia V Trsta« « sredo, 29. aprila 1928. - Lato VI. Posamezna številka 30 cent LStVtIK LH! jen pon«-j avl j a nekaj zanimivih in važnih podatkov o razvoju jugoslo-venske trgovinske mornarice, ki stremi za tem, da se jugoslovenska pristanišča v Dalmaciji in njihov promet z inozemstvom o-prostijo vpliva italijanske trgovinske mornarice. Leta 1921. je znašala skupna tonaža jugoslovenskih trgovinskih ladij 114 tisoč 388 ton, šest let kasneje je iiarastla na okrog 270.000 ton. Predvideva se, da bo že tekom prve polovice t. 1. dosegla 300 tisoč ton. Radi tega razvoja in rrfdi gradnje novih železniških prog med Splitom, Šibenikom in notranjostjo jugoslovenske države so italijanske pomorske zveze med Trstom, Reko in Rotorjem utrpele precejšnjo škodo. Doslej so italijanski parni-ki pluli po štirikrat na teden od Trsta odnosno Reke v dalmatinska pristanišča, sedaj pa vršijo svojo službo le po dvakrat v tednu. Kot izgleda, bo v kratkem vpostavljena nova dnevna zveza med Sušakom in Rotorjem Bolj je odvisna Jugoslavija od Italije v pogledu svojih pomorskih zvez z inozemskimi pristanišči, toda tudi v tem pogledu je že v načrtu ustanovitev nove družbe, ki bo oskrbovala reden promet med jugoslo-venskimi in južnoameriškimi pristanišči. Pri ten^bosta sodelovali družbi Cunard Line in ho-landski Lloyd. NoMlejevo ekspedicijo Parnik «Citta di Milano« prispel ▼ Tromsd OSLO, 24. Vojna ladja «Citta di Milano», ki bo služila kot o-porišče zrakoplovu «Italia» pri Nobilejevih raziskovanjih v severnih ledenih krajih, je prispela predvčerajšnjim v Tromsd, odkoder bo krenila proti Spitz-bergom, čim se bo led toliko od-tajal, da bo plovba možna. Tovor ladje tvori predvsem 5 tisoč posod z vodikom, ki bo služil za napolnitev zrakoplova s plinom ob povratku z ekspedicije. De Pinedo v C a pilari j u CAGLIARI, 23. Včeraj zjutraj je na pomorskem pristajališču v Elmasu pristal general De Pinedo. Ob 11. je spet odpotoval s svojim hidro planom v Ostio. S tem se je otvorila nova zračna proga, ki veže Sardinijo z ostalim delom Italije. Grazla Deledda operirana . RIM, 24. Slavna pisateljica Grazia Deledda je bila te dni o-perirana v bolnišnici «della Sa-pienza». Operacijo je izvršil kirurg prof. Milesi in je prav dobro izpadla. Zdravstveno stanje bolnice 9e vidno boljša. Madžarski ministrski pnJutilk o podonavski konfederaciji RIM, 24. «Tribuna* je priobčila danes interview, ki ga je dovolil madžarski minstrski predsednik njenemu poročevalcu Mariju Baratelliju. Grof Bethlen je obširno pojasnil italijanskemu novinarju notranjo in zunanjo politiko sedanje madžarske vlade ter mu predočil velike težave, s katerimi se mora boriti Madžarska radi triatlonske mirovne pogodbe. O načrtu podonavske konfederacije je rekel Bethlen: «Mnogo se je govorilo in se še vedno govori o možnosti ustanovitve nekake podonavsko konfederacije, ki naj bi jo tvorile Avstrija, Čehoslovaška in Madžarska. Smatram, da je potrebno povdariti, da nimamo nikakega namena odstopiti od naše neodvisnosti, ker smo prepričani, da sta sreča in dobrobit Madžarske še najbolj zajamčena, če ohranimo svojo suverenost in neodvisnost. To prepričanje nam je ustvarila naša žalostna pro-šlost.» Delovanje posebnega tribunom Pot komunistov obsojenih RIM, 24. Včeraj sta se morala zagovarjati pred posebnim tri-bunalom za obrambo države komunista M. Gomiero, star 30 let, iz Padove, in G. Quintavalle, star 29 let, iz Parme. Oba sta bila obdolžena, da sta skupno z drugimi vršila protidržavno propagando. Trdila sta sicer, da nista ničesar zakrivila, a sodniki jima niso verjeli. Prvi je bil obsojen na 4 leta ječe, na trajno izključitev od vseh javnih služb in na tri leta posebnega policijskega nadzorstva; drugi pa je bil obsojen na eno leto ječe. Vršila se je nato razprava proti Angelu Rainolfiju iz Ballate-ja, Petru Zanoniju iz S. Zeno-na ob Lambru in proti Mariju Molteniju iz Milana. Obdolženi so bili protidržavne propagande in zarotništva. Mol t eni je bil tudi obdolžen, da je razdeljeval Drevratniške letake in zbiral prispevke za razpuščeno Delavsko zvezo. Tribunal je