TRST, torek 27- septembra 1955 Leto XI. . Št! 228 (3157)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
'št D\J ST l—	1	  "
J 37-338 - D UL- MONTECCH1 it. 6, II. nad. — TELEFON »3-10» IN 94-63» — poit ni predal 559 — UPRAVA: 1JL. SV. FRANČIŠKA it. 30 — Tel, . v iirinT , už- GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-83 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za viak mm
stolpca: trgovski 60, finančno-u pravni 100, osmrtnice 90 lir _ Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din.
MALI OGLASI po 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletma 1700, ceioletna 3200 lir. - FLRJ: Izvod Jfc n^ečno^dln PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokraLCnega inozems ega _	,	n	ZOZ-Trst
Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - 2 - 375 . lruaia Založn.Stvo tržaškega tiska D. zv*
Republikansko vodstvo zahteva
s{Jštovanje vladnih programskih obveznosti
^ Uvo l*Ri napoveduje opozicijo republikanskih poslancev proti vladne-^ Zakonu o vojaških sodiščih - Segnijeva konferenca z Vanonijein,
f° 'n Tavianijeni - Živahna tiisknsija na zasedanju vodstva C€rIL»
(0,
JU« 2**Se*a dopisnika)
IVnSli 'ie'~jPredsednik •*"
1“S
N
»Oj^i
lJ''ianiaSjVore za ureditev ■ litiel idr2^Vn'h nameščen-k •'Van« • n^erenco z mi-Netn ‘Jem’.«avo in Tali ’*ko 2 njimi razprav-
Cčke«a krit?°Zn°stih Prora-2a ‘la povečanih iz-
»o?r!fat«rihT.l*n-je plaa kot ei.u razrt , ničnih podrobni«	p0višPk0V za
k 2s drL.1* ^i ministr-
H ,* kitične 00 obramho-Dodrn"" ki
■bUsaml0 p“dro‘;ju, kjer i 1 >>o M, p[lPI'av|ja bor' ‘ob	rubnila čez tri
Stlst°inosii razPravljanja
POslaJ1.. SU VOillkbih cnrlieh
ji?0,lanVki°11 ,v 0 J u š k i h sodišč H** Pajboii2 ornici’ ie bl1 klit Zasadant zan'miv zaklju-».*9lUlr.	1®	Vodstva	reDU-
Sfil*« «ranke.
vodstva repu Zaključno
0,0,9 Vlaaf fnju poudarja, ki v, Proo ez odlašanja Di* Je	obveznosti,
ji *»ku j'Preiela ob svojem k^PPbliit- Zaradi katerih so Ji,	obljubili pod-
'u?’ <la0USearia .PRI- da je lw uPni ; na ze napoveda-Ih-f.itenta	obeh zbornic
Sadnik?nČn,° vendarle V ln da	ustavnega so-
»«ViPNloziSe zbornicama ta-
>oli,.,Zakon „v razpravljanje
'ti. b. vt ® Porlamentarnih
<i]r,Je' d» ?alie izraza il^Pski n b°do napovedani
%lu “
iiir’ščar,i?.a^rti o iskanju in
telo,
Petrolejskih le-
t»C“ itt o' ,rrp' zemljiških po-tt0„nU "Pravnem volilnem
Obiski g0Varjali skupni 1 h'P,*kih platIormi štirih ti, ^dien.trank 'n da bodo
V 1 U CimPrei odobre
b't> hitro odo-'it 9^°H ,rertlellonijev davč-
V dr^at,ereKa izglasova-rj 'tli, kristjani doslej
'Š«VpRib sodiščih pravi **%•' h, i da bodo repub-S.!!. Prot	zagovarjali
Sk It n, , vsakršni diskri-' l.V »kti, . državljani, ki '•ij vni vojaški službi, ^ikv^dovotjstvo. ker .V *an* ■ da ne bo za-.'il .Vi Poice.
*i aH,!11 danes
V«
a it "L. r-;*~- se je se-Kb!'lvrsni odbor CGIL > ' £?“•«« * sejali na-& U v-Jlvahno disku-% C% ■ utoriovem poro-, iil 'PliČniu sekretar sindi-<U b9b delavcev Lama 1' knt° Po a« treba postavili Ok-^clbekaf vrnem delovni-«eni' kar zanima vse t,*ltiisVa'h av se bo zaradi i,.ts>'?va|a Pogojev lahko Pan 0 Postopoma in podjet-V,,« DnVPM Novella je liStiv 1® J 'ki Confindu-Nšs da ^vsod prešla v it* ša’sndružh.n za°strila po-i v °tja ’n sindilcal-.SjfjPosan,J deželi sploh »C J«	podjetjih.
Ci5lzaei* vseh Pebo P° enot’
kK J' oeor Slndikalnih or-» j.'n ina.2av.. se stališče lJ!0S5i lri3a yB^Pljcev marsi-Vhlj iJ.* Eovez,ni sekretar lstičnp°	0	potrebi
N J! fe. Sedanja na j,Sni,*er avt	Ja	produk-
ti. ie c‘le n ornatizacije in Kh da j^^-vodnje; de-
^*Hiha{n»v	J3	iZV!dbh
Oatu b cn„ . v posebnih t'SS in h dokaj pro-treba Poudaril, da je
i. a PrnH,, „1...
ne pogodbe in minimalne mezde.
Medtem ko je poslanska zbornica danes počivala, je senat spet začel z rednim zasedanjem in prešel na obravnavanje proračuna obrambnega ministrstva.
A. P.
Gronchi na kongresu mednarodne zveze mest
RIM, 26. — Danes predpoldne se je v navzočnosti predsednika republike Gronchija. predsednika vlade Segnija ter podpredsednikov senala in poslanske zbornice Cingolanija in Macrellija začel v Rimu 12. kongres mednarodne zveze mest. V dvorani, ki je okrašena z zastavami 31 držav, članic zveze, se je zbralo skoraj 1000 županov mest vsega sveta. Med drugimi so navzoči župani številnih glavnih mest, med njimi Londona.	Pariza,
New Vcrka, San Francisca. Tokia, Novega Delhija, Beograda itd.
Prvi je govoril rimski župan Rebechini, ki se je najprej zahvalil predsedniku	republi-
ke, da je hotel s svojo navzočnostjo poudariti	važnost
kongresa, nato pa je pozdravil navzoče v imenu Rima in zveze italijanskih občin.
Delo kongresa je	uradno
otvoril notranji minister Tam-broni. ki je zborovanje tudi pozdravel v imenu italijanske vlade. Tnmbroni je govoril tudi o vprašanjih, ki	so na
dnevnem redu kongresa, zlasti o krajevnih financah in o odnosih med občinami in kulturo. Pri tem je orisal razvoj zakonodaje v Italiji v zadnjih 80 letih in sporočil, da je delo komisije, ki naj predlaga potrebne reforme, že zelo napredovalo. Omenil je tudi vlogo glavnih mest in dejal, da to nalaga državam posebne naloge. Pri tem se je dotaknil nekaterih problemov Rima.
Slovesni otvoritveni seji so prisostvovali tudi podtajnik v notranjem ministrstvu Bisori. načelnik glavnega stana Man-cinelli, predsednik kasacijske-ga sodišča dr. F/ula, načelnik policije dr. Carcaterra in številni predstavniki diplomatskega zbora
Popoldne je kongres začel z rednim delom s poročilom genovskega župana Pertusija o temi »Občinske finance in njihova važnost za krajevno samoupravo«.
Pred prvimi volitvami v Indoneziji
DJAKARTA, 26. — Prvikrat v zgodovini indonezijske republike bo 43 milijonov volivcev od ‘kupnega prebivalstva 78 milijonov 29. septembra volilo za izvolitev 260 poslancev. Na 208 področjih bo 95.522 volilnih sekcij, toda na 24 področjih bodo volitve oktobra in novembra, ker niso še zakl.iučili priprav.
Zahodna Nova Gvineja, ki je pod nizozemskim nadzorstvom, ki pa jo Indonezija za-
hteva zase, velja /a volilni okraj zase. Ker pa ne more 5* štv predvsem skr-1 tam bili volitev, ho vlada POstujejo delov- I imenovala svoje predstavnike.
Isto velja tudi za ozemlja, kjer bivajo kitajska, arabska in druge manjšine. Minister za informacije je izjavil, da bodo popolni izidi za Javo znani v poldrugem mesecu, za ostale kraje pa v šestih mesecih.
Volilni zakon določa enega poslanca na vsakih 300.000 prebivalcev. Ker, pa niso vsi državljani vpišani v volilni imenik, bo to število sorazmerno spremenjeno. Volivci ne bodo glasovali za kandidate, pač pa za strank'”
Kandidate je postavilo 20 redno organiziranih strank in več drugih političnih ‘kupiti. Med strankami so najvažnejše komunistična, mohamedanska, nacionalistična in socialistična. Toda 'zdi se, da bo glavna borba tekla predvsem med prvima dvema. Komunisti izjavljajo, da so gotovi, da bodo dobili okrog 5 milijonov glasov, kar se tiče mo-hamedancev pa zatrjujejo zahodni opazovalci, da bi utegnili dobiti 40 odstotkov gla-“OV.
Nacionalisti so zgubili velik del svojega vpliva po letu 1949 Socialisti pa po mnenju opazovalcev ne morejo računati na večji uspeh. Kristjani, ki jih je okoli 5 milijonov, so razdeljeni med protestant ske in katoliške politične skupine. Kar se tiče udeležbe na volitvah, se predvideva, da bo manj kot polovica vpisanih volivcev, ki so povečini analfabeti, odšla na volitve.
Novi parlament bo nadomestil začasno skupščino, ki je bila imenovana, ko je leta 1949 prenehal nizozemski kolonialni režim. Volilna kampa-nja, ki se je zaključila v soboto, je bila zelo živahna, toda ves čas ni bilo incidentov.
Prva parada avstrijske vojske
DUNAJ, 26. — Danes je bila na , Dunaju prva vojaška parada, odkar je Avstrija zopet neodvisna. Okoli 700 moz je korakalo pred častno tribuno na kateri so bili predsednik republike Koerner, kancler Raab in druge osebnosti. Predsednik republike Koerner in kancler Raab sta imela ob tej priliki govor. Koerner je izjavil, da ima nova vojska nalogo braniti svobodo države in ne bo nikoli prijela za orožje v n.a” padalne namene, ker hoče Avstrija živeti v miru z vsemi državami.
Kancler Raab je izjavil, da se parlament pripravlja na proglasitev nevtralnosti države in da se Avstrija ne bo vključila v noben vojaški blok. pripravljena pa bo braniti svojo nevtralnost.
V Celovcu je danes prenehala z oddajami zadnja tuja voiaška radijska postaja. Britanske okupacijske oblasti, katerim je ta postaja pripadala, so sporočile, da bo zadnja skupina britanskih vojakov zapustila Avstrijo 5. oktobra.
Ameriška vlada pa je sporočila, da namerava prepustiti Avstriji lastninsko pra vico nad nepremičninami, na /travami in cestami, ki so jih
v zadnjih desetih letih zgradile in upravljale ameriške čete.
Protestna stavka na Cipru
NICOSIA, 26. — Vse grške levičarske in desničarske organizacije na Cipru so nocoj izdale poziv za splošno 24-urno stavko, ki naj bo v četrtek, da protestirajo proti sklepu OZN, da na sedanjem zasedanju ne bodo razpravljali o Cipru. Stavka se bo začela v četrtek ob 6. uri zjutraj in se bo, končala v petek ob isti uri.
Niso še končane vse formalnosti Razgovori o Maroku
za Peronov odhod s paragvajsko topničarko Še VedflO V Slepi UllCl
Ladja je še vedno zasidrana v pristanišču Buenos Aires - Amadeo novi zunanji minister - Tudi ZDA, Anglija in Francija priznale novo vlado
BUENOS AIRES, 26. - Predsednik nove argentinske vlade general Lonardi je danes nadaljeval posvetovanja za spopolnitev svoje vlade. Za podpredsednika je bil imenovan kontraadmiral Rojas, za zunanjega ministra pa Mario Amadeo.
Medtem javljajo, da je do sedaj že 20 držav priznalo novo vlado. Razen že javljenih so te države še Francija, Velika Britanija, ZDA, Italija, Sv-ica, Avstrija, Kuba in San Domingo.
Medtem pa ni še znano, kdaj bo paragvajska ladja, na katero je, pribežal Peron, lahko zapustila argentinske teritorialne vode. Včeraj so ladjo zavlekli na drugi kraj pristanišča. Neki policijski funkcionar je izjavil, da kapitan topniške ladje «Paraguay» nima dovoljenja, da odpluje iz pri
stanišča in zapluje v proste NOVI DELHI, 26. — Javlja vode La Plate. jo, da bosta sovjetski mini-| Zvedelo se je tudi, da ie strski predsednik Bulganin in predsednik Lonardi obvestil Hruščev konec tega leta od- paragvajskega poslanika Ct a-potovala v Indijo na dvote- veza, da bodo formalnosti /.a denski obisk.	I	dovolitev	propustnice Peronu
končane, šele ko bo začelo poslovati novo zunanje ministrstvo, kar bi se utegnilo zgoditi danes ali pa prihodnje dni.
Do 17, ure po krajevnem času je bila topniška ladja «Paraguay» še vedno vsidra-na ob vhodu v pristanišče Buenos Aires. 300 metrov ocl nje pa je vsidrana brazilska topniška ladja. Paragvajski vojaški ataše, ki je danes odšel na paragvajsko topničarko, ni hotel podati novinarjem nobene izjave.
Minister, za vojsko general Bengoa se je včeraj sestal v Rosariu s sindikalnimi voditelji in dogovorjeno je bilo, da bodo delavci danes zopet šli na delo. Vsi delavci, ki so bili aretirani med spopadi v zadnjih dneh. pa bodo izpuščeni. Obljubljeno je tudi bilo, da bo Splošna zvesa dela lahko nadaljevala svojo sindikalno akcijo.
V Londonu sodijo, da je hitro angleško priznanje nove argentinske vlade znak, da britanska vlada upa, da bo
sprememba v Argentini ugodno vplivala na odnose med obema državama. Vendar tla so v izjavah še previdni m čakajo, kakšni bodo prvi nameni nove vlade, zlasti pa njena sposobnost pri reševanju gospodarskih in socialnih vprašanj, ki tarejo Argentino Nekateri izražajo bojazen, dii ne bi nova vlada začela skrajno desničarsko politiko.
Današnji ((Times« piše: «S,e daj, ko so se vojaške operacije zaključile, mora predsednik Lonardi načeti politična vprašanja, ki niso med naj lažjimi. List pripominja, da bo inflacija postavila pred težko preizkušnjo upravno sposobnost njegove vlade.«
((Financial Times« pa piše. da ((padec 'Perona ne pomeni, da so gospodarske težave sedaj manj resne ali pa drugačne, pač pa se bodo reševale z bolj liberalnimi metodami«. ((Pomisliti je treba, pripominja list, da uspeh Peronovih nasprotnikov temelji na sovraštvu do človeka in ne na kaki gospodarski ali politični doktrini.«
Demokratična stranka neodvisnosti obsoja Irancoske parlamentarce, ki ovirajo rešitev - fllžirci proti cnačrtu Soustel!e»
PARIZ. 26. — Kakor javljajo iz Rabata, se razgovori
Eisenhowerjevo stanje «zadovoljivo» potrebno bo večmesečno zdravljenje
Podpredsednik Nixon je načel vprašanje predsedniških pooblastil za čas Eisenhowerjeve zadržanosti, vendar jih Eisenhower zaenkrat ne misli prenesti na nikogar - Angleški tisk izraža zaskrbljenost zaradi možnosti, da začasno izostane predsednikov pomirjevalni vpliv na ameriško politiko
DENVER, 26. — Predstavnik Bele hiše je izjavil, da #u neposredni prihodnosti prav nič ne zahteva prenosa predsednikovih pooblastil ali pravice podpisati.
si mora prizadevati
^ženevsko ozračje še izboljša
anski državni tajnih H. Popovič je na zasedanju glavne skupščine j ^°^rBbo, da se na nov način začnejo reševati mednarodna vprašanja B‘egat poudarja pravico severnoafriških narodov do samoodločbe
l r o—
NSMi s srn a dan« na-3o ČP ,sn° debato.
N, tu' Iraka tavnikl Ju-
bUaatin..ci'a- Nav-K 1 h'nister pl francoski
•Itiv-	pmay	ln	so_
wln‘ster Mo’
tjuThi tai5a je amer,-hi. es na i John Fu-
razgovorih
'S, ?ač1a’!0p°var'ake dele-
ie izup?.vič Je po-*»(>, % Pol0b° J.sail.ia med a se _ Ja ustvaril«
V')o ua se”rja ustvarilo
VHa reševati "°V načln fai.Vi* forei svetovna z s stsbšča
's Sredstv1'r0liubn'i'n'
£$»« fsšF «
s ih žaa^meš^11’ enako-
\N4aev« daVanJa v '»>■
napil-
.»li^tj^edr,finega izbnlj-0	1)1	k	oP'b	0<fnosih
k oan.o5 r e a i° d o v at!*-1 v e r z a 1 n i m
!iviihlls'ična ]a To Je
\N^abhj?°-1ib. liter kH V
0,1-
h*ta eahsti,-.„ 000 B«,
‘ k> « P"l">kn uPosteva raz.
like v zgodovinskem in kulturnem razvoju in družbeni strukturi ter političnih in gospodarskih sistemih in ki sku ša vskladiti te razlike s tendenco k čim večji enotnosti v svetu.
Države z različnimi sistemi lahko koeksistirajo v današnjem svetu, ki je medsebojno povezan. Nujno morajo sodelovati in dokazovati svoje prednosti samo v procesu mirnega in svobodnega tekmovanja. To je tem bolj važno, če se upošteva, da vojna ne le ne more rešiti mednarodnih vprašanj, temveč prinaša samo splošno katastrofo.
Sedanje zasedanje Z.druže nih narodov si mora prizadevati, da se še izboljša .ženevsko ozračje, s tem da zač ne na nov način reševati mednarodna vprašanja in prispe va k njihovi rešitvi.
Jugoslovanski (Tri a v ni taj mk je opozoril na potrebo da se rešijo razna mednarod na vprašanja, kot so razorožitev, uporaba atomske energije v miroljubne namene, gospodarska in socialna vprašanja, vprašanje univerzalnosti Združenih narodov in druga vprašanja, med njimi vprašanje Nemčije in evropske varnosti ter afriška in azijska vprašanja.
Koča Popovič je opozoril na prispevek Jugoslavije k naporom za zmanjšanje medna rodne napetosti in za zbolj Sanje mednarodnega položaja To prizadevanje Jugoslavije ne - izraža v prijateljskem in plod-
nem sodelovanju z ZDA, Veliko Britanijo, Francijo tn drugimi državami, nadalje v tem, da je zn ceno žrtev pristala na rešitev tržaškega vprašanja, v izboljšanju od* nosov z ZSSR in vzhodnoevropskimi državami, v pristnih stikih in sodelovanju z azijskimi in afriškimi državami. To svojo politiko bo Jugoslavija zastopala tudi na letošnjem zasedanju - glavne skuji-ščine je poudaril Koča Popovič in izrazil prepričanje, da bodo Združeni narodi odigrali važno vlogo v svi;1''’ ki upa, da se bo našla pot k najširšemu mednarodnemu sodelovanju, k miru in splošnemu napredku.
Iraški predstavnik Fadil ni Jamali pa je govoril pred-vsem o severnoafriških vpia-šanjih m o Palestini. Pravica ljudstev Tunizije. Alžira ;» Maroka, da razpolagajo sami s sehoj, je neizpodbiten, je poudaril iraški delegat, 'in Metati je, da bo v drugem desetletju svojega .obstoja OZN budno pazila, da bo lumz.iia napredovala po pbti k neod-visnosti in da se bo končalo prelivanje krvi v Maroku s povratkom zaleonitega sultana.
