^ -s t c* v tk K N <3 * & 'Vlili JMv*' ^ i V w * _f. , I POSCBI VBEDA PRIML-.dKI DNEVNIK ^•ssrrssr - Cena 35 lir Leta XVI. - St. 292 (4755) TRST, sreda 7. decembra 1960 Zaupno pismo gen. vladnega komisarja v Trstu, objavljeno v rimskem «Paese sera» Dr. G. Palamara nasprotuje priznanju jugoslovanskih diplom iz povsem zastarelih raznarodovalnih razlogov Neverjetno, toda resnično: Gen. vladni komisar bi hotel, da bi naša narodna skupnost v Italiji ostala brez vodilnih sposobnih izobražencev id ’ — Včerajšnji rimski napredni popoldnevnik sera» objavlja za tržaške Slovence nadvse zanimivo pismo generalnega vladnega komisarja dr. G. Pa-‘0ware, naslovljeno na predsedništvo vlade, na mini-‘trstvo za zunanje zadeve (glavno ravnateljstvo za Kulturne odnose — urad 1) in na ministrstvo za prosve-!0- (Glej fotografijo). Predmet pisma je italijansko-ju-•'9*lovanski kulturni sporazum o priznanju diplom. Vse-pa je naslednja: ‘Spričo skorajšnjega podpisa kulturnega sporazuma ‘*o Italijo in Jugoslavijo zvezi z vztrajno jugoslo-vur -? zahtevo, naj se določba, ki bi orno-dim reciPročno priznanje ‘Plom, meni ta vladni ko-j^ariat, da mora še enkrat wnoviti razloge, ki po njenem mnenju ne svetujejo, ^6 ta zahteva sprejme, oedaj razpolaga slovenska lJu •>ln> na tržaškem ozem-m v goriški pokrajini sa-lol z.osnovn'mi in srednjimi s slovenskim učnim je-0R1. V teh šolah se pouču- je italijanščina začenši z drugim razredom osnovne šole. Ne glede na to razliko in na učni jezik, so v teh šolah v veljavi programi ustreznih italijanskih šol. Absolventi višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom, ki želijo nadaljevati študij na univerzah, se danes vpisujejo v veliki večini (81 odst.) na italijanske univerze in samo maj. hen del (19 odst.) na jugoslovanske ali avstrijske uni- rajo biti podvržene tako imenovani »nostrifikaciji« na kaki italijanski univerzi s tem, da je potrebno polaganje do ločlenega števila izpitov in diplomski izpit. Priznanje jugoslovanskih di plom v Italiji bi imelo za po sledico odtok skoraj vseh slo venskih vseučiliščnih študentov na jugoslovanske univerze, bodisi zaradi olajšav, ki jih nudi jugoslovanska vlada, bodisi zaradi manjših življenj »kih stroškov v Jugoslaviji, bodisi končno zaradi bližine ljubljanske univerze. Ti Študenti bi se vrnili v Italijo temeljito vzgojeni v nacionalističnem smislu in podkovani v marksistični ideo. logiji ter bi povečali vrsto sloja slovenskih izobražencev in voditeljev kot sveže in po litično dobro pripravljene sile. Zlasti huda bi bila posle dica v šolah s slovenskim uč- verze, in sicer zaradi tega, ker jugoslovanske diplome da. nes nimajo nobene zakonite t mm jezikom, katerih šolniki, veljave v Italiji, temveč mo I namesto da bi bili priprav, ici e g r va. ua 7-* TT.ac c o£h.'.a ua a ^o&aisaariato G-onaralc aai Govorno tl1} di . dizla HUBBLI c*, isralaua.-' Eri sate, 11 E-ov VifMpryi korak, da bi Laos V brrl1Združenim narodom ..L.«*!,,, no« V^Učitev obtožbe o tuji po* , h0v*er>eralu Fumi. ,f4e 1° obveščeni krogi tudi !*)(,’ de ZDA še vedno vztra-t»l'i«i, . je treba napraviti ‘»l0tf Jsk° vlado med gene-Pumijem in princem ,f n Pume, brez Patet Lao, % je po mnenju politič-, «Messaggero Veneto«, «Secoio d’ltalia», sDifesa Adriatica«, «Arena di Pola« itd. itd. 3. Mar ni gornje pismo — mutatis mutandis — vsebinsko enakovredno tisti znameniti /ašistični okrožnici iz leta 1931, na podlagi katere, je bil prepovedan absolventom jugoslovanskih srednjih šol vpis na italijanske univerze? Če vse to seštejemo, se moramo vprašati: Kako je mogoče, da spričo vsega postopnega izboljševanja odnosov med obema jadranskima deželama, v Trstu vrši že šesto leto ne samo izvršno temveč tudi zakonodajno oblast človek, ki je tako pismo, kakršno je gor. nje, sestavil, podpisal in odposlal? Sicilski demokristjani in fašisti odbili nezaupnici KPI in PSI Pretep v deželni skupščini na Siciliji Stavka šolnikov bo 20. in 21. decembra Napovedana 48-urna stavka slaščičarske industrije, pred stavko novinarjev - Senat sprejel zakon o filmski cenzuri Fašistična izzivanja na univerzi v Bologni (Od našega dopisnika) RIM, 6. — Sicilska deželna skupščina je danes razpravljala o dveh nezaupnicah: prvo so pred dnevi predložili komunisti, drugo pa v začetku današnje seje socialisti Razprava je bila zelo vroča in je prišlo do pretepa med govorom predsednika Majorane, ko je ta izjavil, da za dogodke 8. julija vlada ni nič kriva. Počastil je spomin mrtvih in dal celotnim dogodkom obeležje nekakih oblik ropanja, do katerega naj bi prišlo ob tej priložnosti. Takrat se je dvignil komunistični poslanec Macaluso, ter se zagnal proti predsedniški mizi in zagrabil za mikrofon. Prišlo je do zmešnjave, ker so se dvignili s svojih sedežev tudi drugi poslanci in je osebje zbornice s težavo ločilo poslance različnih skupin. Predsednik je za nekaj časa prekinil razpravo. 2e v začetku zasedanja je bilo povsem jasno, da krščanska demokracija vztraja na svojem stališču in da še vedno podpira sedanjo vlado, za katero so odločilni glasovi komunističnih poslancev. To je prišlo do izraza tudi med glasovanjem, ko je vlada dobila 46 glasov, med katerimi so tudi glasovi faši- stov, proti vladi pa je glasovalo 41 poslancev, Predstavnik komunistične sikupine poslanec Macaruso je uvodoma podčrtal, da je njegova skupina čutila potrebo o splošni politični debati prid glasovanjem o proračunu. O-pravičeval je prvo vlado Milaz-za, kjer so komunist; sodelovali s fašisti in izjavil, da je druga vlada pomenila politično prekinitev z desnico. Načelnik socialistične skupine Corallo pa je izjavil, da zahtevajo socialistični poslanci od Krščanske demokracije, da uveljavi antifašistična stališča svojega vodstva s tem, da odstrani fašiste iz vlade na Siciliji V skupščini obstaja druga možnost in sicer desno-leva večina, medtem ko bi potrditev sedanje vlade osamila KD. Predstavnik KD Di Napoli pa je izjavil, da je stranka podpirala vlado Majorane, ki mj bi bila izraz potrebe, da se dvigne «jez proti komunizmu«. Senat je včeraj kljub odločnim protestom komunistov :n socialistov odobril zakon, ki e nanaša na filmsko cenzuro. Zakon sestoji iz dveh členov in prvj določa kazenske sankcije Za one, ki, bi v javnih prostorih razstavili risbe, slike, fotografije itd., 'ki so po-hujšljive in žalijo dostojnost, upoštevajoč posebno občutljivost mlajših izpod osemnajst let in potrebe zaščite morale. Naslednji člen pa določa, da kadar obstaja posebna nuja o ni možen pravočasen poseg sodnih oblasti, jahko predstav- liinliiiiiiii n umi,iiiiitiiiiiiii n iiiiiifiiimm im,,,,,,m,, i m,,,, ln,,lillllilll|ill||tt|||,f||n|il|il|||||||||||||||lii||||||||il|1|,|||l)|li)i)|iii,l1||il|||,|||||t|||||||||||||||||t|||)|||||,|i,,,,,, ,,,,,,,,,,1 Aretacija Lumumbe danes pred VS OZN Razprava o Alžiriji in kolonializmu Posebno poročilo tajnika OZN o aretaciji - Delegat Z AR je izstopil iz pomiritvene komisije OZN za Kongo NEW YORK, 6. — Sovjetska zveza je zahtevala, naj se Varnostni svet OZN sestane nocoj ob 20.30 uri po riewyorškem času zaradi obravnave položaja v Kongu po aretaciji predsednika vlade Lumumbe. Valerijan Zorin, ki je sedanji predsednik Varnostnega sveta, je nato sklical ob napovedani uri sejo, pred tem pa se je razgovarjal z generalnim tajnikom OZN Hammarskjoel-dom, kateremu je izročil zahtevo, ki jo je prejel iz Moskve. Kot predsednik VS za mesec december ima Zorin pravico sklicati Varnostni svet brez prejšnjega posvetovanja z drugimi člani. Toda pozneje so sestanek pre- klicali, ker so nekateri delegati protestirali zaradi načina, kako je Zorin razposlal obvestilo o sklicanju, ne da bi se prej z njimi posvetoval. Pozneje je bilo sporočeno, da se bo VS sestal šele jutri popoldne ob 16. uri po srednjeevropskem času in razpravljal o Kon- Medtem pa je delegat ZAR izjavil, da izstopa iz pomiritvene komisije OZN za Kongo, ker po njegovem mnenju komisija ni izvršila svojih nalog, ki jih je prevzela. Predsednik Gvineje Seku Ture pa je telefoniral Hammarskjoel-du, da bi njegova vlada mogla iskati druga sredstva v povsem afriškem okviru za podporo Kongu v njegovi bor-bi proti vsem oblikam kolonializma. Seku Ture je zaskrbljen zaradi zadržanja predstavnikov OZN v Kongu, ki dejansko podpirajo trpinčenje Lumumbe s strani Mobutuje-vih vojakov. Hammarskjoeld pa je prejš-aht njo noč na sovjetsko zahtevo razdelil posebno poročilo o Patricu Lumumbi. Poročilo sestoji iz dveh pisem: prvo je - poslal Kasavubuju 3. t. m. z kot Palamara posredno prizna, jzjavo, da bo kakršno koli va, boljša od italijanskih univerz, ki so bliže Trstu) in spričo (drugo zanimivo priznanje) manjših življenjskih stroškov v sosedni državi.« # * • Čeprav komentar za vse tiste, ki so pod fašizmom in po vojni kolikor toliko spremljali ali pa sami doživljali vse raznarodovalne poteze bivšega in sedanjega režima, ni potreben, pripominjamo za sedaj samo sledeče: 1. Iz gornjega pisma jasno sledi, kdo je kriv, da v kulturno konvencijo med Italijo in Jugoslavijo, ki je bila podpisana med rimskim obiskom državnega tajnika FLRJ za zunanje zadeve, ni vključeno tudi priznanje jugoslovanskih diplom, o katerih smo prav v nedeljo objavili obširno Pismo, ki so ga poslali predsedniku ulade italijanski državljani slovenske narodnosti; ki nezakonito dejanje proti Lumumbi hudo škodovalo mednarodnemu ugledu Konga in kršilo načela OZN. V drugem pismu 5. decembra pa Ham-morskjoeld navaja izjave prič, da so Lumumbo mučili in zahteva od poglavarja Konga, naj naglo prouči, s pomočjo mednarodnega Rdečega križa, zdravstveno stanje Lumumbe in drugih pripornikov, o pogojih v zaporu in o jamstvih, da jih ne bodo mučili. Hammarskjoeld dodaja, da so z Lumumbo grdo ravnalj in po. goji, v katerih živi v zaporu, so nečloveški. Lumumba trpi, kot so nam sporočili, zaradi ran, ki so mu jih zadali pred njegovim prihodom v Camp Hardy, kjer je zaprt. Odrezali so mu popolnoma lase in roke ima uklenjene. Poseben predstavnik generalnega tajnika je poskušal doseči, da HliiiiniMiiniiiiiiiiMMiiiiiimii, pclnoma izoliranih. M,,,,,«................. Sestanek Eisenhower-Kennedy Razpravljala sta predvsem o zunanji politiki in ameriški plačilni bilanci WASHINGTON, 6. — Predsednik Eisenhower je danes sprejel novoizvoljenega predsednika Johna Kennedyja. Sprejem je bil zelo svečan in so ga neposredno predvajali po televiziji, tako da so lahko svečanost videli vsi Ame-rikanci. Oba predsednika sta se zadržala na razgovoru uro in 53 minut, nakar so se razgovori nadaljevali ob prisotnosti sodelavcev. Pc razgovorih je bilo izdano poročilo, ki pravi, da so v drugem delu razgovorov prisostvovali tudi državni tajnik, tajnik za obrambo in za zaklad. Razpravljali so «o vpra- šanjih zunanje politike v zvezi z mirom, varnostjo in svobodo v svetu, vključno z vprašanjem ameriške plačilne bilance in položaja dolarja«. Glede notranjih vprašanj pa sta oba državnika govorila o izvršilnih organih, varnosti ter sedanjem prehodnem razdobju. Poročilo pojasnjuje, da sla bila predsednika sporazumna, da samo predsednik, ki je na oblasti, odgovarja, dokler ga ne zamenja njegov naslednik. Poročilo zaključuje s splošnimi ugotovitvami o načelih ameriške politike. Predvidevajo, da bo Kenne-dy jutri imenoval za notranje- ga ministra poslanca Arizone Stevvarda Udalla. Za to imenovanje vlada zlasti v Texa-su veliko zanimanje, saj ima ameriški notranji minister popolnoma drugačne naloge, kot so to v evropskih državah. On se namreč ne ukvarja z javno varnostjo, ki spada v pristojnost federalnih držav in deloma v okvir pravosodnega oddelka, temveč upravlja z obširnimi zemljišči, ki so last zvezne vlade. Tu gre za dva milijona kvadratnih kilometrov zemljišč, ali eno petino celotnega ozemlja od katerih je polovica na Vzhodu, polovica pa na Aljaski. Lumumbo obišče zastopnik Rdečega križa. Ta predstavnik je protestiral pri kongo-škem zunanjem ministru Bom. boku, ki je hkrati predsednik kolegija komisarjev, ker je bila aretacija samovoljna in ravnanje z Lumumbo divjaško. Hammarskjoeld v svojem poročilu poudarja, da je Lumumba pod zaščito parlamentarne imunitete, kar se v javnem mnenju še prav posebej poudarja. Hammarskjoeld je obvestil Kasavubuja o zaskrbljenosti, ki so mu jo izrazile številne delegacije in celotne skupine afriško-azijskih delegatov. V pismu se končno poudarja, naj se Kasavubu zaveda določb mednarodnega prava, ki se tičejo sodnih razprav proti vladnim funkcionarjem. Včeraj zvečer se je sestal tudi — pri zaprtih vratih — posvetovalni odbor OZN za Kongo. Po sestanku se je iz diplomatskih virov izvedelo, da so številni diplomati kritizirali Hammarskjoelda in Kasavubuja. Poudarili so, da bi moral generalni tajnik ravnati bolj odločno glede Lu-mumbove nevarnosti. Kasavubuju pa so očitali, da je povzročil novo napetost v deželi. Predlagano je bilo, naj odpotujejo v Leopoldville delegat Nigerije, podpredsednik Malezije in delegat Etiopije, kjer naj proučijo na kraju samem položaj, toda sklepa še niso odobrili. Odbor se bo sestal ponovno danes. Včeraj je generalna skupšč -na OZN nadaljevala z razpravo o likvidaciji kolonializma. Govorilo je šest delegatov. Islandski delegat Thort Thorts se je izrekel za pravico do sa-modločbe vseh narodov, vključno alžirskega in napovedal, da bo glasoval za afriško-azijsko resolucijo. Tudi indonezijski delegat se je izjasnil za to resolucijo in poudaril, da bo la resolucija onemogočila delovanje kolonializma kolonizatorjev, zlasti pa bo povzročila neuspeh nizozemske kolonialne politike, ki hoče ohraniti kolonializem v Zahodnem Irianu, Predstavnik Toga je predla gal, naj se določi koledar ds tumov, kdaj bodo zadnje kolonije dosegle neodvisnost in je zahteval odstranitev vseh kolonij, ki v Afriki še obstajajo. Irski zunanji minister Aiden je zahteval, naj se Irski vrne Ulstez in izrazil upanje, da ki se to zgodilo v razumno krat. kem času. Predlagal je spremembo afriško-azijske resoluci. je, ki bi se mogla na ta način izvajati ne samo v kolonialmn deželah, temveč tudi v državah, kot je Irska ali pa v državah, kjer živijo »ljudstva pod komunističnim jarmom kot n. pr. v Tibetu«. Delegat Formoze je prav tako izrazil proti sleherni obliki kolonializma »vključno sovjetskega cesarstva«. Sudanski delegat pa je zahteval takojšnje izvajanje izjave o odstranitvi kolonializma. Sledilo je še več azijskih govornikov. Seja se bo nadaljevala nocoj. V politični komisiji generalne skupščine so nadaljevali razpravo o Alžiriji brez sodelovanja francoskih delegatov. Državni minister Saudove Arabije Ahmed Šukheri je predlagal, naj se organizira v Alžiriji svobodni plebiscit pod o-kriljem OZN in dodal, da ga je začasna alžirska vlada pooblastila, naj izjavi, da bi rezultat takega plebiscita priznala. Nato je napadel ZDA n NATO ter jim očital, da pomagajo Franciji v vojni proti Alžiriji z dobavo orožja in v drugih oblikah. Pohvalil je novega predsednika ZDA Kennedy-ja, ker je v -vojem govoru dejal, da alžirsko vprašanje ni več samo zadeva Francije n da mora Alžirija postati neodvisna. Drugih govornikov ni bilo. Razprava se je nadaljevala zvečer. Kot' smo že poročali, je proti sprejemu Mavretanije v OZN sovjetski delegat vložil veto, ker je neštetokrat zaman zahteval, naj se sprejme najprej v OZN Mongolija. V tem vidijo nekateri komentatorji novo sovjetsko politiko v smislu, da je Moskva pripravljena žrtvovati svoj vpliv v nekaterih afriških državah, ki so bolj ali manj usmerjene k Zahodu, da bi poudarila prednosti, ki jih imajo tiste države, ki se naslanjajo na sovjetsko pomoč. V primeru Mavretanije je po sredi Maroko, ki se je uprl vstopu Mavretanije v OZN, ker smatra, da bi Mavretanija morala biti sestavni del Maroka. Lumumbi zveste čete prodrle v Rumbo je zdravstveno stanje Lumum-be in njegovih osmih tovarišev »zadovoljivo«, takoj zatem pa je priznal, da je zdravnik ugotovil, da ima Lumumba zatečen gleženj, kar je verjetno posledica pretesnih vezi in zatečeno oko. »Bil je v rokah vojakov, kaj pa ste pričakovali?