obsodil Moltenija na 7 let in 6 mesecev ječe, Rai-nolfija in Zanonija pa vsakega na dve leti. Vsi trije so bili poleg tega obsojeni še na trajno izključitev od vseh javnih služb in na tri leta posebnega policijskega nadzorstva. Potresna katastrofa v Grčiji Korint In drugi kraji v razvalinah DUNAJ, 24. Iz Aten poročajo, da je predsinočnjirn strahovit potres skoro docela porušil mesto Korint. Pa tudi drugi kraji na Peloponezu so bili zelo poškodovani. Od 21. ure zvečer do drugega jutra ob 10. se je zabeležilo nič manj kot 47 potresnih sunkov. Telefonske in brzojavne zveze so bile prekinjene in vesti o katastrofi v severnih delih Pe-loponeza so došle v Atene šele včeraj v prvih jutranjih urah. Atenski novinarji, ki so se podali takoj v Rorint, so radiobr-zojavno sporočili, da se je v Ko-rintu sesulo 2500 hiš, ostala poslopja pa so tako poškodovana, da v njih ni mogoče več prebivati. Žrtev, v kolikor se je dalo dotlej ugotoviti, je bilo v Korin-tu 10, ranjencev kakih 20. Da je bilo napram toliki škodi le 10 človeških žrtev, se je zahvaliti okolnosti, da je prebivalstvo takoj po prvih slabejšili sunkih zapustilo domove. V mestni o-kolici tabori okrog 10.000 ljudi. Sesula se je vojašnica, električna centrala, jetnišnica. Jetniki so izrabili paniko in temo. zbežali iz ječ, oropali hiše in trgovine ter pobegnili v hribe. Mestece Kamaki ob vhodu v korintski kanal se je docela podrlo, trg Lautraki pa, ki se nahaja na drugi strani kanala nasproti Korintu, je bil težko poškodovan. Z otoka Patrasa ni došla še nikaka vest o potresu razen sporočila telegrafista: «Bog nam pomagaj! Velika nesreča...« V tistem hipu se je zveza prekinila. Predsednik republike Kondu-riotis ter ministra notranjih zadev in pravosodja so odpotovali v Korint. Vlada je takoj določila 5 milijonov drahem za prvo pomoč prizadetemu prebivalstvu. Iz Pireja sta odplula proti Peloponezu dva parnika z 20 tonami kruha, ki se ima razdeliti med ljudi. Ravnatelj atenskega geofizič-nega observatorija meni, da je ta potres v zvezi s potresnim- gibanjem, ki se pojavlja ob Sredozemskem morju vsako toliko časa že od 1918. leta in radi katerega se bo vsa zemeljska skorja v teh delih Evrope in Azije v svoji notranjosti docela spremenila. ATENE, 24. Potres, ki je zadel Rorint, je bil eden najhujših, kar se jih je kdaj pojavilo v Grčiji. V Korintu je 15.000 ljudi brez krova. Starogrški spomeniki so se deloma sesuli. Z Malte je odplula angleška vojna ladja «Eagle» z oblačili in hrano proti Korintu. Sledila ji bosta še kri-žarka «Stuart» in parnik «Pert-shire». Tekom včerajšnjega dne med 10.30 in 15.30 se je v Atenah zabeležilo 17 novih potresnih sunkov. Geologi napovedujejo, da se bodo sunki v bližnjih dneh še ponavljali. ATENE, 24. Predvčerajšnjim se je pojavilo nekoliko južno od lagune Missolungi več izvirkov vrele vode. Bržkone prihaja voda iz bližine kakega vulkana, katerega žrelo je skoro gotovo pod laguno. Prebivalstvo v Missolungi je v velikih skrbeh. BERLIN. 24. Po brezžični brzojavki »Berliner Tageblatta» iz Aten prihajajo tja še vedno zelo poredkoma vesti z ozemlja, ki ga je zadela potresna katastrofa. Vzdolž Korint skega kanala je približno 10.000 stavb uni-' čenih in težko poškodovanih. Ljudi, ki so ostali brez strehe, je okrog 20.000 in vlada med njimi veliko pomanjkanje živil, tako da jim preti glad. Poleg Korinta sta najbolj prizadeti mesti Lubrati in Hylokastra. Vlada je storila vse potrebno za pomoč prebivalstvu, vendar pa je zelo dvomljivo, če bo mogla sama odporno čl bedi. Več vojnih ladij je odplulo v Korint, kjer bodo izkrcale živila in oble- ke. Število človečkih žrtev t! Korintu znaša 30, ranjencev pa nad* 100. Končnoveljavne številke še niso znane. Vojaštvo vzdr« žuje mir in red. Žrtve potresa na Bolgarskem Novi sunki v Filipovu WASHINGTON, 24. Odprav-nik poslov Zedinjenih držav v Sofiji brzojavno zahteval pomoči za prebivalstvo, ki mu je potres prizadel toliko škodo. Iz njegove brzojavke sledi, da je zahtevala katastrofa na Bolgarskem glasom* uradnih ugotovitev 500 človeških žrtev. Nadalje' je bilo 11.000 hiš