Čilski delegat Rudecindo Or. tega je obravnaval gospodarske aspekte svetovnega položaja in napovedal, da 'bo pred lagal Ustanovitev medameriške bunke, ki hi lahko mnogo pripomogla k ustvarjanju gospodarskega sklada OZN za razvoj zaostalih področij.
WASHINGTON, 26. — Zadnje zdravniško poročilo, ki Je bilo izdano v Denveru (opolnoči po srednjeevropskem času), pravi; ((Predsednik je dan prebil dobro. Použil je lahko kosilo z mesom, zelenjavo, svežim	sadjem in mlekom.
Med kosilom mu je delala družbo	gospa	Ei-«enhu vver«.
Poročilo sta podpisala gen. Howard Snyder, zdravnik Bele hiše, in polk. Byron Pol-lock, načelnik kardiološkega oddelka bolnišnice Fitzisi-mons.
Kot je izjavil dr. Dudley VVhite, znani kardiolog, ki so ga poklicali v Denver na posvetovanje z ostalimi specialisti, ki zdravijo predsednik je Eisenhovverjevo stanje »zadovoljivo«. Predsednik je pie etal napad srčne tromboze, najobičajnejše bolezni, ki pri zadene skoraj vsakega Anic-rikanca srednjih let; le da se je napad pri predsedniku nekoliko zakasnil. Prizadela je sprednja srčna mišica, vendar ne hudo. Mogoče pa so komplikacije, zlasti v prvih tednih. Danes so naredili kur štiri elektrokardiograme.
Bela hiša je medtem sporočila, da je vprašala pravosodno ministrstvo za svet, ali v primeru nujne potrebe predsednik Eisenhower lahko prepusti svoja pooblastila drugim uradnim osebnostim. Na čelnik predsednikovega tiskovnega urada Hagert.v je pri tem pojasnil novinarjem, da je bila prošnja poslana začasnemu pravosodnemu ministru IViltiamu P. Rogersu. ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, ali so v uradnih krogih postavili vprašanje možnosti »začasnega predsednika« v primeru daljše Eisenhowerje-ve bolezni.
Tudi podpredsednik Richard Nixon ni hotel z novinarji govoriti o vprašanju morebitne prepustitve nekaterih pooblastil drugim članom vlade. De. jal pa je, da bo pravosodni minister «moral dati uradno mnenje, kako je treba rešiti nekatere tehnične podrobno-sti»- Nixon je pojasnil, da misli predvsem na problem pooblastila za presedniški podpis. Pravosodni minister Brotvnell ve bo vrnil v Wa-shington jutri ali pojutrišnjem.
Z začasnim pravosodnim ministrom Kogersom je imel Nixoti, ki bo verjetno dobil pooblastilo, da podpisuje državne akte namesto predsed ilika, danes več razgovorov, Razgovorom je prisostvoval tudi Sherman Adams, eden najbližjih Eisenhovverjevih ;«o-delavcev, ki se je danes vrnil s potovanja po Evropi.
Spričo možnosti, da bo predsednikovo zdravljenje precej dolgo (Včeraj so v VVashing-tonu govorili, da bosta potrebna dva meseca ali morda celo trije) in spričo verjetne potrebe, da tudi kasneje varčuje svoje sile (na čemer je zainteresirana predvsem republikanska stranka, zlasti zaradi predsedniških volitev prihodnje leto), proučujejo že zdaj. kako bi Eisenliovverju odvzeli čim več njegovih številnih in utrudljivih obveznosti. Obenem pripisujejo posebno pozornost čl. 2 ameriške ustave, ki pravi, da se predsedniška pooblaetila podelijo podpredsedniku, kadar predsednik «ne more izvrševati svojih funkcij«.
Kakor hitro je zvedel za pravo naravo bolezni, ki je nenadoma napadla Eisenho-vverja, je Nixon vprašal pravosodno ministrstvo za svet kako naj se zagotovi redno in nemoteno poslovanje velikega ameriškega upravnega aparata med predsednikovo boleznijo
Vse zakone mora podpisati predsednik, ki <«0 n'u tudi pridržana imenovanja na vse važnejše funkcije. Prav tako je predsednik vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil.
V odsotnosti pravosodnega ministra Brownella, ki je na potovanju po Španiji, se je Nikon obrnil n.,' njegovega namestnika Rogersa. Medtem poročajo iz Španije, da sc je Broivnell odločil za takojšen povratek.
Po izjavah vladnih krogov se zdaj predvsem postavlja vprašanje definicije ((nezmožnosti izvrševanja funkcij«, zaradi katere lahko predsednik prenese svoja pooblastila na druge. Najvidnejši juristi sodijo,, da za to ni nobene posebne procedure in da bi lahko sam Eisenhovver, če bi se mu zdelo potrebno, poobla. ‘■til Nixona, da izvršuje njegove upravne funkcije, dokier :am ne bo popolnoma ozdravel.
Zarodi bolezni predsednika Eisenhowerja ni pričakovati nobene spremembe v politiki ameriške vlade. Tako zatrjuje izjava, ki jo je danes izročil tisku ameriški zakladni minister George Humphrey, ki je trenutno skupno z državnim tajnikom Dullesoin v Ottavvi na razgovorih s kanadskimi državniki. »Naša politika in naš program — pravi izjava — sta točno določena; zato ni nobenega razloga, da
kakšne mere je postal nepogrešljiv, ne le za svojo stranko ali svojo državo, temveč za ves svet«.
«News Chronicle« obžaluje, da je Eisenhower obolel prav v tem času intenzivnih diplomatskih pogajanj in opozarja, da je tudi med njegovo boleznijo treba ohraniti njegovo politiko. Tudi ((Manchester Guardian« poudarja pomirjevalni vpliv, ki ga je Eisen-hower izvajal v ameriški politiki in kaže z.a“krbijenost spričo dejstva, da utegne za nekaj časa tega blagodejnega vpliva zmanjkati. List opozarja. da je Eisenhovver med bor. bami v Dienbienfuju in pri Kvemoju zadrževal mnogo bolj bojevite ministre in generale, ki so hoteli, naj se ZDA vmešajo v vojno; prav tako je predsednik s svojim vplivom silil k zmernosti Cangkajška in Singman Rija.
bi pričakovali sprememb za-radi predsednikove odsotnosti; nadaljevali bomo po začr- napreduje in tani poti, kot je predvideno«, j življenja ra
Tito ob otvoritvi hidmnlrale Zvornik
BEOGRAD, 26.	— Danes
predpoldne je predsednik republike na slovesen način spustil v obrat prva dva a-gregata hidrocentrale Zvornik na Drini. Ob tej priložnosti ie maršal Tito na zborovanju, ki se ga je udeležilo okrog 30.000 ljudi, govoril o socialistični izgradnji v Jugoslaviji
Predsednik republike je poudaril, da je Jugoslavija kljub vsem težavam dosegla znatno stopnjo izgradnjo, da lahko zdaj bolje in postopoma razvija boljše za delovne ljudi Predsednik državnega odbo-; Predsednik republike je de-ra republikanske stranke Leo. I jal, da bo Jugoslavija tudi v nard Hall je izjavil v New | prihodnje gradila podjetja in
avgusta. Stepanov pravi, da so te pomote v ZSSR pogoste, in navaja več primerov, zlasti na področju Odese v Ukrajini, kjer so bili krivci izpuščeni, posledice zgrešenih sodb pa so trpeli državljani, za katere se je kasneje pokazalo, da so nedolžni.
Stepanov je tedaj zapisal, da je tak položaj popolnoma neskladen z načeli sovjetskega sodstva, katerega dolžnost je, da ščiti delavce in brani njihove interese.
Pred dnevi pa so «Izvestja» naznanila, da je kolegij pravosodnega ministrstva ZŠSR dal nalogo direkciji sodnih organizmov in direkciji za kadre ministrstya, naj ((poglobljeno proučita vprašanje justičnih pomot, ugotoviti odgovorne in podvzameta ukrepe, da se take pomote ne bodo več dogajale«.
V ta namen so med drugim poslali posebne inšpektorje v republike Armenijo, Estonsko in Tadžikistan. Glede Ukrajine. ki jo je v svojem članku posebno vzel na piko ,pa spo-
za imenovanje kronskega sveta v Maroku niso premaknili. Skrajni nacionalisti so pozvali ljudstvo. naj začne danes splošno stavko. Zmernejši elementi pa še zmeraj čakajo, da bo to vprašanje urejeno, in so proti stavki.
Francoski naseljenci v Maroku in stari maroški voditelji. ki sodelujejo z njimi, se trudijo, da bi sleherno rešitev odložili, dokler ne začne zasedati francoski parlament, t. j.
5. oktobra. To pa si prizadevajo tudi številni francoski parlamentarci.
Medtem pa generalni rezident Boyer de La Tour nadaljuje posvetovanja s francoskimi osebnostmi v Maroku. V Parizu se vedno zanikujejo, da je sultan Ben Arafa pisal generalnemu rezidentu in mu sporočil, da ne misli zapustiti prestola, toda nekateri listi vztrajajo ori trditvi, da to pismo res obstaja.
Danes zjutraj je Rover de La Tour odšel v Casablanco, kjer je sprejel 40 paš in kai-dov. Pozneje se je raztovarjal s predsedniki maroških trgovinskih zbornic ter s predstavniki bivših francoskih in maroških bojevnikov.
V Parizu pa je poslanec 'Montel. ki je pred dnevi odšel v Rabat in se razgovarjal s sultanom,	položil v ura-
du narodne skupčine vprašanje s katerim poziva vlado, naj pojasni svojo politiko v Maroku.
Zvečer je	Peron zapustil
topničarko' «Paragvay» in se vkrcal na topničarko «Huma-nita.» Argentinska topničarka «Murature» bo spremljala paragvajsko ladjo s Peronom do Assunciona.	»Humanita« je
zasidrana štiri milje pred pristaniščem.
Minister za obnovo, ki začasno vodi posle zunanjega ministrstva, pa je sprejel španskega poslanika, ki mu je obrazložil stališče španske vlade glede Maroka.
Maroška demokratična stranka neodvisnosti je medtem objavila v Lausani poročilo, v katerem pravi, da je delegacija te s anke v Parizu imela . Lausani od 23. do 26. septembra z glavnim tainikom stranke sejo ožjega političnega urada in da sta nato dva delegata odpotovala v Maroko, da obvestita, ostale voditelje stranke o sklepih in ugotovitvah, ki so:
1. Demokratična stranka neodvisnosti ugotavlja, da se kompromis iz Aix Les Bainsa, ki je bil spopolnjen v Parizu. ni začel še izvajati; 2. da nekateri francoski parlamentarci ovirajo mirno francosko-maroških vprašanj
3. demokratična stranka neodvisnosti protestira proti akciji nekaterih Francozov in Evropejcev v Maroku, ki ho-
,čejo pahniti Maroko v prepad;
4. demokratična stranka nend-
mednarodni statut, toda stranka je mnenja, da se Maroko ne more odpovedati svojini vprašanjem, da bi njih rešitev poverila konferenci tujih sil; 5. končno demokratična stranka neodvosnosti ponovno protestira proti politiki sile in zatiranja.
Pa tudi položaj v Alziru ni za vlado nič kaj ugoden. Člani drugega kolegija (muslimani) alžirske skupščine so se z veliko večino izrekli za zavrnitev «politike integracije« in proti udeležbi pri razpravljanju o prvih reformah, ki jih določa «načrt Soustelle«. Sklenili so, da se bodo borili za iskanje nove oblike odnosov med Alžirom in Francijo.
ročajo ((Izvestja«, da je preiskava, ki jo je izvedlo ukrajinsko pravosodno ministrstvo, ugotovila ((posebno hude po-1 visnosti poudarja, da je Ma-manjkljivosti« pri sodiščih v roko povezan z drugimi drža-pokrajini Odese.	|	Vami s pogodbami in zato ima
MikojanvKopru
KOPER. 26. — Podpredsednik sovjetske vlade Mikojan. ki je s soprogo na oddihu v Jugoslaviji, je prispel včeraj v spremstvu predsednika Vla-dimira Bakariča z jahto «Pod-gorka« na obisk v Koper. Visoke goste - so v pristanišču sprejeli predsednik koprskega okraja Albin Dujc, predsednik okrajnega odbora SZDL Albert Jakopič ter republiški poslanec Anton Ukmar.
Podpredsednik Mikojan si je s spremstvom ogledal najprej Koper, nato pa so odšli v okolico, kjer so njegovo pozornost pritegnili številni lepo urejeni vinogradi in nasadi državnega posestva. Zelo se je zanimal za razne gospodarske in kmečke probleme koprskega okraja obiskal nekatere zadruge, zadružne domove, hladilnico v Kopru itd.
Gostje so se odpeljali tudi v Socerb, odkoder je bil zaradi sončnega vremena lep razgled na bližnje slovenske vasi in Trst. Po kosilu v Socerbu so se okoli 16. ure vrnili v Koper, odkoder je podpredsednik sovjetske vlade s spremstvom odpotoval z avtomobilom zopet na Brione. Skoraj istočasno je iz pristanišča odplula tudi jahta «Pod-gorka«.
Murphv v Beogradu
BEOGRAD, 26. — Danes je s posebnim letalom prispel v Beograd namestnik ameriškega podtajnika za zunanje zadeve Robert Murphy.
Qb prihodu je podtajnik Murphy izjavil, da bo z odgovornimi jugoslovanskimi funkcionarji govoril o tekočih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Na zemunskem letališču so Murphyja pozdravili načelnik oddelka v dr-resitev žaVnem tajništvu za zunanje zadeve Franc Kos, šef protokola drž. tajništva Pavle Be-ljanski, ameriški veleposlanik Riddleberger in drugi.
BEOGRAD, 26. — Danes so se začela v Beogradu jugo-slovansko-bolgarska pogajanja o vzpostavitvi letalskega prometa med obema državama.
Vzhodnonemška skupščina
odobrila uvedbo vojaške službe
Yorku, da Eisenhovverjeva bolezen v ničemer ne spreminja načrtov republikanske stranke za predsedniške volitve leta 1956 in da se priprave na volilno kampanjo nadaljujejo «brez sprememb v strategiji ali organizaciji«.
Demokratični senator Lvn-don Johnson, voditelj večinske skupine v senatu, je izjavil v intervjuju, ki ga je dal še pred predsednikovo boleznijo reviji «11. B. News and VVorld Report«, da je Eisenho-\ver «predsednik brez stranke« in da «ameriško ljudstvo ne gleda nanj kot na republikanca, kot republikanci ne gledajo nanj kot na enega izmed svojih«. Zanimanje republikanskih voditeljev za Ei. senhowerja, nadaljuje Johnson. izvira samo odtod, ker upajo, da bo leta 1956 ponovno kandidiral. Sicer pa napoveduje Johnron — ki se tudi zdravi po srčnem napadu — da bodo na prihodnjih volitvah zmagali demokrati, pa čeprav proti takšnemu nasprotniku, kot je Eisenhovver.
Vsi današnji ameriški listi posvečajo svoje uvodnike Ei-senhowerjevi bolezni.1 «New York Herald Tribune« piše, da predstavlja Eisenhovver »upanje ne le ameriškega ljudstva, tenjveč vseh zahodnih narodov ki si želijo mir«. List pravi, da bo svet njegovo odsotnost trdo občutil.
Tudi angleški listi se obšir
tovarne, toda predvsem takšne. katerih delo se bo hitreje odražalo v izboljšanju življenjske ravni ljudstva. Predsednik republike je poudaril, da je bila že postavljena osnova, ki omogoča nadaljnjo graditev, in da je prišel čas, da se delovnim ljudem zagotovi boljše življenje, da občutijo sadove svojih naporov in da občutijo, kaj pomeni socializem.
«Mi smo vedno govorili, da socializem ne pomeni samo imeti velike in moderne tovarne. Tudi druge države imajo mnogo tovarn, celo mnogo več, kot jih imamo mi toda nimajo socializma. Industrializacija, dvig življenjske ravni skupno s socialno pravičnostjo, ki omogoča. da delovni ljudje vedo da jim bo jutri in pojutrišnjem še bolje, poleg tega pa še zavest, da je vse to, kar imamo, njihovo, da s tem sami upravljajo — to je socializem«. je poudaril predsednik republike.
Svečanosti so se udeležili tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, člana izvršnega sveta Milentije Popovič in Mijalko Todorovič, predsednik srbske skupščine Petar Stambolič in številni člani republiških izvršnih svetov Srbije ter Bosne in Hercegovine.
Odobrila je tudi moskovske sporazume s SZ • Grotewohl ponavlja, da je združitev mogoča samo s pogajanji med obema nemškima državama - Izpuščen vojni zločinec Raeder
BERLIN, 26.	— Vzhodno-
nemška ljudska skupščina je danes soglasno odobrila pogodbo. ki je bila sklenjena 20. septembra v Moskvi in ki se tiče oditosov med Sovjetsko zvezo in vzhodnonemško republiko. Prav tako je soglasno odobrila zakon, ki spreminja vzhodnonemško u-stavo, ki poudarja, da je vojaška služba dolžnost in čast za vse državljane.
Ob začetku zasedanja je ministrski predsednik Grote-wohl izjavil, da so edina pot za nemško združitev pogajanja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Dodal je. da je Vzhodna Nemčija vedno pripravljena na taka pogajanja in da je vključitev združene Nemčije v NATO izven , govora.
«Večina nemškega ljudstva, je nadaljeval Grotewohl, glo-
asrsrtfrs: 5S: Boi iusticnim pomotam
ly Telegraph«, da je pred-	-	-	-	-
sednik «tako izredno mogočen kot državni poglavar in tako splošno priljubljen kot človek da so ob vesti o njegovi nenadni bolezni zaskrbljeni ne le narodi vsega sveta, temveč tudi njihovi voditelji«.
List omenja nato bližnje pred-sedniške volitve in pravi; «Ni potrebna takojšnja odločitev, temveč je dovolj pomisliti na možnost, da Eisenhovver pri hodnje leto ne bo več kan
v Sovjetski zvezi
MOSKVA. 26. — Kot pišejo idzvestja«. je kolegij pravosodnega ministrstva ZSSR nedavno sprejel odločne ukrepe, da se končajo «justične pomote« na sovjetskih sodiščih.
Vprašanje sodnih pomot v ZSSR in odgovornosti, ki jo nosijo sodniki, je načel sovjetski pravnik P. Stepanov v ku ((Justična pomota«, ki
iiumijc ----- — —	-- - --— (lan— ...	.
didiral, pa bomo razumeli, do so ga objavila «lzvestja» zi
j.	.
boko obžaluje, da pariški dogovori ovirajo združitev Nemčije. Odgovorni za to so tisti militaristi, ki so izvršili zločine proti vsem narodom Evrope, Nemška zvezna republika ni suverena, zahodne države si pridržujejo pravico, da one razpravljajo o nemški enotnosti; lahko razveljavijo vsak sporazum o združitvi sklenjen med Nemci. Namen omenjenih dogovorov je preprečiti združitev Nemčije. Adenauer zatrjuje, da ■hoče združitev, toda hoče jo na pbdlagi NATO. Adenauer bo šel v zgodovino kot človek, ki je delal za delitev Nemčije«.
»Po moskovskih pogajanjih, je zatem dejal Groteivohl, je jasno, da je združitev Nemčije na tej podlagi nemogoča. Sprememba ustave, ki je na dnevnem redu ljudske skupščine, je prvi korak, ki dovoljuje nemški demokratični republiki, da izpolni svoje obveznosti na podlagi varšavske pogodbe. Politika sile ,ie bila poknnana v Ženevi in Moskvi. Ni drugega sred-
stva za uresničenje nemške enotnosti razen sporazuma med obema nemškima državama. Pridržki, ki jih je postavil Adenauer, so brez vsake veljave«.