« je vzkliknil Mobu-tu Takoj zatem pa je trdil, da nad Lumumbo niso izvršili nobenega nasilja ter dodal, da v nobenem primeru ne bo dovolil predstavnikom Združenih narodov, da obiščejo Lumumbo. Nato je dejal, da je pripravljen prekiniti tok dveh pomembnih pritokov Nila, če bi ZAR in Sudan pomagala Lumumbi zvestim v Stanleyvillu, Včeraj ponoči so Lumumbi zveste čete prodrle iz vzhodne pokrajine v Ekvatorsko pokrajino. Po vesteh iz Leopold-villa so oddelki dosegli Bum-bo na reki Kongo, ki je okrog 290 milj severnovzhodno od Stanleyvilla. Ni jasno, kakšne cilje imajo te čete, kaže pa, da nameravajo razširiti ozemlje vzhodnih pokrajin- Teden filma ZAR v Beogradu BEOGRAD, 6. — S predstavo umetniškega filma «Pesem slavčka« se je pričel sinoči v Beogradu teden filma Združene arabske republike. Slovesne predstave so se udeležili člani jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Krsta Ce-renkovski in Vlado Popovič in drugi ugledni jugoslovanski politični, kulturni in jav-LEOPOLDVILLE, 6. — Mo- ni delavci. Navzoča je bila butu je izjavil novinarjem, da | tudi filmska delegacija ZAR. (Minil, m, m,, m, n,,nun,„im,m,HiiniiiiiiMmmmiMinnnnn,,,,,,!,,,,,!,!,,,,,,,,,,,, Titov odgovor Suburu Edi Razen velesil lahko tudi druge države prispevajo k reševanju svetovnih vprašanj (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel te dni pismo generalnega tajnika Socialistične partije Japonske, Sabura Eda, v katerem ga naproša, naj podvzame nove korake skupno z drugimi nevtralnimi državami, da bi prišlo do konference na najvišji stopnji. Saburo Eda piše, da soglaša s predsednikom Titom, da je po neuspehu konference na najvišji stopnji v Parizu prišlo do povečanja napetosti v svetu in da so miroljubne sile v svetu polagale velike upe v uspeh predloga petih nevtralnih držav na septembrskem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. Sedaj, po izvolitvi novega predsednika ZDA, je po mišljenju tajnika Socialistične partije Japonske nova priložnost :a konferenco na najvišji stopnji. «Mj apeliramo na Vas, da vložite nove napore in da ob sodelovanju z drugimi nevtralnimi državami daste pobudo za take razgovore. Na Vas apeliramo zato, ker je naša politika prav taka kot vaša: izogibati se vojaških zvez, ostati izven blokov zaradi zmanjšanja napetosti in prispevka k svetovnemu miru.« V odgovoru na to pismo odgovarja predsednik Tito, da se strinja z njegovim mišljenjem, da se odprta vprašanja med ZDA in Sovjetsko zvezo lahko. rešijo s pogajanji in da je prepričan, da je to mnenje ogromne večine ljudi v svetu. Zato se bo Jugoslavija, kot doslej, tud; v bodoče zavzemala skupno z drugimi neangažiranimi državami, da velike sile sprejmejo metode pogajanja kot edino možno pot, da se zmanjša napetost, premaga obstoječa razdeljenost in trajno utrdi mir v svetu. #Kljub veliki odgovornosti, ki jo jmajo velike sile, menimo, da tudi druge države in narodi lahko dajo konstruktiven prispevek, da aktivno sodelujejo pri reševanju današnjih svetovnih vprašanj in da na ta način prispevajo k pomirjenju v svetu in k razvoju mednarodnega sodelovanja na podlagi načel aktiv« ne in miroljubne koeksistence.« Zastopnik državnega tajni štva za zunanje zadeve je iz javil, da ne more biti nobenega govora o tem, da je zastopnik državnega tajništva dal komentarje, ki mu ga pripisujejo nekatere inozemske a-gencije v zvezi z zadnjim memorandumom začasne alžirsse vlade, katerega avtentični tekst državno tajništvo za zunanje zaideve Jugoslavije sploh še ni dobilo. «Vse, kar je v zvezi s tem rečeno, je izjavil zastopnik državnega tajništva, je, da ni nič novega v našem stališču do vprašanja Alžirije, ki je zelo dobro znano.« B. B. niki sodne policije zaplenijo omenjene risbe, podobe, fotografije itd. in v roku štirin-dvajsetih ur prijavijo državnemu pravdniku, ki mora v istem roku potrditi ukrep. Socialistični senator Šansone je med sejo predlagal, da se razprava odloži in se ponovno predloži komisiji v proučitev. Običajna večina je to preprečila, nakar so socialisti in komunisti zapustili senat v znak protesta. Komisija za pravosodstvo je sklenila, da bo skupščina v kratkem razpravljala o zakonskem osnutku o najemninah in da bodo tam govorili o vseh popravkih raznih členov. Sindikalne organizacije učiteljev osnovnih šol, umetniških zavodov in srednjih državnih šol so sklenile proglasiti stav-ko, ki bo 20. in 21. decembra. Do tega sklepa so prišli po razgovoru z ministrom sen. Bo-scom, ki se je po mnenju šolnikov izogni] odgovoru na osnovna vprašanja in skuša zavlačevati pogajanja. Minister je namreč izjavil, da bi ugoditev zahtev pomenila za državo novo breme v višini okoli 150 milijard lir in kar naj bi bilo nemogoče. Dejal je tudi, da se bo z ministrskim predsednikom o tem vprašanju posvetoval, čim bo imel ministrski predsednik čas. Tudi sindikalne organizacije, ki so vključene v medsindikal-no zvezo srednjih šol ?o sprejele podobno stališče in je pred-sednik izjavil, da se bodo prav gotovo pridružili stavki, čeprav bodo o tem dokončno odločali šele v četrtek na skupščini. Vsedržavna tajništva CGIL, CISL in UIL, delavcev slaščičarske industrije so sklenila, da bodo zaostrili sindikalno borbo, ker so se ponovno razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Proglasili so 48-urno stavko, ki se bo pričela s prvo izmeno 9. decembra. Razbila so se pogajanja za obnovitev delovne pogodbe industrije vina in likerjev. Dopoldne so po posredovanju ministra za delo rešili sindikalni spor, ki je grozil, da ne brado mogli otvoriti letošnje sezone v opernih gledališčih. Spo. razumeli so se, da bodo plače povišali za 10 odstotkov ip da bodo o normativnih vpraša-šanjih pričeli s pogajanji 15. decembra. Danes so se zbrali rimski novinarji na izredno skupščino, na kateri so sklenili pozvati vse federacije na splošno stavko novinarjev za nedoločen čas, da se doseže povišanje plač in zlasti spoštovanje in izboljšanje normativnih določil. Ustanovili so posebno stavkovno komisijo in sprejeli razne ukre-pe, da se zagotovi enotnost vseh novinarjev, praktikantov in publicistov. Do incidentov je prišlo na bolonjski univerzi med kongresom študentovskega reprezentativnega organizma, ki je razpravljal tudi o solidarnost, ni resoluciji z alžirskimi študenti. V dvorano so se vrinile nekatere osebe, ki nimajo nič opraviti z univerzo in ki so povzročile incidente. Clan organizacijskega reprezentativnega organa študent Ferretti je namreč ostro obsodil fašistične napade, do katerih je prišlo v Rimu, kjer so oskrunili spominsko ploščo Mat-teottija in vdrli v sedež študentovskega reprezentativnega organa. Obsodil je tudi neke fašistične predstavnike, ki so v Bologni kričali: «2ivijo Mas. su», »živijo Parras«. Med njegovim govorom je neki fašist zavpil; «Prenehaj pajac«, nakar so prisotni študenti intervenirali in jih je predsednik kongresa komaj pomiril. Na hodnikih je prišlo do pretepa, odnosno so napredni študentje s pomočjo osebja univerze zaprli fašiste v sobo in jih nato naskrivaj izpustili iz univerze. Rektor je sklical akademski senat, ki bo razpravljal o neredih. A. P. Našli so Giulianov zaklad MESSINA, 6. — Našli so del draguljev, ki jih je skril znani bandit Giuliano. Gre za srebrnino, zlate prstane, ure in druge dragocenosti, ki so jih zaplenili karabinjerji. Oblasti so namreč že včeraj zaprle sestro Giuliana in njegovo dekle Maddaleno Lo Giu-dice, ki sta med osemurnim zasliševanjem povedali, da i-ma Maddalena skrit del Giu lianovega zaklada. Obe ženski so po zaslišanju izpustili. Uradno poročilo nič ne pravi, da bi našli tudi Giulianov «memorial», ki naj bi vseboval nekatere podrobnosti o banditovih stikih s predstavniki oblasti. Prav o tem pa se zadnje časi mnogo piše in se tudi obtožujejo določeni predstavniki večinske stranke, li. naj » s celotno pre- iskavo tesno povezani in da naj bi tudi poskrbeli, da bi za njih neprijetne tajne n« Fnsle na dan. Vrem« včeraj; najvišja temperatura 15.8, najnižja 12.6, ob 19. u-ri 15.4, zračni riale 1005.2 pada, veter jugovzhodnih 22 km, viage 73 odst., nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 14.2 stopinje. za§ dnevnik Danes, SHEDA, 7. decembra Urban Sonce vzide ob 7.32 In zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.49. Luna vzide ob 20.23 in zatone ob 10.23 Jutri, ČETRTEK, 8. decembra Brezm. spoč. D. M. Prva seja novega občinskega sveta v Dolini Občinski svetovalci izvolili župana in šest odbornikov Za župana je bil izvoljen Dušan Lavriha, za odbornike pa Josip Bolčič (podžupan), Josip Sancinf Just Žuljan, Josip Ota, Urh Hrvat (namestnik) in Just Klun (namestnik) Na dolinskem županstvu je bila sinoči prva seja novoizvoljenega občinskega sveta. Ko so svetovalci zasedli svoje prostore v sejni dvorani, je ostal en prostor prazen, in sicer zaradi tega, ker Andrej Stuman, ki je bil izvoljen na • Slovenski listi*, ni prišel na sejo. Toda njegova odsotnost je bila kmalu pojasnjena. Pri pregledu, če so vsi novoizvoljeni svetovalci zadostili zakonskim formalnostim, je bilo namreč ugotovljeno, da Andrej Šturman ni predložil dokaza pismenosti in zaradi tega v smislu zakonskih določil ni mogel biti izvoljen. Zato je bivši župan Dušan Lovri-ha, ki je seji predsedoval kot najstarejši občinski svetovalec, sporočli občinskemu svetu, da je za Šturmanom na volitvah prejel največ glasov M zrio Zahar, katerega je potem občinski svet soglasno potrdil za občinskega svetovalci. Predsednik je nato umestil občinski svet, potem pa je takoj prešel na volitve novega župana. S 16 glasovi od skupnih 20 Urnik trgovin za praznik 8. decembra Slovensko gospodarsko združenje obvešča, da bodo v četrtek 8. decembra vse trgovine zaprte, razen prodajaln kruha in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure; cvetličarn od 8. do 13. ure; slaščičarne bodo odprte od 8. do 21.30; glavna ribarnica in okrajne bodo odprte od 8. do 12. ure; mesnice pa cd 6. do 11. ure. Fotografski ateljeji bodo odprti od 9. do 13. ure, brivnice in brivski saloni bodo odprti od 8. do 12. ure. je bil za novega dolinskega župana spet izvoljen Dušan Lovriha. Omenimo naj, da so štirje svetovalci opozicije oddali bele glasovnice. Takoj za izvolitvijo župana je občinski svet izvolil še člane občinskega upravnega odbora. Največ, in sicer 16 glasov, je dobil Josip Bolčič, ki je bil takoj izvoljen tudi za podžupana, po 15 glasov sta dobila Just 2u-Ijan in Josip Ota, 14 glasov pa je dobil Josip Sancin. Za namestnika pa sta bila izvoljena Urh Hrvat, ki je prejel 16 glasov ter Just Klun, ki je dobil 15 glasov. Z izvolitvijo župana in čla-nev občinskega upravnega od-bera je bil dnevni red prve seje praktično izčrpan. 2upan se je še zahvalil svetovalcem za izkazano zaupanje ter zagotovil, da bo občinski upravni odbor storil vse, kar je v njegovi moči, za dobrobit občine in občanov. Še posebej pa je poudaril, da bo nova občinska uprava takoj začela delovati, in sicer z namenom, da čim prej uresniči program Občinske demokratične liste, ki je zmagala na nedavnih velitvah. 2upan Lovriha je končno še poudaril, da bo odnos večine do opozicije v občinskem svetu lealen in pravičen in zato bi bilo prav, da bi tudi opozicija sodelovala pri reševanju občinskih problemov. 2upan je nato še prikazal nekatere najvažnejše probleme dolinske občine ter pozval občinske svetovalce, da pomagajo občinskemu odboru pri njih reševanju. V kratki razpravi je spregovoril najprej svetovalec Urh Hrvat, nato predstavnik opozicije Mario- Zahar, ki je novemu odboru izrazil najboljše želje za koristno in plodno delovanje ter izjavil, da bo opozicija nudila občinski upravi vso podporo, ko bo šlo za reševanje konkretnih vprašanj gospodarskega in narodnostnega značaja. Končno je še spregovoril Ignacij Ota, potem pa je župan sejo zaključil z zahvalo vsem svetovalcem, ki so biii v prejšnjem občinskem svetu, a so se sedaj iz raznih razlogov umaknili. Seja občinskega odbora v Miljah V Miljah je bila sinoči seja novega upravnega odbora miljske občine. Začetku seje so prisostvovali tudi bivši podžupan Micor, odbornik Prodan ter namestnik Norbe-do, od katerih se je župan poslovil v kratkem nagovoru ter jim v znak priznanja za njihovo dolgoletno delo podaril spominske medalje. V nadaljevanju seje so bili razdeljeni občinski resori: Gastone Millo je postal podžupan in odbornik za zdravstvo ter higieno, Renato Brai-ni odgovarja za občinska podjetja, Kiljan Ferluga za proračun ter davke in trošarino, Nereo Martinelli za šolstvo, Dario Robba za anagrafski u-rac in občinsko • osebje, Giuseppe Robba pa za šport in mladino. 