porušenih in več ali manj poškodovanih. Najmanj 8000 ljudi je še vedno brez strehe in tabori na prostem. SOFIJA, 23. Preteklo noč sta bili čuti v Filipovu dva nova potresna sunka. Bila sta precej silna. Porušilo se je več hiš, ki pa so se v svojih temeljih žo prej omajale. V Sofijo sta prispela dr. Villa, odposlanec italijanskega Rdečega križa, in Petterson, delegat mednarodne zveze Rdečih križe v. SOFIJA, 24. V poslednjih 24 urah so se v Plovdivu in drugih krajih čutili ponovni potresni sunki, ki so povzročili manjšo škodo v Stari Zagori. Porušilo se je tam več velikih zidov. Ljnbijana za Bolgare, ki jih je zadela nesreča LJUBLJANA, 24. Listi so prinesli danes proglas mestne občine na narod pod naslovom: «Pomagajte bratom Bolgarom!« V mestu so se pričeli nabirati prispevki. Kongres slovanskih gledališč odgođen SOFIJA, 24. Kakor smo že poročali, bi se imel v teh dneh v Sofiji vršiti kongres slovanskih gledališč, katerega so se namenili udeležiti zastopniki gledališč v Beogradu. Zagrebu, Ljubljani, Pragi, Varšavi, Brnu in Bratislavi. Ker je pa zadela Bolgarijo potresna katastrofa in ker je bolgarsko prebivalstvo zbegano, je bil kongres odgoden za nedoločen čas. Vršil se bo, čim se poleže panika in prenehajo potresni sunki v Bolgariji. Zunanji minister ft. filariokovit na pota v Beograd BEOGRAD, 24. Pričakuje se, da se povrne zunanji minister dr. Marinković v Beograd jutri dopoldne. Njegov namestnik dr. Šumenkovič se je nocoj odpeljal njemu naproti in se bo sestal ž njim v Zagrebu. Obvestil ga bo o zunanjepolitičnih dogodkih, ki so se odigrali v njegovi odsotnosti. V avdijenci na dvoru so bili danes predsednik vlade Vuki-čević, zastopnik zunanjega ministra dr. Šumenkovič in prosvetni minister Grol. V vladnem predsedništvu se je vršila popoldne dolgotrajna konferenca med Vukičevićem, poljedelskim ministrom dr. Stankovieem in ministrom za »agrarno reformo dr. Andrićem. Zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, ki je glasom izjav poedinih ministrov razpravljal o načrtu novega stanovanjskega zakona. Sprejel je predlog, ki ga je izdelal poseben ministrski odbor in glasom katerega se je stanovanjska zaščita z znatnimi omejitvami podaljšala do 31. maja 1929. Narodna skupščina je sklicana za Četrtek, 26. t. m. Opozicija bo vložila interpelacijo o zunanji politiki. Zastopniki Prage v Ljubljani LJUBLJANA, 24. Davi je prispela v Ljubljano delegacija mesta Prage. Na kolodvoru so jo sprejeli zastopniki občine, o-blasti, vojske, čehoslovaški kon-sul in zastopniki poedinih društev. Na potu od kolodvora do hotela «Uniona» je goste pozdravljala množica ljudstva. V «Unionu» jim je bil prirejen za-jutrek. Se tekom dopoldneva se je vršila gostom na čast slavnostna seja ljubljanskega občinskega sveta. Na tej seji je praški župan dr. Baxa izročil mestu Ljubljani kot dar Prage kfp sv. Jurija s starodavnih kraljevskih Hradčan. Kip je bil izdelan v času vladanja Karla IV. in ja ena najlepših umetnin iz XIV. stoletja. V Trstu, dne 25. aprila 1028. Ob 13. je bil skupen obed v Dvorani kazine. Ob 1®. pa večer-|a * srebrni dvorani hotela «U-fefa>na». Ob ti. se je vršil slav-poet ni k o marš v kazini. Jutri p jutra j se odpeljejo gostje z avtomobili na ru&lo streho in se nato pre: illo. Pri tem se je skoro docela razbilo. Pilot in oba njegova Ipremljevalca so težko ranjeni. De Fontenay odpotoval proti Rimu PARIZ, 24. Danes zvečer je odpotoval novi francoski posla-Uak pri Vatikanu De Fontenay rta svoje novo službeno mesto, poslanik je bil pred časom v Madridu. Kljub svoji novi 9iuž-ibi si bo Se nadalje pridržal pred-bednistvo diplomatične akade-fcnije, ki jo je on sam ustanovil in v kateri so včlanjeni vsi znameniti evropski diplomati. Frastail mi peioi? prsti vojoi PARIZ, 24. Pretekli petek so franccsii poslaniki v Londonu, faerliiiU, Rimu, Wash1ngtonu in Tokiu pr-Miali tamošnjim vladam francoski na-Ćrt večstranske pogodbe proti vojni. Načrt ima pet členov. Po uvodu, v ka^orem je rečeno, da so se predsednik nemške republike, predsednik Zedin jenih držav, predsednik francoske republike, Nj. V. krti