Kar se tiče vojnih zločincev, ki so še zaprti v Sovjetski zvezi, je Ollenhauer izjavil, da bodo uživali amnestijo razen največjih krivcev. Dodal je, da se je za to amnestijo že več let pogajala vzhodnonemška vlada in da Adenauer nima pri tem nič opraviti. «Ostane še. je dejal Grotewohl. 9626 vojnih zločincev, od katerih so mnogi krivi genocida in množičnih pokolov. Demokratična republika bo napravila vse, da se taki zločini ne bodo nikoli več dogajali. Vprašanje vojnih zločincev ni politično vprašanje in ne sme biti pogoj za usodo 65 milijonov Nemcev«.
Kar se tiče bivanja sovjetskih čet na vzhodnonemškem ozemlju, je Groteivohl izjavil,
Na popoldanski seji je govoril ministrski podpredsednik Ulbricht, ki je obsojal delovanje ((prevratnih organizacij« v zahodnem Berlinu. Pozval je prebivalstvo, naj ne odhaja na Zahod in dejal, da tisti, ki odhajajo na Zahod, pomagajo »našim sovražnikom, nemškim militaristom«. Ulbricht je tudi izjavil, da mora biti Združena Nemčija socialistična, «toda to bo odvisno od uspeha, napredka in okrepitve vzhodnonemške republike«.
Medtem so zavezniške oblasti v Berlinu sporočile, da je bil danes izpuščen iz zapora Spandau bivši poveljnik hitlerjevske mornarice admiral Raeder, ki ga je mednarodno sodišče v Nuerenbergu leta 1946 obsodilo kot vojnega zločinca na dosmrtno ječo. Poročilo, ki so ga objavili, pravi, da je bil Raeder izpuščen zaradi slabega I zdravja in zaradi visoke sta-
da jih bo Sovjetska zveza u-| rosti (ima 79 let). Iz zapora maknila. če bodo tudi zahod-ije bivši admiral odšel v bolne države napravile isto. Pri- nišnico v britanskem sektor-mer Avstrije je dokaz za to. |ju Berlina, nato pa je z ame-«Toda dokler bodo obstajali j riškim letalom odpotoval v pariški dogovori, ki so bili j Hannover, od koder bo od-
sklenjeni za 50 let. se ne bo smela dopustiti niti najmanjša možnost napadalnemu militarizmu, ki sega do me.ie nemške demokratične republike«.
«Ukinitev sovjetskega visokega komisariata v Nemčiji,
šel v Lippstadt, kjer ima svojo hišo.
Raeder je drugi od vojnih zločincev zaprtih v Spandau, ki je bil do sedaj izpuščen. Novembra 1954 so štiri velesile izpustile bivšega nemške-
je sovjetska odločitev, ki do-1 ®a zpi?an:,pga. ministra , vor>
Neuratha. V isti kaznilnici so še zaprti bivši admiral Doe-nitz. bivši minister za gospodarstvo Funk, Rudolf Hess, von Schirach in bivši minister za oboroževanje Speer.
Predstavnik bonnske vlade je izjavil, da je izpustitev Raederja zahtevala od treh zahodnih vlad bonnska vlada. Ni pa hotel povedati, ali je enako zahtevo postavila tudi za ostale vojne zločince, ki so še zaprti v isti kaznilnici;
kazuje našo suverenost, je dodal Groteivohl. Izmenjava pisem o nadzorstvu nad prometom je povzročila v Bonnu proteste in sume. Toda promet med Berlinom in Zahodno Nemčijo je nemška zadeva. Nadzorstvo se ne bo vmešavalo v zavezniški promet. Katastrofalne napovedi Bonna nimajo zaradi tega nobenega smisla, pač pa pomenijo samo povrnitev k metodam hladne vojne«.
PRIMORSKI DlfBVNIK
— a —
37. sep
te»'5r*
Ut
• PUMIKltHI UNEVI
Na današnji dan 1. 1943 je bila ustanovljena Goriška divizija, ki je pozneje bila preimenovana v XXX. divizijo.
m
a
Danes, TOREK 27. s«!"*,®?®
Kozma in Damijan,
Sonce vzide ob 5.56 inji59 LU**
17.55. Dolžina dneva
1.00'
vzide ob 15.33 in zatonpteBibr»
Jutri, SREDA, 2*. sept«
Venceslav, Vidica
SEJA GLAVNEGA ODBORA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
Za se intenzivne
delovanja
razvoj
društev
Potrebno je še mnogo zdrave politične vzgoje, katere sadovi bodo nujno morali vplivati na širše sodelovanje na prosvetnem in kulturnem področju
Glavni odbor SFZ je na svoji seji 25. septembra 1955 obravnaval splošno stanje na ljudskoprosvetnem področju na Tržaškem, in je še posebej razpravljal o vlogi in nalogah prosvetnih društev in SPZ same v zvezi z živo kampanjo, ki jo vodi nekaj časa »Delo« in njegovi somišljeniki okrog SHLP, češ da je treba na prosvetnem in kulturnem področju ustvariti enotnost. Soglasno je po izčrpni diskusiji ugotovil sledeče:
1. SPZ in	v njej	včlanjena	društva so	se	posebno po
resoluciji l. 1948 z vsemi silami borila, da ne bi prišlo do razbitja enotnosti osrednje organizacije in društev, z geslom, naj se politična cepiteu, ki je takrat nastajala, ne vnaša	v prosveto.	V	teh	naporih
ni	uspela in ji	je	bila	cepitev
vsiljena izključno iz političnih vzrokov.
2. SPZ in njena društva so pn težkih naporih uspela razviti ljudsko-prnsvetno delovanje do zadovoljive višine, organizacijsko so se prosvetna društva povzpela na višjo stopnjo z razvijanjem vsestranske samostojnosti v vseh pogledih: v delovanju, organi, zaciji, v gmotnem pogledu in z uredbo doslednih demokratičnih principov v odnosih med organi društva in člani ter med člani samimi. S tem so se okrepila in utrdila, na vezala so nase svoje člane in so postala privlačna za tiste, ki žele delati na prosvetnem področju in so bili iz različnih vzrokov še ob strani.
3. SPZ je nesebično nudila in še nudi svoje razpoložljive moči in vsestransko pomoč tistim skupinam prosvetnih delavcev, predvsem pevcem, ki želijo delovati, toda se niso mogli iz posebnih vzrokov organizirati v društvo. Pri tem ni zahtevala, naj se prijavijo kot člani Zveze, v jasni zavesti, da je tudi tako delovanje koristno. SPZ ni smatrala za potrebno, da to svoje delovanje posebej popularizira ali celo o tem vodi propagandno kampanjo.
4. Zgolj gostobesedna kampanja v »Delu«, dolgočasno ponavljanje krilatic in drzne napovedi, netočen prikaz razpoloženja na terenu kot so trditve, da se hočejo društva za vsako ceno združevati, protislovni in samovoljni zaključki posameznih člankarjev, ki se drug drugega pobijata, ko se prvi zavzema, naj se osrednji organi (zveze) umaknejo, «/<er ovirajo proces združevanja prosvetnih društev», riru-gi pa trdi. naj osrednje organizacije ostanejo, zato da «bo-do vplivale na prosvetna društva. naj se združujejo#, vse to daje premalo jamstev, da bi bila vsej tej gorečnosti izvor izključno samo skrb za uspešnejše delovanje tržaških Slo-
vencev na prosvetnem in kulturnem področju.
Neštete dosedanje izkušnje so slehernega našega človeka izučile in ga prepričale, da so vse pobude, ki prihajajo od skupine okrog »Dela«, preračunane na politično afirmacijo skupine-predlagateljice Tako lahko tudi zadnje pobude o združevanju prosvetnih društev in zvez za danes ocenjujemo kot sestavni det določenih političnih načrtov, po katerih naj bi ta skupina dobila stik s cvetočim ljudsko-pro-svetnim delovanjem na Tržaškem.
5. Prosvetni delavci so prepričam, da bi združevanje pod takimi pogoji vneslo v prosvetna društva politično borbo, ki bi nujno morala privesti do razbitja društev, kakor po letu 1948.
Zato, da se prosvetna društva očuvajo in se ne uniči, kar je bilo s tolikimi mukami zgrajeno, so potrebna drugačna zagotovila in predvsem drugačna vsakodnevna praksa današnjih pobudnikov enotnosti, ki bi se morali v prvi vrsti odreči namišljenemu monopolu v borbi za socialne in nacionalne pravice na Tržaškem, ker ni mogoče, da bi z istim človekom v prosvetnem delu tesno sodelovali, v političnih diskusijah pa bi ga obkladali z izdajalcem ali z zaveznikom izdajalca.
Za vse to je potrebno še mnogo zdrave politične vzgoje, katere sadovi bodo nujno morali ugodno vplivati na širše sodelovanje na prosvetnem m kulturnem področju.
6. V prepričanju, da v današnjih razmerah najbolj koristi rasti Ijudsko-prosvet-nega delovanja, poziva Glavni odbor SPZ vsa včlanjena društva, naj dosedanje delovanje še bolj razvijejo. Pevski zbori, ki so najbolj uspešni, naj pridobijo še nove člane, izboljšajo naj izbor pesmi in kvaliteto. Sedaj v začetku sezone naj društva oživijo tiste panope, ki s0 v zadnjem času zastale, pa imajo pogoje za dober razvoj:	dramatiko, društvene knjižnice in pieda-vanja. Organizacijsko naj se društva utrdijo, svoje sedele naj napravijo prijetne, kamor bodo člani radi zahajali.
SPZ bp kot osrednji organ prosvetnim društvom pomagala, jim dajala pobude in koordinirala njihovo delo za u-spešen razvoj in rast ljudske prosvete na Tržaškem.
Posojila tržaškim industrijskim podjetjem
V razdobju od 1. nov. do danes je vladni generalni komisariat odobril za 4 milijarde 546 milijonov lir posojil tržaškim industrijskim podjet-
V BEGUNSKEM TABORIŠČU JE Z DELOM PREMALO ZASLUZI
Izsiljevalno grozilno pismo ni prineslo zaželenega denarja
Naiven načrt mladega begunca, ki je hotel z grožnjo prisiliti nekega podjetnika, da bi mu dal 250.000 lir
Preteklo soboto zvečer se vanju v begunskem taborišču
<	i	l	-II...	i;nn	nnnnlnnma	onalrih	TA
je na letečem oddelku tržaške kvesture zglasil Carlo Rossi, sin lastnika avtopre-vozniškega podjetja »Rossi# s sedežem v Ul. S. Caterina 5, kateri je prijavil, da je njegov oče Nicolb dobil grozilno pismo, v katerem je neznanec zahteval, da položi Rossi 250.000 lir v kuverti
še več popolnoma enakih pr sem, medtem ko so mu v žepu našli svinčnik, s katerim je bilo grozilno pismo napisano.
Ko so ga vprašali, zakaj si je izbral prav Rossija za svojo žrtev pri izsiljevanju, je Pamich povedal, da je bil nekaj dni prej v Rossijevi pi-
pred vrata pisarne, in sicer | sarni in da je pri tem ugo-* v tovil, da mora biti lastnik
še isti večer do 19. ure. V nasprotnem primeru, je bilo rečeno v pismu, bo Rossi umrl nasilne smrti.
Policijski agenti so seveda takoj odšli v Ul. S. Caterina in zasedli položaje okoli hiše, v kateri je Kossijeva pisarna. Tako so opazili nekega neznanca, ki se je vrtel po ulici ter skušal ugotoviti, ali ni morda Rossi o zadevi obvestil policijo ali pa pod-vzel kakšne druge varnostne ukrepe. Bržkone se je prepričal, da m nobene nevarnosti, kajti točno ob 19. uri je prestopil vežna vrata, ki vodijo v omenjeno poslopje in ko je dospel do vrat pisarne, je odločno vzel pismo, ki ga je Rossi pripravil. Toda še predno ga je utegnil spraviti v žep, so pristopili policijski agenti in neznanca aretirali. Takoj so ga identificirali ter ugotovili, da gre za 20 let starega Milana Pamicha iz Pule, jugoslovanskega državljana, ki je pobegnil iz svojega rojstnega kraja in trenutno bivajočega v begunskem taborišču pri Sv. Soboti.
Pri prvem zaslišanju je Pamich skušal dokazati svojo nedolžnost ter je izjavil, da je odšel po pismo po naročilu dveh neznancev, ki naj bi mu za «uslugo» ponudila 1.000 lir, če bi jima pismo prinesel ob 19.30 na Borzni trg. in sicer v bližino menjalnice. Toda kasneje, ko so primerjali njegovo pisavo z naslovom na kuverti, je moral Pamich pod težo dokaza priznati svojo krivdo. Agenti »o kasneje še ugotovili, da je
avtoprevozniškega podjetja brezdvoma premožna oseba. Ker je kot mizar v begunskem taborišču zaslužil premalo, je skušal priti do večje vsote denarja z izsiljevanjem in grožnjo, kar pa so mu a-genti preprečili. Pamicha so zaradi poskusnega izsiljevanja prijavili sodišču.
Z motorjem v avto
Včeraj zjutraj ob 5.30 je postal 82-letni Giulio Carloni iz Ul. Bonafata 2 žrtev cestne pereče. Ko se je vozil po Ul Piccardi proti ITI. Canova, je na križišču z Ul. Pascolj trčil s svojim motorjem v desno stran avtomobila «Fiat 1100» ki ga je vozil 36-letni Roberto Taverna iz Ul. dei Porta 36, Pri trčenju je Carloni padel na tla ter pri tem zadobil manjše poškodbe in pretres možganov- Z avtomobilom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvem kirurškem oddelku. Okreval bo v 10 dnrh. Pri incidentu sta bila tako avtomobil kot motor nekoliko poškodovana.
jem. To vsoto sestavljajo posojila za 2 milijardi 482 milijonov, ki jih je dal na razpolago oddelek za posojila iz lastnih fondov ali pa kot predujem na račun 5 milijard lir, ki jih je dalo na razpolago italijansko ministrstvo na račun rotacijskega fonda v korist tržaškega gospodarstva; posojila na račun povračil ERP ali z odobritvijo USOM v višini 2 milijard 64 milijonov lir; posojila v okviru izrednih nakazil za Tržaško o-zemlje v višini 134 milijonov lir za izvršitev del, ki niso vključena med javnimi deli ali v okviru industrijskega pristanišča.
Z drugimi posojili, ki jih je načelno odobril oddelek za posojila na račun fondov ERP in za katere se čaka odobri-
tev USOM. se bo vsota skupnih posojil od 4.546 milijonov v prihodnosti dvignila na 5.125.438 lir.
V tekočem septembru pa je bilo odobrenih 250 milijonov lir za obnovo neke rafinerije, katere naprave so zastarele, 228 milijonov za gradnjo nove 1600-tonske motorne ladje v ladjedelnici «San Giusto«, 70 milijonov za okrepitev nekega industrijskega objekta itd.
Od skupne vsote že odobrenih posojil je bilo največ denarja porabljenega za gradnjo ladij (2.398 milijonov) ter za tekstilno industrijo (797 milijonov), precejšnja src stva je dobila tudi mehanična in kovinska industrija (510 milijonov) ter kemična in farmacevtska industrija.
Jugoslavija in Švica pristali na konferenco
o tržaškem pristanišču
BEOGRAD 26. — Jugoslovanska vlada je sprejela predlog italijanske vlade, da se v Rimu sestane posvetovalna konferenca o tržaškem piista-nišču.
Tudi švicarski zvezni svet je sprejel vabilo italijanske vlade, da se Švica uradno u-delcži rimske konference, ki bo 14. novembra letos.
Raziskovalni baloni nad Tržaškim ozemljem
Center za raziskovanje kozmičnih žarkov je danes popoldne spustil v smeri proti Tržaškemu ozemlju več balonov z merilnimi napravami. Eden teh balonov je proti večeru letel južno od Trsta v smeri proti Istri, Znanstveni institut iz Torina je mnenja, da bi moral omenjeni balon pristati nekje med Reko in Crikvenico, Ker gre za važne merilne naprave, naproša o-menjeni institut vsakogar, ki bi našel balon, da o tem obvesti naslednji naslov; Uni-versita Padova, via Maršala 8 proti nagradi v znesku 200.000 lir. Isti institut opozarja najditelje, da se merilnih naprav ne bi dotikali.
PRED VOLITVAMI NOVIH TOVARNIŠKIH ODBOROV
Danes sindikalno zborovanje delavcev ladjedelnice Sv. Marka
Volitve bodo 13. oktobra - Čez tri mesece poteče sporazum o suspenziji delavcev CRDA
Včeraj je paritetna volilna komisija v ladjedelnici Sv. Marka izdala skupno poročilo, v katerem pravi, da bodo volitve za obnovitev tovarniškega odbora v tej ladjedelnici 13. oktobra. Volitve bodo trajale od 7. do 16,45 ure. V zvezi s temi volitvami bo danes
ob 16^5 za delavce ladjedel-
nice Sv. Marka zborovanje, ki ga sklicuje Delavska zbornica na prostoru med Ulicama D’Alviano in Broletto nasproti plinskemu zbiralniku. Jutri pa bo volilno zborovanje za delavce Tovarne strojev v Ul. Romolo Gessi ob 18.30.
Snoči je bilo sindikalno zborovanje Delavske zveze v Skednju. Na zborovanju sta sindikalista Tominez in Gombač; govorila o odškodnini za menzo, o gospodarskem položaju o bližnjih volitvah tovarniških odborov ter o pritisku in diskriminacijah, ki so s tem v zvezi.
Konec t. m. to je čez tri dni, zapade sporazum o suspenziji delavcev CRDA, ki je bil že večkrat podaljšan. Suspendiranih je še vedno 184 delavcev ladjedelnice Sv. Marka, kar je vsekakor odveč, ker
majo sedaj ladjedelnice dovolj dela, da lahko zaposle tudi te delavce, ki so že poldrugo leto doma in ki dobivajo 43 ur plače na teden delno od podjetja, delno pa od dopolnilne blagajne. 30. t. m. pa zapade tudi sporazum, po katerem sta v vsakem obratu CRDA oproščena po dva člana tovarniških odborov od dela. in sicer po en član za vsako sindikalno organizacijo. Spričo bližnje zapadlosti teh dveh sporazumov je sindikat kovinarjev Delavske zveze že pred nekaj dnevi zahteval takojšnje sklicanje sestanka prizadetih strank na uradu za delo. Toda sindikat še ni dobil odgovora. čeprav je stvar zelo nujna. Zato bi moral urad za delo pohiteti s sklicanjem sestanka, zlasti ker gre za dve zelo važni vprašanji.
• * *
Včeraj je enotni tovarniški odbor ladjedelnice «San Giusto« v zvezi z vestjo o dodelitvi 200.000 lir samim članom
Delavske zbornice za skupno večerjo sporočil Delavski zvezi, da je lastnik ladjedelnice izrecno poudaril, da daruje vsoto samo članom Delavske zbor-
nice.
To sporočilo enotnega tovarniškega odbora, potrjuje diskriminacijo gospodarja ladjedelnice v škodo delavcev, članov Delavske zveze, in tistih delavcev, ki niso včlanjeni v nobeno sindikalno organizacijo. Takšno ravnanje lahko služi le za vnašanje trenja med delavce in je zato vredno vse obsodbe. Prav tako pa je treba tudi obsoditi Delavsko zbornico, da ie takšno diskriminacijo sprejela. saj kaže to na sodelovanje z delodajalcem, kar je v današnjih razmerah za vsako sindikalno organizacijo sramotno.
Nesreča na delu
Aretiran 2epar
7, obnovitvijo nogometnega prvenstva je bila okrepljena protižeparska služba tako na samem stadionu kot ob izho-
Na parniku «Benchuvd» so je včeraj popoldne ponesrečil 55-letni Oliviero Fornasaro iz Ul. Coroneo 1. Mož je namreč padel v eden in pol metrn globoko luknjo ter si pri tem zlomil nogo. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, kjer bo moral ostati okoli 30 dni.
sodilo:	Sanzina, Ciana in
Schorna na 4 mesece zapora in na 4.00Q lir globe Fallocco-vo in Del Zia pa na 3 mesece in na 3.000 lir globe. Sanzi-nu, Falločcovi in Del Ziu so priznali pogojnost kazni.