2upan Giordano Pac-co je prevzel javna dela in turizem. Novi odborniki bodo v teh dneh predstavljeni občinskim uslužbencem. • «»------ Miklavževanje ANIEP Preteklo nedeljo je bilo v kinematografski dvorani O-deon miklavževanje ANIEP (Združenje poliomielitičnih invalidov). Obdarili so okrog 100 otrok prizadetih po po-liomielitisu. Hkrati pa so otrokom predvajali kratkometraž-ni risani film. Iz sodnih dvoran Fidel ni plačeval svojih dolgov Razpečevalci mamil pred sodniki Zmanjšana kazen detomorilki - Tudi podjetniku, ki je bil obsojen zaradi namernega stečaja, so znižali kazen Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschini, se je moral zagovarjati včeraj 40-letni Anton Mihelčič iz Saleža, ki je bil obtožen, da je 23. januarja letos ukradel vespo nekemu Leu Fidelu z dvorišča gostilne «Pri Maksu« v Bazovici. Nadalje so ga dolžili, da je bil pijan. Na včerajšnji razpravi je državni tožilec zahteval za ob. toženca 8 mesecev in 15 dni zapora ter 12.000 lir globe. Sodišče pa je Mihelčiča oprostilo, ker ni zakrivil inkriminiranega dejanja. Omenjenega dne se je bil Mihelčič zadržal v gostilni «Pri Maksu« s Fidelom, katerega je prosil, da bi ga peljal z motorjem v Salež. Ko sta prišla na dvorišče, motorja ni bilo nikjer. Dejstvo pa je, da je Mihelčič imel v svojih rokah vespin ključ ter da je jzjavil, da ga ne bo izročil Fidelu, dokler mu ta ne povrne 8.000 lir, ki mu jih je bil dolžan zaradi prevoza nekega teleta od Repentabra do Peska. Zdi se, da so motor ukradli neki neznanci. Naslednjega dne pa je Fidel poravnal svoj dolg, a istočasno je prijavil Mihelčiča policiji. Znano je bilo tudi, da je Fidel dolgoval razne vsote več osebam. Mihelčič je vedno zanikal, da PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni pred«! 55» PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-U. =-Tel. 33-83 UPRAVA TRST - UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lkr. polletna 2500 lir, celcletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stri tarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, te- koči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst bi bil ukradel vespo, kakor tudi, da bi bil pijan. Pred istim sodiščem se je zagovarjal dr. Franco Colli-no, star 29 let iz Ulice Murat 7, ki je bil obtožen nenamernega umora neke starejše žen. ske. Sodišče ga je priznalo za krivega ter ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 meseca zapora ter 2.000 lir globe. Prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 89-letna Virginia Zanetti por. Udina, se je zgodila ob 12.25 2. marca lanskega leta, in sicer na obalni ulici v bližini glavne ribarnice. Ob tisti uri je bil Collino zapustil s svojim avtom fiat 1400 Trg Unita ter se odpeljal v smeri proti Čampo Marzio. Zdi se, da je vozil s približno hitrostjo 40 km na uro, ko je zagledal, da je nekaj stražnikov upravne policije prečkalo cestišče od ribarnice v nasprotno smer ter je zato zmanjšal hitrost svojega vozila. Za stražniki pa je šla tudi neka ženska, se pravi Zanettijeva, ki je nenadoma obstala. Zato vozač ni zmanjšal še nadalje hitrosti avtomobila. Nenadoma pa je nekoliko metrov pred avtom Zanettijeva napravila korak naprej. Vozilo je trčilo vanjo ter jo vrglo na tla. Collino je bil medtem skušal zaobr* niti krmilo na levo, da bi se ji izognil ter je končal v drog, ki je postavljen na varnostnem otoku. Zanettijevo so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili zlom na zatilniku in kjer je nekaj ur kasneje umrla. Prometna policija ni na mestu nesreče opazila nikakršnega znaka, da bi bil Collino zavrl avto. *** Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Calvelli. se je zagovarjala skupina obtožencev iz Vidma, odnosno iz videmske pokrajine, ki je bila obtožena raznih prekrškov v zvezi z nezakonitim razpečavanjem mamilnih sred. stev. Na zatožni klopi so sedeli; Nerina Colledani-Bulian por. Barbaro, stara 40 let iz Valvasona; Gaudenzio Barbaro (mož prve obtoženke), star 45 let iz Tavagnacca; Lucia Gentile, stara 25 let iz Marti-gnacca; Franco Casci Cecacci, star 43 let, zdravnik iz Vidma; Tristano Castellani, star 49 let, zdravnik iz Colugne; Giulio Raffin, star 71 let, zdravnik iz Vita D’Asio; Gio-vanni Cristante, star 59 let, zdravnik iz San Vito al Ta-gliamento. Glavna osebnost na tej razpravi je bila Nerina Colle-dani, ki je nagovorila svoje soobtožence, da so ji poskrbeli mamila, ali podpisali lažne recepte, da je prišla do njih. Colledanijeva teh mamil ni prodajala, temveč jih je sama uporabljala. Slo je za večje količine «cardioste-nola«, ki jih je Colledanijeva prejela v letih 1954 in 1955. 23. novembra 1959 je videmsko sodišče obsodilo Colleda-nijevo na 1 leto in 8 mesecev zapora ter 180.000 lir globe. 24-letno Luciano Gentile, ki je bila Colledanina uslužbenka, je obsodilo na 1 leto in 5 mesecev zapora ter 150.000 lir globe. Barbara Gaudenzia, obtoženkinega moža, je oprostilo, kakor tudi zdravnika Castellanija in Cristanteja. Obsodilo pa je dr. Cecaccija na 2 leti in 2 meseca zapora ter 280.000 lir globe, dr. Rat-tina na 2 leti in 1 mesec zapora ter 230.000 lir globe. Pet obsojencev, in sicer Col. ledanijeva, Gentile, Cecacci, Baffi in Cristante so vložili priziv na sodišče druge stopnje. Kot smo že omenili, je včeraj tržaško prizivno sodišče obravnavalo ponovno ta primer ter delno spremenilo prejšnjo razsodbo. Oprostilo je Raffina in Cristanteja vseh obtožb, ker njima pripisano dejanje ni kaznivo. V ostalem je sodišče potrdilo prejšnjo razsodbo. *** Prizivno porotno sodišče, ki mu predseduje dr. Palermo, je včeraj razsodilo v zvezi s primerom detomora, katerega je bila obtožena 20-letna Fran. cesca Ustolin por. Balzano s Scale Sante 55. Na zatožni klopi so sedeli skupaj z njo njen mož 23-letni Renato Balzano, 52-letna Giustina Mah-nich vd. Bisiacchi in njena hči 23-letna Claudia Bisiacchi. 10. septembra lanskega leta je kazensko sodišče obsodilo Ustulinovo zaradi detomora na pet let zapora, od katerih dve pomiloščeni. Proti Mah-nichevi ni sodišče uvedlo kazenskega postopka, v zvezi z obtožbo, da ni s svojo pomočjo preprečila dojenčkovo smrt, zaradi amnestije. Njeno hčer Claudio in Renata Balzana pa je oprostilo, ker dejanja nista zagrešila. Žalostni dogodek, za katerega so morali štirje obtoženci odgovarjati, se je odigral 10. oktobra 1957. leta. Včeraj je prizivno sodišče zmanjšalo Ustulinovi kazen na 4 leta zapora, medtem ko je ostale tri obtožence cjprostilo zaradi pomanjkanja dokazov v zvezi z zločinom sodelovanja pri detomoru, za katerega jih je obtožilo državno pravd, ništvo pri sodišču druge stopnje. Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Calvelli, se je zaključila včeraj razprava proti inženirju Antoniu Blessiju, ki je bil obtožen namernega stečaja svojega ladjedelniškega podjetja. Sodišče je zmanjšalo obtožencu kazen na 5 let zapora ter mu pomilostilo še eno leto kazni. Nadalje je sodišče oprostilo Blessija v zvezi z zahtevo zasebne stranke — Nenzi, Ba-cicchi in Schwagel — do odškodnine za moralno škodo. Obsodilo je še obtoženca, da odškoduje upnike in plača nji. hovemu zastopniku, odvetniku Poillucciju, 300.000 lir. Pogled na del sejne dvorane pokrajinskega sveta pred izvolitvijo predsednika in odbora. Kot smo že včeraj poročali, je svetovalec Neodvisne socialistične zveze inž. Josip Pečenko na seji ostro protestiral zlasti proti demokristjanom, ki so mu onemogočili, da bi lahko govoril v slovenščini tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiil Sestanek komisije načelnikov skupin občinskega sveta Prihodnji ponedeljek se sestane občinski svet - Nadzorna oblast še ni odobrila občinskega proračuna za leto 1960 Danes se po dolgem času zopet sestane na tržaškem županstvu komisija načelnikov skupin občinskega sveta, ki bo razpravljala o raznih važnih vprašanjih. Prihodnji ponedeljek se namreč sestane občinski svet, kot je sklenil na svoji zadnji seji občinski odbor. Na dnevnem redu drevišnje. ga sestanka so predvsem županova sporočila ter potrditev sklepov, ki jih je sprejel občinski odbor za časa počitnic občinskega sveta. Nadalje bo komisija razpravljala najbrž tudi o odstopu indipendenti-stičnega svetovalca Borghese-ja, ki se je izselil v Avstralijo. Med drugim bodo nato razpravljali o občinskem jamstvu za posojilo 100 milijonov lir ustanovi IACP, ki bo zidala stanovanja za družine, ki jih sodno izganjajo iz sedanjih stanovanj; o 60 milijonih izdatka za javno razsvetljavo v mestu, o obnovitvi rikreatori-ja «Toti», o prizivu pogrebnih podjetij proti prevzemu pogrebne službe v občinske roke, o nujnih upravnih sklepih, ki jih mora sprejeti občinski odbor itd. Z današnjim sestankom se -torej dejansko prične jesensko zasedanje občinskega sveta, čeprav se že bližamo zimi. Res je, da začenjajo sedaj ponovno delovati tudi podeželski občinski sveti, ki pa so bili izvoljeni novembra meseca. Za tržaški občinski svet so te tako dolge počitnice popolnoma neupravičene, saj ni bil izvoljen sedaj, marveč leta 1958. Ta dolgi presledek je treba pripisati pogajanjem štirih centrističnih strank za sestavitev pokrajinskega odbora. Kot je znano, so liberalci za svoje sodelovanje v pokrajinskem svetu zahtevali, da jih pripustijo tudi k upravljanju občine, kar je poudaril piedvčerajšnjim tudi liberalni svetovalec odv. Jona v pokrajinskem svetu. To pa pomeni političen preokret v občinskem okviru, saj so doslej demokristjani, socialdemokrati in republikanci vsaj z besedami zagovarjali malce v levo usmerjen program, kar je prišlo do izraza tudi v izvolitvi piedstavnikov opozicije v nekatere komisije občinskih u-stanov. Vse to zavlačevanje seveda ni ugodno vplivalo na delovanje občine. Druga resna ovira pa je nastala, ker še ni prefekturni nadzorni organ odobril občinskega proračuna za leto 1960, čeprav ga je občinski svet prvič odobril v predpisanem roku, to je pred koncem lanskega leta. Letošnje leto gre h kraju, občina pa še vedno ne razpolaga z dokončnim proračunom dohodkov in izdatkov, kar je nujno potrebno za u-spešno upravljanje. Ker ima občina primanjkljaj, se mora ravnati po lanskem proračunu in smejo mesečni izdatki znašati le dvanajstino tega proračuna. Kako to zavira vsako važno pobudo in tudi javna dela, je pač kot na dlani. Razlog za to zamudo je v tem, da namerava vladni ge-neialni komisariat znižati državni prispevek za kritje primanjkljaja v primeri z lani za 100 milijonov lir, čeprav je že vsa ta leta prispevek postopno nižal. Lani je dobila občina za kritje primanjkljaja 1.328 milijonov lir, potemtakem bi dobila letos samo 1.228 milijonov, čeprav je predvideval proračun 1.864 mi. lijonov lir državnega prispevka. Pred meseci pa se je celo nišnice 58-letnO Marijo Angelin, poročeno Serišič iz Ulice Revoltella št. 32. Zdravniki so ji ugotovili zlom desnega pod-lakta in zapestja, zaradi česar se bo morala zdraviti od 30 do 40 dni. Z istim vozilom RK so pripeljali v bolninšico tudi 20-letnega Celestina Crisona od Sv. Marije Magdalene Zgornje št. 86, ki je imel odrgnine po raznih delih telesa in bo ozdrave' v osmih dneh. Oba sta se poškodovala v Ulici Ginnastica, kjer se je Crison zaletel v žensko, ko je prečkala cesto, jo podrl na tla in se pri tem še sam prevrnil. širil glas, da nameravajo pristriči prispevek kar za 200 milijonov lir v primeri z lani, proti čemur so seveda občinski organi protestirali. Pokrajinski upravni odbor je proračun že precej časa od tega prerešetal in izrekel o njem svoje mnenje, sedaj pa zavlačuje stvar osrednja komisija za ustanove z deficitnimi bilancami. Kaj je potemtakem koristilo, da je lani občinski svet pohitel z odobritvijo proračuna, ko se je njegova odobritev po nadzornih organih še bolj zavlekla kot prejšnja leta. Zaradi tega pa bo nastala precejšnja zamuda tudi pri sestavitvi in odobritvi proračuna za prihodnje leto, ko občinska uprava niti ne ve, pri čem je z letošnjim proračunom in ne ve, koliko bo sploh smela izdati. Ta primer nazorno kaže, kako nujna je reforma krajevnih financ, saj so sicer deficitne občine popolnoma odvisne od prefektur. Vespist povozil žensko Včeraj ob 21.20 uri so sprejeli na ortopedski oddelek bol- ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIItlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIliiillliiiiiiiiiiiiniii Sestanek predstavnikov FI0M obratov CRDA Sprejeti važni sklepi v korist delavcev FI0M poziva delavce naj bodo pripravljeni na ostrejšo borbo, če vodstvo ne bo sprejelo delavskih zahtev Z vespo v žensko Ko je včeraj popoldne 83-letna Frančiška Kučmar vd. Fabjani iz Ul. Udine 23 prečkala cesto v Ulici Milano, jo je z vespo povozil 24-letni Sergio Biduella iz Ulice Radovan 9. Zenska se je pobila in ranila po čelu ter opraskala po nosu. Sprejeli so jo na opazovalni oddelek in pravijo, da bo okrevala v nekaj dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. Na sestanku sindikalnih predstavnikov FIOM- CGIL vseh podjetij CRDA, ki je bil 4. t.m. v Tržiču in katerem je prisostvoval tudi državni tajnik te organizacije Remigio Cappelli, so sprejeli vrsto zelo važnih sklepov za ladjedelniške delavce. O teh sklepih je bilo objavljeno poročilo, ki našteva predvsem tc zahteve: 1. potrebno je ustanoviti posebno nagrado za učinek na delu, ki naj oo tesno povezana z nadaljnjim zvišanjem proizvodnosti dela; 2. povezati odstotke nagrad z dinamiko zaslužkov pri delu na aikord; 3. boriti se za ustrezna jamstva, da se ne bo večji delovni napor delavcev razblinil v nič z rezanjem