j Velike Britanije, Ir-•ke in briianskib dominijev. imperator Indij, Nj. V7, kralj Italije in Nj. V. cesar Japonske odločili skleniti j osrodbo, po kateri bi postala vojna protizakonita sledijo poedmi členi. Prvi določa, da se proglasi vsaka vejrjL^ ki predstavlja sredsctvo za dosego nacionafn apolitičnih ciljev odnosno sredstvo osebne, spontano in neodvisne politične reakcije, kot protizakonita. Pri tem no pridejo v poštev* obrambne voine, ki jih predvidevajo že obs«toWe> pogodbe, pa tudi ne vojne. ki nasi&nejo z izvajanjem pogodb. ra katere so pogodbene stra-ike vezane in ki &o registrirane pri Družbi narodov. Sem spada tudi r>akt I>ružbe narodov. Vsak s; or, ki nastane med strankami kadarkoli in na kakršenkoli način, se mora poravnati na n:iroljn/>eu način. V slučaju, da rna stranka pogodbo prekrši, izgubijo zanjo veljavo tudi vse o-stale pogoctoe. Prt (*=toječa pogodba ne sme v ničemw zadevati obveznosti, ki so jih prevzele poedine stranke z že prej -klenj-nimi pogodbami. Pogodbe se predloži v odobritev vse»;. vlastem in ho stopila v veljavo <0 jo .bodo sprejele vse pogoi hene stranke ali pa ko bo večina vlasti določila, da slopi v veljavo, tudi če bi je nekatere drugo ne sprejele. DržGsudiisRfl čolna o Mehiki 200 m« ž padlo v boju pri Chu- F ar os si MEKSIKO, 24. Iz Jalisca poročajo, r'a je pri£To v okolici Chuparosse do hudega spopada med zveznim vojaštvom in revolucionarji. Po poluradnih poročilih je padlo v tem boju 200-vstašev. Uradnega potrdila, da se je boj res vršil, pa še ni. Drobne vesti Praznovanje velike noči v Leningrada Kakor poročajo iz Leningrada, se je pravoslavna velika no? praznovala v tem mestu v znamenju .alkohola. Radi nadležnega in nedostojnega pijančevanja je hilo aretiran.h 1400 oseb; radi zastrup-Jjenja z alkoholom ali pretepov v pijanosti je izgubilo življenje 19 oseb. ranjenih pa jih je bilo 139, nekatere prav težko. DNEVNE VESTI Militi • hntledelalcab Na seji pokrajinskega gospodarskega eveta, ki se ja vn&ila v soboto in na kateri se je v prisotnosti ministra za nacionalno gospodarstvo vsestransko pretresal gospodarski položaj v tržaškem pristanišču, je govoril inž. Sacerdoti o položaju ladjedelnic. Ob splošni pozornosti članov je predočevaJ, da se največja tukajšnja industrija, t. j. gradnja ladij, nahaja v tem hipu v velikem zastoju, ne da bi se moglo predvidevati, kdaj se začne nov razmah. V 1. 1927. je bik) zaposlenih po ladjedelnicah 18.000 oseb, a do sedaj je padlo njih Število na 11.000 in poleg tega se predvideva, da se bo moralo odpustiti v prihodnjih treh mesecih nadaljnih 4000 delavcev. Ker so le pičli izgledi na naroč-be novih trgovinskih ladij — je rekel inž. Sacerdoti dalje — si morajo zagotoviti julijske ladjedelnice v večjem obsegu naročbe s strani vojne mornarice, katere so bile do sedaj premajhne. Druge italijanske ladjedelnice so priznale julijskim ladjedelnicam upravičenost do 3255 inozemskih naročil, a vojna mornarica je dala tržaškim ladjedelnicam 17% svojih naročil, medtem ko je njih delovna sposobnost mnogo večja. Tudi Če bi se naročili obe novi kri-žarki, ki se imajo v kratkem začeti delati; pr: tržaških ladjedelnicah, bi njih delež ne dosegel, še 30%. Za nabavo novih naročb hi bile — po govornikovem mnenju — potrebne naslednje olajšave: nove ladje bi se oprostile davka od premičnega premoženja ne samo za dobo petih, temveč desetih let; nagrade za gradho ladij naj se zvišajo in napovedani ukrepi glede ladijskih kreditov naj se nemudoma začnejo izvajati. Kriza v ladjedetotvu Italije je posledica dejstva, da je preveč ladjedelnic. Radi tega bi bik> Želeti, da se pusti procesu naravnega izbora prosta pot, tako da se delo osredotoči v onih ladjedelnicah, ki so najboljše. Pred Štirimi leti so se italijanske ladjedelnice združile v zvezo, katera naj bi disciplinirala delo za inozemstvo. Radi težkoč, ki so se pojavile v tej zvezi, je vzela vlada pred kratkim njeno upravo v svoje roke. Julijske ladjedelnice polagalo veliko važnost v ureditev te zveze. Z drugimi besedami — je zaključil inž. Sacerdoti — julijski