Po obeodbi so vsi, razen Kriščaka, vložili priziv, o katerem je sodišče včeraj raž-pravljalo. Ob koncu razprave je sodišče vse (tudi Kriščaka) oprostilo, ker njihovo dejanje ni kaznivo ter odredilo vrnitev zaplenjenih slik in fotografskega materiala lastnikom,
Preds.; Gnezda; tož. Visalli; zapisn.; Magliacca; obramba: odv. Kezich; Padovani, Moro in P. P. Poilucci.
V CILJU CEPITVE DELAVSKIH SIL
Protesi proti usMui lasislicnega sindikata
Včeraj je tajništvo Delavske zveze izdalo naslednje poročilo:
Te dni je izšlo uradno poročilo, ki pravi, da so v Tr-' tančne obveznosti.
stu odprli pokrajinski urad
CISNAL (misinski sindikat op. ur.). Ta organizacija naj bi žastopala delavce in se pridružila sedanjim sindikalnim organizacijam v akciji za zaščito interesov raznih strok.
Kot je znano, je CISNAL organizacija, ki se izrecno sklicuje na korporativno ureditev in na cilje, ki so bili podlaga pogubnega fašističnega režima, proti kateremu je ljudstvo vodilo borbo, ki je stala nepopisne žrtve in ki je končno prinesla svobodo.
CISNAL je treba zato ocenjevati na podlagi njenih izjav kot organizacijo, ki ne predstavlja nobene kategorije delavcev, marveč le poskus, vnašati med delavce zmedo in nadaljnjo cepitev delavskih sil v korist reakcionarnih in privilegiranih krogov.
Dolžnost obeh krajevnih sindikalnih organizacij sindikatov raznih strok, delavcev in nameščencev je, odločno odkloniti kakršnokoli vključitev CISNAL v sindikalno življenje tržaških delavcev. Glede tega naj tudi sklenejo sporazume in naj, prevzamejo na-
V SMISLU ČLENA 8 ZAKONA ŠT. 96
(_!
Komisija za proučevanje
prošenj političnih preganjancev
Zakon predvideva dosmrtno pokojnino za tiste politične preganjance, ki so jzgubili nad 30 odstotkov delovne sposobnosti
Te dni je bila ustanovljena komisija, ki jo določa člen 8 zakona z dne 10. marca 1955 št. 96 v prid političnim antifašističnim in rasnim preganjancem. Komisijo sestavljajo; dr. Francesco Felici, predsednik odseka prizivnega sodišča, predsednik; dr Angelo Savini-Nicci, podprefekt in inšpektor v službi pri predsedstvu vlade, član, ki predstavlja v komisiji predsedstvo vlade; dr. Roberto Scansalia-to, podprefekt, član, zastopnik notranjega ministrstva; dr. Salvatore Antoci, sodnik, predstavnik ministrstva za sodstvo; dr, Giuseppe Cintoli, načelnik oddelka predstavnik zakladnega ministrstva; dr. Fausto Nitti in Lino Zocchi, predtsavnika Državne zveze italijanskih političnih antifašističnih preganjancev.
Ta komisija bo proučila prošnje političnih preganjancev. Rok za vlaganje teh prošenj poteče 10. oktobra.
Omenjeni zakon določa med drugim, da dobe italijanski državljani, ki so bili po 29. oktobru 1922 preganjani zaradi svoje politične dejavnosti proti fašistični diktaturi in ki so zaradi tega zgubli nad 30 odstotkov delovne sposobnosti, dosmrtno pokojnino na račun državne bilance.
Pokojnino oziroma odškodnino dobe vsi tisti politični preganjanci, ki so zgubili 30 odstotkov delovne sposobnosti zaradi obsodbe na ječo po navadnih sodiščih do leta 1926 in posebnih sodiščih od leta 1926 dalje, pri čemer pa so izvzeti vei tisti, ki so bili obsojeni za prestopke proti mednarodni osebnosti države na podlagi členov od 241 do 268 in člena 275 kazenskega zakonika. Dalje imajo pravico do odškodnine konfiniranci. rasni preganjanci po letu 1938 in žrtve nasilnih dejanj fašističnih vojaških in polvojaških formacij ter emisarjev fašistične stranke. Odškodnino dobe tudi svojci umrlih preganjancev. V vseh teh primerih pa morajo prizadeti dokazati, da so te pomoči potrebni. Zakon omenja nato uradnike, ki w> utrpeli škodo v službi, delavce in uradnike, ki s0 bili socialno zavarovani itd.
so odvetniki zahtevali nov postopnik ali vsaj spremembo in odpravo nekaterih členov, ki bi pripomogli, da bi se tudi na tem področju prilagodili ustavi, ki je sedaj v popolnem nasprotju tako s po-stopniki kot z zakoniki. In kakor je znano ima ustava večjo veljavo kakor zastareli postopnik, ki ima v sebi še vedno ostanke fašistične diktature.
Odvetniki so tudi sprejeli, sicer le z razmeroma majhno razliko glasov resolucijo pravnic o spremembah na sodišču za mladoletnike in imenovanju žensk vsaj za sodnike na tem sodišču. Proti pravilniku je nekdo sprožil debato, na katero pa je takoj odgovorila odv. Gabriella Manna Nicco-laj iz Rima, ki je s svojim nastopom tudi dosegla svoj cilj.
Zaključen kongres italijanskih pravnikov
Včeraj zjutraj se je za' kij učil III. državni kongres pravnikov Italije, ki so na plenarni seji izglasovali resolucije, katere so pripravili v raznih odsekih. V glavnem
NA NEDELJSKEM SESTANKU V BARIJU
v v
SOGLASNOST JADRANSKIH PRISTANIŠČ T ZAHTEVI PO LADJAH IN PROGAH
V novem političnem položaju si mora Trst zagotoviti tranzit srednjeevropskih držav, kar je mogoče le z uvedbo novih prog in okrepitvijo trgovske mornarice
IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA
Ni bila pornoqra|ija
dih. Ze prvi dan prvenstva
so policijski agenti ob koncu tekme aretirali 36-letnegn Francesca Bertona iz Ul. Mo-reri 10, ki je izrabil gnečo oh filohusu št. 10 ter skušal torbice neke ženske ukrast
 _____ listnico. Moža. ki je že pred-
imel Pamich v svojem stano-1 kaznovan, so prijavili sodišču.
Februarja letos je okrajno sodišče spoznalo za krive izdelovanja, razširjevanja in prodajanja pornografskih slik 19-letnega Giureppa Sanzina .i Istrske ulice, 37-letno Emi-ho Fallocco, stanujočo v Bergamu, 24-letnega Pirra Ciana iz Ul. del Monte, 32-letnega Nerea Kriščaka iz Ul. Morp-ri, 30-letnega Raffaela Del Zia ,7. Stare istrske ulice in 35-let-nega Carla Schorna iz Ul. Son-eini ter jih. razen Kriščaka. k. ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, tudi ob-
Nedeljsko zborovanje županov, parlamentarcev in predstavnikov trgovinskih zbornic jadranskih pristanišč v Bariju se je zaključilo z resolucijo stalne komisije županov jadranskih pristanišč v kateri ugotavljajo, da pomorski promet z Levantom in Srednjim in Daljnim vzhodom zanima predvsem Jadran. Zato. poudarjajo v resoluciji, da morajo jadranska pristanišča razpolagati z ustreznimi ladjami in progami. Resolucija sicer pozdravlja sklep ministrstva za trgovinsko mornarico, da se vrneta tržaškemu pristanišču motorni ladji «Asia» in «Victoria», ki naj bi vozila na obnovljeni progi Trst-Daljni vzhod. Hkrati pa poudarja, da mora biti ta ukrep le prvi korak za dokončno ureditev vseh jadranskih pomorskih prog, ki ga ne smejo več zavlačevati.
Resolucija poudarja tudi nujnost povečanja subvencionirane trgovinske mornarice, t.j. povečanje tonaže pomorskih družb Finmare, v okviru zakona o novi konvenciji za razdelitev in dodelitev pomorskih prog med italijanskimi pristanišči, ki so v režiji podržavljenih družb. Dalje zahteva, da se v prid izdelovanju nove konvencije upoštevajo zahteve strokovnjakov jadranskih pristanišč in predlaga, naj bi minister za trgovinsko mornarico uradno obiskal vsa jadranska pristanišča. V resoluciji je še posebno poudarjeno, da mora tržaško pristanišče ponovno postati naravno izhodišče svojega zaledja.
Tržaški podžupan Visintin, ki je na zborovanju nadome-stoval odsotnega župana Bar-tolija, je izrečno poudaril, da mora biti tržaško pristanišče pripravljeno na nov politični položaj v svetu in na nove možnosti vedno večjega prometa Češkoslovaške in Madžarske skozi Trst. Trst mora zadostiti vsem potrebam zaledja. V nasprotnem primeru bo promet, ki je skozi leta in leta šel skozi tržaško pristanišče, usmerjen v druga. Trstu konkurenčna pristanišča. Predstavnik tržaške trgovinske zbornice pa je v svojem poročilu dejal, da se morajo pred izvedbo bodočih načrtov obnoviti predvsem
ge, ker bo v nasprotnem primeru Trst zgubil tranzitni promet s svojim naravnim zaledjem. Ne smemo pozabiti, je dejal predstavnik trgovinske zbornice, da se Trst pripravlja na obveze mednarodnega značaja za pridobitev tradicionalnega trgovinskega prometa.
Na zborovanju so tudi sklenili, da bo komisija županov jadranskih pristanišč odpotovala v Rim na razgovore s predsednikom vlade, pristojnimi ministrstvi in drugimi ustanovami. Tržaški podžupan Visintin pa je ob zaključku zborovanja dal tudi nekaj izjav med katerimi je poudaril, da se nedeljsko zborovanje v Bariju ne sme tolmačiti samo kot zahteva po takojšnji uvedbi pomorskih prog, ampak tudi kot zahteva po novi »jadranski politiki«, ki naj vključuje tudi reorganizacijo in modernizacijo pristaniških naprav, ustanovitev in izboljšanje zračnega in kopnega prometa, itd.
Na osnovi gornje resolucije, poročil, govorov in izjav je razvidno, da so predstavniki jadranskih pristanišč na zborovanju v Bariju soglasni glede zahteve po takojšnji obnovi in uvedbi določenih pomorskih prog med Jadranom in prekomorskimi deže' lami. Hkrati pa so še poseb no poudarili nujnost okrepitve tržaške trgovinske mornarice in tržaškega pristanišča sploh. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so se že sedaj zavzeli za pravilno razdelitev pomorskih prog na osnovi novega zakona, ki ga pripravlja medministrski odbor za obnovo (CIR) in zahtevali povečanje tonaže pomorskih družb Finmare
Te zahteve so po našem mnenju najbolj važne, ker^ je treba upoštevati, da ne Trst in niti druga jadranska _ pristanišča ne morejo pričakovati izboljšanje pomorskega prometa in obnovo ter uved bo novih pomorskih prog, če ne bo vlada potencirala podržavljene pomorske družbe, ki so pred vojno upravljale proge, ki jih Trst in druga jadranska pristanišča sedaj zahtevajo. Zato je nujno, da celotna nadaljnja akcija komisije županov jadranskih
vah, ki jih mora vlada upoštevati, da se končno vrne Trstu njegova vloga naravnega posredovalca med Srednjo Evropo in prekomorskimi de želami.
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Sodni epiloq spora med sostanovalci
tržaške nujne pomorske pro- pristanišč sloni na teh zahte-
Ce ne bi odpadla neka ob-težilna okolnost, b{ 43-letna Mercede Marussi por. Kovačič iz Ul. S. Cillino morala prestati kazen zaradi obtožbe da je hotela z grožnjo prisiliti zakonca Pesco, da bi u-maknila tožbo, ki sta jo proti njej vložila zaradi povzročitve telesnih poškodb in nedovoljenega vdora v njuno stanovanje. Toda zgodilo se je, da sta zakonca Pesco tožbo res u. maknila, vendar ne zaradi grožnje, in ker je pri obtožbi vdora odpadla neka obtežil-na okolnost, so sodniki lahko aplicirali amnestijo in prekinili postopek proti obtoženki
Med zakoncema Pesco in Kovačičevo ni bilo sožitja in to zaradi skupnega bivališča V takih primerih je seveda težko preprečiti prepire in posledice so včasih tudi ka tastrofalne. In tak spor je na. stal 4. junija 1953. leta, Baje je	spor nastal,	ker	je	Kova-
čičeva našla straniščna vrata zaprta in je sumila, da sta ji zakonca Pesco skrila ključe. Kmalu zatem sta se Pescova žena in Kovačičeva spoprijeli in	zagnali tak	krik.	da je
privabil tudi Pešca. Hotel je ženski pomiriti	in	jr	Kova-
čičevo spravil iz svojega dela stanovanja. Oba zakonca pa sta se morala zateči po zdravniško pomoč v bolnišnico, kajti Kovačičeva se ni umaknila	iz borbe ne	da	bi	pustila
sledove. Odtod je tudi prišla prijava zaradi povzročitve telesnih poškodb in vdora v stanovanje.
Kovačičevo je ta tožba razburila in ker ni našla drugega izhoda je Pescovi pismeno zagrozila naj umakne tožbo, ker da bo sicer izdala neke njene tajnosti., Ta listek pa je Kovačičevi nakopal še hujše nevšečnosti in jo spravil na zatožno klop, ki jo je lahko svobodna zapustila zahvaljujoč se amnestiji.
Se o čl. 8
Čeprav smo mnenja, da polemika, ki jo je o čl. 8 Memoranduma načela z nami «Demokracija», ni ravno koristna, naj za zaključek — ne glede na njena prav nič duhovita duhovičenja o ujemanju sapev in podobnem v zadnji številki — povemo:
1. Predvsem, dela uDemokra-cija» kaj slabo uslugo vsem, ki se hočejo s pismeno izjavo poslužiti učinkov člena 8, ko pravi, «da bodo takšne izjave imele presneto majhen pomen če ne bo na drug način poskrbljeno Za njihovo učinkovitost». Zato se ponovno postavlja vprašanje,- V čigavem interesu «D.» že vnaprej zmanjšuje učinkovitost take izjave?
2. Ni res, da se ljudje, ki «so na tem, da izgubljajo svoja mesta na šolahu in dobivajo pozive za zapustitev tukajšnjega ozemlja, ne morejo braniti, ker je prav čl. 8 nji hovo zel0 močno orožje za obrambo — če ga seveda uporabljajo dosledno tako kot smo povedali v našem članku o njegovem izvajanju.
3. Ce pa «D.» v resnici želi, naj velja naša aširša in širo-kogrudnejšti razlaga čl. 8» (ki je Po našem mnenju edino pravilna!), potem naj ne vztraja pri trditvah iz svojega uvodnika, da brez razjasnitve čl. 8 nima «tako rekoč nobene veljaven in da gre pri naši razlagi za «očitno po moto«/
4. Glede očitkov zaradi «moIčanja» predstavnikov Jugoslavije, pa menimo da pri «D.»» prav dobro vedo, da diplomati vesti o svojih korakih nimajo navade obešati na veliki zvon.
Z roko v stroj
Pri delu ob stružnici se je včeraj zjutraj ponesrečil 17-letni Romano Mocolo iz Ul- Sporcavilla 7. Z roko je zašel pod rezilo, ki mu je prerezalo sredinec desne roke. Mocolo je izgubil zavest in ko je padel na tla, si je še poškodoval ramena. Z avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa so mu samo nudili prvo pomoč in ga nato s prognozo 3-dnevnega počitka odpustili domov.
Prometna nesreča
Do majhne prometne nesreče je prišlo sinoči okoli 18.30 na Trgu Stare mitnice, kjer je 28-letni Virgilib Gerli iz Doline 210 podrl s svojo lam-bieto 20-letnega V.ittoria Uu-biano iz Padrič 60. Ob trčenju sta seveda oba padla na tla in ker sta bila poškodovana so ju z nekim zasebnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico. Na sprejemnem oddelku so Lubiani ugotovili rano na tilniku, Gerliju pa nekaj prask po obrazu. Po nuden pomoči so ju odpustili domov s priporočilom 5 do 8-dnevne-ga počitka.
Vespist jo je podrl
OLSKE VESTI
«Ravnateljslvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu pri S*., luanu sporoča dijakom, staršem in prijateljem šolske mladine, da bo otvoritvena služba božja v soboto dne 1. oktobra 1955 ob 8.3(1 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Po službi božji odidejo dijaki domov.
V ponedeljek dne 3. oktobra 1955 se zberejo dijaki ob 8.30 v šolskih prostorih, kjer dobijo vsa potrebna navodila.
Redni pouk prične v torek oktobra 1955 ob 8. uri zjutraj«.
škega kvinteta Lisinski, ,'sp)«-g-reba; 20.46 Liszt-Buso".	c,|.
ska rapsodija; 21.00 P . jfi. deron: »Sodnik
ma v 3 dej.: 22.30 P M0udl
lahke melodije:; 23310^ ^[il
Mala nočna glasba; 23.30 za lahko noč. >•.hi
■*' “ s l’ '• ... it« |
11.45 Komorna «las ,g'oO ^
Igra godba na pihala; • p# kester Carlo Savina; *• ... p.* du Maurier:	«SeptemW>
ma», igra v 3 dej.
■<« r,4“ jo t*
Slovenska poročila,
13.30. 14.30	19.30	1»
Hivalska Doročila: vsak
20 20
ni
Rossetti. 16.00: ((Srebrna čaša«, V. Mayo, P. Angeli.
Ezcelsior. 15.00: »Marcellino pan y vino«, P. Calvo.
Fenice. 16.00: «Frou - Frou«, D. Robin, G. Ceivi.
Nazionale. 16.00: ((Prepovedano«, A. Nazzan, L, Massari
FUodrammatico. 14.00:	«Oaza»,
M. Morgan, P. Brasseur.
Supercinema, Zaprto zaradi obnove.
Arcobaleno. 16.00: «Junak naših časov«. A. Sordi, F. Valeri.
Astra Rojan. 16.00: «Suzana je spala tu«, K. Povvel.
Capitol. 16.00: »Ni večje ljubez-ni». A, Lualdi, F. Interlenghi.
Crisiallo. 16.00:	»Dčsiree'«, M.
Brando, J. Simmons.
Grattacielo. 16.00: ((Zadnjikrat, ko sem videl Pariz«, E, Taylor, V. Johnson.
Alabarda, 16.00: «Prin-c študent«, A. Blyth, E. Pundom.
Ariston. 16.00: »Plenilci sonca«, G. Ford, D, Lynn.
Armonia. 15.00:	«Maharadževa
je-tnica«, V. Birgel, A. Haver.
Aurora. 16.00: »Dčsiree«, M. Brando, J. Simmons.
Garibaldi. 16.00: »Tolpa ponarejevalcev«, P. 0’Brien.
Ideale. 16.30: «Babilonska kurti-zana«, R. Fleming.
Impero. 16.00:	»Sedem samura-
jev«.
Italia. 16.00: «Madame Butterfly». K Yachigusa.
S. Marco. 16.00: «Znamenje kobre«, M, Patrik.
Kino ob morju, 16.30: #Zasledo-va-nij po G-Menih», M. 0’Shea. Mladoletnim prepovedano.
Moderno, 16.00: »Gladiatorji*. V. Mature.
Savona. 15.30: ((Potovanje angleške kraljice okoli sveta«.
Viale. 16.00: ((Atomski banditi«, R. Denning
Vittorio Veneto. 16.00: «Ni večje ljubezni«, A. Lualdi.
Azzurro. 16.00: ((Samomorilno poslanstvo.
Belvedere. 16.00: »Ciganka«, N. Eddy.
Marconi. 15.00:	»Bosa grofica«,
A. Gardner.
Mass>mo. 16.00:	«Zivio general
Jose!«, P. Armendariz.
Novo cine. 16.00:	«Siroti». M.
Bru.