akordnih tarif; 4. potrebno je ustanovili dopolnilni sklad za pokojnine, ki naj ga vzdržuje uprava podjetja. Sindikalni predstavniki nadalje menijo, da daje povečana proizvodnost dela pravico delavcem, da zahtevajo znižanje delovnega urnika ob nespremenjeni mezdi. Glede težavnega položaja Jadranskih ladjedelnic zaradi pomanjkanja naročil, mislijo sindikalni predstavniki, da je treba storiti sledeče ukrepe; 1. takojšnja odobritev načrta za gradnjo velike prekooceanske ladje, ki je bila dodeljena ladjedelnici Sv. Marka; 2. zagotoviti isti ladjedelnici gradnjo vseh štirih že obljubljenih tovornih ladij; 3. začeti takoj izvajati načrt obnove in krepitve trgovinske mornarice; 4. začeti takoj z izvajanjem ene ali več pobud v korist tr-žiških ladjedelnic; 5. določiti v korist ladjedelnice Sv. Marka potrebna finančna sredstva, ki naj služijo njeni tehnični preosnovi. V poročilu se pozivajo de- v Prof. dr. Anton Slodnjak, ki je v soboto predaval v novi Gre-gorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9 o Prešernu. Na njegovi levi Je Samo Pahor, ki ga je predstavil tržaški javnosti lavci, naj strnejo svoje vrste ter se pripravijo na odločno borbo v primeru, da ne bi u-prava CRDA hotela sprejeti teh zahtev. Nadaljevanje stavke v dveh delavnicah Sv. Marka Tudi včeraj so delavci v delavnicah štev. 16 in 5-b v ladjedelnici Sv. Marka stavkah dve uri po začetku delovnega urnika. Stavka je bila enotna in so se je udeležili vsi delavci. Stavka se bo nadaljevala tudi dane-. Kot običajno, bodo delavci stavkali dve uri po pričetku delovnega urnika. Ob 16. uri pa bo na sindikalnem sedežu v Ulici Duca D’Aosta zborovanje stavkajočih delavcev, ki ga organizirata obe sindikalni organizaciji. Slikarska razstava prof. A. Černigoja l Gregorčičevi dvorani v Lil. Geppa št. 9 razstavlja svoja dela prof. A. Černigoj. Obisk vsak dan od 11. do 13. irt od 17. do 20. ure do 15. t.m Vljudno vabljeni. Iz gledališča «Verdi» Gounodov «Faust» še vedno osvaja (Pred današnjo reprizo) Medtem ko je bila včeraj zvečer zadnja predstava Puccinijeve «Boheme», ki je pri vseh predstavah bila deležna številnega obiska, je danes zvečer na sporedu prva repriza Gounodovega •Fausta*, ki je svojo lepo premiero doživel v soboto. Ze v nedeljski številki smo napisali, da sta za uspeh te opere to pot zlasti zaslužna Renata Scotto in Rafael Arie. Dasi so Gounodu glede •Fausta* mnogokaj očitali njegovi sodobniki in poznejši poznavalci glasbe, je vendar njegov • Faust* opera, ki je med francoskimi operami doživela mogoče najbolj srečno usodo. In kljub nekaterim slabostim vsebuje delo tudi številne izredno čustvene melodije, celo vrsto najrazličnejših dramskih in liričnih razpoloženj in barvnih kontrastov. Dirigent Oli-viero De Fabritiis je večinoma zelo lepo predstavil vse vrednote partiture ter izvedbo vodil s sigurno roko. Dobro mu je pomagal pri pripravi zborovodja Fanfani, ki je izvrstno naštudiral zborovske partije, ki jih je v tej operi precej in vsakovrstnih. Zbor je pel zares dovršeno in je bil tudi posebej deležen aplavza. Poleg vsega navedenega pa je imela letošnja uprizoritev še to dobro stran, da sta pela — kot že omenjeno — vlogi Margarete in Mefista Renata Scotto in Rafael Arie. Sopranistka Scotto je že več let reden gost tržaškega gledališča in je postala že kar ljubljenka tukajšnjega občinstva. Pevka se od leta do leta izpopolnjuje in nas vsako leto znova preseneti z novo odlično kreacijo. V njeni Margareti je polno nežnega čustva in tuai silne dramatičnosti. Občinstvo je večkrat potegnila za seboj, da ji je na odprti sceni ploskalo Mefisto redkih kvalitet je Arie, tako s svojim glasom, ki mu zna dati osebnosti primerno barvo, kakor tudi s svojo impozantno postavo, s katero na zunaj izpričuje mefistovsko mogočnost. Poseben aplavz si je zlasti zaslužil za sarkastično serenado v tretjem dejanju. Ob teh dveh odličnih pevcih in igralcih je bila nekolike bleda pojava Franca Ghittija kot Fausta, dasi je ta tenorist še kar dober in je tudi on požel aplavz na odprtem odru. Baritonist Piero Capucilli se je dobro postavil kot Valentin in isto velja za Giovanno Fioroni, ki je pela Stebela. Bruna Ronchini se je dobro odrezala kot Marta in enako tudi Vito Susca kot agner. Omeniti je treba še živahen ples mladih baletnikov v prvem dejanju; solista sta bila Anna Brillarelli. t?i Lodavico Durst. Ni pa bilo velikega baleta (Valburgina noč), ki se sicer redkokdaj izvaja, ker pač zahteva priprave skoraj kakor za samostojni baletni večer. Režiral je Carlo Piccinato, s katerim je sodeloval Enzo Delto pr.i inscenaciji, ki je bila s svojimi gotskimi linijami dovolj zanimiva. Poleg današnje predstave je • Faust* na sporedu še v nedeljo in danes teden. Iz tržaških kinematografov Toda nikoli v nedeljo Jules Dassin je napravil zabaven film *Toda nikoli v nedeljo*, ki ga je predvajal na festivalu v Cannesu. Ako si n.ed drugimi odličnimi filmi Dussinov film ni priboril posebnih odlik, je pa le odnesel eno izmed prvih nagrad: za najboljšo žensko vlogo. Igra jo grška igralka Metina Mercouri. Sploh je film razen Dassinovena sodelovanja — scenarij, režija in glavna meška vloga — povsem grški. Zdi se skoraj samo po sebi umevno, da je Američana, ki se imenuje Homer, zaneslo v Grčijo, da bi spoznal zemljo svojega velikega prednika po imenu. In v Pireju naleti mo- derni prouŽevalec najprej na iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiMmiimiminiiiiiniimiiiinmmunmmmjmnujHHi!!,,,! Pogumni dolgoprst noži Iz trafike so odnesli za nad 1 milijon vrednosti V noči med nedeljo in ponedeljkom so neznanci na Trgu Umberto Cagni vdrli v trafiko in odnesli več kot 20 kg cigaret, kolke za 650.00(f lir in razne druge pisarniške potrebščine za 46.000 lir. Skupna vrednost znaša’ nad milijon lir. Omenjena trafika je blizu Stare istrske ulice, kjer se odcepi pot na Kolonkovec. Verjetno so malopridneži izrabili priložnost, ko je bilo malo prometa in so napravili za zadnjem zidu luknjo, da so lahko prišli do plena. Tatvino je prijavil 57-letni Rug-gero Facchini iz Ulice San Ni. cold 15, ki je lastnik trafike, katero upravlja 54-letna Pavla Ozbič iz Ulice del Veltro št. 73. Alfredo Sfiligoj, ki stanuje v Miramarskem drevoredu 29, pa je prijavil policiji, da je nekdo obiskal njegovo stanovanje, ki ga je slučajno pustil odprtega, ter odnesel aktovko, v kateri je bilo raznih znamk za skupno vrednost 50 tisoč lir,. _ - «»--------------- Zaboj sadja padel na delavca Pri natovarjanju m raztovarjanju blaga na nekem jugoslovanskem parniku v Starem pristanišču, se je včeraj popoldne ponesrečil 34-letni Mario Bursich iz Ulice Cam-panelle 64, ki so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Na delav. ca je padlo nekaj zabojev sadja in ga pobilo po desni nogi, zlasti po gležnju. Zdraviti se bo moral dober teden. Pri gradnji neke stavbe pa se je pozno popoldne ponesrečil 24-letni Emilio Zaccaron z Opčin U25. Na glavo mu je padla opeka in ga pobila ter ranila po čelu. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti od 3 do 8 dni. Ilyo, svojevrstno prostitutko, ki svojega posla ob nedeljah ne opravlja, ker se tedaj posveča kulturi. Na njenih vratih se tedaj nahaja napis »Zaprto zaradi tragedije*, kajti IIga ne zamudi niti ene predstave Ajshilovih in Evripidovih tragedij. Novi Homer se vneme za moderno hetero in hoče jo •rešiti*, toda liga se kmalu naveliča omejene svobode in veselo zavrže vso • kulturo v tabletah*; vrne se raje v kavarno v pristanišču k svojemu vsakodnevnemu delu. Dassin se je nekoliko ponorčeval tako iz Američanov kot iz modernih Grkov ter ustvaril zelo kratkočasen film. Poleg sijajne Meline Mercouri igra sam Homerja, nastopa pa še mnogo dobrih grških igralcev in igralk. Delfini Film •Delfini* Francesca Masellija, ki so ga takoj imenovali • podeželsko sladko življenje*, ne prinaša v italijansko kinematografijo kake nove note. V filmu nastopa skupina mladih ljudi brez cilja in še tisti, ki si hoče postaviti neki cilj, se izgubi v konvencionalni monotonosti, ki ne pozna ničesar drugega kot nekaj razvratne zabave in spletk. Med drugimi igrajo Betsy Blair. Claudia Cardinale, An-tonella Lualdi, Annamaria Ftrrero, Gerard Blain, Thomas Milian in drugi. •m Slovensko gledališče v Trstu četrtek, 8. t. m. ob na KONTOVELU 16.30 «MANEVRI» komedija v dveh delih Avtor: J02E JAVORŠEK Režiser: J02E BABIC Asistent režije: ADRIJAN RUSTJA Scenograf: inž. arh. NIKO MATUL Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Besedilo songa: TIT VIDMAR Kostumograf: ing arh. MILENA MATULOV A KINOPROSEK-KONIOVEL predvaja danes 7. t. m. ob 19.30 uri Columbia barvni film: Sevastopol ali smrt (Sebastopoli o morte) Igrata: JEAN - PIERRE AUMOND in PAULETTE GODDARD ( oi.epai.i5Ca VERDI Danes ob 20.30 *druga Pre galerijah in btelkonu prermerai Izlet rad I X L E T oj v Postojno in Predja?1* j. Slovensko planinsko it. fvo priredi v nedeljo 11. j'i?n)5ld let. v Postojno in Predja« g. grad Vpisovanje v Ul. Gepe II. v uradnih urah. Zimovanje SPDT na Vojskem nad SPDT priredi za dobo od; no 26. t.m. do vključno 2. Jf.f & ja 1961 planinsko zimovanje Vojskem nad Idrijo. vi- Na 1060 metrov nadmorsk. ^ šine, s krasnimi plaoinsKin^o športfltmi smučišči, s ska7?aiiin-in vlečnico, je tudi nova P ska koča z. vsem konforton televizija . predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 18. uri f'lin- 100-kilometrska dirka (La 100 chilometri) '• 4 ’ , .............................................................................................. • ■ ' '• -• V. m i * Igrajo: MASSIMO GIROTTI, MARIO CAROTENUTO, YVONNE MONLAUR in mnogi drugi igralci ( UCIISKA »MtONVKTA ) Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 9. decembra t.l. ob 18. uri na sedežu v Ul. Geppa 9, iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiniiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 6. decembra se je rodilo v Trstu 11 otrok, umrlo je 11 o-seb, poroke ni bilo nobene objavljene, bilo pa jih je 14. UMRLI SO: 77-fetna I.udmilla Sulctch vd. Ferletti, 70-lelni Giuseppe Sedmak, 65-letni Ernesto Kuhn., 85-letna Giuseppina Mau-ser vd. Kramar, 45-leuvi Alberto Brescia, 62-letni Alfredo Fab-bro, 76-tetna Giovaiina Luch vd. Valle, 73-letni Giuseppe Zacca-ria, 79-letna Felicia Maita vd Bosi 65-letna Maria Furlan por. Kobez, 55-letna Francesca Mra-kovčič por. Scamrnello. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlPAlabarda, Istrska ulica 7; de Leltembucg, Trg sv. Ivana 5; dr. Praxmarer, Trg Unltži 4; Predini, Ui, T. Vecellio 24. ( KAŽIVA OBVKflTIt* Občni zbor Slovenskega fotokluba v po V sredo 14. t.m. ob 0s)ce prvi redni občni zbor Slov ga fotokluba v Trstu vv„),|je Geppa 9, II. nadstropje-ni člani in prijatelji- Dne 5. t. m naša jtredraga Marija vd. Kobtf Globoko užaloščeni r)aZIpW1'1' jo žalostno vest otrocL ,j pr zet, vnuki, sestra in osl rodniki. \>o Pogreb drage pokojhiče danes dne 7. t. m. ° h(>irviš(l1” iz mrtvašnice splošne b ce v katinarsko cerkev- Trst, 7. decembra PRIMORSKI dnevnik «—1 ____________________ 7. decembra 1SC3 Od zaostale države do izvoznika industrijskih uslug Jugoslovanska podjetja grade v Afriki in Aziji Hidroelektrarne in termoelektrarne, pristanišča, mostovi, daljnovodi itd. Jugoslavija, ki ije še d0 nedavna veljala za poljedelsko kot tako za slabo razvito . klo, se je po zaslugi svo-hitrega industrijskega l^oja v zadnjih povojnih atih uvrstila med tiste viso-j°. razvite države, ki lahko Jleio drugim investicijske “rine in prevzemajo veli-* investicijska dela in u-Uge v drugih nerazvitih dr-gv Azije, Afrike in tudi rope. Vrednost' te postavke jugoslovanskem izvozu je ... o Jani znašala nad 23 mi-j J*rd dinarjev i nogo jugoslovanskih stro-yVaiakov je v zadnjem času 'Valo in delalo na številnih B adbiščih Afrike in Azije. Pri »ode •kim iskanju dragocene pitne Pod razbeljenim puščav- , peskom, na gradbiščih morskih pristanišč, bodočih # r°uentral, v rudnikih vlažr e džungle gli pa pri gradnji , emih kompletnih tovarn , ®estih, na Gomalu ali kje j .ruti. povsod so opravili le delo v splošno zadovolj- *tvo naročnikov. Znane sve- ]|VOe firme in podjetja so bi-# v. zadnjih letih pogosto inrfk^no presenečena. Na dji ah za visokostrokovna a so nudila najboljše podli! podietja iz Jugoslavije, drža- »sla lVa ki je do nedavna slo-. samo po ljudeh, ki so z j; ..j° svojih mišic zagotav-k 1 sebi zaposlitev in zaslu-na tujih gradbiščih. Skupina šestih inženirjev ietja «Energoprojekt» je ]j!Sace prebila na pustih o-§ aa Gomala v Pakistanu. svojimi specialnimi jeepi . Po_ težkoprehodnih krajih avažala svoje čudne inštru-v n!e> ki so vzbujali zani-domačinov. Posebne jim je povzročala re- jkve jim ■ s t~°_mala pri ožini Kadju- %ii Kača, ozki na vodni gla- - v °d 15 do 20 metrov, z c kot 200 metrov visokimi Vs*imi stenami. Toda kljub j »a* tezavam in kljub ne-. Postim zaradi prisotnosti L dnikov 'usti; bojevitega ple- j! a Masuda, često pri tem-iet,a.turi tudi do 50 stopinj v '»ril! in ob nepozabnih pridih *5reseiievania polnomad-”mik <v pga Broda in «Drago-iSre “^rdjevič^ošai, iz Sme-"sročl Padanke so dobila "s vi a za ieklene in želez-latipunstrukcije mostov v Si-Imm v Burmi, Gandaku v *n Za standardne že- tait0 e mostove S/2 prav-lsnjeV Indiji Poslovno združbo gra>) Je sklenilo pobe p- Za izročitev komplet-^okiteme za hidroelektrarne »si v’ Malian in Gundžran-Hort, *>akistanu, »Invest-Im-Ssta„ Pa za termoelektrarno °Prernni v Indiji. Pri izdelavi term !n pri montaži za Podj... Oelektrarno sodelujejo ^Soaraa *Termoelektro» iz -ov “Jugoturbina« iz k j, Ca, in «Rade Končani Sflov^8’ “-lugoturbina« k Zn, Su in <.0H l9Q,Uta v Indiji za vred-s "tpre »nilijonov dinarjev. aj0 ^^tSko r,reZišJlA,/nlno '.'n, bo prečiščevalno ,gra» “u iMočilo podjetje tl*' »>ač»eVi železarne iz Si‘ »■ °Voh ln nadzorstvo nad ?'tut 0,n Pa bo izvajal In- J* tova8 nafto iz Zagreba. 