ladjedelnici, ki so v Časih, ko se jim je nudilo delo, puščali pot svobodno, ne morejo v sedanjem hipu dopustiti, da bi se z novo preured-bo izjalovili njihovi upa. t. j. da bi ne dobili onega dela. ki bi jim ga druge ladjedelnice morale prepustiti. ČehosMka ne III. mednarodni razstavi knjiga v mm Pišejo nam iz Firenze: Potom organizacije *Svaz česko-slovensiceho dila» v Pragi se udeleži Cehoskyvaska prvič rnednaiod-ne razstave knjige. Cehoslovaška razstava hoče obrniti pozornost mednarodne javnosti na nekatere čehoslovaške književne, znanstvene in umetnostne izdaje, na sposobnost čehoslovaških tiskarn v izvrševanju naročb iz inozemstva in na Čehoslovaško lepo knjigo, za katero bi se utegnili zanimati inozemski ljubitelji knjige. Kdor zbira obvestila o Cehoelo-vaški, najde na razstavi koristne izdaje.' Čehoslovaško gradivo, katerega ureditev je bila poverjena dr. Frančišku Prausnizu od prosvetnega ministrstva in prof. Ladislavu Sutnar-ju iz Prage, je razstavljeno v 14 omarah in ob stenah. Sredi sobe je postavljen kip predsedniku Masaryku, delo pokojnega I. Štursa. Razstavljena so najvažnejša književna in znanstvena dela. priročniki, slovarji, enciklopedije, umetnostne izdaje in dr., mladinske knjige, ilustracije in redki posnetki ter vezane Šole grafičnih umetnosti v Pragi. Na stenah so razstavljene različne platnice umetnostne revije, ilustracije za otroške knjige itd. Končno so razstavljeni nekateri listi v tujih jezikih, ki izhajajo na čehoslovaškem. Pod pokroviteljstvom «Omnia Selen ti a» se nadaljuje vpisovanje v brezplačne tečaje za francoščino (prof. Ren£ Enenkel), nemščino (dr. Kari), angleščino in španščino. V kratkem se otvori tečaj za računovodstvo in stenografijo, Informacije: via Battisti 7 {od 15. do 20.). RAID BUESfOS AIRBS - N£W TOBK. Rosario... aprila 1928. Mladi kolesarji Anton Kralj, Miro Kravos in Bruno Sferca že pošiljajo prva poročila v strašnem naporu, ki jih čaka na kolesarskem raidu Buenos-Aires - New York. Dosedaj so prevozili Štiri etape, in sicer Buenos Aires - San Lujon, San Lujon - Carmen de Greco, Car-men de Greco - Pergamino, Perga-mino - Rosario. Razdalje med posameznimi mesti znašajo sicer le 430 km, toda poročila pravijo, da morajo junaški kolesarji voziti po pokrajinah brez cest, Čez skalovja in skozi peščene planjave in morajo voziti večinoma koio v rokah. Vendar pa so poročila, ki jih kolesarji pošiljajo svojcem v Trst potom zračne pošte, optimistična. Kolesarji imajo kolesa «Alcyon» in tvrdka vzdržuje tudi stroćke rai-da. Naši trije rojaki bodo po dokončanem raidu izdali knjigo spominov s tega nevarnega potovanja, ki se ho pokazalo v pravi luči šele pri prepotovanjn Bolivije in potem, po približno treh četrtinah poti, v potovanju skozi divje dežele Mehike, o katere grozotah prinašajo dnevno vsi časopisi obširna poročila Nadaljnje vesti o raidu bodo prispele te dni. Rojstva, smrti in poroke f Trstu dne 23. aprila 192S. Rojeni: 11 <3 mrtvi); mrtvi: 9; poroke: 3. Iz tržaškega življenja b tatinskega dnevnika Moško kolo in razno perilo in o-bleke v skupni vrednosti okoli 700 lir so odnesli neznani zlikovci iz stanovanja Alojzije Apolonea v Bojanu - ScaJa Santa št. 175, v katero so se vtihotapili s pomočjo ponarejenih ključev. Apolonea jeva je javila tatvino orožnikom na Greti. — Neznani prijatelji dobre pečenke so se predpreteklo noč vtihotapili v k umi k Viktorije Bratti, stanujoče na Greti - Serbatoio št. 79, in ga izpraznili; odnesli so 20 lepo rojenih kur, vrednih 300 lir. Velika je pač morala biti žalost Burattijeve. ko je včeraj zjutraj ugotovila, da se je njena kokošja družina Čez noč preselila bogve-kam. Potolažila se je s tem, da je javila dogodek orožnikom. — Železničar Ivan Lazzarini, stanujoč v ulici Šalita di Gretta St. 125, je javil orožnikom na tamošnji postaji, da mu je zmanjkal kovaški vijak, vreden kakih 40 lir, ki ga je hranil v podstrešju. Razne nezgode. Ko sta 16-letni Virgilij Nobile, stanujoč v ulici S. Maurizio št. 7 in 28-1 etni Fran Ceriello, stanujoč v uiici G. Brunner št. 9, oba mehanika, včeraj pred pol