Odeon. 16.00:	«Mladi ljubimci«,
O Versois.
Radio. 16.00:	»Landski pustolo-
vec«, R. Cummings.
Venezia. 15.30: «lgrače in parfumi«, M- Abbale-.
Skedenj. 16.00: «Prišla je sreča«.
Kino na Opčinah. 18.00:	»Neskončna ' noč«. 1	'
POLETNI KINO
Arena dei flor1. 19.30: «Maščeval-čeva krinka«, A. Quinn.
Paradiso. 19.30: «Narednik Car-ver», G Storm.
Parco delle rose. 20.00: »Izsiljevalec«, J. Mason.
Ponziana. 19.30:	((Ognjena zase-
da«, H. Remy.
Rojan. 19.45: «S6Vraštvo zadene dvakrat«, R. Roman.
Secolo. 19.30:	«Diabolična žen-
ska«, M. Felix.
Italijanska poročna: 6-H-
19.00 in 23.00	... »00 ^ 6.00 Jutranja E,aSb
ledar - vremenska n*P®’ t poved časa; 7.05 G|a SliO bro jutro; 7.25	P,,«’.	?
((Verjamem ti«, P°Je 1 man; 7.30 Za naše še?.- a Ritmi in pesmi; 14-00 D dije do melodije; l4-40 (I življenje na Primorska«'J Filip Bernard: Slovenski # Izvajajo Marica LubOje gica Sodnikova, Marcel # ski in Jernej Plahuta ijjsl strom Radia Maribor. JzofP koncertnih dvoran; 18- pjv« stvari: Iz del Cesara
20.00 Orkester Mortona ^
»lih:
ti«,
m
me
v
iti
to
>1
.'tj
20.30 Pietro Mascagni^V^jj,
rusticana, opera v
r- 1,0 % «1 A
327.1 lil, 203,1. m. «JžV
12.30	15.00	17.00	Ul’	®l?i	l!?
11.00
Radijski kole^jj
Gospodinjski " nasveti: poldanski koncert; u-
nom — dober dan!
J!#F
Puhasto peresce: 12.00 . prf
je in Štajerska v nar 12.30 Kmetijski nasveti*
i4..)u rvincLi' fllJP
chard Strauss: Baletna •
: rožo*
«sallontfrfl
»mi«« - ^ r.
opere »Kavalir z rožo* Salome iz opere “SaloOj
Zabavne melodije; 1’; ptr, ste — poslušajte!;. ! jj
%
*tt,
>t.
kjrti
'Iti
h,
glasba: 15.30 Utrinki i* pOiK0*J.
Svrvmprčol K4aiii0pham> .	r)*
- Somerset Maugharn:	^	r.
kova žena- 15.45 PoPu. .»■ Ib
dbah; |(|l
iodije v novejših Pr,'re„-er; Iz velikih Verdijevih
Klavirske skladbe
skladateljev igra PlanS Vj
Lipovšek 20.10 Iotermezzi
cijev igra
»k;	18.30	Šport	m	^
Iotermezzi ‘n g, ejl
20.30 Radijska jg-ra, -
Candida; 21.35 Frank f' preludijev za klavir; 1-jgi.
nietl/o Tlrn lron A 1 O P D
nistka lise von Alpe11
17.30 Naša žena:	#p*r
for; 22.15
PraktičO^,#
atomske energije, Pr'
ZOBOZDRAVN1?!*1
TOREK, 27. septembra 1955 »ltst r l'ON I AJA A
11.30 Lahki orkestri; 12.00 Kramljanje o krajih in ljudeh: Dušan Pertot: «Od Trsi a do belgijske prestolnice«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Glasba iz novejših filmov; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Bizet: Simfonija v C-d-uru; 18.30 Gersh-win:	Kubanska uvertura; 18.40
Klavirski koncert pianista Maria Sancina; 19.00 Percy Faith in njegov ansambel; 19.15 Radijska univerza:	19.30 Pestra glasba;
20.00 Šport; 20.05 Mativi Johanna Straussa; 20.30 Koncert mo------------------O------------------
AMBUI.ATOHV,
Dr. A. M. So*1
d"
zobozdrav nik-k'r!*|[V
Ustne in zobne
zobne prote**;
Sprejema od H*-„ c1, in od 15. do * (r\ Ulica TorrebiatiG1 jflCt1
(vogal z Ul. U,r tel. 37-11*
SALON GODINA)
^FRIZER ZA D0--f
Skedenj, Ul. di Se1^'
Specialna trajna
on^ji)
Diplomiran strok0.,, iš.
pdO .r*
za barvanje in n^r
Masaža.
M a
Izrežite oglas, ve u j o P.
poseben p
e I)* < t
Od ucerai do danes
Sinoči ob 18.40 sn na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice sprejeli 56-letno Apol-lonio Coren por. Secolo iz Ul. Conti 34, kateri so zdravniki ugotovili poškodbo gležnja in izrazili mnenje, da se bo morala zdraviti od 10 do 25 dni.
Corenova, ki so jo v bolnišnico pripeljali z avtomobilom RK. je povedala, da jo je na Ul. Udine podrl na tla nek; vespist, in sicer 21-letni Ser-gio Bellicini-Linda iz Ul. Co-stalunga 61.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 23,2, najnižja 16, ob 17. uri 21,6 stopinje, zračni tlak 1019,2 pada, veter 10 km na uro jugozahodnik, vlaga 72 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,8 stopinje. •
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 25. in 26. septembra se
je v Trstu rodilo 14 otrok, porok je bilo 10, umrlo pa je 17 oseb.
POROČILI SO SE: uradnik Roberto Manzin in prodajalka Li-liana Lucchesl, železničar Virginio Zonta in gospodinja Joiauda Ulčigraj. mornar Giovannl Rossini in gospodinja Elvira Cok, železničar Rolando Valdrd in gospodinja Marija Blažina, uradnik Fulvio Gorza in bolničarka Gior-gina Vascotto. zobote-hnik CeSare Samez in gospodinja Dalia Cot-terle, telekom. inšpektor Giaco-mo Sapienza in gospodinja Olga lonul, strugar Valter de Petri in bolničarka Mafalda Scabich, profesor Bruno Giunchi in profesorica Albina Škerl, državni uradnik Antonio Bortolin in učiteljica Graziella Scaglione.
UMRLI SO: 37-letni Agostino. Candot,	85-!etna	Marija Vodopi-
vec por. Malesan, 64-letpa Natalija Dodič vd. Likan, 67-letna Virginia Valsecchi, 63-le-tni Josip Družina, 68-letni Attilio Naccari, 84-letni Doimo Caliterno, Mauro Fabio Viola star 6 ur, 46-1 etn i Girolamo Mahne, 89-letna Katarina Vernik vd. Lorenzon, 53-letni Germano Jenko, 76-letni Angelo	Zanetti,	74-letni	Giusto
Zanoh, 69-letna Ivana Kariš vri. Koler.	51-letna	lolanda	Rovis
por. Carignani,	60-letnl	Anton
Lu-kac.
f:
i MO,l!
I
Zastopnik - UL. ‘1'^j
ThIhI«"
i 'Oh
Vplinjači ttULL1, Verige »ELlOS« Ferodi za zavor« ((FREN-DOi)
Luči kCARELIt Kroglični ležaj' zg15 Ventili in peresa
lorje	u	16 La
Nadomestni d*1' K°-|( bor za motorn-* 0tf
IH"
in skuterje ^jch«1 uCEATi) in *
UGODNE
ADRIA EXP
8$
tJe
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alabarda, Ul. Istria 7; Leiten-burg. Trg S. Giovannl 5; Prax-marer, Trg Untta 4; Prendiui, Ul. Vecelllo 24; Harabaglla v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
Ul. Cicerone 4 -
Predstavništvo ,jgO. Radensko »1» Rogaško Sl*4 Dobrno
« <
lt*RL l"
Preskrba trsn^ni1' vadnih, tur1
tranzitnih
vU<J
za J u K 0 s
1»
I Z L E	i
Lago Cavazzo, 3()
nedeljo
Prodaja vozn'11 (C
za avtobuse- cl J Tolmezzo - % o\0i> dnevni odb°“ oi" Milano, dne	i)
ob 21	,	s?e
Genova, P°ne. n1e*
cSXk*c8v:S*
četrtek, s0
pota
odhodi ob d-
8-3°- vn> 0
Belluno, dne
ob 6-8° -nevh1 Treviso, dn®
edoveC'
četrtek in 6
VELIKA	IZBIRA
IN PLAS
A. PERTOT-FODERf
TRST UL. G1NNASTCA 22
Z NAŠO POSTREŽBO VAS BOMO ZADO OBIŠČITE NASI
za delovno medicino, ki je bil pred dnevi v Padovi, je prišlo na dan nekaj zelo zaskrbljujočih podatkov. Do sedaj je bilo vprašanje zastrupljanja zraku zaradi industrije pereče le v nekaterih industrijskih središčih v ZDA, v Veliki Britaniji ter na primer v Porurju v Zapadni |
(C.	»«	edstvi.	ki	SO
!*o i»PUV delovnega X vssHU do zdaj to- Del,, pališč nafte 1*1», ,ei deu vp° ljudstvo
N ,.a Prid,. in zrt* K,uda j Jo kapitalisti
^ til.i® sio sv°j'h dobič-i*’ b, Ponr'/ v kapitali-pravil-
(!H >it»li8K J1 vendar do svojih
V 7PV- ako ne b>
A.
/m ;
kj'S,mefiškThrvke poli'
is foiitiu^ločain kaP‘talnv, iLfcluf1- C ,V italijtn-
b	na«n:
bot- kanu podarstvu
,> Si Z *h neobhod-
Žv' d hN,i Pa n*
C1' v vlaRa°li kapi,ali-
V »o n^dta ♦ , n tvegana
Podjet>a' 1,%* Kosp.V1 naPredek
SL država IZ;,Vi'’ fi-k, O1	.*■ Torei ne
deželi
Potreb
‘e koristi. aa nima do-ebni doma-
7r 4	J?
S Toma
lisbOS
«r	<r
V vence	/ \
i.PioCorrirnfes
v-b wv\
i®10***! DNEVNIK	—	»	—	27-	**Ptembr*	1#M
S —
monopol
špekulacija z nafto
fhjitij.
. H j» l;
Nji 2 10 8°vora o špe-
■ »'čna--, °’ sem trdil. 'Sajo
Krfi?ilankp. v ka.
! nai
arodn' kapitali ne
11! k,MalirŽaaVe’ ki s'° rev' l»tslt0	' da bi jih go-
! *itjo epile’ temveč
. tja, l	°’ da jih izko-
!l 19 »m,„7eIja seveda tu-
4',vl°i»n „ 1 kaP‘tal, ki je
^ v J'»hroma
'*4"r"a se bo vlo-itali>ansk° „Sl|S!te' Do zda) so >2?° vloženi že o-, Nv,. mski kapitali in , fk'k- .v rafinerije, ki 1%, - n' kuPujejo suro-u'Vir, tn gi pa Proda-
2 CPvse druge naf-
j_ , Mednarodni
"‘''no
i ®l,vnnkurtel’ v katerem N, i»v,- esedo ameriški
l® odst V sv°j>h rokah Nij vi Vseb italijanskih '* * vJ?redeluieio nafto
i*	ki	-	tast
i Nrtel	Pomeni,
V™*1 iiv,:’ ‘o Je ameriški > itJt,v'ra «ne nafti in iu K-°n\
it> :
bi. ds	prvič na dej-
či kapital kakor tudi tuji ka pital; pa nimata interesa tvc
gati svojih sredstev za tu dobiček. Poiskati je treba tc rej drugo pot. Kje in kako
Marsikatera država je ski
šala razviti au izpopolnit svoje gospodarstvo in pred
■em sv-ojo industrijo s pc
odjo državnih posojil. T je prišlo posebno do izraz po drugi svetovni vojni. 1 podobnimi posojili so se pos mezne države tudi oborože vale, to se pravi, da so si ta ko nabavljale sredstva tud a povsem nerentabilne n« mene. Ce so se torej tak našla "redstva tudi za to, če mu se ne bi našla tudi za i skanje naftnih ležišč in z ustrezno vrtanje 'naftnih vrel cev, torej za gospodarski napredek države in ustrezno izboljšanje življenjskih razmer?	Br.
lz te surovi-
tj1' temeljimednarodnega »uf1 ^PUalf kap!talizmu
v k dr*diti	moraJ° ved-
So i,‘ možnejšim, ako j,kl j>m Unun!tl konkurenci,
!«C1lU tudi omeje-
st- Dr • dozdevno ne-!t|9no j Ug’d Pa Je sploi«
W “’da i? Vednn 'ma^° motjoboi
, taninu SV0Je zastopni-
' ■ k ' 'lelnišklh pod-
k*t ,1Vii» sam”1 dovol3ujejo,
Jat>teva° Zaradi tega’ k.Iv»i nnj‘bovi špe-
l. načrti. ktatko- -
® tem, da ima
v svojih
.i? • -
ii.iMma j ^Mijanskih
V,8‘i Ž»
to -nriio j- ,Vso italijansko ■ trgovino z naf-
?ienin,i
odst lzdelki' *ePrav
i« ra nr-j n°tranje trgo-' J 'iogov kUktov neposredni 1)9 se vr°kah- Iz tega it J?1 dobi>. zadevni o-
t J*o» I^ki’ ki se črpajo
Al. 5t-?Vnega ljudstva Hih’ «ekaj° v žepe j N,. ltar-1
s ,
"»liji	...
ikih’ kStekajo . "N 'U StOV.
S^hillti0,50	na ta na-
,rskem pi,talis'ti v tem
N^biček,
■'£ Wa*'ko> ki
oktorju zago-s0 prepu-i»ja»e a	3e	nujen,
S '"trtu ■ tega dobičku> ■bika
k, '°bstaja namreč 1 b
"tlk^N'40 _
j .
j,, Htju aotovnemu ljud-U’, ki °bstaja namreč
j.. Potrebno za od-Vm. ležišč in 1 za
'VM...
.Hii Cev- Vse to se de-
\v^tv, e^’n°ma z javni-i% tn'r7° je z denar-SS, 9Zne načine pri-iz žepov de-*iStva- s temi
Ni sicir-°dkriIa vsa 1«-
% \j l^1 in se še ved-H.^Jo J ^a^iji povsod, fVkftr* •iih bodo Še ‘•ij ,l sredstvi so v
V !rtdl U *od začetka
VNnn	napravili
'!>Hik °d u na’ kjj ^kateri
eitii
Jtjj.1« ii. !«u '
sl- ..
Sil-Ort V navrtin za 126 , *lib je laiyio- av.n'nii s-redstvi.
®rih je 82 ak-
država.
bilo ilu-da bi vsa za a vr-i ka-vse mo-te*a izkori-kar vsemu Pri vsem ne imel
OB NEUSPEHU OBISKA ZUNANJEGA MINISTRA ŠIGEMICUJA V WASHU\IGTONU
Japonska pred resnimi notranjimi težkočami
Ob svojem prihodu v Jugoslavijo, kjer bo prebil svoj letni dopust, se je podpredsednik sovjetske vlade Mikojan sestal tudi z maršalom Titom in podpredsednikom zveznega izvršnega sveta tov. Aleksandrom Rankovičem. Na sliki jih vidimo skupaj, v razpoloženju, ki pove več kot koš klevetniških člankov iz nekdanje kominformovske kuhinje
Obisk japonskega zunanjega ministra Sigemica v ZDA s« je torej končal z neuspehom. Japonski zunanji minister je predložil vladi v Wa-••hingtonu nekatere želie, oziroma zahteve, ki niso bile sprejete. V prvi vrsti je želel, da bi se japonsko-ameriški sporazum o varnosti iz leta 1951 zamenjal z nekim novim sporazumom, ki bi Japonsko postavil v položaj enakopravnosti, še posebej pa je želel doseči, da bi se ameriške čete na Japonskem postopno u-maknile, kakor tudi, da bi se okrepila moč japonskih enot. Nadalje je Sigemicu upal, da
SENČNA PLAT PREVELIKE KONCENTRACIJE INDUSTRIJSKIH NAPRAV
Povečanje	rakastih
je posledica prevelike urbanizacije
Čistilnice nafte niso tako neškodljive, kot se o njih govori - Posebno velja to sedaj, ko se rafinira tudi ona nafta, ki so jo pred leti zaradi prevelikega odstotka žvepla puščali vnemar - V ZDA in SZ velika podjetja razčlenjujejo in jih grade daleč iz mest
Pred dnevi je bila v tržaškem tisku objavljena vest, da bodo v novi tržaški tovarni cementa v žaveljskem industrijskem pristanišču preuredili neke naprave tako, da o-kolica ne bb trpela zaradi cementnega prahu, ki se iz dim-n;ka cementarne seseda po o-kolici. To vest so prebivalci griča Sv. Pantaleona sprejeli z veseljem, kar je povsem razumljivo, saj je bila ožja o-kolica že vsa posuta z belim prahom, ki je ponekod tudi pri zaprtih vratih uhajal v stanovanja.
S tem bi bil nekako rešen eden izmed problemov, ki S'e je porodil z gradnjo nove velike cementarne v žaveljskem industrijskem pristanišču. Toda problem, o katerem nameravamo pisati, ni tako ozekt nasprotno, iz dneva v .dan postaja čedalje bolj pereč i» vzbuja vedno večjo skrb ne le neposredno prizadetih, ampak se spreminja v pravi velik problem v svetovnem merilu. Gre namreč za škodljivost čedalje večje industrializacije, škodljivost, ki prizadeva milijone olju/jj, ki so primorani živeto v ivelikih industrijskih središčih.
Na kongresu strokovnjakov
Nemčiji, toda to postaja pereče danes tudi drugod, v raznih industrijskih središčih, kot na primer v Milanu, Turinu in drugod. Za Milan so na primer ugotovili sledeče- v marcu leta 1963 se je na mestno področje Milana sesedlo okoli 15 ton prahu na kvadratni km, kar pomeni pol grama prahu in usedlin na dan na v ra k kvadratni meter.
Ko smo tako ugotovili to dejstvo, si oglejmo sedaj nekoliko bistvo tega prahu, teh sešedkov, ki nam jih dajejo velika industrijska podjetja, oziroma vsa industrija na sploh. Vzemimo za primer industrijo nafte. Tu bomo ugotovili, da čistilnice nafte niso prav tako neškodljive, kot se o njih govori. Zaradi vedno večjega črpanja naftnih ležišč, se danes izkoriščajo tudi tisti vrelci, ki vsebujejo večji odstotek žvepla. Kri dosedanjem č.ščenju nafte v razne derivate se zaradi obilice surovin n ^azilo na to, da bi se izkoristila vsa možna količina. Danes pa re teži za tem, da bi se izkoristila prav vi,a nafta in zato izgori ter izhlapi v obliki raznih plinov nad odst. žvepla, ki ga vsebuje nafta. Doslej je izgorevala komaj ena desetina žvepla. Zaradi tega gre danes v zrak mnogo večja količina strupenih plinov na bazi raznih žveplenih spojin ali žveplar-ses-tavin, ki zastrupljajo rafinerij. Se en podatek. Pred kakimi 15 leti so vse čistilnice nafte na svetu očistile na leto okoli 280 mi-
lijonov ton nafte. Danes se je proizvodnja te industrije dvignila že na 1 milijardo 40 milijonov ton nafte, torej skoraj za štirikrat več kot pred vojno. Ce torej upoštevamo dejstvo, da se zaradi večjega izkoriščanja surovine izloči desetkrat več žvepla kot prej, nadalje, da se danes predela skoraj štirikrat več nafte kot pred vojno in če temu dodamo še dejstvo, da se danes predeluje tudi tista nafta, ki so jo nekoč zaradi prevelike količine žvepla puščali ob strani, pomeni, da se danes samo na področju industrije nafte razširja v zraku neverjetno večja količina strupenih plinov samo na žveplasti o-ziroma žvepleni osnovi.