'Jtovl že znani. Prav na i J* jeaEa usPeha je pod-v* gra(ln-ai dobilo naročilo ^'i*ci Pfistenišča Asab p Ji ter za pristanišče Tartus v Siriji. Dela na obeh objektih so se že začela. Razen tega so bila podjetja «Rad», «Trudbenik», «Jugoelektro», «Jugoinvest» in «Elektrosrbija» zaposlena ali pa so že zaposlena na delih v Turčiji, Libanonu in Siriji. Največje po številu objektov je angažiranje jugoslovanskih podjetij v inozemstvu za investicijska dela in usluge. Nadzorstvo nad jezom Derbendi kan v Iraku, prednačrt za hidroelektrarno Zavvgui v Burmi podjetja «Geoistraživanja» iz Zagreba, montaže termoelektrarne Bejrut v izvedbi zagrebške «Ju-gomontaže«, raziskovalna dela in projektiranje male hidroelektrarne v Cin Hilisu v Burmi in kompletni načrti za centralo in nadzorstvo hidroelektrarne Gundžranvala v Pakistanu, je samo nekaj od poslov, ki jih opravljajo ali pa so jih že opravljala jugoslovanska podjetja v S -riji, Libanonu, Burmi, Pakistanu, Indiji, Iraku, Jordanu in Etiopiji. Za uspešno opravljena dela na številnih objektih so mnogi jugoslovanski strokovnjaki dobili tudi visoka tuja odlikovanja. Vse t0 priča o možnosti jugoslovanske industrije in »strokovnjakov, pri teh delih; ki so bila doslej dostopna sam0 razvitim industrijskim državam z visoko kvalificiranim strokovnim kadrom. Vedeti je namreč treba, da si je ta dela mogoče zagotoviti v izredno o-stri konkurenci najbolj znanih svetovnih podjetij, ki imajo za seboj že veliko prakso. In prav v tem je še toliko večji uspeh v Avgust Černigoj: KOMPOZICIJA Iz tržaških galerij in razstavišč A. Černigoj - nepomirljiv umetniški iskalec novega Slike svetlobnih razpoloženj barvnih pojavov v novi Gregorčičevi dvorani Naši m ljubiteljem likonne umetnosti je končno vendarle dana možnost občudovati naše domače slikarje v domači razstavni dvorani sredi mesta. Pri predelavi nove Gregorčičeve dvorane v Ulici Geppa 9, se je predvidevala tudi možnost njene u-porabe za slikarske razstave. Zato je stenam in razsvetljavi posvečena temu primerna pozornost. V svrho povečanja razstavne površine pa bi bilo potrebno ob razstavah zamaskirati ena vrata s prenosno steno. ■ Ob slavnostni otvoritvi dvorane je bila istočasno o-tvornjena tudi prva razstava v teh prostorih, razstava Avgusta Černigoja. Res lepa u-vodna zamisel Prosvetne zve. ze, oddolžiti se tako najstarejšemu slovenskemu upodab. Ijajočemu umetniku na Tržaškem, ki že nad 35 let, tako rekoč vzgojno deluje z m ................................................................ Ob pobegu bivšega majorja Eatherlyja iz umobolnice Nesrečnemu junaku Pentagon še vedno Takoj po svečanosti si strga odlikovanje - Iz zapora v zapor, nato v umobolnico - Njegova soba-biro za borbo proti vojni Ko je 22. novembra letos strežno osebje stopilo zjutraj v sobo pacienta štev. A-29465 v vojaški umobolnici v Wacu v Texasu, je našlo posteijo razmetano in prazno. Mislili so, da je pacient morda v kopalnici, ali na stranišču, toda takoj jih je prevzel sum, da nekaj ni v redu, kajti izginili so tudi pacientovi kovčki z vso njegovo garderobo. Temu dogodku je sledil daljši molk in čeprav se je v Wacu in tudi drugod v ZDA o tem izginotju govorilo, je uradno poročilo o pobegu pacienta prišlo šele pred tremi dnevi. Sicer pa čemu je bilo uradno poročilo sploh potrebno, Dajmo pacientu A-29465 njegovo ime, in takoj nam bo jasno, zakaj najprej molk, nato pa uradno obvestilo celo ameriških najvišjih vojaških oblasti. «Zelo mirni, vsekakor nenevarni pacient« A-29465 ni nihče drug kot ameriški letalski major Genne Claude Eatherly, ki je 6. avgusta 1945 vodil eskadrilo 3 ameriških letečih trdnjav proti Hirošimi in dva dni pozneje proti Nagasakiju in po proučitvi vremenskih in drugih pogojev iz svojega iz-vidniškega letala ukazal posadki leteče trdnjave «Enola Gay», naj odvrže atomsko bombo. Eatherly se je rodil pred 41 leti v Texasu. Bil je to zelo lep, visok in živahen mladenič. Ljubil je družbo in šport. Kot tak se je prostovoljno javil v letalstvo in ameriške vojaške oblasti so njegov lep in simpatičen obraz porabile za lepake, ki so v času vojne mlade Američane vabili k letalstvu. Vse do dne, ko je bi! določen za «posebno misijo«, je bil vedno vesel in v vojni pogumen, tako da so ga predstojniki postavljali za zgled drugim. Ko pa se je vrnil s prvega in drugega #posebnega» poleta, torej s poleta na Hirošimo in Nagasakijem, se je v njem nekaj prelomilo. Napada na ti dve japonski mesti sta tako rekoč zaključili drugo svetovno vojno in koj nato se je Eatherly vrnil v domovino kot major in povrh z enim najvišjih ameriških vojaških odlikovanj in kot — junak. Toda koj po tej svečanosti si je komaj 26 let stari major strgal s prsi odlikovanje in se začel umikati družbi. Njegovo poveljstvo ga Bivšj major Eatherly, ko Je bil še vesel in simpatičen pi-lot-izvidnik je sicer vodilo od akademije do akademije, da bi mladim ameriškim pilotom razlagal, kako lepa da je a-tomska izvidniška služba. Toda «heroj» svojim poslušalcem — mladim pilotom — ni hotel o tem govoriti, pač pa jim je pripovedoval o strahotnem občutku, ki ga ima človek, ko ve, da je povzročil veliko smrti. Zato je poveljstvo njegove konference prekinilo in njegov poveljnik je ta sklep Pentagonu opravičil, ker da «se zdi, da so vsi Japonci Hirošime Eatherlyjevi sorodniki«. Mladi pilot — «heroj» se je povsem umaknil vase in postal nekak mazohist. Užival je v trpljenju, kot bi hotel s tem oprati svoj veliki madež... Leta 1947 je celo poizkusil napravili samomor. Razlago za to gesto najdemo verjetno v pismu, ki ga je pisal kolegu J. Stiboriku, v katerem je med drugim rečeno «... čutim predvsem, da sovražim samega sebe...« Leta 1947 je pilot-«heroj» odpuščen iz vojske, toda njegovo mračno življenje se ne spremeni. Tudi v civilu, kot prej v uniformi. Ustavlja na cesti ljudi in jih pretepa. Vlamlja v stanovanja, pe odnese nič, pač pa pušča listke, svojo »karakteristiko« «Sem major C. Eat-herly, junak Hirošime in Nagasakija«. V Pentagonu ne vedo več, kaj bi z njim počeli. Ker pa se njegovi «eksce-si» nadaljujejo, ga vojska, kljub temu, da je že 12 let navaden civilist, da zapreti v vojaško umobolnico v Wacu v Texasu. Bilo je to lani, po peti zaporedni aretaciji in naknadni, že redni izpustitvi. Psihiatri mu ugotovijo «kompleks krivde«, ki se odraža v kaznovanju samega sebe. Sicer je kot pacient miren in zdravniki radi z njim razpravljajo. Vsi razgovori pa se vedno zaključijo s pilotovo ugofo- Nredn, 7. decembra lOftO Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba iti koledar; 11.45: Pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Para- da orkestrov; 17.20: Pesem in ples, 18.00: Mario Kalin: «TaJinstveni svet briljantov«; 18.15: V svetu kulture; 18.30: Janaček; Simfonietta; 19.00: Zdravstvena oddaja; 19.20: ■Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.30: Anton Pavlovič Cehov: «Tri sestre«, drama v štirm dejanjih; 22.40: Zoltan Kodaly. Psalmus hungancus; 23.00: Havajski motivi. Trst 12.25: »Tretja stran«: 14.15: VVagnerjeva opera «Somrak bogov« — prvo dejanje. Koper 7.15; GlasDa za dobro Jutro; 7.45: Tečaj Italijanščine; 8.00: Prei RL; 12.00: Od melodije do melodije; 12.45: Pro- gram pesmi; 13.15: Naša žena; 13.40: Orkestri in ansambli v ritn u; 14.00: Narodne pesmi in plesi; 14.30; Kulturni ob-zorr k, 14.40: Parada plošč; 15.30: Zbor P. D. »Božidar Kolarič«; 16.00: Olroški koti- ček; 16.30: Simfonični koncert: Hayon, Grieg; 17.40: Zbor »Alpini; i Trldentini«; 18,00: Prenos RL; 19.00: Tom Erich pri klaviiju; 19.30: Prenos Rt,; 22 15: Koncert Errola Garne-ra; 22.35: Pojoč v noč; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vremenske razmere na Ital. morjih; 9.30: Jutranji kon- cert: Rossini, Liszt; 11.00: Radijska šola; 11.30: Les Brovvn, Bobt.y Darin in Eydie Gorne; 13.30: Glasba mladih; 15.55: Vrem 'tiske razmere na ital. morjih; 16.00: Program za o-troke: «2veplenke»; 16.45: Človek pozna človeka? 17 20: Listi iz komičnih oper; 18.15: Rauijski odvetnik; 18.30: E- notni razred; 19.30: Pregled upodabljajoče umetnosti; 20.00: Fi.mske skladbe; 21.00: Kita- rist Andres Segovia; 21.40: Sestanek petih; 23.00: Grška folklorna glasba. //. program 9.00; Jutranje vesti; 10.00: S pesmijo po svetu; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 14.05: Veliki orkestri in siavne pesmi; 15,00: Vaš juke-box; 15.40: Kratek koncert; 16.30: Pregled glasbe in izvajalcev; 17.00: Radijska igra Al-da De Benedettija: «Lahko noč, Patrizia«; 18.36: parada orkestrov; 20,30-21.45: Simfonični koncert. III. program 17.00: Simionični koncert: L. Leo, N. A. Portoro, G. Giordani, F. Provenzale, F. Duranie; 18.30: Pregled ital. periodičnega tiska; 19.00: Ob 150-letnici Chopinovega rojstva; 20.00: Vsakovečernl koncert; 21.00: Donizettijeva opera «Poliuto». Slovenija 8.05: Mladina poje; 8.30: Orkestralna matineja; 9.00: Je- zikovni pogovori; 9.15: Izbrali smo za vas; 10.15: Z naših opernih koncertov; 1100: Melodije raznih dežel; 11.30: Za cicibane, — Milčinski: Policaj in Cefizelj; 12.00: Vaški kvintet; 12.15: Radijska kmečka univerza; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13.30: Skladbe Schuberta in Mendelssohna; 14.05: Niko Keše: Svet pravljic izumira; 14.35: Prokofjev: Mazurka iz baleta Pepelka; 14.40: Pesmi Emila Adamiča poje Mariborski komorni zbor; 15.45: Radijska univerza; 17.00: Koncert po željah; 17.15: Sestanek v sredo; 17.30; Od plesišča do plesišča; 17.45: Jazz na koncertnem odru; 18.00: Kul- turna kronika; 18.20: Od Gallusa no Hindemitha; 18.45: Zabavni ansambli; 20.00: Doni- zetti. Ljubezenski napoj; 22.15: Orkester Glena Millerja; 22.40: Godala v noči; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Iz mo- dernega glasbenega sveta. Ital. televizija 13.00: TV šola za vse tri razrede; 17.00: TV za mladino; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Film Paula Mesniera «Poil de carote«; 20.15: Dopis iz Bruslja; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Oddaja nControcanale«; 22.20. Italijan na Severnem tečaju, 22.50: Znanost in umetnosi; 23.10: TV dnevnik. Jug. televizija Beograd 18-00: Oddaja za o troke: »Sestanek ob šestih«; 18.45: »Svet v znamkah« — film; 19.00: »Cas, ljudje in dogodki«; 20.00: TV dnevnik Zagreb 20.15: TV reklame. Beograd 20.30: TV magazin — zabavna oddaja; 21.30: Portreti in srečanja: »Sestanek z Olivero in Radetom Markovičem«. vitvijo, da je za smrt 200 tisoč Japoncev kriv on sam. V zadevo posegajo tudi njegovi kolegi, ki so pri atomskem napadu sodelovali in ki ga hočejo prepričati, da nesreče ni kriv on, ker da se tudi sami ne čutijo krive. Mladi pilot-«heroj» pa si ne da miru. Iz umobolnice v Wacu razprede mrežo po vseh ZDA in tudi v tujini in to z vsemi znanstveniki, politiki in listi, ki ga hočejo poslušati. Njegova soba se kmalu spremeni v nekak biro za borbo proti vojni, predvsem proti atomski vojni. Neka filmska družba hoče njegove »doživljaje« spraviti celo na filmsko platno. Pilot-«heroj» pa se temu u-pre, ker se boji, da bi iz njega hoteli napravili »junaka« kar on noče biti. Vsa sredstva, ki mu kot dopisniku raznih revij, dotekajo, porabi za vzdrževanje japonskih vojnih sirot... Vse to gospodom v Pentagonu ni po volji. Onego-gočijo mu zato vsak stik z zunanjim svetom. Major Eatherly se zato pritoži, ker so ga protizakonito strpali v vojaško umobolnico, saj je že zdavnaj navaden državljan. Toda to mu ne pomaga. Ker je bil nekoč vojak, spada v vojaško bolnišnico, najdejo izgovor v Pentagonu. Zato nesrečnemu majorju ne preostane drugega kot zbežati. Ta svoj načrt je Ealherly sporočil avstrijskemu filozofu Guntheru Andersu, s katerim je že dolgo v stiku. Anders Eatherlyju svetuje, naj tega ne stori, naj počaka, hkrati pa sprede celo mrežo avstrijskih, nemških, angleških in ameriških vplivnih oseb, ki naj bi posredovale, da se ta nesrečni človek, ki je po njegovem mnenju pri povsem zdravi pameti, reši iz umobolnice — zapora, ker ni vzroka, da bi ga držali v bolnišnici samo zalo, ker njegovo obnašanje ni v skladu z načrti in nameni določenih ameriških vojaških krogov. Toda An-dersovo prepričevanje ne u-spe in konec novembra Gunther dobi od Eatherlyja pismo, v katerem med drugim beremo: «... Zbežal sem iz bolnišnice... Sedaj se moram skrivati. Ne smem z stanovanja, ker mi vlada sledi na vsakem koraku... Gunther, upam, da me ne boš sodil za blaznega, ker sem se hotel izogniti steni, ki so jo postavili predme... Ne bodi zamt v skrbeh, kajti moji prijatelji skrbijo zame bolje kot bi si bil mogel misliti. Nikoli nisem mislil, da imam toliko prijateljev... Uspelo mi bo. Gunther, ne bodi v strahu. Toliko je ljudi, ki se trudijo, da bi me zaščitili. Naša dežela je enaka vsem deželam. Proti vojski je nemogoče karkoli storiti. Senator Yarbnrough mi je v pismu zagotovil, da bo storil, kar je v njegovih močeh, da bi mi pomagal. Je zelo pošten človek in si želi miru nič manj kot mi dva...