d ne pritrjevala v tovarni strojev pri Sv. Andreju velik Železen valj na strugal ni stroj, jima je valj zdrknil iz rok ter padel na tla. Pri tem je zadel Nobileja tako hudo v levo nogo, da mu jo je stri v stopalu, do-čim je Cerie-Ho zadobll pogodbe po obeh nogah. Ponesrečenca eta Jrila prepeljana z avtomobilom rešilne postaje, kjer sta dobila prvo pomoč. Nobile je bil nato sprejet v kirurgifcni oddelek, Ceriello pa je bil na lastno željo prepuščen domaČi negi. — Iz ladjedelnice S. Marco je bil včeraj predpoldne prepeljan v mestno bolnišnico 23-letni tesar Josip Bazzarint stanujoč v ulici A. Meucci št. imel je globoko rano na levi nogi, ozdravljivo v kakih 3 tednih. Fant je povedal, da ga je pred delom neki tovariš, ki je delal za njim, po neprevidnosti uda- ril s sekiro po nogi in ga tako ranil. — Pri nakladanju smeti na občinski voz, ki Je stal pred neko hišo T Nižini gledališča Rossetti, je 27-Ietni ceetni pometač Bruno Schiapper, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Pondares, včeraj zjutraj prišel po nesreči z de«-4 no nogo pod kolo voza, ki se je nenadoma premaknil, in pri tem* za-dobil hudo poškodbo. Bil je prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj 15 dni. — Burja, ki je včeraj precej hudo razsajala, je okoli 12. ure vrgla v ulici Istri a 17-1 etno dninarico Jolando Siega, ko so je ondot vračala domov. (Mladenka je imela smolo, da je priletela naravnost pod ročni voziček, ki ga je peljal neki moški. Pri tem se je precej hudo pobila po glavi. Dobila je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor se je zatekla v spremstvu neke ženske. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Bratec In sestrica, ki ime granata močno ranita Bratca je odneslo desno roko — sestrica pa Je skoro ob desno nogo Zadnjih par dni se je zgodilo v Gorici in po Goriškem zelo veliko nesreč. Posebno pa z granatami in strelivom. V nedeljo svečer so pripeljali v bolnico usmiljenih bratov 14-i etno deklico Ano Gabersček iz Laza pri Tolminu in njenega 9-letnega brata Valentina. Gnala sta na pašo v nedeljo okrog poldan in tam dobila granato manjšega kalibra. Deklica je svarila dečka, naj jo vrže proč, ker drugače se bo zgodila nesreča Toda ni hotel tega storiti — pač pa je granato nesel domov, ko sta gnala koze s paše. Doma ni bilo nobenega. In tedaj je deček zopet začel z granato tol-Či ob tla, dokler ni ta nenadoma eksplodirala in opravila svoje žalostno delo. Dečku je skoraj odtrgalo desno roko, katero so mu potem v nede>-1 jo zvečer v Gorici zdravniki odrezali. Vrh tega so ga granatni drobci ranili v prsa, pa k sreči le opraskali. Zadobil je tudi več prask po obrazu. Tudi deklica, ki se je nahajala v bližini, jo je skupila. Uresničila se je njena slutnja. Dobila je kos železa v koleno desne noge. Noga ji je takoj zatekla in bilo se je bati, da se 'zastrupi. Tudi nji so Sele zvečer zdravniki vzeli železo iz noge. — Istotako je zadobila rano v levo nogo in v trebuh. Oba sta bila ponočfll odpeljana z avtomobilom v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se bosta morala dolgo Časa zdraviti. Podobna nesreča dveh otročičkev Tudi ta dva sta žrtvi otroške neprevidnosti. Mali otroci so strahovito radovedni; kav dobe v roke, 'vse hočejo porabiti za svoje igrače. In tako se zgodi, da postane taka radovednost zanjef usodna. Štiriletni Anton Devetak iz Št. Mavra se je igral s svojim 3-letnlm bratcem Gabrijelom. Med smetmi sta načla kapsel, ki še ni bil izstreljen. Začela sta po njem tolči s kamnom. Kapsel je tedaj počil in opravil svoje Žalostno delo. — Antonu je odtrgalo prst na levi roki in vse druge prste razme-sarilo. Istotako mu je odneslo palec na desni roki in ga ranilo na desni nogi, po obrazu in po levem očesu. Bratec Gabrijel je bil pa še nesrečnejši, kajti kapsel ga je ranil na obeh očeh in skoro gotovo bo nesrečni otrok zgubil obe. Bil je opraskan tudi po ohrazu. To se je zgodilo v nedeljo popoldne. Zeleni križ je otročička prepeljal v bolnišnico, kjer se sedaj zdravita. Za industrijalce Industrijska zveza poživlja vnovič vse industrijske