Se nekaj: po dosedanjih u-gotovitvah So izračunali, da dim, ki prihaja iz 100 m visokega dimnika, žashruplja zrak v pasu sedmih kilometrov. V tem pasu je zastrupljanje bolj intenzivno, toda porledice teh plinov, pa čeprav v blažji obliki, se opažajo še na mnogo širšem področju. Ponekod je zastrupljanje z žveplom še hujše. To velja za one čistilnice nafte, ki niso sodobno u-rejene. V takih primerih se v neposredni okolici čistilnic že v žtaku čuti žveplo. To pomeni, da žveplo pri rafini-ranju ni zgi^relo, kar je še mnogo bolj nevarno. Z modernizaciji) naprav je možno škodljivost čistilnic zmanjšati na najmanjša mero, vendar se še ne more govoriti o tem, da bi naprave izpopolnili tako, da bi velike čistilnice bi-
dor in Peru  sporu zaradi me j e
Med Perujem in Ekvadorjem se je znova pojavilo vprašanje meje, ki ju loči. Gre, kot je znano, za vprašanje, nekaj stoletij, ki ga obe vse do danes nista zbali zadovoljivo rešiti, dasi so se politične osebnosti tako na eni, kot drugi strani vselej trudile, da bi našle glede tega primerno rešitev. Zraven tega je treba tudi pripomniti, da se spor ni o-mejeval samo na polemike in diplomatske note. marveč je nekajkrat pripeljal celo do oboroženih spopadov. Zadnjič se je to zgodilo leta 1941, nakar je prišlo v Rio de Ja-neiru do sporazuma, ki so zanj jamčile štiri ameriške države; Argentina, Brazilija, Ker pa je bil
sporazum bolj v prid Peruju. je vprašanje bilo za E-kvador ša , vedno odprto in pereče. Tako so se incidenti nadaljevali ?n napdtosti med obema' državama je ostala.
Letos 8. septembra se je ekvadorski predstavnik pri Organizaciji ameriških držav Jose R. Chiriboga znova pritožil, češ da je vlada v Limi začela koncentrirati znatno Ste vilo čet v bližini jugozapad-ne meje z Ekvadorjem. Te čete baje štejejo okrog 20-30 tisoč mož in predstavljajo odkrito grožnjo. Zraven tega, pravi Chiriboga, je nasprotna mornarica odplula iz pristanišča Callao in križari zdaj ob ekvadorski obali. Delegat Peruja, Gonzalo Pizarro, pa je te 'obtožbe zanikal, zagotavljajoč, da ni njegovi vladi nikdar prišlo na misel mobilizirati svoje vojake in ladje proti Ekvadorju. Svet Organizacije ameriških držav, ki se je sestal še istega dne, to je 8. septembra, se je odločil počakati na poročilo štirih držav, ki so garantirale izvajanje sporazuma v Rio de Janeiro, da bi šele na njegovi osnovi ukrenile, kar bi bilo potrebno. Vtem so ZDA, Argentina, Cilc in Brazilija poslale na ekvadorsko-peru-ansko mejo skupino vojaških opazovalcev, da bi na mestu ugotovili dejansko ptanje in o tem poročali Organizaciji a-meriških držav.
Težko bi bilo ugotoviti resnične vzroke, ki so omenjeni dve deželi prisilili, da sta znova pogreli omenjeno vprašanje. Mednarodna situacija, nanašajoča se v tem primeru na južno-nmeriški kontinent, prav gotovo ni najbolj primerna za kaj takega, zlasti,
ker so v zadnjem času domala vse države tega področja kazale precej dobre volje za vzpostavitev medsebojnih gospodarskih in kulturnih vezi. Verjetneje je, da so bili v tem primeru odločilnejši določeni interesi notranjepolitičnega značaja. Drži namreč dejstvo, da se glede notranjepolitičnih razmer tako Peru, kot Ekvador nahajata v dokaj kočljivi situaciji. Verjetno sta obe vladi, da bi to situacijo obvladali,' tudi tokrat uporabili že preizkušeno sredstvo obuditve nacionalističnih strasti, ki, kot se zdi, v južnoameriških deželah nikoli ne odpove.
V konkretnem primeru bi pripomnili še to, da bi se vsi takšni in podobni, za nas v Evropi večkrat povsem nerazumljivi pojavi nenadnih sporov in spopadov, ki smo jim od časa do časa priča v tej ali oni južnoameriški državi, lahko odpravili, čim bi pri nekaterih odločujočih činiteljih odpadle znane špekulacije na račun omenjenih dežel, ki se skušajo uveljaviti prav s pomočjo netenja medsebojnih strasti in nasprotstev. Ce bi se namesto tega storilo nekaj, kar bi te dežele dvignilo iz njihove zgodovinske zaostalosti, ko bi se jim nudil« možnost, da postavijo na noge svoje gospodarstvo in u-rede svoje notranje-polit;čn< in družbene razmere v sodobnem naprednem smislu, stre meč, pri tem za modernin principom, da je nadaljnje bli gostanje odvisno v prvi vrst tudi od sodelovanja ter mir nega sožitja med sosedi, b se takšni spori, v kolikor bi do njih sploh prišlo, z lahkoto odstranili.
le za svojo okolico povsem neškodljive.
Tu smo vzeli kot primer samo čistilnice nafte, za katere je v splošnem veljalo mnenje, da niso škodljive. Mnogo hujši Pa je problem z raznimi drugimi kemičnimi tovarnami in predvsem z raznimi tovarnami in čistilnicami, kjer imajo opravka na primer s svincem in bakrom.
So ponekod še stara podjetja, stare čistilnice, čelo rudniki, ki so dobesedno opusto-šili vso okolico in kjer je med delavci razširjena marsikatera pljučna bolezen, kot na pr. silikoza. tuberkuloza itd. Toda to velja predvsem za zastarela in posamezna podjetja. Ce pa hočemp upoštevati industrijska središča v .celoti ne glede na industrijske panoge in ne glede na dejstvo, da gre za moderno industrijo, bomo kljub temu dobili zaskrbljujoče podatke:	Prof. Sac-
chiotti, ki poučuje na «Chh-a-go, Madical Schoolu« v ZDA, zatrjuje v svojem poročilu o posledicah pokvarjenega zraka na razne rakaste bolezni, da so se v zadnjih 40 letih rakasta obolenja na pljučih izredno pomnožila vprav v industrijskih državah. Ta pojav je posebno opazen pri moških m predvsem v starejših letih. Po podatkih, ki jih prof. Sac-chiotti navaja, je treba pripisati povečanje te strahotne bolezni predvsem urbanizmu, to se pravi življenju v velikih mestih, kjer je po navadi skoncentrirana močna industrija. Sacchiotti celo poudarja, da so bile teze 0 škodljivosti tobaka za rak na pljučih, neutemeljene, kajti vsi podatki kažejo, da je povečanje rakastih bolezni na pljučih are-ba pripisati edinole ali vsaj predvsem veliki industrializaciji držav in predvsem velikih mest.
Podatki, ki smo . jih navedli, niso nič kaj razveseljivi, hkra t: pa nam pojasnjujejo marsikateri žalostni dogodek, ki ga pogosto zasledimo v tisku. V zadnjih letih, posebno v jesenskem in zimskem času čedalje pogosteje pišejo o večjih zastrupitvah, ki zavzemajo že pravi epidemičen značaj. Ok-tebra 1948 na primer no v Do-nori v ZDA imeli tak epidemičen pojav, ki je prizadel nič manj kot 43 odst. vsega prebivalstva tega mesta. Tedaj so imeli tu celo 20 mrtvih. Rred tremi leti so tudi na Angleškem imeli podoben primer. Londonska megla, ki je že itak nadležna, je omogo-
čila, da se je zaradi industrijskih scsedlin in plinov zrak tako pokvaril, da je v samem decembru umrlo 4000 oseb več, kot bi jih umrlo sicer. Tu smo navedli le dva primera, ki Pa zadostujeta.
Kot vidimo, nam industrializacija poleg svojih velikih koristi prinaša tudi zlo. Postavlja se vprašanje, kaj početi? Jasno je, da je treba temu iskati primeren odpomo-ček. Predvsem je treba paziti na to, da se industrijske naprave ustrezno izpopolnijo, kar velja še predvrem za tiste industrijske panoge, že po svojem bistvu nevarne. Drugi odpomoček je tudi v tem, da se novi veliki industrijski objekti ne gradijo več v velikih mestih, ampak daleč ven i? mest, da tako prizadenejo čim manjše štev'lo ljufli. ,T«^e.%(ij..primer že izvaja v ZDA in SZ, kjer skušajo vso industrijo razčleniti in grade posamezne manjše objekte daleč iz mest. Res je 'sicer, da je to povezano tudi z vrsto neugodnosti in večjimi stroški zaradi prevoza delovne sile in surovin, toda po gornjih ugotovitvah je to vendarle manjša škoda in vsaj za sedaj edina rešitev.
bo dosegel ponovno izročitev japonskih otokov Ryu-Kyu in Bonina, določen uspeh glede obsega gospodarske in vojaške pomoči, nekatere carinske o-lajšave za japonsko blago ter izpustitev vojnih zločincev. Nič manj ni tudi stremel za tem, da bi Washington ne o-viral japonskih pogajanj <• SZ, oziroma da bi se ne upiral onim, ki bi jih morebiti začeli s Kitajsko.
Vse te njegove želje, oziroma zahteve, so naletele v Wa-shingtonu na hladen sprejem: še huje, Amerikanci so jih zapovrstjo odklonili. Predstavniki Pentagona niso hoteli ničesar slišati o njegovem načrtu glede oborožitve, ker je bila predvidena za leto 1960 ustanovitev vojske s 180.000 mož, dalje mornarice s 120.000 ton in letalstva s 3000 letali. Tako Dulles kot Radford (načelnik združenega glavngga stana) sta gladko odbila vsako misel o tem, da bi se v trenutnih okoliščinah otoki Ryu-Kyu vrnili Japonski, kakor tudi, da bi, se ameriške čete umaknile iz Japonske. Toda ne ramo, da so vse Sigemicove zahteve naletele v Washingtonu na negativen odmev, marveč so mu tu celo postavili zahtevo, na osnovi katere bi se v primeru vojne lahko japonske čete premestile v prekomorske po. krajine.
Pri takšnem stanju stvari se je verjetno moral Sigemicu odpovedati slehernemu upanju, ki ga je gotovo imel pred svojim potovanjem v ZDA, da bo namreč dosegel določen diplomatski uspeh, ki bi okrepil njegov položaj v vladi, a prav tako tudi položaj vlade.
Na japonskega . zunanjega ministra so začele leteti hude obtožbe; celo časopisje, ki je glede tega vprašanja bilo doslej bolj zmerno, mu je začelo očitati, da je e tem pripravil Japonsko na nekakšno drugo kapitulacijo. Posebno se je proti njemu zagnala leva socialistična opozicija, ki ji pridružili tudi neodvisni elementi v javnem mnenju in številne desničarske skupine. Vse to spravlja Hatojamovo vlado v dokaj neprijeten položaj, tem bolj, ker tudi navznotraj nje same ni potrebne enotnosti, se pravi, ni soglasja, med obema koalicijskima strankama, demokratično in liberalno. Ze od samega začetka, to je, ko je bila demokratična vlada sestavljena, so bila očitna nesoglasja med novim ministrskim predsednikom, pripadnikom odpadniške liberalne skupine, in njegovim zunanjim ministrom, ki izhaja iz vrst skrajno desničarsko usmerjene progresiv-
ne stranke. Posebno močno so se ta nesoglasja izražala na področju zunanje politike. Ha-tojama je želel dati japonski politiki močnejši nacionalistični poudarek in deželo rešiti preternih vezi'z ZDA, ki jih ustvaril Jošida. Želel je hkrati, da bi se Japonska znova uveljavila kot velesila, kar bi se najlepše izrazilo z vzpostavitvijo odnosov med njo in Sovjetsko zvezo ter Kitajsko. Nasprotno pa je Sigemicu želel, da še naprej razvija sodelovanje z ZDA, kakor tudi. da se okrepi protikomunistična politika, da pa je treba hkrati zahtevati od ZDA koncesije, ki bi zagotavljale enakopravnost Japonske z ostalimi zapadnimi državami.
Začetek pogajanj s SZ v Londonu je vsekakor predstavljal element, ki je šel v prid Hatojamovih političnih koncepcij, vendar je počasnost teh pogajanj dala zunanjemu ministru v roke nove argumente, da je lahko z večjim uspehom branil svojo tezo glede tesnega sodelovanja z ZDA.
Velik problem predstavlja nadalje za Hatojamo vprašanje, kako doseči potrebno parlamentarno sodelovanje z liberalci. Ze nekaj časa s« govori o združitvi obeh konservativnih strank, združitvi, ki b: edina lahko omogočila trden politični razvoj, v kolikor b. se namreč v parlamentu lahko oprla na solidno večine. Toda liberalci zahtevajo za to, da se predsedniško mesto rezervira za njihovega voditelja Ogato. Hatojama pa na to ni voljan pristati, vsaj dokler bi se z uspehom ne zaključila pogajanja s Sovjetsko zvezo. Zdi te, da predstavlja to za sedaj največjo zapreko na poti združitve obeh omenjenih političnih skupin. Tako se zdi, vendar sodijo dobri poznavalci japonske politike, da niso samo takšni in podobni osebni razlogi, ki preprečujejo, da bi se dosegla omenjena združitev. Je še neki drugi razlog, ki bo verjetno bolj držal. Obstaja namreč bojazen, da bi se, če bi prišlo do združitve med obema konservativnima skupinama, združile tudi socialistične stranke, ki so bile doslej ločene.
Leve politične skupine so namreč v času Hatojamovega režima lahko zabeležile precejšnje uspehe. V dobršni me. ri so k temu prispevali čini-tclji, kot jih predstavljajo o. krepitev akcije na sindikat nem področju, naraščanje gospodarskih težav, povečani odpor proti ameriškim četam na Japonskem, nezadovoljstvo
zaradi določenih vojaških u-
krepov, ki j'b v mirnem času ni moč opravičiti, nič manj pa tudi nevtralne pozicije, ki so jih zavzele številne azijske države, ko so se opredelile za politiko mirne koeksistence. Na zadnjih volitvah so te skupine dobile 11 milijonov glasov, kar jim je zagotovilo 156 mest v parlamentu. To pomeni največjo zmago socialistov, kar jih pomni Japonska. Zdi • c, da tak pristanek množic na socialistični program ni slučajen, marveč je posledica notranjega družbenega razvoja, ki čedalje močneje postavlja zahtevo po novih oblikah odnosov tak0 v proizvodnji kot v družbenem življenju na sploh. Zato je pričakovati, da bedo leve skupine prej ali slej dosegle tako moč, da bodo lahko postavile zahtevo po sestavi svoje vlade.
Bojazen de-ničarjev, da bi s svojo združitvijo omogočili tudi združitev socialističnih sil, je potemtakem utemeljena in resna. Tem bolj, ker *e je letos avgusta znova pojavil Tokiu Sanzo Nosaka, eden najspretnejših voditeljev japonskih komunistov, ki ga je Kominform zaradi njegove kompromisarske politike pred časom sicer izobčil, ki pa se jc zdaj, ko se je Moskva odpovedala svoji tradicionalni «trdi» politiki, znova pojavil v japonskem političnem življenju.
Upoštevajoč vse to, postane razumljivo, čemu sta Sigemicu in Hatojama toliko stremela za diplomatskim uspehom. ki bi ga bil moral zu-nanji minister doseči ob pri-l;ki svojega obiska v ZDA. Gre za staro taktiko, ko se mora, ob pomanjkanju uspešnejših sredstev, reševati notranja situacija s pomočjo začasnih diplomatskih zdravil, ki pa v bistvu notranje bolezni n- morejo ozdraviti. Ker pa se je akcija v ZDA končala z neuspehom, je treba zdaj, da bi se položaj vlade rešil, poiskati kako drugo možnost. Hatojama bi želel to doseči na pogajanjih z Rusi. Kot poročajo. je v tem smislu že izdal potrebna navodila, da bi se omogočil nadaljnji hitrejši in uspešnejši ravzoj teh pogajanj. Da bi do tega prišlo, so Japonci ' baje pripravljeni odreči se svojim zahtevam po Kurilih in Sahalinu. V primeru uspeha bi seveda politična koncepcija zunanjega ministra doživela poraz, a sam Sigemicu bi se bržkone moral svojemu ministrstvu odpovedati. Skorajšnja bodočnost bo pokazala, ali je Hatojama dovolj močan, da si na Japonskem zagotovi odločilno besedo.
UD 28 SEPT. DO 9. OKT. V PALAČI VALENTINO V TORINU
1 mednarodna razstava tehnike
Od jutri pa do 9. oktobra bo trajala mednarodna razstava tehnike v palači Valentino v Turinu. To' razstavo sestavljajo štiri mednarodne razstave: XV mednarodna razstava mehanike, Vil mednarodna razstava poljedelske mehanike, II. evropska razstava plastičnih mas in VII- mednarodna razstava kinematografske, fotografske in optične tehnike.
Ta razstava se razlikuje od običajnih razstav te vrste po tem, da skuša pokazati tehnični napredek italijanske industrije v neposredni primerjavi s tem, kar so dosegli na istem področju v inozemstvu. Namen razstave je pospeševanje mednarodne izmenjave.
Uspeh letošnje pete mednarodne razstave tehnike potrjujejo tudi naslednje številke:	nad 1400 razstavljav-
cev,
od katerih cca 400 tuj-
Taka ja nemška raketa, razstavljena na V. mednarodni razslavi ielinike v Turinu, ki jo bodo prihodnje letj poslali v vsemirje
cev, ki pripadajo naslednjim deželam: Avstriji. Belgiji, Kanadi, Češkoslovaški, Franciji, Nemčiji, Japonski, Angliji, Irski, Nizozemski, Saaru,' Švedski, Švici in ZDA. Razstavni prostor ima 25.000 kv. metrov površine.
Zvesto načelu, da prikaže javnosti najsodobnejše pridobitve znanosti, je vodstvo razstave pripravilo stand o vprašanju dneva; nuklearna energija. Pod geslom; «Atonuka doba se je že začela». bo na tej razstavi prikazan model atomskega reaktorja, ki sta ga zgradili Westinghouse in North American Aviation. Ta model predstavlja poslednje znanstvene in tehnične rezultate, ki so jih na tem področju dosegle ZDA. Posebna dokumentacija bo obiskovalcem prikazala zgodovino nuklearnih odkritij, ki so jih do danes uresničili učenjaki in znanstveniki vsega sveta. O-biskovalci bodo mogli na svetlobni plošči slediti obratovanju atomskega reaktorja, ki ga bodo v kratkem praktično uporabili v industriji.
Tudi na področju radijsko vodenih izstrelkov in umetnih satelitov bodo na razstavi prikazali najnovejše uspehe. Poleg V-2 — prvič v Italiji, v izvirniku — si bomo mogli ogledati rakete in vsemirske ladje ter model umetnega planeta, ki ga proučujejo nemški znanstveniki, in ki ga bodo izstrelili verjetno že prihodnje leto.
Ob priliki mednarodne razstave se bo vršil tudi VI/. mednarodni kongres plastičnih mas na naslednjo temo: ((Plastične mase v industijski in cinilni uporabi, s posebnim ozirom na mehaniko, elektronsko, tekstilno in gradbeno področje«. Do sedaj se je prijavilo že 110 učenjakov, tehnikov in industrijcev iz 9 dežel; Francije, Zapadne Nemčije, Velike Britanije, Izraela, Italije, Nizozemske, Španije, Švice in ZDA.
Svojo udeležbo na Medna rodnem kongresu
grafske te/mike, ki bo obravnaval vprašanje nNoyi.» te’-ničnih sredstev za snemanje in predavanju», je prijavilo že nad 100 tehnikov iz devetih dežel; Avstrije, Belgije, Finske, Francije, Zapadne Nemčije, Velike Britanije, Jugoslavije, Nizozemske in Švice.