« Morda je zaključek tega pisma najboljša razlaga za pobeg tega žalostno slavnega pilota iz vojaške umobolnice v Wacu. Mož, ki je, pa čeprav kot majhno kolesce v mogočnem stroju ameriške vojske, odločal o življenju in smrti 200.000 ljudi, se boji novih strahot, ki bi jih atomska vojna povzročila. Ker mu v bolnišnici niso več dovolili vršiti protivojnega poslanstva, je iz bolnišnice pobegnil, da bi v večji svobodi mogel to svoje poslanstvo nadaljevati... nezmanjšanim in vedno mladostnim navdušenjem med tržaškimi Slovenci. Poudarjam evzgojnov, ker Černigoj je v bistvu svoje narave rojen pedagog in kot tak izrazita mentorska osebnost, katere vpliv je zaznaven tudi izven tržaškega kroga naše mlajše in srednje generacije slikarjev. Od leta 1925, ko je osnoval ABC tečaje sodobnega slikarskega pouka, skupno z Dolfijem in Carme-lichem, pa do danes, ko že skoro 15 let poučuje na slovenskih šolah, je ostal borbeni glasnik najnaprednejših umetniških smeri. Od ekspresionizma, konstruktivizma, kubizma in novega realizma, pa do modernega dekorativnega kolorizma abstraktnih dojemanj slikarskih občutij, nam je Černigoj neutrudljivo posredoval še razne krajše prereze preko vsega novega kar ustvarjajo drugod po svetu nepomirljivi slikarski geniji. Sedaj na tej razstavi se nam Avgust Černigoj predstavlja z novejšimi olji svojevrstne umetniške zasnove, ki marsikoga in to tudi poznavalce njegove umetnosti, dokaj preseneča. Na svoji zadnji razstavi v «Monceni-siu» je sicer že nakazal ta svoj novi razvoj v injormno, brezoblikovno slikanje, toda v takratnih temperah je obli. kovitost predmetov četudi že močno razstavljena le v barvne sestavine njih površin, vendarle kot taka že obstajala. Sedaj pa, razen na veliki sliki, kjer pazen opazovalec po treh visoko pomaknjenih polkrožnih ploskvah spozna kupole pravoslavne cerkve ob kanalu, ne zasledimo nikjer uidnejše o-znake predmetnosti sižejev, v kolikor so ti sploh pismeno označeni na robovih slik. Černigoj pri zasnovi svojih del polaga edino skrb v slikovito razmestitev približno štirikotno izoblikovanih večjih in manjših barvnih krpic, ki jih pa zelo učinkovito povezuje v ritmično razgibane slikarske improvizacije. Te barvne enote tn odtenke sestavlja Černigoj kot komponist kake opere, ki sestavlja note raznih vrednosti v melodična učinka, s katerimi vokvirja dejanje na o-dru, dejanja samega pa nam podati grafično seveda ne more. Utegnemo ga le slu- tiimiiiiimimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii Od kod tolikšen napredek znanosti? Številke in podatki o izobraževanju v SZ Več kot 3200 znanstvenih ustanov - Nad 50 milijonov učencev - Samo lani 100.000 novih inženirjev Izreden napredek znanosti v Sovjetski zvezi je direktno povezan z izboljšanjem vzgajanja znanstvenih kadrov. Na znanstvenem področju je bilo leta 1959 zaposlenih v Sovjetski zvezi nič manj kot. 310.000 znanstvenih delavcev, kar je tridesetkrat več kot v predrevolucionar-ni Rusiji. Sovjetska zveza ima danes več kot 3200 znanstvenih ustanov: Akademije znanosti, inštitute znanstvenega raziskovanja, znanstvene postaje, eksperimentalna središča, laboratorije, observatorije itd. Sovjetska država iz leta v leto povečuje investicije za razvoj znanosti in tehnike. V proračunu za leto 1960 je bilo v ta namen določenih 32.6 milijarde rubljev odnosno za 15 odst. več sredstev kot v letu 1959. Širok sistem brezplačne javne vzgoje od osnovnih šol pa do visokih šol in univerz za vse državljane predstavlja v sovjetski državi solidno osnovo za tehnični napredek in za bujni razcvet znanosti. Danes je v Sovjetski zvezi 766 visokih šol, 2246 tehničnih šol in drugih posebnih srednjih šol, ki jih obiskuje nad 4 milijone študentov. Število učencev v šolah splošne vzgoje vključno z učenci šol za delavsko mladino in Z2 odrasle je v šolskem letu 1959—1960 preseglo 33 milijonov oseb. Leta 1959 je bilo v vseh vrstah šol sovjetskih inštitutov nad 50 milijonov učencev. V primerjavi s predrevolucionarno Rusijo, v kateri je leta 1913 imelo višjo šolsko izobrazbo ali pa srednješolsko in nepopolno višjo izobrazbo okrog 295.000 oseb, medtem ko ima trenutno tako izobrazbo v SZ 13,4 milijona oseb, oziroma 46-krat več kot leta 1913. V višjih šolah SZ je leta 1959 študiralo 2,200.000 študentov oziroma 17-krat več kot pred revolucijo in približno 4-krat več kot v Angliji, Franciji, Zahodni Nemčiji in Italiji skupaj. Sovjetska zveza je p0 ritmu vzgajanja specializiranih diplomirancev in po njihovem številu presegla vse kapitalistične države na svetu. Nobena država nima trenut-) toliko inženirjev, zdravnikov, agronomov in učiteljev kot Sovjetska zveza. Samo v letošnjem letu je prišlo iz visokih šoi več kot 100.000 inženirjev, oziroma 200 odst. več kot v ZDA. Več kot četrtina kmetov in skoraj tretjina vseh ročnih delavcev ima sedaj višjo vzgojo ali pa osebno srednjo vzgojo. ttti. Zato te Černigojeve barv. ne improvizacije pojejo in zvene v najbolj ubrani mu-zikalnosti barv od piano do fortissimo. Kak primer razstavljenih slik smo videli že na kolektivni razstavi letos pozimi v prejšnji Gregorčičevi dvorani. Bili so sorodni onim slikam, kjer so barve v krpe črno obrobljene in slikane s čopiči. V novih delih pa je opustil obrobljanje s črno barvo in sedaj pouečuje, stopnjuje barvitost le s stičnim polaganjem z lopatico, kontrastnih barv, ki jih preplezajo vzporedni odtenki komplementarnih tonov v vidu nekakega spektruma. Dejal bi, da je Černigoj v barvno glasbo slik vnesel nešteto kratkotrajnih not med dolge tone. So pa to slike gledane v njih osnovi, slike svetlobnih razpoloženj barvnih pojavov, ki jih podoživlja le prefinjen, barvno zelo občut. Ijiv umetnik.’ Zato nam poti do njih popolnega razumevanja žal ne more pokazati noben stilističen katekizem. Je to nekako tako kot s posluhom: kdor ga nima ne ob. čuti čara glasbe. Kdor ne ob. čuti čarobnega nadzvočnega zvena barv in išče le obliko, fabulo podobe, ga te slike ne ganejo. In tako zmajuje z glavo, ker ne more razumsko razvozhati njih pomena. Mojster je sicer obljubil prirediti objasnjevalno predavanje na razstavi sami, toda vsem takim tudi to ne bi pomagalo. Ce jih bo prepričevalna moč njegove besede trenutno pomirila, jim bo vendar manjkalo glavno izobrazilo; intenzivnejše hotenje občutiti barvo in le barvo, ki je pri Černigoju, kot se nam sedaj kaže, edino gibalo njegovega ustvarjanja. Sicer pa pri slikarju tako nemirnega duha in neuklonljivega v iskanju vedno novih izraznih možnosti, ne moremo dvomtti o resnosti njegovega dela. Ed mo kar si lahko dovolimo je vprašanje, ali ga bo ta nova pot končno le dovedla do zaključne sinteze njegovega tako plodovitega umetniškega ustvar. janja. — Giorgio Peechiar v galeriji S. Giusto V Ulici Foschiatti, prej So-litario št. 3, ima svojo prvo osebno razstavo delavec — slikar Giorgio Peechiar, ki med tovarno in skromnim a-teljejem preživlja mladostno obdobje umetniškega navdušenja. Danes petindvajsetletnik, se je učil slikzn/a pri Pieru Lučanu. To se še dobro pozna v sicer drzm, za snovani sliki stolnice sv. Justa. Isti vpliv je viden še v dveh tihožitjih in barvno deloma tudi v posrečeni vaški ulici. Slike razstavljene v veži učinkujejo zelo enotno. Ne pa tako one v dvorani, kjer raznolikost njih obdelave ustvarje nemiren vtis. Kljub temu pa iz njih že pronica nastajajoča umetniška osebnost. Ta je zlasti zaznavna v bežnih študijah glav deklet m starcev (št. 26, 28, 29 in 31), ki so izdelane s sigurnimi potezami čopiča. Vse so sveže ter barvno kar dobro podane. Verjetno bi Pec-chiar lahko postal dober portretist (št. 18, 19), a vleče ga k velikim zasnovam slik (št. 2 in 3), ki pa zahtevajo globljega obvladanja kompozicije in čisto snoune plati slikanja. Vsekakor je Peechiar dobro obetajoč mlad talent, saj je slika skupine krav (št. 15) kakovostno že nad povprečno umetniško tišino sličnih prvenskih razstav. Nje risba ie krepka, Orez nepotreom h posameznosti in barva dobro ubrana. Spadala bi zato na v,d-nejše mesto. Sugestivna glava dekleta, ki v barvi in obdelavi spominja na Cezannovega »Moža s pipo«, kaže na Pecchiarijevo zunanjo sprejemljivost. Ta ga bo verjetno zanesla iz veristične figuralike in dobro obetajočega po.-lajmskega impresionizma (št. 6) u modernejše tokove likovnega snovanja, MILKO BAMBIČ ........ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Bodite previdni. Pazite se O' nih, ki bi se hoteli vriniti vaše poslovne zadeve. Novo prijateljstvo, katero boste rade volje sprejeli. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dan precej enostaven in monoton, toda poln možnosti za večje zaslužke Bodite ljubeznivi do tistih, ki vas ne morejo razumeti. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Več odločnosti in podjetnosti, kajti sicer bodo vaši na. črti propadli. Ne bodite preveč ostri v sodbah, predvsem do mlajših oseb. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Razmere, ki so kot nalašč za uresničenje starega načrta. Zdi \m\\ se, da boste uspeli tudi v svo. jih čustvenih težnjah, ki niso tako malenkostne. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne računajte s srečo, ki tokrat ni na vaši strani. Bodite zato bolj podjetni, bolj odločni. Ne boste se na lahko sporazumeli z novim znancem. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Spori med vašimi tekmeci bodo vam koristili. Pravilno izkoristite priložnost, ker bo odločilna za daljšo dobo. Neprijetno pismo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Čeprav vaši predstojniki niso do vas naklonjeni, boste s svojimi načrti uspeli in jih uveljavili. V čustvenih zadevah bo pa bolj malo sreče. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Dosegli boste uspeh, ki ga niste pričakovali in ga celo podcenjevali. Na dobri poti ste, le malo več poguma je treba. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Polovičen uspeh v zadevi, ki jo trenutno obravnavate. V prihodnje podvojite svojo dejavnost, ki ne bo brez učinka. KOZOROG (Od 21. 12. do 20. 1.) S pravilnim razumevanjem tudi želja okolice boste krasno vozili. Ne gre za omalovaževanje samega sebe, pač pa razumno sožitje. VODNAR (Od 21. 1. do 19. 2.) V dopoldanskih urah razčlenite naloge, in se lotite najprej težavnih de!. Popoldanske ure bodo lahke in zanimive. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Izboljšajte si delovne razmere, ker boste s tem veliko prihranili n« času in trudu. Izredno srečno okolje kar se čustvenih zadev tiče. Tehnika in znanost * * * *» * * + *■ *. Atlas in globus Lune Atlas druge strani Lune, ki ga je nedavno izdala sovjetska Akademija znanosti, je bil predlagan za Leninovo nagrado. Atlas je izdelala skupina astronomov, med katerimi sta bila bila tudi Nikolaj Barabašev in Aleksander Mihajlov. V atlasu je reproduciranih 30 fotografij druge polovice Lune, ki jih je posnela sovjetska avtomatična medplanetna postaja oktobra 1959, na svoji proti okrog Lune. Ti posnetki so bili poslani na Zemljo po radioelektronski in televizijski poti. Sovjetski znanstveniki so pri izdelavi prvega zemljevida nevidne Lunine strani imeii na razpolago na stotine fotografij. Atlas kaže, da Lunini polobli nista simetrični. Na njeni drugi strani ni toliko temnih vdolbin, tako imenovanih morij, kolikor jih je na strani, ki je obrnjena proti Zemlji. Na nevidni polovici Lune so tudi kraterji različne vrste in druge formacije. Starost Rimske ceste Znani britansxi astronom dr. Fred Hoyle je pred približno dvema letoma izračunal, da je Rimska cesta, galaktično ozvezdje, v katerem je tudi naš sončni sistem, stara oaoli 15 milijard let. Do omenjene številke je prišel na osnovi proučevanj svetlobe dven zvezd, ki sta od Zemlje oddaljeni 20 do 30 svetlobnih let. Toda Hoylova teorija ni dolgo obveljala Ameriški a-stronomi so s teleskopi na Mount Palomarju, ki je najvišji na svetu, proučevali svetlobo zvezdnih kopic, oddaljenih od našega planeta okoli 3.000 svetlobnih let. Iz dobljenih podatkov so izračunali, da bi Rimska cesta morala biti stara približno 24 milijard let. Jedilni list vsemirskega potnika V nekem ameriškem astronavtskem centru so proučevali prehrano bodočega a-stronavtskega potnika na njegovi poti, ki bo trajala dva do tri dni. Tri dni pred vzletom bo vsemirski potnik prešel na režim prehrane, ki bo sestavljena iz proteinov in drugin živil, ki imajo malo neizkoriščenih o-Stankov. Vsemirski potnik bo namreč potreboval hrano, ki jo bo lahuo organizem skoraj v celoti absorbiral. O-snovo take prehrane predstavljajo; meso, riž, jajca, sladkor, manjše količine sadnih sokov, čaj in kava. Neposredno pred vzletom bodo astronavti morali vzeti hrano, ki bo bogata z ogljikovimi hidcati. z zmerno količino proteinov in maio maščobe zaradi povečanja sposobnosti prenašanja velike višine. Na takem jedilnem listu so oranžade, zmrznjene jagode in slaščice. Nekovinski prevodniki Ukrajinski strokovnjaki izdelujejo avtomatične linije za prevajanje električne e-nergij*1 visote napetosti brez kovinskih žic. Namesto kovinskega prevodnika bodo u-porabili posebni posrednik, ki bo napravljen iz zmesi polu lorvinila, grafita in drugin komponent. Taki kabli imajo boljša dielektrična svoj dva, niso izpostavljeni koroziji, prenašajo visoko temperaturo in niso občut-lji' 1 z*, nagle atmosferske spremembe. V eni minuti je mogoče izdelati 10 metrov novega prevodnika energije različnih premerov. Von Braunov* predvidevanja Znani nemški raketni strokovnjak von Braun, ki živi sedaj v ZDA, predvideva, da budo ZDA lahko poslale človeka na polet oarog Lune, do 1967 in da bo pristanek na Lunini površini mogoč do leta 1970. Rrav tako meni, da bo Amerikancem u-spelo poslati človeka na pot okoli Zemlje že v prihodnjem letu. 17.um let stara svetilka Kako je človek osvetljeval svoje bivališče pred 17.000 leti? Nedavno odkritje v znanih jamah Lascaux v Franciji bo najbrž dalo odgovor na to vprašanje. Pod predzgodovinsko sliko ranjenega bizona so raziskovalci našli nekakšno svetilko iz obdela-ni_ga peščenega kamna, v kateri je bilo oglje. Analiza tega oglja v nekem danskem laboratoriju s pomočjo ogljika 14 je omogočila učenja-kom, da so ugotovili starost svetilke, ki naj bi jo po njihovem mnenju uporabljali pred 170 stoletji. stanovanje u kamene dobe Sovjetski arheologi so na skrajnem severu evropskega dela SZ odkrili sledove človeškega bivališča iz kamene dobe. Paleolitski človek, ki je pustil te sledove, je živel s svojo družino v neki svetli, obširni in suhi pečini ob reki Pečori. Ta najdba zavrača mišljenje, da v paleolitiku ljudje niso mogli biti naseljeni tako daleč na severu zaradi preostre klime. Zdi se pa, da je skrajni sever Evrope v dobi, iz katere izvira najdba, imel razdobje mile zime med dvema ledenima dobama, ln prav v času ko se je v Evropi talil led, se je verjetno cloveit podal dalje proti severu m se nastanil ob reki Pečori. Tovarna povrtnine Povrtnino bo mogoče gojiti brez zemlje in sočne svet-tlobe v »tovarnah povrtnine«, za katere je izdelal načrt Agrofizični inštitut v Leningradu. Te »tovarne« bo-do nekaki večnadstropni steklem vrtovi, v katerih bo zemljo nadomeščal pesek, ki bo od časa do časa škrop-ijen s hranljivimi razsto-pinami. €!ori§ko-1)ene§ld dnevnik Minister Pella je obiskal Gorico • 83.000 obmejnih prehodov Obljubil je rešitev s propustnicami v novembru gospodarskih težav m Danes zanimiv boksarski match v Milanu Na Tržič nameravajo razširiti davčne olajšave, ki veljajo za tržaško industrijsko cono Minister za proračun Pella, ki je v nedeljo dopoldne govoril v katoliškem kulturnem ou 16. do 20. ure bodo odprte tudi mesnice. Jutri, 8. decembra na središču o evropsk. združitvi ' dan brezmadežne bodo odprtt in naglasil potrebo »borbe proti komunizmu z vsemi sredstvi«, je imel razgovore s predstavniki goriške KX> in krajevnih ustanov. Poleg voditeljev KD so bili prisotni poslanec Martina, župan dr. Bernardis, predstavnik pokrajine, dr. Polesi, predsednik IACp dr. Tripani in drugi. Vladnemu predstavniku so prikazali številna vprašanja gospodarskega značaja, ki močno zadržujejo napredek tukajšnjih krajev. Omenili so mu težave Tržiča, zastoj v programiranju avtomobilske ceste Palmanova-Gorica-Ljub-ljana, težave kmetov, katerih tereni so podvrženi vojaškim uslugam, kakor tudi kronični primanjkljaj pokrajinske u-prave. Minister Pella je po uradnih izjavah predstavnikov večinske stranke obljubil, da bo pri ministrskem svetu dosegel sprejem zakonskega osnut. ka, s katerim se bodo davčne olajšave, ki veljajo za tržaško industrijsko cono, razširile tudi na področje Tržiča. Takšno obljubo je pred dnevi podal tudi minister Trabucchi, Sklenili so skrbno spremljati in pomagati podjetjem IRI, zlasti pa novemu državnemu podjetju, ki je pričelo obratovati v Tržiču. Minister za proračun je odšel iz Gorice s številnimi obljubami; čas bo pokazal, katere od njih se bodo uresničile. do 12. ure trgovine s sadjem in zelenjavo, do 12.30 pekarne in mlekarne, do 13. ure pa cvetličarne. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. Senator Solari je bil pri županu v Senator PSI inž. Solari je bil skupno z občinskim svetovalcem PSI Semolo pri trži-škem županu Cuzziju. Sestanek je bil na županstvu in je trajal 20 minut. Ker je videmski senator član senatne komisije za prevoze in javna dela, se je med svojim razgovorom s prvim tržiškim meščanom razgovarjal predvsem o potrebah fržiškega pristanišča Portorosega. Senator je obljubil županu Cuzziju vso svojo podporo v parlamentarni komisiji, da bi se okrepilo pristanišče, ki je tolikšnega pomena za Tržič, odkar je v krizi ladjedelniška industrija. «»------- Drevi bo seja goriškega občinskega sveta Drevi bo seja goriškega občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o številnih točkah dnevnega reda, predvsem pa o sprejemanju oseb v dom onemoglih. ##--------- V četrtek bo sejem Zveza kramarjev sporoča, da bo v četrtek, 8. decembra, kljub prazniku, vendarle sejem, na katerem bodo prodajali najrazličnejše blago. Urnik trgovin 7. in 8. decembra Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo danes 7. decembra vsi trgovci lahko imeli zvečer trgovine odprte še pol ure, popoldne evilna miklavževanja na Goriškem Včeraj so imeli v številnih krajih na Goriškem miklavže-vanje. Dopoldne je Miklavž obiskal otroke v otroškem vrtcu v Ulici Randaccio in jim prinesel velika darila, ki so bila nekatera tako težka, da »o jih malčki komaj držali v naročju. Vsivprčk so mu obljubili, da bodo pridni, da bodo več jedli in da ne bodo tekali čez cesto. Popoldne je Miklavž prišel v Pevmo, kjer je obdaril otroke iz Pevme in z Oslavja. Za to priliko se je zbralo v dvorani v spremstvu staršev in starejših bratov in sester, toliko cicibanov, da se je Miklavž dodobra utrudil preden je razdelil vse pakete iz svojega zvrhanega koša. Zvečer pa so miklavževali starejši. Standreška prosvetna dvorana je bila za to priliko nabita do zadnjega kotička. Najprej so bili na sporedu trije veseli prikazi; »Samomorilec«, »Tako mora biti« ' in «Pudrnica». Nastopil pa je tudi «Trio Peterin«, ki so ga sestavljali oče (kitara), sin (harmonika) in hčerka, ki je pela. Miklavž je prišel v spremstvu hudičkov in je pri. nesel veliko daril, ki so jih bili vsi veseli. V doberdobski prosvetni dvorani se je nekaj po 21. uri zbrala v glavnem mladi, na. Miklavž je prinesel precej daril, ki so vzbujala dosti smeha. Vseh ne moremo navesti, toda eno pa lahko: predstavniku nogometne ekipe so podarili veliko vrečo!... V Pev. mi je bilo zvečer drugo mi-klavževanje — za starejše. V Doberdobu, Standrežu in Pev-mi so se prireditve zaključile z zabavo in plesom. Drevi bo. do miklavževali gregorčičevci v svojih klubskih prostorih. Obmejna policija je te dni objavila število prehodov zabeleženih v mesecu novembru. Po teh podatkih je prekoračilo s propustnicami državno mejo 24.858 ital. ter 58.629 jug. državljanov. Da je v tem mesecu prišlo na naše področje toliko jugoslovanskih dr. žavljanov lahko pripisujemo dejstvu, da so imeli v Jugoslaviji ob priliki državnega praznika štiri dni počitnic. S potnimi listi je prekoračilo obmejni prehod Rdeča hiša 4205 ital. državljanov, od katerih 2018 jih je izstopilo, 2187 pa vstopilo v našo državo. Cez isti blok je potovalo 3019 tujcev, od katerih 1740 jih je vstopilo v Italijo, 1379 pa vstopilo v Jugoslavijo. V novembru so obmejni organi zabeležili še naslednje prehode: dvolastniškega dovoljenja se je poslužilo 2431 ital. ter 8.656 jug. kmetovalcev; navadnih propustnic 22.116 ital. ter 47.932 jug. državljanov; posebnega dovoljenja 303 ital. ter 83 jug. državljanov, izrednega dovoljenja pa 8 ital. ter 15 jug. državljanov. Tranzitnega dovoljenja se je poslužilo 1944 Jugoslovanov. «»-------- Ogenj v Ul. Garibaldi Goriške gasilce so včeraj ob 10.30 poklicali na Trg sv. Hilarja, kjer je v stanovanju družine D’Agostini voda pričela poplavljati stanovanje zaradi okvare na vodovodu. V teku pol ure so gasilci vodo spravili iz stanovanja. Škodo cenijo na 2000 lir. Brž ko so se gasilci vrnili v vojašnico so jih poklicali v Ul. Garibaldi, kjer je nastal požar v podjetju Mattioni. V podjetju za praženje kave so se namreč vnele saje v dimniku; ker je bil dimnik iz eternita je zgorel. Škodo cenijo na 200.000 lir. Utopljenka je 18-letna Antonija Tomažič Utopljenka, ki so jo predvčerajšnjim našli pri pevm-skem mostu v Soči, je 18-letna Antonija Tomažič iz De-skel pri Anhovem v Soški dolini. Njeno istovetnost je ugotovila mlajša sestra, ki si je prišla truplo ogledat na goriško pokopališče. Posmrtne o-stanke so včeraj pokopali. Antonija je pred enim mesecem izginila z doma in se je že takrat domnevalo, da je napravila samomor. Padec dijaka v šoli V industrijski šoli v Ul. Pie. tro Zorutti je včeraj ob 11.10 med telovadbo padel 14-letni dijak Cesare Rivolte iz Ul. Torriani št. 12. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga takoj prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili rano na zgornji ustnici ter udarec v čeljust. O-zdravel bo v treh dneh. Svetovni prvak J. Brown proti Giordanu Campariju Srečanje je prijateljskega značaja in ne bo veljalo za najvišji svetovni naslov MILAN, 6. — Italijanski prvak lahke kategorije Giordano Campari bo jutri zaigral najvažnejšo karto svoje kariere. Stopil bo namreč v ring in se bo spoprijel v borbi, ki bo trajala 10 rund, z najboljšim boksarjem v isti skupini, s svetovnim prvakom Browncm. Dvoboj seveda ne bo veljal za častni naslov. Campari, ki se nikakor ni mogel znajti v peresni kategoriji, kjer mu sreča ni bila mila, je prestopil v težjo in tu kot kaže se je začel uveljavljati. Njegova moč se je v nasprotju s prejšnjim udejstvovanjem, med katerim se je moral zatekati k saunam in stradanju, da je lahko ostal v težah peresne skupine, povečala, kar so okusili njegovi nasprotniki, ki so skoraj vsi popadali pod silo njegovih udarcev na tla. Zadnja znana žrtev Campa-rijevih pesti je bil prav bivši evropski prvak Vecchiatto, katerega je jutrišnji Brownov nasprotnik prevladoval v vseh SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje v nedeljo, 11. decembra ob 16. in 20. uri v Prosvetni dvo rani v GORICI s komedijo v dveh delih «MANEVRI» Avtor Jože Javoršek Režiser Jože Babič Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli št. 1. — Vstoprina: sedež; 300 in 200 lir; stojišča 150; dijaška stojišča 100 lir. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiliiNliifiiiHiiiiiiuiiii " * ' , smrti in poroke v občini Doberdob V občin; Doberdob so imeli v oktobru in novembru naslednja rojstva, smrti, poroke in oklice: Rojstva: Maurizio Ferletič, Cirila Devetti in Davorin Bo-neta. Smrti; Ferfoilja Marija. Poroke: Dino Minetto in Ivana Lavrenčič. Alojz Majovski in Sonja Gergolet, Marij Lakovič in Ljudmila Lakovič, Pio Vescovi in Marija Devetak, Edino Marizza in Marija Berlot, Karel Lavrenčič in Alojzija Lavrenčič, Aldo Cernic n Mariza Perko, Maksimilijan Jarc in Štefanija Močilnik. Oklici: Loremzo Malaroda in Marija Lakovič. Za Juvenlino ena ločka za Sovodenjce nobena Standrežci so se vrnili iz Fare z neodločenim rezultatom 1-1. Igrali so sicer dobro kot po navadi, toda niso mogli izvršiti igre kot so jo navajeni, ker igrišče ni preveč regularno. Je namreč bolj ozko in tudi bolj kratko in zaradi tega žoga z lahkoto preide od eni vrat do drugih. Zato ni mogoče izvršiti napadalnih akcij v skupini, ker so vsi igralci preveč na kupu. In tako ni bilo videti lepih akcij, ampak 3amo napade in protinapade posameznikov. Ce pogledamo rezultat igre moramo reči, da skoraj odgovarja, čeravno bi lahko rekli, da je Juventina igrala malo bolje od Fare. Zapravila je namreč dve lepi priložnosti za dosego gola; najprej Petejan, nato Comelli sta streljala tik mimo prečke. Fara take priložnosti ni imela, čeravno so precej streljali v vrata, toda nikdar iz neposredne bližine. Tako sta lahko obe ekipi zadovoljni z neodločenim rezultatom. Tudi sodnika moramo pohvaliti, ker je res dobro sodil. Igrali so; Devetak; Paškulin, Mozetič; Tabaj, Furlan, Co-stelli; Ivič, Puja, Comelli, Petejan, Piski. Sovodenjci na žalost so bili spet poraženi in to pot od strani Ločnika z rezultaiom 2-1. Sovodenjska ekipa ima v NA GORIŠKO JE PRIŠEL JADRANSKI KOLEDAR DOBITE GtA PRI POVERJENIKIH IN V KATOLIŠKI KNJIGARNI V GORICI sebi precej dobre elemente, toda nekateri so preveč mrtvi, kot da bi jim manjkale energije. Zato so tudi napadalne akcije izvršene bolj mrtvo, brez pravega tona in učinka. Isto je s podajanji; preveč je obotavljanja na sredini igrišča, namesto da bi takoj prodrli pred vrata nasprotnika. Pa tudi morala jim preveč hi. tro pade. V nedeljo ob začetku igre je še šlo, toda komaj so domačini zabili en gol in čez nekaj časa še drugega, že niso bili več isti. Pravi ritem so spet dobili šele proti koncu drugega polčasa, toda skrajšali so razdaljo samo za eno točko. Kajti okrepljena obramba Ločnika je zadržala vse napade, pri čemer se je zlasti odlikoval vratar, ki je ubranil več strelov iz neposredne bližine. Igrali so: Mag-gio; Oblak, Kovic; Re, Hess, Vižintin, Petejan, Oblak I., Pompeo, Ferfolja, Petejan I. «»------------------- Novi sedež urada za bivše politične preganjance Odbor bivših političnih preganjancev je dobil svoji sedež v Gorici, in sicer v prostorih PSDI na Travniku štev. 17/1. Urad je odprt vsak četrtek od 10. do 12. ure. Bivši politični preganjanci se lahko v navedenem času zglasijo v tem uradu, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. «»-------- DAROVI Za Dijaško matico so darovali prebivalci iz Doberdoba 6 685 lir in prebivalci s Poljan 300 lir. Vesti iz Sovodenj Sovodenjsko županstvo poziva vse občane, naj pridejo na županstvo naročit tablice za vozove, kot jih določajo predpisi. S prijavo naj ne odlašajo, ker bodo po novem letu imeli sitnosti, če bodo brez tablice. Obenem sporoča, da bodo 11. decembra pobirali davke na županstvu. Občinska uprava je sklenila asfaltirati še tistih 300 metrov občinske ceste od Gabrij do državne ceste v bližini Ru. pe, ki je ostala v makadamu. Predvidevajo, da bo delo stalo okoli milijon lir. V soboto so dokončali napeljavo vodovoda od Soče do nove tekstilne tovarne, ki jo Marini gradi ob glavni cesti iz Standreža proti Sovodnjam. Skopati so morali več sto metrov dolg jarek, preden so prišli do bližine reke, kjer so postavili črpalke, ki potiskajo vodo proti tovarni. Rešitev vprašanja preskrbe z vo. do je velike važnosti za gradbeno podjetje, ki bo v kratkem rabilo dosti vode za betoniranje temeljev. Kino v Gorici CORSO. 16.00: «Anonima Coc-ootes«, R. Rascel, A. Ekberg, mladini do 16. leta vstop prepovedan. VERDI. 17.00: »Kličite 22-22 Poročnik Sheridan«, U. Lay, N. Duca. VITTTORIA. 17.15: «Tajna voj-na sestre Katryne«, L. Pal-mer, R. Lewis. CENTRALE. 17.00: «Samotni jezdec«, R. Scott, J. Holden, v barvah. MODERNO. 17.00: »Ognjeni zato«!#. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna »S. Giusto«, Korzo Italia št. 106, tel. št. 31-51. 