družbe, da vrnejo tekom petih dni vsakega meseca izpolnjen statistični obrazec, ki se nanaša na prejšnji mesec. Požar v Rožni dolini Predvčerajšnjim je pričela goreti hiša št. 148. ki se nahaja v Rožni dolini. Hiša je last Josipa Glešiča. Ker so ljudje ogenj kmalu zapazili in bili takoj na mestu gasilci, je požar uničil le kos strehe. Skoda znaša približno 1000 L. Vlak fe skočil s tira Kavadm osebni vlak it. 1744, ki je vozil iz Trsta proti Gorici, se je predvčerajlnjim v bližini VolČje-drage nenadoma ustavil. Lokomotiva je namreč s kolesi skočila s tira In se ustavila cel meter proč od proge. Osamljen, da ražgal lastno hišo Orožniki so osumili Avgusta Re-beka, starega<28 let, iz Gojač na Vipavskem, da je zažgal lastno hi9o in skušal na ta način oškodovati zavarovalnico. Bil je namreč zavarovan proti požaru za 40.000 lir. Rebek pravi, da je nedolžen in da se ob priliki požara ni nahajal doma. Preiskava pa gre naprej. NESREĆE IN NEZGODE Desno roko si je zlomil V goriški bolnišnici je moral i-skati zdravniške pomoči Itan Or-tan, stanujoč v ulici Camposanto, Št. 21. Pri delu si je zlomil de«no roko v zapestju. Kolesar jo je povozil Zeleni križ je moral sinoči prepeljati v goriško bolnišnico 72-1 etno Marijo Boiati, stanujoče v ulici Orzon. Povozil jo je neznan kolesar in tako povzročil, da si je starka zlomila leto ključnico. DOBRAVLJE Požar V soboto, 21. t. m. okrog 9. ure •zvečer, je neopaženo izbruhnil požar v hlevu združenem s hišo Št. 77, v kateri stanujeta mali Franc Hrobat in Anton JerkiČ. Ne enega ne drugega pa tedaj ni bilo doma; ljudje po vasi so večinoma že spali. Slučaj je hotel, da je Se pravočasno prišla pomoč, kajti bil je že skrajni čas za rešitev petero živali. Ker sena ni bilo veliko, ker ni bilo vetra in ker je bila ostala hiša dobro izolirana po zidu, se je posrečilo požar popolnoma omejiti na hlev. K temu so zelo pripomogli marljivi gasilci iz Sela, ki so bili — to moramo javno napisati — hitro na mestu. Ob 11. uri je bilo že vee pogašeno, hiša pa izven vsake nevarnosti. Tudi sosedje so lahko mirno pospali. Znanost in_umetnost Velik uspeh ljubljanske »Glasbena Matice» v Pragi PRAGA, 24. 4. 1928. Zbor «Glasbene Matice» je prispel v Prago danes dopoldne ob 9.15 in sicer iz Plzna. Na1 kolodvoru je bila zbrana velika množica praškega prebivalstva. Goste so sprejeli jugoslovenski generalni konsul, osobje jugo-slovenskega poslaništva in kon-sulata, zastopniki jugosloven-ske kolonije v Pragi, čehoslova-škili pevskih in drugih društev ter mnogi novinarji. Po običajnem zelo prisrčnem sprejemu so se gostje podali na odkazana jim stanovanja. Tekom dneva so posetili mestno hišo, položili na grob neznanega vojaka krasen venec ter zapeli tam koral. Zvečer ob 20. uri se je vršil v Smetanovi dvorani koncert ki je bil izredno dobro obiskan. Občinstvo iz vseh slojev je napolnilo prostrano dvorano do zadnjega kotička. Med prisotnimi so se opazili znani praški muziki, kritiki in dr., med njimi Suk, Novak in Talich, ki so pri vsaki točki programa navdušeno ploskali. V ložah so bili med drugimi jugoslovenski poslanik Lazarevič, generalni konsul Cvetiša, konsul Dajičić in Častni konsul Bradanović, na- | Predno nakupite kakršnosIbocJI dalje predsednik čehoslovašk« zbornice Prokoupek. tajnik zbornice Sajfert, namestnik župana dr. Stula s soprogami. V dvorani je bilo tudi mnogo občinskih svetnikov in zastopnikov najvišjih, civilnih in vojaških uradov, čehaslovaAkih pevskih društev itd. Cehoslovaki so zapeli jugoslo-vensko državno himno in *Lepa našo domovino*, jugowk-veni pa «Kje dumov muj» in «Ntd Ta-trom se bliskam. Nato stai se o-ba dirigenta objela in poljubila, kar je izvalo med občinstvom velikansko navdušenje. Čeho-elovaški pevci so nato zapustili oder in koncert se je pričel. Trajal je skoro do 22.30. Uspeh, ki ga je dosegi z, nocojšnja prireditev «Glasbene Matice« v Pragi, je bil naravnost izreden. Vsi prisotni so izjavljali, da ni bilo samo lepo. temveč da je Lilo najsijajnejše Veliko navdušenje se je pokazalo pri Go-tovčevi pesmi «Jadovanka sa teletom«, nato pri Lajovčevi pesmi na besedilo iz Župančičevega «Cicibana». večji uspeh so imele Adamičeva «Vijola; in Mokranjčeve pesmi. Do vrhunca pa je vzkipelo navdušenje občinstva ob Hubadovih Slovenskih narodnih pesmih, zlasti pri koroški «Gor čez* izaro.'