V ((Mednarodnem Linemato-pra/sl.sm tednu« (v kinu Lux, od 29 septembra do H. oktobra bodo predvajali najboljše filme, prikazane ne Beneškem festivalu, in sicer; ((Basedav od C. T. Dreyerja (Danska); sSkržat» od Samsonova (SZ); «Boris Godunou« od V. Strojeva (SZ); «Divje race« od S. Toyode (Japonska); «Van
TO&I3VO
Kioei Fei« od Mizoguchija (Ja. ponska); sčleprijatna srečanja« od Astruca (Francija); ((Izgubljeni psi« od Delanno-ya (Francija). «PrijaUljie«» od Antonionija (Italija); »Janez in Julija« od Fairchilda (Velika Britanija); «Mišji o-braz» od Staudta (Nizozem. ska); «Lod na tatu« od Hit-chocka (ZDA); «Hudičttl generali> od Kaeutnerja (Nemčija).
Dobro namiljen - na pol obrit
Starejši moški navadno trdijo, da so današnje britvice slabše, kot so bile nekdaj. V resnici današnje jeklo ni slabše, kot je bilo nekoč, le brada je postala z leti trša in kocine se britvi ne vdajajo več tako voljno kot nekoč. Poleg tega so pa sive in bele kocine trše in bolj »žilave«, čeprav za to ne vemo prave razlage.
Naglica, tako pravijo strokovnjaki, je največji sovražnik pravilnega britja. Večina moških se v naglici namili in že pričenjajo z britjem, preden je pretekla ena sama minuta. V tako kratkem času se kocine ne morejo dovolj omehčati britje je nepopolno in škoduje koži.
Da se kocine omehčajo, so potrebne najmanj tri minute. Ce si vzamemo toliko časa za predpripravo, se lahko odlično obrijemo v devetdesetih sekundah. Tako očuvamo britvice in jih ohranimo daljšo življenjsko dobo. Poznamo | dvoje vrst las. ki pokrivajo obraz. Obstajajo čisto tanki kinemato-1 lasje, tako imenovani lanugo
lasje, ki merijo v premeru manj kot 0,025 mm, in močnejše kocine, ki merijo v premeru od 0,091 do 0,230 mm. Slednje odstranimo le, ko smo jih milili tri minute. Toliko časa je potrebno, da jih zmehčamo tudi v jedru.
Niso vsa brivska mila dobra in enako uporabna. Lasje in koža so prerazlični, da bi dopuščali tako možnost. Predvsem je napačno mišljenje, da je najboljše tisto milo, ki se najbolj peni. HaVno nasprotno je prav: močna peni namreč ustvarja iluzijo, da so kocine popolnoma omehčane. Popolno zmehčanje kocin dosežemo zlasti z dvema sredstvoma, z dblgim miljenjem in s toplo vodo. Obilna pena mehčanja ne pospeši.
Kot razkuževalno sredstvo uporabljamo po britju salicilni špirit. Močno dišeče ko-lonjske vode niso priporočljive, kajti eterična olja, ki jih te vode vsebujejo navadno kožo le dražijo. Ce po britju oteremo kožo z alkoholom in laikovim prahom, se bomo počutili mnogo bolje.
PRIMORSKI DNEVNIK
OHM 1 j/
im rfiiilu« 1
J
■
% 2
SH!|!fP18
, m, •	|
‘ .M--"
iiMfinfiffii f
lilinBUi!!:!
Iz nemškega
NAD
NEICI
ZIAG I
KLJUB 234.380 TO.MAM NAROČIL ZA LADJEDl LMCO CRDA
SE VEDNO NOČEJO ZAPOSLITI številnih suspendiranih delavcev
Delavci zahtevajo vKlJučitev doklade za menzo v plačo - Pripada Jim tudi okoli 14.000 lir zaostankov
Čeprav so po volitvah notranjih komisij v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču sprejeli na delo precej delavcev, je še vedno veliko suspendiranih delavcev Pred dnevi so imeli ti delavci pred ladjedelnico zborovanje, na katerem je govoril tudi tajnik notranje komisije Dino Celigioni, ki je obravnaval vprašanje suspendiranih delavcev.
Objavljeno je bilo tudi poročilo notranje kombije, v katerem se poudarja veliko število naročenih ladij, kar bi zahtevalo popolno zaposlitev vseh suspendiranih delavcev, vendar se kljub potrebam to n: zgodilo.
Trenutno ima ladjedelnica naročil za gradnjo H ladij za 234.380 ton. Ce upoštevamo, da znaša letna zmogljivost ladjedelnice okoli 120.000 ton, potem lahko ugotovimo, da ima ladjedelnica za približno dve leti dela. To bi popolnoma r.aravno zahtevalo maksimalno zaposlitev, in sicer ne le samo suspendiranih delavcev, ampak tudi tistih, ki fo bili svoj čas odpuščeni, odnosno bi bilo dobro sprejeti na delo tudi novo delovno silo. Vsega tega pa ravnateljstvo ne stori, ampak še naprej grozi s suspenzijami, dopolnilno blagajno pa namerava podaljšati do junija 1956.
Delavci pa zahtevajo po vzgledu delavcev in delavk livarne SAFOG ter podgorske predilnice, ki so že podali pismene zahteve po vključitvi doklade za menzo v plačo, naj se tudi njim vključi doklada za menzo v plačo, ker jo ravnateljstvo sedaj izplačuje posebej; če delavci ne delajo, ravnateljstvo doklade za menzo, ki znaša po 40 lir dnevno, ne izplača. S tem jim je prizadejana huda krivica, ker je že več italijanskih sodišč, med njimi tudi kasa-cijsko sodišče priznalo, da je doklada za menzo sestavni del plače. Ladjedelniški delavci ne zahtevajo, da se jim doklada za menzo prizna samo vnaprej, ampak da se jim izplačajo tudi zaostanki, ki znašajo okoli 14.000 lir za vsakega delavca.
Zimski umik trgovin
Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča, da bo na podlagi prefektovega odloka štev. 15840 z dne 8. oktobra 1951 dne 1. oktobra stopil v veljavo naslednji zimski urnik trgovin;
pekarne; od 6.30 do 12 30 in od 16. do 18. ure;
mlekarne; od 7. do 12.30 in od 16. do 18.30;
trgovine jestvin; od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure;
drogerije; od 8.30 do 1230 in od 15. do 19. ure;
trgovine s sadjem in zelenjavo: od 8. do 12.30 in od 15. do 19. ure;
cvetličarne: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure;
vse ostale trgovine; od 8.30 do 12 30 in od 15. do 19. ure;
slaščičarne brez obrtnice javne varnosti, kakor tudi tiste, ki so v sklopu pekarn ali prodajalnic kruha; od 7.30 do 21.30.
Mesnice; ponedeljek; od 7.30 do 12.30; torek, sreda, četrtek in petek; od 6.30 do 13; sobota m dan pred prazniki: od 6.30 do 13. in od 16. do 20. ure; nedelja:	ves	dan
zaprto.
Zveza trgovcev obvešča nadalje, da bodo med šolskim letom ob dneh pouka knjigarne in papirnice s šolskimi
potrebščinami, lahko odprte pol ure pred določenim urnikom, in sicer ob 8. uri.
Urnik trgov bo uredila občina.
Praznik grozdja v Gorici
V nedeljo 2. oktobra bo v Gorici tradicionalni praznik grozdja. Na razstavi sodeju-jejo številni vinogradniki iz naše pokrajine, ki bodo prikazali najboljše grozdje' in domače vino. Ob priliki tega praznika je vsako leto tudi tekmovanje med trgovci za najlepšo izložbo. Izložbe okrasijo tekmovalci v znamenju praznika grozdja. Letos so se prijavili za tekmovanje že številni goriški trgovci, med njimi trgovci s sadjem in zelenjavo: Rosa Visintin Ul. Ar-civescovado 1; Marija Debenjak Ul. Carducci 18 in Karmelo Firincielli Korzo ltalia 9; lastniki barov; Umberto Mengotti s Travnika 4, Elvio Ferigo Ul. Roma 2, Mario Bisjak, Ul. Mazzini 15, Josi-p.na Terpin-Bensa Korzo Verdi 21, Cremonese-Pellicon Ul. Mazzini 3 in Giuseppe Milani Korzo ltalia 10 ter lastnik restavracije Carlo Brumat z Largo Pacassi 3. Prošnje za sodelovanje na tekmovanju naj interesenti pošljejo Zvezi trgovcev na Korzu ltalia 5, kjer bodo prejeli tudi podrobna pojasnila.
Pavia, kjer so jo takoj obeve-zali, jo je odpeljal avtomobil Zelenega križa.
Kalivci nočnega miru
V noči med nedeljo in ponedeljkom je goriška policija zasačila v parku Coronini v Drevoredu XX. septembra skupino goriških fantov, ki so prepevali in kričali na ves glas in s tem kršili policijske predpise. Zasačeni so bili 28-letni Sergio Tomini iz Ul. Goz-zi 7, 21-letni Leone Furlan iz Ul. Duca d’Aosta 70, 26-letni Vincenzo Napolitano iz Ul. Rabatta 22, 23-letni Franco Percovich iz Ul. Angiolina 25. 19-letni Guglielmo Ganeva iz Ul. Trieste 2, 23-letni Sergio Rizzi iz Ul. Ascoli 20, 32-letni Lodovico Miscuo iz Ul. Coce-via 3, i7-letni Giancarlo Polito iz Ul. Ristori 5 in 21-letni Enzo Locavali iz Ul. IX. avgusta 2. Večina razgrajačev je študentov, ki so se tudi v našem, tako mirnem mestu, zabavali, kar pa so morali drago plačati, saj so bili kaznovani vsi z denarno globo.
Opraskal se je z žico
Včeraj se je 7-letni Lauro Interbastolo iz Ul. Brigata Trapani št. 6 igral blizu doma in se pri tem opraskal po desnem stegnu z bodečo žico. Ozdravel bo v 10 dneh.
Padec s kolesa
Včerajšnje potovanje 68-let-nega Luigija Medeota iz Moše v Gorico ni bilo prav srečno. V Ul. IX. agosta je Me-deot izgubil ravnotežje in padel s kolesa na tla; pri padcu se je potolkel po obrazu, zaradi česar ga je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v mestno bolnišnico.
Nesreča v predilnici
Včeraj ob 7.45 je prišlo v podgorski predilnici do nesreče, katere žrtev je postala 41-letna Stefanja Lutman iz Ul. S. Giusto 12 v Podgori. Zaradi električnega stika na statvi, pri kateri je zaposlena, si je Lutmanova precej poškodovala levo roko, tako da je morala po zdravniško pomoč. V bolnišnico Brigata
S kolesom se je prevrnila
13-letna Marina de Galatep iz Svetogorske ulice štev. 57 v Gorici je včeraj predpoldne odšla s kolesom proti Oslavju. Ko se je vračala po precej strmi cesti proti Pevmi. so se ji na zelo ostrem ovinku naenkrat utrgale zavore, zaradi česar je deklica zavozila s poti in padla. Na pomoč so ji takoj pritekli bližnji ljudje, ki so obvestili rešilni avto Zelenega križa. Ta jo je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo zaradi raznih poškodb na lfevem ramenu, rokah in po obrazu pridržali na zdravljenju.
Vozni red avtobusov
v obmejnem pasu
Dnevno bodo vozili 4 avtobusi
1. Gorica-Nova Gorica-Sol-kan: odhod iz Gorice ob delavnikih ob 6.30 in 18.30, ob praznikih ob 16 in 19; povratek iz Solkana ob delavnikih ob 17 in 19.45; ob praznikih ob 17.35 in 22. uri.
2. Gorica-SempeterVrtojba: odhod iz Gorice ob delavnikih ob 8. in 11.; povratek ob 8.30 in 11.30 iz Vrtojbe.
3. Goriea-Dobrovo-Medana: odhod ob delavnikih iz Gorice ob 6, 12.30 in 17.30, povratek iz Medane ob 7, 13.30 in 18.30.
4. Trbiž-Bovec-Tolmin-Gori-ca; odhod iz Trbiža ob 6. uri, povratek iz Gorice ob 17. uri.
Vozni red na liniji Gorica-O-patje selo-Komen še ni določen, kajti avtobusi ne bodo vozili, dokler ne bodo popravljene ceste, ki so doslej zaradi državne meje ostale zaprte.
Vsi odhodi izpred avtobusne postaje podjetja Ribi v Ul-IX. avgusta.
Sprejemajo se samo potniki, ki imajo propustnico.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alessani. Ul. Carducci 12 - tel. 22-68.
KINO
CORSO. 16.30:	«Usocta na
asfaltu«, cinemascop K. Douglas in B. Darvi.
VERDI. 16 30: «36 ur skrivnosti«.
CENTRALE. 17.00: »Pustolovka iz Tangerja«, B. Hope in H. Lamyrr.
VITTOR1 A. 17.00:	»Meseč-
nik«, Fernandel.
MODERNO. 17.00: »Tvoja usta gorijo«.
Prevozne olajšave za dijake
Avtobusno podjetje ATA iz Gorice bo uvedlo z začetkom šolskega leta mesečni abonma za učence in dijake. Od 30. septembra dalje bodo zainteresirani lahko dvignili izkaznico na uradu podjetja, Korzo ltalia 95 od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Dijaki naj prinesejo s seboj fotografijo za izkaznico.
Podjetje je določilo sledeče cene za dijaški abonma; za avtobusne proge štev. 1, 2, 6, 700 lir na mesec. Za progo. 4 (Ločnik), 7 (Podgora) in 8 (Pevma) 800 lir na mesec. Za štev. 3 (do Sovodenj) 900 lir mesečno in 1.300 lir mesečno za Gabrje.
OBMEJNI PROMET NA PODLAGI VIDEMSKEGA SPORAZUMA
V nedeljo je prekoračilo mejo pri Rdeči hiši okoli 1.000 oseb
Redno je pričel tudi obratovati avtobusni promet
Vedno več prebivalcev obmejnega pasu vlaga prošnje za izdajo propustnic, ki omogočajo prehod državne meje. V nedeljo je bil na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši zelo velik promet potnikov ln vozil; približno 1.000 oseb iz Gorice in okolPkih občin, ki spadajo v obmejni pas, je zapustilo svoj kraj in odšlo na obisk ali izlet onkraj meje. Posebno hud naval je bil o-koli poldne in v prvih popoldanskih urah. Ljudje so izkoristili izredno lepo vreme in odšli proti Rožni dolini. Pri »bajti« je bilo popoldne vse polnp gostov, ki so prišli iskat oddiha in dobrega »pršuta« v zeleno dolino. Na bloku, tako pri jugoslovanskih kot pri italijanskih oblasteh so povečali število uslužbencev, tako da ni bilo potrebno dolgo čakati na pregled dokumentov; tudi carinski u-službenci so bili zelo vljudni in ljudje so lahko brez nevšečnosti odnesli in prinesli manjša darila svojim znancem in sorodnikom. Tako je poteklo vse v redu, kljub pesimizmu nekaterih goriških čr-nogledov, med katere lahko prištevamo predvsem časopise, kot s« «11 Piccolo« in «Gaz-zettino«, ki po svoje tolmačijo nekatere člene videmskega sporazuma.
Včeraj je začel tudi redno obratovati avtobusni promet Avtopodjetje Ribi je namreč po dogovoru z oblastmi vzpostavilo včeraj štiri avtobusne linije, in sicer linijo; Gorica-Nova Gorica-Solkan; Gorica-
Sempeter-Vrtojba; Gorica-Me-dana m Trbiž-Bovec-Tolmin-Gorica. Medtem ko sta. prva dva avtobusa odpotovala in sc vrnila prazna, pa. je. avtobus za Brda odpeljal iz Gorice 6 potnikov, drugi avtobus pa je pripeljal iz Trbiža skozi Tolmin in Soško dolino v Gorico 7 potnikov. Prebivalstvo seveda ni bilo še točno obveščeno o vzpostavitvi avtobusnega prometa, čeprav se je o tem že govorilo in pisalo; vsekakor je upati, da se bo število potnikov povečalo.
Dve nesreči med nogometno tekmo'
Med nogometno tekmo v nedeljo v Moraru je prišlo do hudega trčenja med vratarjem in igralcem 19-letnim Salvatorom Firincelijem iz Ul. Ascoli 25 v Gorici. Ko se je namreč igralec zaletel proti golu, je vratar stekel proti žogi in sg s kolenom zaletel Firincialiju v trebuh. Igralec je takoj padel v nezavest. Odpeljali so ga v bolnišnico v Gorico, kjer so mu ugotovili poškodbo črevesja. Zdravniki se o možnosti ozdravitve niso izjavili.
Na isti tekmi se je poškodoval tudi drug igralec, 19-letni Giulio Kocina iz Drevoreda XX. septembra. Neki igralec ga je brcnil v gleženj desne noge in mu prebil kožo, Tudi njega so odpeljali v bolnišnico. Ozdravel bo v enem tednu.
DVE V ELIK f
JIGOKLOVANOV
V Beogradu 3:1, v Ljubljani 8:0
Madžari Rusov niso zmogli
Z nadmočiio igro so jugoslovanski igralci zopet dokazali* da spadajo med najboljše nogometaše na svetu - Tudi Kuse lahko štejemo med najboljše
Jugoslavija: Beara - Belin, Zekovič - Boškov, Horvat, Krstič II. - Rajkov (Ognjanov), Milutinovič, Vukas, Veselinovič, Viduševič (Rajkov).
Zahodna Nemčija:	Herken-
rath, Schmidt, Posipal - Eckel, Liebrich, Roerig - Waldner, Morlock, O. Walter, F. Walt-ter, Schaefer.
Strelci:	Milutinovič	v 32.,
Rajkov v 37. minuti I. polčasa, Veselinovič v 38. in Morlock v 43. minuti II. polčasa.
Sodnik: Zsolt (Madžarska).
Jugoslovansko moštvo, ki je v nedeljo nastopilo proti Nemcem, se ni mnogo razlikovalo od moštva, ki je 29. maja igralo v Torinu proti Italiji. Branilca Stankoviča je zamenjal Zekovič v napadu pa ni bilo Zebeca in Mitiča (ki pa v Torinu ni igral ves čas, temveč je šele vstopil pozneje namesto Ognjanova); pač pa je igral zopet Rajkov, Ognjanov pa je vstopil, da je nadomestil Vidoševiča. Nemško moštvo je imelo v svoji postavi sedem igralcev, ki so na svetovnem prvenstvu igrali proti Jugoslaviji, v jugosolvanskem moštvu pa jih je bilo od tedaj le pet.
Bilo je v času, ko je Tirna-nič sestavljal reprezentanco za tekmo proti Italiji. Nekaterim se je zdelo čudno, da v reprezentanci ni Milutinoviča. Milutinovič bo gotovo še igral v reprezentanci, je dejal tedaj Tirnanič, samo dečko se mora najprej naučiti discipline in vedeti mora, da se lahko opravi tudi brez njega, če se noče odreči svoji lahkomis-ljenosti. Gotovo si je igralec, med tem časom zopet pridobil naklonjenost zveznega kapetana, da ga je določil za reprezentanta. Obenem pa je hotel pred polnim beograjskim stadionom pokazati, da je to zaupanje zaslužil. Zaigral je tako, da so ga mnogi ocenili celo z boljšo oceno kot Vukasa, ki je bil tudi odličen. Ta dva igralca fta res pogostokrat tako zaigrala, da se je zdelo, da se gibljati po igrišču, oe ba di se dotikala tal. Nemci ju dostikrat sploh niso znali ustaviti.