12 rundah dvoboja. S sp aminom na ta srečen dvoboj in prepričan v odlične priprave se bo Campari brez strahu spoprijel jjtri v Milanu s čr-ncpoltim prvakom. Njegovo najboljše orožje je poleg mladostne svežine še gibčnost v nogah in predvsem učinkovitost udarcev. Ima pa tudi slabe lastnosti kot so nepopolna tehnika, neokretnost pri borbi s telesom ob telesu, zaradi česar so ga tudi boksarji, ki so brez dvoma slabši od njega, večkrat spravili v resno zagato in razni neopravičljivi in nerazumljivi odmori, ki se pojavljajo tudi ko je gledalec prepričan, da ima zmago že v pesti. Njegov prokurator je sicer ta obrazložil češ, da je to Camparijeva taktika. Z odmori hoče premotiti nasprotnika, ki je prepričan, da je Campari utrujen. In ko gre nasprotnik v napad, ga Campari sprejme s serijo dolgih in močnih ter predvsem učinkovitih udarcev. S to taktiko bo lahko Campari uspel proti srednjedobrim boksarjem, vendar mu ne bo zadostovala m koristila proti Brownu. Crnopolti prvak je brez dvema fenomen v tem športu in ga smatrajo kot najboljšega boksarja vseh časov v tej kategoriji. Njegov repertoar je popoln, kar je bilo jasno razvidno tudi med milanskimi treningi. Vrhutega ne spada med tipične ameriške boksarje s statično borbo, med katero se v glavnem boksarji zanašajo na moč njihovih u-darcev in na vzdržljivost. Joe Bicvvn nasprotno vedno išče nasprotnika, kateremu se približuje z majhnimi koraki k' t zver in ga nato napade s SZ Bor obvešča vse svoje člane, ki se nameravajo udeležiti letošnjega smučarskega tečaja, naj se Javijo danes 7 t. m. ob 20.30 na stadionu »Prvi maj*. svojimi neusmiljenimi udarci. V vsaki roki ima črnec dovolj moči, da spravi tekmeca na tla, kar dokazujejo rezultati njegovih dosedanjih srečanj, ki so se končala pred določenim rokom. Njegova šibka točka je morda v tem, da je proti šibkejšim nasprotnikom precej popustljiv in to v nasprotju z močnejšimi. katerim nikakor ne prizanaša. Organizatorji se sedaj sprašujejo kateri od teh dveh Brt wnov bo stopil jutri v ring proti Campariju. Za nas je morda vprašanje odveč, ker bo hotel Brown, kot je že obljubil, pokazati vso svojo moč in ne bo prizanesel Campari-j'i. ge posebno, ker ima namen nastopiti za naslov svetovnega prvaka v welter ju-nior kategoriji z Duiliom Lo-iem. Slednjemu so za sprejem dvoboja ponudili nič manj kot 30.000.000 lir. In to kljub temu, da je Američan pripravljen priti za odločilni dvoboj z Loiem v Italijo. HOKEJ NA LEDU BAZL, 6. — Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu bo v Švici od 2. do 12. marca. Udeležilo se ga bo 20 držav, med katerimi je tudi Italija. Diletantsko nogometno prvenstvo Ponziana zmagovita tudi na tujih tleh V B skupini zmaga Cremcaffe v domačem derbyju s Svetoivaneani - Uspeh Fortituda v Tržiču P Terzo, Cremcaffe in Sangiotgina, ki vodijo v lestvic1 skupine diletantskega nogometnega prvenstva so tudi v ne ljc olkusili veselje zmage, ki jim je pripomogla, da i6.0^ rjihov položaj v razpredelnici nespremenjen. Terzo si j« po zmago, in to še kar izdatno v Gradež, s čimer je enkrat dokazal, da mu bo tezi o odnesti stolčka. Cremcaffe pa iz nedelje do —; P* J trim Miljčanom. Muggesan* r nedelje preseneča. Tudi v nedeljskem kolu «i je spravil obe točki v žep, vendar se je moralo moštvo precej potrudit', da je preseintilo Svetoivančane z edinim golom, ki jim je pripomogel do zmage. Ob zaključku so igralci v rumenih majicah skakali od veselja, medtem ko so bili Svetoivančani žalostnih obrazov, še posebno, ker so si samo nekaj minut pred končnim žvižgom zapravil; izredno ugodno priliko. Uspeh Cremcaffe je zaslužen, vendar se lahko reče, da ima za zmago največ zaslug naravnost odlični Bubnich. Sangiorgina pa se je spoprijela v derbyju s Cervignanom in čeprav ni šlo tako gladko kot so nekateri predvidevali, si je vendar zagotovila popoln uspeh. Tudi obe miljski enajsterici sta prišli do obeh točk na račun tržiškega moštva CRDA in enajstorice INA. Fortitudo je igral v Tržiču in ker so bil; domačini nepopolni, se niso mogli uspešno protiviti v nedeljo izredno živahnim in b'- (IH imun iiiii iiiimimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimiimiiiimiiti Moštveno šahovsko prvenstvo Slovenije Uvrstitev v polfinale Koprčanov tekmovanja Prihodnjo soboto in nedeljo se bo tekmovanje nadaljevalo v Ljubljani LJUBLJANA, 6. — V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani predtekmovanje «zahodne» skupine za vstop v polfinale moštvenega šahovskega prvenstva LRS. Nastopile so ekipe Ci-lja, Kopra, Kranja, Litostroja (Ljuljana) in Novega mesta, medtem ko je Anhovo kot zastopnik okraja Gorica udeležbo odpovedalo. V prvi izločilni tekm; je Celje zanesljivo odpravilo Lito- Kaznovana Lauerjeva lahkomiselnost GUMMERSBACH, 6. — Svetovni rekorder v teku na 110 m z oviram; Nemec Martin Lauer ne bo mogei nastopati vse do 31. maja 1961. Tako je sklenila atletska zveza Nemčije, ki je tekača suspendirala do tega termina. Disciplinsko sodišče je ukrenilo tako zaradi člankov, ki jih je Lauer objavljal v nekaterih re vijah in v njih kritiziral or ganizacijo olimpijskih iger v Rimu in postopke nekaterih nemških atletskih funkcionarjev. O Lauerjevem amaterskem statusu, ki je prav tako spolen, pa bodo razpravljali potim, ko bodo natančno proučili vse dokazno gradivo. stroj z visokim rezultatom 7,5:0,5. V nadaljnjem so se vse do kraja vrstila presenečenja. Koper je izločil favorizirano moštvo Novega mesta s 4,5:3,5 (na prvi deski Škerij - Omladič 0:1), z enakim rezultatom pa tudi Celjan; Kranjčane. Vsekakor je pri tem imelo odločilno vlogo podcenjevanje, čeprav n -kakor ni mogoče prezreti krepke morale in borbenosti zmagovalcev. V zadnjem dvoboju sta se tako srečali ekipi Celja in Kopra, rezultat pa je bil po samih zmagah neodločen 4:4. Celjani so bili boljši na prvi, drugi, sedmi in osmi deski, Koprčani pa od tretje do šeste deske. Koprčahi, so se kvalificirali v polfinale zaradi uspeha na peti deski. Tako se bodo prihodnjo soboto in nedeljo merile v Ljubljani ekipe Jesenic, LgK, Branika iz Maribora in Kopra (na 10 deskah) za pravico, da izzovejo ekipo ŽŠK Maribor na dvoboj za naslov moštvenega šahovskega prvaka Slovenije v letu 1960. Priznanje koprskemu Jadralcu Fafangel - najboljši športnik Ljudske tehnike Znan; jadralec koprskega iJadra« Mario Fafangel, ki -e je izkazal na mnogih mednarodnih regatah sezone in je Jugoslavijo zelo uspešno zastopal tudi na olimpijskih igrah, ;e prejel pokal «Tehničkih novi-na» — kot najboljši športnik Ljudske tehnike FLRJ v letu 1960. To je nedvomno lepo priznanje prizadevnemu koprskemu športniku, katerega smo imeli priliko občudovati na n-žaški poletni regati v organizaciji YC Adriaco. tudi je igrala doma in si Je zagotovila zmago, pa čepra skromnim 1:0. , ^ Tudi v ostalih tekmah je^ !o precej presenečenj i® 13 se reče, da je bila nedelja^ jaz domačini in je s pret^J radodarnostjo nagradila t *** u ure* V A skupini je treba P . vsem omeniti izreden us" itovala P Ponziane, ki je goste, igrišču San Canciana. PrlP ^ niti je tudi treba, da n150..^ mačini nikoli izšli iz • ni poraženi", toda kar se Pre) ^ pripetilo, se je zgodilo v ^ deljo po zaslugi igralce ^ - nje-belih dresih. Tržačan^ z borbenostjo in brez sij opravili nasprotnike ve č»d v zagato in so jim odvzeli nepremagljivega igrišča. , Za vse ostale tržaške ^ storice pa so se tekme k ^ negativno. Libertas je rn°^,lir. deliti točko z gostujočih1 ^ riacom, Pro Romans je ZI® , na igrišču Sv. Ane, Edera^ ^ je morala kloniti na i6ris ,ej Ronkah. Od ostalih 3e’ P c, Ponziane seveda, zmaga ^ tujem igrišču le Mossa, me ko je Romana ponovno P ,e do zmage, s pomočjo kate j0 obdržala razdaljo med n) uli-nevarno Mosso, ki čaka P ^ ko, da ji odvzame stolce dečega moštva. To bo s'cer:jnH cej težko, ker je med ® lazlika treh točk. Skupina 6 IZIDI ,MuJ. Fortitudo-*CRDA 2:0, gesana-INA 1:0, 'Cremca , S. Giovanni 1:0, Sangip1* 0 ‘Cervignano 3:2, RivlS JeM •Fiumicello 2:1. TerzO-*urlj. 3:0, Trivignano-*Aquileia LESTVICA „ tl 6 2 1 7 0 2 2 4 3 4 0 5 2 3 4 1 4 3 1« 2 ll 16; i» 3 11 14 1 9 8, 9 12 J 8 9 ? 8 10 * 8 14 * 1 13 in 8 7 6 8 10 8 j 9 l3 5 5 15 . 1.12.< Terzo 9 Cremcaffe 9 Sangiorgina 9 6 12 Saici 8 3 5 0 Fortitudo 8 3 3 2 INA 8 4 13 Fiumicello 8 3 2 3 Muggesana 9 CRDA 9 Trivignamo 9 Gradese 8 Cervignano 8 3 0 5 S. Giovanni 8 13 4 Rivignano 8 13 4 Aquileia 8 0 3 5 Prihodnje tekme (H San Giovanni Fortitudo - Sangiorgi®8’ jflO, gnano-CRDA, Saici-Cervi« de,e, Terzo-Fiumicello, INA-U Rivignano-Aquileia. Skupina C IZIDI prJ •Libertas-Turriaco ^ Romans-*Sant’Anna 2:1. -pri«' Cormonese 0:0, *Roma®al, nc'J' no 2:0. Ponziana-*San ^ p. no 2:0, Mo5sa-*Torriana •Ronchi-Edera 1:0. » IS LESTVICA Romana 9 6 3 0 Mossa 8 5 2 1 Ponziana 9 3 5 1 Ronchi 8 4 3 1 Pieris 8 3 4 1 Mariano 8 3 4 1 Turriaco 9 3 4 2 Torriana 8 3 3 2 Libertas 9 2 4 3 Edera 9 2 4 3 Cormonese 8 2 2 4 Pro Romans 8 2 2 4 S. Canciano 8 1 3 4 Sant’Anna 9 1 1 7 Amoco 8 1 0 7 14 I 11 13 ® i9 12 l 10 10 17 >! 22 !• 0 11 7 Prihodnje tekme < , Ponziana-Libertas, An1 pfl — CPl>, 13 2 11 13 « * S 8 61 i 5 ® J ‘i mana, Cormonese - R0®0 .’ š*” Romans-Edera. Mariano gjF Cancianc, Mossa - Pier ’ 1’Anna - Torriana « BORIS PAHOR: 15, Onkraj pekla so ljudje Roman «Se vam je zdelo nespodobno?# »Niti najmanj.« »Koketno?« «Na neki način, da.» Njena dlan se je ustavila na njegovih plečih. »Mi je zares žal, če ste imeli takšen vtis.« In v njenem glasu je hkrati začudenje ter bojazen, da ga ne bo mogla prepričati. «A hitro sem videl, da sem se zmotil.# «Je res?« »Cista resnica.« »In jaz sem mislila, da nič ne opazite!# «Jaz pa sem mislil: Takšna se mi zdi kakor otrok, ki veruje v pravljice,« je rekel obrnjen v zid. •Niste se dosti zmotili,« je rekla z glasom, ki je rahlo odsoten. Njemu pa je zdaj ta privolitev kakor nepričakovano potrdilo, da je popolnoma prav, če je pretrgal svojo molčečnost. Res ima vtis, da se izneverja znanemu ozračju in se začenja predajati novemu svetu, a njegovo nerazsodno zadovoljstvo mu je zagotovilo, da je tako prav. Takšna na pol slutena gotovost pa mu zmeraj prinese veselje in razigranost. Zato je rekel: »Gospodična Dubois.« »prosim?« »Ali bi bili tako prijazni in mi masirali desno ramo?« »Desna rama vas bolj? Ta je lepa. A zakaj niste povedali takoj?# »Ne vem. Menda sem pozabil,« je šepnil v zid pred sabo. Zasmejala se je in sedla na rob postelje; z levico se oprijema njegove rame, z desno roko pa gladi njegovo desno ramo. Tudi to sedanje na postelji, na robu postelje, je samo nji podobno, je pomislil. «Ce bi naju videla zdravnica ali gospodična Chatain,# je rekla za njegovim hrbtom. »A zdravnice menda ni.» »Je ni, ne. Se je odpeljala v Pariz z zdravnikom-še-fom. A stara je čudak, kaj? Drugače ko midva!« je rekla z zaupljivostjo hčerke, ki čaka pohvalo od mame. «Hotela mi je po vsi sili poslati zrak pod rebra,# je smeje rekel. «In ni šlo?# «Ne.» «In stara? Kaj je rekla stara?« »Da je ona zdravnik, ne jaz.« «Skoda, da ni uspelo,« je kakor sama sebi zamrmrala. »Toliko ljudi se s tem reši.« Njemu pa je imenitno, da ji pravi ,stara’ in da ima njen glas tovariški prizvok, ko to pravi njemu. Njena dlan pa, ko da ne masira, samo avtomatično sledi njenim mislim. Predstavlja si jo brez bele rute na glavi, z razpuščenimi lasmi, ko tisti dan pred ogledalom. Neverjeten otrok. In hkrati se zaveda, da je zajelo sobo prevratno ozračje; njegova postelja pa je prvič tako v neredu, in to pod težo njunih teles. «Ne maram, da mi brska po pljučih s svojimi instrumenti.# »A, tako je rekla. Da je ona zdravnik!« je razposajeno vzkliknila za njegovim hrbtom. Hkrati pa je bolj pravilno sedla, kakor deklica, ki ji sestra noče dati več prostora na postelji in ji ga zato ona s sunkom vzame. «Kmalu bi bila zdrknila dol,# je zamrmrala. «Sedite više.« In se je premaknil. »Zadosti, zadosti, saj sem že končala! Kaj mislite, da bom celo večnost drgnila ta vaš hrbet?« «Bi bil takoj za to.» «Glejte si no!« In začudi se s tistim zvenečim prizvokom, ki odmeva v grlu otrok, ko so nehali jokati in cepetati z nogami. «Jaz pa sem mislila, da ste strog in potrt samotar!« «Danes je izjema.« »Meni se zdi, da vi tukaj v svojem kotičku opazuje te vse, kar se dogaja okoli vas, hkrati pa si lepo potihce-no mislite svoje. Ni tako?« «Morebiti, A danes je zares izjema.« «To ni lojalno, da ne poveste.# Spet se je s sunkom presedla. Nato je rekla: »Se tukaj malo, pa grem.« Obrnila se je bila, tako da je zdaj gledala proti terasi in je on videl od strani njene sandale in njene gležnje. Odprte sandale in zagorele noge brez nogavic, ki so od kolen dol nesorazmerno tenke. Nič se ne strinjajo z belim predpasnikom, ki ji pokriva kolena. Tisti gležnji pa so bolj gležnji gibčnega in potepuškega dečka. «V katerem delu Francije živijo takšni ljudje?« je vprašal in se nasmehnil. »Kakšni?« A se tudi ona nasmehne in postavi nogo prek noge, da zaškrbljajo vodoravne posteljne vzmeti; njena leva sandala se je namreč krepkeje uprla v pod in se je zato poglobila vdrtina pod njunima telesoma. »Na severu.# «Pri Havru?« «Nkn.» «Pri Calaisu?« »Ne, ne. Ne tam zgoraj! Bolj na desno!« «Lille?» «Niže, niže. Verdun. Reims, Sedan. To bi gospod moral poznati iz zgodovine, se mi zdi.« «Prav iz Sedana?« #Zdaj pa ste preveč radovedni,« je hudomušno rekla in vstala. Potlej je bila sredi sobe in držala pred sabo zamaščene roke. «Se mi zdi, da sem vas zadosti namazala.# In našo-bila je ustnice. Počasi se je obrnil sredi postelje, da se ne bi dotaknil blazine. Medtem pa je že šla k mizi in se sklonila nad časnikom. Molčala je in resno brala, ko da si je zaslužila, da jo zdaj pustijo pri miru. Kakor tisti dan, ko je prišla zaradi rute. Najprej sta bila na časniku samo njena dva komolca, poterp sta se počasi približali papirju tudi zapestji. Ona pa nič ne ve, da sta zapestji mastni in bosta omastili časnik. Roke, ko da ne pripadajo nji. Ko da se v nji vse dogaja po neki nedolžni zakonitosti, tako da gre pravljično mimo vseh mejnikov, ki jih postavljajo dru- žabna pravila. On pa se zaveda, da si želi, da blceW # et/ zapestja dolgo počivala na papirju, in ko da j° . ^ mislih prosi ,da bi tako zapustila v njegovi sob* odtis svoje otroške zasanjanosti. ... ((Taborišča smrti,# je zamrmrala in se vzdig®1 Molčal je in jo vedro gledal. J>* «Ste bili v Buchenwaldu?» Z glavo je poka*8 časnik. «Prav v Buchenwaldu ne,» je rekel in se nas1®6 «Pač pa v eni od njegovih podružnic.# »Strašno,# je šepnila. Š Nato se je zdrznila: »Cernu se smejete? In nično rečete: v eni od podružnic!« _ t VatJl L Cez hip pa se je zasuknila: «Saj razumem. v ?tf>r zdi bedasto, ko slišite, da mi vzklikamo .grozno’ 10 no’. Je čisto prav, da se mi posmehujete.« j l »Samo vašim rokam sem se smehljal,# je r® -j j* ni mogla vedeti za njegovo igrivost, ko je gledal zapestja, ki so pustila madeže na časniku. Zato )e #Saj razumem, da ste lahko cinični.« Takoj pa je trznila z glavo. «Zdaj moram iti,« je rekla. »Na svidenje.# . «Cujte, še nekaj.# in sam ni vedel, kako se je nil. »Kaj vas še boli?# . «Nekaj kapljic,« je rekel in pokazal oko. «V oko?« Tedaj se je vzravnala in ponaredila važno «Ste vprašali zdravnika?« »Sem.« «Zares?« »Zares.« ^ »Potemtakem boste dobili kapljico v oko!# d* vesno odločila. A takoj se je nasmehnila in, ** o( zdaj konec šale, zaupljivo mehko dodala: »E večerjo mimo dežurske sobe. Prav?# (Nadaljevanje drž®’ «‘prid,te