.. >. ki >-e je morala dvakrat ponovi >. IV-vovodja H uhati in zbor uo-bila mnogo vencev in cvetlic. Po koncertu se je vršil na Žofinskem otoku svečan večer. BORZNO POECOILO Trst, 24. aprila 1928. Amsterdam 7G2-76S, Belgija 263-267, Francija 74.56-74.8fi, London 92.56-92.7H, New-York 18.03-18.99, Španija 315-321, 6vita 3*^4.75-386.75, Atene 25.02«-25.52«, Berlin 450.75-46U70, Bukare&it 11.(30-12, Praga 50.10-56.40, Ogrska 328.50-334.50, Dunaj 2o4.25-270.25. Zagreb 33",0-33.60. Uradna . Pa tudi Če privoli, moraš upoštevati njene čudne nazore in jaz se bojim, da se bo težko nam prilagodila. To ti ne dela nobenih skrbi, oče? — Smatram te za možaka in dovolj odločnega, da boš popravil njeno vzgojo; končno bo družinsko Življenje, zlasti pa materinstvo, kmalu premagalo otročjo objestnost. Ne smeš pozabiti, da pripada Milica kot Rusinja najbolj popustljivemu, najmehkejšemu in najnestalnejSemu plemenu; še celo rodoljubje moških je pri njih zgolj trma in se nagiba kakor trs, kamor veter zapiha aH kamor ženska povleče. Stavim, da bo črez leto ali dve v njoj več «nemškega» kakor V tebi. Ha-ha-ha! Grof m je zagrohotal. Konec njunega prisrčnega in iskrenega pogovora je bil ta, da se je Egon odločil zasnubit1 Malico pri generalu že naslednjega dne. VI. Ko m je Mftllca zavedla, se je čutila izmučeno. Želela je biti sama in celo Krtina navzočnost ji je bila neprijetna, dasi je zelo cenila iskre* no prijateljičino sočutje. Vsilila si je nasmeh, zahvalila prijateljico in jo pošiljala spat, ker da se je popolnoma opomo- gla in ne rabi zdaj ničesar razen zdravila, spanec pa ji povrne moči, ki jih je tako potrebna po današnjih dogodkih. Toda ko je mlada baronesa odšla in se je Marta sklonila nad njo, niso ji Živci več vzdržali. Objela je starko okrog vratu in bridko zajokala. Pestunja je sedla na posteljo, objela dekličino glavo, jo pustila, da se je izjokala, in jo molče božala po lepih laseh in ji poljubila od solz mokro ročico. Ko se je najokala, se je Milica vrgla na blazino. ^ — Ah, njanja, kako sem nesrečna, — je rekla % pretrganim glasom. — Ne greši, Milica Jurjevna, — je odgovorila pomirjevalno in resno Marta. — Očetova in stričeva izguba je bila res nesreča zate. Res, današnji dogodek ni prijeten: bila si hudo prevarana, kaj bi o tem govorila! Jaz sama bi nikoli ne pomislila, da bi te mogel knez varati s to podlo Poljakinjo. Toda če se rešiš takega Človeka, vendar ni to nikaka nesreča, ampak narobe. Boš pač drugega vzela, to je vse; ne bo ti manjkalo ženinov. Daj, da ti očke umijem; rdeče so, kakor jih ima kunec. Nato izpij kapljice in zaspi. Milica je poslušno izvršila vse, kar ji je rekla ! pestunja, se smehljala skozi solze, ko ie ta sedla t k njenemu vzglavju, nato pa je utrujena zaspala- Naslednjega dne se je pozno zbudila. Sj.unjo ] ji je povrnilo hladnokrvnost, toda nevolja in uža-* Ijeno 9amoljubje sta jo še mučili. Ogorčena, toda mirno si je predstavila vse podrobnosti včerajšnjega dne. Zdaj ne bi mogla povedati, koga je bolj zasovražila: nevredneža, ki jo je tako užalil, ali predrzneža, ki si je upal prerok ove ti ji to podlost in ki se bržkone veseli njenega poraza. Izgovorila se je s slabostjo in z glavobolom, zato ni šla k zajutreku ne k obedu, ampak je ves dan presedela na divanu in kovala maščevalna načrte proti Igorju in BerenlUavu. Baronesa in generalka sta jo prihajali obi« skovat in ji nosili novosti. Na njih veliko začudenje se je Milica nasmejala ko je zvedela, da ima Janina razbit nos in je vsa v bulah, in sploh j« obrnila na smešno doživljaje bodoče nune; toda glede kneza, ju je prosila, naj ji ga niti ne imenujejo, ker se ne zanima za usodo tega gospoda. Po kosilu je priSel k njej general. Milica se je čudila njegovemu veselemu in živahnemu obrazu, toda ni nič rekla, poljubila je deda in mu odkazala prostor poleg sebe.