V začetku so Nemci nekaj minut dobro igrali. Bili so hitri in zelo gibčni, tako da so bili Jugoslovani že kar nekoliko nervozni. Toda domači so kmalu vzeli igro v roke in tedaj so tako nadvladovali goste, da gledalci niso imeli vtisa, da gre za dvoje velikih moštev, kajti kot veliko moštvo so igrali samo Jugoslovani. Pri tem je bil tempo domačih igralcev tako silovit, da ni čudno, če se jim je v drugem polčasu nekoliko poznala utrujenost, in so polagoma Nemci prevzeli vodstvo v igri. Zlasti so gostje dobro igrali od srede drugega polčasa do tretjega jugoslovanskega gola. Čeprav so bili v tem času Nemci v premoči, so bili jugoslovanski protinapadi vedno zelo nevarni. In prav iz enega takih protinapadov je padel tretji gol, ki ga je končno dosegel Veselinovič. Ta igralec je namreč zapravil nekaj edinstvenih priložnosti za gol. Streljal je slabo celo v primeru, ko je preigral tudi vratarja.
V obrambi je bil najboljši srednji krilec Horvat, izvrsten pa je bil tudi Krstič II. Boškov ni dal svoje najboljše igre. Med branilcema je bil boljši Zekovič. Beara je bil dober, poznalo pa se mu je, da že dalj časa ne igra.
Nemci v celoti kot moštvo nikakor niso bili slabi; boljši del moštvo pa je bila obramba. Med njimi je bil najbolj-
ši Liebrich, nadalje sta bila odlična oba branilca, v napadu pa je prednjačil Morlock.
S to zmago se je ponovno visoko dvignila mednarodna veljava jugoslovanskega nogometa. V nedeljo pa se je tudi pokazalo, da v Beogradu nikakor ni nastopilo vse, kar Jugoslavija premore v nogometu. To je izpričala tekma v Ljubljani.
V Ljubljani sta nastopili B-reprezentanci obeh držav. Nemci so prispeli kot moštvo, ki se je ponašalo že z uspešnim nastopom proti švicarski drugi reprezentanci. Mogoče prav zato, ker so domači igralci zaigrali s potrebno resnostjo in ker nasprotnika niso pod-
cenjevali, so dosegli takšen, skoraj neverjeten uspeh. Malokdaj se namreč tekme dveh reprezentanc zaključno s podobnimi rezultati.
Jugoslovani so takoj v začetku navalili s tako silo na nasprotnika, da so ze v prvih štirih minutah dvakrat pretresli mrežo. Obakrat je bil uspešen Toplak, kar je bilo Ljubljančanom še posebno všeč. Pozneje, v drugem polčasu, se je Toplak nekaj poškodoval, vstopil je Kurtovič, na Toplakovo mesto pa je prišel Lipo-šinovič. Ta igralec je tudi dosegel svojevrsten rezultat, ki je prava redkost na mednarodnih tekma: 4 gole! Po en gol sta dosegla še Prlinčevič in
Pajevič. Po tekmi je trener nemškega moštva priznal, da je bilo od časa do časa kot da bi se odrasli igrali z otroki. Dejal je tudi, da bi bil iz srca rad trener takega moštva.
V Ljubljani sta moštvi nastopili v sledečih postavah:
Jugoslavija: Stojanovič - Co-kič (Stipič), Lazarevič - Tasič, Spajič, Pajevič - Lipošino-vič (Kurtovič), Conč, Toplak (Lipošinovič), Prlinčevič, Pa-šič.
Nemčija: Auernhammer (Kle-patz) - Schroeder, Seller, Stuermer (Neuschoeffer), Ha-big, Amann - Schoepfer, Lang, Klepatz (Hofmann), Sattler, Schnoov.
Sodil je Ceh Vlček.
■ i • tisk m I
Zahodnonemski w l|#! t lja obširna poroči^ jugoslovanskih n jjtii
»Frankfurter ZeitunI! . je nemogoče prem8 f |J Slovane, ki so MJ«1 niki in kondiciji. j* p
niKi in	z	so	^
je glavni razlog,	so	^
ci izgubili, dejstvo.^^^n
goslovani stalno naP*
so pustili Nemcem
do
V veliki reportaž ^
Beogradu oce”3_“3*nsko^
ralanzeigre« jugo* o p
štvo kot moštvo ? jiv točke. »Veličastni 5 .v
obrambi,
neomajni kombinacijah,
brez
žogo,*
j- so ‘ I
list in poudarja,	1
slovani v prvem P ^f)
monstrirali, kako ** deren nogomet.	^
»Frankfurter
J' ‘“Ja
tung« meni, da 80
ni v sijajni prej, niti na svetov .
' di 0’ Z stvu niti na olimP1* deli tako izvrstnih J Vsak igralec j« ^ * verjetno hiter, te okreten kot le kaj*
SE PRECEJ REGULARNO DRUGO ROLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Triestina dobro moštvo ki še ni dovoli vigrano
sreče, bi domače n* ralo zmagati.
* » ♦
Razen v Trstu *l’ .. tekmi v Rimu (h8 .g***1, lanta) in v Genovi (• Roma) končali neo ^ ^
potrjuje, da je
V vodstvu je lnter, ki je že po dveh odigranih tekmah edino moštvo, ki še ni oddalo točke - Rehabilitacija Milana
bro moštvo, kot «,egz.ult*1 , seneča neodločen r ni ^ radi Lazia. CepraV ^
goče govoriti, da	J
Otvoritvena tekma letošnje nogometne sezone v Trstu je privabila na stadion veliko množico ljubiteljev igre 7. okroglim uspehom. Kljub pretirano visokim cenam so bila stopnišča pa tudi tribuna do kraja polne tako, da je bil pogled na pisano množico in krasno zeleno igrišče prav lep. Seveda ni bilo se tistega na-
ligi, toda na njem ni nič začetniškega. Ko dobi žogo, ni njegova prva misel, kako bi se je znebil, pač pa z njo manevrira, prodira, preigrava, skratka išče najboljšega izhoda in pri tem največkrat uspe: Passerinov gol je predvsem njegova zasluga, zasluga njegove prisebnosti, ko je iz težkega položaja žogo izredno le-
petega vzdušja, ki je tako zna- po centriral naravnost na no-
čilno za prvenstvene tekme. Smo namreč šele na začetku dolge poti, polne negotovosti in presenečenj, prijetnih in neprijetnih. Prevladalo je zato bolj vzdušje radovednosti, kakšno je pravzaprav letošnje domače moštvo, o katerem so domala vsi športni novinarji vedeli povedati toliko pozitivnega po njegovem prvem nastopu preteklo nedeljo v Genovi. Dejstvo je namreč, da je letošnja Triestina nekaj povsem drugega kot lanska, saj so njene vrste temeljito pre-
novljene. To velja posebno za napad, kjer je od stare garde ostal samo še Lucentini, in krilske vrste, v kateri je od starih ostal samo Dorigo. Nespremenjena je ostala le ožja obramba s to razliko, da je lanska rezerva Toso postal stalen Bellonijev tovariš, v vratih pa je ostal Soldan. Gre torej praktično za novo moštvo,ki ga je treba šele spoznati, preden bo mogoče izreči o njem dokončno sodbo. Toda priznati je treba, da je prvi vtis o njem ugoden. Prijetno je presenetila svežina in mladostni polet domala vse enajstorice, predvsem pa napada. Vsi štirje novinci Zaro, Passerin. Brach in Tomat (nova rezerva, ki je nastopil namesto obolelega Brighentija) so mladi fantje, ki dobro obvladajo žogo, ki imajo smisel za kolektivno igro, ki so požrtvovalni, razen tega pa se vsak od njih odlikuje s posebno značilnostjo. Zaro na primer se je pokazal kot inteligenten koordinator, ki hladno presoja situacijo in izkoristi najugodnejšo možnost. Brach je odličen strelec. Kljub razmeroma šibki fizični konstrukciji razpolaga z močnim strelom in s smislom za prodore. Passerin je tipična zveza, odličen tehničar in mogoče le malo preveč individualist. Tomat je debutiral v A
ge svojemu soigralcu. Lucentini je star maček in kadar se mu ljubi igrati, ga je užitek gledati.
Tudi možje v krilski vrsti so povsem na mestu, kar velja predvsem za srednja krilca Bernardina. Ce ga hočemo primerjati z Nayem, potem ni Triestina ničesar izgubila, kvečjemu je z njim še kaj pridobila. Bernardin ima vse značilnosti klasičnega centerhalfa. tako imenovanega stoperja. Visoke žoge so vse njegove in njegova igra z glavo je perfektna. Ima suveren pregled čez igro in le težko mu je uiti. To sta kaj dobro spoznala oba južnoameriška kolosa Vairo in Collela. Dorigo in Fontana sta dva garača s.to razliko, da se Dorigo raje drži v ozadju. Fontana pa raje sili naprej. Skratka izredno solidna srednja vrsta, s katero bodo napadalci nasprotnikov morali krepko računati. Manj razveseljiv je položaj v ožji obrambi, kjer vsaj zaenkrat oba branilca Belloni in Toso nista na višini kolegov. Tokrat sta vse preveč grešila in kdo ve, kako bi se dvoboj z Juventusom končal, da ni krilska vrsta tako dobro igrala. Soldan je siguren.
Takšen bi bil prvi vtis o
Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT .
Trst
kino Skedenj
predvaja danes 27. t. m. ob 18. uri film:
je sreča
Igralci: Jean Arthur, Garry Cooper
posameznikih. Seveda pa posamezniki še ne ustvarjajo kolektiva, To se je lepo videlo prav v nedeljo, ko je mnogokrat manjkala prav tista skupna in povezana igra, ki prinaša uspeh. V nedeljo se je kljub prizadevanjem Bernardina in posebno Zara igralo vse preveč individualno, na slučaje. Morda bo res, da so ostali, posebno Brach, občutili odsotnost Brighentija vendar to ne more biti izgovor. Bolj bo držalo, da se napadalni del nove Triestine še ni povsem vigral, kar ni nič čudnega, saj je bil na pr. napad Juventu-sa mnogo slabši, kar se kolektivne igre tiče, čeprav nihče ne more trditi, da Vairo, Collela, Boniperti niso igralci velikega formata.
Skratka, Triestina se mora še vigrati, njeno kolesje mora steči, mora se omehčati in sinhronizirati. Ko bo to doseženo, takrat bo to lepa enajstorica, ki zna igrati vidno vlogo v tokratnem prvenstvu. Njen prvi nastop pred domačim občinstvom je bil simpatično sprejet ne glede na rezultat, ki povrhu vsega niti ni povsem realen odraz prikazane igre. Z nekoliko več odločnosti, prisebnosti in le malo več
veliko moštvo, j* Vji slej edino, ki in1* s jeli ke. In odigrali sta 8 ve dve koli!
rezultat1 ,,
Fiorentina-Padov* )
Genoa-Roma Lazio-Atalanta Lanerossi-Intef Milan-Sampodria f Novara-Napoli Spal-Pro Patri* l: Torino-Bologna	I
TriestinaJuvent«*
LESTVI^ . I 2 2 !
- I 'ji
i • ,i
lnter Roma Fiorentina Torino Lazio Spal Atalanta Bologna Milan Juventui Novara Sampodria Pro Patria Napoti Genoa Triestina Padova Lanerossi
11 h
i‘ i' i‘i i‘i' i1 i'
1 # l'; 1
# i ! i' i
•!i$
o i 1 1> |
•ji!
s!*1
TOTOCALC^ „ fj
Niti cel milijo* za trinajstkarje. “Led*1, , bodo pa dobili f0IpfCj£'
Zmagovit^ '|“l 1
40.000 1X2X111
Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) v	v
TEŽKA JE POT DO UČENOSTI
_SC-= Četrto poglavje« NA PRIPRAVNICI JA, GIMNAZIJO - BALKANSKA VOJNA • LOVEC
15.
Prikazal sem, kako sem prišel po nedovoljeni poti do železne pasti in kako mi je podoben poizkus, da bi si prisvojil p&dnico, spodletel. Povedal sem, da se nisem jasno zavedal, da bi bila to kraja, vendar sem čutil, da s takim prisvajanjem le nekaj ni v redu, čeprav bi se bil skušal s svojo otroško kazuistiko še tako slepiti. Ker pa je ostala v meni želja, da bi prišel do posesti živih ptičev, še prav tako živa in ker sem vedel, da od staršev nimam pričakovati sredstev, da bi si tako pAdnico oskrbel, sem začel razmišljati o novih poteh in načinih, kako bi prišel do denarja, da bi si pšdnico in še kaj podobnega sam kupil. Kako sem potem, ko sem že obiskoval gimnazijo, to željo uresničil, bom popisal, ko bo za to čas.
Ves tisti čas, ko sem lovil ptiče v železno past, je bila vest neprestano in jasno prisotna. Zavedal sem se, da ni bil to ravno eden od tistih grehov, na katere je prežalo spovednikovo uho. Morda sem se ga bil tudi kdaj izpovedal, toda otroški 1 enkočutnosti ni ušlo, da se ta greh ni smatral za tisto, za kar ga je deček sam občutil.
Vest, ki ti nakazuje, kaj smeš in česa ne smeš, kaj je in kaj ni greh, je uravnavajoči činitelj človekove notranjosti, človekovega subjekta — je človekov samolastni sodnik. Ni pri vseh ljudeh enaka, kdaj je bolj, kdaj manj razvita,
odvisna je od zelo raznovrstnih činiteljev, od družbe, od stopnje izobrazbe, od individualnega svetovnega nazora itd.
Omenil sem, da sledi iz Godinovega življenjepisa, da zanj ni bil ptičji lov vprašanje morale ali vesti. Za izkupiček, ki ga je prejemal za ujete ptiče, si je kupoval knjig, ki so mu bile nebhodno, potrebne za njegov umstveni razvoj in za njegov družbeni vzpon. Kot izobraženec je bil izključno utilitarno usmerjen humanist, bleiweisovec, ki je gledal na prirodo in njene pojave zgolj s stališča uporabnosti in ko ristnosti v službi človeka in človeštva. In čeprav je pisal razprave o raznih izumih in celo o vesoljstvu, nisem vendarle v vsej njegovi avtobiografiji zasledil niti enega mesta, iz katerega bi mogel izvajati kakršen koli odnos do prirode in njenih pojavov. Kot veren katoličan je bil bržkone bližji Descartesu in njegovi podmeni, da so živali nekakšni ne občutljivi avtomati ali stroji, kot pa kakemu Frančišku Asiškemu in njegovi ljubezni do živega stvarstva. Ptiči, ki jih je lovil, so mu bili samo predmeti, ki jih je lahko prodajal in zanje služil denar, ki ga je potreboval za dosego nekega višjega cilja. Zato še kot starec občuti naravnost tragično, da so mu kot dečku mestni paglavci izpustili na Korzu ptičke iz kletke.
Iz vsega, kar sem bil doslej iz svojih otroških let povedal, sledi, da je bil moj odnos do prirode in njenih poj a vov povsem različen od Godinovega. Od svojih najzgodnejših let sem bil kar najbolj intimno povezan z vsem, kar «leze
ino grede«, in življenje živali in celo rastlin sem občutil neposredno kot nekaj podobnega človeškemu življenju. Zato pa je bil tudi moj čut odgovornosti do živali in njihovega zivijenja drugačen, kot je bil pri ljudeh, ki jim je žival zgolj objekt. Ce je na primer gosenicam, ki sem jih redil, zmanjkalo hrane, sem šel ponjo, pa če je še tako deževalo ali če sc mi je še tako malo ljubilo, tudi na Razklani hrib. Ce tega nisem storil, sem imel slabo vest, kakor če ni človek nahranil bitij, za katere je prevzel odgovornost in ki so od njega odvisna. In če sem se bil končno odločil, da se odpovem lovu na ptiče z železno pastjo in sem to zagnal med staro zelezje, me je k temu prisilil občutek slabe vesti, ki ni nikoli miroval in je bil v meni neprestano prisoten. Ce pa sem si kljub temu želel imeti ptičnico z živim inventarjem, ni bilo to več toliko posledica lovske strasti, kot ie bilo ze izraz nekakšnega prvobitnega znanstvenega zaril manja.
V poznejšem življenju nisem nikoli več občutil kake posebne lovske strasti in tudi nisem imel kakega posebnega veselja do lova. Bil sem nekajkrat povabljen na lov, toda šel sem tja s tihim sklepom v sebi, da ne bom streljal. Imel sem pa vselej razumevanje za lovce in njihovo strast in rad sem bral in poslušal njihove lovske zgodbe.
Lovska strast se je bila pri meni kot dečku pojavila čez noč in me je skoraj tako nanagloma tudi minila. Dokler sem tičal v njenih krempljih, sem ji bil malone slepo podvržen in se ji nisem mogel upirati, pa čeprav me je grizenje vesti neprestano opozarjalo, da ne ravnam prav. Njena intenziteta je bila v nekaterih trenutkih skoraj tako močna kakor 'jubezen. Premagala so jo končno grizenje vesti in druga zanimanja, ki so z večjo ali manjšo intenziteto osvojila mojo pozornost.
Razumljivo je, da sem si pozneje v življenju velikokrat poskušal razložiti takratno svoje čustveno stanje in se trudil prodreti do korenin te nenadno vskipele lovske strasti, ki je pravzaprav tuja moji kontemplativni in prirodoljubni naravi, šele ko sem se pred desetimi leti vrnil v Trst in se mi je začel povračati in zgoščevati pogled na mojo mladost, sc mi je naenkrat posvetilo, da je otrokov razvoj, — 1
Predvaja danes 27. t. m. in jutri 28. t. m. * ob 18. uri film
*
Neskončni
fiAOUL WALSH
kolikor sem ga poznal iz lastne izkušnje, v neR^lo'fl nekakšna kratka ponovitev raznih razvojnih fflZ rodu v bolj ali manj izraziti obliki.	veg
Tu sem si zapisal v svoje beležke slavni sta .uCiO* Haeckla, v katerem je nemški naravoslovec t„toge1lt gt izrazil jedro razvojnega procesa v prirodi: kratka rekapitulacija filogeneze ali razvoj in“ , vrs1 meznika, je kratka ponovitev razvoja roc^t)ri&
primer: v razvoju človeškega embria ali
kra;
V,
ocoaiua a« uruge višje razvite zivail se v,jtij> io razvoj celokupnega živalstva od enostaničnih škrgarjev itd. do zadnje najvišje stopnje, ki J1 ie SJJ pada. Haecklova formulacija razvojnega procesa 0gia.. podprla Darvvinovo razvojno teorijo in je PriP nula
poupria Darvvinovo razvojno teorijo in je PrT ,,nul9 ,t«. vrsti novih bioloških odkritij. Cc se zdi ta iol!rept°5'j našnjim biologom preozka in preenostransko F gft P ji vendarle ne morejo odrekati njenega epohai ^
•>	ne	iuuicju	uui	cKttu	njenega.
v razvoju naravoslovnih znanosti	_ pckl°Vi ^
Trenutno nisem poučen, v koliko je bil Tla ja^oi prenesen in razširjen tudi na postembrionah11 , pa a bitij, predvsem človeka. Toda če gledam na ,e p« ^ lastno mladost in na svoj lastni razvoj, potem	i
ubraniti vtisa, kot da se je bil pri otroku v ,e$°Z i>( novil nekakšen razvoj človeškega rodu vsaj v	p
čilnejših fazah. Morda so ali bodo tudi druS1 oe K J’ podobnega pri lastnem razvoju, toda da ^^pje razumljen, se čutim obvezanega, da svoje °Pa podmeno nekoliko podrpbneie razjasnim.
16.
Ce sem imenoval prvo knjigo teh svojih SP0,, P^tf. pravljic	in čarovnije«, sem	to	storil	zato, tfl0,
ntrnlr	i  i___________n________nrflVU* ,n	»t
pio-viju, m čarovnije*, sem to Storil zatu,	<•*
otrok občutil in doživljal svet magično in Pra,ipstv0,fil U fantazija si je spredla svoj svet, svoje kralj cg 'a toda tudi v konkretnem, realnem življenju ,S jJge<^rt F čarovnika in si je iz vere v magično moc ,ei
Poln unpfr.	_ i, „ z. »-im i ie	lil
vsaj
celo vrsto čarovniških izrekov, s katerimi ie...0 izvajati neko oblast ali moč nad svojo okoli
- • -i)tfW
(Nadalje0